I" 17916
»Ko bodo kdovekdaj odpadle z nas verige te komunistične tiranije, se bomo opotekali kakor od pijanosti.«
Prof. Jakob Šolar v osebnem pogovoru v Ljubljani leta 1947.
Suppl. al n. 5/6 del mensile MLADIKA -giugno 1990. Sped, in abb, posl. Gr, III/70. -Aut. Dir. PT di Trieste. Priloga št. 5/6 MLADIKE. Odg, ur. Marij Maver. Reg, na sodišču v Trstu, št. 193. — Tiskala tiskarna Graphart.
ČETRT
STOLETJA
XXV. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA 90«
TRST - 31. AVGUSTA, 1. IN 2. SEPTEMBRA 1990
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Pozdrav vsem, ki spet prihajate v Drago; pozdrav vsem, ki ste kadarkoli imeli kaj z njo skupnega. Ne bomo ločevali po zaslugah — kar počez in vsevprek si bodimo dragi in hvaležni za petindvajset srečanj, ki so bila gotovo kdaj tudi nerodna in nepopolna, pa jim vendar ni najti primere v slovenski zgodovini.
Veselimo se vsi, od prvega do zadnjega: od uglednih predavateljev do prizadevnega kuharja pri »skavtskem golažu«; od ognjevitega disku-tanta z zelo oddaljenim potnim listom do domačega prijatelja, ki je skrbel za mikrofone in žarnice; od tistih, ki so imeli ideje za vedno nove Drage, pa do tistih, ki so enako vestno poskrbeli za dobro primorsko vino.
Vsi, nazadnje in mogoče še najprej naša publika, ki je dolgih (in lepih) petindvajset let potrjevala zaupanje v poslanstvo Drage — vsi mi skupaj imamo te dni velik praznik.
Tisti, ki Drage niso marali, so ji očitali tisoč in eno napako, pa še veliko sovražnega in prevratniškega so odkrivali v njej. Enega samega greha pa ji ni nihče nikoli navrgel: da bi bila dolgočasna. Vsaj zato ne sme biti dolgočasen ta zapis, ki bo zato v enem samem stavku poudaril, zakaj je Draga uspela:
Bila je svobodna tribuna, kjer so Slovenci z vseh koncev sveta prizadeto razpravljali o treh časih našega bivanja — o preteklem, sedanjem in prihodnjem.
Temu svobodnemu razmišljanju je moral prisluhniti tudi nekdanji u-radni matični forum, za katerega se sicer ne spominjamo, da bi bil kdaj svobodno izbran, izvoljen in pooblaščen.
Tisti forum je Dragi prisluhnil tudi dobesedno, to je z napravami za beleženje glasov in obrazov svobod-stran 8 llll^
Petek, 31. avgusta 1990
Ob 17.00: Predstavitev letošnje Drage Ob 17.30: Igor Škamperle (Trst):
NARODNOST V POSTMODERNI MISLI Po predavanju diskusija in družabnost
Sobota, 1. septembra 1990
Ob 9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa — poročila predsednika Bojana Brezigarja in tajnika Vinka Ošlaka Ob 15.00: Srečanje slovenskih revij — uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacij po svetu
Ob 17.30: Zdravko Inzko (Dunaj):
SLOVENIJA S PERSPEKTIVE ŠIRŠEGA SVETA Sledi diskusija in družabnost
Nedelja, 2. septembra 1990
Ob 10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana):
SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI Sledi diskusija
Ob 15.30: Ob petindvajsetletnici Drage
Ob 16.30: Spomenka Hribar (Ljubljana), Ivo Jevnikar (Trst)
Karel Smol le (Celovec), Janez Zorec (Pariz)
Okrogla miza:
PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA Po diskusiji zaključek in družabnost
Opomba: nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem in jo bo daroval tržaški škof mons. Lorenzo Bellomi
»Oče Drage« Jože Peterim (desno) ob obisku nadškofa Jožeta Pogačnika v Trstu spomladi 1969.
Kaj mi je pomenil nastop na Dragi?
Pred letošnjo petindvajseto Drago smo naslovili na nekatere predavatelje ¡z preteklih let prošnjo, da nam odgovorijo, KAJ JIM JE POMENIL NASTOP NA DRAGI? Vprašanja nismo mogli nasloviti na vse, zato smo naredili izbor, za katerega se že v uvodu opravičujemo, če ni popoln. Tu so njihovi odgovori.
1.	Nikoli nisem prisostvoval celotni prireditvi Drage. Večkrat sem maševal; toda vedno sem spremljal simpozij preko poročil v vašem biltenu, v Katoliškem glasu, v Mladiki. Moj odgovor je treba torej razumeti v teh mejah.
2.	Name so naredili najlepši vtis obravnavane teme in način sodelovanja. Od prvih sem vedno cenil aktualnost, odprtost, pozornost do slovenskih ljudi in do slovenske kulture; predvsem se mi zdi vredna omembe globalnost vrednot in interesov, s katerimi so bile načete in obdelane teme. Glede udeležbe bi rad podčrtal avtoriteto nastopajočih, zbornost in kvaliteto ter živahnost posegov v debati.
3.	Brez dvoma imate zaslugo, da ste v kritičnih in ostrih letih ohranili pri življenju svoboden glas znotraj tistega ljudstva, ki je samo nekaj kilometrov stran od tod imelo predolgo zavezana usta. Vsekakor kisik čisti ozračje in resnica ne pozna nobene meje.
Vse najboljše!
Lorenzo Bellomi, tržaški škof
V Dragi sem nastopil 3. septembra 1972 s predavanjem »Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva«. Takrat sem bil profesor moralne teologije in škofov vikar v Churu v Švici. Na stalen povratek v domovino še nisem mislil. Stiki s Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po evropskih deželah so bili bolj skromni. Zato je zame Draga 1972 pomenila izredno bogato doživetje in novo spoznavanje razmer in ljudi. Ravno tisto leto je bilo čutiti tudi politično napetost, saj je predsednik SAZU prof. dr. Josip Vidmar odpovedal svoje predavanje o spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot. Pozneje se srečanj nisem mogel več udeležiti, a sem z velikim zanimanjem spremljal vsakoletno Drago. Iskrene čestitke ob srebrnem jubileju in najboljše želje za prihodnost, upajamo, da v novih časih in novih razmerah.
Alojzij Šuštar, nadškof
Lanski nastop na Dragi mi je najprej pomenil osebno veselje, da sem smel
govoriti na tako visoki slovenski tribuni zunaj matične domovine, kot je Draga. Vesel sem bil tudi, da se mi je ponudila v razpravo tako aktualna téma, kot je slovenska narodna sprava. Imel sem vtis, daje demokratsko misleči del občinstva v glavnem soglašal z mojimi trditvami, kajpada sem bil tudi tega vesel. Končno pa mi je povzročilo veselje neugodno poročanje režimskih dopisnikov o mojem referatu, saj je znan pregovor: »Psi lajajo - znamenje, da smo na konju«.
Branko Rozman, München
TIK PRED IZIDOM
DRAGA 89
Zbornik
Moj nastop v Dragi sega v prva o-semdeseta leta, ko sem med enoletnim študijskim bivanjem v Parizu odkril o-srednji pomen odnosov In doumel, da se pravzaprav vprašanje o razmerju Jaz — Tl, Isti — Drugi vleče skozi vse filozofsko razmišljanje človeštva. Po drugi plati pa je bil to čas, ko smo začeli že razmišljati o možnosti pluralizma, o odnosih med ljudmi, kjer bi ne bilo nasilja Istega nad Drugim in drugačnim, temveč bi začeli razvijati politične in-družbene odnose na medsebojnem spoštovanju. Te misli sem prvič v še zelo okorni obliki in boječem izrekanju podal v Dragi. Kdo bi si takrat upal misliti, da bo prej kot čez deset let pluralizem naša sama po sebi razumljiva resničnost.
Anton Stres, Ljubljana
Vsakokrat ko sem prišel v Drago, me je navdajalo občutje, kakor da sem na vesoljnem slovenskem zborovanju, občutje, ki me je osrečevalo in navdajalo s ponosom. Ni zaman, da je prav Draga dala pobudo za vsakoletni Slovenski svetovni kongres. Tako je Draga na Opčinah danes že dvojni simbol. Prvi kongres naj bi bil v središču matične dežele Slovenije, v Ljubljani. Ni brez hude zgodovinske ironije, da so
Lojze Peterle (v sredini) med prijatelji na Dragi 1989.
Inž. Jože Strgar (levo) v pogovoru z izseljenskim duhovnikom Tonetom Zrncem iz Kanade; na desni pesnik Tone Kuntner (1989).
najbolj živi dvomi o smiselnosti vseslovenskega svetovnega kongresa ravno v matični Sloveniji. Vsem, ki imajo glede te uresničitve še pomisleke, postavlja Draga dokončno izzivalno (ultimativno) vprašanje: ali smo Slovenci ali nismo? Ali pa se samo gremo?
Anton Trstenjak, Ljubljana
Znano je, da sem rad glasen, kadar me srce boli, da so drugi tihi. — Draga mi je draga zastran glasnosti, ne samo dovoljene, ampak celo zaželene, o beseda čarna, o Gorbačov, tl upanje sveta, tl moja ljubezen! (Da bi ti uspelo razpustiti KGB, potuho trotov-birokratov!) Dvajset let pred njim ste že Tržačani vzeli v roke abecednik političnega pluralizma mnenj za slovenski narod in ste strah v kosti pognali ljubljanskih secu-ritatovcev, tistih, ki so pred Drago varovali pridobitve NOB zato, da so sebi zavarovali, sebi zagradili svoje osebne pridobitve iz NOB. — Srh me spreletava, ko pomislim, da jih varujejo še danes ta dan, zdaj tudi že njihovi otroci, in upravičen sem tožiti nad oskrunjeno vizijo, saj sem Osvobodilni fronti vdan že od maja 1945, od prvega sestanka z Jožetom Knezom (Koljem) v Hans Sachs-Strasse v Celovcu, vdan z glavo in srcem, še danes.
Obupujem, ne verjamem, da bo Ljubljana kdaj Praga. Zato nam bo tudi jutri še koristna Draga. Neogibno potrebna. Vse dokler slovenski narod ne bo razpustil UDBE.
Da se razumemo: vsak režim, vsaka država (sle!) potrebuje varnostne u-radnlke-varuhe svoje demokratične u-stave, ali ti naj bojo javni, ne tajni! Naj v javnih razgovorih branijo demokratične pridobitve prekucij in revolucij!
Janko Messner, Celovec
Na Dragi sem imel čast sodelovati leta 1986, ko se je začela naša slovenska pomlad šele od daleč nakazovati. Toda nobena — zdaj že bolj potuhnjena in zahrbtna represija ni mogla preglasiti sreče in zadovoljstva ob srečanju s tolikimi poštenimi Slovenci, ki jih naša oblast v svoji boljševiški slepoti večinoma še danes ne priznava za svoje. Zato se plemeniti cilji Drage tudi tako naglo uresničujejo.
Milan Apih, Ljubljana
DRAGO si predstavljam kot nekakšno olimpijsko skupno ognjišče, kjer Slovenci treh Slovenij prejemamo plamen, ki nas vse leto prijazno greje. Ob svojem skromnem nastopu v blaženem letu 1970, še pred ponovno boljševiško ohladitvijo v matični Sloveniji, sem se počutil kot pri prvem obhajilu, kot planinec na Triglavu. Bilo je nedopovedljivo lepo. Morda zaradi zrelega septembrskega poletja v tržaškem Bregu, zaradi slastne pašte, ki so nam jo skuhala prijazna dekleta ob dveh ponoči tam nekje za openskim svetim Jernejem, kdo ve... A zdi se ml, da predvsem zaradi prijaznih ljudi z zelo različnimi usodami, ki smo jih takrat srečevali in smo z njimi v trenutku postali prijatelji.
Tista leta smo še z velikim upanjem pisali in izdajali Kaplje. Značilnosti pri-morstva kot nekakšnega posebnega povezovalnega fluida slovenstva so nas prešerno prežemale. Kmalu so sledili udbovski obiski, enonočni zapor, preiskave in mnogotere zoprnije. Draga pa nas je še naprej zvesto vabila. Koliko iskrih In poštenih misli, zaletov iščočega uma, zanimivih dognanj, simpatič-
nih prerekanj, odrešujočih razjasnitev! Žal mi je za pokojnimi, za očetom Drage Jožetom Peterlinom, širokosrčnim Frančkom Križnikom, karizmatično zgodovinskim Edvardom Kocbekom, tigrovskim Bertijem Rejcem, briško nasmejanim Emilom Valentinčičem in mnogimi drugimi. Draga nas je četrt stoletja zbliževala in povezovala po razumu, po srcu pa nas je zbratila, zato ne sme umreti. Crescat, floreat!
Tomaž Pavšič, Idrija
Kakor se člani družine, raztepeni po širnem svetu, navadno — če je le mogoče — vsaj enkrat na leto, pozimi, o božiču, zberejo doma, pri mami in pri očetu, da se potroštajo za še eno leto krutega tujstva, tako se tudi mi, razte-penci iz vseh treh Sloveniji, zbiramo že dolga leta te naše zagatne slovenske zime — že celo četrtstoletje — v Dragi in ob njej. Prvi rjavo rdeči listi po drevju naokoli, ki naznanjajo slovo od kipečega kraškega poletja, se nam zdijo vsakokrat kot sive štrene las na ljubljeni glavi mame ali očeta... A okrog nas
Jubilejni XXV. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 31. avgusta, 1. in 2. septembra 1990 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 (tel. 040/211-113). POJASNILA IN PRIJAVE: DSI, ulica Donizetti 3, Trst, Italija. Od 27. do 30. avgusta po telefonu na št. 040/370-846. PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.
V vrsti za skavtski golaž: (od leve) prof. Andrej Capuder z gospo, Vinko Ošlak, Alojz Rebula, Marjan Drobež in Nikolaj Jeločnik (1987).
je bila vsa ta leta — kljub zorečemu grozdju, ki je obetalo obilen pridelek našega najboljšega vina, opojnega za oko in zdravilnega za dušo — ostra zima, ki je zebla prav do srca: zato pa smo vselej toliko — in tako toplo — govorili o pomladi, ki bo prišla, ker pač mora priti — ni hudič, ki jo bomo šli iskat čeprav tudi na konec sveta, jo izkopat iz dna zemlje, jo iztrgat magarl iz krempljev pozoja ali gonobe... — Zdaj — menda — res prihaja med nas pomlad: beli zvončki jo že cingljajo in zlate trobentice že trobijo budnico zanjo... Kakor da je vse nenadoma zazvenelo v sozvoku našega četrtstoletnega hrepenenja... — Pa vendarle in kljub temu je in bo po osojnih kotanjah tega našega slovenskega človekovanja še vedno marsikje
tudi spomladi in poleti mraz, bolečina, obup in razočaranje. Zato se bomo še kar naprej iz te naše raztepenosti leto za letom vračali «za božič» domov, k naši dragi mami in k našemu dragemu očetu, da se potroštamo za še eno leto krutega tujstva, ki je slej ko prej pač usoda našega slovenskega in človeškega bivanja na tem svetu.
Marko Dvorak, Ulm
Na Drago me vežejo zgodnji spomini. Že leta 1966, na prvem srečanju, sem smel prikazati »Kulturno-duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo« — tedaj še v svojstvenem ambien-tu prvotne Drage. Ta zametek vseslovenskega parlamenta je zadobival v
naslednjih letih dragoceno fiziognomijo, ki je danes neodmisljiv del slovenskega kulturno-političnega poslanstva. Ko sem leta 1983 ponovno prišel do časti nastopa — topot že v prostranem Finžgarjevem parku na Opčinah —, je bila Dragina pot že dolgo usmerjena in programska. Vendarle: Draga ni samo seštevek predavanj in diskusijskih prispevkov iz domala vseh duhovnih in geografskih položajev slovenstva, Draga je tudi pogovor v odmorih, je tudi srečanje z vrhovi naše kulturnosti, denimo z Alojzom Rebulo, z Borisom Pahorjem in drugimi. Korošci vam kar malo zavidamo, da ste ustvarili tako uspešno slovensko tribuno in jo tako izpopolnili, da ne zamira, nasprotno: da živi na teh usodnih razpotjih slovenstva še bolj pristno. Vprašanje lanskega biltena »Ali naj z Drago končamo?« je odvečno.
Reginald Vospernik, Celovec
Ideja o Svetovnem slovenskem kongresu, ki naj bi povezoval in združeval Slovenke in Slovence doma in po svetu, ima svoje korenine v Dragi. Ob 25. srečanju Slovencev iz zamejstva, Slovenije in zdomstva občutimo vso duhovno moč Drage, ki sojo oblikovali in poglabljali predavatelji in udeleženci na poti do suverene Slovenije. V veliko čast si štejem, da sem smel vnašati s tremi predavanji in vsakoletno udeležbo v Dragi gledanja koroških Slovencev na razvoj slovenskega naroda in njegovo vlogo v srednjeevropskem prostoru.
Draga mi je odprla vseslovensko razsežnost naše problematike. Omogočila mi je vsakoletna prijateljska srečanja s Slovenci iz vseh predelov sveta. Spoznaval sem tako ogromni intelektualni potencial, ki ga predstavljajo Slovenci doma in po svetu kot veliko upanje in perspektivo za bodočnost.
Valentin Inzko, Celovec
Draga pomeni srečanje ljudi in idej, premostitev zaprek, merjenih v kilometrih in v idejnih razdaljah; kratka osvetlitev zgodovinskih nejasnosti in drzni pogled v bodočnost. Moj zadnji nastop v Dragi (1984) je bil po vsebini drzen korak k premiku do alternativnih gledanj — meni je odprl vrata do ljudi, ki me dotlej niso hoteli poznati.
Draga živi na dveh vršinah: stik človeka s človekom, stisk roke in prijateljski pozdrav: skoro bežen, odkrit ali
»Kjer vsi enako mislijo, nihče ne misli prav veliko.«
Ivan Pučnik, kmet iz Črešnjevca podpredsednik Slovenske kmečke zveze Demokracija, 27.2.1990
zadržan, želiš si ga in si zaradi njega bogatejši. Vršina skupinskih izkušenj in idej je videti bolj objektivna in trajnejša, pa se skoro ne more izviti iz tesnob ustvarjenih predalčkov; včasih bližina le ostvari pogoje za spoznavanja in priznavanja: tudi ideje se oplajajo ob stikih različnosti.
Draga mi je silno draga — na svidenje.
Jože Velikonja, Seattle - ZDA
Ko sem se vrnil v Argentino in pripovedoval, kaj vse se je zgodilo na Dragi ’85, kdo vse je bil, o čem se je govorilo, vtise, itd. — sem imel občutek, da kljub besedam, nisem znal poustvariti vzdušja v Finžgarjevem parku.
Še danes — kot takrat — nimam besed, da bi opisal doživetje, ki mi je pomenila Draga. Občutek, da se zbere množica ljudi od vsepovsod z enakim ciljem — pogovoriti se o problematiki slovenskega naroda — je edinstven.
Zato me vedno razveseli, ko med odmevi vsakoletnih Študijskih dni opa-
zim zadovoljstvo organizatorjev, da je zadnja Draga spet boljša od prejšnje. Zato upam — in želim — da bo Draga uspešna tudi letos in v bodoče.
»Vremena bodo Kranjcem se zjasnila,« pravi Prešeren; k tej zjasnitvi je Draga veliko pripomogla!
Lep pozdrav vsem!
Živijo!
Gregor Batagelj,
Buenos Aires - Argentina
Nastop na Dragi mi je mnogo pomenil. V narodnostno-političnem pogledu bi lahko rekel, da se moje življenje deli na dobo pred in na dobo po »moji« Dragi. Po njej se je moje osebno slovenstvo, ki se je izoblikovalo v zdomskem-emigrantskem ozračju, zaokrožilo in dopolnilo še z neposrednim stikom z o-srednjim slovenstvom. Moj nastop na Dragi takrat, pred tremi leti, (upoštevajmo bliskovite spremembe prav v tem času), je bil za mnoge nenavaden in v nekem pogledu zaskrbljujoč, ker sem se kot član politične emigracije odkrito
V premajhni dvorani Finžgarjevega doma med predavanjem dr. Staneta Baha o multikulturnih družbah (1989).
+ inž. Boris Sancin
Lansko jesen se je nenadoma in tiho poslovil od nas javni delavec, politik in publicist Boris Sancin, ki je ves povojni čas bil gonilna sila v liberalni veji slovenskega demokratičnega tabora na Tržaškem.
Inž- Boris Sancin se je rodil 1. junija 1912 v Trstu, leta 1920 pa se je njegova družina umaknila v Slovenijo. Leta 1936 je diplomiral za inženirja ekonomije v Zagrebu, med vojno je bil po nemškem in italijanskem ujetništvu težko ranjen med letalskim bombnim napadom na Proseku. Sredi maja 1945 gaje nova oblast v Sloveniji aretirala kot pripadnika mladinskega gibanja liberalnega tabora. Obsojen na izgubo narodne časti in državljanskih in političnih pravic je bil po nekaj mesecih izpuščen in potem se je vrnil v Trst. Nekaj let je poučeval na šoli, nato je leta 1951 prišel na Radio Trst in od leta 1960 do upokojitve leta 1973 je bil ravnatelj programskega odseka. V javno in politično delo se je Boris Sancin podal že v mladih letih in bil med ustanovitelji skupine, ki je pripravljala nastop nove generacije slovenskih liberalcev (časopis Naša Misel), kar je privedlo do ustanovitve Mladinske delovne skupnosti (1941). V tem času je bil zraven tudi pri določanju smernic JUTRA.
Po vojni se je po povratku v Trst že leta 1947pridružil Slovenski demokratski zvezi in od začetka do konca sodeloval pri njenem glasilu DEMOKRACIJI. Aktiven je bil tudi v Slovenski prosvetni matici ter v Slovenskem dobrodelnem društvu. Predava! je v raznih društvih in v Društvu slovenskih izobražencev, na Dragi pa je predaval leta 1972 o še danes tako aktualnem vprašanju idejnega pluralizma.
Ponudba čtiva na improvizirani stojnici... (1989).
dotaknil snovi, ki je že desetletja bila predmet neizrečenega slovenskega čustvovanja in mišljenja. Danes se pa o teh stvareh odkrito razpravlja v osrednji Sloveniji in celo volitve doživljamo. S svojimi izvajanji takrat torej le nisem bil preveč v oblakih. Vsekakor so bili zame tisti dnevi prijetno intenzivni in se dogodkov, ljudi, ki sem jih spoznal, in razgovorov z njimi spominjam, kot če bi bilo včeraj. Zame je bila Draga vedno svojevrstna odmevna skrinja in to tudi mora ostati, ne glede na razvoj v Sloveniji. Postala je že slovenska institucija, ki bo tudi bodočemu slovenstvu in njegovemu razvoju lahko še mnogo dala.
Andrej Fink,
Buenos Aires - Argentina
Sama sem se doslej udeležila vseh srečanj Drage.
Njen pobudnik in.organizator je s sodelavci sestavljal program, ki je bil sprva uglašen enovito na krščansko tematiko. V tej zvezi mi je živo pred očmi naslednja epizoda.
Nekega poletnega popoldneva zagledam ob vhodu v Camping Adria, v Sesljanu, kjer sem tedaj delala, sloko postavo profesorja Peterlina. Na moje veliko začudenje nad njegovim obiskom mi je s svojo značilno ljubeznivostjo (žal bolj redko med nami) pojasnil, da bi se rad z menoj pogovoril o nadaljnji usmeritvi Drage. Strinjal se je z mojim mnenjem, da bi kazalo program idejno razširiti in odpreti tudi drugače mislečim, da se vzpostavi dialog. Tako je že za tisto jesen (leta 1968) povabil uradne predavatelje iz Ljubljane.
Ta obisk razodeva izredno širino in idejno ter človeško odprtost prof. Peterlina pa tudi njegovo požrtvovalnost; kljub svoji prezaposlenosti in oddaljenosti si je vzel čas, ves popoldan, in je v poletni vročini prišel z Opčin v Sesljam
Da, z njegovo prezgodnjo smrtjo smo izgubili nadvse dragocenega človeka — a ostalo je njegovo delo. Med
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
Ulica Ricreatorio 2 Tel. 040/21491
drugim tudi Draga, ki je v svojih petindvajsetih letih izpričala svojo življenjskost. Za to gre prvenstveno zahvala njenemu ustanovitelju prof. Peterlinu pa tudi vsem njenim bivšim in sedanjim ustvarjalcem.
Dragi želim, da bi doživela še mnogo nadaljnjih jubilejev v naše skupno dobro.
Marija Kržič, Ljubljana
Pomenil mi je najprej in predvsem stik s Slovenijo, ki ostaja bistven del mojega bitja in življenja. Dal mi je tudi občutek ponosa, da me je Slovenija povabila, naj ji dam nekaj od svojega.
Toda ta stik je bil s Slovenijo, ki je drugačna tako od tiste, ki sem jo nesel s seboj v Avstrijo in nato v Kanado, kot od tiste, pred katero sem bežal leta 1945. Na Dragi sem srečal zamejsko Slovenijo, goriško, tržaško, koroško in precej spremenjeno »kranjsko«. Srečal sem svobodno Slovenijo, svobodno, včasih tiho in prikrito, toda resnično.
Nastop na Dragi mi je pomenil tudi srečanje s slovensko slovenščino. Emi-grantščina nevede in nehote zastari, če ni prav posebno pazljiva. Draga me je silila, da sem izbiral besede skrbneje in druge poslušal z več kot navadno po-
zornostjo; včasih sem se sam pri sebi nasmehnil seveda, ko sem videl, kako slovenščina prikroji angleške besede za svojo rabo.
Največ pa mi je pomenil stik z ljudmi, z ljudmi drugačnih življenjskih poti, skušenj, navdušenj in osebnih programov, z ijudmi, katerih pogledi so precej tuji anglosaškemu pragmatizmu, ki sem ga vsrkal v zadnjih štiridesetih ietih, obenem pa tako domači.
Alojzij Ambrožič, nadškof
Toronto - Kanada
Kaj mi je pomenil nastop v Dragi? Osebno zadovoljstvo in krono nekajletnega obiskovanja Drage, tega edinstvenega slovenskega foruma, kjer se je kalila slovenska opozicijska misel. Danes, ko se predvsem poudarja zasluga levih sil pri demokratizaciji naše domovine, se mi zdi še posebej važno, da opozorim na vlogo katoliške disiden-ce, ki je v veliki meri povezana z dvajsetletno zgodovino Drage. Kristjanom ne bo mogel nihče očitati, da smo pri rušenju totalitarnega sistema stali križem rok. Postavili smo se ob pravem času za pravi cilj.
Andrej Capuder, Ljubljana
Teme in predavatelji Drage 1966/89
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične Izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem In v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5. - 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska Idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu In zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Polltično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi ti so polagali temelje svobodi
4. - 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski In zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera In kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični Informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev Iz preteklosti v prihodnost
stran 8 IIIN^
Teme in predavatelji Drage 1966/89
-pilili stran 7
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in Ideologija
Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona
Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero in nevero
Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska cerkev med Bogom in cesarjem Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom Dr. Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Dr. Rudolph M. Sussel: God bless Slovenia Dr. Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Dr. Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton Dr. Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2.	- 4. septembra 1988:
Dr. Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobriča Čosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Prof. Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Prof. Alojz Rebula: Kam plovemo
1.	- 2. - 3. septembra 1989:
Dr. Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah Dr. Ivan Verč in dr. Tomaž Simčič: Manjšina — žrtev ideoloških bojev?
Dr. Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave
Dr. France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
Ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Reginald Vospernik v pogovoru z dr. Brankom Šalamunom; naložene mize z razno literaturo pa Se vedno vabijo (1989)...
ČETRT
STOLETJA
-^llll stran 1
ni h ljudi, pa s profesionalci iz središča in z zunanjimi sodelavci kar iz primorskega okolja; prisluhnil ji je s časopisnimi napadi in žalitvami na obeh straneh meje, z nagajanji in pretnjami ugotovljenim ali vsaj o-sumljenim udeležencem iz matične domovine; prisluhnil ji je nazadnje tudi s policijskimi zasliševanji vzhodno od Fernetičev.
Na srečo vseh skupaj se je čas medtem premaknil tako, da smo bolj zaposleni s svetlimi perspektivami kot z minulostjo, ki pa je za vsak primer seveda nismo pozabili.
Draga 1990 ni le svečano jubilejna. To je predvsem tudi prva Draga po rojstvu povojne demokracije v Sloveniji. Ta vzporednost nas navdaja z globokim, srčnim veseljem, in z velikim upanjem. Predrzno bi bilo misliti, da je imelo naših petindvajset svobodnih srečanj kako zaslugo, čeprav le majhno, za sedanjo renesanso naše matične domovine. Nesporno pa je, da je bil duh Drage v svoji projekciji naravnan v svobodno in demokratično zamisel, kot jo zdaj sredi vseh ruševin in težav izpeljujejo novi, pogumni, odgovorni in zavedni slovenski možje (in žene). V čast si štejemo, da so bili mnogi teh med nami, ko smo četrt stoletja sanjali in razmišljali o novi, drugačni, srečnejši slovenski domovini.
Na jubilejnem prelomu, v letu obnovljene svobode tam, kjer smo duhovno doma, pa Draga iz vsega srca in iz vse odgovorne zavesti proglaša, da misli nadaljevati svojo pot. Skrb za skupno slovensko stvar — in to je bilo njeno bistvo — se nadaljuje, kot se nadaljuje skrb za zdravje celo pri zdravem človeku. Ne moremo prenehati, ker so v petindvajsetih letih korenine pognale že pregloboko, in ker nam to veleva tudi spoštljiv spomin na početnika Drage, rajnega profesorja Jožeta Peterlina.
Problemov ne bo zmanjkalo — upajmo, da ne bo zmanjkalo niti moči, zvestobe in ljubezni!