OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine E Q U A L 1 T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 10, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 4S globočnik ђа ° bolezni je preminil UiLdomu Alex Globoč-j, ' staf 09 let, stanujoč na 426 Vod f se vrši pod Jogn pogrebnega zavoda Ph žele in sinovi, 458 E. 152 jutri bomo poročali KRALL Ijolvv^! je preminila v Doctor's Mrs. Anna Krai, žena oipha Krall, 100 E. 267 St. Shnl!^ oskrbuje Grdina Lake Ц, Jutr- tOj'o «_ , *= pogrebni zavod, 17010 Shore Blvd. Več poročamo O - J j> ki je snoči očividno ће f&di pokvarjene električ-$5t?^P®ljave, je napravil za v na hiši na 1897 јђ g Ave., East Cleveland, oIqj^ ^2,500 na pohištvu. Skozi slcojij nadstropja je kijg let star James Davis, leti vrgel skozi okno dve ^^larega sinčka, katerega so ^*«10 zbrali, ujeli. Ta- {ova skočila skozi okno nje-prihodnje poletje V svojega drugega otro-ђјјђј ^Peijana je bila v b6l- Lastnik hiše, ki živi П|ц7^ји, se tudi nahaja v bol-radi zastrupljenja od Чугч * prometa 55 J1% Joseph D'Angelo, star %i^^ ' 3e bil snoč| ob 8.10 uri V ^ cc'Bti pred 7432 Detroit h ђЛ^ког je policija poročala, šel preko ceste, da 0{i^^^®ina v poštni nabiralnik, tov^j, je zadel ob desno stran truka, ki je prišel z Wo strani ceste, kajti tru-•Hi ijQj ^ najdeno pred zadnji-ki pa niso šla preko ^ev ^ je število smrtnih prometnih nesreč v 1^4.___________on EISENHOWER 5E POSVETUJE Z REPUBLIKANSKIMI VODITELJI WASHINGTON, 9. marca—Predsednik Eisenhower je sklical k sebi republikanske voditelje na važno konferenco. Tekoča vprašanja, s katerimi se ima baviti kongres so: Resolucija glede Sovjetske zveze, vprašanje Koreje, sprememba Taft-Hartleyevega zakona in stanovanjsko vprašanje. Glede resolucije, s katero naj"^ -»Lo letos naraslo na 20, teih v kot lansko leto ob odšla neznanokam iz 26570 Parklawn Pogpgg ^ceraj policiji javila, da k ^ od zadnjega torka svo-Jean Duffy, staro Si's ^ je zapustila dom, da b Ženska, ki dela чођЈц ^ St. Edward's Rest ^ 6750 State Rd., trpi ^ Se u ^ izgubi spomina j! Y^kor je mati poročala, ^ozi na busih. (in' J sredo se vrši redna %1(б v Collinwoodske Slo-8DZ v navadnih Ws ®^o^enskega doma na ^ žveg Pričetek ob 7.30 Prosi se članice, da ^ polnem številu. Ч Sil svojega rojstnega ^ Mr Л^јегзко se te dni po- ^Ultp Snatz Mesaric iz Mil- Pok- . ^9- med svojci ter srečen se obsodi Sovjetska zveza, v katerekoli obliki že, da se ni držala medsebojnih pogodb, ki so bile sklenjene med zadnjo svetovno vojno, se splošno pričakuje, da v enotni obliki in sprejeta po republikancih in demokratih, ne bo zagledala belega dne. Senator Taft hoče spraviti korejsko vprašanje v celoti pred kongres. Taft je znan po tem, da je imenoval vojno na Koreji "Trumanovo vojno," s katero naj bi torej imeli opravka le demokrati, ne pa republikanci, z drugimi besedami, noče pripo-znati Koreji mednarodnega pomena. V zadnjem času so nastala važna vprašanja, ali naj pride na Koreji do odločilne zavezniške ofenzive, kakor to zahteva general Van Fleet, ali naj se stoji s puško ob nogi. Drugo— ali je ameriška vojska zadostno opremljena, ali pa da ji primanjkuje municije, kar se je tudi iz-neslo pred kongresom. Zadnje najglavnejše pa je vprašanje, ali je oportuno, da kongres sedaj debatira o vzrokih vojne na Koreji in ali naj odločijo politiki, ne pa vojaki, kaj bi bilo, če se začne z ofenzivo. Delavski zakon, znan pod imenom Taft-Hartley in ki rabi po mnenju vseh politikov sprememb, je obtičal. Prvotna upanja, da bo le prišlo do sporazumov, se niso uresničila. Nasprotno—senator Taft se je pokazal in razodel, kar pač je Taft. Taft je za spremembo tega zakona, vendar ne v točkah, glede katerih predlaga spremembo ameriško delavstvo in ki so bistvenega pomena. Unijski voditelji očitajo Taftu, da hoče s svojimi predlogi obstoječi zakon za delavstvo celo poslabšati. Predsednik Eisenhower je imenoval Colea za šefa komisije, ki naj se bavi z ameriškim stanovanjskim vprašanjem. (Čitatelje ^'Enakopravnosti" opozarjamo na članek, ki je izšel ravno o stanovanjskem vprašanju v Ameriki). Demokrati so si bili v svesti, da je kakor v zdravstvu, tudi glede ameriških stanovanj treba nekaj ukreniti. Ali naj poseže vmes federalna vlada, ali pa naj se po principu kapitalizma tudi rešitev tega vprašanja prepusti vsakemu, da ga reši po svojih premoženjskih s p o s o b n ostih. Novo imenovani šef komisije Cole je izrazit pristaš kapitalizma v tem smislu, da naj drži federalna vlada roke proč od tega vprašanja in naj zlasti ne da nobenih federalnih sredstev na razpolago. Delavske unije so mu napovedale boj. KUPČIJA Z LJUDMI LONDON, 9. marca—Z Ame-rikancem Vogelerjem je bil obsojen po madžarskem sodišču Anglež Sanders na ječo. Vogeler je bil odkupljen, Sanders, ki mu je bilo prisojenih 13 let, še sedi v madžarskih zaporih. Britansko sodišče v Singaporu je obsodilo na smrt Kitajko Meng. Madžari зо Angležem ponudili poravnavo—Meng na svobodo, Sanders na svobodo. Mengova je sedaj dobila spiemembo kazni v dosmrtno ječo. POROD NA AVTOBUSU LITTLE ROCK, Arkansas, 9. marca—Ko je voznik avtobusa Robert Gartland ustavil svoje vozilo, je opazil, da je imel mesto 17 potnikov, kolikor jih je imel na seznamu—enega povrhu. Med vožnjo je Linda Sargent, stara 44 let, porodila v avtobusu svojega desetega otroka, ki je bil nato prepeljan v bolnico. FAROUK—DIVORCE RIM, 9. marca—V Rim je prispela mati bivše egiptske kraljice Narriman. Farouk je poročil Narrimanovo potem, ko se je razporočil s prejšnjo ženo, češ, da mu ni dala moškega potomstva. Kljub temu, da je Narriman rodila sina, ki je še vedno egiptski kralj, se je je Farouk v Italiji naveličal. Mati bivše kraljice skuša doseči spravo, če pa ne, naj pride do definitivne raz-poroke. KAKO TEČE AMERIŠKO ŽIVLJENJE želimo mu mnogo R IT REMIND OTHERS WASHINGTON, 9. marca.— Med 158,000,000 Amerikancev je 25,000,000 ljudi, ki živijo na kmetijah. Z drugimi besedami— 782,000 ^ več kot lanskega leta, toda 239,000 manj kot pred dvema letoma. Značilno je, da je število mladine pod 14. leti na kmetijah larastlo, da pa se je zmanjšalo število mladine med 18. in 24. leti. Vzrok? Prvič—beg iz dežele v mesta; drugič—prisilni odhod med vojake. V Ameriki je 250,000 cerkva, ki imajo 74,000,000 vpisanih članov. 60,000,000 je starih nad 13 let. Posebnih nedeljskih verskih šol je 200,000 s 25,000,000 učiteljev, uradnikov in učencev. Premoženje cerkva se ceni na $11,-000,000,000. Le četrtina vpisanih vernikov je kolikor toliko aktivna v verskem življenju. Polovica Ameri- kancev ne pripada k nobeni verski veroizpovedi. *- Glede potniškega prometa, izletov in obiskov v tekočem letu se napoveduje; Najmanj 66,000,000 ljudi bo šlo na dopust kakršnjekoli vrste že. Potovalo bo na 22,000,000 avtomobilih, dopust bo znašal povprečno 11 dni, vsakdo bo prevozil kakih 1,200 milj, zapravilo pa se bo $9,240,000,000. V Ameriki je 42,000,000 delavcev in uslužbencev, ki so od visni od stalne plače in ki si lahko privoščijo dopuste. Trenqtno je v prometu 42,-682,591 osebnih avtomobilov, ki porabijo 32,250,000,000 galonov gasolina. Približno na vsako tretjo osebo pride en osebni avto mobil. Poleg Kanade je sosednja Me hika najbolj priljubljena točka izletov, kjer Amerikancl potroši I jo na leto $350,000,000. O POKOJNEMU GOVORI SAMO DOBRO! V Thaxted v Angliji se je protestantovski duhovnik Jack Putterhill spomnil med pridigo tudi Stalina in je pozval vernike, naj zahvalijo Boga za vse dobro kar je storil Stalin. Verniki so odšli iz cerkve. Duhovnik Putterhill je dodal pripombo: "Mi smo hvaležni Bogu za dobro, kar je Stalin napravil dobrega, in pozabimo na to, kar je storil slabega. Tako nas uči krščanstvo." -Ф- Na Koreji so nasprotniki komunizma postavili ob glavnih cestah napise sledeče vsebine: Jože je mrtev, hura, hura! Enega komimi-sta je manj! (Zagrizeni politični nasprotniki, Id računajo samo s številkam), so ee izkazali tudi za časa diktature Hitlerja. Hitler je priključil Avstrijo k Nemčiji in prišel na Dunaj. Tam so mu sporočili, da je eden od najbolj znanimi Dunajčanov nacistov ravno za njegov prihod na Dunaj prestopil v judovsko vero. Hitler je bil smrtni sovražnik Judov. Hitler je pozval k sebi tega spreobrnjenca in ga povprašal po vzrokih njegovega koralia. Dobil je odgovor: "Jaz sem večji nacist kot si ti Hitler. Če bom jaz umrl sedaj kot Jud, bo ?nega Juda manj na svetu.") Ljenin je zapustil oporoko; v kateri je svoje prijatelje svaril pred Stalinom, da ga ne postavijo na važna mesta, predvsem ne na mesto glavnega tajnika stranke. Stalin da bi znal svojo moč in oblast na tem položaju brezobzirno, toda ne zmeraj pametno izrabiti. Ljenin sam je bil pristaš načela, da namen posvečuje sredstva. V začetku sovjetske revolucije leta 1917 je bilo mnogo preganjancev, ki so se zatekli k Ljeninovi ženi, da naj za njih posreduje pri svojem možu. Pri vsaki taki priliki je Ljenin svojo ženo nagnal in ji pokazal vrata z zapovedjo—naj jih ne prestopi več. Stalinovo truplo ob velikih svečanostih položeno v grobišče poleg trupla Lenina WILSON—VAN FLEET WASHINGTON, 9. marca — Danes se sestaneta obramben! tajnik Charles Wilson in general Van Fleet. Sestanek je v zvezi z preiskavo, kaj z ameriškim orožjem na Koreji, ali ga je res premalo, na drugi strani pa, kako se je to orožje uporabilo. Iz bolnišnice Iz Woman's bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Mary Marolt, ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje prijateljem za obiske, cvetlice, darila in voščil-ne kartice, ki jih je prejela. Pri jateljice jo lahko sedaj obiščejo na domu na 13820 Agus Ave. VABLJENI STE, DA POSETITE OPERETO "BENEŠKA ROŽA" ki jo poda pev. zbor JADRAN v nedeljo, IS. marca v SLOV. DEL. DOMU na Waterloo Rd. Pričelek ob 3.30 uri popoldne STALINOV POGREB JE BILA MANIFESTACIJA KOMUNIZMA MOSKVA, 9. marca—Danes seje izvršil skrbno pripravljeni pogreb trupla diktatorja Josipa Stalina. Kakor pri pogrebu Ljenina, je bilo tudi pri pogrebu Stalina zastopano rusko civilno in vojaško življenje. Še več! številnejši kakor pri pogrebu Ljenina so bili zastopniki mednarodnega komunizma. Novi diktator Malenkov je najavil, da gre Sovjetska zveza naprej po začrtanih potih Stalina. Države, ki so v sovjetskem"^ bloku, so bile zastopane po najvidnejših predstavnikih domačega komunizma v celoti. Posebno oozornost je vzbujalo zastopstvo Kitajske, kateremu je načeljeval ministrski predsednik En-Lai. Padlo je v oči, da je pekinški radio proslavljal Stalina, da pa ni tolike pozornosti pc^vetil nje-kovemu nasledniku Malenkovu. Mednarodni politični krogi trdijo, da bo Kitajska diktatorja Maoa skušala posebej povdariti svojo bodočo vlogo in da bo Mao skušal zavzeti vlogo, ki jo. je do sedaj igral v mednarodnem komunizmu pokojni Stalin. Toda to so kombinacije, katerih je svetovno ozračje še vedno polno. Sovjetska vlada je pripravila Stalinu najsvečanejši pogreb. Delo v tovarnah je bilo ob pokopu samem prekinjeno. Promet v Moskvi je bil zaprt. Sovjetska vlada je organizirala žalne proslave širom sovjetskega imperija brez ozira na vasi in mesta, morja in kopno zemljo, civilno ali vojaško življenje. Sirene so tulile: kakršnjokcli zabavno življenje je bilo ustavljeno. Povsod, kjer so krajevne organizacije komunistične stranke, so bile odrejene žalne manifestacije. Vidni sovjetski kulturni delavci so bili pozvani, da podajo izjave o Stalinu. In to iz polja muzkie. literature ali strogega znanstva. Zastopniki zunanjih komunističnih strarik so se klanjali spominu pokojnega učitelja in voditelja. Povdarjala se je zveza med njihovimi strankami in med vodstvom svetovnega komunizma, ki ima svoje vajeti v Mos-{vL Kakor v Rusiji tako so tudi države satelitskega bloka odredile, da se" mora za časa pokopa delo po tovarnah ustaviti za pet minut. Vse sovjetsko' in časopisje komunističnih strank posveča članke delu Stalina z običajnimi frazami kot so: "Bil je naše sonce, naša vera in upanje, naš jrezmejni Ocean, tovariš in voditelj, ki bo ostal vedno med nami." Ni računati s spremembami Sovjetsko časopisje naglasa, da se bbdo strankini in vladini posli v Sovjetski zvezi nadaljevali v smernicah, v katerih je delovala stranka in vlada pod vodstvom Stalina. Novi funkcionarji na čelu z Malenkovom so možje, katerim je lahko zaupati usodo Sovjetske zveze, sovjet skega ljudstva in komunizma. Kakršnokoli cepljenje moči, še manj pa kako ribarjenje kdo bo odslej v vodstyu Sovjetske zveze in njene politike, je izključe no. Isto časopisje povdarja, da je tudi pod novim vodstvom potrebna enotnost stranke in idej dalje pa, da je treba pojačiti sovjetsko oboroženo silo, bodisi, da gre za kopno vojsko, za mornarico, za letalstvo, kakor tudi za organe, ki varujejo notranji mir. (Mišljena je sovjetska tajna policija.) Listi naglasa jo, da mora biti tudi v bodoče Sovjetska zveza pripravljena, da z oboroženo silo odbije uničujoče vsak napad, pa naj pride od koderkoli zoper sedanji režim in meje Sovjetske zveze. Tudi nekomunisti, v prvi vrsti pa zastopniki zunanjih držav priznavajo, da po smrti Stalina ni nobenega znaka kakega ne-edinstva v stranki in v vladi ir. da so novi voditelji odločeni, da zasledujejo v naprej iste cilje kot jih je imel in za katere' se je boril pokojni Josip Stalin. V spomin Josipu Stalinu Kot povdarjeno, je s Sovjetsko zvezo tudi celo območje njenih satelitskih držav skušalo dati dogodku povdarek. Prvič—pet minutni molk in ustavitev dela ')o podjetjih. Zakonodajnim zbornicam po teh državah so bi-predloženi zakonski osnutki, ki naj v katerekoli obliki ohranijo spomin na Stalina. Stalin da je bil zaslužen za domače judstvo dotične države in da mu to ljudstvo ostane hvaležno. Prestolice, v koliko se niso imele ulic z imenom Stalina, so to storile gedaj. V mestih in podeželju sovjetskega bloka so razobešene žalne zastave. Delavske unije, ki so pod vplivom komunizma, so pozvale de-avstvo, naj v spomin Stalina Doveča produkcijo, delovni čas in rekordno delo. Razumljivo je, da so se vršile tudi protimanifestacije ker je odšel s sveta diktator, ki je po mnenju njegovih nasprotnikov Dovzročil več zla, kakor dobrega. Zunanji opazovalci so bili lahko priča dogodkov, ko se je okrog mrtvega Stalina zgrnila sovjetska oblast, toda obenem tudi množica sovjetskega ljudstva. Bilo je namreč priznati, da je sovjetsko ljudstvo z izgubo Stalina veliko izgubilo in da mu je priznavalo, da je bil velik mož. ' I Vkljub mrazu je sovjetsko ljudstvo napolnilo ulice in se oddolžilo spominu Stalina s ka-kršnjimdkoli znaki hvaležnosti, večinoma s cvethcami. Vrste udeležencev so napolnile ne samo glavne ulice Moskve, mar več so segale daleč v predmestja prestolice. Stalin je bil položen poleg Ljenina, kjer bo čakal, da se zgradi nova stavba, v kateri bodo počivali poleg njega in Ljenina'vsi vidni sovjetski voditelji po njihovi smrti. Ljeninov grob je bil proglašen za narodno svetisče,-kamor je prihajalo na tisoče komunisti čnih romarjev. Zadnje počivali šče Stalina, tako je bilo napove dano, se bo enako proglasilo za narodno svetišče. Pri pogrebu je bilo opaziti, da je bil spored natančno izdelan in z vso disciplino tudi izveden. Ob času, ki je bil določen v naprej, so se zaprli vsi dostopi na Rdeči trg, kjer se običajno vršijo velike civilne in vojaške svečanosti, združene s paradami. Poslovilni govor Poslovilne govore so imeli Malenkov, Beria in Molotov. Malenkov je poudaril voljo Sovjetske zveze do miru na svetu, toda istočasno je pohvalil severne Korejce in komuniste v ndo-kini, ki se bojujejo za neodvisnost. Beria in Molotov sta se bavila z osebnostjo Stalina in poudarjala enotnost stranke. Državni tajnik Dulles pri ZN NEW YORK, 9. marca—Danes se je pojavil ameriški držav-li tajnik John Foster Dulles v krogu Mruženih narodov. Njegov prihod je v zvezi s sporazumom z britanskim zunanjim ministrom Anthonyem Edenom, da se na Kitajsko ne sme več ivažati blago, ki bi moglo služiti kitajskim oboroženim silam. Velika Britanija je pristala na to, da njene ladje, kakor tudi britanska pristanišča ne bodo več dopustila uvoza strateško vojaškega materiala, bodisi bri-anskega, bodisi drugega izvora, la celinsko Kitajsko. John Foster Dulles je imel prva posvetovanja z ameriško delegacijo pri Združenih narodih, kateri načeljuje Henry Lodge. Gre za to kako se naj pridobijo tudi druge delegacije za idejo o blokadi Kitajske, kar se tiče vojaškega materiala in da ta sklep postane dejstvo. Združeni narodi so že svoječasno sprejeli enak sklep, ki naj bi bil obvezen za vse članice ZN, ki pa зе dejansko ni uresničil. Na ruski strani je bil važen noment, da je odsoten Andrej Višinski, ki se nahaja na pogrebnih svečasnostih za Stalinom v Moskvi, čeprav je z zadnjim dekretom sovjetske vlade bil imenovan za stalnega zastopnika Moskve pri Združenih narodih. Pač pa je prisoten ruski poslanik v Lodonu, Gromiko, ki je opolnomočen, da v odsotnosti Višinskega zastopa Rusijo pri ZN. ĆIANG-KAJŠEK V BELI HIŠI WASHINGTON, 9. marca — Žena kitajskega nacionalista Čiang-Kajšeka je prispela v Ze-dinjene države. Sprejeta je bila od predsednika Eisenhowerja v Beli hiši. Moški napaden štirje dečki, stari po 14 in 15 let, so snoči okrog 10.15 ure napadli 70 let starega Harry Brad-forda, ko je korakal v bližini svojega doma na 1944 E. 66 gt. Starega moškega so zbili na tla in mu vzeli denarnico, v kateri je imel $25. Mož je bil odpeljan v bolnišnico. Iz Floride Po partedenskem obisku v Floridi, ste se vrnile domov Mrs. Marie Bohar, lastnica poznanega lepotilnega salona v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., in hči Marie. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 10. marca 19^3 ii ENAKOPRAVNOST »f Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV" PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)------ ^'Beneška Roža^^ v nedeljo v Slov. del. domu For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)---- For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) 312.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, lfll8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. STALIN ODŠEL-MALENKOV PRIŠEL (2) Bivši ameriški poslanik v Moskvi George Kennan je pred kratkim kot redek Amerikanec opozoril, da gre v zunanji politiki, to je v odnosa jih ene države do druge, konkretno vzeto Amerike do Sovjetske zveze, za nekaj popolnoma novega, kar je treba razumeti. To popolno novo je komunizem v vseh njegovih izrastkih. Kennan si je dal časa in truda, da je, kar mu moramo priznati, komunizem doumel. Z njim se je udomačil v toliko, da ga pozna kot nasprotnika v diplomatskih pogajanjih. Redke so besede, pisane v ameriškem tisku, ki bi nam dale vedeti, da so prišli Amerikanci do jedra vprašanja. Komunizem, da je nekaj novega, kar do sedaj v svetovni zgodovini še ni obstojalo. To novo gibanje ni poražen ali zmagoviti nasprotnik. To je gibanje, ki ni časovno, ne krajevno omejeno, marveč ima splošni vesoljni cilj, zajeti končno vso zemeljsko oblo. V dosego tega cilja se poslužuje posebne teorije, posebne taktike, v vojaškem smislu vzeto, posebne vojne strategije in kdor ga ne pozna, tava v temi. Končni uspeh zanje nasprotnik, to je komunizem. Končno bo šlo za dvoje velikih vprašanj: Ali naj na zemeljski obli v tem stoletju ali v bodočem ostane demokracija kot si jo je zamislila ameriška republika, ali pa demokracija kot si jo je zamislil svetovni komunizem v končni brezrazredni družbi, seveda na čelu z Moskvo. Torej gre za obče gibanje, 'ki ima zopet edinstveno prvenstvo, namreč stranko, z organizacijo, ideologijo in taktiko kot je ne pozna nobena druga stranka, odkar govorimo o obstoju in razvoju političnih strank v pravem pomenu te besede. Dedščino Stalina v Rusiji moramo popisati podrobneje. Ameriška naivnost se je pokazala tudi#v dneh po Stalinovi smrti. Privatno in tudi javno v časopisju so se vrstile napovedi, kakor daje smrt Stalina velik mejnik v razvoju sodobnih dogodkov. Prišle bodo velike spremembe tudi na zunanje političnem polju. Mnogo je bilo takih, ki so vedeli napovedati kratek in hiter konec vojne na Koreji in drugod na azijskem kontinentu. Skratka—povrnil se bo mir na zemljo. Slovenski starši imajo posebno v Ameriki priliko opazovati vplive šolske vzgoje na mladino, ki se odgaja in ki dorašča. V mnogih slučajih morajo priznati, da lastni otroci, če se že ne odtujujejo misli in splošnemu vpogledu na svet, kakor je ta zrastel v glavah staršev, so vendar nekaj posebnega, da ne rečemo iztirjenega. Ko presojamo dedščino Stalina, bomo kot realisti življenja ubrali pot civilne in vojaške vzgoje. Ruska boljše-viška revolucija se je začela leta 1917. Zajela je že mla. dino, ki se je vzgajala v šolah. Četudi je imela takrat komunistična partija komaj 200,000 članov, je znala organizirati aparat, katerega posledice so bile, da se je začelo z vzgojo v strankinem smislu na globoko in na široko. Ameriški deček in deklica zrasteta v življenje in gresta na pot, katero je nakazala ljudskošolski, srednješolski, visokošolski učitelj ali učiteljica. Sovjetski otrok se je vzgajal v načelih in v obzorju, v katerem se je gibal s svojim sovjetskim učiteljem ali učiteljico. Praktično vzeto— vzemimo svinčnik v roke in seštejmo leta. Vsi sovjetski državljani danes bodisi v nežni dobi, bodisi v zrelejši odgoje-valni dobi, bodisi sredi vrtinca zrelega življenja 40 ali 50 let starosti, so prekvašeni z idejo, katero jim je od kraja cepil v možgane in miselnost ravno komunizem. Dobrih 35 let v vzgoji naroda, zlasti pa pod tako disciplino, kot jo edino pozna komunistična stranka, pomeni mnogo. V ostalem smo videli ravno v zadnji svetovni vojni, da so bili nemški upi, da odcepijo 50 .milijonske Ukrajince od matice Sovjetske zveze, jalovi in v naprej obsojeni na neuspeh. Skratka: Tudi ostali politiki, ki so odgovorni za usodo njihovih držav, priznavajo ob smrti Stalina, da je pač odšel iz tega sveta močan človek, da pa v razmerju do Sovjetske zveze ne gre za osebnosti, ki naj bodo nadvse merodajne, marveč za sistem, ki je komunističen in vsaj v Sovjetski zvezi, v kolikor so politični sistemi sploh trajni in ustaljeni, ustaljen in je treba s tem dejstvom raču-i\ati. L.Č. CLEVELAND, Ohio—Pevski zbor Jadran bo podal to lepo opereto v dveh dejanjih na odru Slovenskega delavskega doma v nedeljo, dne 15. marca. Ameriški Slovenci smo ponosni na naše pevske zbore in kadar ta ali oni naš zbor poda svoj koncert je seveda tudi naša dolžnost, da prireditev posetimo, ker peti. praznim stolom se prav nič ne dopade pevcem. Opereta "Beneška Roža" poleg lepe dramske vsebine je prepletena s krasnimi pesmami in popevkami in uvodna pesem je: Le poj in pleši, dragi moj, vsi veselimo se nocoj. Zima zbežala črez gore, in pomlad prišla je na polje. Hitro, hitro čas beži, le veselo zdaj zapoj, smeji se, pleši skrbi, ljubi, vživaj srečo, dragi moj, smeh, ljubezen tu naj vlada saj v ^rcu je pomlad. Spoljena je naša nada, ah, mladost je res zaklad. Da le zapojmo lepo pesem, naj se razlega močno v zrak Vse skrbi od sebe stresa. Dg,, mladosti čas je res sladak. Oba dejanja te operete se vršita v času okrog leta 1790, scena prvega dejanja se vrši pred doževo palačo—popoldne solnčnega poletnega dne, m drugo dejanje se pa odigrava v ban-Ketni dvorani doža. V vlogah nastopijo: Pietro, beneški dož, (Tony Prime); Pavlina, dožava žena (Frances Godnjavec), Fio-reta (Florence Unetich), Lavi-лја (Angela Žabljek), hčerke doža; grofica Klementinja XJennie Prime); grof Bomba, bogataš, snubec Fiorete (Peter Tomšič) : Viktor Carrara, kapitan-poveljnik beneške mornarice (Stanley Godnjavec); Otto čast-nik-mornar (Anthony Kolenc): Orsino, bandit (Joe Prime); Pico, prvi dvorni norec (Dorothy Slokar); Gašper, drugi dvorni norec (Louis Smrdel); dvomi svetnik (Joe Planine); častnik telesne straže (George Lončar); dvorjani, služkinje in mornarji-oLtali člani in članice Jadrana. Zborovodja-direktor operete je Richard Kesnik in režiserka pa Mrs. Florence Jeray-Slaby. Podati slično opereto pomeni veliko denarnih stroškov za zbor, mnogo dela s pripravami potrebne opreme in scenarije, največje vprašanje pa so potrebni kostumi. Članice Jadrana že ycdaj te pripravljajo in kar ne bodo zmogle same narediti, si bc zbor dobil v najem ker želja je, da bo podana opereta čimbolj popolno. V dobi, ko se odigrava opereta •'Beneška Roža" je go^odaril ;П vladal v Benetkah, dož Pietro in njegovo mnenje je bilo, da mu .T.ora biti vse prebivalstvo pokorno in izpolnjevati njegove ujcaze, la on je moral pa biti poslušen in pokoren svoji ženi Pavlini. Mnogo skrbi in preglavic^ je delala dožu njegova mlajša in ž.va hčerka-polna ljubezni do lepih mladih fantov, lepa in navihana Fioretta. Njena starejša sestra Lavinja ni bila tako razposajena, bila je tiho bitje z ta-jinstvenim srcem. Bil je lep gorak dan, v zelenem gaju tam na doževem vrtu je žvrgolel skrjanček in brezskrbno skakal od vejice do vejice, metuljček je obiral med iz srca vijolice, lica mladih deklet so žarela, bila je pomlad, up in nada. Veselo je prepeval gondolir, orila je pesem mornarjev, godel je godec in plesala so dekleta. Množica naroda se je zbrala pred palačo doža, vrnili se bodo mornarji z ladjami, kateri so bili od doma v tujem svetu, dolge dni. Dož Pietro je bil radoveden človek. Ko zaslišli vrisk in petje, pohiti videti kaj se je zgodilo. Tudi radovedna teta Klementina je morala videti kaj je vse to. in o Bog usmili se njene duše, Fioretta, hčerka doževa, je med plesalci. Ali je to mogoče, ona med preprostim narodom dvorne sluzinčade in mornarji, ki celo prepeva s to golaznijo?! Mati Pavlina grozeče posvarja hčerko, pomisli naj le na to, pričakujejo njenega zaročenca, bodočega njenega moža, katerega sta Fioretti zbrala mati in oče. Da bi tega vsega ne le videl premožni grof Bomba, izbrani bodoči mož lepe Fiorette. Tiho se je muzala in posmehova-la sklepom in žaljam matere in očeta, ona, da naj bi bila žena starega plešastega grofa? Ne nikdar in ikoli. Njen mož mora biti mlad junak—junak, kateri plove po razburkanih valovih morja, bujnih kodrov in ogorelega obraza. Častnik telesne straže grofa Bomba se pojavi in trobentači javijo prihod mogočnega grofa, prišel je snubit in napraviti in pripraviti načrte za poroko, toda predno naj bi bila trgovska pogodba za njegovo bodočo žen-no Gioretto med njim in dožem zakjučena, je hotel sigurnosti kot spreten trgovec, v slučaju, da ga mlada hčerka odkloni in mu pokaže figo še predno bi poroka bila. Dož je bil vedno v denarni zagati in dolžnik grofa, pa si je zviti grof domislil, z denarjem si bom kupil ženo, lepo Fioretto; očetu bom posodil še nadalnjega denarja, in moja bo. Privolila sta mati Pavlina in oče-dož Pietro v kupčijo—toda srce hčerke je hotelo moža, katerega bi ljubila z vsem srcem svoje mladosti. Ta starec, grof Bomba, nikoli ne bo njen mož. Grof, bogati Bomba, si je mislil, ako me dekle noče imeti za moža, prisilil bom očeta. Vedel je, da dož rabi denarja, zato je ukazal svojemu slugi, vrzi mošnjo denarja zlatnikov svetlih in to naj bo za svatbo, na kateri mora biti vse veselo, dobre volje pri obloženih mizah in če to ne bo šlo, rabil bo trdo besedo in zapoje: v Kadar reče mi "da," se ne brigam In če treba ji pest svojo dvigam. Če ženska sladko me objame gorko. jo pogledam grdo. (zbor mu odgovarja): Nikdar žensko ne hvali ti dosti, če te hoče goljufat,' jo pusti. Sprevidela bo, da tako ne bo šlo. (grof) : Jaz .bom urce pokazal Fioretti, če si zaljubljen, se pazi, da te sladkost ne zagazi. Med je okusen, sladak, toda pomni naj vsak, da treba je biti na straži. Vse to je slišala Fioretta ter tudi očetu in materi dala vedeti, da ona ne bo nikdar žena grofa; izbere naj se le drugo, ona pa bo le srečna z ženinom, katerega bo izvolilo njeno srce. Ni ji mar kupčija in ne obrestj na posojilo, katere je oče obljubil grofu. Pri mizi sta sedela dož in grof ter delala načrte za svatbo. Grof Bomba ima tudi nečaka, je to mlad fant mornar, kateri se bo tega dne povrnil z svojo ladjo iz dalnje turške dežele ter prinesel s seboj denarja, veliko denarja kot izkupiček brodarstva grofo-vih ladij, in mnenje doža je, da naj bi fanta sprejeli z primerno počastitvijo kot nečaka grofa, seveda največ pa poradi zlatnikov, od katerih bo tudi on nekaj dobička imel. Grof mu bo dal denarja za svatbo hčerke Fiorette. Ko je prišel glas, da se je ladja, kateri je bil poveljnik Viktor, nečak grofa Bombe, povrnila, se je zbrala na pomolu množica ljudi, fantov in dekleta in med njimi sta bile tudi doževe hčerke Fiorette in Lavinja. V počast mornarjev junakov zapo-jejo: (Fioretta in narod) Dekle vsako si želi junaka za moža, po takem vedno hrepeni, kot reče pravljica, snubač nam vedno govori kaj storil bo za nas obljublja mnogo, mnogo nam stvari, draguljev lepih kras. In to-le vse so bajke— sanje lepih dni, ah, nikdar to se ne vresniči —to se zgodi, da, moški le nas varajo, in me verjamemo, dekleta se navdušimo— tako jim nasedamo. Lavinja, hčerka doža, sestra Fiorette, je imela svoje oči uprte v barko, v mornarje bradate, kateri se trumoma vsuje jo raz l&d-je, ker želja njih je priti do svojih žena-ljubic in beneških deklet. Hitro nadeniva maske, reče sestri Fioretti, da naju narod ne bo spoznal, kdo da sva. Hitro se pomešate v pozdravljajočo gnečo naroda, rajale in plesale boste z mornarji. Že pozdravlja ljudstvo brodarje z pesmijo: (zbor) : Junaki vi morja, naj Bog vam srečo, zdravje da. Mi vas pozdravljamo in se vam klanjamo. (Viktor): Zahvalim se vam vsem za lep tak sprejem, želim med vami biti zdaj za večni čas. (zbor): Hvaležen nam je vsem za lep tak sprejem. Želi razveseliti nas in ostati z nami večni čas. Oko kapitana Viktorja se ni oziralo po svojem stricu grofu Bohiba, pač pa iskalo je obraz lepe deklice, ona—ta bo moja. moja mora biti, tako mu želja je, ko opazi krasno bitje "beneško rožo," kateri zakriva del obraza črna maska, stopi k nji ter ji hoče potegniti masko raz obraza, da bi se tako njegovo oko naužilo krasote mlade deklice. Ni on vedel, da je to Fioretta, hčerka doža in bodoča žena njegovega strica grofa Bomba. Navihano dekle se mu izmuzne ter zbeži domov. Viktor, opa-zeč, da mu je kras beneške lepote izbegnil, hitro naroči svojemu slugi, da ji mora slediti in zvedeti kdo je. Vrnil se je sluga in mu sporoči': "Gospod kapitan, ona je—ona je Fioretta, hčerka doža in izvoljenka vašega strica, njegova bodoča žena, že je vse pripravlejno za bogato zaroko." Ne da se tej novici hrabri mornar prestrašiti, dekle ga je očaralo, saj je prepotoval pol sveta in v tujih deželah tam za gorami preko širnega morja je videl veliko lepih drfklic, toda ni med njimi našel take kot je "Beneška Roža," Fioretta. Vinko Coff (Dalje prihoanjič) Ob Tihem oceanu Piše: FRANK KERŽE NEMCI ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor jsešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračile ce sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej. Naš pregovor pravi: "V tretje gre rado." Imeli smo dve svetovni vojni in zdaj se svet' pripravlja za tretjo. Naša Amerika, Francija, Anglija in se nekaj manjših držav imajo generalne vojaške vaje. Vsaka izmed teh držav je nekje zapletena v večjo ali manjšo vojno, o katerih sicer trdijo, da se vtegne razviti v tako bitko, da bomo kar lahko pisali o tretji svetovni vojni. Kakor veste, imeli smo prvo, katero je povzročila Nemčija. Bila je premagana in mislili so. da za vselej. Dvajset let kasneje je bila slovesna otvoritev druge svetovne vojne, katera je objela skoro ves svet. In kakor prvo, je povzročila tudi drugo—Nemčija. Bila je zopet premagana in bila bi lahko strta, da ni našla usmiljenja v naši Ameriki. Vse ji je bilo odpuščeno in vse pozabljeno. Naša Amerika je usmiljeno pošiljala v Nemčijo svoje učitelje, katerih naloga je bila, da prelevijo Nemčijo v demokratično državo. Kakšen uspeh so dosegli, tega ne vem Vem pa eno—da je Nemčija danes v gospodarskem pogledu na boljših nogah, kakor katerakoli druga država. To se pravi: Nemčija je dovolj močna, da začne resnično tretjo svetovno vojno, ki bo seveda še vse kaj drugega, kakor ste bile prejšne dve. Ves svet krvavi in premišlja, kako bi vzpostavili v človeško družbo razmere, kakor so bile poprej. A kar ne gre. Nekdaj mogočna Anglija je postala tako revna, da nikamor ne more in to vkljub vsem milijardam, ki jih je prejela od naše Amerike. Prosim vas, v Angliji pride po eno jajce na teden na vsako osebo—ne sveže, ampak iz hladilnic. In znane angleške klobasice. Premislite, vlada jih je vpeljala za svoje ljudstvo in sicer tako, da smejo imeti le polovico mesenih zrezkov, drugo polovico pa je treba napolniti z "rastlinskimi produkti"—to bi se reklo: kdor ne ve boljšega, naj kar travo natlači. Te so tako slat#; in brez okusa, da jih je angleško časopisje opisalo tako: spominjajo na rokovico voznika cestnih kar, ki je nadelana z žaganjem. Druga, nekdaj svetovna država, ki je na jako podobnem stališču z Anglijo, je Francija. Ponosna, bogata Francija, par milijard je že prejela od naše Amerike, pa se menda nikjer nič ne pozna. Francija, kateri je bil dolžan ves svet—na robu propada. Omenil bi lahko še Italijo, ki spada med kronično beračijo, odkar stoji. Torej se ne izplača izgubljati besed. Zdaj pa poglejmo Nemčijo— zapadno namreč. Produkcija v polnem razmahu—dela za vse. Zalaga s svojimi -produkti svetovne trge in se ji tako dobro godi, da je dvignila svoj denar na tisto višino, kakor je naš dolar. Vse to se godi pred našimi očmi—ves svet vidi smeri, kam gredo eni in kam drugi. Pa nekako kar čaka. In mrzlično se pripravlja na—kaj bi skrivali— tretjo svetovno vojno. Naša Amerika gradi po vsem svetu eroplanske postojanke, naša industrija dela s polno paro vojni material. Izdaja v ta namen ne samo milijone, ampak milijarde, do danes več, kakor sto. Nemci vge to ^vidijo in gredo svojo pot. Ljudje delajo, industrija drvi, svetovni trg kupuje. A to ni še vse. Nemčija si pridobiva od leta do leta večji figled. In to je tisto, kar človeka skrbi. Amerika je bila v dveh svetovnih vojnah z Nemci—posledica je, da jih danes bolj spoštuje, kakor kdaj poprej. Pozabljeno je vse sovraštvo, po-' zabljene rane in žrtve, pozablf ne krivica. Nemci stopajo F"" vrhovom, koder jih vidi ves sve'' Stari ameriški rod izumira® tako hitrostjo, da se vse minja pred našimi očmi. ja in najbolj odločilna mesta f dajo v roke nemškim potomci in celo Nemcem, ki so prišli 8^ po prvi svetovni vojni. kje vidite lepo ameriško inie^ katerim se pokriva izrazo^ nemško ime. Ves svet se oborožuje in pravlja za—mir. Ali ni to čudnega—da se človeštvo pravlja za mir z—orožjem? je sicer, da so stari RiiB4, imeli pregovor: če hočeš pripravljaj se na vojno. А0Г to je veljalo za tiste čase, k" bilo nobenih svetovnih zvez, je bilo vsako selo kakor odre^ no od ostalega sveta. Bilo P rej nekaj naravnega, da je belo za potrebno obrambo, kaj sovražniki so v tistih pridrveli kar čez noč, vse, kar so dosegli in vse, kar je imelo kako vredo®!^ To je bilo tedaj, ko se ni ved^ kaj dela selo na drugi Danes pa vemo vse. Svet f. dne do dne pred našimi Vse vidimo in vse iznajd®";, predno je bilo rojeno. Zato premenil tisti pregovor Rimljanov tako: Ce hočeš pripravljaj in delaj zanj. Prosim vas, ali kdo na stremi za mir? Govorijo lažijo svet kakor tisti ^ ki je kristjanu rezal glaVO/ ga je tolažil, češ da bo boljše. Kolikor je držav na ■ tu, imajo vse ministrstva \ ske. Ne samo po enega, aio!^ po več. Ministerstvo pehotu® Л made, ministerstvo vop^^ .J dij, eroplanov itd. Ali veste , za kako državo, ki bi imela sterstvo miru? Vse sorte" nike imamo na svetu—ali j® j v kaki pratiki praznik ^ } Kdor more, straši na klanjem. Res, najložje je P < prečiti vsako delo, vsak tem,. da se ubije. Če b iboJ j^jii kaj pomagal za mir, bi že davno imeli. Saj je* v svetovnih vojnah padlo na te milijonov ljudi. j Veliki indijski patrijot _ hi je priboril tristo milijo'' državo z mirom. Pod nje#^^ roko ni prenehalo niti eno čl" ško življenje. . ^ Mogoče bo rekel kdo: imeli.Ligo narodov, zdaj f. Združene narode. Ali niso to ganizacije za svetovni mir • Nak niso. Če bi bile vse na svetu enake po številu stva, enake po velikosti, v vsem, kar je na svetu, bi človek še upal, da bodo delale za mir. Tako pa države vseh velikosti, џ-večje in resnično velike, " terih trdimo, kakor da so e^ ^ med seboj. Ampak to ni r ste zasledovali delo Lige - ^ j,- -iT dov in če zasledujete zdaj ^ j« žene narode, boste videli, vse njihovo delo pridobival^J svojo stran. To se pravi: jii likih držav išče male dr^a državice, da imajo pri g]^ njih večino. Ni vprašanja, g, ima prav, ampak kdo ima Ce je kdo visok in nasprotnik pa majhen in ® poten, potem ne pričakuj, sta V spopadu enaka, velikih, srednjih in malih mogoča, ker ni res. Enako^^,^; nikjer v naravi, torej je biti tudi v ljudeh ali v nji delih. џУ In najslabša garancijo jen svetovni mir je baš da so Nemci iznova na P" ујј" pra^ pa vsega, kar je na zemlji sicer, da gre osel enkrat ^ p —ljudje gremo pa dvaki" ne samo to. Še borimo se vice, da oi šli še tretjič-(Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST ■TRAKS KOZAK; Strašno zasliševanje jg Y potrkali. Frenk Ijjj ^ noč v hlevu v svis-ni hotela odpreti. S ko i ^ popiti so razbili klju-fiarblf ^ vežo. Ko se je ^ata ^ so že odletela ' pragu je stal Štihov ^ ^ v uniformi, izza hrbta v sobo dva divja Kje imaš Frenka, je kri-V hiši ga ni, je od- f kaplan' bži! uijjj skrila svinjo? Nisem ga or skrila, je odgovarjala, gj 3®. da se vsa trese, če bi Štihov je zapovedal 2 naj straži pred vrati, Јб odšel. Ozrla se je v bijjk° okno. Okoli hiše so se Culo^' P^^"^Gni žepnih baterij. КођеГ k&ko se pogovarjajo. Ц upanja ni, da bi pri-^0 1° pomoč. Tudi če bi jp^^^® išal, si ne upa blizu. Od ^bk čul slaboten krik. јјц ^ Je pomislila. — Prebu-^&kr. — Drgetala je po ^zb' in vlekla za uho. gQ 'ЈЗ-Ц so v drvarnici. Odprli Poihiln^ ^ hlev. Zdaj zdaj, je j "la Barbka. so segli preko okna. Vejj ° j® svetil na streho, v dre- 1^л J , 30 glasovi utihnili. Iz-se je čulo neko pre-Ptla ^^ata v vežo so se od-Mo koraki so zagrmeli v ђе1{Ј ^^3 pride dol," je pozval Itj P stražo. Fant, ki ga Barb-ko j ^°^nala, je potegnil Barb-gQ stopnicah. "Prižgi luč!" ..jj Ukazali. Frenk, ali ni?" se je јђ , Stihov. Barbka je molčala v Frenka, ki je stal ^esn"^ krvav po čelu in 1 «vpf,. Z baterijo so mu f vm v oči. vidiš? Nas vidiš?" ^o ga ^,®hovali. "Nobena slepo-, pomaga, da bi nas ne J,' se je režal Štihov. k /^'^k je stal molče, utripale veke. ' ®taro pripelji," je ukazal tej, Iz izbe so privlekli ma-^d'l strahu skoraj JUi '!> au nir J g. i?'- 3e, ali Frenk, kaj si jim sto-23-ihtela starka, ki %! vemo," se je zasme-%al • "Babe v izbo!" je Se jj^^nili so obe v izbo. Mati na klop ob peči, ^ pa je obstala sredi izbe. pri partizanih?" je Stihov. 36 odgovarjal Frenk z ^ri "Bil/ J ^ Je čula neke besede, p&je nekdo rekel: "pole-V Ј® rekel: "med pr-je tišina. Nato: ^locii- Barbka je natanko Slig pokajo človeško ko-^ ^ je globok grgrajoči h, J * v 'kosti mu lomijo.— Ov. > navij!" je kričal Šti- 3G v v padlo na tla. Nekdo Nato je za-se je čulo jI® ^agomazelo po ži-živine?" je partizanska!" je Stih f&ta. Povedai?" vj-Qi s pištolo uda- "Ne." "Dobro. So prihajali k tebi?" "So." "Kje se skrivajo?" ' "Ne vem." "Dobro. Si jih ti obvestil, da bomo šli v Zadovor?" "Sem." "Kdo je bil s tabo?" "Nobeden." "Lažeš." "In če." "Kdo iz vasi daje živila?" "Nobeden." "Lažeš. Ti si kazal pot Vozniku." "Sem." "Kdo je vozil?" 'Ne poznam." Z vso silo je udaril nekdo Frenka po licu. — "Svinja komunistična!" "Posveti mu. Ali vidiš križa-nega?" "Ne vidim." "Boš pokleknil pred križa-nim?" "Pred tvojim ne!" "Bomo videli. Jaka, ogenj!" Barbka je čula, kako je nekdo zanetil ogenj. Prasketalo je. Slišalo se je, kako je železo zadelo ob k^men. "Boš povedal potem, če si videl križanega," se je smejal Štihov. "Sem poglej! Ali vidiš križanega?" "Ne." "Žgi." Strahoten krik je pretresel temo. Potem ječanje. Barbka se je pognala k vratom. Zagnala se je vanje, da so odletela. Samo krik se ji je izvil iz prsi. Sredi veže je stal Frenk, od bolečine zveriženi obraz je bil ze-lenkastosiv. V odprta usta mu je lila kri iz oči. Ne iz oči, iz dveh votlin. Oči so mu izžgali. Pred njim je stal Štiho^ s kri-žanim v rokah. Barbka je omahnila ob podboj. "Ga vidiš? Zdaj je videl boga." Frenk зе je počasi sesedel. "Pobij svinjo! S polenom." Barbka je videla, kako sta padla dva udarca po Frenkovi glavi. Njegovo telo se je streslo. Ni se mogla preniagati. Planila je proti Štihovemu. "Udari psico!" je zakričal in odskočil. Top udarec je zadel Barbko na čelo. Ni se več zavedla do zore. Takrat so jo zvezali in odpeljali v Zaboršt. (Odlomek iz knjige "Gašper Osat") VREME NA MARSU Na nedavnem zborovanju ameriških meteorologov v New Yorku je dr. Jean F. King, profesor letalske raziskovalne postaje v Cambridgeu, med drugim predaval o ugotovitvah in domnevah temperature na planetu Marsu. Dejal je, da povprečna temperatura na površini Marsa je okog 28 stopinj pod ničlo. Štiri do pet milj visoko v ozračju, pa temperatura pade do 99 stopinj pod ničlo. V ozračju Marsa ni kisika, iz česar izhaja, da tam ne bi mogli živeti ljudje in živali kot jih mi poznamo. Dalje sodijo znanstveniki, da na Marsu ni vode, torej tudi ne dežja in snega. Mars je torej precej mrzel in neprijazen svet. četudi bodo kdaj v prihodnosti omogočeni poleti na Mars, ne bomo silili tja na piknike. —NEW ERA, glasilo ABZ Oglatojte v • • • Enakopravnosti OCEANU OB TIHEM (Nadaljevanje z 2. strani) Eno je gotovo. Dokler bodo na svetu milijardski krediti za orožje, bomo inieli klanje. Temu se ne da ogniti. Človeška narava je že taka, da najde vzrok za poboje, če jih ni. Ljudje bi se morali učiti iz izkušenj, ki jih najdejo v življenju. To se pravi: bilo bi pravilno. Vsaj to bi pričakoval, da se bo svet vedel ravnati v slučajih, ki so skoro enaki, ali ki prihajajo redno na vrsto. Ampak, če ni—pa ni. Da bodo Nemci še kdaj na tem svetu igrali vodilne vloge, kakor jih zopet igrajo danes, bi si človek ne bil mislil. Toliko se je pisalo o grozotah, povzročenih od Nemcev, da bi morala vsaj ta generacija biti malo pametnejša, kakor je. A kaj vidimo? Od detne in leve prihajajo vabila Nemcem, naj drže s tem in tem. In Nemci prejemajo vse to, na tihem se muzajo in računajo, kdaj bo zopet prilika, da vstanejo in zdrobe ves svet. Oni bodo nekega dne odločili, s katero grupo se bodo zvezali. In gledali bodo, kakor vselej, da bodo oni tisti, ki bodo na pro-fitu in nikdo drugi ne. Nemec dela vselej samo za Nemca in nikogar drugega ne. To bi lahko vedeli vsaj taki narodi, kot so Francozje, kateri so največ trpeli pred Nemci. Meni se kar nič ne dopade smer, v katero silimo. Mislimo, da bo za nas dobro—pa se bomo zopet vrezali. če pride ^o tretje svetovne vojne, bodo pro-fitirali Nemci na račun vseh drugih. T® je pribito. Če so znali vstati po prvi svetovni vojni, če so na svojih trdnih nogah danes po drugi svetovni vojni, ne bodo od spodaj tudi po tretji. Mi v Ameriki imamo največ vzroka, da ostanemo previdni, da se ognemo novega svetovnega klanja, dokler je čas. Naša moč je zelo opešana. Dolg, ki smo ga naredili po drugi svetovni vojni, -je tako velik, da si ne moremo misliti, kaj to pomeni. In dolg je treba enkrat plačati— ne gre drugače. Izgubili nismo samo na tisoče človeških življenj, plačali smo tudi "ceho" za obe svetovni vojni. Ali mislite, da zmoremo toUko, da bi ostali enaki še po tretji? Boljše je, da se ne igramo s takimi mislimi, zakaj nikdo ne ve in ne pojmi, kaj pomeni milijarda dolarjev, da ne govorim o stotinah milijard. Ognemo pa se lahko vsemu temu, če začnemo delati za resničen svetovni mir s tem, da posvetimo vse naše delo svetovnemu miru, ne pa oboroževanju. Jadran vzor zborov CLEVELAND, Ohio—Na videz je Jadran povprečen slovenski pevski zbor, ki orje ledino na kulturnem polju, se bori z po-težkočami, ki so tudi pri ostalih zborih neizogibne, a vendar je pri Jadranu nekaj, kar ga postavlja za vzor ostalim zborom. Jadran kot zbor si je zarisal bolj obširno brazdo na polju kulture s tem, da izhaja pevovodja iz svoje lastne srede in to v obsegu, ki ga ni opaziti pri nobenem drugem zboru, še več: nekateri zbori se vedejo, kot da je dovolj, da ima narod pevce, pe-vovodij ni potrebno vzgajati. Pred dobrimi desetimi leti je Jadran sklenil, da za pevovodja najame še ne osemnajst let starega študenta glasbe in prvo delo, ki so ga vprizorili pod njegovim vodstvom, je bila opereta; uspeh ni bil le s to prireditvijo, pač pa tudi v temu, da je ostal Jadran pod njegovim vodstvom celo desetletje preoej več, kot pod katerim drugim pevo-vodjem. Ker je vsled dela zapustil zbor, so Jadrančanje zopet najeli moč, katere stariša sta bila tukaj rojena, in upati je, da bodo tudi tukaj uspeli, saj je že kot pianist zbora več let neumorno sledil zboru. Ako še to pot uspejo, bodo dokazali, da ni krivda le pri mladini, da se nam odtujuje, pač pa, da leži kfivda pri "stari" generaciji, ki ni znala mladine pridobiti. Ako bi vsi zbori ravnali kot Jadran, potem bi v Clevelandu imeli lepo število pe-vovodij in drugih voditeljev na kulturnem polju in ti bi veliko storili, da bi se nam mladina tako ne odtujila. Če se hočete prepričati, da je mladina zmožna samovodstva, posetite v nedeljo, 15. marca opereto, ki jo priredi Jadran v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. To smo dolžni narodu, mladini in samim sebi. Torej, pridite! Prijatelj glasbe. Nove telefonske knjige Pred kratkim je telefonska družba Ohio Bell Telephone Co. začela z distribucijo novih telefonskih knjig za Cleveland in okolico. Nad 2,000 oseb je bilo najetih, da razdajo okrog 650,-000 izdaj telefonske knjige, ki je urejena po abecednem seznamu in klasifikaciji trgovin, podjetij, obrtov, itd. Z večjim številom naročnikov telefona, so tudi telefonske knjige obširneje, in sicer znašajo 1,000 strani v abecednem redu ter 944 strani v knjigi z rumenimi listi za obrti, medtem ko so dosedanje knjige imele 1,084 in 924 strani. V novi telefonski knjigi je označenih vkupno 460,500 telefonskih številk ali 6,800 več kot v prejšnjih. Knjiga 7. rumenimi listi je bila preurejena. Prednje platnice imajo sliko clevelandskega umetniškega muzeja, notranje strani pa so bile preurejene, da je lažje najti gotove sezname. Vodstvo telefonske družbe opozarja, da se bo stare telefonske knjige vzelo nazaj ko se da nove izdaje. Predno jih oddate, preglejte, da nimate notri spravljenih kakih važnih listkov. Majhne knjižice za vknjižitev posebnih osebnih telefonskih številk obdržite. V te vpišite številke, ki jih večkrat kličete, oziroma izven mesta, da si prihranite čas čakanja. Ako je vaša sedanja mala knjižica obrabljena, pokličite telefonski urad MA 2-9900 in vprašajte, da vam pošljejo drugo. Don't gombfi with fire-the odds ore against yowl let m askyou a questton How MANY PEOPLE—people just like you—do you think are saving money through U. S. Defense Bonds, right this minutef Give up? Well, the answer is, better than 1 out oj every 4 men, women and children in America now owns U. S. Series E Defense Bonds! That's million people! It's the greatest success story of its kind the world has ever known. And one that ought to make us proud to be Americans! For as part of the great patriotic team of U. S. Defense Bond investors—you and I and millions oj our friends and neighbors now own more than ^9 billion] dollars worth of 9ur country's interest-earning Bo'^ds!\ And the most wonderful part of all, is thai we Americans have done this oj our own free will! Not only because we have found that Bonds arc one sure way to save money. But because we believe they represent a concrete plan for peace and security—in a world where we have learned thai peace is only for the strong! Great News! New money-earning features for U. S. Defense Bonds! ^ Thanks to new Treasury regulations, every Series E Bond you invest in begins earning interest after only 6 months. It earns 3% interest compounded semiannually when held to maturity. It reaches full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger at the start. 2. Every Series E Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it roaches the original maturity date—without your lifting a finger! 3. During the 10-year extension period, every un-Tnatured Hond earns at the new, higher interest rate (average 3 % compounded semiannually), Your original $18.75 can now pay you back $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on. loday, sign up for Bonds through the Payroll Savings Plan where you work, or the Bond-A-Month Plan whe. e you bank. ftace feftritie sWig. peace and prospeti^, save with US.Pefmn Bonds ENAKOPRAVNOST^ DRUŠTVENI KOLEDAR MARCA 15. marca, nedelja — Opereta pevskega zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd. 22. marca, nedelja—Kazanje slik domovih prireditev po Anton Grdini v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave. 22. marca, nedelja -r- Koncert Glasbene Matice v SND, St. Clair Ave. 29. marca, nedelja—Koncert in igrokaz Mld. zbora SDD na Waterloo Rd. APRILA 11. aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št, 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave. 26. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov, nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. MAJA 3. maja, nedelja—Koncert in opereta zbora Triglav v Sach-senheim dvorani, 7001 Denison Ave., po koncertu domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti reTmatiimu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 SEDAJ V TEKU ВД J) TIF u r Beyond ^Words. GHBtST in glorious COIOK HALLMARK ©gdč® CIRCLE THEATRE EUCLID AVENUE in E, 102 St. Vrata odprta dnevno od 12. opoldne do polnoči TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik 6e vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr, Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeV-določenega doeovova. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. . Urad je odprt od 9.80 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK Zastopniki *^Enakoprarnosti" Ф Za st clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Siteet UTah 1-6888 e Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 e Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 LASTNIK PRODAJA HIŠO 6 sob, v zelo dobrem stanju. Fornez na plin. Garaža, cementiran dovoz. 1246 E. 58 St. LI 1-7823 NATAKAR pošten in stanoviten, dobi delo v dolgo obstoječi slovenski gostilni. Stalno delo. Povprečna plača $80 tedensko. Mora znati govoriti angleščino. Za naslov se poizve v uradu tega lista. NAPRODAJ PRODA SE več let obstoječo dobroidočo gostilno z posestvom vred. V slovenski st. clairski naselbini. Ima D 5 licenco. Kdor se zanima, dobi naslov v uradu tega lista. HIŠA NAPRODAJ Bungalow s 5 sobami, vse na enem nadstropju. Vse nanovo de-korirano, gorkota na plin. zimska okna in vrata ter mreže. Insulirano vse skozi. Za podrobnosti pokličite lastnika po 4. uri pop. KE 1-5773 Dobroidočo brivnico na prometnem kraju se proda radi bolezni lastnika. Nahaja se" na 4929 St. Clair Ave. Za podrobnosti pokličite SH 1-2868 HIŠA ZA DVE DRUŽINI v bližini cerkve Marije Vne-bovzete in Slovenskega doma na Holmes Ave. v Collinwoodu. Na E. 157 St. 5 sob spodaj, 6 zgoraj. Fornez na paro, dve garaži, cementiran dovoz. Zimska okna in mreže. Lota 45x135. Vse v dobrem stanju. Se proda za $11,500 Za podrobnosti pokličite JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd., KE 1-6680 IŠČEJO STANOVANJE ZAKONSKA DVOJICA z dvema otrokoma išče stanovanje 8. 4 ali 5 Bobami v okolici St. Clair Ave. med E. 60 in E. 71 St. Bi sami barvali in dekorirali. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na JOE VIDMAR SW 1-8220 DELO DOBIJO MOŠKI AUTOMATIC SCREW MACHINE SETUP and OPERATE Na razpolago imamo delo za moške za 2. šift; visoka plača od ure; najvišje podpore za delavce. Morate biti državljani Zed. držav. Addressograph-Multigraph Corp. 1200 BABBITT RD. MACHINE TOOL OPERATORJI ASSEMBERJI Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposlj evalnem uradu THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO. 1145 GALEWOOD DR. (1. cesfa zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.) UPSETTER OPERATORJI izurjeni na železnem kovaškem delu Dobra plača od ure in komada e dni tedensko Midwest Forge Co. 17301 ST. CLAIR AVE. ~ DIEMAKERS na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MASlNiSTI Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške. Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.