Letnik 2
Številka 22
31.1.1996
J jj j _Uj j ji J j Jjy j —J J Jj D J LlJj
Intervju:
VITO KLINC Postavitev Interneta ie krona naših
'
uspehov
Stran 11,

;
ROCK N' ROLI
ROŽLETOVE
SANJE
Stran 21
Avtomobilizem:
SALON
VAJHITREJŠIH
AVTOMOBILOV
Stran 26, 27
ivv
Hmezad Kmetijska zadruga
PETROVČE
tel.. 708-173, fax.: 708-248
organizira
8. JOŽEFOV SEJEM
19. marca 1996 v Petrovčah
Prijave k sodelovanju sprejemamo na tet: 063/708 173, 708 258, fax: 708 248
				
Tel.: Oi jj	63/. / 1	Par, 720-181, Pa ili	ižlje 1, 63314 BRASLOVČE x & tet: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 V&&2& W3)D€MMj>iD CEEfmiMlim ©CStOMliJE \ um opmsm mmumcE ugodni plačilni pogoji dostava na dom montaža	
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Muzejski trg 1/a 63000 CELJE
Stran 29
Telefon: 063/ 707-365, 707-395 J
GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tel.: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320
Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00
Vse z;-	<jo in opremo vaše hiše na enem mestu.
AKCIJA V FEBRUARJU1


* keramične ploščice (domače in uvožene) ji* original KANADSKA TEGOLA z 20-letno >>’	garancijo (črna, rdeča, rjava barva) s


v
,—t.
* kopalniška oprema kolpo-SOTt’
PROGRAM-RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ IN KUHINJSKIH PULTOV PO ŽELJI KUPCEV
NEGORLJIVI
V PREUREJENEM SALONU POHIŠTVA VAM NUDIMO:
*	SOBNO POHIŠTVO (spalnice, otroške sobe, dnevne sobe...)
*	PISARNIŠKO POHIŠTVO
*	JOGI VZMETNICE (uvoz iz Italije) od 8.300 sit dalje
DO STREHE NAD GLAVO
hi
Hmezad
•HMEZAD KZ BRASLOVČE
KOVINOOPREMA Parižlje
tel./fax.: 063 721-455
GRADBENIKI POZOR!
PARKET LAMEL. BUKEV........1.599,00
TLAKOVCI BET. "H" m2.......1.198,00
CEMENT PC-450............ ...565,00
JUPOL 30------------------ 2.890,00
CISTERNA za olje 20001....38.987,00
- STARO ZA NOVO
NA AKCIJSKE CENE VAM TA RABLJEN APARAT V KAKRŠNEMKOLI STANJU PRIZNAMO 25% POPUSTA.
NA ZALOGI TUDI ORODJE TIPA "PROFESIONAL".
i3i Ptanfi: sta mvm
PREPOVEDATI
Pravzaprav bi bilo treba praznične komentarje prepovedati. V njih je dosti preveč oportunizma, dosti preveč potuhnjene prilagodljivosti. Vse po receptu: zdajle je pravi čas, napišimo v božjem imenu nekaj, da bo potem spet mir, tisti spokojni, brez očitkov. Očitki so dvojni, od zunaj, in od znotraj. Bolj nerodni so tisti od zunaj z lastno vestjo se z leti navadiš nekako manipulirati. Očitki od zunaj pa vpijejo: še za praznike na te pomembne pozabljate!
Vsak rod podeduje družbene institucije in na način življenja od prejšnjega rodu, vendar jih lahko sprejme ali zavrže, jih lahko spremeni in razvije s kakim posebnim namenom. Človek lahko izbira iz vse miselne dediščine. Saj, praznična razmišljanja. Le kdo ne ve, kako je s tem. Ob novem letu so obvezne vsakršne bilance, najrajši ekonomsko poitične, da se tehtno sliši.
Najmanj škodljivi praznik, ki ga mnogo ljudi brez problemov prezre in ignorira, ker, ne le da je po novem državni, tudi kulturni je, in kulturnih rev se menda nihče, ki je pri zdravi pameti, ne bo bal. A ker smo kulturo našega naroda že pred nekaj leti zataknili za klobuk svoje prave nacionalne identitete, ogrožene, da je joj, pritisne ob osmem februaiju nadte končno tista znamenita notranja vest iz prvega odstavka pisanja, s katero je sicer mnogo manj objektivnih cirkusov kot z objektivnimi očitki, a zna biti vseeno neprijetna kot pravkar načet zob z malo črno luknjo, ki kar naprej drobno skeli, saj veste, kako zoprno je to.
Ker smo torej Slovenci v bitki za nič koliko slovenskih idealov, je treba slovenski kulturni praznik razmeroma spodobno in vsaj malce privzdignjeno odpraviti vsaj v uvodniku, če se že o pravem času nisi domislil nič drugega, vsaj približno tehtnega.
slovenske kulture, prav gotovo je del njegove množične kulture! Dolgo sem sanjarila o tem uvodniku, a sem si konec koncev premislila: ne upam si dražiti, koliko bi bilo za dober uvodnik nujno potrebno. Že tako kar naprej pada po nas, časopisaijih.
Potem sem nekaj časa razmišljala o usodnem zaostajanju skupne porabe, ki ga zapoveduje država, in je pravkar razjezilo tudi slovenske skupščinske klopi. A na to temo se ne da povedati nič vsaj približno izvirnega in obvezno moraš capljati za uredniškimi kolegi.
Vsake toliko je krasen način, da “podelaš” osmi februar, premišljanje o elitnem in o množičnem v kulturi, o njuni družbeni relevantnosti, o mejah, ki ju ločijo in smislih, ki ju zbližujejo. O tem je bilo sicer že zdavnaj povedano čisto vse bistveno, namreč, da se o tem sploh ne da kaj bistvenega povedati, pa je kljub temu s temi iztočnicami mogoče brez velikega tveganja do neke mere duhovito onanirati.
Potem pa sem se končno odločila: pisala bom o Zlatem praha. Naslov je že bil tu, že se je ponujal, le poglejmo del: ZLATI PRAH, kako to lepo zveni. Zlati prah je tisto, kar naj bi bilo kultura našega bivanja, naših medsebojnih odnosov in počutij, ta kultura naj bi bila nekakšen zlati prah, s katerim bi vse svoje bivanje posuli, da bi se bolj prikupno bleščalo. Kultura, tista najbolj abstraktna, vseobča in k temu tudi najbolj potrebna, naj bi bilo prav to: kulturni, zlatoprašni način našega bivanja, našega medsebojnega komuniciranja.
Torej praznik! Vendar k vragu s prigodnimi, zopet predprazničnimi modrovanji, v resnici je zdaj čas, da jih do neke mere prepovemo. Če nam bodo ukazali: za praznike odslej niti besedice več o praznikih - ni dvakrat rečeno, da bomo v tem primeru uspeli poslej o njih celo kaj užitnega in predvsem poštenega napisati. Toda zavedati se moramo, da nihče, niti največji pesnik s svojo umetniško nadaijenostjo ali s še tako trdnim ideološkim prepričanjem, niti svoboda tiska, niti časopis z domačim pečatom ne more izsiliti ali spremeniti zadnjih odločitev. Najprej se izobrazimo v domačem jeziku, šele potem pokažimo svojo kulturno odprtost.
Za letos sem imela že zadnji teden v januarju v pači nekaj resnično magistralnih kulturnih slovenskih tem, kot nalašč za uvodnik k osmemu februarju.
Dolgo sem premišljevala, da bi pisala o časopisnem tisku, o opravilu, ki mu tudi sama pripadam. O vseh teh nesrečnih časopisih, časopisekih, časnikih, slovenskih berilih na policah časopisnih kioskov, ki bodo iz njih, obložena z vse bolj nerešljivimi problemi, zdaj zdaj sploh izginila in jih bo potem nadomestilo ne vem kakšno branje. Še posebej, ker mi je pred leti moder mož, ki ga zelo spoštujem in se piše Matjaž Kmecl, tedaj še v funkciji slovenskega kulturnega ministra, v dolgem pogovoru na to temo odločno prikimal: Da, slovensko branje je tudi del
Maja Zagoričnik
Iz vsakega naroda se dviga človek kot posameznik, kot član naroda, države in socialnega razreda. Dejanja in dela nekaterih imajo trajno vrednost. Tudi delovanje Franceta Prešerna, njegova genialnost, ljubezen do domovine in sposobnost, da je med Slovenci med prvimi dojel, da je materin jezik tisti, ki nam lahko da duševno moč in voljo, da se samostojno razvijamo kot vejica velikega slovanskega stebla.
KOMIČNA SITUACIJA
Filmski delavci vedo povedati, da je pravzaprav najboljši komik tisti, ki obvlada situacijsko komika, ki se znajde in odreagira tako, da se potem ubogi gledalci držimo za trebuhe, ko se do solz nasmejemo prizorom iz celuloidnega traku. Zadnje čase ugotavljam, da Slovencem primanjkuje igralk in igralcev, ki bi profesionalno obvladovali ta talent in imam že tudi predlog kako sanirati to težko nastalo situacijo. Potrebno bo nekaj terenskega dela, saj bodo filmski producenti in režiserji morali iti na teren in poiskati nove moči.
In kje se skrivajo ti skriti, okultni in misteriozni talenti? Kje druge kot med našimi lokalnimi politiki, krajevnimi funkcionarji in svetniki v občinskem svetu. Tako svetniki slovenske pomladi poskrbijo, da najprej glasujejo za ukinitev sredstev za določene aktivnosti potem pa se v naslednjem momentu že vehementno na ves glas razburjajo, kako to da ni denarja za to aktivnost. Različni funkcionarji različnih strank se o občini Žalec pogovarjajo kot o mrtvem galebu, ki so ga ostali ptiči že razkosali in si odnesli vsak svoj kos v svoj kot. Nihče ne jemlje resno, da je občina zaenkrat še vedno enotna, temveč se pogajajo in dogovarjajo, ne da bi pri tem kakorkoli sumili, da ljudje ne bodo za takšne računice brez krčmarja. V Žalcu so se celo začeli sklicevati sestanki in okrogle mize na to temo in ne bo kaj dosti trajalo, ko bodo ravno žalski lobbisti tisti, ki bodo še najbolj za to, da postane občina Žalec manjša in da se del doline nad Savinjo odcepi, v katerokoli smer že hoče. Vransko itak vemo, da je last socialdemokratov, ki so sveto prepričani, da to je nova občina de facto. De iure resnica je zgolj začasni kompromis. Da je res tako, nam socialdemokrati Prebolda dokazujejo s tem, da imajo namesto pečata krajevnega odbora že kar pečat Občinski odbor Prebold. Večno razburjeni “šentpavelčan” je vnet borec za samoodločbo Prebolda pa tudi, če ljudje niso za samostojno občino Prebold. Pričakujem od nekaterih zagretih demokratsko socialnih ' upokojencev, da me bodo v penzionistično vitalni gonji stisnili ob zid in mi pokazali množične podpise ljudi za nove samostojne občine Braslovče, Prebold, Vransko, pa tudi Liboje, Zabukovica in nenazadnje Orovo vas.
Medtem ko se glavni igralci savinjske burleske motovilijo v meglenem \ prostoru, pa usoda nekaterih krajevnih skupnosti močno peša. Tako \je Ponikva, ki je ostala brez svetnika, močno potrebna določenih \posegov na področjih cestne in vodovodne infi-astrukture, v Andražu je prav gotovo osrednji problem slabo stanje podružnične osnovne šole, za Letuš se praktično nihče resno ne zanima. Naj potolažim vnete in zagrenjene lokalne predsednike v teh krajevnih skupnosti, 'da so ti komiki v žalskem svetu zelo dobri šaljivci. Imajo tudi določeno dozo angleškega humorja, kaj znajo se odlično norčevati \iz samega sebe. Tako je nekaj takih, ki skrbijo, da so krajevne skupnosti, v katerih so oni funkcionarji, po glasovanju, za katerega oni v maniri burkeža dvigajo svoje ročice proti planetu Saturnu, močno oškodovane. Pa da ne bom govoril tako nedoločeno, naj povem, da sta takšna funkcionarska svetnika iz KS Polzela in iz KS Gotovlje.
Sansonske oblike komike se nadaljuje z novonastavljenimi predsedniki nekaterih odborov in predvsem skladov, ki uspešno zastopajo ostale politične karizmatične pantomimike. Tako vsi po vrsti delajo tako, kot da že imamo več občin. Edino kar še pri vsej zgodbi manjka je to, da nekdo predlaga, da se izdela delitvena bilanca, pa čeprav je občina še vedno ena.
Drage bralke in bralci, oprostite mi, ker sem vas morda znova dolgočasil s slabim slovenskim humorjem, tokrat naj bom jaz kriv, torej kot tisti, ki situacijske komike ne obvlada. Res je tudi, da sem pred novim letom ponekod zapisal, da saj po novem letu boljše bo, danes moram narediti to, kar večina politikov ne naredi: NI BOLJŠE, PRIZNAM IN TUDI NE VIDIM NIČ BOUŠEGA IN LEPŠEGA NA OBZORJU. Pa kaj! Glavno da tiščimo naprej, ali res !?
____________________________________________Gregor Vovk
NEUREJEN PROMET V LEVCU
Krajani Levca že vrsto let opozarjajo na nemogoče stanje glede ureditve in režima prometa v Levcu. Ko smo poslušali tovrstno problematiko, je bil vedno omenjen Šempeter, na Levec pa se je hote ali nehote pozabljalo. Krajani imajo tega dovolj, saj so pogosto priče, da je cesta skozi kraj kot dirkalna steza. Nezadovolnji so tudi gospodarstveniki, saj je v kraju poslovni center s kakršnim se lahko le redki pohvalijo. Težave so, kako priti do njega in iz njega. Zato že leta terjajo na tem kraju samoforizirano križišče in to upravičeno. Vanj so že vložili sredstva Lena, Moderni interieri, Lesnina, RSL, ki so tudi podpisali pogodbo. Svoje so uresničili, drugi pa so pozabili na njih.
Obrnili smo se na direktorja RSL, Jožeta Podmiljšaka, ki je kot poslovnež te dni med prizadetimi. Povedal je, da kraj Levec potrebuje predvsem urejene pločnike, javno razsvetljavo ter urejeno križišče pred Leno. Poslovni center je zaradi tega močno prizadet, saj 10-minutno in daljše čakanje spravlja ljudi v slabo voljo. Vprašanje, kje so sredstva, za katere povedo, da so bila že rezervirana. Tudi firma, ki se razvija rabi urejen promet, kamor bo moral biti urejen dostop. V kraju so se naveličali praznih obljub, zato nameravajo pomladi - aprila ali maja - tudi oni posečti za neljubim prijemom in sicer zapori magistralne ceste, saj vidijo, da občina ne ukrepa nič,
ker tudi v predlogu predračuna ni nikjer videti planiranih sredstev. V kraju pa je prišlo žal tudi že do človeških žrtev ravno zaradi takega malomarnega odnosa. Krivca je treba iskati v neosvetljeni magistralni cesti in neurejenem prometnem režimu.
Glede na promet bi morala biti do Celja štiripasovnica, seveda s semaforiziranim križiščem, v skrajnem primeru pa bi tudi Levec moral dobiti obvoznico. Za to pa tako vemo, da ni sredstev, po drugi strani ni opravičila še za nadaljnjim uničevanjem plodne zemlje.
Kaj se bo iz vsega izcimilo, je sicer nemogoče vnaprej predvidevati, bati pa se je, da ne tisto najslabše.
LAIKOVA VAS 34, 63312 Prebold
TEL.: 063/701-749
Rezcrrfti deli za razila:
RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA! REZERVNI DELI PO NAROČILU!
UGODNE CENE flKUMUUlTORJEV
"Jhne
verige
Olja, izpušni sistemi, zavore, dodatna oprema (tepihi, prevleke, metlice brisalcev...)
VSE, KAR VAŠ AVTO POTREBUJE V ZIMSKIH DNEH!
IZOBRAŽEVANJE
SAVINJSKIH
VINOGRADNIKOV
Zadnjih sto let velja Savinjska dolina kot ekskluzivni proizvajalec hmelja, ki je ponesel sloves doline po vsem svetu. Pred tem so bili po obronkih vinogradi in nekako od začetka tega stoletja so se pričeli vinogradi opuščati. Pojavile so se razne bolezni in morali trti bi posvetiti več pozornosti. Kmetje, ki so imeli opravka z hmeljem, so vinograde opustili ali pa so jih zasadili z manj občutljivo, t.i. portudalsko tj. Izabelo in divjo hibridno šmarnico, ki prevladuje v starih vinogradih. Dober zaslužek s hmeljem jim je dal dovolj denarja, da so nabavili poceni vina iz področij, kjer jim je to glavni vir dohodka.
Zadnja leta pa so se vinogradniki le odločili za vzgojo raznih plemenitih sort, ki pa tudi zahtevajo več znanja. Prvi rezultati se tudi kažejo. Da bi nastopali, bolj organizirano so v okviru Kmetijske zadruge Petrovče ustanovili t.i. Društvo Savinjskih vinogradnikov, ki ima sedež v Petrovčah. V času mirovanja organizirajo predavanja za svoje članstvo. Eno od njih so imeli minuli petek v dvorani združenega doma v Petrovčah, ko jim je predaval znani vinogradarski strokovnjak, ing. Boris Beloglave iz Kmeti-
jskega zavoda iz Maribora. Tema predavanja je bila založenost tal in prehrana vinske trte. Udeležba na tem predavanju je bila zelo velika, kar tudi potrjuje, da je zanimanje za vinogradarsvo v Savinjski dolini v porastu, saj se ga je udeležilo okoli 100 slušateljev, članov društva.
Po predavanju so s praktičnimi vprašanji dobili odgovore, da bodo pridobljeno znanje lahko s pridom uporabili pri proizvodnji vina.
-nko

VRTNARSKI SERVIS
Ruše 5, 63301 PETROVČE KRAMER TOMAŽ tel.: 063 708 126
UREJANJE OKOLJA
0 sajenje okrasnih rastlin in njihova oskrba * košnja zelenic
V soboto 27.1.1996 so se odprla vrata še ene, že četrte poslovalnice, cvetličarne in darilnega butika MB, na Slandrovem trgu 20 v Žalcu.
V prikupno urejenem darilnem butiku svojim strankam nudijo:
Lončnice, rezano cvetje, aranžiranje daril in razne dodatke k darilom (čokolade, vino, kristal...).
Obiščite ga tudi Vi -Vredno si gaje ogledati!
ODSTRANITEV PODRTIH DREVES IZ STRUG IN BREŽIN VODOTOKOV NA PODROČJU SAVINJE IN SOTLE
Na podlagi poziva rečne nadzorne službe Nivo Celje z dne 04. 01. 1996 po takojšnji odstranitvi vejevja in dreves, ki so jih delavci Elektra, Telekoma, CP in drugi odstranjevali z vodov in objektov v struge in na obrežja vodotokov, zahtevamo, da le-ti, kakor tudi ostali občani, lastniki pribrežnih zemljišč, takoj oz. najkasneje do 10. februarja 1996 odstranijo vejevje in podrto drevje iz območja vodnih zemljišč in tako preprečijo poplave in večjo materialno škodo.
V kolikor se pozvani ne bodo odzvali na poziv, bo MOP IRPOS - inšpekcija za okolje - kršilce ovadila za kazensko dejanje zoper splošno varnost ljudi in premoženja v skladu s 317. členom kazenskega zakonika RS (Url. št. 63/95) oz. podala predlog sodniku za prekrške zaradi spremembe vodnega režima.
IRSOP - inšpektorat za okolje Celje in Velenje
trgovina s tekstilom Mestni trg 4, tel.: 063 715-335
^velika izbira pulijev od 1.499 SIT dalje
ženske, moške in
otroške bunde po ugodnih cenah
Momsi mm omm movi
GRAFIKA-TRGOVINA-ZASTOPANJE
63310 ŽALEC, CELJSKA C. 4, TEL.: 063/ 715 370, FAK: 063/ 715 152
•	barvne prospekte, kataloge,
plakate, koledarje, razglednice, mape...
•	bloke, obrazce, rokovnike ...
• papirne etikete obesne, kodirane, samolepilne, deklaracijske...
• vse vrste štampiljk na gumi, za izdelavo katerih smo pooblaščeni na osnovi dovoljenja Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo
št. 003-10/90 z dne 05.06.1990.
“Tolmun” med Petrovčami in Žalcem
RIBJA RESTAVRACIJA ZA SLADOKUSCE IN POZNAVALCE
Med Žalcem in Petrovčami stoji čisto posebna restavracija, edina v širši okolici specializirana za ponudbo ribjih jedi. Vodita jo zakonca Franc in Vojka Vrhovnik, ki sta vanjo vložila svoje strokovno znanje ter tudi veliko veselja do svojega dela.
Restavracijo Tolmun vodita že štiri leta, ves čas pa je njuno najvažnejše vodilo, da mora biti nivo ponudbe hrane, kot tudi okolja, v katerem postrežeta z ribjimi specialitetami, na zelo visoki ravni. “Večinoma nudiva jedi, pripravljene iz morskih rib Srednjega Jadrana in sicer samo najbolj kvalitetne bele ribe,” je povedal Franc Vrhovnik. Na jedilnem listu so tako morski list, orada, brancin, škampi, kovač, školjke in lignji, poleg teh pa še nekaj mediteranskih jedi za tiste, ki rib ne jedo. Vse ribe so sveže, saj so obdelane po posebnem postopku, s katerim obdržijo vse svoje organoleptične in kulinarične vrednosti. Očistijo jim drobovje, ne pa tudi lusk, nato pa jih shranijo v morski vodi, katere temperatura ne sme biti nižja od -3 Celzija. “Ribe, ki jih nudi_ naša restavracija, niso zamrznjene, saj bi s tem izgubile svojo kvaliteto,” je zatrdil lastnik Tolmuna, ki se vsak ponedeljek
sam odpelje na obalo preverit, da so ribe res najboljše kvalitete. “Gostov ne podcenjujem, zato sem prepričan, da bi vsak od njih takoj opazil, če bi bile ribe slabe kvalitete ali zamrznjene,” je dejal. Njegova soproga jih pripravlja na najbolj naraven način in sicer na žaru z dodatkom rožmarina, česna in olivnega olja. Tako hrana ni samo okusna, ampak tudi zdrava, ribe pa ohranijo svoj okus. “Nesmiselno je z dodatki, ki k njej ne sodijo, ribi izničiti okus in identiteto,” je mnenje lastnika restavracije. Ribe postrežejo s primernimi prilogami ter z vinom, ki kar najbolj sodi k določeni jedi. Franc Vrhovnik, ki je bil dvajset let natakar v ljubljanskem hotelu Union in šest let vodja
gostinstva v zdravilišču Topolščica, vsakemu gostu svetuje. Na pomoč pa priskoči tudi pri čiščenju rib, kar je za nekatere precej težavno opravilo.
“Na žalost pri nas kultura prehranjevanja z ribami ni razvita. S Tolmunom, ki je edina specializirana ribja restavracija daleč naokoli, se trudiva tudi v to okolje uvesti zdravo in kvalitetno prehrano z ribami,” se strinjata zakonca. Presenetljivo je, da prav iz žalske občine prihaja k njima najmanj gostov, precej pa jih je iz Celja, Maribora, Ljubljane in celo iz tujine. Med njunimi obiskovalci so tudi uspešni poslovneži, predvsem pa poznavalci ribjih jedi in sladokusci. Ustvarila sta si že krog 250-ih do 300-ih obiskovalcev, ki se večkrat vračajo v Tolmun, vsakega, ki ni poznavalec kulture prehranjevanja z ribami, pa sta pripravljena z nasveti uvesti v ta zdrav in okusen način prehranjevanja.
“Na željo gostu tudi svetujeva, kako si je moč na preprost način pripraviti belo ribo doma,” sta dejala, priprava njunih jedi pa mora seveda ostati skrivnost.
“Najini gosti uživajo v kvalitetno pripravljenih jedeh, pa tudi v okolju, ki je primerno urejeno,” je povedal Franc Vrhovnik in res je restavracija urejena tako, da pričara vzdušje bližine morja. Glasba je dalmatinska, prostor pa okrašen s školjkami in ribiškimi mrežami. “Želela sva pričarati košček Jadrana sredi hmelja Savinjske doline,” sta povedala. Urejeno je tudi parkirišče ob restavraciji, pred njo pa je pravi tolmun.
Prav nič čudnega ni, da se kar 80 odstotkov njunih gostov večkrat vrne v Tolmun. Še zlasti ob petkih in sobotah so potrebne rezervacije, sicer pa je restavracija z dalmatinsko hrano in vzdušjem odprta vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 12-ih do 22-ih. Od 22. ure dalje več ne sprejemata novih obiskovalcev, saj bi bilo zanje nemogoče pripraviti okusne jedi, gostov, ki sta jima že postregla, pa ne priganjata k odhodu. “Pomembno nama je, da se najini gostje dobro počutijo in da jih v Tolmunu nič ne obremenjuje,” sta povedala Franc in Vojka Vrhovnik.
montaža servis
ov/A
M
mobitel
avtoakustika:
• BLAUPUNKT
Vladimir Jager s.p.
Levec 46 tel: 063/ 452 000 mobitel: 0609 622 515
FOTOK0PižJ$8i§
Vrbje 80/a, 63310 Žalec, tel./fax: 063/711-410, tel.: 063/711-339
Iščete lepe razglednice, prospekte, plakate, osebne vizitke,...? Se mogoče sprašujete, kje poskrbijo za vezavo diplomskih nalog, finančnih kartic in uradnih listov?
*** , »*, JI VrTS0, pri žpicu.
Vam nudimo usluge s področja liska in knjigoveštva.
Sami se prepričajte o naši pestri ponudbi in kvaliteti, radi Vam bomo pomagali!
LIKOVE DRSNE OGRAJE NA AVTOCESTI
Pred leti so na področju okrog Liboj delovali kar trije rudniki. Prvi, Pavlinov, je usahnil že pred drugo svetovno vojno, med njo nekaj višje ležeči Sonenberg in državni rudnik Liboje, ki se je obdržal prav tja do leta 1968. Ob njem so bili tudi strojni obrati, saj je bilo stalno potrebno vzdrževati in obnavljati strojno opremo. Ko se je leta 1968 rudnik zapiral, so se kovinarji našli v nezavidnem položaju. Iskati delo izven kraja, na katerega so emocionalno vezani, ni bilo lahko. Tudi nekaj delovnih prostorov je bilo na razpolago, zato so se odločili za profilirko, iz katere je nastalo poznejše LIKO ali, bolj natančno, Libojski kovinski obrati.
Prvi poiskusi so bili dokaj klavrni, saj so zastavili preširok spekter profilov. Že leta 1970 so napravili selekcijo in odločili so se za cestne drsne ograje, ki naj bi se najbolj izplačale.
Kmalu zatem se je pojavila manija avtocest in hoteli so pristavili svoj lonček. Podobne stvari so delali že v Bosni in Srbiji, zato so morali najprej pridobiti slovenske kupce. Pokazala se jim je priložnost ob prvi avtocesti Vrhnika - Posto-
jna, toda tudi tu ni šlo vse gladko. Vmešala se je železarna Jesenice, ki je kaj kmalu spoznala, da to ni za njih, zato je veliko poslov prepustila LIKU Liboje, s katerim so sklenili dokaj ugoden sporazum. Tako so na Jesenicah enostavno odstopili od dela. To pa je bil izziv za LIKO, ki se je tako čvrsto postavil na noge.
Delali so na avtocesti Vrhnika - Postojna - Razdrto, na Sloveniki - Hoče - Arja vas,
sledil je Surčin - Beograd -Požarevac in leta 1978 so že izdelali 160 km ograj avtocest, sami pa so jih montirali 110
km. Kmalu pa so se pojavile težave. Hrvaški Srbi iz Topuckega so videli njihove uspehe, zato so jih kopirali in tako odvzeli nekaj dela. Kljub temu pa so imeli dovolj dela v jugovzhodni in jugozahodni Srbiji ter Črni Gori, delno pa tudi Hrvaški.
OKO
Ob samosvojitvi so spet nastopile težave, ki se tako in tako pojavljajo v takih podjetjih vsakih nekoliko let. Tako je bila minimalna količina, ki so jo proizvedli le 30 km. To pa je tudi zato, ker je proizvod vezan na proračunska sredstva in so se znašli v nezavidnem položaju. Ker pa človek ceste rabi, se kmalu najdejo nove potrebe.
Danes, ko je obdobje gradnje avtocest, je dela dovolj, vendar jih to ne sme uspavati. Resna težava je v tem, da je za njihovo delo prekratko odmerjen čas. Temu so mogoče včasih krive tudi spremembe, ki jih projektant ni mogel predvideti. Glede na sposobnost izdelave 4 km cestnih ograj na dan nimajo težav. Težave se pojavijo
ponavadi na koncu, saj so oni pri postavljenju zadnji na vrsti. Težave imajo imajo pa na štajerski avtocesti, kjer delajo med tem, ko teče po njej promet in se ga včasih ne da zaustaviti.
Zaradi velikih aranžmajev morajo potrebe po delovni sili izpopolnjevati z začasnim zaposlovanjem. Zaposlujejo takšne, ki so že delali v kovinski stroki in se hitro priuče. Zelo malo se posložujejo kooperantov. Za enkrat imajo delo na avtocestah zagotovljeno vse do 2005. leta, kljub temu pa morajo biti zelo prizadevni.
Zaposleni so zadovoljni osebnim dohodkom, ki presega branžno povprečje, obira pa jih zakonodaja. Zaradi sezonskih in občasnih potreb morajo delati podnevi in ponoči. Vendar zak-onodojalec je limitiral nad ure. Le-te morajo delavci koristiti, kar pa je za delodojalca zelo nesimpatično. Zaenkrat zaradi tega ni težav, verjetno pa k temu pripomore to, da so se med prvimi olastninili in so že od 1. aprila 1995 delniška družba. Letos so že izplačali dividende to pa jih tudi zavezuje k dobremu delu.
-nko
PRODAJNI CENTER LEVEC
Prodajni center Pevec se lahko ponaša z nazivom največjega prodajnega središča na Štajerskem, vendar pa se je velik kompleks različnih prodajaln, ki imajo tu svoj sedež, oblikoval le postopoma. Začetki prodajnega centra segajo v leto 1978, ko je na zemljišču ob glavni magistralni cesti, ki vodi iz Žalca v Celje, zraslo prodajno poslopje podjetja Lesnina. Že čez dve leti so se pričeli nakazovati začetki večjega prodajnega središča, ko je trgovsko podjetje Nama iz Ljubljane ob obstoječem poslopju Lesnine postavilo eno svojih poslovalnic. Nama se je v procesu lastninjenja preoblikovala v podjetje Žana Žalec, v sklop katerega sedaj sodi tudi prodajni center, poimenovan Lena. Pred leti se je Lesnini in Leni na prostoru prodajnega centra pridružil še Renault servis Levec in se vključil vanj s svojo ponudbo. V poslopju Lene je med drugim še cela vrsta butikov, restavracija in poslovalnica Državne založbe Slovenije, ki se ukvarja z veleprodajo. Ravno tako je pestra ponudba tudi v poslopju Lesnine, kjer je v sklopu podjetja Moderni interieri cela vrsta prodajaln: tako imenovani Drogeriemarkt, prodajalna čevljev Turbo schuh, glasbena trgovina Lajna, poslovalnica Merkurja in podjetje AC Levec, ki se ukvarja s prodajo Mercedezovih in Hondinih vozil.
"LAJNA11 Prodajni Center Moderni Interieri Levec 18
.

Prodija CD-jev. Hudič in Video kaset' ter Pribora
DOBRODOŠLI V SUET GLASBE !
LENA
V Levcu je že od leta 1981 prodajni center, ki je bil sprva znan pod imenom Nama, v procesu lastninjenja pa se je to podjetje leta 1992 preoblikovalo v poslovalnico žalske Žane in prevzelo ime Lena.
Vodja nabave in prodaje, Ivanka Matek, ter vodja Lene, Irena Rotar, sta povedali, da njihov prodajni center na enem mestu združuje maloprodajno in grosistično ponudbo, pri čemer gre za ožji krog kupcev na drobno, na veliko pa s svojimi artikli preskrbujejo obširnejši krog gostincev, trgovcev in podjetnikov. Njihova ponudba je zelo široka, saj imajo na Celjskem največji asortima blaga dnevne potrošnje, živil in artiklov za dom oziroma gospodinjstvo. V prodaji je kar 14 tisoč aktivnih . artiklov, med drugim pa ponujajo 500 sladkih proizvodov, 300 različnih vrst čokolad in 150 vrst vina, še posebej ugodna pa je njihova ponudba dnevno svežega puranjega ter piščančjega mesa od Jate, ki ga je moč kupiti kar do 30 odstotkov ceneje.
Nasploh so v Leni doseganje večje tržne konkurenčnosti vzeli resno, saj si stalno prizadevajo za širjenje ponudbe, tehnološke izboljšave in privabljanje kupcev s številnimi ugodnostmi pri nakupu. Tako so že leta 1992 klasične blagajne zamenjali s poslovanjem po črtnih kodah, uvedli so avtomatsko izpisovanje čekov pri plačilu, kupci lahko dobrine plačujejo s kartico Aktiva, za kar pa je pomembna tudi njihova informacijska povezanost s centralo kar-tičarjev. Njihov odpiralni čas je dokaj ugoden, saj poslujejo ob delavnikih od 7-ih do 19-ih, ob sobotah pa do 13-ih, kar se tiče potrošnikov, pa se držijo slogana:
V prodajnem centru Lena - za vsakogar ugodna cena. Za individualnega kupca velja pri nabavi posameznega artikla količinski popust tudi do 30 odstotkov, stalni kupci imajo s tako imenovano žŽana kartico’ štiri odstotke
popusta, vsaka dva tedna pa zamenjajo svojo ponudbo artiklov po akcijski ceni in akcijo ustrezno pospremijo z medijsko propagando.
Svojo ponudbo znajo predstaviti s pomočjo aktivnosti oziroma kulturnih prireditev za vsako priložnost, pri čemer kot sponzorji sodelujejo z osnovno šolo Žalec. Tako je bil lani nadvse uspešen njihov dan odprtih vrat, letos pa se namenjajo obeležiti Valentinovo, pust; morda prihod pomladi in še kaj. Vsak konec tedna potekajo degustacije in predstavitve izdelkov, naključno izbrani kupec pa lahko čisto nepričakovano pride do darila s pomočjo nagradne igre Bingo.
Vendar pa so potrebna neprestana prilagajanja tržnim razmeram in potrebam kupcev, tako pa tudi spremembe oziroma izboljšave prodajnega programa in stalne investicije v posodobitev kapacitet. Tako nameravajo še v tem letu modernizirati hladilno tehniko v prodajnem centru in popestriti ponudbo v zgornji etaži, kjer poteka butična prodaja.
Z grosistično prodajo pokrivajo potrebe kupcev vse do Zgornje Savinjske doline, Zreč, Koroške, Rogaške Slatine in Zasavja, v maloprodaji pa se lahko pohvalijo z vsaj 5000 registriranimi stalnimi strankami, člani Žana kluba. Že samo število kakšnih 10 tisoč potrošnikov, ki mesečno kupujejo v Leni na drobno, dovolj zgovorno priča, da je storilnost prodajnega centra v resnici velika, kapacitete pa polne, zato ni odveč razmišljanje o širitvi prostorov. Lahko bi torej rekli, da je uspešnost in konkurenčnost Lene v sedanjih, oteženih gospodarskih razmerah zavidljiva, a tudi zaslužena.
MODERNI INTERIERI MED USTVARJALCI NAKUPNEGA CENTRA
Moderni interieri je podjetje, ki je nastalo iz nekdanjega velikega podjetja Lesnina. Do preselite v nakupni center Levec pred 17 leti so poslovali na lokaciji pod kinom Union v Celju, kjer imajo še vedno salon kuhinj. V njem je zastopano kar 40 raznih proizvajalcev kuhinj, tako da je to največji salon kuhinj v Sloveniji.
Podjetje je takrat imelo dva TOZD-a: stanovanjsko opremo in gradbene materiale. Po osamosvojitvi so postali s stanovanjsko opremo samostojni, čeprav so neposredno pred tem doživeli nekoliko stresov. Namreč njihove poslovalnice v Srbiji so pred tem naročile neverjetno velike količine blaga, takoj nato pa izstopile iz sistema, kar bi ostanek kmalu pokopalo.
Na sedanji lokaciji v Levcu delujejo že 17 let v okviru prodajnega centra, katerega dobre polovice so tudi lastniki. Tu deluje še sestrinsko podjetje -gradbeni materiali - pod blagovno znamko Lesnine, ki je praktični ni več. Ko so bili še skupaj, so delovali v okviru
Lesninine prodajne mreže, ki je imela 40 poslovalnic v okviru trgovske mreže po celi Jugoslaviji. Tedaj je bilo zaposlenih 840 delavcev, med katere je bila všteta tudi uprava. Pred tremi leti so imeli obilico težav. Bili so prisiljeni zamenjati
celotno vodstvo in preprečiti divje lastninjenje. Tu so bili med redkimi, ki jim je to uspelo. Sprejeli so zelo nekompromisen sanacijski program. Takrat je bilo zaposlenih še 270 ljudi, med temi 90 ljudi na
upravi. Danes jih je skupaj le 156, imajo pa kar trikrat večji obseg poslovanja.
Nekoč so zelo veliko uvažali iz drugih republik in le nekaj malega iz Zahoda. Danes se je slika obrnila. Takrat je bila kvaliteta pohištva srednje kvalitete, danes pa je vrhunska. Zato uvažajo surovine iz Italije, Nemčije, Češke, Poljske, Madžarske in Romunije. Te morajo ustrezati nivoju, kljub ceneni delovni sili, saj so le tako lahko konkurenčni.
Podjetje je zaenkrat enovito s sedežem v Ljubljani in 8. poslovalnicami z 14. prodajnimi mesti. Trenutno odpirajo franšizno trgovino z blagom modernih interierov, ki bo 15. februarja začela s poslovanjem. Tržijo blago, ki je trajna dobrina in se kupuje namensko.
Odločili so se, da tržijo tudi robo široke potrošnje, zato so povabili k sodelovanju tudi
trgovce z robo široke potrošnje. Zato je ravno v Levcu prisoten Merkur, Drogeriemarkt in Turbo Schuch. S tem se je povečal obisk v centru. Ljudje prihajajo sem, in je rezultat bistveno boljši. Pokrivajo predvsem prodajo pohištva, uvedli pa so tudi oddelek tekstila za notranjo ureditev prostorov, kot so prti, zavese, talne obloge, skratka vse, kar se veže na pohištvo.
Z novo investicijo, ki jo izvajajo v neposredni bližini Ingradovega IGM, bodo pridobili visokore-galno skladišče z 2.300 kvadratov površine, ki pa ima zaradi
visokoregalnosti koristnega prostora kar za trikrat več. Računajo, da bodo za zaokrožitev podobe prodajnega centra storili še mnogokaj, da bo z izpopolnitvijo postal največji prodajni center vzhodno od Ljubljane. Dogovarjajo se z Leno, Gradbenimi materiali in ostalimi, da bo center dobil
zaokroženo ponudbo. Že sedaj je prodajni center enak Intersparovem, le da imajo tukaj večje skladiščne površine, ki jih nameravajo še povečati. Po obsegu poslovanja pa je že sedaj kompletnejši.
S semaforizacijo križišča bodo veliko pridobili, širiti pa nameravajo tuid parkirišče. Lahko trdimo, da si Moderni interieri skupaj z Leno prizadevajo in so nosilci razvoja prodajnega centra, ki postaja vse bolj zanimiv za kupce, saj bo kmalu lahko ponudil prav vse.
-nko
LESNINA LGM
Lesnino iz Levca, trgovsko podjetje za les in gradbeni material, lahko prav gotovo najbolje predstavi njen direktor Franc Hrušovar, ki poslovanje vodi že 24 let. Matična jirma Lesnine je v Ljubljani, njena prvotna poslovalnica na Celjskem pa je bila v Babnem pri Celju. Podjetje se je leta 1978 preselilo v Levec in tako postavilo temelje za razvoj velikega prodajnega središča, ki je danes na tem mestu.
Štiri leta po selitvi so znotraj Lesnine ustanovili dve organizaciji: eno, ki se ukvaija s prodajo gradbenih materialov in drugo, ki je imela na skrbi prodajo pohištva. Slednja se je kasneje izdvojila iz sistema Lesnine in danes posluje kot podjetje Moderni interieri pa tudi matična firma iz Ljubljane je leta 1992 ustanovila štiri večje samostojne družbe v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Celju. Lesnina iz Levca se tako lahko pohvali, da je edino še	'orginalno’	trgovsko podjetje,
ki	že 45	let	posluje	pod tem
imenom.
Kot govori že samo ime, so bili v	začetku	v	osnovi	prodajne
ponudbe Lesnine surovine, polizdelki in izdelki iz lesa, ki še danes predstavljajo pomemben del dejavnosti. Poleg žaganega lesa, lesnih plošč ter oblog, stavbnega pohištva in parketa, so kasneje svojo ponudbo razširili tudi na gradbeni material, kot so opeke in	cement,	danes pa	lahko pri
njih nabavite tudi lepila, lake, barve, talno in stensko pluto,
strešno kritino Tegola Canadese, keramične ploščice domačih, pa tudi tujih proizvajalcev in kopalniško opremo.
V zadnjih letih, ko je prišlo do bistvenih družbenih sprememb in zaostrene gospodarske situacije, se je tudi Lesnina primorana spopadati s problemi, kot so neplačevanje blaga in potemtakem likvidnostni problemi, tržna ekonomija pa zahteva tudi razširitev ponudbe in večjo kvalificiranost osebja. Vendar se v Lesnini ne dajo, saj imajo pripravljenih kar nekaj ambicioznih načrtov za prihodnost, ki naj bi pripomogli k njihovi večji konkurenčnosti. Tako načrtujejo povečanje kvadrature prostorov in posodobitev trgovine, nameravajo pa se še bolj specializirati na področju lesnih materialov in izdelkov. V tem letu so že razširili prodajo lesnih plošč, nabavili pa so tudi žago prire-zovalko, s katero naj bi v kratkem pričeli krojiti oziroma žagati lesne plošče po želji kupcev, ki tako ne bodo več vezani na standarne formate. V njihovi trgovini bo po
ASADO V LEVCU
V Žalcu že dve leti uspešno deluje gostišče ASADO, nekaj pred novim letom pa se mu je pridružilo še gostišče v Levcu z istim imenom. Za mnoge je to ime uganka, zato smo povprašali za pojasnilo vodjo gostinstva, Srečka Kukoviča, ki nam je pojasnil, da je to mehiška beseda za posebej pripravljeno meso ali ribe na Žaru. Uporablja se izključno sveže meso ali riba, ki pri pripravi obdrži tudi vse hranljive sestavine in sokove.
Posebej so specifične ribe, ki jih pripravljajo, saj ne smejo biti predhodno zmrznjene. Za Levec so posebej znane ribje specialitete, kot so brancini, orada, škampini in škampi, posebej pa školjke, imenovane klapavice. Imajo vedno sveže ribe, za kar skrbita podjetji Adrin in Marikultura. Meso dnevno dostavlja mesnica Blatnik, s katero so zelo zadovoljni in z njimi delajo od začetka obratovanja v Žalcu. Tudi njegova zasluga je, da so v Žalcu dobili primat pri prodaji malic. Skrbijo za svežo zelenjavo, nepogrešlijv sestavek pri pripravi hrane. Čeprav so mlad in perspektiven kolektiv, so si v zadnjih dveh letih nabrali dovolj izkušenj. Marsikaj so se naučili in sproti odpravljali nepravilnosti in so tako že
obogateni z izkušnjami štartali v Levcu.
To samostojno podjetje je v bistvu družinsko podjetje, ki ga vodijo trije družinski člani. Gostinstvo vodi sin in koordinira delo, komercialno-administrativna dela opravlja njegova žena, vsa investicijska in vzdrževalna dela opravlja oče. Vodja gostinstva se po potrebi tudi sam vklučuje v postrežbo. Skupaj je zaposlenih 23 ljudi, ki pa kljub mladosti vedo, kaj hočejo in imajo pravilen odnos do gostov. V samem lokalu v Levcu imajo še restavracijo in dve prostrani jedilnici s 35 sedeži in nekaj manjšo s 25-imi, ki je kot nalašč za zaključene družbe. Kot posebnost ponudbe je ribja plošča s sladkovodnimi in morskimi ribami ter škampi. V
novem moč nabaviti še okovje, vijake in pritrdilne materiale, precej pa delajo tudi na inžiniringu. Imajo okoli tristo dobaviteljev, prodajajo pa izključno za slovenski trg, vendar morajo kljub temu paziti na kakovost blaga in na zmerne cene.
Na razpolago imajo 280 kvadratnih metrov prodajnih površin in 2700 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, zato se prav lahko poleg maloprodaje ukvarjajo tudi s prodajo na veliko in pri obojnem poslovanju nudijo določene ugodnosti. V maloprodaji je kupcem na voljo obročno odplačevanje na čeke ali potrošniški krediti, zavoljo česar so v Lesnini tesno povezani z Banko Celje, več kot šestdeset gradbenih in mizarskih podjetij oziroma obrtnikov pa pogodbeno oskrbu-
jejo z repromateriali. Izbor materialov je širok, odpiralni čas od 7-ih do 9-ih vsak delavnik ugoden, za stalne pogodbene kupce pa imajo pripravljene tudi določene cenovne ugodnosti. Zelo ugodno je pri njih mogoče nabaviti določen material v času akcijskih prodaj, kot je pravkar potekajoča akcija keramičnih ploščic domačih in italijanskih proizvajalcev, po akcijski ceni pa je do 15. februarja mogoče kupiti tudi kopalniško opremo 'Gorenje’ in 'Kolpa'. Direktor Hrušovar meni, da glede na oteženo gospodarsko situacijo poslujejo dokaj dobro, za kar pa so prav gotovo potrebne neprestane izboljšave v ponudbi in kapacitetah, kar pomeni večjo tržno konkurenčnost in zadovoljne kupce.
ponudbi mesnih jed, so vse vrste jedi, zlasi puranje specialitete. Vegeterijancem nudijo poseben krožnik z različnimi zelenjavami, ob nedeljah pa imajo tudi družinska kosila. Postrežejo vam z dalmatisnkimi vini, od domačih pa z ormoškimi in vini vinogradnika Horvata.
Lokal v Žalcu in Levcu je odprt vsak dan od 7.00 do 23.00 ure. Osebje pa je oblečeno v dopadljiva enotna oblačila.
V ASADU vas bodo pričakali
prijazno in vam ponudili kvalitetno hrano in pijačo.
EUROCOM, simply logical - preprosto logično_______________
“POSTAVITEV INTERNETA JE KRONA NAŠIH USPEHOV”
EUROCOM je družinsko podjetje iz Levca, ki deluje in raste od leta 1989. To je računalniško podjetje, ki svojim strankam zagotavljata vse potrebne računalniške storitve, od vpeljave do kasnejše učinkovite in nemotene uporabe računalniških sistemov. V podjetju so zbrani strokovnjaki, ki nudijo svetovanje pri izbiri računalniške opreme, načrtovanje računalniških informacijskih sistemov, postavitev in optimizacijo računalniških omrežij, inženiring s področja računalniških komunikacij, uvajanje in šolanje uporabnikov, storitve omrežja INTERNET, licenčno programsko opremo, računalnike in periferno opremo ter vzdrževanje računalniške opreme. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem EUROCOM-a, Vitomirjem Klincem.
Vito Klinc: “EUROCOM je podjetje z jasno razvojno vizijo”
“Leta 1989 je bilo pri nas malo ponudbe v računalništvu. Potrebe po tovrstnih uslugah pa so se vsak dan povečevale, krog uporabnikov se je širil, zato smo se trije študenti odločili, da ustanovimo računalniško podjetje. Bili smo tudi med prvimi v občini, ki so ustanovili svoje podjetje.”
“Od prvih negotovih začetkov do zdaj se je EUROCOM razvil v enega najmočnejših računalniških podjetij v naši regiji. Kako vam je to uspelo?”
“Predvsem z jasno vizijo, kaj želimo doseči, ter seveda s trdim delom. Veliko smo vlagali v izobraževanje svojega kadra, ves
čas pa spremljamo dogajanje na svetovnem računalniškem tržišču. Vedno smo se dolgoročno pravilno odločali:	najprej smo
začeli s prodajo računalnikov ter s njihovim servisiranjem, hitro smo nadaljevali z mrežami, te pa smo uspešno nadgradili z medkrajevnimi	komunikacijskimi
povezavami. Strankam smo ponudili tudi izobraževanje za delo z računalniki. Nudimo torej celotno paleto uslug, da lahko naša stranka dobi čim več pod eno streho. To je tudi osnovna filozofija našega podjetja.”
“Kdo pa so vaše stranke? Ali so med njimi tudi velika podjetja?”
“Glavnina naših strank so podjetja. Teh je več, med njimi pa so najmočnejša Agencija za plačilni promet s podružnicami, Banka Celje z ekspoziturami, Splošna bolnišnica Celje, Kovinotehna, Pivovarna Laško, Cetis Celje, Radio Slovenija, Hmezad banka Žalec, Žana Žalec in še mnoga druga podjetja.”
“Kaj pa posamezne stranke?”
“Vsekakor jih ne zanemarjamo. Posamezniki so naše stranke že od vsega začetka. Ko smo ustanovili podjetje, smo prve posle sklepali s podjetji, vendar smo se vzporedno usmerjali tudi k posameznim strankam. V sami strukturi prodaje predstavljajo te kar močno postavko in v zadnjih dveh letih tudi poskušamo firmo organizacijsko preoblikovati v tej smeri, da bomo potrebe trga zadovoljevali še kvalitetneje. Prodaja na tem področju se je močno povečala, odkar je osebni računalnik postal res oseben, kakor ga opisuje njegovo ime. Naš interes je seveda tudi na tem področju, kar se vidi v naši aktivnosti oglaševanja, konec preteklega leta pa smo uvedli tudi dan odprtih vrat. Načrtujemo, da bi dan odprtih vrat izvedli vsak mesec, namenjen pa je seveda vsem, ki se želijo seznaniti z računalniki.”
“Z razvojem podjetja se pojavijo tudi potrebe po prodajnih prostorih na različnih lokacijah. ”
“Leto dni že imamo trgovino v Rimljanki v središču Celja, vendar potrebujemo in iščemo večje prostore. Tudi glede maloprodaje v Levcu si želimo nekaj sprememb. To dejavnost želimo specializirati in temu nameniti tudi ljudi, ki delajo izključno na tem področju.”
“Kaj pa lahko kupec pričakuje od vas? Ali mu pri nakupu nudite strokovno pomoč in nasvete?”
“Mislim, da je prav to ena od pomembnih prednosti EUROCOM-a pred ostalimi podjetji, saj smo vedno na voljo za nasvet. Ne ponujamo samo tistega, kar je v danem trenutku tržno zanimivo, ampak stranki svetujemo, kaj naj kupi glede na svoje potrebe. S tem ji lahko prihranimo denar, saj marsikdo želi kupiti nekaj, kar je videl v medijskih oglasih, dejstvo pa je, da vsaka stranka ne potrebuje novitet. Vsakemu skušamo priporočiti tisto, kar je optimalno
EUnet je evropsko računalniško omrežje, ki danes povezuje že 34 evropskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Omrežje EUnet je povezano z večino pomembnejših svetovnih omrežij, ki tvorijo Internet, največje računalniško omrežje na svetu. Omrežja so medsebojno povezana z ustreznimi prehodi, ki so za uporabnika nezaznavni - način uporabe omrežja je torej s kateregakoli mesta v svetu enak. Tako je uporabnikom na voljo izjemno veliko število računalnikov po vsem svetu. To število raste izjemno hitro in sega danes v več milijonov.
Omrežje EUnet je nastalo že leta 1982, namenjeno najprej akademsko-razisko vatnemu okolju, danes pa je na voljo predvsem	komercialnim
uporabnikom, ki sicer preko raziskovalnih	oziroma
akademskih omrežij nimajo dostopa v Internet. Tako je EUnet v Sloveniji trenutno najboljša možnost povezovanja podjetij in komercialnih ustanov z Evropo in svetom.
Dostop	do	oddaljenih
računalnikov, tudi na povsem drugem koncu sveta, je storitev, ki jo uporabniki računalniških sistemov v svetu s pridom uporabljajo. V času, ko je prava informacija ob pravem času in na pravem mestu strateškega pomena, je prav dostop do različnih	informacijskih
podatkovnih baz na oddaljenih računalnikih način, kako zgoraj opisano	trditev	učinkovito
uresničiti.
Nekatere splošno uporabljene in dostopne storitve v omrežjih na osnovi protokola TCPIIP so: priključitev na oddaljeni računalnik, prenos datotek, informacijske storitve...
Vse več je tudi celovitih ponudb storitev, kjer pri terminalski povezavi na oddaljen sistem takoj dobimo na zaslon menu, iz katerega izbiramo želeno storitev. Težnja k enostavnosti uporabe storitev in s tem k dostopnosti širokemu krogu uporabnikov je vse bolj očitna.
Ne smemo pozabiti tudi na elektronsko pošto. V primeru, da smo v omrežje Internet povezani interaktivno, je tudi dostava elektronske pošte takojšnja.
Za uporabo interaktivnih storitev omrežja Internet potrebujemo najeti vod (leased line), če želimo biti povezani v omrežje stalno, za nekajurne povezave na dan pa zadostuje klicni vod (dial-up). Hitrost voda, za katerega se odločamo, je odvisna od ocene količine prenesenih podatkov in kakovosti storitev, ki jo želimo. Na računalniku, s katerim se povezujemo v omrežje Internet, potrebujemo programsko opremo za protokol TCP/IP, na katerem temeljijo vse naštete storitve.
glede na njegovo delo in potrebe, ki jih ima.
Na podlagi stanja ali podatkov naročnika ter predvidenega obsega računalniške podpore svetujemo vrsto računalniške strojne opreme, število, kapacitete in zmogljivosti računalnikov, operacijski sistem, potrebno dodatno opremo, tip omrežja ter omrežnih protokolov, dodatno mrežno opremo, število in tip tiskalnikov, način in pripravo zaščite podatkov ter	izdelavo zahtevnejše
povezave, kot so interni in eksterni mostovi, usmerjevalniki, komunikacijski strežniki ipd.”
“Kako pa je z razvojem računalništva pri nas?”
“Pri razvoju računalnikov gremo po mojem mnenju v korak z svetom, na področju povezovanja sistemov med seboj, pa je razkorak večji. S tem mislim predvsem na Internet, ki je v svetu danes povsem normalna stvar. Pri nas je v letu 1995 bilo na tem področju precej narejenega, tako da infrastruktura omrežja nekako zadovoljuje potrebe tržišča. Treba pa bo še bistveno več narediti, saj interes porabnikov narašča. Po svetu so že tudi v navadi videokonference in podobno, pri nas pa upamo na takšen razvoj v prihodnjih letih.”
“Kako pa načrtujete razvoj podjetja EUROCOM?”
“Mislim, da je podjetje doseglo točko, na kateri moramo graditi predvsem na področju vzdrževanja in nudenja podpore našim strankam. Krog strank je izredno širok, stalnim strankam pa se moramo še posebej posvečati in jim nuditi višji nivo uslug, kakor je v navadi v računalniških krogih. Za tem smo vedno stremeli in tu vidim še nekaj rezerv. Naš namen je še povečati število tehničnega osebja. Razmišljamo tudi o prodaji aplikativne programske opreme, torej o prodaji informacijskih sistemov ’na ključ’. Seveda moramo tudi naprej širiti trg, tako kot v preteklih letih.”
“Pri vas so zaposleni strokovnjaki na računalniškem področju, saj sta med njimi kar dva magistra, več pa jih ima visokošolsko izobrazbo.”
“V podjetju je 21 zaposlenih, od tega jih ima 65 odstotkov visoko ali višjo izobrazbo. Večino naših strokovnjakov smo sami vzgojili, saj takšnega znanja, ki ga moraš uporabiti v praksi, ne dobiš na fakulteti in tudi ne na nekajdnevnih seminarjih. S trdim delom in testiranji si je treba pridobiti izkušnje.
Naša strokovnost se je dokazala tudi pri postavitvi interneta in upravljanju vozlišča njegovega
Modri vstopajo v modro hišo
omrežja na Celjskem. To smatram za krono našega uspeha.”
“Kakšen pa je odziv strank na vaše delo?”
“Sama rast podjetja dokazuje, da so stranke zadovoljne z nami. Imamo stranke, ki sodelujejo z nami že od samega začetka, ostale stranke pa nas tudi spremljajo, saj vedo, da sledimo svetovnemu razvoju računalništva. Svojim strankam tudi vedno stojimo ob strani, saj vemo, da je najtežje, ko ne veš, kako in kaj in ne dobiš pomoči. Imamo stalne stranke in tem smo vedno pripravljeni pomagati.”
“Ste mlad, komaj 33-letni direktor z mlado družino.
Koliko od vas zahteva delo v podjetju?”
“Ljudje veliko prenesemo, zato podjetniki, ki imamo dovolj energije in vizijo pred seboj, vzdržimo tak tempo življenja. Bistvo vsega pa je, da se je treba prilagajati in ne zanemarjati družinskega življenja. Ob začetku je to sploh težko, zdaj je že nekoliko lažje. Glede na to, da imamo zahtevne stranke, in da nas je precej v podjetju, se trudimo, da bi bili zadovoljni vsi.”
Nataša Verk
' salon ’ pohištva
Podjetje za trgovino, zastopstvo, proizvodnjo in inženiring
Salon pohištva (ob magistralni cesti Celje - Žalec) Vam v mesecu februarju nudi izredno ugodne pogoje za nakup pohištva:
- 35% GOTOVINSKI POPUST za kuhinje, dnevne sobe in jedilnice
v	v
-	prodaja na POTROŠNIŠKI KREDIT DO ENEGA LETA
-	velika izbira sedežnih garnitur domačih in tujih proizvajalcev
VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE!
Tel.: (063) 707 302, Drešinja vas 1, PETROVČE
Montaža Košir Levec
Že od leta 1992 montiramo okna AJM. V svojem programu nudimo kot zastopnik podjetja AJM prodajo, montažo in servisiranje vseh AJM proizvodov.
AJM projili so iz umetne snovi, ojačani s kovino, so stabilni, odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrike, so negorljivi, z obstojno barvo in odporni na onesnaževanje zraka. Trajnost jim je neomejena in imajo odlično zvočno in toplotno izolacijo.
Do sedaj smo AJM proizvode vgradili v Zdravstvenem domu Žalec, Osnovni šoli Petrovče,
Pekarni Brglez Vransko,
Matjaž d.o.o. Petrovče in Trgovskem mesnem podjetju Ježovnik Griže.
Geometrija konstrukcije preprečuje vsakršno zvijanje, posebna notranja ojačitev pa omogoča izvedbo različnih velikosti.
Mm
OKNA • VRATA • SENČILA
PROIZVODNJA EXPORT- IMPORT
ZASTOPNIK
□
VGRADNJA
□
SERVISIRANJE
□
PRODAJA
tel.: 063 472-596
MONTAŽA KOŠIR, Levec 9, 63301 Petrovče, leL: 063 472-596
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
NEKATERI SO ZA VROČE. Delavci kriminalistične službe iz Celja so skupaj z delavci PP v Mozirju obravnavali Jožeta S. iz okolice Mozirja, starega 21 let in brez zaposlitve, zaradi suma storitve kaznivega dejanja požiga po 226. členu KZ R Slovenije.
Jože je dne 17.01.1995 v poznih popoldanskih urah zaradi razočaranja nad svojim življenjem poskušal zažgati gospodarsko poslopje na svoji kmetiji, kar pa mu je nekajkrat uspešno preprečila mama. Jože je v seno metal goreče vžigalice, mama pa je to gasila z vodo. To ga je tako močno razjezilo, da je napadel mamo, jo porinil po pobočju in razlil vedro vode. Mati se je v vas napotila po pomoč. Jože je to izkoristil in zažgal seno, ki se je takoj vnelo, ogenj je zajel poslopje in ga povsem uničil. Gasilci so hitro prispeli na pomoč, venda niso uspeli rešiti zgradbe.
Jože je ta dan grozil tudi bližnjima sosedoma, da jima bo zažgal gospodarska poslopja.
Jože S. je bil že v letu 1994 ovaden zaradi požiga, storjenega v letu 1993. Ker bi lahko še ponovil enako kaznivo dejanje, je bil pridržan in dne 19.01.1996 s kazensko ovadbo predan preiskovalnemu	sodniku
Okrožnega sodišča v Celju.
SMRTNA	PROMETNA
NESREČA. 17. januarja ob
23.00	uri je 31-letni Ivan D. iz Polzele vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Zaloga proti Gotovljam. Ko je pripeljal po klancu navzdol pri stanovanjski hiši Gotovlje št. 157/a, je po prevoženem ostrem desnem ovinku zapeljal na levi rob ceste, odkoder se je vozilo pričelo prevračati po pobočju. Pri kotaljenju je voznik Ivan padel z vozila in se hudo telesno poškodoval. Sopotnika, 37-letnega Steva M. iz Polzele, pa je vklenilo v vozilo in je bil na kraju mrtev. Voznik je bil odpeljan v bolnico v Celju, kjer je ostal na zdravljenju.
TATVINA AVTOMOBILSKE PRIKOLICE. 17. januarja okoli
10.00	ure je neznani storilec storil tatvino enoosne avtomobilske prikolice, katera je bila parkirana pod kozolcem v bližini stanovanjske hiše v Grižah. Prikolica je znamke Amigo A-6, nosilnost 750 kg, grajena s pocinkano pločevino in še neuporabljena. Lastnika Petra K. iz Griž je neznanec oškodoval za okoli 107.000,00 tolarjev.
GORSKA NESREČA S HUDO TELESNO POŠKODBO. 20. januarja okoli 13.30 ure se je skupina štirih planincev vzpenjala v Turskem žlebu v smeri Okonine. Drugemu v skupini, Rudolfu S. iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, je zdrsnilo v snegu, pri čemer je zdrsel po žlebu skoraj do vznožja gore, vendar se ni huje poškodoval. Njegovi prijatelji, med katerimi je bil tudi Franc M. iz Velenja, so se na stezi obrnili, pri tem pa je Franc M, prav tako pričel drseti po žlebu navzdol, kjer je med drsenjem trčil v manjško skalo in se kasneje s pomočjo cepina tudi ustavil. Francu so nudili prvo pomoč prijatelji, ki so ga oskrbeli do prihoda skupine reševalcev GRS Celje. Kasneje je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ugotovljeno, da je dobil hudo telesno poškodbo in je ostal na zdravljenju.
ODVZEM OSEBNEGA AVTOMOBILA. 18. januarja ob 19.00 uri je bil v Mozirju pred gostilno KOZOROG odvzet osebni avto znamke OPEL KADETT, rdeče barve, reg. št. CE 59-87V, last Draga K. 23. januarja pa so koprski policisti sporočili, da so ta avtomobil izsledili v Črnem kalu. Z njim se je vozil Mirko S. iz Žalca.
VLOMIL V BISTRO. V noči na torek, 23. januarja, je nekdo vlomil v goslinkski lokal Bistro Mlinarič v Šempetru. Vlomilec je odnesel steklenico viskija, jagermaistra, vekije, aparat za izdelavo toplih sendvičev in nekaj zavojčkov cigaret ter tako Alojza M. oškodoval za 20.000,00 tolarjev.
SMRTI
Matilda BOŽIČ
iz Polzele, 91 let
Frančiška RAMŠAK ,z Prebolda, 73 let
Vincenc UŠEN iz Ložnice, 68 let
Terezija MONFREDA iz Latkove vasi, 89 let
j .'i;::::'Z. ;	/S//-x: - vi''-! i/:; Š '5 j"'-vi
Pavlina VOLK iz Dobrteše vasi, 76 let
: v:'.- :	.V
Frančišek BAJDA iz Žalca, 64 let ■' :	lili«:
Marija GORŠEK iz Polzele, 67 let
PROMETNA NESREČA S HUDO POŠKODBO
Celje. V soboto ob 7.20 uri se je na magistralni cesti Arja vas -Velenje zgodila huda prometna nesreča. Iz smeri Velike Pirešice proti Rušam je vozil osebni avtomobil 45 - letni Franc S. iz Velenja. Na ravnem delu ceste ga je pričelo zanašati, tako da je zapeljal na bankino, kjer je avtomobil začelo obračati. V jarek je zapeljal s tako silo, da ga je dvignilo v zrak in je po nekaj metrih letenja je pristal na kolesih
Bojana MAZIL ŠOLINC iz Polzele - fantka
Alojzija TEŽAK iz Braslovč - deklico
Mojca NAHTIGAL iz Žalca - deklico
Klavdija HENČIČ iz Šempetra - fantka
Jerneja JURKOVIČ iz Prebolda - deklico
Klara ZABUKOVNIK iz Polzele - fantka
Andreja KOVAČ iz Žalca - deklico
Jože ZAVŠEK iz Laškega in Helena PLANINŠEK iz Trnovelj
Andrej POTOČNIK in Nevenka GLAVNIK, oba iz Polzele
ob vozišču.
Pri nesreči se je huje telesno poškodoval sopotnik na zadnjem sedežu osebnega avtomobila, 14 letni Damjan V., ki se zdravi v celjski bolnici.
/^H81So
METRSKO BLAGO f POMENMIJA t MODNI DODATKI
NOVO!		LEPA IZBIRA
V ŽALCU	%	KVALITETNEGA
V LEPI TRGOVINI	r'	BLAGA ZA
S PRIJETNIM VZDUŠJEM	/i	MATURANTSKE
VAM NUDIMO:	t	OBLEKE
PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJEMA VZDUŠJEM

d.o.o.
POGREBNA SLUŽBA Parižlje lic, BRASLOVČE CVETLIČARNA teL: 063 720 003’ 720 660
v
Od Celja do Žalca je ravno polje
KRAJEVNA SKUPNOST PETROVČE
Pogovarjali smo se z gospodom Ivanom Slamnikom, predsednikom sveta krajevne skupnosti Petrovče, upokojencem, sicer pa dve desetletji direktorjem PTT Celje. Ob pomoči tajnika Jožeta Brečka ter mnogih drugih zelo uspešno vodi urad Krajevne skupnosti Petrovče.
Kako bi na kratko predstavili vašo krajevno skupnost?
Krajevna skupnost Petrovče je ena od 19. krajevnih skupnosti v občini Žalec, in sicer je po številu prebivalstva na petem mestu, saj šteje 2.885 prebivalcev in ima 856 gospodinjstev. Geografsko meri 1362 hektarov ter leži na vzhodnem delu občine in meji na: Občino Celje, krajevni skupnosti Galicijo in Liboje ter na mestno skupnost Žalec. V krajevni skupnosti se združujejo naselja: Petrovče, Dobriša vas. Novo Celje, Drešinja vas, Levec, Arja vas, Mala Pirešica, Zaloška gorica in Ruše.
Kakšna je torej organiziranost s strani lokalne samouprave?
V krajevni skupnosti deluje 13-članski svet KS. V pomoč so mu vaški sveti, ki jih je šest. Pri svetu delujejo tudi komisije in občasni režijski odbori, ki jih svet imenuje za izvedbo posameznih del na področju krajevne skupnosti.
Mnogo zanimivega se dogaja v vaši krajevni skupnosti tudi s strani društvenega vidika?
Tako je. Najbolj aktivno je kulturno društvo. To prireja razne proslave in prireditve, na katere vabi tudi izvajalce izven lokalnih okvirov. Vzorno deluje tudi telesno-vzgojno društvo. Ob tem naj še povem, da v naši krajevni skupnosti delujejo štiri gasilska društva. Opaziti je, da je najbolj aktivno društvo Dobriša vas -Petrovče, tudi delovanje GD Drešinja vas je pohvalno, manjše mrtvilo pa je zaznati pri GD Arja
vas. Dobro sodelujemo tudi s petrovško osnovno šolo, kjer so nam vedno pripravljeni pomagati. Tudi s kmetijsko zadrugo Petrovče je sodelovanje zgledno.
Ob tem moram še poudariti, da smo pričeli s sanacijo večnamenske dvorane v zadružnem domu v Petrovčah. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo, Kulturnim društvom ter ostalimi smo jo zaenkrat že toliko usposobili, da so v njej možne razne prireditve.
V	načrtu je, da letos z deli nadaljujemo, saj nameravamo izpeljati tudi akcijo zbiranja pomoči krajanov, obrtnikov ter podjetnikov. Tudi od žalske občine pričakujemo, da nam bo s svojimi finančnimi sredstvi pomagala, saj le tako bomo lahko sanacijo čimprej zaključili.
V	vseh naseljih krajevne skupnosti Petrovče imate zgrajeno javno razsvetljavo, kako pa je z ostalo področno komunalno urejenostjo?
Javna razsvetljava v vseh naseljih je bila zgrajena iz sredstev krajevnega samoprispevka in sofinanciranjem krajanov. Dve tretjini krajevne skupnosti ima zgrajeno kanalizacijo, ki je priključena na čistilno napravo. Tudi to smo zgradili iz krajevnega samoprispevka ter s sofinanciranjem krajanov, ki so ne glede na to, da so plačevali krajevni samoprispevek, še dodatno vlagali finančna sredstva v izgradnjo sekundarne kanalizacije in hišnih priključkov. Telefonske priključke so si krajani financirali iz lastnih sredstev in v večini imajo telefon že vsa gospo-
dinsjtva (izvzetih je morda le 5 odstotkov).
Tudi velika večina cest v krajevni skupnosti je asfaltiranih, tu mislim tudi javne poti v naseljih. Vendar pa se pojavlja velik problem, saj za popravilo cest ni denarja in počasi že propadajo.
Verjetno pa je še več nerešenih vprašanj in zagat pri ostalih komunalnih zadevah. Kako je torej s komunalno problematiko v vaši krajevni skupnosti?
Največji problem je nedokončana čistilna naprava Kasaze, ki je sicer regijskega pomena, vendar pa najbolj smrdi predvsem krajanom naše krajevne skupnosti ter tudi Libojčanom. Z obratovanjem je pričela leta 1986, vendar pa žal še do danes ni v celoti zgrajena. Pristojni organi obljubljajo že več let, da se bo zadeva sanirala, vendar pa je situacija katastrofalna. Najhuje je poleti, ko mora veliko naših krajanov v najhujši sopari in pripeki imeti okna in vrata svojih bivališč zaprta, da ne vohajo nemogočega smradu, ki prihaja iz čistilne naprave.
Nekaj ste že dejali o stanju cest na vešem področju, zanima pa me še, kako načrtujete ureditev ceste in pločnika skozi tako imenovani center Petrovč?
To je izredno aktualen in več kot 14 let star problem, ki ga nikakor ne moremo rešiti. Vsako leto znova apeliramo na pristojne organe, še vedno neuspešno. Že precej časa imamo urejena soglasja lastnikov zemljišč ter objektov ob cesti za rušenja ali izgradnjo pločika na njihvih parcelah, a te sanacije za letos še ni v vidu, saj zopet ni v predlogu proračuna občine Žalec za leto 1996.
Dejali ste, da za popravilo cest žal ni denarja in da počasi že propadajo. Kako je torej z ostalo cestno problematiko?
S cestami je vedno križ. V naši krajevni skupnosti je poleg prej navedenega problematična tudi sanacija obvozne ceste od Novega Celja do knzisca pn soh v Petrovčah. Vprašanje je tudi, kako bo s preplastitvijo ceste od mostu čez Ložnico v Arji vasi do farme Zalog. Že v letu 1994 bi po vseh zagotovilih vse to moralo biti narejeno, lansko leto smo pristojne obveščali pisno, tudi ustno smo mnogokrat prosili za
ureditev. Do sedaj neuspešno, upamo na letošnjo uresničitev zastavljenega.
V	preteklem letu pa vam je vendarle uspelo zgraditi pločnik na južni strani magistralne ceste v Levcu.
Tudi vi prihajate iz Levca, kaj ste si zastavili, da je potrebno storiti še letos v tem kraju?
Nujno je zgraditi javno razsvetljavo, pri tem je potrebno samo še postaviti kandelabre in montirati svetila, saj je vsa dokumentacija že pripravljena, položeni pa so tudi že kabli ter cevi. Prav tako je nujno potrebno semaforizirati križišče pri prodajnem centru, s finančnimi sredstvi nameravajo priskočiti na pomoč tudi trgovci. Resnično si želimo, da bi se ti dve zadevi čim prej uredili.
V	Rušah imajo problem z vodo. Kako boste reševali to?
Zelo velik problem je vodooskrba v naselju Ruše. Pred leti je bil položen nov cevovod do odcepa, ko pa je bilo potrebno potegniti še približno kilometer voda, je zmanjkalo denarja. Vse prošnje in intervencije nič ne pomagajo, povsod pravijo, da ni denarja.
Kako pa je v krajevni skupnosti s plinifikacijo?
Petrovče so urbanizirano gručasto naselje, ki leži ob vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline, vzhodno od Žalca. Na severu sega do savinjske železnice oziroma do glavne ceste Celje -Ljubljana, na jugu pa do potoka Lave oziroma reke Savinje. Kmečko jedro je ob libojski cesti, novejši deli naselja pa so ob nekdanjih vaških vpadnicah. Z novimi hišami se Petrovče na zahodu zraščajo z Dobrišo vasjo. Mogočni kmečki domovi, tudi z nadstropnimi hišami, pričajo o nekdanji veljavi in gospodarski moči. Največji podjetji v naselju sta Zarja s kovinskim, lesnim in konfekcijskim obratom ter Inntal - tovarna montažnih hiš. Prebivalstvo dela doma v obrti in industriji in tudi v Kasazah, Žalcu, Velenju, Celju in drugod v okolici. Kraj se prvič omenja leta 1368. Barokizirana božje-potna župnijska cerke\> Marijinega obiskanja je bila prvič omenjena leta 1442. Leta 1984 je postala bazilika. Ob njej so “petrovški križi", poznobaročni kipi iz 18. stoletja.
V letošnjem letu se bo pričelo z izgradnjo plinskega omrežja na celotnem področju krajevne skupnosti.
Več zapletov je verjetno pri kabelsko komunikacijskem sistemu?
Da, ta je že več let v izgradnji. Vsi si jasno želimo kmalu imeti sodobno kabelsko omrežje, ki bi omogočalo prenos večjega števila televizijskih in satelitskih ter radijskih programov do vseh krajevnih uporabnikov. Po obljubah koncesionarja naj bi kabelsko televizijo in sistem imeli v krajevni skupnosti nekje do konca letošnjega leta.
Ob koncu bi se vam želela zahvaliti za vse, kar ste nam o krajevni skupnosti Petrovče tako povedali. Zanima me samo še, kako ocenjujete sodelovanje z občino Žalec?
Kljub mnogi predhodno navedeni problematiki v krajevni skupnosti moram poudariti, da je sodelovanje z občino Žalec konstruktivno. Vodilni in tudi drugi delavci nam pri odpravljanju problematike po svojih močeh pomagajo, žal pa smo vsi skupaj večkrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nemočni. Pohvaliti moram tudi delo naših dveh svetnikov v občinskem svetu, ki aktivno sodelujeta tudi pri delu krajevne samouprave ter na občinskem nivoju po svojih močeh poizkušata doseči čim več za boljše bivanje in življenje v krajevni skupnosti Petrovče. To pa je tudi naš skupni cilj.
Maja Zagoričnik
PEKARNA, TRGOVINA IN BISTRO
Pesem prešerno poje: "Domači kruh, največja je dobrota..."
Iz lastne proizvodnje vam ga že sedmo leto nudi MN Market v Dobriši vasi.
V trgovini Valentine Peternel vam bo še toliko bolj všeč, saj vam ga bodo ponudili prijazni prodajalci. Savinjčani že trideset let radi segajo po kruhu daleč poznane pekarne PETERNEL, ki nikoli ne razočara.
Na sedežu podjetja v Preboldu vam bodo še prijazno postregli v
prikupnem bistroju. ____________ #
KULTURNO DRUŠTVO PETROVČE
Kulturno društvo v Petrovčah deluje že vsaj 35 let, pred dvema letoma pa je bil za njegovega predsednika izvoljen Ivan Arzenšek. Kadar se pripravljajo na organiziranje posameznih kulturnih prireditev, se člani društva sestajajo v prostorih krajevne skupnosti. Jedro kulturnega društva predstavljata dva pevska zbora, in sicer moški pevski zbor, ki bo letos praznoval 35-letnico obstoja ter lani ustanovljeni mešani pevski zbor. Pomembna pa je še krajevna knjižnjica, ki je v prostorih krajevne skupnosti in je odprta ob torkih od 16-ih do 18-ih. V okviru knjižnjice se organizirajo kulturni večeri.
Kulturno društvo Petrovče je v zadnjih dveh letih organiziralo proslavo ob kultrunem prazniku, ob materinskem dnevu, mik-lavževanje, gostilo je oddajo razvedrilnega programa Radia Slovenija ’Quo vadiš’, katere tematika se je navezovala na Sveto pismo in človeka, ter komedijo 'Poročil se bom s svojo ženo’, ki jo je izvajala dramska skupina iz Ponikve pri Žalcu.
Načrti za kulturne prireditve se pripravijo za vsako leto posebej, letos pa med drugim pripravljajo maškerado in gostovanje amaterskega gledališča Vrba s komedijo Toneta Partljiča Slikar v Tolmunu, povabili pa so tudi Marjana Marinška, ki bo imel predavanje z diapozitivi o Sveti deželi. Načrtujejo tudi osnovanje lastne gledališke skupine, vendar so trenutno še brez režiserja, najbolj zaposleni pa so s proslavo, ki jo pripravljajo za Prešernov dan. Ta se bo odvijala 8. februarja ob 19-ih, ko bosta v prostorih kulturnega doma nastopila oba zbora, folklorna supina iz Šempetra, duet kitar Srečko in Lucija Lavbič in kulturno društvo osnovne šole Petrovče, s katerim zelo dobro sodelujejo.
Da potreba ljudi po kulturi kot duhovni hrani narašča, lahko prikaže podatek, da si je pred sedmimi leti gledališko komedijo ogledalo 17 ljudi, nazadnje pa jih je bilo že 210. Kot kaže, se ljudje vse bolj zavedajo, da je čovek tudi duhovno bitje, katerega lahko kultura notranje obogati, z nedavnimi družbenimi spremembami pa so postali ljudje tudi bolj tolerantni do drugačnosti.
V zadnjih dveh letih so veliko naredili, da bi dvignili kvalitetno raven prireditev, zato so se potrudili privabiti kulturnike, ki nekaj pomenijo tudi v slovenskem kulturnem prostoru: kamniške kolednike, plesno skupino Igen, priznano sopranistko Andrejo Žakonjšek in pevska zbora
iz Tabora ter Dobrne.
Ker kultura lahko na mlade deluje kot vzgojno sredstvo, so se pri kulturnem društvu odločili do neke mere prevzeti vlogo, ki so jo nekoč imele mladinske organizacije, ki danes ne delujejo več. Da mladi Petrovčani ne bi bili prepuščeni ulici in gostilnam, so se petrovški kulturniki lani v oktobru odločili ustanoviti mešani pevski zbor. Ta ima 35 članov, mladih po letih in po srcu, ti pa so se poleg petja lotili že tudi rekreacijskega druženja.
Za vsako prireditev je potrebno zbrati najmanj 60 tisoč tolarjev, zato je potrebno iskati spon-zotje od vrat do vrat, kar pa se tiče propagiranja prireditev, pa se kulturniki znajdejo po svoje: nekaj reklame si naredijo preko sredstev javnega obve-
Zborovodja Mitja Brvar
ščanja, vabila raznosijo tudi otroci, pomagajo pa si še s plakati.
Glavna naloga vsakega dobrega kulturnega društva je spodbujanje talentiranih amaterskih ljubiteljev kulture, člani kulturnega društva morajo čutiti medsebojno povezanost in vložiti v svoje delovanje veliko dobre volje ter prostega časa, da se publika odzove.
Dominika Sambolič
NOVO!
Od meseca februarja dalje smo za naše goste pripravili posebno ponudbo:
-	hamburgerje
-	chessburgerje
-	toplih francoskih sendvičev
-	toastov
OB DOBREM POČUTJU IIN GLASBI VAS PRIČAKUJEMO Odpiralni čas od 6.30 do 23.M
BAZILIKA V PETROVČAH
Marijina cerkev v Petrovčah je že od nekdaj poznana kot romarska cerkev, ki jo je leta 1984 sedanji papež Janez Pavel II. s svojim apostolskim pismom povišal v baziliko. Po izročilu naj bi prvo cerkev v Petrovčah zgodili že nekje v 13. stoletju, sedanjo stavbo pa so v 14. stoletju postavili Celjski grojje, ki so leta 1442 tu ustanovili tudi prvo kaplanijo. Tedaj nastalo gotsko podobo cerkve so v 18. stoletju večidel preoblikovali lastniki graščine v bližnjem Novem Celju, baroni Miglio, ki so petrovški božji hiši dali baročno podobo, kot jo ima še danes.
Župnik p.Vladimir Cocej in kaplan p.Ivan Arzenšek
Na zadnjega potomca te rodovine, barona Franca Miglio, se navezuje tudi zanimivo izročilo, ki mu je vtisnila pečat podoba Petrovške Marije. Napis na nagrobnem spomeniku barona pripoveduje, da je preminuli za svojega življenja Mariji prisegel večno devištvo in ji v znak zaobljube nataknil prstan, Marija pa je prstanec skrčila v znamenje, da zaobljubo sprejme. Ljudska pesem pa je legendo po svoje oplemenitila: baron naj bi Mariji v resnici obljubil devištvo, toda ko so nad domače kraje pridrveli Turki in barona v boju napravili za ujetnika, ga je iz njihovih rok rešila lepa Turkinja, zavoljo katere je sklenil prelomiti svojo zaobljubo in jo vzeti za ženo. Dekle je bilo že krščeno in sveti oče v Rimu je plemiču že podelil odvezo, od zaobljube, toda ko je baron prišel k Mariji po zaročni prstan, je ta prst skrčila in plemenitaš je od strahu omedlel. Ko se je ovedel, je sklenil spoštovati svojo zaobljubo večnega devištva, dekle pa je odšlo v samostan. Baron Franc Miglia je preminil leta 1752 in je skupaj s svojim bratom Karlom Rajmundom pokopan v grobnici pod presbiterijem. V cerkvi počivajo tudi posmrtni
ostanki prve slovenske pesnice Fany Hausmann.
Ni pa ta legenda edino, kar plemeniti petrovško baziliko in jo dela nekaj posebnega. Že šest stoletij je ta cerkev cilj premnogih romarjev, ki iščejo varstva in pomoči Petrovške zavetnice. Knjiga zahval in zahvalne podobe zgovorno pričajo o pomenu te romarske cerkve, ki je bila stoletja ob večjih Marijinih praznikih tako polna, da nikakor ni mogla zaobseči vseh vernikov, ki so se z vozovi in peš zgrinjali k njej.
Petrovška cerkev v sedanji podobi sodi med lepše baročne cerkve na Slovenskem. Notranjost cerkve krasijo številne freske, pri čemer je glavno ladjo in stranske kapele poslikal Jakob Brollo leta 1875, freske na stropu presbiterija iz leta 1760 pa so delo Antona Lerchingerja. Cerkev je opremljena s sedmimi oltarji, od katerih je najstarejši tako imenovani Plainerjev oltar iz leta 1605. Posebne pozornosti so vredne znamenite orgle iz leta 1796, delo italijanskega mojstra Callida. Podoba Marijine cerkve tako zagotovo opravičuje oceno umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka, ki petrovško cerkev imenuje Vaška umetniška
galerija’. Leta 1975 je bila v Petrovčah ustanovljena samostojna župnija, leta 1984 pa ji je papež Janez - Pavel II. s svojim apostolskim pismom ’Quanta ven-eratione’ podelil častni naziv bazilike, k čemur je prav gotovo prispeval sloves cerkve kot božje-potnega središča pa njena starost in umetniška vrednost, saj gre nedvomno za kulturno-umetnostni spomenik I. reda, ne nazadnje pa je to čast petrovški cerkvi prislužilo zelo razvito pastoralno delo duhovnikov.
V Petrovčah domujejo dominikanci, in sicer rektor bazilike p. Manes Zdolšek, kaplan p. Ivan Arzenšek in župnik p. Vladimir Cocej. Vsi trije imajo na skrbi 2900 faranov, vendar so si zadolžitve nekoliko porazporedili. Rektor p. Manes Ždolšek skrbi romanje skozi vse leto. V veliki meri pa je zaposlen 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja in 8. septembra, na dan Marijinega rojstva, saj sta takrat dva največja romarska shoda. Manjša romanja v petrovško cerkev so še za vse ostale Marijine praznike, nekatera pa imajo tudi namembnost priprošnje za bolne in podobno. Morda velja kot zanimivost omeniti še to, da je p. Manes Zdolšek nedavno prejel priznanje v Zagrebu nastanjenega škofa grško-katoliške Cerkve, ki mu je s tem podal odlikovanje za trud pri zbiranju materialne pomoči za prizadete vernike njegove škofije v vojni na Balkanu. Ivan Arzenšek in Miran Cocej sta po drugi strani zadolžena za poučevanje otrok v verouku in za pripravo odraslih na sprejem zakramentov. Župnik Cocej pa je obenem tudi duhovni vodja dekanijske Karitas, ki obsega področje Žalca, Prebolda, Petrovč, Galicije in Šempetra. S pomočjo prostovoljnih sodelavcev vsak četrtek delijo hrano in obleko obubožanim, oba duhovnika pa se
trudita pridobiti sredstva tudi iz tujine, predvsem iz Italije in Nemčije. Za potrebe župnije vsako leto priredijo tudi srečelov in sodelujejo na Jožefovem sejmu.
Seveda med njihove glavne zadolžitve sodijo maše, pri čemer radi priskočijo na pomoč tudi sosednjim župnijam, kjer duhovnikov ni v zadostnem številu. Morda lahko tu omenimo Prebold. Prav dobro sodelujejo tudi z žalskimi patri, saj le-ti pripadajo istemu, dominikanskemu redu. Da se petrovški patri zavedajo izjemnosti bazilike, ki jim je dana v oskrbo, priča dejstvo, da so v zadnjih desetih letih obnovili tlak v prezbiteriju in leta 1991 renovirali celotno fasado, uredili so tudi tlak okoli cerkve ter okolico cerkve, priskrbeli cerkvi štiri nove zvonove in poskrbeli za prenovo glavnega oltarja. Letos so si za cilj postavili obnovo že omenjenih Callidovih orgel, ki to leto praznujejo 200-letnico, to obletnico pa nameravajo dostojno obeležiti tudi s koncertom.
Družbene spremembe v zadnjih nekaj letih sicer niso povzročile kakšnih opaznejših sprememb v številu obiskovalcev maš, se pa vse več odraslih zanima za sprejem zakramentov, vsesplošno družbeno razpoloženje do duhovnikov pa se je tudi v resnici popravilo na bolje. Morda se to najbolje odraža prav pri skrbi za obnavljanje bazilike, saj so občinske oblasti pokazale veliko razumevanja za tovrstne potrebe. Tako je krajevna skupnost Petrovče sofinancirala zunanjo osvetljavo bazilike in omogočila nabavo materiala za popravilo brez prometnega davka, medtem ko jim je občina dala dovoljenje za pobiranje prostovoljnih prispevkov za obnovo.
Dominika Sambolič


ERVIN
ČAS
SILVA
Mesnica-delikatesa "Špilca" Celje, Mariborska 57
Tel.: 063 38 040
Mesnica-delikatesa Žalec, Savinjska c.73
Tel.: 063 715 800
Mesna predelava Žalec, Savinjska c.72 Tel.: 063 711 344 Mesnica-delikatesa Petrovče 100
Tel.: 063 707 252
PROMOTRADE PRODIRA NA SLOVENSKI TRG
Trgovinsko in proizvodno podjetje Griže pod tem imenom ima svojo poslovno enoto v Novem Celju. Ukvarja se z zanimivo nujno potrebno dejavnostjo za vse trgovine. S svojimi storitvami usmerja kupca na posamezne artikle, akcije, cene in ga vodi po trgovini. To je samostojno podjetje, ki je delovalo v okviru podjetja KUNST Griže. Od 1994 je samostojna, za kar je dal pobudo nemški partner ESSELTE METO. To je največji takšen koncern z matično firmo na Švedskem, ki se ukvarja z izdelki za pospeševanje prodaje. Glavna centrala je v Hepenheimu v Nemčiji in ima svoja podjetja v 20. državah z 2200 distributerji v Evropi, Ameriki in Avstraliji.
Osnovni izdelki, ki jih tržijo, so pisalni pribori za aranžerje, računalniški programi za pisanje vsega, kar se v trgovini pojavlja. Sledijo označevalci za sadje, zelenjavo in vse delikatesne
izdelke. Izdelki so izredno enostavni za uporabo in vsebujejo naziv artikla, merske enote in cene. So dobro vidni, kar je v skladu z zahtevami tržnih inšpekcij. Tretji program so plastični
DRUŽBA MAESER & ROSE
Mešano podjetje Maeser & Rosa v Novem Celju je podjetje, ki se ukvarja s trgovino, gostinstvom in turizmom. Izvira iz podjetja, ki je začelo pred petimi leti pri Rimski nekropoli v Šempetru. Namenjeno je predvsem veleprodaji in oskrbovanju večih gostinskih in trgovskih podjetij. Danes pa tudi preskrbuje manjše trgovine in gostišča.
Avstrijski družabnik Josef Maeser je staro družinsko podjetje s sedežem v Dornbirnu in je največje v tej stroki v Avstriji. Ima podružnico na Dunaju ter mešana podjetja v Pragi, Bratislavi in Budimpešti. Njihov asortiman šteje preko 6300 artiklov in je
preko te družbe prisotno tudi v Sloveniji.
Večinski lastnik v Sloveniji je Rosa, pred tem pa so bili prodajalci njihovega programa v Sloveniji in Hrvaški. Sedaj so postali mešano podjetje. Blago je dostopno tudi manjšim kupcem. Niso več vezani z nabavo na Dunaj kot prej in lahko blago izbirajo v razstavnem salonu. Prej so bili kupci lahko le veliki grosisti, ki so lahko vzeli kar cel kamion blaga, sedaj pa lahko od njih kupujejo tudi manjše trgovine. Asortiman je namenjen trgovinam in gostinstvu.
Poleg asortimenta Maeser družbe iz Avstije uvažajo še iz Italije, Nemčije, Češke, Slovaške, skratka od tam, kjer so imeli nekoč stike. Posebej sta zanimiva Češka in Slovaška zaradi ugodnih carin, letos pa so pričeli še uvažati iz Poljske. Blago skladiščijo, nekaj pa gre za znanega kupca direktno preko tranzita. Vsi artikli so tako rekoč kulturno darilno blago.
okvirji za notranje plakatiranje, reklamna stojala, regalni okvirji za označevanje izdelkov v akcijah, poudarjenih izdelkov in novostmi. Posebni segment so gibljivi okvirji, ki vodijo kupca po trgovini in ga privedejo na kraje najbolj zanimivih nakupov. Vse je opremljeno z vrsto priključkov za pritrjevanje, od magnetov, kaveljčkov in podobno. Pri nas so najbolj poznani INFO 800 in 12000. To so blagajniški ceniki na stojalih v raznih barvah in jih imajo že v vsaki malo boljši trgovini. Podoben je tudi INFO 5, ki ga v Sloveniji uporablja le Merkator. Sledijo pritrdilni elementi kot aluminjaste karnise, na katere obešajo cenovne displeje in razni alu okvirji in stojala za plakatiranje. Zasopajo tudi firmo OUANTUM, ki jih je sicer poiskala sama. Odlikuje se po
METO	•
ms PRODUCTS	QUANTUM
modularni dinamičnih displejih in neuničljivih monitorjih. Izstopajo roto panoji, kakršne srečujemo na stadionih. Take imajo že v EMONI Portorož. Posebej zanimiva so neuničljiva razsvetljena avtobusna postajališča, ki so jih ponudili Projektivnemu biroju Ingrada Celje. Velika ponudba je tudi notranjih roto panojev in mini roto displejeijev, med katerimi se odlikuje displejer z 10. stranmi. Vso to ponudbo nudijo trije zaposleni z nekaj zunanjimi sodelavcev, ki upravljajo terensko prodajo.
PROMO L 1\;,A1	d.o.o.
S temi novostmi se uveljavljajo na slovenskem trgu.
-nko
Novo Celje: sedež podjetij Promotrade in Maeser & Rose
V podjetju sodeluje šest oseb. Potniško službo bodo po potrebi še širili.
Razstavni prostor potrebujejo zato, ker je lažje v njem prodajati blago. Prostor je arhitektonsko kot nalašč za tako predstavitev. Tukaj, v vzorčni sobi, lahko vsak
gostinec vidi tisto, kar želi. Tako lahko gre od artikla do artikla in si napravi specifikacijo za nakup. Pred dnevi so se dogovorili za sodelovanje s Steklarno Rogaška Slatina, katere predstavitev artiklov bodo imeli v mesecu marcu. Po tej promociji bodo proizvodi Rogaške njihov prodajni artikel. Prirejajo pa letnem času primerne akcijske prodaje in promocije. Mogoče se bo podjetje kdaj tudi posvetilo izvozu, kar bi bilo tudi zanimivo, že zaradi uvoza in kompenzacij, vse pa je tudi odvisno od avstrijskega partnerja. Načrtuje popolniti dostavno službo. Danes je družba Maeser & Rosa tista, ki zasleduje domače potrebe, ki jih v stilu časa izražajo kupci; programa namizne kulture in daril, tako v pogledu kakovosti in designa ter cen.
Vse pa je pravzaprav odvisno od želja kupcev in želje po lepoti, skladnosti in popolnosti vsega, kar ga obdaja.
KOTA PETROVČE
Podjetje KOTA d.o.o. iz Petrovče je bilo ustanovejeno leta 1989. Ustanovil ga je g. Pavel Ceršak, ki je sedaj tudi direktor podjetja.
Sodobni tehnološki pristopi in tradicija so tisto, kar podjetju KOTA že vrsto let zasluženo prinaša poseben položaj na tržišču ponudbe hladilnih sistemov v industrijskih procesih. Njihova ponudba vsebuje zaokrožen sklop aktivnosti: od razvoja, projektiranja, proizvodnje do montaže in servisiranja. Proizvodnja hladilnih sistemov v industrijskih procesih je nihova osnovna dejavnost.
Prevladujejo projekti v prehrambeni industriji, na primer: mlekarne, vinske kleti, mesnopredelovalna industrija. K osnovni dejavnosti spadajo tudi komercialne hladilnice za shranjevanje raznovrstnega trgovskega blaga in skladiščenje sadja ter zelenjave v kontrolirani atmosferi. Klimatizacija in sušilni procesi v industriji narekujejo izvedbo posebnih klimatskih naprav, kar prav tako ne predstavlja problema za podjetje KOTA. Toplotne črpalke so predmet njihove posebne pozornosti, saj z njimi izkoriščajo energijo odpadnih ali termalnih vod kot tudi odpadno energijo hladilnih sistemov. Z odpadno energijo ogrevajo proizvodne in poslovne objekte in s tem zmanjšujejo porabo primarne energije in onesnaževanje okolja. Prevzemajo tako servisiranje kot tudi redno vzdrževanje njihovih in tudi tujih naprav. Rešitve, ki vam jih ponujajo v podjetju KOTA, so okolju prijazne in z vidika porabe energije racionalne rešitve. Pri njihovih napravah uporabljajo okolju prijazne pline, predvsem amoniak. Skupaj s poslovnimi partnerji so trdo prepričani, da so investicije v zaščito okolja ekonomsko opravičljive.
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE
KZ Petrovče je samostojna organizacija, ki je nastala po novem zakonu o preoblikovanju zadrug 8. junija 1992 z namenom pospeševati gospodarske koristi svojih članov in temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakomernem sodelovanju in upravljanu.
Malo imamo delovnih organizacij, ki so v teh povojnih letih doživele toliko reorganizacij kot zadruge. Za to pa seveda nismo krivi ne kmetje ne delavci, ampak predvsem eksperimenti, ki smo jih v kmetijstvu delali vsa povojna leta. Vendar moramo ob tem poudariti, da je zadruga v vseh oblikah organiziranosti vendar le več ali manj kmetova. To lahko potrdi vsakdo, ki je v katerem koli času imel opravka z zadrugo in zadružni delavci.
V	teh letih je bil narejen velik napredek pri razvoju kmetijstva, kar se vidi na vsakem koraku v obliki modernih hlevov, sušilnic, obiralnih strojev, mehanizacije, predvsem pa v številnih hmeljskih nasadih.
V	zadnjih letih smo posodobili tudi naše Kmetijske preskrbe v Petrovčah in Vinski gori, uredili
parkirišče in okolico. Lani smo skupaj s KS Petrovče posegli tudi v preureditev dvorane v skupni sodobni prostor za družbene in kulturne potrebe krajanov in zadružnikov. Vsako leto 19. marca organiziramo tudi tradicionalni “JOŽEFOV SEJEM”, ki je ponesel ime kraja in KZ Petrovče širom po Sloveniji.
V prihodnosti imamo veliko želja in načrtov, vendar se vse bolj zavedamo, da prehajamo v novo razvojno obdobje v spremenjenih razmerah tržnega gospodarstva in da se vključujemo v razvito Evropo.
Vsaka večja odločitev pa pomeni odločanje o svoji usodi, zato zahtevajo visoko stopnjo odgovornosti tako članov zadružnikov kot tudi zadružnih delavcev. V zadružnem domu Petrovče nameravamo adaptirati prostore v večjo ZADRUŽNO BLAGOVNICO z živilskim in tehnično kmetijskim programom, posodobiti biffe in prostore za hranilnico.
Predvsem pa želimo popestriti celotno oskrbo in prodajo v kraju.
direktor KZ Petrovče kmet. ing. Rudi Trobiš
DELOVNI ČAS DELAVNIK: od 7.0« do 21.00
CgOMAlp
21.nn	—p
NEDELJA IN PRAZNIK: od 8.00 do 12.00
V ARJI VASI št. 70 (v neposredni bližini križišča CELJE-ZALEC-VELENJE)
2Q 2 ° vsakem nakupu nad 1.500 SIT dobite
nasradTr.____________________
1. nagrada: RADIOKASETOFON
Podjetje SOMAX d.o.o. deluje od leta 1993. Začeli so s knjigovodskimi storitvami, od L septembra 1995 pa oskrbujejo prebivalce Arje vasi s prehrambenimi artikli. Poleg samopostrežne je še prenovljen bistro. Stavbo, v kateri poslujejo, imajo v najemu, da lahko služi namenu, pa so jo morali temeljito prenoviti.
Danes je to trgovina samopostrežnega tipa, ki je odprta vsak dan od 7.00 do 21.00 ure. S takšnim delovnaim časom so na razpolago prav vsem. Ob nedeljah in praznikih imajo odprto od 7.00 do 12.00 ure. Enak delovni čas ima tudi bistro. Glede na utesnjenost računajo, da bodo že letos gostinsko ponudbo razširili na teraso.
Ker jim v trgovini pomeni kupec vse, mu nudijo kar se da veliko ugodnosti. Tako pri nakupu nad 3.000,00 SIT dajejo 4 % popust, po potrebi pa še zamik plačila. Posebnost pa je vsekakor nagradna igra, v kateri sodeluje vsakdo, ki je zakupil nad 1.500,00 SIT. Tako so imeli že novoletno nagradno igro, kjer je srečni kupec prejel bogato nagrado. Za sedanje kupce pripravljajo novo nagradno igro, ko bodo 26. februarja podelili lepo nagrado. Lahko smo jo tudi videli, za kaj gre, nam je lasnik Maksimiljan Zavšek zaupal, kupci pa bodo zvedeli zanjo po žrebanju 28. februarja. Zato priporočamo Ar-jevaščanom, da kupujejo v svoji trgovini, mogoče nagrada čaka prav vas.
VULKANIZERSTVO ŠTEFANČIČ
Svojo dejavnost je Dejan Štefančič začel pred leti opravljati v Šempetru, nato pa ga je skupaj s ženo Valerijo prostorska stiska v marcu leta 1994 vodila na novo lokacijo v Arjo vas.
V začetku so svojim strankam ponudili nove avtoplašče svetovno znanih proizvajalcev, alu-minjasta platišča, menjavo in centriranje gum, v kratkem pa bodo svojo ponudbo še razširili s prodajo in menjavo motornih olj in filtrov.
Že v Šempetru si je Dejan pridobil sloves po kvalitetnem centriranju koles, kar danes dopolnjuje z dodatnim centriranjem, tako za osebna kot za tovorna vozila. V vulkanizerstvu Štefančič so nabavili nov premontirni stroj za menjavo koles na tovornih vozilih, delovnih strojih in traktorjih. Premontirni stroj je izdelek priznanega nemškega proizajalca
HOFMANN.
Do sedaj so se že dokazali z dobro prodajo kvalitetnih in cenovno ugodnih gum DUNLOP za osebna vozila, sedaj pa je asortiman dopolnjen tudi z gumami iste znamke za tovorna vozila.
V Vulkanizerstvu Štefančič načrtujejo v letošnjem letu odpreti še ročno avtopralnico ter bistro, v katerem bodo stranke lahko počakale na njihovo kvalitetno izvršeno uslugo.
VULKANIZERSTVO STEFANČIČ SERVIS IN TRGOVINA Z AVTOGUMAMI
Arja Vas 10, Petrovče, tel.: 063 707-051
SPLOŠNO TAPETNIŠTVO s P
HUDIMA FRANC
Ponudba: - obnavljanje in izdelava sedežnih garnitur iz usnja in blaga
-	prevleke za avtomobile
-	izdelava ponjav za kamione
mSLJEm K OBISKU!
Kasaze 88/a, tel./fax: 708-222, 63301 Petrovče
KOVINOOPREMA PETROVČE p.o. tel.: 063/707 253
Izdelovanje vseh vrst komunalne opreme:
ZABOJNIKI ZA SMETI
NA DVEH KOLESIH: 1201, 1601 IN 2401 NA ŠTIRIH KOLESIH: 7001 IN 9001
KONTEJNERJI
kontejnerji 5 m3, 7 m3 in 9 m3 (odprti in zaprti), kotalni prekucniki, preš kontejnerji, zabojniki 1201 in 11001, program za ločeno zbiranje odpadkov ter vsa oprema po naročilu.
m MATJAŽ
d.o.o. Petrovče
Montaža
Zastopanje
Posredovanje
63301 PETROVČE Petrovče 232 Tel./fax: (063) 707-173 Mobitel: 0609 613-922
-=0> garažna dvižna vrata -=j> garažna sekcijska vrata H> industrijska sekcijska vrata H> industrijska rolo vrata -=0 motorni pogoni -=£> daljinsko upravljanje
JIF'
zastopanje podjetij: HORMANN, HEROAL, MARANTEC
H
heroal
MaiantecH
S®[D®IBW(D - VATOM® - OJUKMBM®
®S«StN
Kasaze 95 63301 PETROVČE Tel.: 063 / 707-330. 708-182 Fax: 063 / 708-279
•KVALITETNE SADNE SADIKE
naslednjih vrst:
- jablane (stare in nove sorte)
- hruške	- kutine
- češnje	- leska
- višnje	- ribez
- slive	- josta
- marelice	- maline
- breskve	- robide
- nektarine	- aktinidija
•KVALITETNA JABOLKA
pridelana po integriranem - okolju prijaznem načinu:

•SADJARSKO ORODJE VISOKE KVALITETE
-	škarje za obrezovanje LOWE
-	zložljive žagice ACCEL
-	cepilni noži
-	vsi rezervni deli za naš prodajni program
HIDROPNEVMATIK d.o.o.
HIDROPNEVMATIK
Petrovče 242, PETROVČE Tel.: 063/707-067 Fax.: 063/707-067
PROIZVODNJA, SERVIS, TRGOVINA
RAZŠIRJENA PONUDBA:
- HIDRAVLIKA RAZLIČNIH PROIZVAJALCEV:
agregati različnih velikosti, h. črpalke, različni ventili, krtnilja (CETOP, sendvič in blok izvedbe), cilindri (standardni, ISO in z indukativnimi stikali), tesnila ("O" tesnila, manžete razMnih oblik, brisalci), priključki s kovinskimi in gibljivimi cevmi.
- PNEVMATIKA KVALITETNIH PROIZVAJALCEV:
priprava zraka (kompresorji, sušilci, filtracija, regulacija in oljenje), krmilja (mehanska, pnevmatska in elektro), vezava (priključki, cevi ter ostala oprema).
Z obeh programov Vam nudimo tudi svetovanje, projektiranje in izdelavo. Pridružite se veliki skupini zadovoljnih strank, katerim se zahvaljujemo za sodelovanje.
V'/*/*-*'/'I '/s	o
			

		


Nagrajenci na strani 30.
PO OBUTEV
adidas
v prodajalno
/icrr-Kcnrtr
Rock skupina
Slovenska zabavnoglasbena scena se trenutno ne more pohvaliti z ne vem kakšno izvirnostjo in svežino. Na eni strani prevladuje kvalitetna, a cenena estetika tipa ČUKI, POP DESIGN..., druga skrajnost pa sta bebavost in sprenevedanje (SPIDI & GOGI, PIDŽI...). Rock na nek način podlega istemu vzorcu in svetle izjeme strle ven kot drevesa na njivi. ROŽLETOVE SANJE so nedvomno ena teh izjem.
LEE WINE, mojster za ritem	Foto: Lucas
Skupina je z več ali manj istim moštvom delovala že kar nekaj let pod raznimi imeni (Blues Connection, Alan Ford Band...) in bila relativno uspešna pri preigravanju tujih skladb. Gre za podoben proces kot pri skoraj vseh skupinah, do zdaj opisanih na straneh Vašega časopisa: sledilo je obdobje pisanja lastnih skladb in prodor v medije. ROŽLETOVE SANJE so torej skupina, ki pod tem imenom deluje okoli tri leta, sestavljajo jo pa naslednji glasbeniki: osrednja
figura, avtor in pevec, je TEJKO, ki se ga najbrž vsi kar dobro spominjamo kot animatorja oziroma voditelja nekaterih glasbenih prireditev v Žalcu. Ima poln, artikuliran in emocionalno nabit glas, ki dolgo ostane v spominu. Kitarista sta MIČ, ki je hkrati tudi soavtor skladb in tonski mojster v studiu GODA v Celju in MATJAŽ, ki poleg kitare, tako kot MIČ, tudi prepeva. Motor skupine sta bas kitarist DRUNKO in bobnar LEE WINE. S svojim čvrstim ritmom pa dajeta izjemno
Kultura mladih - ROCKFEST 96 - Celje - Žalec
Na straneh Vašega časopisa smo že pisali o rockerskem zatišju v tukajšnjih krajih. Z radostjo v srcu Vas obveščamo, da se stvari obračajo od slabega na bolje!
Torej: Festival bo v času zimskih počitnic! 27. februarja bo koncert v rock klubu BARFLV v Celjuv dan kasneje v DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA v Žalcu, nakar se bo 29. februarja dogajanje vrnilo na kraj zločina, torej v BARFLy. Do zaključka redakcije so svojo udeležbo potrdile ROŽLETOVE SANJE, ZEOS, KLADIVO, KONJ & VODA... Vse ostale skupine, ki bi želele sodelovati, prosim, da najkasneje do 6. februarja pošljejo kaseto, tekste... na naslov Vašega časopisa s pripisom “za ROCKFEST 96".
Rock around the Clock!
kvalitetno podlago za nemalokrat precej sofisticirana izvajanja obeh kitaristov. Aranžmaji pa so delo vseh članov skupine.
Skupina je do sedaj izdala eno glasbeno kaseto (ROŽLETOVO STANJE), ki so jo posneli v Studiu 26 v Ljubljani, izšla pa je pri ZKP RTV. Kot gost se na kaseti pojavlja tudi klaviaturist Davor Klarič, sicer član benda SANK ROCK.
Kaseta je povsem avtorsko delo, ki v mnogočem odstopa od ustaljenih vzorcev in šablon. Potrebno jo je slišati, nakar pesmi, zaradi nemalokrat zapletenih struktur počasi, vendar vztrajno prodirajo v poslušalca. Izdelek že meji na artizem, vendar v sprejemljivem pomenu besede; samo izvajanje in produkcija pa sta na zavidljivi ravni. Glasba, vredna Vaše pozornosti in nakupa. ROŽLETOVE SANJE so se do sedaj pustile sanjati v Celju, Novi Gorici, Ljubljani... iz sanj v ušesa pa počasi in zanesljivo lezejo s pomočjo radijskih postaj. Priljubljeni so predvsem na Primorskem.
Skupina je nedavno posnela tudi gradivo za video spot, svoje nove skladbe pa snemajo trenutno v studiu CODA, kjer tudi vadijo. V načrtu imajo namreč CD (za čistune - zgoščenko!).
Dosegljivi so na telefon: 063/24-525 (studio CODA).
Amatersko	gledališče
“VRBA” iz Vrbja pri Žalcu se je letos lotilo situacijske komedije “SLIKAR V TOLMUNU” in s tem znova dokazalo, da je zvesto odrskim deskam. Gre za igro avtorja Toneta Partljiča, ki komično prikazuje prihod umetnika v vas. Le-ta razburka dolgočasno življenje vaščanov. Od njega si želijo vseh mogočih uslug, le umetniških ne. Komedija je nastala v režiji Jožeta Kranjca.
Vzemite si tudi vi uro za smeh v soboto, 3. februarja, od 19.00 uri, v domu svobode na Polzeli!
SAVINJSKA REKREACIJSKA KOŠARKARSKA LIGA AS-KLASJE POLZELA 95
V nedeljo, 14.1.1996, se je končala Savinjska rekreacijska košarkarska liga AS Polzela 95.
Od 1. oktobra dalje je 155 igralcev, porazdeljenih v 11 moštev, v enajstih krogih in PLAV OFF-u odigralo 63 tekem.
Na krajši slovestnosti po finalni tekmi so ekipe in posamezniki za svoje dosežke prejeli priznanja in nagrade. Nagrade je podelil košarkar Kov. Savinjske Polzele Matjaž Cizelj.
Rezultati PLAV-OFF
Tekma za 3. mesto
Pizzcria 902 : Celje ZT 58 : 51
Tekma za 1. mesto
Ciklosport : TVD Mozirje 42 : 41
Razvrstitev od 9. do 11. mesta je bila znana ie po rednem delu tekmovanja.
KONČNA LESTVICA
1	Ciklosport Velenje
2	TVD Mozirje
3	Pizzcria 902 GG
4	Celje ZT
5	Rossi Laško
6	Prebold
7	ŠD Vrbovec Nazarje
8	Garant Polzela
9	Red buli Polzela
10	ŠD Gomilsko
11	ŠD Andraž
GENERALNI POKROVITELJ SKRL AS-POLZELA ’95 JE BILO
KLASJE CELJE
sopokrovitelji pa so:
GARANT POLZELA TOVARNA NOGAVIC POLZELA ERA VELENJE ERA VINO ŠMARTNO METRO CELJE GOSTIŠČE RAJ SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA ŽALEC POPCO VELENJE SIP ŠEMPETER TRGOVINA PUCKMEISTER FERRALIT ŽALEC PINOCCHIO POLZELA
Organizator napoveduje organizacijo lige tudi v letu 1996 !
RADIO CEUE
k
95,1 95,9 100,3 MHi
Poleg tega na debelost vplivajo tudi notranji, psihološki dejavniki. “Čeprav morda izgleda, da so debeli ljudje veseli in srečni, to ne more biti res. Vsak debel človek bi se moral najprej vprašati, česa ga je v življenju strah, to razčistiti in se šele potem odločiti za dieto,” pravi dr. Romana Godeša. Strokovnjaki se strinjajo, da odvečni kilogrami pogosto predstavljajo nekakšen zaščitni plašč pred
i	žmsfo in noSkjtfriztrstvo
* vil	Oisida‘Ribič.,.r.
63301 TetrovU 206
okoljem ali pred neko določeno težavo, s katero se debel človek ne zna spopasti drugače kot s prekomernim uživanjem hrane. Kar 85 odstotkov ljudi s prekomerno telesno težo, ki se zatečejo po zdravniško pomoč, preveč je zaradi psihičnih problemov.
Hujšanje bi se moralo vselej izvajati pod zdravniškim nadzorom, skrbno premišljeno in zasnovano za vsakega posameznika posebej glede na njegove dedne zasnove, navade in morda tudi strahove, ki jih skuša skriti in potlačiti vase s prekomernim uživanjem hrane. “Le zdravnik lahko, seveda v dogovoru z bolnikom, določi najugodnejšo dieto ter nato spremlja njen uspeh,” pravi dr. Janez Tasič.
Dieta mora biti razumna. Sama beseda ždieta’ izhaja iz izraza ždietetika’, ki je nekdaj označeval žnauk o smotrnem načinu življenja’, danes pa se ujema s pojmom žnauk o prehrani’. O dieti strokovnjaki govorijo, ka-
dar imajo v mislih obliko prehrane, slonečo na izkustvu in znanosti, različno od vsakdanje prehrane in zdravilno za telo. Takšna prehrana mora človeka varovati pred boleznimi in mu dajati dovolj energije za polno življenje in delo. Vsebovati mora 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 20 do 30 odstotkov maščobe in 10 odstotkov beljakovin. Zdrava prehrana naj bi bila po navodilih strokovnjakov sestavljena iz 50 odstotkov žitaric, 20 odstotkov zelenjave in sadja, 20 odstotkov maščob in 10 odstotkov beljakovin. Pomembne so zlasti balastne snove, ki olajšujejo prebavo, ter vitamini in minerali, ki sicer nimajo energijske vrednosti. V zdravi prehrani naj ne bo trdih belih maščob in sladkorja, zelo malo pa naj vsebuje soli in alkohola. Ostale začimbe, če jih organizem dobro prenaša, pospešujejo presnovo in zmanjšu-
VRT^#AD KASAZE 8 B ■ 63301 PETROVČE
TELEFON: (063) 707-081
NAPOTNIK (I.O.O.
Nudimo vam sadike vseh vrst sadnega drevja z veliko izbiro starih in novih sort. Pri nas dobite tudi kiwi, ameriške borovnice, vinsko trto in vrtnice.
Po želji vam strokovno svetujemo vse o sajenju, rezi, oskrbi in zaščiti. Pričakujemo vas vsak delovni dan od 8 - 16 ure.
jejo apetit. Takšna dieta, ki vsebuje raznoliko hrano brez pretiravanj v odrekanju, bo sicer počasi, a zagotovo pripeljala do trajnih rezultatov.

'a
®*^**^'	Zmanjšuje tek in
DRC^	občutek lakote.
Žalec, Mestni trg 4, tel: 715-691
'priporoča:
FAVN SLIM KONCENTRAT za pripravo napitkov.
Kdor želi razumno hujšati, pa si mora najprej postaviti vprašanje: ’Ali moram hujšati in kako zdrava je moja teža?’ Pri tem mora pomisliti na več dejavnikov; ali že ima ali pa mu še grozi kakšna bolezen zaradi povečane telesne teže in kakšne so njegove prehranjevalne navade. Šele ko temeljito razmisli o teh vprašanjih, je pripravljen za hujšanje.
Pri tem se mora zavedati, da hujšanje ne bo uspešno, če se ne bodo hkrati z njim spremenile tudi življenjske navade. Hujšanje namreč ni samo izgubljanje kilogramov, ampak je tudi učenje zdravega življenja. “Pred začetkom hujšanja se je potrebno dobro poučiti o lastnostih prehrane in se trezno
pripraviti na občasne krize,” svetuje dr. Janez Tasič, hkrati pa poudarja, da ni priporočljivo izgubiti več kot dva ali tri kilograme na mesec. Hujšanje mora biti postopno in počasno, saj bo le na tak način dosežene rezultate moč tudi ohraniti. “Hujšanje samo namreč ni noben problem,” pravi Barbara Vizjak, “problem je doseženo težo obdržati.”
(se nadaljuje)



A ^SEZONSKO ZNIZfiNJE
OBIŠČITE NAS V NAŠIH BOGATO IN KVALITETNO ZALOŽENIH PRODAJALNAH V PETROVČAH IN BRASLOVČAH.
PRIDITE, TOPLO VAS BOMO SPREJELI!
i
Petrovče 102
P.E. trgovina > >NIKA < < Braslovče 8, tel.: 063/709-004 Stanovanje: 063/707-159
Svetuje Silvo Udrih
V prejšnjih številkah smo opisovali načine in kombinacije centralnega ogrevanja. Omenili smo kotle na trdo gorivo, kurilno olje, specialne plinske kotle in kombinirane kotle. Prav tako smo opisali, kako preiti iz klasičnega na novejše sisteme ogrevanja. Uvajanje zemeljskega in tekočega naftnega plina za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode se nezadržno širi. Nedvomno je to najobetavnejši energent in ga v tem smislu obravnava in podpira slovenska energetska politika. Temu sledi poplava tujih proizvajalcev naprav in vse druge spremljajoče opreme.
Opozarjamo pa na previdnost pri izbiri ogrevalnih naprav, upoštevanje predvsem kakovosti pred nizko ceno teh naprav, potrebo po atestih, garanciji, servisu in slovenskih navodilih za uporabo in vzdrževanje.
Potrebno je vedeti, kdaj izberemo pretočni sistem, kdaj akumulacijskega, kako urediti ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, skupaj ali ločeno. Brez analize in posveta z ljudmi, ki se s tem ukvarjajo, občani množično nabavljajo “na pamet”, kajti kupujejo plinske
grelnike nepravilne izvedbe, premajhne ali prevelike moči, nekakovostnih proizvajalcev, brez ustreznih atestov. (CE, DVGW). Pottošniki v drugih državah, ki se že dlje časa ukvarjajo s plinom, že vedo, kakšni atesti so potrebni. Distributerji neatestiranih naprav ne preklapljajo in jih zaradi tega ni moč v trgovinah niti kupiti. Red je torej vzpostavljen in potoršniki so zaščiteni.
Nekateri pa se plina posebno bojijo, čeprav imajo kar zraven kombiniranega štedilnika v kuhinji “plinsko bombo”, na kateri pozabljajo zamenjati tesnilo in občasno tudi regulator in cev za plin.
No, za takšne tokrat predstavljamo kompletno napravo za signalizacijo pristnosti plina z elektromagnetnim varnostnim zapirnim ventilom za plinasta goriva. Signalizator oz. indikator je osnovna enota s tipalom, katero namestimo 20 cm izpod stropa, ki nadzira pristnost metana lai 20 cm nad tlakom, ki nadzira pristnost UNP-(propan - butan) in deluje 24 ur dnevno. Naprava dejansko sproži poleg svetlobnega tudi
ŽELITE POMLAD DOČAKATI V SVEŽEM, SVETLEM, PRIJETNEM DOMU?
"jaF-GU^CL PLESKARSTVO ŽALEC p.o.
POKLIČITE NAS! tel.: 063 711 128
TURBO-TRANS d.o.o. ™“"PREM0GA
Levec 2, 63301 Petrovče tel.: 063 472 592
Velenje, Zagorje
IN PREMOG ZAGORJE PAKIRAN V VREČAH PO 30 kg!
zračni alarm že pri 17-krat nižji koncentraciji eksplozivnega vžiga metana in 9-krat nižji koncentraciji eksplozivnega vžiga UNP (propan - butan). Če uhajanje plina ne preprečimo v času 20. sekund od začetka alarma, naprava samodejno sproži zaprtje elektromagnetnega plinskega vinila in tako zapre dotok plina na glavni dovodni cevi. Kjer bi bilo potrebno nadzorovati pristnost plina tudi v drugih prostorih (na primer v kuhinji, če je na plinsko inštalacijo vezan štedil-
nik), je možno osnovno enoto povezati z avtonomno, ki deluje kot osnovna.
Če naprava slučajno reagira, moramo prostor temeljito prezračiti, sicer ne moremo ponovno ročno aktivirati elektromagnetnega zapirnega ventila na glavni dovodni cevi. Seveda mora imeti tudi ta naprava certifikat o skladnosti in poročilo o preizkusu od pristojnih organov oz. pooblaščenih inštitucij.
ŽIVUEKSKE RADOSTI V VSEH SALONIH RENAULT OD 1« DO 4» FEBRUARJA
JE MEGA NOVOST LETA 1996. V FEBRUARJU PRIHAJATA K NAM DVA MODELA IZ DRUŽINE: M^GANE IN MfeGANE COUPfe. MfeGANE, ELEGANTNA LIMUZINA S PETIMI VRATI, JE IZPOPOLNJENA NASLEDNICA PRILJUBLJENE RENAULTOVE DEVETNAJSTICE. MEGANE COUPE PA JE RENAULTOV VRHUNSKI ŠPORTNIK, NAMENJEN VSEM, KI JIH NAVDUŠUJE DINAMIČNA VOŽNJA.
PRIDITE IN DOBILI BOSTE MEGA DARILO, LAHKO PA SE BOSTE VPISALI TUDI NA SEZNAM TESTNIH VOŽENJ.
PRODAJNI CENTER
do.*
Levec 54 tel.: 063 452 515
Salon Mozirje, tel.: 063 831 020
MEGANE. BODITE PAMETNI,PUSTITE SE ZAPELJATI. RENAULT
.	ž™a
Jeans je močna bombažna tkanina, prvotno tkana v Nimesu v Franciji. Tudi samo ime izhaja iz francoske besede Genes za italijansko pristanišče Genova, v katerem so mornarji nosili močne delovne hlače. V 50. letih 20. stoletja pa je jeans postal zelo moderen v ZDA, postal je to, kar je danes, ko izdelujejo hlače v številnih slogih, velikostih, barvah...
"Žal v Sloveniji ni kvalitetnih proizvajalcev jeansa, zato moramo blago uvažati iz sosednje Italije," je dejala lastnica trgovine Melanie jeans, ki jo najdete v levški Leni, in podjetnica Ana Tušek, ki se že šest let ukvarja s proizvodnjo oblačil iz jeansa v laškem podjetju Modetex. "Med slovenskimi izdelovalci oblačil iz jeansa ne vlada konkurenca, saj smo med sabo kar dobro povezani, žal pa lahko govorimo o poplavi uvoženih oblačil, ki so včasih tudi dvomljive kakovosti. In zaradi mnogih dejavnikov smo se odločili za svojo proizvodnjo.
Začeli smo z otroškimi hlačami," pripoveduje gospa Tušek, ki je danes lahko izredno ponosna na pestro barvno paleto kar 10 barv jeansa, iz katerih izdeljujejo kompletno ponudbo za odrasle in otroke. Stavijo na kakovost: materiala in izdelave. Če k temu dodajo še kreacijo, potem je izdelek res tak, da se ga ne branijo v mnogih trgovinah, kjer njihove izdelke z veseljem tudi prodajajo.
Veliko je modnega jeansa, saj se predstavljajo s kompletno ponudbo oblačil iz jeansa
Največ, kar izdelajo v Modetexu, prodajo v lastni trgovini, kjer lahko najdete tudi mnoge druge stvari, ki se kombinirajo z jean-som (trenirke, pletenine, vetrovke, bunde)... K jeans hlačam se poda
so vedno privlačna, tako v barvah kot v krojih. Vsi pa vemo, da danes nosimo kavbojke največkrat ob puloverjih, mikicah, bolerih, prepasane so z dekorativnim usnjenim pasom, za kombinacijo pa mnogokrat dodamo še izrazite ogrlice in obeske.
Poudarjamo, razgaljamo, s tkanino ovijamo, drapiramo. Kavbojke so lahko zelo zapeljive, obstajajo pa tudi močno resni moško (krojaško) krojeni modeli. Za vse okuse, način življenja in drugačne postave, za vse se v Modetexu kaj dobi.
Jeans hlače so torej tako priljubljene, da jih verjetno kar nikoli ne bomo črtali iz garderobe starih in mladih. Po njih pa se namenite v Modetexsovo prodajalno Melanie jeans v Levec.
AKCIJA:
-	jeans hlače za odrasle od 2.990 SIT dalje
-	jeans hlače za otroke od 2.100 SIT dalje
-	otroške trenirke od 1.300 SIT dalje
100% bombažni izdelki za zimske dni (jeans podložen s flanelo)
-	kavbojke CASUCCI 4.700 SIT
DELOVNI ČAS MELANIE JEANS: Vsak dan 9-19 ure Sobota 9-13 ure
marsikaj: kazak bluze, polo-ma- Prepričani smo, jice, dolgi paletoji, ponči in voljni! pelerine... Oblačila za prosti čas
da boste zado-
M. Z.
Trgovina S C AL A STYL___________________________________
“PRI NAS OBLAČILA PRODAJAMO IN TUDI POPRAVLJAMO”
Trgovina Scala Styl v Petrovčah je bila nekdaj industrijska trgovina tekstilnega podjetja Zarja iz Petrovč. Pred tremi leti, natanko 1. februarja 1993, pa jo je vzela v najem nekdanja uslužbenka pri Zarji, Jožica Kovačič, ki nas je tudi popeljala po prostorni in lepo opremljeni trgovini.
“Veliko strank je še posebej zadovoljnih prav s prostornostjo trgovine,” je povedala. “Nakup je tako veliko prijetnejši, saj ni gneče, blago je vidno razstavljeno in stranka si lahko sama ogleda ponujeno konfekcijo.” Da bi bila trgovina prijetna in lepo urejena, je potrebno kar precej vsakodnevnega truda, vendar se obe zaposleni prodajalki zavedata, da je pomemben že prvi vtis, ki ga dobi kupec, ko vstopi v trgovino.
za maturantske plese, obhajilo in birmo. Na voljo je tudi nekaj otroške konfekcije, ki pa jo bodo v prihodnosti prenehali prodajati, saj zanjo ni dovolj velikega zanimanja. S čim jo bodo nadomestili, zaenkrat za nas ostaja še skrivnost.
Po besedah lastnice trgovine so cene zelo ugodne. Večina konfekcije je proizvod Zarje Petrovče, prodajajo pa tudi oblačila nekaterih drugih znamk.
V Scali Styl ponujajo kompletno moško in žensko konfekcijo, od elegantnih oblačil, srajc, bluz, hlač, suknjičev in kravat, do kavbojk, puloverjev, bund in udobnih oblačil za prosti čas. Vsa oblačila so na voljo do številke 50, poleg tega pa imajo na voljo tudi elegantna oblačila
“Posebna ugodnost, ki jo nudimo našim strankam, je popravilo pri nas kupljenih oblačil. Večina kupcev se odloči za to možnost. Oblačila popravimo, kolikor je to pač možno, in to brezplačno. To opravimo v enem dnevu ali največ dveh,” je dejala Jožica Kovačič.
Jožica Kovačič: Za kupce smo pripravili kvalitetno ponudbo in ugodne plačilne pogoje.
Poleg te ugodnosti v trgovini Scala Styl vsako leto spomladi in jeseni pripravijo akcijske prodaje, kupcem pa nudijo tudi razne popuste in odlog plačila na tri mesece. Ker je slovenska tekstilna industrija v krizi, kupna moč potrošnikov pa pada, želijo v Scali Styl na te načine svojim strankam olajšati nakup.
Dve prodajalki kupcem tudi svetujeta pri nakupu. Nič čudnega torej ni, da so stranke Scale Styl zelo zadovoljne in se večkrat vračajo v to trgovino. “K nam prihajajo kupci iz Velenja, Zasavja in Ljubljane,” je dejala Jožica Kovačič. “Glede izbire v naši trgovini in glede dela prodajalk ni bilo še nobene pritožbe.”
Poudarila je tudi, da se skušajo čim bolj prilagajati željam in potrebam kupcev. Tudi delovni čas je takšen, da jih lahko obišče kar največ strank. Odprti so od ponedeljka do petka od 8:30 do 12:00 in od 14:00 do 16:00, ob sobotah pa od 8:30 do 12:00.
“Želimo si, da bi nas obiskalo čim več kupcev, saj smo zanje pripravili kvalitetno ponudbo ob ugodnih pogojih plačila in široki izbiri artiklov,” je za konec povedala lastnica trgovine Scala Styl iz Petrovč.
Nataša Verk
VINA S KONFEKCIJO
SCffLR §TYL
PETROVČE 115
tel.: 063/707-215 do 12h priv.: 063/715-907
NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO:
-	moških in ženskih hlač
-	oblek za maturante
-	moških suknjičev
-	ženskih jaken
VSE IZDELKE KUPLJENE PRI NAS VAM BREZPLAČNO POPRAVIMO
mam,, .:.....	.............:
POGLED OD ZADAJ
Salon najhitrejših avtomobilov sveta je letos ie drugič uspešno pripravili naš znani poslovnež in dirkač Matjaž Tomlje. Na Gospodarskem razstavišču je v teh dneh bilo kaj videti.
Organizatorju je tudi letos uspelo na sejem pripeljati del avtomobilističnih sanj vsakega ljubitelja jeklenih konjičkov. Marsikateri obiskovalec je z vzdihi opazoval lepo zaobljeno pločevino in prisluhnil pritajenemu rezgetu podivljanih konj, ki so skriti pod pokrovi avtomobilskih motorjev.
Zvezda salona je vsekakor McLarnov Fl, ki ga na naših cestah zagotovo ne bomo srečali. Dirkalnik, ki stane 1,5 milijona nemških mark, poganja BMW-ejev motor iz šestih litrov prostornine, 602 konjskih moči. Pospešek od O do 100 km/h znaša 3,8 sekunde, največja hitrost pa 370 km/h.
V halah Gospodarskega razstavišča je svoje mesto našlo še nekaj čistokrvnih cestnih in dirkalnih vozil. Med cestnimi vozili kaže omeniti predvsem nekaj Ferrarijev, Lamborghinijev Diablo, Lotosov Esprit, Porsche Carrero 4, Chervolet Camaro...
V razredu dirkalnih avtomobilov je največje pozornosti deležen lanski Benetton, s katerim je Michael Schumacher osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli 1.
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
©
Teflonska zaščita motorjev
Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230
	Organizira v ponedeljek, 12.2.1996 tečaj CPP	
	za vse kategorije s	■s	-SV
	nncp.tkmn n D /n. (JU un	. a i	1			' I	
	v prostorih avto šole	itd '	'	
	v Žalcu - Ul. talcev 3	Ha.
	(za tržnico)	DCl
	Možnost plačila na	boste
	5 obrokov brez obresti	varni
	tel. 716 066	za
		volanom!
Stran 27
Ne manjka tudi drugih formul, med katerimi je razumljivo bil največji vrvež okoli Alessijevega Ferrarija in tudi vozilo Nine Jerančič je našlo svoj prostor na sejmu.
Med vozili, ki zmagujejo v svojih razredih na dirkališčih po evropi, je tu Schneiderjev Mercedes, na ogled pa so tudi domača moštva za rally in hitrostne ter gorske preizkušnje.
Petični kupci so se precej zadržali tudi na razstavnem prostoru STIGME 93 iz Celja, ki je na sejmu predstavljala limuzino Maserati Quattroporte.
Avto VUTUJT	Šlandrov trg 2,
. J\yiJ\ ŽALEC	tel.: 063/712-166
Magnetni univerzalni prtljažniki, zimske gume, akumulatorji, meglenke, verige...
f&bJ*žmKI ZA VASAVTOf
Skratka, ob koncu sejma lahko ugotovimo, da so bili na ogled avtomobili, ki jih bomo na naših cestah redkeje videvali, če že, pa bomo gledali njihove zadke.
Tekst in foto: Samo Jurhar
VW Polo, avto leta, že za 17.990 DEM Golf rabbit, Golf europe, Vento in Passat
novost VW Sharan
Audi A4 že za 41.406 DEM
novost Audi A6 1,8 92 kW/125PS samo 47.997 DEM
Vaš Audi in Volksvvagen partner
SPECIALNA OLIMPIADA SLOVENIJE
Življenje, ki ga živimo, je enkratno in neponovljivo, zato je prav, da ga živimo polno in srečno. Prav je, da ga obogatimo z dejavnostmi, ki niso potrebne le za obstoj, za golo preživetje, ampak dajejo življenju poseben čar, novo kakovost.
OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU same tega ne zmorejo, zato je naša skrb in dolžnost izboljšati kakovost njihovega življenja in jim dati možnosti za uveljavitev tudi zunaj njihovega ožjega socialnega okolja. In Specialna olimpiada Slovenije to nedvomno omogoča.
SPECIAL OLVMPICS INTERNATIONAL je gibanje, katerega korenine segajo v leto 1963 v ZDA. Od tam se je razširilo po vsem svetu. Pred osmimi leti smo začeli, sprva ljubiteljsko, v njem sodelovati tudi Slovenci in v teh letih je Specialna olimpiada Slovenije (SOS) toliko napredovala, da jo je leta 1993 tudi svet formalno-pravno priznal in sprejel. Danes se SOS prek Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije med drugim povezuje tudi Olimpijski komite Slovenije. Ideja o SO se je v Sloveniji zelo dobro prijela in že obrodila bogate sadove. Trenutno je v SOS
vključenih 61 članov (član je lahko zavod za delovno usposabljanje, društvo za pomoč duševno prizadetim, varstveno delovni center itd.), ki so razporejeni v pet regijskih enot. Uradni športi v Sloveniji so atletika, plavanje, kolesarstvo, namizni tenis, elementi košarke, mali nogomet, alpsko šmučanje in tek na smučeh, med demonstracijske športe pa se uvrščata balinanje in floor hockey. Za te discipline morajo biti prevedena mednarodna pravila SO, določeni pa morajo biti tudi glavni trenerji, ki so se za to usposabljali v tujini in so nosilci razvoja posameznega športa.
Vsako leto SOS organizira več turnirjev, seminarjev za trenerje posameznih športov, udeležujejo pa se tudi tekmovanj v tujini, na katere so naši športniki pogosto vabljeni. Vsako leto potekajo v vseh petih enotah tudi regijske igre, kjer je vsaki osebi z motnjo v duševnem razvoju dana
GRAPO
T>£9QN
j
Levec 70 63301 Petrovče Tel &Fax: 063 / 47 22 44
.V.
V
ŠTAMPILJKE
v
RAČUNALNIŠKA GRAFIKA
RAČUNALNIŠKI IZREZ NAPISOV IZ FOLIJ
ARANŽERSTVO - ČRKOSUKARSTVO - OBLIKOVANJE
. —
možnost, da se potrdi in uveljavi v športnem boju s sebi enakimi. Najboljši se udeležijo tudi letnih državnih iger SOS, ki so poleg zimskih državnih iger največji dogodek SOS nasploh.
Ena naj odmevnejših prireditev v tem letu bo EVROPSKI TURNIR V SMUČARSKIH TEKIH, ki bo od 8. do 11. februarja 1996 v ČRNI NA KOROŠKEM. Organizatorju, Nacionalnemu komiteju Specialne olimpiade Slovenije, so svojo udeležbo že potrdile reprezentance Češke, Hrvaške, Litve, Madžarske, Nemčije, Poljske, San Marina, Švedske in Ukrajine, seveda pa bo nastopila tudi slovenska ekipa. Le teden dni kasneje pa bodo na Pokljuki dvodnevne 6. zimske igre SOS, ki bodo prav tako eden pomembnejših letošnjih dogodkov, nastopilo pa bo prek 120 športnikov.
O uspehu takih prireditev pričajo nasmejani obrazi otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju, zadovoljstvo staršev in učiteljev - defektologov, trenerjev in vseh ostalih, ki si takšne igre ogledajo. Otroci, mnogi s svojo prvo medaljo okrog vratu, hitijo pripovedovati o svojem rezultatu, ki se sicer res ne more kosati z rezultati vrhunskih športnikov, a je prav tako plod napornih treningov, vaj, poguma in vztrajnosti.
V prijetnem, sproščenem in športno obarvanem ozračju tako medalje dobijo še večjo vrednost. Kajti specialna olimpijska ideja je univerzalna, ne pozna poražencev, pozna samo zmagovalce. Pridružiti se svetu zmagovalcev pa našim otrokom, ki jih še vedno prevečkrat označujemo kot ''drugačne'1, pomeni biti srečen, zadovoljen s sabo, svojim delom in uspehi.
Programi SOS, v katerih trenutno sodeluje prek 2500 otrok, mladostnikov in odraslih z motnjo v duševnem razvoju, niso namenjeni le športu, ampak so že v načelih označeni kot športne socialne in kulturne dejavnosti, kar pa hkrati pomeni vsestranski razvoj teh oseb. To pa je tisto, kar si vsi, ki z njimi delamo, prizadevamo doseči. Le s takimi in podobnimi dejavnostmi jim bomo lahko zagotovili mesto v družbi, ki jim pripada, in do katerega imajo vso pravico.
Nataša Jeršič
/F!t\
d.o.o.
Pri Zlatem Križu, Petrovče tel.: 0609 622-047
Trgovina s pestro izbiro barv, lakov, lepil, avtolakpv*. mešanje avtolakov SIKKEIVS tu C©iLOMIX
Posebna ponudba v februarju!
j” LAKI ŽA PARKET-
Znamenje Škorpijona traja od 24. oktobra do 22. novembra. V tem letnem času se dokončno poslovi jesen, narava odmre pisani lepoti, pritisne mraz, listje odpade, dnevi se skrajšajo in stemnijo. V zraku čutimo prihajajočo zimo in v duši tesnobo.
Vladar Škorpijona je planet Pluton. V grški mitologiji je Hades - Zeusov brat - postal bog podzemlja, bog mrtvih. Nihče si ni upal izgovoriti njegovega imena, češ da bi ga to razjezilo, zato je dobil še vzdevek Pluton (Bogatil). Gre za črni humor: bogat na mrtvih...
Škorpijon je eno najmočnejših zodiakalnih znamenj. Vsak znak je po svoje značilen, vendar, če se srečamo s tipičnim Škorpijonom, si to dobro zapomnimo. V njem čutimo prodornost in tiho moč, ki se nas lahko hitro polasti. Škorpijon ne praska po površini, zato ga včasih čutimo kot
VZTRAJEN IN STRASTEN
nevarnega, drznega, totalnega in podtalnega nasprotnika, ki vzbuja v nas nelagodje in strah. Medtem ko nas mnogi ljudje obravnavajo mnogo bolj popustljivo in razumevajoče za naše slabosti, si Škorpijon tega ne privošči. On kuje energijo v globini svoje osebe in tja tudi cilja pri drugih. Zato je zveza z njim lahko zelo naporna ali pa presentljivo globoka. Sam pri sebi mora razčistiti s svojimi strahovi in to počne radikalno, zato so njegove krize težke in naporne. Privlačijo ga usodne teme: življenje in smrt, usoda, fatalni dogodki. V življenju ga ženejo velika čustva: strastna ljubezen, močni nagoni, prevelika posestniškost, totalno partnerstvo, slepo ljubosumje, brezmejen pogum. Škorpijon čuti življenje, če v njem delujejo močne sile, ki ga presnavljajo in spreminjajo. To so lahko tudi velike krize ali zunanje nevarnosti, ki jih doživlja kot male smrti. Pravijo, da so Škorpijoni obsedeni s spolnostjo. Francozi spolnemu odnosu pravijo petit mort, to je mala smrt. V vsakem spolnem odnosu človek poskuša doživeti popolno predanost in zlitje, smrt svojega omejenega ega. Škorpijon vse to doživlja še mnogo bolj strastno kot drugi. Nagonsko poizkušajo spoznati globino stvari, dogodkov in ljudi. Ker imajo dovolj poguma in volje, se radi soočajo z nevarnostmi, tudi smrt jih po svoje privlači, kot vse drugo, kar se skriva v globini življenja. Ravno zato Škorpijone mnogokrat doživljamo kot nevarne in nasilne, njihove oči so temne prav tako koža in lasje. Škorpijon torej izraža z vsem svojim bitjem, da je nosilec močnih energij in trdne volje, za katere niti sam ne ve, ali jih obvladuje ali ne. Zato se preizkuša v areni življenja v bolj resnih scenah, da bi videl, do kod seže njegov pogum. Včasih zmaga in vpogosto propade, ampak to je del njegovega življenja: skozi radikalne spremembe umira in se znova rojeva.
/m~»\ k' svojem začetnem razvoju je Škorpijon voden od svojih slepih strasti. Nemiren je in begav, nasilen, izzsiljujoč, težek in naporen partner. Do drugih je neizprosen, do bližnjih posestniški, do zakonca strupeno ljubosumen. Njegova energija ni kontrolirana in se sprošča v slepem besnilu. Ne zna si priznati svojih šibkejših plati in kaže moč, tudi če je nima. Zaplete se v nasilje in ga je tudi deležen.
Ko se razv^e na življenski poti, postane Škorpijon mnogo bolj znosen za okolico in za sebe. Drugih ne prisiljuje več v večno odvisno držo in dejanja po svoji meri, ampak dopusti drugačnost. Zaveda se, da partnerja ne moreš siliti v kožo drugega človeka in se ob tem sam bogati. Strast ni več slepa in razdiralna, ampak se spremeni v energijo in voljo. Vedno bolj dopušča življenje, njegove prisile popuščajo.
Če je Škorpijon zavrt, se zapleta v težke življenske situacije. Stalno se srečuje z
nasiljem in igra vlogo žrtve. Lahko je tepen, zapuščen, zlorabljen, posiljen. Pogreša moč in jo srečuje v njeni najslabši obliki. Je podrejen, nemočen in občuduje silake in veljake. Mučijo ga strahovi, poln je misli o krivdi, grehu in smrti. Življenje dojema kot predverje Hadesa.
^d-tČe se takšen človek zaleti v drugo 9 skrajnost, postane kralj podzemlja in njegovih temnih strasti. Ljudi stalno izsiljuje, podreja, muči in dela odvisne. S tem izraža svoj gon po moči na najbolj sprevržen način. V najboljši varianti je diktatorski, kontrolor in fanatik, v najslabši pa sadomazohist, spolni perverznež in član mračnih sekt, kjer se mešata seks in nasilje. Deluje podtalno, skrito in maščevalno.
Škorpijonova naloga je torej, da svojo moč kontrolira in je ne uporablja za nasilje. Mišljeno je fizično in psihično nasilje in predvsem Škorpijonova potreba, da izsili stvari, če jih drugače ne more dobiti. Predvsem v odnosu do partnerja mora Škorpijon postati bolj toleranten in svoboden. Krotiti mora svoje ljubosumje in dovoliti drugim samostojnost in kreativnost.
Na telesu pripadajo Škorpijonu medenica, spolni organi in anus. Na Škorpijona se lepi cela vrsta bolezni: nesreče, nasilja, rak, spolne bolezni, hemeroidi, težje nevroze ali psihoze, posebno prisilne misli in dejanja.
V poklicnem življenju se Škorpijon najbolje počuti pri delu, kjer lahko raziskuje, študira skrite procese in se vpleta v kriminal in nasilje - s pozitivne ali negativne plati. Zato je lahko psihiater, psiholog, psihoanalitik, policaj, mafijec, mesar itd. Dela rad na veliko in prodorno, drobnarije ga ne zanimajo.
Opišimo Škorpijona še s ključnimi besedami:
1 r lastnost.	lastnosti
	 prodornost	destruktivnost
,, . t a	nasilnost
totalnost	ljubosumje
vztrajnost	nagonskost
moč	sumničavost
vzdržljivost	obsedenost
Napisal: trigon ©
PONOVNO ZNIŽANJE OBRESTNIH MER ZA POSOJILA
S 1. februarjem 1996 smo ponovno znižali obrestne mere za posojila za pravne osebe, zasebnike in fizične osebe.
IZHODIŠČNE OBRESTNE MERE ZA PRAVNE OSEBE IN ZASEBNIKE:
- kratkoročna posojila	r+ 9,9%
- dolgoročna posojila	T + 11,0%
OBRESTNE MERE ZA FIZIČNE OSEBE:	
- gotovinska posojila z dobo odplačila	
6 mesecev	T * 10,0%
1 leto	T+11,0%
2 leti	T + 12,0%
3 leta	T + 13,0%
Kse podrobnejše informacije za posojila so vam na voljo v vseh enotah naše banke oziroma za malo gospodarstvo na sedežu banke v Vodnikovi 2, Celje, Tel.: 431-207, ga. Cvetka Bobnič, Sektor naložb.
V	varnem zavetju tradicije.
V	Banki Celje.
0) banka celje
Nudimo delo vedno ali pogodbeno za gozdarski avto. Tel. 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon. - pet.
Iščem sodelavca, gozdarske ali lesne stroke pri prevzemu lesa. Tel.: 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in
21.00	- 22.00 ure od pon. - pet.
Zaposlimo gozdne delavce za sečnjo in spravilo lesa z lastnimi storji oz. traktorji. Tel.: 063/852-205 od 7.00
- 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon. - pet.
V Celju ali okolici iščem honorarno delo, imam izpit B in C kategorije. Tel.: 063/452-657.
Iščemo zanimive osebe za reklamo trženje širom Slovenije. Kličejo naj samo resni kandidati. Tel.: 0602/22-843.
Ali iščete avtoradio AIWA, kretnico, ojačevalec in subvvufer? Tel. št.: 0602/22-843.
Odkupujemo hlodovino - javor, hrast, bukev, češnjo, jelko, jesen, bor, smreko. Možnost plačila takoj oz. po dogovoru. Tel.: 063/852-205 od T00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon. - pet.
Kupimo starejši gozd 1. kvalitete z možnostjo sečnje (več kot 0,5 ha). Tel.: 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon. -pet. Odkupujemo les na panju. Možnost plačila takoj. Tel.: 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in
21.00	- 22.00 ure od pon. - pet.
OPEL VECTRA l,6i GL, 1. 92, kovinsko moder, prodam ali vzamem v račun cenejši avto, cena ugodna. Tel. št.: 063/452-657.
Nudimo vezan les (ostrešja, deske, plohe - na mero, po dogovoru). Tel. 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in
21.00	- 22.00 ure od pon. - pet.
Prodamo večje količine lesa -iglavcev in listavcev. Količina cca. 1000m3 na mesec. Tel. 063/852-205 od 7.00 - 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon. - pet.
Prodam rabljen smučarski kombinezon, modro-sive barve. Ugodno. Cena 10.000,00 SIT. Tel.: 065/831-150
Ali želite imeti vroče zgodbe, ki jih prodajamo širom po Sloveniji? Dobite jih pri nas. Tudi možnost oglaševanja. Tel./fax.: 0602/22-843.
Ali ste opazili podjetniki - obrtniki, da je dobra reklama uspeh. Jo želite imeti? Pokličite 0602/22-843.
Upokojenka nudi pomoč starejšim ljudem - vajena vseh del. ŠIFRA: Srečen dan.
Lastniki gozdov! Opravljamo sečnjo in spravilo lesa. Opravljamo tudi vsa ostala gozdarska dela. Dela opravljamo kvalitetno in cenovno konkurenčno. Tel. 063/852-205 od
7.00	- 10.00 ure in 21.00 - 22.00 ure od pon. - pet.
Najamemo gozdarski traktor oz. nudimo delo za spravilo lesa oz. posek .Tel. 063/852-705 od 7.00 -
10.00	ure in 21.00 - 22.00 ure od pon. - pet.
PODLOG 8/b, Šempeter tel.: 701 359
WC PAPIR NINPHA BELI 10/1	^
' ,/ %
BUČNO OLJE jj
orange, lemon
. Sl. *	"
■■i*pstr.2
j % ■
NE SPREGLEJTE!
PREPRIČAJTE SE!
Pokličite v stiski!
Telefon 090-4154
(samo 78 SIT/0,5 min)
Nudimo strokovno svetovanje, zaupnost, pomoč prijatelja in razumevanje!
VIVA
| NAROČILNICA:
1 Naročam-o GLAS Savinjske:
I G 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT I G 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT
Telefon:
%
Podpis in žig:
Datum: _
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
SflRSfl d.o.o.
Velenjska cesta 12
63310 ŽALEC
• . '•s'.;-	i ■	/' j '■ ‘ \
Rešitev nagradne križanke pošljite na našlo
Ghu&vmpkc

63310 Žale,
:
• 'C..
CJ
bon za nakup obutve v vrednosti: 3.000 SIT
nagrado prispeva
.
—rtrade
,	,	j- • ~ -	'
Gum* m obutev, d.o.o.
:mtFK‘srK
■ Nagrajenka iz prejšnje številke: Fani Goltnik, Vransko 84, Vransko
Nagrado dobi v uredništvu.
Rok za prevzem nagrade je 30 dni.
esitev križanke iz preišnie številke:
KULTURNIK
Stran 31
		Trgovina MIKLAVC Dolenja vas 182 63312 PREBOLD tel,fax.: 063 723-047	\
POLENTA INSTANT	79,90	MAJONEZA HELMANNS 630g	539,90
KAVA MIBI 100g	118,80	KIS VINSK111 TALIŠ	122,00
SARDINE EVA	79,90	OMAKA ZELENEGA POPRA	132,00
OREHOVA JEDRCA	639,00	PECILNI PRAŠEK REGINA	12,90
PEPSI, SWING, MIRINDA PLOČEVINKA 0,33	49,90	PUDING ROVAL VANILI, ČOKOLADA	39,20
PAŠTETA GAVRILOVIČ	169,90	- VELIKA IZBIRA PUSTNIH MASK	
WC PAPIR 8/1	249,00	■ NUDIMO VAM SEMENA VSEH VRST	

iKaiMKmKvmiseiieRmim. iimfai/A\wr.
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNKs.p.
Prežihova 1, 63310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443
IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU:
-	gradbena dela	-	nizke gradnje
-	obrtna dela	-	adaptacije
-	inštalacijska dela	-	rekonstrukcije
ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE
ZLATARSTVO
Titov trg, 5, ŽALEC
(pri avtobusni postaji)
ZAHVALJUJEMO SE VSEM CENJENIM STRANKAM, KI SO NAS OBISKALI V LETU 1995!
PO UGODNIH CENAH VAM TUDI V LETOŠNJEM LETU NUDIMO LEPA DARILA ZA KRST, BIRMO, MATURO IN OSTALE PRAZNIKE VAŠIH NAJBLIŽNJIH.
^ ZLATI IN SREBRNI NAKIT
NAKIT IZ ŠPANSKE PERLE SUREDA
VULKANIZERSTVO
KRIŽNIK BLAŽ, s.p.
Cesta na Lavo 2, 63310 Žalec
NE ZdMUDITE IZREDNO UGODNE PONUDBE NOVIH IN OBNOVLJENIH PNEVMATIK

MICHELIN 4^
GOODpVEAR
PRIDITE m BO VAM ŽALI
VTV SPORED
SREDA. 31.1.96	SREDA. 7.2.96
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO,	.
kontaktna informativna oddaia: 09.30 44,Š. UTV 08.45 _ Testni
OGLEDU in EPP; 20.05
Videostrani; 19.00 REGIONALNE" ŠiovfcK	KoukU2 00 v',deos‘m‘i; >
Amo K OGLEDU in EPP; 20.05 VDEO ^19.30
mrnsmrn
22.05 REGIONALNE NOVICE; 22.lb HOROSKOP: 22.15 TV IZLOlBA; 22.25 Videostrani do 24.00
3.2.96
TRAPASTO ŽIVLJENJE. 6. del nanizanke; 21.50 REGIONALNE J40VICE; 21.55 HOROSKOP;
22.00	TV IZLOŽBA; 22.05 Videostrani do 24.00
ČETRTEK, 1.2.96
09.15	Testni signal; 09.30 VIDEO TOP, ponovitev; 10.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ponovitev 6. dela nanizanke; 12.00 Videostrani;
19.00	REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: BREZREPI PELLE, risani film, 4. del;
19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaia z astrologinjo Rožo Kačič;
21.05 IZGUBLJENI BRATRANEC, celovečerni film, triler; 22.35 REGIONALNE NOVICE; 22.40 HOROSKOP; 22.45 TV IZLOŽBA; 22.50 Videostrani do 24.00
PETEK, 2.2.96
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev oddaje z astrologinjo Rožo Kačič; 10.30 IZGUBLJENI BRA7RANEGponovitevfilmp; 12.00 Videostrani;
18.00	OTROŠKI MIS MAS. kontaktna oddaja
za otroke:	Tema:	FILATELIJA; 19.00
REGIONALNE NOVICE:	19.05^ Otroški
program: RISANKE: 19.30 TV IZLOŽBA: 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 ŽIVETI DANES, dokumentarna serija; 20.30 ROBOT UNIČEVALEC, celovečerni film; 22.05 REGIONALNE NOVICE; 22.10 HOROSKOP;
22.15	TV 1ZLOZBA; 22.20 Videostrani do 24.00 PODGAjlČEK risani
SOBOTA, 3.2.96
09.15	Testni signal; 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, oddaja ga otroke, ponovitev; Tema: Fihteliia;
tev 7. 19.00
dela nanizanke; 12.00 Videostrani; REGIONALNE NOVICE- 19.05 Otroški program: MALI PODQANCEK, risani film, ' del; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 VABIMO
shevmski film, čb; 22.35 REGIONALNŠ NOVICE; 22.40 HOROSKOP; 22.45 TV IZLOZBA; 22.55 Videostrani do 24.00
PETEK, 9.2.96
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO,
20 LET KC IVANA NAPOTNIKA VELENJE, ponovitev; 10.30 VESNA, ponovitev sloyenskega jjlmci; 12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MS ' fAS, kontaktna oddaja za otroke; Tema: 19.00 REGIONALNE
20.05
ponovitev filma; 12.20 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 449. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.30 ZABAVNO GLASBENI PROGRAMI ~ PARADA HUMORJA 95, ponovitev; SIRENE, 14. del policjjske nanizanke; HOROSKOP; 23.1$ TV IZLOZBA; Videostrani do 24.00
NEDELJA,
08.00 Testni 18.
MAS, kontaktna
VALENTINOVO; .	________
NOVICE; 19.05 Otroški program:	MALI
NCEK, risani film; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in
GREMO V KINO, " ' ' ...... '•
20.30 U2 ~ —
22.05 IZBOR _________
22.20 REGIONALNE HOROSKOP; 22.30 TV Videostrani ao 24.00
NOVICE; 22.2$ IZLOZBA; 22.40
SOBOTA, SQ.2.9S
TV
22.20
23.10
23.25
09.15 Testni signal; 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, oddaja za otroke, ponovitev; Tema: VALENTINOVO: 10.30 GREMO V KINO, oddaja za jubitelje filma, ponovitev; 10.55 U2 -RATTLEAND HUM, ponovitev glasbenega filma;
TV izlo;
predvajanja: CANKARJEVA _______________
08.40 OTROŠKI MIS MAS, oddaja ponovitev; 09.40	448. VTV
informativni regionalni pri AKTUALNO	:
........„ . . otroke,
448. VTV MAGAZIN, vgrain, ponovitev; 10.00 PRIHODNOST PREMOGOVNIKA VELENJE, ponovitev; 10.25 ***"“"' 10 45 SF---------------------
ŠPORTNI TOREK ponovitev; ‘10.45 ŠPORTNI GOST, ponovitev; Gostje v studiu : Slovenski častniki; 11.05 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO
ŠPORTNI
("'FM^mnizcmke; 23.10 HOROSKOP; 23.15 TV IZLOZBA; 23.25 Videostrani do 24.00
NEDELJA. 11.2.96
MISIONARKE, ponovitev studiu :	Ana Golob;
GLASBENI PROGRAM: HUMORJA 95,
KLASIČNO Gi ZVEZDNIM
trr- tz. z OVENSK
pogovora; Gostja v 13.10 ZABAVNO PARADA
08.00 Testni signal; 08.15 SALTY, ameriška serija; 18. del: IZGUBLJEN NA POTI; ^pokrovitelj predvajanja: CANKARJEVA ZALOZBA, d.d.; 08.40 OTROŠKI MIS MAS, oddaja za otroke, ponovitev; 09.40	450. VTV MAGAZIN,
informativni regionalni program, ponovitev; 10.00 AKTUALNO, ponovitev; 10.25 ŠPORTNI TOREK ponovitev; 10.45 ŠPORTNI GOST, ponovitev; Tema: Jadralno padalstvo; Gosta v studiu : Avgust Potušek in Peter Koren; 11.05 VLADNIM SVODOM, ponovitev oddaje z IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO; 11.50 451. Urologinjo Rozo Kačič; 16.30 VIDEO TOP, VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, oddaje o rock glasbi; 1730 ROBOT ponovit^; 12.15 EPP; 12.20 Dr. METKA VMCEVALEC, ponovitev fdma; PJ.OO Horoskop; KLEVIŠAR SLOVENKA LETA 1995, ponovitev 19.05 Videostrani do 24.00	pogovora; 13.20 ZABAVNO GLASBENI
M	PROGRAM, ponovitev; 14.10 Videostrani; 15.00
PONEDELIEK, 5.2.90	minute Z4 klasično glasbo,;
no j c t , ■ i nn /i/i	KONCERT TROBIL, ponovitve; 15.30 20 LET
08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA
ponovitev:	IZ. 00 Videostrani;
REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RISANKA; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 Dr, METKA KLEVIŠAR, SLOVENKA LETA 1995, pogovor v studiu; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO :; KONCERT TROBIL; Slavko Arnold - trobenta, Radovan Vlatkovič -rog, Branimir Slokar - pozavna; 21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO; 21.50 REGIONALNE JJOVICE; 21.55 HOROSKOP; 22.00 TV IZLOZBA; 22.10 Videostrani do 24.00
TOREK, 6.2.96
09.15 Jestni signal; 09.30 Dr. METKA KLEVIŠAR, SLOVENKA LETA 1995, ponovitev pogovora; 10.30 Minute za klasično glasbo :; KONČERT TROBIL, ponovitev; Slavko Arnold ‘.trobenta, Radovan Vlatkovič - rog, Branimir Slokar - pozavna; 12.00 Vidi ; MALI POi
PONEDELJEK, I2.2.9S
08.45 Testni signal; 09.00 kontaktna "
ponovitev;	12.00	Videostrani;	19.00
REGIONALNE NOVICE; 19.05^ Otroški PrngrantmiSANKA: 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VAimO K OGLEDU in EPP; 20.05 DOBER VEČER G. PREDSEDNIK; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO; 21.35 IZBOR IZ ODDAJE	DOBRO JUTRO;	2150
Ii££!cSŽlii!m.Jt0VJCE; i/oroskop;
22.00 TV IZLOZBA; 22.10 Videostrani do 24.00
TOREK E 3.2.96
program: MALI PODGANI 19.30 TV IZLOZBA;
OGLEDU in EPP; 20.05 450. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.25 AKTUALNO:; 20.50 ŠPORTNI TOREK; 2U0 PORTN1 GOST; Tema: Jadralno padalstvo; Gosta v studiu : Avgust Potušek in Peter Koren; 2130 HOROSKOP; 21.35 TV IZLOZBA; 2I.4Š Videostrani do 24.00
1»
OGLEDU in EPP; 20.05 452. VTV MAGAZIN,
" ... mntmrfiT&K:Wjl
informativni
AKTUALNO;
ŠPORTNI GOST; 21.30 HOROSKOP: 21.35 TV IZLOZBA; 21.45 Videostrani do 24.Č0
G L A S Savi n j s k e
GLAS Savinjske NAGRAJUJE NOVE NAROČNJKE!
Vsi, ki se boste naročili na časopis GLAS in naročnino poravnali najkasneje do 24. 02. 1996, boste sodelovali v nagradnem žrebanju, kjer imamo za Vas pripravljenih mnogo lepih nagrad.
NAŠE NOVE NAROČNIKE NAGRAJUJEJO.
HIDROPNEVMA TIK d. o. o. Petrovče SADJARSTVO MIROSAN Kasaze GOSTIŠČE ASADO Levec MN MARKET Petrovče CVETLIČARNA MR Žalec TRGOVINA SCALA STYL Petrovče BISTRO AMADEUS Petrovče TRGOVINA NIKA Petrovče FRIZERSTVO NADA RIBIČ Petrovče
Celje - skladišče
D-Per
131/1996
5000003338,22
COBISS a
-(MjHmezaiL
Celjska cesta 7, 63310 Žalec Telefon: 063/715-311
Vabljeni v
AGRININ DISKONT ŽIVIL IN PIJAČ
na dvorišču za blagovnico Agrina
PREPRIČAJTE SE 0 NAJUGODNEJŠI PONUDBI
-	sok Fructal FRUCTA ORANGE 4/1
-	čokolada LILA PAUSE 34 g
-	sok FRUTEK 0,2 1
-	morska sol 1 kg (modra ladja)
-	suho rdeče namizno vino iz Brd
-	pašteta KEKEC 30 gr
-	čaj hibiscus filter
-	wc role BLUE 6/1, 200L
-	wc role STAR 4/1, 200L
-	DASTV za posodo 1,5 I koncentrat
-	vvc račka JOHNSON (modra, zelena, rumena)
-	mehčalec MOJ 4 I	samo 316,00 SIT
in ko ga kupiš je zares samo tvoj
IN NIKAR NE POZABITE NA AGRININO DISKONTNO ZELENO KARTICO s katero vam bomo ob šestem nakupu priznali 5% gotovinski popust za vrednost vseh šestih nakupov.

		
SIT
SIT
SIT
KUPUJTE V AGRININEM DISKONTU PIJAČ IN ŽIVIL V ŽALCU Z AGRININO ZELENO KARTICO IN PRIHRANILI BOSTE VEČ KOT SOSED.
BOLJŠA PRVA KOT DRUGA ZAMERA
Francelj je prišel obiskat soseda Janeza in ga poprosil: 'Janez, lahko bi mi storil uslugo, potrebujem poroka za menico. Bodi tako ljubezniv in podpiši." Pomolil mu je menico. Janez je dobro pozna soseda Francelja kot nezanesljivega in seje izgovarjal na tisoč načinov. Ker le ta ni odnehal, je izgubil potrpljenje in mu odbrusil: "Poglej Francelj, razumi me, če ti podpišem in ti ne plačaš, se bo najino prijateljstvo končalo. Menije bolj všeč, da se skregava takoj, meni pa bo ostal denar!"
KAJ JE BOLJE
Vdova je zaupala sosedi, da bi se rada zopet poročila.
Soseda ji je prijateljsko svetovala: "Poslušaj Micika, tega nikar ne stori! Velika prednost je, če nosiš ime moža, ki ti ne more storiti nobene neumnosti več!"
ŽENSKA MODA
Sleherna ženska moda je kompromis med željo, da bi bila oblečena, ki jo ženska prizna in željo, da bi bila slečena, kije ne prizna.
GOLA SUKA
Naši rojakinji, italijanski igralki Silviji Kočinaje neki oboževalec poslal pismo, v kateri jo prosi, naj mu pošlje sliko, ko je v Evinem kostimu.
Igralka mu je ustregala. Poslala mu je sliko, ko je bila stara 6 mesecev.
KAJ JE MISLIL SAVINJČAN, KO JE PRVIČ VIDEL AVION?
Da seje Bogu zmešalo in leta s križem po nebu.
2amem si cas;
da
preberem
GLAS Savinjshe!