S 064/ 22 I I 22 Gorenjska^* Banka BANKCDFON informacije iz prve rode AN 33 Tone Vogrinec Preživeli bodo trmo zanimivi športi, ostalim tudi bog ne more pomagati! CGet GLAS Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 7 - CENA 160 SIT Kranj, petek, 24. januarja 1997 Občina Kranjska Gora "zmagala v boju" z igralnico HIT Marke kot mana z neba Kranjska Gora, 23. januarja ■ Kranjskogorsko županstvo vriska od veselja: igralnica HIT Casino Kranjska Gora mora po sklepu Ustavnega sodišča plačevati občini takso za igralne avtomate, kar pomeni nič več in nič manj dodatnih letnih 160 tisoč nemških mark v občinskem proračunu! Kateri župan s komunalnimi problemi, ki jih ni konca, pa ne bi bil vesel toliko denarja? STRAN 5 Januarska uskladitev pokojnin Pokojnine višje za 1,9 odstotka Po statističnih podatkih je povprečna (bruto) plača na zaposlenega v državi, izplačana za mesec november lani, znašala 138.175 tolarjev bruto, 1,9 odstotka več kot mesec prej. Povsem enaka je tudi odstotna sprememba po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju preračunane neto povprečne plače, katere gibanje je treba upoštevati pri sprejemu odločitve o uskladitvi pokojnin. Neto plača je novembra znašala 86.912 tolarjev. Upravni odbori pokojninskega in invalidskega zavoda je na tej osnovi sprejel povečanje pokojnin za 1,9 odstotka, kar velja od 1. januarja dalje. STRAN 18 Primož Peterka je pred petimi leti začel trenirati v SK Triglav 41 km od Moravč do Gorenje Save pranj\ 24. januarja - Kljub temu da je trenutno najboljši smučar skakalec na svetu Primož eterka ostal doma in se ni udeležil japonske turneje svetovnega pokala, mu zadnje dneve uLtrif*! do'gčas. Državno prvenstvo, šola, intervjuji, snemanja oddaj... to pač vse ° .v ..^em vrhunskega športnika. Seveda pa Primož tudi te dni ni pozabil na treninge, SK tv:' teden Pa smo se z nJ'm 'n z dolgoletnim trenerjem »sli /a Junijem Grilcem pogovarjali na Gorenji Savi. STRAN 6 Borut Petrič, spet plavalec Kar v dvanajstih letih izgubi telo, lahko nadomesti glava Vsi zanemarjajo to mojo gorenjsko trmo, poudarjam gorenjsko, ker je mnogo večja, kot je slovenska trma. Na tem koncu smo se zbrali, če pogledamo od župana navzdol, sami trmasti..." Dvestoletnica Čopovega rojstva Spominska zbirka ob jubileju Žirovnica - V nedeljo«- 26. januarja, ob 17. uri popoldne bo v Čopovi rojstni hiši slovesnost, na kateri bodo odprli stalno spominsko zbirko o Matiji Čopu. Potem ko je bila decembra 1994 Čopova hiša obnovljena in odprta, je Muzej Jesenice prevzel nalogo, da do dvestoletnice Čopovega rojstva pripravi stalno spominsko zbirko. V pritličju bo poslej v dvej prostorih na ogled zbirka, avtorica prof. Nataša Kokošinek jo je razdelila v pet tematskih sklopov, ki bodo predstavljali Čopa in Brata Podobnik - odkrita zagovornika interesov podeželja v slovenski politiki V petek, 31. januarja, ob 18. uri bo v Gostilni Aleš na Bregu pri Kranju prva letošnja GLASOVA PREJA Njena gosta bosta politika Janez in Marjan Podobnik, z njima pa se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Rezervacije po telefonu: 223-111 401-138, 401-418 Gorenjski glas Gostilna Aleš na Bregu ob Savi Sponzor: Gostilna Aleš Breg ob Savi njegov čas, njegovo življenje in delo, sodelovanje s Francetom Prešernom ter Čopovo delo kot bibliotekarja. Spominsko zbirko dopolnjuje tudi multimedijski program. Na nedeljski otvoritvi bo slavnostni govornik prof. dr. Dušan Čop, razstavo pa bo odprl dr. Janez Dular, minister za kulturo. V kulturnem programu bodo nastopili igralci Mestnega gledališča ljubljanskega in učenci Osnovne šole Žirovnica. • L.M. Kopalnica, kraljestvo udobja Kako daleč so že, k sreči, časi, koje bila kopalnica za večino majhen, temačen, vlažen in mnogokrat tudi hladen prostor, kjer smo se zjutraj in zvečer kar se le da hitro umili in ga nato takoj zapustili. Ko je v kotu neprijazno čakal pralni stroj, ob njem pa kup perila, s sivo odtočno cevjo, speljano v straniščno školjko, lijak ali kad... V današnjem času pa kopalnica dobiva skorajda osrednje mesto v stanovanju. Zato, ker se je spremenila njena funkcija. Kopalnica namreč ni več "kot" v stanovanju, v katerem bi se nabiralo umazano perilo in kjer bi si vsako jutro le umivali zobe in obraz. Kopalnicaje postala prostor, kjer so zjutraj počasi pripravimo na naporen delovni dan, kamor smuknemo popoldan, da za hip uidemo dnevnemu ritmu, kjer se zvečer umirimo, sprostimo in pripravimo na počitek. Tudi če ni tako zelo velika, je možnosti, dajo napravimo prijetno, napretek. Nekaterim so všeč svetle, z občutkom domačnosti, drugim najmodernješe, elegantne, temnejših barv. Marsikdo obožuje vroče kopeli v kadeh, ki ponujajo neskončne možnosti, spet kdo je navdušen nad praktičnostjo kabine za prhanje. Poličke, ogledala, celo naslonjači, da ne omenjamo neskončne izbire ploščic in kopalniških armatur, keramike in dodatkov iz vseh vrst materialov, so v zadnjem času prav kopalnico naredili za kraljico stanovanja. VODOVODNE INSTALACIJE KR0VSTV0 KLEPARSKA DELA ZIDARSTVO CESTA NA RUPO 45, KOKRICA PRI KRANJU, 4000 KRANJ Tel.: 064/245-125, 245-124; fax: 064/245-124| * AKCIJSKE CENE * GOTOVINSKI POPUSTI od 5 do 10% * UGODNI KREDITNI POGOJI (TOM+O) * BREZPLAČNA DOSTAVA PRI VEČJIH NAKUPIH * V SODELOVANJU Z NAŠIMI KOOPERANTI NUDIMO TUDI POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC IN VODOINSTALATERSKA DELA V zalogi * KERAMIČNE PLOŠČICE vseh vrst priznanega španskega proizvajalca I "BRES DE NULES - KERABEN" (ISO 9001) -izredno ugodne cene dekorjev in bordur * KOPALNIŠKO POHIŠTVO GYS - Španija (zaloga in dobava po naročilu) * SANITARNA OPREMA (DOLOMITE, PORSAN - ŠPANIJA, HATRIA -1 razprodaja zaloge * kopalne kadi z masažo ali brez * tUŠ kadi - keramika, acryl in pločevina * VODOVODNE ARMATURE tujih in domačih proizvajalcev * TUŠ KABINE acryl in steklo raznih oblik in dimenzij * kopalniški dodatki v PVC in kovinski izvedbi * LEPILA ZA KERAMIKO IN FUGIRNE MASE v različnih barvah RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Del. čas: vsak dan 9. -19., sobota: 9.-12. ure \«Mj<'"i Visoko 135, 4212 Visoko tel.: 064/431-147, fax: 064/431-079 od 7. do 8. ure zjutraj ■■i m m m S* ! Oblaganje sten in tal s keramičnimi ploščicami HUP BREŠAR s.p. Janeza Puharja 10, 4000 Kranj Tel.: 064/328-928, fax: 064/215-342 miMJipikm GRADBENI MATERIAL LIPICE LESCE Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure tel.: 064/718-392 IZJEMNA IZPIRA KERAMIKE PONUDBA TEDNA Ploščice.......................999.- m2 WC kotliček LAGUNA 3.M0- kos Bordure....... 158 . - kos WC školjka..... 5.621 .- kos Vrata za tuš kabino... 14.641 .-kos WC deska.... 3.600 .- kos SANITARNA KERAMIKA 4000 KRANJ, Ljubljanska c. 30 tel.: 064/332-202, fax: 064/332-203 • CERAMICA DOLOMITE (sanitarna keramike) • INDA (kopalniška oprema) • SANT' AGOSTINO (keramične ploščice) • CASALGRANDE PADANA (granitogres ploščice) • GEBERIT (instalacijski material) (keramične ploščice) • KERAMIX (keramične ploščice) • AR?/Al - ARMATURE • KOLPASAN - KOPALNE KADI IZREDNO UGODNE CENE PESTRA IZBIRA KOPALNIŠKE KERAMIKE NAJCENEJŠE OGREVANJE -INFRAKVARC PEČI - Infrakvarc ogrevanje je ekološko neoporečno in poceni - Ogrevanje je direktno, enakomerno od tal do stropa in brez izgube energije - Greje brezšumno, brez vonja ter z zelo ugodno sončno toploto. - V prostoru ne izrablja kisika, ne izsušuje zraka ter ne dviguje prahu. Termostat na peči misli za vas. V zalogi modeli treh velikosti 2-letna garancija PROMOCIJSKE CENE ŽE OD 23.900 SIT DO 38.900 SIT Informacije: TRGOVINA 33, KIDRIČEVA 62 ŠKOFJA LOKA TEL.: 064/632-654 TRGOVINA S TALNIMI IN STENSKIMI OBLOGAMI ITISONI, TAPISONI, TOPLI PODI, TEKAČI, ZIDNE TAPETE LISJAK TRGOVSKO IN SERVISNO PODJETJE KRANJ, d.0.0. CESTA TALCEV 69, 4000 KRANJ TEL & FAX: 064/330-336 Obrtno Podjetje Kranj MIRKA VADNOVA 1 tel. 064/241 553, fax. 241 146 7 + 1 - STEKLARSTVO - MIZARSTVO - TAPETNIŠTVO - PARKETARSTVO - POLAGANJE ESTRIHOV - PLESKARSTVO - PEČARSTVO INŽENIRING ZAKLJUČNIH DEL V GRADBENIŠTVU KERAMIČNE IN KAMNITE OBLOGE ORGANIZIRAMO TUDI VODOINŠTALACIJSKE STORITVE - PRIHRANEK PRI NABAVI MATERIALA - UGODNI PLAČILNI POGOJI - IZVEDBA V TOČNO DOGOVORJENIH ROKIH Kandidatura Gorenjske za olimpijske igre treh dežel Romamo po Evropi in nas je malo sram Slovenija je postala država, zato ne more kandidirati za olimpijske igre treh dežel - lahko kandidira le regija. Kljub temu pa je samo kandidatura izvrstna promocija, česar se Slovenija ne zaveda - Kranjskogorcem so dali v Ljubljani le načelno podporo. Kranjskogorski župan se na protokolarni ravni ne more pogovarjati s koroškim deželnim glavarjem. Na poti v tretje tisočletje se ideja o olimpijskih igrah na politični ravni spogleduje v evropski zamisli: sodelovanje na vseh področjih, ne oziraje se na državne meje ter vsestransko razumevanje in enotnost narodov. Ideja, da bi olimpijske igre organizirali v treh regijah sosednjih dežel Avstrije, Italije in Slovenije se je rodila že v 80. letih. Tako bi se pravzaprav prvič uresničila nosilna ideja olimpijskih iger: povezovanje med narodi. To namero so v skupni deklaraciji napovedali predsedniki Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Kljub velikemu trudu vseh treh dežel je organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002 dobil ameriški Salt Lake City. A v treh deželah niso odnehali in so se odločili, da bodo še naprej poskušali prepričati mednarodni olimpijski komite o smiselnosti in edinstvenosti olimpijskih iger treh dežel v letu 2006: za Koroško, Slovenijo in Furla-nijo. Kaj ponujajo tri dežele? Evropsko misel, kajti., kaj bi še bolje simboliziralo olimpijsko zamisel v enotni Evropi kot igre, ki se ne ozirajo na državne meje irj so organizirane na stišču tren kultur: germanske, slovanske in romanske? Vse tri dežele imajo urejenih že približno 80 odstotkov športnih objektov za tekmovanja in ob soorgani-zaciji bi izgradnja preostalih potrebnih objektov vsako deželo obremenila le s tretjino stroškov. Sedanja infrastruktura ne zahteva nobenih posegov v naravo, prometno omrežje med tremi deželami je zaradi razgibanega poletnega turizma že UreJeno - odlično zgrajene mednarodne ceste, avtoceste in železniške Pr°ge ter mednarodna letališča v Ljubljani, Celovcu in Ronkah. Vse tekmovalne kraje je moč doseči v eni uri. Olimpijske igre bi pospešile gospodarski razvoj, udeleženke iger pa bi imele edinstveno priložnost, da bi ljudem po vsem svetu predstavile svojo deželo, ljudi, kulturo, turistične in gospodarske zmogljivosti. In ne nazadnje: prebivalci vseh treh dežel so posebej navdušeni nad zimskim športom, tako množičnim kot vrhunskim - 82 olimpijskih kolajn v Lille-hammerju! V vsakem primeru tako lahko računajo na podporo prebivalstva pri organizaciji zimskih olimpijskih iger. Zadrega - zdaj smo država! V prejšnjih letih, ko so začeli z zamislijo o olimpiadi treh dežel, je pri teh aktivnostih sodelovala jeseniška občina - tedanji jeseniški župan Franc Planica naj bo športni park V občini Kranjska Gora so že pripravili osnutek zazidalnega načrta za Planico, ki vsebuje več variant. Planica s Tamarjem, ki je postala v 60. letih simbol in pojem narodne identitete in uveljavitve v svetovnem merilu, mora biti urejena tudi za primer, če se uresniči ideja o olimpiadi treh dežel. ■ Planica bi morala rekreacijsko zaživeti tako poleti kot pozimi, zato načrtujejo med drugim v Planici hotel s 100 ležišči, boljšo žičničarsko povezavo s podkorenškimi smučišči, sankaške in tekaške proge ter druge rekreacijske aktivnosti. Najpomembnejša rekreacija v Planici in Tamarju sta hoja in tek na smučeh po urejenih stezah. V Ledinah naj bi zato ponudili izposojo tekaške, skakalne in drsalne opreme, postavili garderobe, organizirali šolo teka. Imenitna bi bila krajša sankaška proga na Drnicah, skakalni vrtec, vožnja s sanmi in konjsko vprego, jahanje s konji... V svetu je vedno bolj popularno kolesarjenje, zato za kolesarje načrtujejo obnovo že zdaj uporabljeno progo stare železnice. Pod Podršaki naj bi bila skakalna šola, urediti pa bi morali vse štiri skakalnice in v iztočišču postaviti primeren avditorij in objekte. Čaplja in Kavka sta neprimerni, prav tako je za Planico moteč RTV objekt; predvsem ni sprejemljiva njegova počitniška raba v letnem času -onesnaženje in neustreznost lokacije v športnem parku. V Planici ne sme biti trajnih obejktov, zato bi morali RTV objekt odstraniti! Prav tako bi morali urediti opuščeno karavlo, pred vstopom v Planico pa postaviti planiški muzej in vstopno informacijsko središče, tudi za Triglavski narodni park. Posebne študije so izdelane za parkirišča in parkirni režim, prav tako za ureditev kanalizacije in za regulacijo Nadiže, ki bi ji morali razširiti korito. Brelih s sodelovanjem Vojteha Budi-neka in drugih Kranjskogorcev. Lahko so sodelovali in si skupaj s sosedama prizadevali za novo olimpijsko zamisel, saj je bila tedaj Slovenija ena izmed držav tedanje Jugoslavije in ni bilo zadržkov, da se ne bi Slovenija pojavljala pravzaprav kot - regija. A zdaj je povsem drugače... Letos januarja, v času svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske je bil v koroškem turističnem centru Bad Kleinkircheim sestanek predstavnikov Koroške, Fulranije, Julijske krajine in Slovenije, pokrajin, ki skupno kandidirajo za organizacijo zimskih olimpijskih iger za leto 2006. Sestanka so se udeležili vsi župani obmejnih občin, namestnik deželnega glavarja Koroške dr. Michael Aussen-vvinkler, predstavnik dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Christiano De-gano ter predstavniki promocijskega urada Tarvisio 2006. Udeleženci sestanka so govorili o nekaterih problemih v posameznih deželah, predvsem glede financ. V deželni vladi Furlanije bodo finančni predračun za kandidaturo za olimpijske igre treh dežel kmalu sprejeli, v Avstriji pa bodo marca odločali ali bodo podprli kandidaturo Tirolske -Innsbrucka - oziroma Koroške -Tromeja, v Sloveniji pa... V Sloveniji pa je... zadrega. Ne zato, da ne bi bila slovenska oblast pripravljena načelno podpreti kandidature - načelno tako ali tako podpremo vse, ampak Slovenija je med tem časom, ko se govori o olimpiadi treh dežel, postala država in ne more biti več partnerica deželnima kandidatkama v Avstriji in v Italiji. Zato, ker v Sloveniji nimamo regij, tudi Gorenjska regija nima svojega uradnega predstavnika. Kako se pogovarjati na protokolarni ravni? Denimo: za meddržavni protokol je popolnoma nesprejemljivo, da bi se naš predsednik vlade pogovarjal z deželnim glavarjem Italije ali Avstrije -njegovo sogovornik je lahko samo predsednik vlade sosednje države. Enako je na občinski ravni: ne more se deželni glavar dr. Christoph Zer-natto pogovarjati o državnih zadevah, tudi o olimpiadi, z županom kranjskogorske občine! Načelna podpora ne da kaj dosti Občina Kranjska Gora je seveda sposobna prevzeti organizacijo in preko dosedanjih aktivnosti v projekt Zimske olimpijske igre brez meja 2006 vključiti tudi Gorenjsko, ne more pa seveda prevzemati financ* nih obveznosti. Kranjskogorci so se udeležili sprejema, ki ga je v Bad Kleinkirchheimu priredil koroški deželni glavar dr. Christoph Zernatto, si ogledali promocijski film ter potrdili odločenost za kandidaturo: kako so se pa pri tem počutili, je pa druga pesem! Vse na najvišji protokolarni ravni dveh sosednjih dežel, iz Slovenije pa le obmejni kranjskogorski' župan! V Ljubljani so jim na Ministrstvu za šolstvo in šport le rekli: "Kar pojdite in kandidirajte, imate vso našo načelno podporo!" In s to načelno podporo, ki poraja zmedene in čudne občutke majhnosti, rahle neres-nosti s strani lastne ti države, so požirali slino in se poskušali kar najbolj ponosno držati pokonci. Obljubiti tako ali tako niso mogli nič: kako naj spoštovanim deželnim glavarjem razlagajo, da je Slovenija sicer res zelo resna kandidatka za Evropo, da ni dneva, da se ne bi o Evropi na teh tleh pogovarjali, da pa nima - regij. Če pogledamo geografsko velikost, vse Slovenije ni za eno evropsko regijo, ampak država je država. Ne more Slovenija kandidirati, če gre za regijsko povezovanje. In ker regije Gorenjske nimamo, v Evropski skupnosti, ki se tudi na vseh drugih področjih regijsko povezuje in medsebojno financira, samo -izgubljamo. Krepko izgubljamo! Sosednji regiji se medijsko že na veliko promovirata, slovenska stran, ki jo zastopa seveda Kranjska Gora, ki je tako vzela na svoja pleča promocijo, pa ima v tem trenutku samo načelno podporo Olimpijskega komiteja in Ministrstva za šolstvo- in šport. Kandidira lahko samo Gorenjska Tudi v vseh naslednjih promocijah bo sodelovala kranjskogorska občina, med drugim v Bruslju, kjer bo postavila svojo informacijsko pisarno. In predstavila prospekt. Ne kakršenkoli prospekt, ampak v smislu predstavitve ideje in dežel v vseh treh jezikih, izjave politične podpore pa bodo pripravljene posebej v angleščini. Evropsko idejo so sosedje že predstavili na simpatični zloženki v štirih jezikih. Slovenija se še premalo zaveda, da je že sama kandidatura neznanska turistična promocija. Če tudi kandidatura ne uspe, se o kandidatki na veliko govori in piše... Zato se lahko samo odkrito čudimo, da to vseh turističnih uradov pri naših ministrstvih sploh ne zanima. In kaj pravi kranjskogorski župan Jože Kotnik? "Če hočemo nastopati enakopravno kot Furlanija in Koroška, se moramo odločiti za gorenjsko zastopstvo, saj se vendarle povezujejo regije in gre za olimpijsko idejo iger brez meja 2006! Kako bomo to storili, zdaj še ne vem, ampak če hočemo sodelovati, ne more sodelovati Slovenija kot država, ampak - Gorenjska. Upam, da bo dovolj podpore v gospodarstvu Gorenjske, da bo prišla več kot le načelna podpora iz Ljubljane in da bomo sokandidirali kot enakopraven partner. Zdaj se je izkazalo, kako zgrešeno je, da Slovenija nima - regij. Regionalizacija pa je nujna, ne le zaradi olimpijskih iger, ampak izgubljamo tudi na drugih področjih, saj Evropska unija namenja izdatna sredstva za regijsko povezovanje: imamo CI-PRO, Lok evropskih regij. Zdaj le občina Kranjska Gora nosi težo regijskega povezovanja in se predstavljamo kot Gorenjska. Olimpiado drugi razumejo kot veliko, neznansko turistično promocijo - pri nas pa vse tiho je bilo! Ne sprašujte me o tem, kaj delajo vsi tisti na državni ravni, ki skrbijo in tudi dobivajo sredstva za turistično promocijo! V dveh letih žal ne vidim nikjer nobenega rezultata in ne morem si misliti drugega kot to, da -nimajo časa. Zato ne, ker se preveč ukvarjajo sami s sabo in to jim vzame ves dan in vse naslednje dneve tudi!Olimpijske igre brez meja 2006 je organizacijsko Kranjska Gora sposobna prevzeti, saj imamo odličen organizacijski aparat, ki vodi že Pokal Vitranc. Do tedaj bomo imeli termalno kopališče in večnamensko dvorano, na Gorenjskem so tri hokejske dvorane, prenočitvenih zmogljivosti je na Gorenjskem dovolj. Pripravljen je tudi zazidalni načrt Planice -. sicer pa bi kandidirali za skoke v Planici in za moški slalom in veleslalom, za katerega imamo vse pogoje. Ko bo Slovenija oziroma Gorenjska ob več kot le načelni podpori resno pristopila h kandidaturi olimpiadi treh dežel, ki je aktualna tudi zaradi evropskega povezovanja, potem bo to datum resničnega vstopa Slovenije v Evropo!" • D. Sedej Center za mlajše odrasle Mengeš, 24. januarja - Podjetje Mi Amigo v Mengšu je včeraj odprlo vrata Centra za mlajše odrasle že drugi skupini. Prvi poskusni Center za mlajše odrasle je začel delovati v podjejtu Mi Amigo v Mengšu septembra 1995. leta in se uspešno uveljavil kot oblika usposabljanja mladih, ki nimajo osnovnega poklica. Danes je namreč v Sloveniji več kot 18.000 mlajših odraslih oziroma starih od 15 do 26 let, ki so brezposelni in nimajo poklica. To pomeni, da niso končali nobene šole alt izobraževalnega programa, ki po končanem šolanju daje poklic.. Med njimi so tudi takšni, ki niso končali niti osnovne šole. Ker nimajo delovnih izkušenj ali pa iščejo prvo zaposlitev, spadajo v kategorijo najtežje zaposl-jivih. Prav tem pa je namenjen Center za mlajše odrasle. V tem programu vsak posameznik lahko odkrije, kaj ga zanima in si na ta način pridobi tudi določeno znanje in nazadnje tudi poklic. Mladi v centru pa se predstavljajo okolju skozi različne dejavnosti in na ta način lahko posredno ali neposredno opozorijo nase in potem po tej poti pridejo tudi do zaposlitve. Informativi dan o možnosti vključitve v Center za mlajše odrasle s predstavitvijo dela in oblik usposabljanja oziroma izobraževanja je bil danes v podjetju Mi Amigo. Izobraževanje v okviru Centra v podjetju Mi AmigS pa je brezplačno. A. Ž. VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA SMLEDNIK Valburga 4,1216 SMLEDNIK telefon-fax: 061/627-015 ali 627-017 razpisuje delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 90 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Za določen čas zaposlimo tudi študenta. V Kranjski Gori •vv • iščejo termalno vodo Kranjska Gora, 23. januarja - Oddelek za okolje in prostor pri Upravni enoti Jesenice je izdal odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavitev začasnega objekta naprave za poskusno vrtanje za termalno vodo in izgradnjo termalnih bazenov na zemljišču med Prisankom in hotelom Garni. Maja lani je Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko iz Ljubljane izdelal poročilo o hidro-geoloških raziskavah in možnostih zajema termalne vode na območju Kranjske Gore. Študijo je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Tako so julija lani izvedli razpis za izdelavo idejnih rešitev za izgradnjo termalnih bazenov v Kranjski Gori. Tako naj bi pridobili čimveč informacij o možnih variantah za izgradnjo bazenov. Največji interes pri izvedbi projekta je izkazalo podjetje HTP Gorenjka Kranjska Gora. Zdaj morajo ugotoviti dejanski obstoj termalne vode. Postavili bodo raziskovalno vrtino. Kranjskogorci so si tudi že ogledali vrtine in termalne bazene v Lendavi, Radencih in v Čatežu. Februarja letos bodo objavili javni razpis za izgradnjo raziskovalne vrtine in na tej osnovi pridobili podatke o predračunski vrednosti investicije. Če bi za vrtino dobili dovolj denarja, bi z izgradnjo lahko začeli še letos - junija, septembra ali decembra. V občinskem proračunu so za projekt izgradnje raziskovalne vrtine predvideli milijon tolarjev. • D.S. Komunalni redar z ameriško kamero Kranjska Gora, 23. januarja - V občini Kranjska Gora bodo po novem zaposlili občinskega inšpektorja, ki bo opravljal tudi vse naloge, ki jih običajno opravljajo komunalni redarji po slovenskih občinah. Se pravi; nadziral bo promet, zasledoval in kaznoval kršitelje, ki bodo odlagali material ali odpadke na divjih odlagališčih in tako dalje. Vendar pa kranjskogorski občinski inšpektor - v uniformi seveda - ne bo kar tako. Opremljen bo namreč s kamero oziroma fotoaparatom, ki ga naše tržišče še ne pozna in ki prihaja naravnost iz Združenih držav Amerike. Velikost? Na pogled čisto navaden majhen fotografski aparat. Zadevo strokovnjaki pri nas seveda poznajo, gre pa za digitalno kamero oziroma fotoaparat, ki ima računalniške Čipe in ne potrebuje nobenega filma. Pritisneš na sprožilec, kamero vklopiš na računalnik in v trenutku se pokaže in izdela slika. Kako preprosto bo to! Z občinskim inšpektorjem občine Kranjske *Gore se ne bo šaliti, kajti v trenutku, ko bo kršitelja aH njegov avto slikal, bo imel tudi neovrgljivi dokazni material. D. Sedej Se bodo s podpisom družbene pogodbe končale razprtije na Kobli? Večinski delež v rokah lastnikov zemljišč Če se le ne bo kaj zapletlo, bo 25 družbenikov, med njimi devet ustanoviteljev družbe K obla ŽTG, d.o.o., in šestnajst lastnikov zasebnih zemljišč na območju smučišča Kobla, prihodnji teden podpisalo družbeno pogodbo, po kateri bo vsak imel 4-odstotni delež. Bohinjska Bistrica - Kot je že znano, je sodišče na predlog stečajnega upravitelja dalo smučarski center Kobla za letošnjo smučarsko sezono v najem družbi Kobla ŽTG (Žičnice, turizem, gostinstvo) d.o.o.; ustanovitelji tega podjetja, med katerimi so skoraj sami nekdaj zaposleni v smučarskem centru, pa so zato, da bi se Kobla v letošnji zimi vendarle vrtela, lastnikom zemljišč na območju smučišča ponudili, da bi se z enakovrednimi deleži vključili v družbo. Kot je v torek povedal direktor podjetja Ciril Ko-selj, se za vstop v družbo zanima šestnajst lastnikov zasebnih zemljišč (s skupno 34 odstotki vse zasebne površine), med njiimi tudi mag. Branko Mencinger, ki se je skupaj s še dvema krajanoma Raven zelo prizadeval, da bi lastniki dobili večji vpliv pri upravljanju Koble. Podjetje Kobla ŽTG se bo "razlast-ninilo", pri tem pa bo največ izgubil prav direktor Ciril Koselj, ki ima v sedanji družbi večinski, 51-odstotni delež. V lastninsko preoblikovani družbi bodo vsi imeli enake štiriodstotne deleže: ustanovitelji podjetja naj bi imeli skupaj 36-odstotni delež, lastniki zemljišč pa 64-odstotnega. Novi družbeniki bodo morali še pred podpisom pogodbe vplačati 60.000 tolarjev deleža in podpisati pogodbo, s katero bodo na svojih zemljiščih dovolili smiičarijo in vse drugo, kar je potrebno za obratovanje smučišča. Predlog družbene pogodbe je že pripravljen, na ponedeljkovem sestanku s predstavniki novih družbenikov pa so razčistili še neka- tera sporna vprašanja, ki so po bolj pravne kot vsebinske narave. Na tem sestanku so predlagali tudi sestavo 5-članskega nadzornega sveta. V njem naj bi bila dva predstavnika lastnikov zemljišč, en predstavnik delavcev ter dva predstavnika bohinjskega gospodarstva. Ob tem, ko lastniki zemljišč namigujejo, da družba Kobla ŽTG, d.o.o., zavlačuje podpisovanje nove družbene pogodbe z lastniki zemljišč, direktor Ciril Koselj poudarja, da so na predlog pogodbe, ki so ga pripravljali lastniki zemljišč, čakali sedemnajst dni in da so ga dobili šele 15. januarja. Miruje le vlečnica Ravne Če se na Kobli ne bi zapletlo s tem, kdo bo "vrtel" žičničarske naprave: samo nekdaj zaposleni v smučarskem centru, lastniki (zasebnih) zemljišč ali oboji skupaj, bi ob koncu novembra že začeli umetno zasne-ževati del smučišča in bi lahko izkoristili vse prednosti, ko bi kot prvi v Sloveniji imeli sneg. To se, žal, ni zgodilo. Po vseh peripetijah so prvo vlečnico (Kozji hrbet) pognali na prvi letošnji dan, v približno desetih dneh pa še vlečnico Bistrica ter sedežnice Kobla 1,2 in 3. Še vedno stoji vlečnica Ravne. Ob tem, ko mag. Branko Mencinger zatrjuje, da miruje predvsem zato, da bi ga prikrajšali za zaslužek, ki bi ga ustvaril v bližnji okrepčevalnici, pa direktor Ciril Koselj poudarja, da je niso upali pognati zaradi groženj z motenjskimi tožbami. Naj bo tako ali drugače: v družbi Kobla ŽTG pričakujejo,, da se bo po podpisu družbene pogodbe zavrtela tudi vlečnica Ravne in da bo celotni žičničarski sistem nemoteno deloval do konca sezone. Pri obisku se čutijo posledice razprtij Čeprav je v najboljših dneh po smučišču Kobla vijugalo tudi po 1.500 smučarjev, je pri obisku čutiti posledice razprtij, o katerih je bila obveščena tudi (smučarska) javnost. V podjetju zdaj vlagajo velike napore v to, da bi javnost prepričali, da Kobla normalno obratuje in da je poskrbljeno tudi za varnost. Vse žičničarske naprave imajo obratovalno dovoljenje. Žični carska ekipa podjetja Ko- bla ŽTG je s pripravami na novo' sezono začela že poleti, potlej je zaradi razprtij z delom prekinila, nadaljevala pa je ponovno decembra, ko je delala tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki. Zamenjali so nosilno transportno vrv na sedežnici Kobla dve in sidrne vrvi. Na Silvestrovo so delali do šestih zvečer, na prvi novoletni dan so bili ob osmih zjutraj že na smučišču. Petnajst do dvajset let ne bo dobička Zakaj tako velik interes za upravljanje s Koblo? Direktor družbe Ciril Koselj je prepričan, da so lanski (nerealni) podatki o dobičku verjetno marsikoga zavedli ali premamili. Če bodo center hoteli kupiti na dražbi, potlej pa ga posodobiti in ga normalno razvijati, vsaj petnajst do dvajset let ni mogoče pričakovati delitve dobička. Treba bo primerno vzdrževati sedanje žičničarske naprave in razmišljati o novih, število snežnih topov povečati s trinajst na dvajset, kupiti dva močnejša teptalna stroja, urediti nekatere prelomnice na smučišču... Kobla ima zdaj tri teptalce, od tega le dva z ustreznimi priključki za obdelavo snega. Podjetje je sicer že naročilo nov teptalec, ki bi ga pozimi uporabljali za izravnavo umetnega snega, poleti pa za košnjo, vendar ga je potlej zaradi razprtij odpovedalo. C. Zaplotnik Tečaj za odlične kuharice Šenčur, 24. januarja - Turistično društvo Šenčur že nekaj let prireja kuharske tečaje, za katere je med domačinkami precej zanimanja. Z letošnjim bodo začeli 4. februarja, ob 18. uri, v prostorih društva nad slaščičarno. Kuharice se bodo dobivale enkrat tedensko in pod mentorstvom Zalke Jovanovič prebile nekaj poučnih unc med lonci in ponvami. Kot nam je dejala predsednica šenčurskega turističnega društva Marinka Štirn, bodo skušali v tečaj uvrstiti tudi katero od značilnih šenčurskih jedi, denimo godljo. Tečaj bo trajal šest tednov, vpisnina pa znaša pet tisočakov. • D.Ž. 0 povodju Kokre tudi v Šenčurju Šenčur, 24. januarja - Drevi ob 17. uri bo v sejni sobi občine Šenčur razprava o načrtu ureditve povodja Kokre. Prirejata jo Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave m občina Šenčur. Namen študije je izdelati celovit in uporaben načrt, namenjen zlasti domačinom, odvisnih od lastnih vodnih virov, za zagotovitev varnega, zdravega in kakovostnega življenja. D.Ž. Sporne občinske meje na Krvavcu Krvavec kot Trdinov vrh Odkar je v Cerkljah občina, so tam kar naprej slabe volje zaradi Krvavca. Tokrat se jezijo zaradi počitniške koče, ki je namesto njim dodeljena občini Preddvor. Cerklje, 25. januarja - Lani jih je spravljala v slabo voljo naložba v dodatno zasneže-vanje, ker jih je skrbelo, kaj bo z vodnimi viri, ki napajajo dolino. Slabe volje so bili, ker je RTC Krvavec po njihovem premalo vložil v izgradnjo gorske ceste na Ambrož. Tudi izgradnje akumulacijskega jezera na "tromeji" občin Preddvor, Kamnik in Cerklje niso ravno pozdravili. Da bi bila mera polna, jih sedaj jezi še ena od počitniških koc na Krvavcu, ki je zaradi iege na območju katastrske občine Kokra dodeljena občini Preddvor. Pisali smo že, da je omenjeni počitniški dom prevzela občina Preddvor in da tudi vztraja, naj tako ostane, dokler ne bo opravljena delitvena bilanca med nekdanjo občino Kranj in štirimi majhnimi občinami, njenimi naslednicami. Ponujenega se kajpada ne gre braniti, zlasti če temu v prid govorijo katastrske meje. Po njih naj bi šla meja med občinama Preddvor in Cerklje na Krvavcu po Tihi dolini, v resnici pa meja teče natanko na grebenu, kjer se Krvavec strmo prevesi v dolino Kokre, pravi cerkljanski župan Franc Čebulj in dodaja, da tudi politično občini mejita na tem mestu. Tovrstna logika, kjer gre za neskladje zemljiških meja, pa ne velja le za Krvavec, temveč je na podoben način razmejeno tudi brniško letališče. Po mapah, ki so bile pred desetletjem izdelane v občini Kranj, naj bi bilo celotno območje letališča pod občino Cerklje, dejansko pa je "majhen rep" tudi last sosednje občine Šenčur. Najsi jim Krvavec povzroča še tako slabo voljo, se delu tega ozemlja seveda ne kanijo odpovedati. Tako je zatrdil tudi župan Franc Čebulj, ki ob tem ugotavlja: "Župani občin, nastalih iz nekdanje kranjske, smo leta 1995 podpisali sporazum, po katerem vsakdo gospodari s premičninami in nepremičninami na svojem območju. Ta sporazum je Preddvor s tem, ko si lasti omenjeni počitniški dom na Krvavcu, prekršil. V delitveni bilanci ga bo občina Cerklje zahtevala nazaj. Ne želim zaostrovati odnosov 7. občino Preddvor, saj hi se lahko o morebitnem upravljanju tega doma s sosedi lahko pametno pomenili. Vsa ta zgodba pa mi močno diši po tem, da nekdo želi spreti male občine med seboj..." Ali bo omenjeni počitniški dom za Preddvor in Cerklje postal tisto, kar je bil Trdinov vrh za odnos med Slovenijo in Hrvaško? Kolikor poznamo župana občine Cerklje, ga ne bo prepustil brez "boja". S kompromisno rešitvijo, da bi občina v delitveni bilanci v zameno dobila apartma na morju, ni verjeti, da bi soglašal. V Preddvoru pa prav tako ne bodo spustili iz rok nečesa, kar tako rekoč že imajo. Nedavno tega so na občinskem svetu denimo razpravljali o delu Krvavca, ki je po katastru njihov. Hiše na tem območju sodijo pod vas Ambrož pod Krvavcem, oni pa so predlagali, naj se "naselje" poimenuje po nekdanjem imenu Gradišče in da bi bilo to razvidno tudi s hišnih številk. Kakorkoli se bo že zgodba odvijala, bi bil konflikt res nesmiseln. Ne le zaradi tega, ker bi tudi v tem primeru obveljalo reklo "kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima". Zlasti zaradi mnogih skupnih interesov, ki bi jih občini lahko uveljavili na turističnem področju. Tudi glede Krvavca! D.Z. Žlebir Nakelski župan odslej dela poklicno Občinska uprava bi lahko imela več zaposlenih Pol svojega mandata je Ivan Štular opravljal nepoklicno, konec lanskega leta pa se je odločil za spremembo, saj ima dela za poln delovni čas. Naklo, 22. januarja - Glede na velikost občine bi občinska uprava lahko zaposlovala od štiri do šest delavcev in dva funkcionarja. V Naklem so letos dosegli le mejo normativa za funkcionarje, saj je poleg občinskega tajnika poklicno nastopd svojo funkcijo tudi župan. Kot je povedal Ivan Štular, ki se je leta 1992 upokojil, se dobro počuti na novem delovnem mestu. "Pravzaprav sem bil že med nepoklicnim opravljanjem županske funkcije veliko v občinski upravi, po krajih v občini in izven nje, stranke pa sem sprejemal tudi doma. Ker je bilo dela dovolj za poln delovni čas, sem se odločil za nadaljevanje dela poklicno. Po veljavnih kriterijih bi glede na velikost občine naša uprava lahko zaposlovala od 4 do 6 uslužbencev in 2 funkcionarja. Ker smo imeli le dve uslužbenki in tajnika, nam je država priznala stroške le za to število zaposlenih. Varčevali smo torej tam, kjer ni bilo potrebno. Od 1. januarja 1997 sem začel opravljati župansko funkcijo poklicno. Zaenkrat ni posebno velike spremembe glede na mojo prejšnjo angažiranost, le doma mi ne bo več treba sprejemati toliko ljudi. Uradne ure za obiske strank, ki sem jih imel sedaj le ob torkih dopoldan, nameravam sedaj uvesti še en dan popoldan. Tako bom precej lažje dosegljiv za vse prebivalce, ki bi iz kakršnegakoli razloga želeli k meni na pogovor," je povedal Ivan Štular o razlikah med nepoklicnim in poklicnim župano-vanjem. Seveda je to zanj sprememba predvsem v osebnem življenju, saj je bil od leta 1992 v vrstah upokojencev. Kot se je pošalil, se malokomu uspe vrniti iz teh vrst med aktivne delavce, pa naj bo on eden od izjemnežev. Sicer pa pri delu ne pozna šale. Tudi predvolilne obljube je vzel resno, zato je vesel, da je prva polovica njegovega mandata minila dokaj uspešno. "Večino načrtovanih nalog izpolnjujemo brez večjih zastojev. Osnovni letošnji cilj je, da bi že jeseni odprli novo osnovno šolo v Naklem. Sedaj nam je končno uspelo rešiti tudi problem z izselitvijo iz šolskega stanovanja. V soglasju z družino, ki tam stanuje, smo kupili primerno stanovanje v Kranju. Tako se bo gradnja prizidkov lahko nadaljevala, seveda pa bo potrebnih veliko prizadevanj za pravočasno zagotovitev državnega denarja. Na področju komunale bo najpomembnejša razširitev pokopališča v Dupljah, za kar bomo namenili tudi denar v letošnjem proračunu. Razen tega bomo nadaljevali izgradnjo pločnika v Pod-brezjah, delno zgradili pločnik v Naklem med šolo in cesto za Strahinj, v slednjem naselju pa bomo asfaltirali cesto ob regulirani Dupeljšči-ci. Podrobnejši plan bomo sprejeli ob izdelavi proračuna, za katerega naj bi osnutek sprejeli še ta mesec, predlog odloka pa konec februarja," je župan naštel glavne letošnje naloge. S. Saje Občina Kranjska Gora "zmagala v boju" z igralnico HIT Marke kot mana z neba Kranjskogorsko županstvo vriska od veselja: igralnica HIT Casino Kranjska Gora mora po sklepu Ustavnega sodišča plačevati občini takso za igralne avtomate, kar pomeni nič več in nič manj dodatnih letnih 160 tisoč nemških mark v občinskem proračunu! Kateri župan s komunalnimi problemi, ki jih ni konca, pa ne bi bil vesel toliko denarja? Kranjska Gora, 23. januarja -Občina Kranjska Gora je, če se izrazimo po športno, dobila prvo "rundo boja z igralnico HIT" in rezultat te "zmage" je nič manj in nič več kot 160 tisoč nemških mark dodatnega letnega prihodka v občinski proračun! Kaj se je zgodilo? Občina Kranjska Gora je sprejela odlok o komunalnih taksah za elektronske igralne avtomate in igralne mize v igralnicah, takse, ki jo plačujejo vsi zasebniki, plačevala pa naj bi jo tudi kranjskogorska igralnica HIT Casino. A je družba HIT, d.o.o., Nova Gorica vložila postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti na Ustavno sodišče. Pobudniki so menili, da je bil razlog za uvedbo te takse v tem, da igralnice še ne bodo začele s plačevanjem koncesijske dajatve, katere 48 odstotkov naj bi v skladu z Zakonom o igrah na srečo pripadlo lokalnim skupnostim. Družba HIT je menila, da je občina z odlokom uvedla novo kategorijo komunalnih taks in naj bi si s tem že odmerila koncesijsko dajatev. Pobudniki so nadalje ugotavljali, da predpisovanje koncesijske dajatve ni v pristojnosti občine kot tudi ne spreminjanje koncesijske dajatve v taksno obveznost. Kranjskogorska občina je vztrajala, da sme predpisovati komunalne takse za igralna sredstva v javnih lokalih, kar igralnica nedvomno tudi je. Ustavno sodišče je 9. januarja letos razsodilo v prid občine Kranjska Gora. Ustavno sodišče med drugim ugotavlja, da je država pooblastila lokalne skupnosti za pobiranje komunalnih taks. Zakon o igrah na srečo, ki ureja sistem prirejanja iger na srečo in ki je za posebne igre na srečo, ki se smejo prirejati le v igralnicah, predpisal obveznosti plačila koncesijske dajatve, katere 48 odstotkov je prihodek lokalne skupnosti, ne pomeni tudi razveljavitve Zakona o komunalnih taksah. V okviru davčnega sistema so različni subjekti lahko večkratno obdavčeni z različnimi davščinami, še zlasti, če obdavčujeta dve davčni oblasti različnega ranga. Tako smejo občine predpisovati komunalne takse za igralna sredstva v javnih lokalih: igralni avtomati, biljard, igralne karte in drugo. Navsezadnje so tudi igralnice javni lokali. Povedano preprosto: komunalne takse so nekaj drugega kot koncesijska dajatev in. obe, tako takso in koncesijsko dajatev, bodo igralnice morale plačevati. Ustavno sodišče je torej soglasno odločilo, da odlok o komunalnih taksah občine ni v neskladju z zakonom, kar za Kranjsko Goro pomeni 160 tisoč nemških mark letnega prihodka.S kakšnim veseljem pa so dodatnih 160 tisoč nemških mark sprejeli v občini Kranjska Gora, pa si lahko samo predstavljamo! D.Sedej Preddvor v projektu CRPOV Domačini vidijo priložnost v turizmu V Preddvoru, Mačah in na Bregu se začenja projekt CRPOV. Preddvor, 24. januarja - Območje teh treh vasi je bilo izbrano za projekt CRPOV, ključni ljudje iz tega projekta pa so se ta teden sešli na svojem prvem sestanku. Izvajalec, Projektivno podjetje Kranj in sofinancer Ministrstvo za kmetijstvo, od prebivalcev teh vasi pričakujejo J>obud za projekt. Tokrat so jn dali predstavniki občine Preddvor in nosilcev turizma na tem območju, ki bi radi, da bi v Preddvoru in okolici spet oživela turistična dejavnost. Ravno zato so v projekt CRPOV predlagali središče Preddvora, kompleks jezera Črnava in bližnji vasi Mače in Breg, ki izstopata po kulturnozgodovinski dediščini. Te začrtane meje bi najraje razširili na vse območje občine, saj bi v tem primeru lahko v okrilju projkta CRPOV razmišljali denimo o bio kmetstvu, ki bi bilo dodatni vir preživetja gorskih kmetij. Slednje bi lahko preživele tudi s prenočitvenim turizmom, s tem pa bi jim olajšali tudi prodajo naravno pridelane hrane. Sodelavci projekta CRPOV so predstavnike občine Preddvor prepričali, da v začetku nima smisla širiti okvirov projekta. Nekaj zamisli, kako razvijati del podeželja, ki so ga v začetku določili za projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, smo že slišali. V Preddvoru bi radi spet razvili turizem, ki je svoje čase v teh krajih kraljeval bolj kot na Bledu. Ker ravno sedaj teče načrt ureditve povodja reke Kokre in ker so sredi sanacije jezera Črnava, bi kazalo vse tri projekte združiti s skupnim ciljem, da turizem v prihodnje spet doživi renesanso. Ali bo to prenočitveni ali vikend turizem ali pa si v Preddvoru želijo kaj več, se bodo še pogovarjali. Turizem v Preddvoru ne zajema le jezera in hotela ob njem, temveč tudi izletništvo, pohodništvo, zanimivo kulturnozgodovinsko dediščino. Teobald Belec z Ministrstva za kmetijstvo je skupaj s svojim sodelavcev dr. Pelcem zbranim razložil, kakšni so sploh cilji projekta CRPOV. Gre namreč za novo filozofijo ohranjanja podeželja, kjer je treba ljudi finančno in miselno aktivirati, da sami poskrbijo za kvaliteto svojega preživetja. Izrazil je tudi posmislek, ali je v Preddvoru, kjer ljudje uživajo razmeroma dober standard, smiselno spodbujati dejavnost v dopolnitev kmetijstvu. Pritrdil je tudi razmišljanju domačinov, ki so ves čas govorili o turizmu, saj se projekt CRPOV običajno začne pri neki osrednji točki, iz katere izhaja vse ostalo. V Preddvoru je ta točka turizem. Kot je v imenu izvajalca, Projektivnega podjetja iz Kranja, dejal Tadej Markič, bo letos potekal uvajalni del projekta, sep ravi predavanja, srečanja in delavnice, kjer bodo ljudje ne le prisluhnili izkušnjam strokovnjakov, temveč predvsem sami dajali pobuide o tem, kje vidijo možnosti, ki bi obogatile življenje njihovih vasi. Prvo srečanje, na katerem bo beseda o naselitvenem prostoru Preddvora in okolice, bo že 13. februarja. Sicer pa so na tokratnem sestanku imenovali tudi komisijo, ki bo spreml-jala program CRPOV, dopolnili jo bodo le še s predstavniki obravnavanih vasi. • D.Z.Žlebir Nov prospekt Dovžanove soteske Iržič, 22. januarja - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor ter občino Tržič pripravil informativno zloženko o naravnem spomeniku DovŽanova soteska. Preprost, a na pogled privlaten prospekt predstavlja s sliko in besedo edinstveno nahajališšče okamnelega življenja rastlin in živali v kamninah iz starejšega zemeljskega veka. Slike prikazujejo primerek znanega fosila, slikovito slapišče Tržiške Bistrice pod vasjo Dolina, Apnenčeve Kušper-garjeve turne, geološki steber, najožji del soteske s cestnim predorom in Jamenšnikovo domačijo v Čadovljah. Te znamenitosti na kratko opisuje tudi besedilo v slovenskem, nemškem in-angleškem jeziku. Sredi zloženke je pregledna karta Dovžanove soteske z vrisanimi potmi in točkami za ogled, na njenem robu pa so dodani še koristni simboli o prepovedih na zavarovanem območju. Zloženko je moč dobiti razen v kranjskem zavodu tudi v uradu za gospodarstvo občine Tržič. • S. Saje LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 vas vabi v tečaj • Knjigovodstvo za majhna podjetja; (osnovni ali nadaljevalni) • Tečaji računalništva; • Tečaj za voditelje čolnov; Tečaj za radiotelefoniste z omejenim pooblastilom; ali v tečaje za krajši čas • Slikanje na keramiko in porcelan; • Slikanje na svilo • Osnove risanja • Šivanje in krojenje in novost • Izdelava pustnih mask • jadranje - od križarjenja do regat S 715 265 Občini Kranjska Gora je vseeno, kdo gradi hotel in črpalko Vik in krik zaradi črpalke Podkoren, 23. januarja - Javne obravnave o gradnji hotela in črpalke, ki naj bi jo gradil Istrabenz, se je udeležilo več kot 50 ljudi: a v večini niso bili domačini, Korenci, ampak kar Petrolovi delavci, ki jih je v Zgornje-st*vski dolini 35. Konkurenčni Istrabenz vztraja pri gradnji. ginuli ponedeljek je bila v gasilskem domu v Podkorenu javna obravnava osnutka zazidalnega načrta Ledine - Podkoren, načrta, ki je ^zgrnjen v prostorih občine in ki ga čakajo še nadaljnji postopki: tudi obravnava na občins- Kr Sv^tu m roorda nova javna razgrnitev. Na "pasji farmi" v Podkorenu naj bi Istrabenz zgradil hotel in črpalko. Podrtija na Pasji farmi" je bila v denacionalizacijskem postopku in občina Kranjska Gora je o lokaciji, ki jo bo najbrž lastnik prodal, obvestila Petrol. A ta tedaj sploh ni odgovoril, ko pa je od denacionalizacijskega upravičenca zemljišče kupil Istrabenz, se je začel vik in krik. Petrol ima nedaleč proč svojo bencinsko črpalko in nova črpalka v neposredni bližini, ki bi jo gradil Istrabenz, bi bila Petrolu konkurenca. Zato ni čudno, da se je javne obravnave udeležilo okoli 50 ljudi - a to niso bili pretežno Korenci, kot bi si kdo mislil, ampak kar delavci Petrola, ki jih je v Kranjski Gori in v Katečah 35 - vsi zaposleni pri Petrolu. Na čelu z direktorjem Petrola za Gorenjsko Francijem Tolarjem so na javni obravnavi jeli prepričevati, da... "da zaposleni pri Petrolu ne želijo nove črpalke, saj bo država bencin podražila in potem ne bo nikakršnih vrst pred Črpalkami in je nova črpalka povsem odveč" in tako dalje. V razpravi se je oglasil tudi kupec, predstavnik Istrabenza, ki je dejal, da bodo gradili hotel in črpalko, na izrecno vprašanje, ali bodo gradili samo hotel in ne črpalke, pa ni mogel odgovoriti. To vprašanje je bilo namreč zelo pomembno, kajti Kranjskogorci imajo že bridke izkušnje. Tudi Petrol je tedaj, ko je v Logu gradil črpalko, obljubljal spremljajoče objekte, nazadnje je postavil samo - črpalko. Zato je tudi občinski svet Kranjske Gore sklenil, da mora v pogodbi biti zapisano, da mora Istrabenz najprej zgraditi hotel do tretje faze, šele nato pa se lahko začne graditi črpalka. Kranjskogorski občini je povsem vseeno, kdo gradi in kdo bo navsezadnje nosil poslovno tveganje, če bo črpalk nenadoma preveč. Tudi krajani Podkorena nimajo nič proti: navsezadnje z gradnjo ne posegajo v vas m tudi za čistilno napravo Istrabenz namenja 23 milijonov tolarjev. Zelencev črpalka ne more onesnaževati, saj je znano, da voda vedno teče navzdol - črpalka pa bo stala nizvodno od Zelencev. D.Sedej Mesna industrija Radgona - Mesni center Luka, Križe Največja mesnica v Sloveniji, ki ponuja kvaliteto Iz Pomurja dobijo sveže meso vseh vrst, ki izvira s tamkajšnjih domačij. Vešči mesarji ga pripravijo za prodajo v kosih ali mesni konfekciji. Junija 1994 je družina Dubravčič ob pomoči Mesne industrije Radgona dokončala naložbo v sodoben mesni center v Križah. Zanjo so se odločili zaradi povečanih potreb trga po mesu in pretesnega prostora na stari lokaciji. V novem obratu so zaposlili 12 ljudi, ki jim pomagajo tudi trije praktikanti. Mesni center Luka, ki je svoje ime dobil po lastniku stavbe, je največja specializirana mesnica v Sloveniji. Ob delni predelavi mesa se namreč ukvarja tudi s prodajo na debelo in drobno. Iz Pomurja pripelje vsak dan kamion s svežim mesom različnih vrst; od svinjine, junetine in teletine, do jagnjetine, konjskega mesa, perutnine in divjačine. Meso pripravijo na več načinov, saj ga nekateri kupci želijo v celih kosih, drugim pa bolj ustreza mesna konfekcija. Center ima okrog 60 stalnih odjemalcev po vsej Gorenjski. Med največjimi so obrati prehrane v kranjski Savi in Planiki ter tržiškem Peku, kuhinje večine hotelov na Bledu, vsi hoteli HTP Gorenjka v Kranjski Gori in mnoge zasebne gostilne. Posebej so ponosni na maloprodajo, kamor zahaja vse več kupcev. Na dan z rekordnim obiskom so decembra lani postregli več kot 700 strank, kar je še enkrat več kot leto poprej. Sami priznavajo, da njihova mesnica ni najcenejša, vendar ni najdražja. Kot jih pohvali veliko kupcev, so cene primerne kakovosti mesa. Ljudem so se priljubili radgonski izdelki s posebno prijetnim okusom, med katerimi so MESNI CENTER LUKA KRIŽE, TRŽIČ a 064/50-988, 58-900, 58-910 MESNA INDUSTRIJA RADGONA GORNJA RADGONA p.o. hrenovke, krvavice, pečena šunka, pečena hamburška panceta in še kaj. Za tiste, ki prisegajo na značilne gorenjske izdelke, vešči mesarji v Križah sami izdelujejo gorenjski želodec, domače suhe klobase, zaseko iz prekajene slanine in drugo. Mesni center Luka je med prvimi v Sloveniji dobil odločbo veterinarske inšpekcije za predelavo suhomesnatih izdelkov. Vse bolj zaposlenim gospodinjam olajšajo delo s široko izbiro polpripravljenih in gotovih jedi. Dobijo lahko narezane in potolčene zrezke, sesekljane zrezke, različno začinjene pečenke in zelo okusen tatarski biftek. Poleti je na voljo še tako imenovani piknik program z znanimi jedrni za žar. Mesna industrija Radgona, ki se nahaja v zdravem okolju s kakovostno živino, je podjetje s 75-letno tradicijo. V sedanjosti razmišlja kolektiv z okrog 300 delavci tudi na prihodnost, zato se že pripravlja na izgradnjo približno 8000 kvadratnih metrov novih prostorov za sodobno predelavo mesa. Vodstvo podjetja je doslej izrekalo le pohvale tudi za naložbo v Križah, kjer majhen kolektiv dosega zavidljive rezultate. Seveda so tudi delavci Mesnega centra Luka vedno pripravljeni na sodelovanje z novimi kupci. Poklicati jih je moč na telefonske številke 064/50-988, 58-900 in 58-910. Trgovina v Krizah pa je odprta ob ponedeljkih in sobotah od 8. do 12. ure, od torka do petka pa od 8. do 19. ure. Odločite se za nakup pri njih! V Kranju imajo skoki petdesetletno tradicijo, v Skakalnem klubu Triglav pa so ponosni na izredne uspehe svojih tekmovalcev Tudi za Primožem stoji četa mladih skakalcev Največja želja vseh skakalcev in tudi trenerjev je, da v Kranju čimprej dobijo nordijski center - Z vzgojo mladih talentov začenjajo že v prvem razredu Kranj, januarja • Smučarski skoki, ki so že po tradiciji eden najbolj popularnih slovenskih in še posebno gorenjskih športov, so z vrhunskimi rezultati Primoža Peterke, spet dobili nov zagon. Vse več mladih si želi poskusiti tudi na skakalnicah, pri čemer pa v vseh skakalnih kolektivih poudarjajo veliko vlogo strokovnega dela z naraščajniki. Pri SK Triglav so delu z mladimi v zadnjih letih namenjali veliko pozornosti, o tem, kako v klub pridobivajo mlade in kako spremljajo njihov razvoj, pa smo se pogovarjali z dolgoletnim trenerjem kluba Janijem Grilcem. Mladi, ki se odločijo za smučarske skoke, morajo najbrž imeti posebne sposobnosti, veliko pa jih je treba tudi naučiti. Kako v klubu iščete nove talente? "Imamo več oblik pridobivanja mladih. Ena je, da organiziramo šolo osnov smučanja in hkrati osnov smučarskega skoka. Klub pač razpiše šolo in vključi se lahko vsak. Seveda se hitro vidi, kdo vztraja in navadno je tako, da kdor vztraja, ima tudi sposobnosti in veselje za ta šport. To pa so večinoma fantje z boljšimi motoričnim sposobnostmi, bolj "živahni" fantje. Poleg tega klub pripravi testiranje motoričnih sposobnosti za fante prvih in drugih razredov v kranjskih in okoliških osnovnih šolah. Tiste, ki imajo potrebne telesne in motorične predispozicije za skakalca, povabimo v klub." Kako pa potekajo treningi za najmlajše? "Za te otroke organiziramo dvodnevni tečaj smučanja, nato pa nadaljujejo z osnovami skoka na alpskih smučkah. Ko se to naučijo, jih šele postavimo na skakalno opremo. Tiste, ki vztrajajo in so primerni za ta šport, vključimo v redni program vadbe kluba. Otroci od 1. do 4. razreda trenirajo devet mesecev letno. Enkrat do dvakrat tedensko imajo kondicijski trening, kjer jih seznanimo z osnovami gimnastike, atletike, iger z žogo... skratka, najprej jih široko motorično izobrazimo. Jani Grilc, trener skakalcev Triglava Na suhem jih učimo tudi tehniko skoka, enkrat do dvakrat tedensko pa skačejo tudi na skakalnicah. Predvsem pa je pomembno, da vse delamo bolj skozi igro." Kdaj skakalce prvič peljete na tekme in skušate ugotoviti, kdo ima možnost nekoč postati vrhunski športnik? "Tekme se začnejo dosti zgodaj, morda kar malo prezgodaj, saj imajo najmlajši tekme na 7-metrskih skakalnicah že pred devetim letom. Vendar pa je to po drugi strani dobro, saj otroci zelo radi med seboj tekmujejo in imajo motiv za treninge. Tekme so organizirane predvsem zaradi tega in manj zato, da bi na njih preizkušali, koliko je kdo dober, da nam bi bil to kazalec, kdo bo kasneje bolj uspešen. Razvoj otrok namreč poteka zelo različno, marsikaj se pokaže šele v puberteti in v dobi končnega psihofizičnega in telesnega razvoja." Kdaj začnejo skakati na 90- in 120-metrskih skakalkah? "To so-navadno fantje, ki hodijo v sedmi oziroma osmi razred in skačejo tudi že na večjih skakalnicah. To je navadno ob koncu poletnega in zimskega pripravljalnega obdobja. V letih od petega do osmega razreda so namreč fantje najbolj "učljivi", dojemljivi za nove tehnike. To obdobje je za razvoj skakalcev zelo pomembno, ne le za fizični razvoj, ampak tudi za razvoj koordinacije in tehnike, ki jo morajo imeti za uspešno realizacijo skoka na skakalnici. Fantje te starosti začno skakati najprej na 30-in 40-metrskih skakalnicah in nekje do 14. leta zaključijo na 90- in 100-mctrskih skakalnicah. V sedmem in osmem razredu se nekje že pokaže, kdo ima sposobnosti za tehniko na skakalnici, "korajžo" ter občutek za plovnost v zraku. Ta razvoj je podoben pri nas kot drugje v svetu." Pri Triglavu ste vzgojili že veliko dobrih skakalcev, prav Primož Peterka in njegov mlajši brat Uroš pa sta prišla k vam v klub v "najobčutljivejših" letih za razvoj mladega športnika. Ste že takrat vedeli, da imata velike možnosti postati vrhunska športnika? "Z očetom in obema fantoma smo se srečevali že prej, predvsem na tekmah. Opazili smo, da imata kvalitete, tako po postavi kot po motoričnih sposobnosti, da bi lahko bila dobra skakalca. Vendar jima Primož Peterka je pred petimi leti začel trenirati v SK Triglav 41 km od Moravč do Gorenje Save Kranj, januarja - Kljub temu da je trenutno najboljši smučar skakalec na svetu Primož Peterka ostal doma in se ni udeležil japonske turneje svetovnega pokala, mu zadnje dneve še malo ni bilo dolgčas. Šola, intervjuji, snemanja oddaj... to pač vse sodi k delu vrhunskega športnika. Seveda pa Primož tudi te dni ni pozabil na treninge, prejšnji teden pa smo se z njim pogovarjali na Gorenji Savi. Se spominjaš svojih prvih treningov pri Triglavu v Kranju? "Ko sem prišel k Triglavu, sem bil star dvanajst let. Oče naju je na trening pripeljal skupaj z bratom Urošem in že takoj mije bilo všeč. V primerjavi s treningi v Moravčah je bilo vse bolj organizirano in tudi bolj zanimivo. Najbolj mi je bilo všeč "ogrevanje" na treningih, saj smo navadno igrali košarko, nogomet ali dvoranski hokej, ki je bil takrat za vse novost. Ostali del treninga je pač potekal po ustaljenih načrtih." V zadnjih petih letih si se ' ogromnokrat pripeljal iz Moravč na Gorenjo Savo in obratno. Kdo te vozi in ali veš natanko, koliko kilometrov je to? "Vem, da je to natanko 41 kilometrov. Največkrat me na treninge vozi ati, včasih tudi mami, izjemoma me je kdo od trenerjev peljal domov, morda petkrat v teh letih." Kljub hudemu ritmu tekmovanj in treningov, če je le mogoče vmes prideš tudi v svoj razred na ekonomski šoli v Kranju. Te sošolci sedaj sprejmejo drugače kot prejšnja leta? "Ne - in to mije zelo všeč, saj smo pač med seboj sproščeni in se pogovarjamo čisto običajne stvari. Roko mi že dajo in čestitajo, sicer pa o tem ne govorimo. Hvala bogu!" Brata Primož in Uroš Peterka sta na Gorenji Savi našla svoj drugi dom in tudi sedaj še precej časa preživita med vrstniki v klubu. Najbrž pa se o skokih kdaj pogovarjaš z drugimi skakalci, predvsem našimi. Jim daš kakšen nasvet? "Včasih se s kom res pogovarjam, vendar nisem trener in težko bi kaj svetoval. Še sam ne vem, zakaj drugače skočim od drugih." Večini mladih veliko pomeni dejstvo, da postanejo polnoletni. V najinem novoletnem pogovoru si že omenil, da si želiš polnoletnosti predvsem zato, ker boš lahko naredil vozniški izpit, sicer pa misliš, da se s tem datumom ne bo veliko spremenilo. Osemnajsti rojstni dan 28. februarja pa boš proslavljal na svetovnem prvenstvu v Trondheimu. Imaš za ta dan kakšne posebne načrte? "To ne, sicer pa upam, da bomo poleg rojstnega' dneva tam praznovali tudi kakšen dober rezultat. Doma, s starši in prijatelji pa takrat časa za praznovanje ne bo, bomo pa potem praznovali po zaključeni sezoni." Večkrat si že rekel, da si s skokom 200 ali več metrov želiš priskakati motor Harley Davidson, kije obljubljen Slovencu, ki bo prvi letel prek 200 metrov. Te bolj veseli dolg skok ati misel na motor? "Na vsak način mi gre bolj za to, da sem prvi Slovenec, ki bo poletel prek 200 metrov. Seveda pa ne bi imel nič proti, če dobim tudi motor." Zdi se mi, da si v zadnjem letu kar precej zrasel. Ali veš koliko? "Mislim, da sem zrasel več kot pet centimetrov in sem velik že blizu 180 centimetrov. Vendar pa še rasem. Drugače tega niti ni toliko opaziti, vendar pa je prednost, ker imam daljše smuči in s tem pridobim na površini smuči in nato na hitrosti." Imaš določeno prehrano ali ješ, kolikor in kar hočeš? "Ne, jem, kolikor hočem. Če grem jest v gostilno, najraje naročim pico, če pa skuha mami doma, pa je tako vse dobro... čeprav z bratoma nismo kakšni "požeruhi"." • V. Stanovnik, foto: T. Doki takrat oče ni več mogel nuditi potrebnega programa in tudi klub v Moravčah je zamiral. Ob koncu sezone leta 1991 se je oče moral odločiti, kako naprej. Vprašal me je, ali bi ju vzeli v naš klub in že takrat smo ju z veseljem vzeli. Seveda sta imela takrat oba še malce nepravilno tehinko, zato sta imela tudi nekaj padcev. Vendar pa sta še ujela pravi trenutek, da sta začela pravilno skakati, saj smo v našem klubu veliko delali na razvoju tehnike." Se je Primož kmalu izkazal na večjih skakalnicah? "Primož je imel sprva težave pri odskoku, zato je zelo agresivno skakal z boki po smučkah. Zato ga je pogosto "rotiralo" na glavo in v tistih letih, ko je bil star trinajst, štirinajst let, se nam je s takšnim skakanjem zdel kar malo nevaren in reprezentanco, delajo na skupnih pripravah naprimer enkrat mesečno en teden z zveznim trenerjem, kar pa je ostalega programa, pa so v klubu. S tem, da klubski trenerji, tisti, ki imamo v klubih reprezentante, dostikrat hodimo z reprezentanco kot pomočniki trenerjev. S tem je prehod iz kluba v reprezentanco bolj postopen." Kakšna pa je razlika med pripravami v reprezentanci in klubskimi? "Predvsem ta, da reprezentanca nudi več priprav na skakalnicah v tujini, na skakalnicah, ki jih pri nas nimamo. To pa je tudi glavni problem nas trenerjev in skakalcev, saj poleti pri nas ni primerne skakalnice za treninge in tekmovanje. V zadnjem obdobju pa take skakalnice ni niti pozimi, saj Planica zamira in nihče ne pripravlja objektov za treninge. Kdo Pri Triglavu za sedanjima članskima reprezentantoma Urbanom Francem in Primožem Peterko vzgajajo tudi nove slovenske skakalne upe, ki že dosegajo lepe rezultate na mednarodnih tekmovanjih, (od leve proti desni) Robi Janežic, Miha Rihtar, Primož Delavec, Robi Kranjec, Bine Norčič in Gašper Čavlovič. zelo sem se bal zanj, da ne bi padel. Vendar pa je zelo hitro dojel pravo tehniko in kmalu se je pokazalo, da se zelo dobro drži v zraku. Spominjam se njegovega prvega skoka na 120-metrski skakalnici, ko me je bilo zelo strah, vendar pa je že takrat skočil zelo daleč, prek sto dvajset metrov. K sreči Primož ni imel v teh letih hudih padcev, kot jih je imel brat Uroš in razvoj je lahko napredoval v pravo smer." Vendar je tudi dve leti mlajši brat Uroš med najperspektivnejšimi skakalci v klubu? "J a, tudi Uroš je bil v kadetski reprezentanci že takrat, ko je bil po starosti še dve leti pionir. Ko so šli z reprezentančno ekipo na priprave na Poljsko, je ob hitrih smučinah dobro skakal, ko pa je bil sneg bolj moker, se je malo preveč "vrgel" po smučeh in ga je zavrtelo.... tako je imel v tistem najbolj občutljivem obdobju za razvoj dva, tri padce na glavo. Sedaj pa je spet v mladinski reprezentanci." Poleg Urbana Franca in Primoža Peterke imate v klubu precej mladih skakalcev in kombinatorcev, ki že nastopajo za mlajše reprezentance in trkajo na vrata prve ekipe. Kdo so to? "Ja, naš prvi član je Urban Franc, poleg Primoža Peterke pa so reprezentančni mladinci še močna skupina mladih fantov: Robi Janežič, Uroš Peterka, Robi Kranjec ter člani kadetske reprezentance: Miha Rih-ter, Gašper Čavlovič, Bine Norčič, Milan Živic in Primož Delavec. Poleg tega pa imamo tudi uspešne kombi-natorce, člana A ekipe Igorja Cuz-narja, ki že osvaja točke svetovnega pokala ter mladince Marka Šimica,( Andeja Jezerska in Aljoša Zelnika. Tudi v mlajših kategorijah imamo precej tekmovalcev, ki so člani pla-niških selekcij, kar pomeni, da imamo v klubu res veliko zaledje mladih tekmovalcev." Kakšno pa je sodelovanje med klubi in reprezentancami, kako združujete strokovno delo? "Ko pridejo fantje v mladinsko Pri SK Triglav Kranj imajo za delo z mladimi več trenerjev. Z najmlajšimi delata Maks Jelene in Gorazd Bertoncelj, z nekoliko starejšimi Damjan Semrl in Mitja Vidmar, z mladinci in člani pa Bogdan Norčič in Jani Grilc. Za ves klubski pogon pa je koordinator v klubu Janez Zelnik. V klubu imajo tudi močno vodstvo na čelu z upravnim odborom in predsednikom Jožetom Jačornikom. Sodelujejo tudi z dr. Bojanom Joštom, ki na Fakulteti za šport skrbi za razvoj nordijskega smučanja ter psihologi Jožetom Šepicem, Maksom in Matejem Tuškom. je za to kriv, nočem presojati, saj ne poznam dovolj dobro nove organiziranosti, dejstvo pa je, da ko pridemo v Planico in želimo trenirati, ni nič pripravljeno... niso usposobljeni niti teptalci niti naprave za pripravo skakalnice. Zato sedaj tudi pozimi velikokrat hodimo trenirati v tujini, največ v Beljak. Naša največja želja pa je, da bi v Kranju čimprej dobili skakalni center." Je po Primoževih uspehih navdušenje za skakanje v klubu in nasploh v Kranju kaj večje. Kaj občutiš kot dolgoletni trener? "Prav gotovo je. Ne le pri tekmovalcih, ki že skačejo, ampak tudi pri naših sodelavcih in sponzorjih. Mislim pa, da bi bilo ta trenutek treba izkoristiti predvsem za to, da bi v klub dobili še več mladih. Zato vabimo vse, ki bi se radi vključili v naš klub, da se prijavijo (vsako sredo med 18. in 20. uro, petek med 16. in 18. uro in soboto med 9. in 11. uro) v našo šolo v Smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi. Že v mesecu februarju pa bomo pripravili tako imenovano nordijsko šolo Primoža Peterke, ko bomo organizirali tečaj na Krvavcu in Gorenji Savi. V to šolo bomo povabili tudi naše nekdanje skakalce, mlade pa bomo opremili s skakalno opremo in jih vključili v klub." • Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Baseball, igra, nad katero se navdušuje novi rod igralcev iz škofjeloških osnovnih šol Gorenjski baseball klub Lisjaki postaja z novo generacijo najmlajših igralcev iz škofjeloških osnovnih šol eden izmed najmočnejših slovenskih baseball klubov. Sezona 1996 je bila tako prva tekmovalna sezona za najmlajšo ekipo dečkov, ki pa so jo zaključili s tretjim mestom na slovenskem državnem prvenstvu. Dobljen pokal krasi vitrino osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke, kjer je baseball zajet v šolske interesne dejavnosti. Nov rod igralcev pa se je na čelu z Markom Pircem, Vidom Jerebom, Marinkom Mijatovičem in Tinetom Mlakarjem izkazal tudi na mednarodni ravni, kjer so v postavi državne reprezentance dečkov na turnirjih v Italiji in Sloveniji dosegli vrhunske rezultate in enakovredno igrali proti predstavnikom najmočnejših evropskih držav v baseballu. Baseball je ameriška moštvena šporma igra z žogico in okroglo palico za udarjanje. V ZDA, Evropi in Aziji je priljubljena kot poletna ljudska igra. Nastal je kot enačica angleškega kriketa, ki so ga leta 1751 vpeljali v Ameriko. Ustanovitelj baseballa je Abner Doubleday, ki je leta 1839 v mestu Cooperstown omejil pravokotno igrišče in izdelal pravila nove igre. Prvo igro, ki je pritegnila in navdušila igralce, so odigrali v tem mestu lea 1846. Od takrat naprej se je baseball začel širiti in osvajati številne igralce ter gledalce. Tekme profesionalnih igralcev baseballa pritegnejo samo v ZDA letno 20 milijonov gledalcev in težko je prešteti milijone igralcev, ki se po vsem svetu, predvsem pa v Ameriki, Evropi in Aziji zabavajo s to hitro, atraktivno in raznovrstno igro. Kristjan je pripravljen, da s kijem odbije žogico, ki pri 11-letnem igralcu leti tudi več kot 60 metrov daleč. V šolskem letu 1995/96 je v sodelovanju osnovne šole Peter Kavčič in baseball kluba Lisjaki začela delovati športna sekcija baseballa. Kljub temu da je baseball mnogim bolj malo poznan 'šport, so prve predstavitve, ki so jih izpeljali trenerji Lisjakov naletele na velik odziv učencev. Mladi zagnane! so čez zimo pridno vadili, se učili osnov baseballa ter se seznanili z uporabo opreme, kij, rokavica ter žogica za baseball. Z začetkom sezone 1996 pa so najmlajši nastopili v ekipi dečkov starih od 9 do 12 let, starejši osnovnošolci pa so se priključili h kadetski ekipi. Marko Pire in Vid Jereb sta bila med prvimi, ki so pristopili k baseballu na šoli. "Nad tem športom sva se navdušila ob predstavitvi baseballa na šoli. Trenirava že dve leti, uvrstila pa sva se tudi v državno reprezentanco, s katero smo tekmovali v Italiji in osvojili 2. mesto, poleg tega pa smo na turnirju v Ljubljani dosegli dve zaporedni zmagi proti predstavnikom SV Italije, ki sodijo med najboljše v Evropi. Naša ekipa dečkov - Monterstvo Kešar Lisjaki - je osvojila tretje mesto ^■1 Markovi hitri in natančni meti predstavljajo trd oreh za nasprotnikove napadalce. na državnem prvenstvu. Želiva postati dobra igralca baseballa." Trener dečkov Aleš Bizjak je povedal, da se vsak igralec najprej seznani s kijem in rokavico za baseball. Čeprav je baseball drugačen od športov z žogo, ki so pri nas najbolj poznani, pa se ga igralci never- jetno hitro naučijo, tako da večina že po enem ali dveh treningih razume dogajanje na igrišču ter se tako enakovredno vključi v delo celotne ekipe. S treningom pridobijo igralci potrebno moč in eksplozivnost pri odbijanju in metanju žoge, ter hitrost, ki je potrebna pri bliskovitih in atraktivnih akcijah, ki se pri tem športu odvijajo. V slovenskem baseballu pa se vsakemu mlademu igralcu takoj ponudijo možnosti za nastope v tujini, saj so slovenski klubi zelo dobro povezani s klubi iz ostalih evropskih držav. Tako odhajajo slovenske ekipe dečkov in kadetov na gostovanja v države, kot so Italija, Nizozemska, Hrvaška, Nemčija in Francija, udeležili pa so se tudi prireditev na Japonskem. Čez zimo potekajo treningi v telovadnici OŠ Peter Kavčič, ko pa sneg skopni in postane dovolj toplo, pa se začnejo treningi na igrišču za baseballl v Škofji Loki. To igrišče so si Lisjaki uredili na travnatem nogometnem igrišču v bivši vojašnici. Igrišče za dečke je manjše od igrišča za starejše kategorije, je pahljačaste oblike, v dolžino pa meri 60 metrov. Večkrat se zgodi, da tudi mlajši igralci tako močno s kijem udarijo žogico, da ta preleti celo igrišče in pristane za ograjo. Ekipe, ki na igrišču ( štejejo devet igralcev, igrajo med sezono baseballa na državnem prvenstvu, ki ga organizira baseball zveza Slovenije. Tu se na tekmah pomerijo z vrstniki iz ostalih ekip. Tekme se odvijajo na domačem igrišču v Skofji Loki ter v Ljubljani in Celju. Poleg tega je poleti organiziranih več mednarodnih turnirjev. V jesenskem delu pa je play off. To je tekmovanje, kjer se ekipe glede na razvrstitev iz pomladanskega dela sezone pomerijo za končno uvrstitev. V sezoni 1996 je v kategoriji dečkov zmagala ekipa Jezice iz Ljubljane, ekipa Lisjakov v postavi Krajne Andrej, Bizjak Boštjan, Markelj Dušan, Mlakar Tine, Jereb Vid, Hudolin Nejc, Dolinar Jan, Žontar Kristjan, Valančič Grega, Pire Marko, Dekleva Mart, Hauptman Miha, Pavlo-vič Dalibor in Mijatovič Marinko pa je dosegla tretje mesto, kar je za prvo sezono zelo dober dosežek. Udeležbo na državnem prvenstvu sb omogočili Monterstvo Kešar iz Kranja, Katom - športna konfekcija iz Škofje Loke, ter časopis Gorenjski glas. "Dobro se zavedamo, da je prihodnost našega kluba odvisna od mlajših igralcev, poleg tega pa so šole zainteresiran za širitev športnih aktivnosti v okviru šolskih krožkov in sekcij. Sodelovanje kluba z osno- vno šolo Peter Kavčič je omogočilo stik z mlajšimi generacijami igralcev, ki bodo tudi v prihodnosti prispevale pomembne delež v s slovenskem in evropskem baseballu. Naš glavni cilj je predstavil baseball občisntvu in zanj navdušiti mlade kategorije igralcev. Uspehi ekipe so rezultat dela, ki smo ga vložili v pridobivanje mladih igralcev. S tem smo dobili zagrizene in sposobne igralce, ki svoje sposobnosti kažejo tako na športnem področju, kot tudi v šoli s pridnim učenjem. V svoje vrste vabimo vse zainteresirane učence, ki so stari več kot 8 let," pravi trener ekipe. Kaj pa prihajajoča sezona 1997? Vsekakor se nanjo dobro pripravljajo, saj želijo osvojiti naslov državnega prvaka. "V lanski sezoni smo imeli nekaj problemov zaradi neizkušenosti, saj je bila to naša prva sezona, letos pa se bomo potrudili ter dosegli čimveč zmag, ki naj bi nas pripeljale v finale." B. A. Verjemite ali ne.. Radio Ognjišče Variacija na temo Citroen Berlingo Na plažo, izlet ali nakup Citroenovi oblikovalci skoraj vsako leto presenetijo s kakšnim zanimivim prototipom in to so storili tudi lansko jesen v času pariškega avtomobilskega salona, ko so luč sveta ugledali trije zanimivi avtomobili, narejeni na osnovi komajda rojenega lahkega dostavnika z imenom berlingo. Triperesna deteljica prirejenega berlinga je nastala v Citroenovem oblikovalskem centru v Velizvju, nedaleč od Pariza, kjer se tudi sicer precej ukvarjajo s protipi. Pristop, s katerim so novi berlingo, ki je sicer nekje med dostavnim in osebnim avtomobilom, prede- lali v tri zanimive različice še bolj združuje navidez nezdružljivo in podira meje med avtomobilskimi razredi. Berlingo Bubble Saloon, je praktičen družinski avtomobil, ki so ga po Citroenovih zamislih izdelali pri Heuliezu v Torinu. Namenjen je tako ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA KRANJ V želji, da bi svoje storitve čim bolj približali zavarovancem, imamo na vseh naših poslovnih mestih: na Jesenicah, v Radovljici, v Škof ji Loki, v Tržiču, v Bohinjski Bistrici in v Kranjski Gori dostopen delovni čas za sklepanja avtomobilskih zavarovanj, prijave vseh škod in oglede vozil Popravilo poškodovanih avtomobilov lahko zaupate tudi obrtnikom oz. servisom, s katerimi imamo pogodbe. Skrbi z nabavo rezervnih delov bodo tako odveč. To bomo za Vas uredili mi KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! i jmranniftft CITROEN SERVIS TEL./FAX: 064/422 280 TEL.: 064/422 133 STAN. TEL.: 064/422 109 PRAPROTNA POLICA 23 4207 CERKLJE mestnim vožnjam kot tudi zabavi, njegova mehurčasta oblika pa se ob seveda pričakovanem zbujanju pozornosti, lepo zliva z okolico. Številne krivulje in elipse so tudi v notranjosti, velike steklene površine pa prispevajo k zelo dobri vidljivosti. Zanimive in predvsem naravnane k večji varnosti so tudi funkcijsko ločene zadnje luči, ki dobro sovpadajo v celostno podobo tega avtomobila, ki združuje limuzino in kombi. Predvsem ali samo zabavi pa je namenjen Berlingo Beach Coupe. To je dvosedežni avtomobil, uporabniki pa se z njim najraje zapeljejo na plažo. Kabina je narejena tako, da prostor za njo lahko ščiti pred soncem in vetrom, integrirana ležalnika, zunanji zvočniki in poličke namenjene postavitvi pločevink s pijačo pa kar sami vabijo k predajanju sončnim žarkom. Ko sonce postane prevroče, je moč z zaščitnega loka, ki je tudi nosilec, sneti jadralni deski in se zapoditi v valove. Najkrajši med vsemi, zato pa najvišji je Berlingo Grand Vovager. Ta je na prvi pogled še najbolj podoben serijskemu berlingu, veseli pa bi ga bili predvsem potniki s kakšnim dodatnim centimetrom višine KRANJ Servisno prodajni center Kranj, tel.: 064/223-276, 211-225 NOVE - NIŽJE - CENE VOZIL RENAULT DO 5 % TVVINGO že od 14.600 DEM CLIO že od 15.900 DEM MEGANE že od 22.000 DEM LAGUNA že od 32.800 DEM Ne zamudite: Še nekaj vozil Megane 1,4 RN in 1,6 RT ter Clio 1,4 RT letnika 96 smo dodatno znižali za 8 %. Krediti: Obresti že od T + 0 % dalje Vaš Alpetour Remont Kranj ali pa gospe z urejenimi pričeskami, če je platnena pomična streha zaprta. Vozilo je namenjeno nekoliko daljšim, predvsem pa podeželskim potovanjem, prtljažni prostor z osnovnimi 664 litri, ki ga je mogoče povečati na 2800 litrov, pa zadošča tudi tistim, ki ne morejo brez vse družinske krame. Vsi trije avtomobili imajo enako me-dosno razdaljo (2,70 metra), njihova dolžina pa znaša od 4,1.1 do 4,28 metra. Namenjena sta jim dva motorja 1,4-litrski s 75 KM in 1,8-litrski s 103 KM. 1 S ■ . ...... . . jUtaite PF Ali bodo tri izvedbe berlinga dočakale tudi serijsko proizvodnjo, seveda (kot je v navadi pri atraktivnih prototipih) ne vedo niti pri Citroenu, naredili so jih namreč predvsem zato, da bi zbujali pozornost in to jim je tudi uspelo. • M.G. HONDA "^±y Audi AVTO-MOTO SERVIS in TRGOVINA VOMBERGAR Britof 180, KRANJ, tel./fax: 064/242-137 servis: 064/242-769 • servisiranje VW, AUDI • pooblaščeni prodajalec in serviser motornih koles HONDA • prodaja in montaža gum • avtooptika • ALU platišča • dodatna športna oprema AVT0KLEPARSTV0 Martin Jenko AVTOKLEPARSKA DELA LIČARSKA DELA SERVISI VLEKA VOZIL ČIŠČENJE TRGOVINA, Praprotna Polica - Cerklje tel./fax: 064/422-280, tel.: 064/421-159, stanovanje: 064/422-043 AVTOKLEPARSTVO C %i Cj} J avtovleka 1Q O Montaža in prodaja avtostekel RIBNIKAR MATEVŽ. JEZERSKA C. 86 B. KRANJ tel.: 064/ 242 682 fax: 064/ 242-568 mm JERALA »Mi/i m = BKo L@im m m(šbm§} w@mM te kmmJh§š- * pooblaščeni mtvfc m mimmi® reklamacij avioplaščm * Mrvfe In priprava vrnila na tehnični pregled r^OlIKOHO'/.USkO i.hJl ; PRIPOROČAMO ZA VOZILA, PLOVILA, STROJE, ORODJE, OROŽJE... ODSLEJ NA VOLJO TUDI V SPREJU ALC LESCE 0m*m^m^Me^m**'~M. -tSIBi LOVCI ZARADI MOČNO SOLJENIH CEST ZAŠČITO POSEBEJ PRIPOROČAMO ZA VOZILA, KAJTI TO JE ZAŠČITA, KI JO DOVOLJUJEJO: TO Y O TA, ŠKODA, RENAULT, OPEL... PRODIRA V SPOJE IN REŽE, TER ZAUSTAVLJA CELO ŽE ZAČETO RJAVENJE, ZATO OHRANJA VOZILO VARNO, OBENEM SE ZMANJŠAJO STROŠKI VZDRŽEVANJA. OLJE NE VSEBUJE BARVIL, KISLIN, SILIKONOV ALI STRUPENIH SNOVI. ZAŠČITO OPRAVIMO V INFORMACIJE IN NAROČILA: DOBRI URI. CENA ZA *tfnW«* OSEBNA VOZILA SAMO 8.200 <-=>c?\r\ O^^fVlC? W££*AwX4rA SIT. S PRINESENIM OGLASOM fflMMlP ŠKOFJA LOKA, PRIZNAMO 10 % POPUST U ^ L->L™^UJI d0° TEL.. 064/631-497 Nova Mercedes-Benzova gospodarska vozila Actros in druge zvezde Gospodarska vozila pridobivajo na pomenu, saj si brez njih ni več mogoče zamisliti vsakdanje oskrbe in potniških prevozov. Tega se dobro zavedajo tudi pri nemškem Mercedes-Benzu, kjer poleg ofenzive pri osebnih, že nekaj časa traja tudi produktna ofenziva na področju gospodarskih vozil. Zadnje novosti s področja gospodarskih vozil so po zaslugi zastopnika, podjetja AC Intercar odslej na voljo tudi v Sloveniji, na čelu ponudbe pa je novi težki tovornjak actros. Gre za povsem novo vozilo s številnimi novostmi, predvsem na področju tehnike in vzdrževanja, saj so servisne intervale premaknili na vsakih 100.000 kilometrov. Actros ima tudi povsem novo kabino, ki je zasnovana v različnih izvedbah, ponujajo pa kar do 47 odstotkov več prostora. Novost je tudi računalniški sistem telligent, ki skrbi za kar najboljše delovanje vseh sistemov na vozilu. Tovornjake actros opremljajo z novimi šest- ali osemvaljnimi dizelskimi motorji z zmogljivostjo od 313 do 571 konjskih moči. Letno bodo v dveh tovarnah v Nemčiji naredili 50.000 teh tovornjakov, pri AC Intercaru pa računajo, da jih bodo letos prodali vsaj 100. Vario se imenuje novo veliko dostavno vozilo, ki so pri Mercedes-Benzu naredili kot zamenjavo za dosedanji model Actros, glavna zvezda Mercedes-Benzovih gospodarskih vozil MJ HONDA ZIBERT UGODNO * HONDA CMC BINGO 1,4-3 vrata * CMC SEDAN 4V -1,4 is, 1,5 iLS UGODNO - stara cena -1,6 VTi * CIVIC H.b3V-1,4 iS, 1,5iLS, 1,6 VTI * UGODNO! letnik 96 - popusti do 5.600 DEM NOVO: HONDA PRELUDE 2,0 in 2,2i VTEC X?Jomm Tel/Fax:064 242167 Podjetje AC Intercar je lansko leto na slovenskem trgu prodalo 700 gospodarskih vozil, kar pomeni, da so imeli med 63.000 registriranimi gospodarskimi vozili 13-odstotni tržni delež. Za letos načrtujejo, da jim bo uspelo prodati 750 vozil. Predvidoma v marcu bodo začeli ponujati tudi tako imenovani charter way, najem gospodarskih vozil Mercedes-Benz, ki je že uveljavljen v zahodnoevropskih državah in je koristen predvsem za tiste prevoznike, ki začasno potrebujejo dodatna tovorna ali dostavna vozila. POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSVVAGEN IN AUDI A 3 že od 32.215 DEM A 4 že od 37.922 DEM A 4 avant že od 48.528 DEM A 6 Evropa od 49.990 DEM A 6 avant že od 55.892 DEM PASSAT že od 36.634 DEM POLO od 17.270 DEM CADDY od 18.148 DEM T 4 furgon "Krpan" od 28.988 DEM STALNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL ugoden nakup tudi na kredit ali PORSCHE LEASING VRTAČ d.o.o. Visoko 77a, Visoko pri Kranju 4212 TeUfax: 064/431-072, 431-148 Audi Prijaznejši in udobnejši: vario, novo veliko dostavno vozilo T2. Naslednik je dobil lepši videz in izboljšano notranjost, ki je v večji meri naravnana k udobju, pri čemer niso pozabili na okretnost in robustnost. Varia, ki je namenjen prevozom tovora do 7,5 tone opremljajo s 4,2-litrskim štiri-valjnikom s 136 ali 170 konjskimi močmi, ali 2,9-litrski petvaljnik s 122 konjskimi močmi, na voljo pa so tudi štirje ročni ali samodejni menjalniki. Tako kot actros, je tudi vario opremljen s kolutnimi zavorami na vseh štirih kolesih. Podjetje AC Intercar se z godpodarskimi vozili vse bolj odločno pojavlja tudi, ko gre za avtobuse. Že nekaj časa sodelujejo z ljubljansko Avto-montaŽo, kjer trenutno izdelujejo 20 avtobusov na šasiji Mercedes-Benz O 404. Gre za enaga najbolj sodobnih avtobusov, ki bo zaradi dobre opremljenosti lahko služil tako linijskemu prometu in kot visokoturistični avtobus. V pripravi imajo tudi nizko-podne mestne avtobuse. Z mestnimi avtobusi iz Avto-montaže in z originalnimi Mercedes-Benzovimi podjetje AC Intercar sodeluje tudi na razpisih v mestih Ljubljana in Maribor, ki namerava v kratkem nakupiti več mestnih avtobusov. • M.G. HYUriDfll SAI.....ON JAVORNIK PONUDBA MESECA -TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN! HYUNDAI MOTOR C0MPANY JE DOLOČENI KOLIČINI VSEH MODELOV AVTOMOBILOV HYUNDAIACCENT, LANTRA SEDAN IN VVAG0N, COUPE, SONATA, TER DOSTAVNO VOZILO H-100 ZNIŽAL CENE ZA 1.500 DEM Janeza Finžgarja 5, ~ (Javornik) SI - 4270 Jesenice tel./fax: 064/83-389 Na šasiji O 404 bo Avtomontaža izdelala 20 avtobusov ROČNA AVTOPRALNICA MIRAN NABERNIK KOKRŠKI LOG 13 4000 KRANJ TEL: 064/242-312 MRM&lčl m d.o.o. Trn/. : O04/001-STO Fax.: 004/001-97-0 UGODNO v ASP d.o.o. Primožič Jesenice Vozila iz zaloge cenejša do 3500 DEM Kredit od T+0 % dalje od 1 - 5 let - tudi za rabljena vozila RENAULT NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL MICRA 1.0 16Vairbag.................. 15.990,00 DEM ALMERA 1.416 Vairbag............22.490,00 DEM PRIMERA 1,616V airbag, ABS... 29.400,00 DEM bogata serijska oprema garancija 3 leta ali 100.000,00 km NOVO! PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) <®>HYUnDfll TOVARNIŠKO ZNIŽANJE - l«SOO DEM ZA DOLOČENO KOLIČINO VOZIL RABLJENA VOZILA TARA MPC ACCENT LANTRA sedan LANTRA VVAGON SONATA COUPE H-100 ZA VSE VREMENSKE RAZMERE NOVA MPC 16.000 DEM 23.400 DEM 24.400 DEM 28.290 DEM 33.400 DEM 21.500 DEM HY P0NY, I.90 HY LANTRA, I. 93 R-5,1.94 R - CUO, I. 93 7.900 DEM 15.600 DEM 9.400 DEM 11.300 DEM ŠKODA-FAVORIT, I. 93 7.700 DEM LADA SAMARA, 1.93 5.500 DEM MOŽEN KREDIT 4x4 WD AVTO KAPIVEC, Pipanova 46, ŠENČUR, 064/411-573 SERVIS, PRODAJA STARO ZA NOVO, RAB L J E N AVOZILA REPORTAŽA Slovenski rave dogodek leta se je zgodil Z odil se e rave Policisti so se zgolj sprehajali, vladal pa je vzoren mir. Pričakovanja po izgredih so bila, obiskovalci pa so prizorišče zapuščali s težkim srcem, saj nad prizoriščem visi jeklena krogla rušilnega stroja Organizacija je bila dobra. Vse je bilo tam, kjer naj bi bilo. Ozvočenje, resda nekoliko manjši laserski projektor, pa seveda oder, na njem vsa mogoča mašinerija, od slavnih in nepogrešljivih Technicksovih gramofonov do sintesizerjev, računalnika, pa še kaj bi se našlo. V Tržič je prišla celotna slovenska raverska smetana, med katero (resda bolj v tujini) največjo slavo žanje D.J. IJmek. In Tržič je doletelo še nekaj - sneg in neznosen mraz. Ja, ko sem kakšen teden pred ravom na novinarski konferenci slišal oceno obiska, nekako nisem mogel verjeti. Govorilo se je o nekaj tisočih. Ampak tistega dne je sijalo zimsko sonce, bilo je letnemu času sorazmerno prijetno 'toplo'. O kakšnem snegu niti organizatorji niti mi enostavno nismo razmišljali. Ampak v enem tednu se spremeni marsikaj. Denimo tole: Na začetku zgodbe se pojavi nekaj desetletij staro skladišče, v katerem so skladiščili najprej bombaž, nato čevlje, nekaj let pa, če izvzamemo zadnjo šuštarsko veselico, je velika hala prazna samevala. Iz betonskih zidakov sezidani zidovi in železna strešna konstrukcija sta prazni čakali svojo smrt pod rušilnimi stroji. V enem tednu se je kot rečeno prazna skladiščna hala spremenila v pravi rave center. Lokacija je namreč idealna - prvi techno maniaki so svoje plesne veselice organizirali večinoma ilegalno v opuščenih proizvodnih halah, v kleteh, zakloniščih -skratka v prostorih, ki so vse prej kot obljudeni. V enem tednu so delavci Elektra v halo s pomočjo kablov pripeljali zavidljivo količino elektrike. Sedemnajst kilovatov oziroma nekaj več, kolikor v eni uri 'skuri' ozvočenje, pač ni mačji kašelj, tem pa je treba prišteti še strobo-skopske luči, pa take in drugačne svetlobne efekte, za povrh pa bi našli še kakšno zasedeno vtičnico. V tisti noči je bila stara hala zagotovo največji električni porabnik v Tržiču. Pa še nekaj se je spremenilo v samo enem tednu - kot že veste, vreme. Zima je v belo odejo zavila tudi Tržič, s tem je kar nekaj avstrijskih raverjev žal moralo ostati na oni strani ljubeljskih strmin, prav tako pa se je kar nekaj slovenskih techno manijakov odločilo, da ostane doma. Kakorkoli, glede na to, da se tudi sam upravičeno štejem med Tržičane, sem doma kakšen kilometer daleč od Brilly's ravea točno vedel, kdaj se je vse skupaj začelo. Ozvočenje se je izkazalo, saj je, po pričakovanjih, zvočno dogajanje v dvorani lahko spremljal tudi precejšen del TržiČanov, ki so ostali doma. Na prizorišče sem se odpravil nekoliko kasneje, ko naj bi se na ravu nekoliko bolj ogrelo. Temperaturno in seveda doga-jalno. Tisto prvo upanje je bilo, kot se je izkazalo nekoliko kasneje, zgolj želja. Pri tistem drugem pa se nisem uštel. Za prvi stik z ravom, če izvzamem 'nabijanje' v ušesih pred samo halo, so poskrbeli redarji. Ti so bili zaradi mojega novinarskega poslanstva z menoj nekoliko bolj popustljivi, sicer pa so vsakega posebej dodobra pregledali. Preventiva je najboljše zdravilo, še posebej, če pomislimo na morebitno orožje in nenazadnje tudi mamila. Ampak po nekaj korakih -ŠOK! Močno utripanje strobo-skopske luči me je popolnoma zmedlo. Zdaj svetel blisk, pa spet tema, je popolnoma zmedlo moje dojemanje sveta okoli sebe. Preprosto ne veš, če stojiš pri miru, se morda sprehajaš, gugaš, in nenazadnje, če se morda ne gugajo tisti okoli tebe. Občutek je tak, kot bi gledal film v počasnem posnetku. Ampak, sčasoma se vsaj za silo navadiš na vse to mežikanje. Res pa je, da strobo-skopi zaradi svojega naravnost hipnotičnega učinka človeka nekako potegnejo v ritmično gibanje ob technu. Središče prostora je zavzemal oder, na katerem je svojo spretnost s ploščami prav takrat dokazovala Mariborčanka Red Sonia. Dva gramofona, med njima nekaj potenciometrov, na glavi slušalke, v velikih zvočnikih pa močna glasna glasba. Ob vsem sem se razumljivo povsem spontano spomnil MTV-jevskih raverskih videospotov in poki-mal z glavo - to je to! Obstani na mestu in se predaj vsem tistim kilovatom glasbe in stro-boskopov. V hali je bil kljub vročim ojačevalcem in nekaj pečem peklenski mraz, in nekako se je bilo treba pogreti. Edina možnost, poleg plesa v toplih bundah, je bila seveda gostinska ponudba. Tradicionalno ravers-ki Red Buli in pa klasično slovensko pivo sta začela zmrzovati, obiskovalci pa so največ naročali toplo kuhano vino in pa čaj. Obe topli tekoči dobroti sta kar nekajkrat zapored povsem pošli, a so ju vedno znova uspeli ponovno zagotoviti. Povsem solidno in vzorno so poskrbeli tudi za druge človeške potrebe, dolga vrsta stranišč pa nikoli ni bila popolnoma zasedena. Dan pred ravom je tržiški župan Pavel Rupar podvomil o mirnem poteku celotne prireditve. Do neke mere je bilo njegovo pričakovanje upravičeno, saj se v večji množici ljudi praviloma skoraj vedno zgodi kakšen incident. Ampak, na srečo, temu tokrat ni bilo tako. Tržiški policisti so dan potem z olajšanjem poročali, da se v vsej noči ni zgodil niti en sam incident, da so v hali zgolj patruljirali in da niti enkrat samkrat niso posredovali. Delo redarske ekipe so ocenili kot dobro in profesionalno, tudi to pa je precej prispevalo k srečnemu koncu zabave. Povsem utemeljeno vprašanje organizatorjem, ki so navkljub vsem vremenskim težavam pod eno streho uspeli zbrati več kot tisoč obiskovalcev. Ponovitev bo, vendar najverjetneje ne v Tržiču niti ne v hali, ki je srečno prestala vse glasbene kilovate. Gradbeni stroji bodo še pred načrtovanim ravom halo podrli, organizatorji pa zato že iščejo novo lokacijo. Ena možnih naj bi bila tudi nekje na Gorenjskem, kje pa še ni jasno. Okviren termin -topli meseci konca pomladi in začetka poletja, zasedba pa še boljša kot v Tržiču. • Besedilo in slike Uroš Špehar EKSKLUZIVNI INTERVJU! Vprašanje: Zakaj Gorenjke in Gorenjci množično posegajo po reviji KRIŽKO? KRIŽKO ODGOVARJA: Ker imam 32 lepo oblikovanih strani, 26 strani ugank, približno 50 praktičnih nagrad in privlačno ceno "SAMO 150 TOLARJEV". Kupite me lahko že 27. januarja, oblečen bom v MODRO naslovnico. Najbolj pester izbor računalniške opreme Več kot petsto največjih strank - dolgoletna tradicija, pestra izbira najkvalitetnejše računalniške opreme, šestintrideset mesecev garancije Kranj - Za vse tiste, ki jim je računalnik postal nepogrešljivi sestavni del življenja, pa tudi za tiste, ki ga šele vključujejo v svoj način dela, bo prav gotovo razveseljiva novica, da podjetje OMEGA iz Kranja poleg svojih poslovnih prostorov na Ručigajevi ulici z letošnjim letom odpira še maloprodajno trgovino na Cesti Staneta Žagarja v Kranju, nasproti srednje tekstilne šole. Prijetna trgovina s prijaznimi prodajalci, ki znajo svetovati ob nakupu tako pomembnega blaga, kot je računalnik, je seveda sad skoraj petnajstletnega uspešnega poslovanja podjetja, ki se lahko pohvali z dejstvom, da je eno najstarejših in najuspešnejših ne le na Gorenjskem, temveč tudi v slovenskem merilu. Zgovoren podatek, da je eden največjih kupcev podjetje IBM Slovenije, pa bo prepričal tudi tiste, ki se v poplavi ponudnikov računalniške opreme do sedaj še niso mogli odločiti za pravega. Potem ko so uspešno prodrli na trg največjh uporabnikov računalniške opreme, so se odločili, da ustrežejo tudi ostalim potrošnikom -z najbolj raznovrstnimi tipi računalnikov, primernimi za različne potrebe, računalniškimi blagajnami, pa seveda potrošnim materialom in dodatno računalniško opremo, kot so tonerji, ornega Ručigajeva 31, Kranj Podjetje za računalniški inženiring in trgovino Telefon: 064/ 331-610, 331-263 Telefax: 064/331-264 diskete, trakovi, čitalniki črtnih kod, monitorji in tiskalniki. Printerji Epson, HP, Fujitsu, Star, pa čitalci črtne kode Spectra Phvsics in Percon, prodali za denar, displavji za stranke pri računalniških blagajnah in še mnogo drugega, kvalitetnega blaga je na voljo v novi trgovini Omege v Kranju, po pravici zatrjujejo pri OMEGI in zagotavljajo, da je vse, kar prodajo v njihovih trgovinah, originalno in visoko kvalitetno. Od najsodobnejših računalnikov do disket, trakov, to-nerjev, CD-jev, kablov, preklopnikov, mišk, Multimedie, zvočnikov, zvočnih kartie, TV adapterjev... Vse pri nas kupljeno blago tudi vgradimo. Še zaradi nečesa se stranke rade odločajo za nakup računalnika pri OMEGI - ne le, da imajo v trgovini zaposlene ljudi, ki pomagajo izbrati pravi računalnik za potrebe specifičnega kupca, temveč zagotavljajo tudi strokoven servis opreme, ob dejstvu, da je vsa pri njih kupljena oprema v kar šestintridesetmesečni garanciji. - Prodaja vseh vrst računalnikov za podjetja in dom - Tiskalniki EPSON, HP, STAR, FUJITSU - Monitorji Hyundai in Diamond, vseh dimenzij s 3-letno garancijo - Računalniške blagajne PCU in dodatki k blagajnam: predali za denar, iskalci črtne kode Spectro Physics in Percon, blagajniški tiskalniki, tiskalniki črtne kode, prikazovalniki za stranke, blagajniški pulti... Diskete: 3M, MAXELL, DYSAN, SONY, BULK Trakovi: SONY, MAXELL Tonerji: EPSON, HP, IBM, LEXMARK Boksi za diskete in CD Kabli, priklopniki, adapterji in vmesniki Multimedia: Zvočniki, zvočne kartice, TV kartice, radio kartice Računalniški dodatki: miške, podloge... Računalniško pohištvo, mize, podstavki Programska oprema: MICROSOFT, windows, word, office... Aplikacijsko programsko opremo za podjetja, trgovine Predelave PC, nadgradnje, popravilo vseh vrst opreme v lastnem servisu, načrtovanje in izgradnjo računalniških mrež Hovell in windows NT... Nova trgovina OMEGA na Cesti Staneta Žagarja v Kranju je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, in ob sobotah do 12., za vse dodatne informacije pa so na voljo po telefonu 064/331-610, 064/331-263 ali faxu 064/331-264. Stara in nova Sedmina Ko so pesmi in glasba nekaj edinstvenega Šestnajst let je že minilo od takrat, ko je izšla prva, istoimenska plošča skupine Sedmina, in vsaj polovico od tega je že, odkar večina glasbenih založb po svetu glasbo s starih, vinilnih LP plošč presnemavajo na novodobne, času primernejše cd plošče. Kar predolgo je bilo potrebno čakati, da bi tovrstno metamorfozo doživeli tudi, to lahko z gotovostjo zapišem, dve kultni plošči slovenske glasbene scene iz začetka osemdesetih let. Gre za plošči skupine Sedmina, skupine, ki je delovala v letih 1977 - 82, kot rečeno izdala plošči Sedmina ('80) in Sedmina -II. dejanje ('82) ter s svojim specifičnim glasbenim izrazom zaznamovala slovenski glasbeni prostor. Skupina je delovala v različnih zasedbah, njena gonilna sila pa sta bila glasbenik in pisec pesmi Veno Dolenc in pevka Melita Osojnik. "... skupina, sestavljena iz izvrstnih glasbenikov, se odlikuje po likovni opremi albumov, po izraziti ljubezni do izvirnih kompozicij in prav tako po celotni zvočni podobi, katere izjemno čist zvok ustvarjajo tradicionalna akustična glasbila. Med prelivanjem instrumentalnih delov se rahločutno srečujeta pridih balkanske glasbene tradicije in viteški duh, kakršen veje iz grafik kraljevskega in križarskega izvora..." je med drugim zapisal glasbeni kritik v Italiji, kjer sta pri milanski založbi Mellotron plošči tudi izšli, žal pa je o distribuciji omenjenih cd plošč v Sloveniji tažko napisati kaj določenega. Po prenehanju delovanja Sedmine je Veno Dolenc osem let nastopal sam oziroma v duetu s pevko Klariso M. Jovanovič, nenehno pa ustvarjal nove pesmi, nove skladbe. Nekatere izmed njih so leta '93 izšle na kaseti "Rojstvo idola" Veno in Klarisa pa sta se podpisala z imenom Duma. K sodelovanju sta Pritegnila tudi skladatelja in glasbena Borisa Kovača, s katerim sta Pripravila še kaseto za otroke "Sijaj, s,Jaj sončece", s priredbami ljudskih Pesmi, sodelovali pa so tudi z Igorjem Torkarjem, ob katerega zbirki pesmi "Balade o smehu", so sopotnice Klarise M. Jovanovič, so z njim v studiu sodelovali mnogi ugledni glasbeniki. Ob Venovi avtorski glasbi, vsa leta ustvarjanja je kot neka nadgradnja njegovih avtorskih pesmi, ki jo bomo slišali na tej plošči so še izraziteje opazni sredozemski in orientalski elementi, čutiti je levantinski melos juga in jugovzhoda. Naj ob tej priložnosti omenim nastop na pesmi za Eurosong, ki bo 22. februarja v Ljubljani. Veno Dolenc je bil k sodelovanju namreč izbran in povabljen s strani prireditelja. "Pa ne na Eftrosongu", bi lahko označili njegovo presene- Zasedba za Eurosong: Klarisa M. Jovanovič, Veno Dolenc in Melita Osojnik (foto: Jaro Miščevič) pripravili glasbeni del zbirke na cd plošči. Tik pred izidom je nova cd plošča z naslovom "Onkraj reke", izšla bo pomladi pri založbi Didakta iz Radovljice, s katero se Veno Dolenc pojavlja s starim imenom Sedmina. Poleg njegove življenjske Knjiga Ob meni knjiga, oda o njej. Je komu znana od zdaj, od prej? V noči zvezde, star zlatnik, zvon bije beg v belen hip. Če je neskončen hip le en utrip, to ni pomembno. V katakombe, srž možganov, seže njen dotik. In ko doseže dno razuma, jo bom spoznal, prebral, objel - morda brez uma. Veno Dolenc (z nove plošče Onkraj reke) čenje ob vabilu, vendar je kasneje ponudbo sprejel, kar je predvsem pozitivno za nas poslušalce, saj gre pričakovati oziroma je povsem jasno, da nam bo Veno ponudil nekaj drugačnega izven pop okvirov, značilnih za tovrstne prireditve v Sloveniji. "Šla sva v knjižnico, se zatopila v knjige in izbrala pesem Daljave, avtorja Kajetana Kovica," pravi Klarisa, Veno pa dodaja: "Pesem je zelo lepa in me je neverjetno inspirirala." "Pesmi govorijo, nekatere pa tudi pojejo. Ta poje." Pesem je uglasbil Veno, aranžma za orkester je pripravil Jani Golob, nastopili pa bodo Veno Dolenc (akustična kitara, glas) in pevki Klarfca M. Jovanovič in Melita Osojnik. Omenjena trojka, poleg njih pa še violinist Božidar Ogorevc in multi-instrumentalist Lado Jakša pa se z glasbo Sedmine, nove in stare pesmi jim pravi Veno, predstavlja širom Slovenije. "Najraje v arhaičnih ambientih, ki imajo lepo akustiko. Gradovih, cerkvah, galerijah...," pravita Veno in Klarisa, ki poleg njegovih projektov pod imenom Sedmina sodelujeta tudi z njenimi avtorskimi projekti pod imenom Duma. Gre za delovanje zadnjih dveh let v projektih slovenskih epskih pesmi, z naslovom "Pred nebeškimi vrati", gre za pesmi o svetnikih in o stvarjenju sveta, tu pa so še pesmi španskih Židov, s katerimi bosta med drugim nastopila tudi 30. januarja v Cankarjevem domu. Veno in Klarisa, v okviru Sedmine in Dume, z mnogimi odličnimi glasbenimi in pevko Me-lito Osojnik ustvarjata avtentično in za naše kraje edinstveno glasbo, edinstveno tako po instrumentalni plati, kot po vokalnem izrazu. In če smo čakali pravo čas za tovrstno glasbo. Zaboga, saj je vedno bil in bo. • Igor K. Film o plezalskem podvigu Čopa in Jesihove pred pol stoletja Steber kot alpinistični in igralski izziv Osrednji steber v Severni triglavski steni sta 1945. leta preplezala znana slovenska alpinista, njuna zgodba pa je bila osnova za igrani TV-film Steber. Kranj, 24. januarja - S snočnjo premiero v Cankarjevem domu so se začele slovenske predstavitve novega filma, ki si ga bo v torek iahko ogledala publika na Jeseni-Janv.ui naslednji dan v Kranju. Keziser Matjaž Fistravec je prepričan, da se bo njegov prvenec JJJj 'granimi celovečernimi filmi Pnijubil tudi nepoznavalcem alpinizma. Kot dvojnica glavne igralke g je izkazala Kranjčanka Marija »tremfelj, alpinisti pa so skrbeli »udi za dobro vzdušje. Osnova za scenarij igranega televizijskega filma Steber, ki je Premiere na Gorenjskem Na Jesenicah bo novi film Steber na ogled v torek, 28. 1. 1997, ob 20. uri, v Kranju pa v sredo, 29. januarja, ob 20. IS v kinu Center. V obeh krajih bodo dopoldan tudi predstave za šolske skupine. St3yd^v Produkciji TV. Slovenija in ^opa in Pavle ,"dla Alp iz Maribora, je vzpon n a pa in Pav,e Jesih Prek ^srednjega stebra Severne tri- f'a.\ske stene na vrh gore. Junija i . : !eta Je bil to vrhunski alpinistični podvig, saj je bil steber se nepreplezan. Čeprav si je Čop oolgo ogledoval ta del stene, je bil vzpon vseeno težaven in dramatičen. Ko je drugi dan plezanja Joža zdrsnil, ga je Pavla zadržala na vrvi. Pozneje je omagala, Joža pa je sam izplezal iz stene in prek vrha odšel po reševalce. A Pavla ni dovolila, da bi jo potegnili iz stene, ampak so jo le varovali od zgoraj, •am jih je pričakal tudi Jožev nečak Jaka, ki je kot planinski fotograf ovekovečil srečen konec vzpona. Glavna igralca s svojima dvojnikoma - spodaj desno Marija Štremfelj Matjaž Fistravec "Zgodba je tako hribovska in triglavska, obenem pa tudi slovenska, da me je že dolgo vabila k razmišljanju o upodobitvi na filmu. Po Badjurovih Triglavskih strminah Slovenci namreč nismo več posneli igranega filma s planinsko tematiko. Ker je bilo lani 50 let od vzpona naveze Čop-Jesihova, praz- novali pa smo tudi 100-letnico prvega filma in 90-letnico slovenskega filma, smo se odločili za uresničitev že nekaj časa pripravljenega projekta za igrani televizijski film z naslovom Steber. Po scenariju, ki ga sva ga naredila z Urošem Severjem, smo julija in avgusta lani snemali prizore v Severni Triglavski steni na več lokacijah. Odločil sem se, namreč, da bosta glavna igralca zamenjala s plezanjem v avtentičnih okoljih dvojnika iz alpinističnih vrst. Dvojnica Mirjam Korbar, ki je igrala Pavlo Jesih, je bila prva Slovenka na Everestu, Kranjčanka Marija Štremfelj. Krasno je sodelovala z ekipo in igralko Korbarjevo. Dvojnik Boruta Veselka v Čopovi vlogi je bil Pavle Kozjek iz Ljubljane. Več alpinistov je sodelovalo pri postavitvi podija v steni, prenosih opreme, varovanju igralcev in ekipe, v veliko pomoč pa je bilo tudi moštvo Slovenske vojske s helikopterjem. Alpinisti so vnesli med udeležence snemanja pozitivno energijo in omogočili tako vzdušje, da so vsi sodelavci lahko razmišljali le o ustvarjanju filma. Film je sedaj končan in doživlja prve prikaze med domačo publiko. Z velikim veseljem sem se podpisal pod svoj prvenec med igranimi celovečernimi filmi. Iskreno upam, da bo všeč širšemu krogu domačih gledalcev. Na tujem ga bomo prvič prikazali aprila na festivalu gorniškega filma v italijanskem Trentu, maja pa tudi v ZDA," je za naš časopis povedal Matjaž Fistravec, znani snemalec alpinističnih dokumentarnih filmov in nagrajenec številnih filmskih festivalov. • Stojan Saje INTERVJU Borut Petrič, spet plavalec Kar v dvanajstih letih izgubi telo, lahko nadomesti glava "Vsi zanemarjajo to mojo gorenjsko trmo, poudarjam gorenjsko, ker je mnogo večja, kot je slovenska trma. Na tem koncu smo se zbrali, če pogledamo od župana navzdol, sami trmasti..." Nikoli ne bom pozabil slike Boruta Petriča z dvignjeno roko in stisnjeno pestjo, ko je na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1981zmagal na 400 metrov kravi in za seboj pustil vso takratno plavalno elito. In komentatorja Delića, ki je v tistih trenutkih dobesedno tulil v mikrofon: "Ruke ti se pozlatile, sav, da si se pozlatio..." Več kot petnajst let je že minilo od tistega daljnega splitskega septembra in dvanajst od takrat, ko je Borut zadnjič skočil s štartnega bloka in prenehal z aktivnim plavanjem. Nakar, slišim od znanca vaterpolista: "Ti, a veš, da bo Petrič spet začel plavat'." A nima tiste štacune s kavbojkami, zakaj bi pa spet plaval, a ni že malo prestar, so bili pogovori na to temo. Ker že od nekdaj velja, da je najboljša informacija tista iz prve roke, sem Boruta Petriča povabil k intervjuju. Boruta Petriča, ki ima še vedno državni rekord na 400 metrov kravi, 3.51,63, in se je po dvanajst "suhih" letih odločil ponovno skočiti v vodo in na 1500 kravi odplavati v 16.10,81, kolikor je na olimpiadi v Atlanti plaval Igor Majcen. Le kaj ga je pičilo, Boruta Petriča. Kaj porečete? "Aha," sem si rekeL ko sem se odpravljal na intervju z vami: "Izjavil je, da mu je vedno bolj žal, da se je odločil..." "Nisem rekel, da mi je vedno bolj žal, rekel sem, da mi je vedno večkrat žal. To je razlika. V osnovi mi ni žal, pridejo pa trenutki, ko si rečem, kaj mi je bilo tega treba." Povod je bilo dogajanje na olimpiadi v Atlanti, pravzaprav Majcnov čas na 1500 kravi? "Čeprav veliko premišljujem o tem, kaj je bilo tisto, zaradi česar sem se odločil, stvari gotovo nikoli ne bom prišel do konca. Vse skupaj niti ni tako enostavno. V določenem trenutku se je poklopilo več stvari. Če razčlenim, to je dokazovanje, da je mogoče s trdim delom na čist način, torej brez kemije, tudi po dvanajstih letih odplavati rezultat 16 minut K) sekund 81 stotink, kolikor je Majcen plaval na olimpiadi. Drugo, če sem že rekel, da bom to naredil, potem bom res naredil. In tretje, mogoče najvažnejše je, da sem mogoče že nekaj let v sebi nosil notranji glas, ki mi je govoril, da bi to moral narediti. Zdaj ta glas poslušam." Se vam zdi, da ste v tistih letih, ko človek začne poslušati svoje notranje glasove... "Z leti pač duhovno rasteš in vedno bolj začneš razmišljati o samem sebi in o tem, kar se dogaja okrog tebe. So stvari, ki jih imaš celo življenje v sebi, le da jih kot mlad ne poslušaš in greš svojo pot. Mogoče so to leta, ko se soočiš sam s sabo. Mogoče je bil to glas, ki mi je govoril, da moram to delati zaradi zdravja... Ampak, ker sem človek, ki ne zna delati na pol, pač pa delam le nič ali pa vse, je izpadlo tako, kakor je. Edina dilema, preden sem se odločil, je bila, če grem v to, potem sem sprejel tak način življenja za zmeraj. To je bila največja prepreka, ki sem jo moral preskočiti, ali bom mogel to početi do smrti. Ne, da bom do smrti dvakrat na dan plaval, gre za to, da bom vzdrževal fizično kondicijo, stanje, ki sem ga in ga še bom dosegel. Ko sem nehal plavati, sem izključil kakršnokoli športno aktivnost. Srce in telo sta sicer to relativno dobro prenesla, pravzaprav brez problema. Če pa se še enkrat odločiš ponovno aktivirati', odplavati in v bistvu trenirati, potem svojemu telesu ne smeš več narediti tega šoka, da bi se povsem prenehal ukvarjati s športom. Torej bom rekel, da se nisem odločil le za to leto, odločil sem se za celo življenje. Odločil sem se živeti na ta način." Vidim nekako tri obdobja, čas vrhunskega športa, ko ste trenirali, vsak dan garali v bazenu, čas lagodnega življenja, ko ste plavanje povsem opustili, sedaj pa ste začeli tretje obdobje. Tretje obdobje, kot mešanico obeh, ali pa...? "Bo šport in poleg tega bo tudi še posel. V dvanajstih letih, kar sem nehal plavati, mi je stvari toliko uspelo postaviti na svoje mesto, da se poleg posla lahko skoraj neovirano ukvarjam tudi s takim športom. Seveda pa zdaj, ko treniram dvakrat na dan, ni isto, kot je bilo prej. Določene stvari se bodo morale vseeno malo spremeniti." Tudi v družini? "V bistvu niti ne toliko znotraj družine, kot znotraj posla, ki pa je pravzaprav tudi družinski. Prav pri poslu se bo na začetku mogoče kaj poznalo, ampak prepričan sem, da bo Ho." Nekateri so o vašem načrtu že takoj na začetku podvomili, drugi vam verjamejo, so na vaši strani. "Plavanje je zelo eksakten šport, ura je tista, ki vedno pove, kaj si in kaj nisi. Nihče ne dvomi, da lahko dvakrat na dan treniram, nihče ne dvomi, da lahko odplavam relativno dober rezultat na 1500 metrov, mnogi pa dvomijo o teh 16.10, kot sem rekel. Na srečo ali pa smolo, odvisno, s katerega brega gledaš, imamo uro, ki bo pokazala, kdo ima prav. Moram pa reči, da se mi nikakor ne bo podrl svet, če tega rezultata ne bom odplaval. V meni bi se podrlo, če bi samega sebe razočaral, ker ne bi vzdržal treninga, če bi odstopil od tega, kar nameravam. Če bom namesto 16.10 recimo plaval 16.20, to ne bo tragedija. Če nič drugega, je svetovni rekord za mojo starostno kategorijo 16.37." Se meri tudi to? "Se. Obstajajo svetovni rekordi po kategorijah. V moji, od 35 do 39 let, je svetovni rekord pač 16.37. Zato ne bom razočaran, če ne bo šlo. Pravzaprav se bo letos več dogajalo na treningih in ne na tekmi, ko bom lovil rezultat. Od samih tren- Borut ingov je odvisno, na kakšen način bom plaval še naprej. Če bom pač videl, da me cela stvar...., če rečem, da me veseli, potem ni izključeno, da ne bi s plavanjem tudi nadaljeval. Če bi bil moj načrt tempiran na daljši rok, recimo na tri leta, potem bi si upal trditi, da bi se lahko vrnil zelo blizu tistih rezultatov, ki sem jih imel, ko sem še tekmoval." Blizu vašega rekorda 15.14? "No... Ampak, o tem bom razmišljal konec leta, glede na to, kaj se bo seveda dogajalo v prihodnjih mesecih. Kot sem rekel, ni problem tekma, problem je zdržati treninge." Bolj vas poslušam, bolj mi po mislih hodi tisto, o trmi. Je ta ostala še iz časov, ko ste nastopali v vrhunskem plavanju? "V tem trenutku in vseskozi. Samo trma." No, razlika med takrat in zdaj bržkone je, mladega človeka je lažje usmeriti, v zrelejših letih pa ima človek "na podstrešju" čisto drugače urejeno? "Kar je v dvanajstih letih izgubilo .telo, mislim, da lahko nadomesti glava. Čeprav so me že takrat imeli za zelo zrelega, tako tekmovalca kot človeka, moram reči, da šele zdaj vidim, da sem, kar se tega tiče zelo napredoval oziroma dozorel. Minuse, ki jih morebiti ima telo, je mogoče nadoknadil s plusi, ki so v glavi. Ampak brez gorenjske trme bi tež- s hčerkama Uršo in Marušo ko. Nobena stvar te ne more toliko veseliti, z nobeno stvarjo te ne morejo toliko kupiti, kot ti lahko da trma, se reče volja za treniranje. Večkrat sem že rekel, da me spodbujajo tisti, ki pravijo, da bom lahko to naredil, še bolj pa me spodbujajo tisti, ki pravijo, da ne bom zmogel." Naši z juga rečejo "za inat"? "Inat ja. Nedavno smo se s prijatelji ravno pogovarjali, da Slovenci sploh nimamo besede za "inat". Ker trma je manj kot "inat". Mogoče bi lahko rekel zanalašč." Zanalašč trmast (reče Gorazd)? "Točno, zanalašč trmast." Komentarji vaših prijateljev, družine so različni ali...? "Verjetno vsi razmišljajo približno tako, kot razmišljam sam o sebi. Da sem mal' pr'tegnjen. Ampak prav veliko jaz na mnenje drugih ne dam. Bolj je pomembno tisto, kar sam misliš, in tisto, kar mislijo tvoji najbližnji, predvsem žena. Je pa res, da tista okolica, ki mi res nekaj pomeni, družina in tisti pravi prijatelji, so reagirali tako, kot sem od njih pričakoval. Da verjamejo vame, da mi poskušajo pomagati, da mi tako ali drugače dajejo podporo." Kaj pa ljudje iz plavalne stroke...? "Plavalna stroka, mislim, da je to tako relativen pojem..., namreč ravno med tistimi, ki se v narekovajih spoznajo na plavanje, je največ tistih, ki mislijo, da mi ne bo uspelo. Vsi zanemarjajo to mojo gorenjsko trmo, poudarjam gorenjsko, ker je mnogo večja, kot je slovenska trma. Na tem koncu smo se zbrali, če pogledamo od župana navzdol, sami trmasti..." Vsak po svoje... "Vsak po svoje. Včasih se mi zdi, da je tukaj težko živeti, v bistvu pa je lepo in zanimivo, ravno zato, ker smo taki ljudje." Še vedno imate državni rekord na 400 metrov kravi, odločili pa ste se za daljšo progo 1500 metrov? "Iz dveh preprostih razlogov. Prvi razlog je ta, da hočem ponoviti Majcnov rezultat z olimpiade, stvar por lemik je bila takrat dirka na 1500 metrov. Drugi razlog pa je v tem, da je, pa naj gledam absolutno ali pa relativno, 16.10 na 1500 mnogo lažje doseči in mnogo boljši rezultat je to, kot plavati pod 4 minute na 400 metrov. Hkrati pa gre pri omenjenih razdaljah tudi za povsem drugačen način treninga." Da še malo vztrajam... Daljša proga je bržkone tudi stvar vaših let? "Seveda so tu tudi leta, sicer pa je 1500 metrov predvsem, vsaj jaz sem jo vedno tako jemal, dirka glave in ne toliko telesa. Tu so prednosti večje, kot pri krajših progah, kjer nimaš kaj kalkulirati in taktizirati." Ampak tista slika, ko ste zmagali na 400 metrov na evropskem prvenstvu v Splitu, je pa svetovna...? "Tisto je bilo izpolnjenje mojih otroških želja, želja, ki sem jih imel, ko sem se začel ukvarjati s plavanjem. Biti prvi na taki tekmi... In lahko rečem, da je bila smola ali pa sreča, v bistvu je bila smola, saj bi bil v tistem letu prvi na katerikoli tekmi. Smola, da je bilo to evropsko prvenstvo, lahko bi bila olimpiada ali pa svetovno prvenstvo... Sreča pa je bila v tem, da se je to zgodilo v Splitu, takrat torej še pred domačo publiko. Sicer je zato malo težje, pritisk je večji, po drugi strani pa te tudi ponese, če le znaš pravilno usmeriti tisto en»rgijo, ki prihaja od zunaj." Koliko je 1500 metrov kravi za plavalce zanimiva disciplina, za gledalce je včasih mogoče tudi nekoliko duhamorna zadeva. Osem jih skoči v bazen, dva sta skupaj, pa že med njima je pol bazena razlike..., ni sprinta, ni prehitevanja... "Če ocenjujem subjektivno, v plavanju je to le najdaljša disciplina in tudi v principu so to čisto drugi ljudje, kot pa so ostali plavalci, ker morajo toliko več trenirati, pa potem na sami tekmi tudi toliko več odplavati. Zame je to najbolj zanimiva disciplina ravno zato, ker se vse ne zgodi tako hitro, ker imaš čas... Kar se tiče taktike, pa je za tistega, ki se na to spozna, to lahko super tekma. Ne gre le za absolutno moč, tu je pomembna tudi moč, ki jo imaš v glavi." Za vami in bratom Darjanom jih ni bilo veliko, ki bi se približali? "Matjaž Koželj in Igor Majcen sta imela bronaste medalje na EP, a kaj ko v tistem trenutku ni bilo koraka naprej. Moj komentar na olimpiado je bil tak, kakršen je bil. Nikoli ne bi tako reagiral, če bi mislil, da gre za plavalce, ki ne morejo narediti kaj dosti. Pravzaprav sem bil razočaran, sam pa vedno pravim, da imamo nekaj diamantov, biserov, ki jih ne znamo izrabiti, da bi dosegli tisto, kar lahko dosežejo. Če ne zmore, mu ne moreš zameriti, če ni naredil, ampak nekdo, ki bi lahko naredil in tega ne naredi, tisto te boli." Kadri v Sloveniji torej so? "Generacija, ki plava sedaj, je super generacija, ki bi lahko marsikaj dosegla, samo manjka ji tista pika na i, da bi se prebili iz tiste evropske povprečnosti, da bi bili bolj stalni. Alenka Kejžar bi bila lahko stalna nosilka medalj s katerekoli tekme. No, letos ji je recimo na zimskem evropskem prvenstvu uspelo, poleti, upam, da bo ponovila. Imam teorijo, da v principu ljudem, ki živijo od Športa ,pretirani uspehi sploh ne ustrezajo. Ko se ti pojavijo, potem vsi pričakujejo, da se bo vse spremenilo, da bo vse drugače. Spremeniti se mora sama organizacija, ljudje morajo več delati, tudi pod večjim pritiskom živijo. Bil je uspeh, v naši slovenski miselnosti verjetno ni nič drugače kot po svetu, bil si prvi, zdaj moraš biti pa celo življenje taprvi. Vse ostalo je razočaranje. In ljudje, ki živijo od športa, se tega bojijo. Športnik se tega ne boji. On leze po stopnicah gor in ko pride gor, je svoje naredil in lahko po stopnicah takoj začne hoditi dol ali pa bo nekaj časa hodil po vrhu... Ampak funkcionarji in določeni trenerji želijo imeti uspehe, ampak ne izrazitih uspehov. Prevelika evforija je ob uspehih in prevelika kritika od neuspehih. Vse to pa je tudi stvar športnikove širine, kako zna prenašati to, kar se mu dogaja." Nadaljevanje na 13. strani INTERVJU 13. STRAN • GORENJSKI GLAS V mladih letih je to težko? "Ne pri športniku podcenjevati mladih let. Je pa res, to zdaj vidim, da je nekdo, ki je pri osemnajstih, še relatvino mlad. Jaz sem v tistih letih mislil, da je to največ, kar lahko dosežeš. Kljub vsemu pa gre za izdelanega človeka, ker drugače ne bi bil vrhunski športnik. Osnovne širine seveda obstajajo in če takrat, ko si na vrhu, življenje zajemaš s preveliko žlico, te zna druga stran nesti." Kako kaj gre na treningu, se spomnite, ko ste takrat zjutraj vstajali, ko ste hodili plavat, koliko je razlike, nekoč in danes? -"To mi mora postati rutina." Kot je bila nekoč?' "Tako kot nekoč. Takrat, ko si vzel "zdravo za gotovo", je bila to pač rutina. Ko zjutraj vstanem ali pa zvečer, ko grem na trening, je še vedno vsakič en tak stresek. Moram reči, da so z razliko od včasih sedaj jutranji treningi mnogo lažji, kot večerni. Včasih je bilo ravno obratno. Tudi zaradi bazena samega. Včasih smo hodili v tisto bano dol spodaj (stari zimski bazen, op. i.k.). To je bilo res ubijajoče. Zdaj je bolj problematično zvečer. So obredi, navade..., dvanajst let se je dogajalo približno isto, zdaj pa to življenje kar naenkrat presekati, se obleči in iti plavat... Štiri tedne je, kar to počnem, zdi pa se mi, da to počnem že tri mesece. Dnevi se mi blazno vlečejo. Za razliko od prej, ko mi je čas letel hitro, kar se da." Nekje sem prebral, da je prava svoboda takrat, ko zjutraj vstaneš in sTrečeš: "Kaj bi pa jaz danes počel?" "Tako kot jaz skočim v vodo, grem trenirat, mora nekdo v fabrko gume prekladat. V končni fazi smo vsi na »stem, eni delajo eno, drugi drugo. Eni smo bili pač za nekaj poklicani, dano nam je bilo, da lahko to Počnemo, drugim pa pač to ni bilo dano. Vsak je za nekaj na svetu. Iz tega ne delam ne vem kakšne tragedije. Veliko ljudi verjetno mnogo bolj t!T*i) ker morajo zjutraj vstati in iti v s'UŽbo, kot pa jaz, ko grem v svojo ?'Užbo, trenirat. Tako sem vse skupaj Jemal takrat in tako to jemljem tudi sedaj." zaenkrat plava več kot jaz. Ko bo enkrat steklo, bom treniral med dvema in dvema in pol urami na trening." Kdaj bo steklo? "Računam, da bom nekje v treh mesecih toliko natreniral, da bom lahko začel trenirati." Koliko ste na treningih preplavali včasih? "Letne "kilometrine" ne morem ujeti, ker bom tri mesece bistveno manj plaval kot včasih. Takrat smo plavali po 4000 kilometrov na leto. Če rečem na pamet, jih bom do decembra odplaval 3(KKJ, 3500. S tem, da potem, ko bom začel trenirati pravi trening, ne bo bistveno drugače, kot je bilo včasih. Takrat sem treniral dvakrat po 10 kilometrov, sedaj jih bom minimalno dvakrat po 8." Plavate kravi ali tudi kaj drugega? "Plavam kravi in hrbtno. Za delfina sem še pretežak in prešvoh, prsno pa nikoli nisem maral." Tudi mešano ste imeli dobre rezultate? "Bili, samo discipline nisem nikoli maral." Kdaj bo tekma? "Postavljen je termin 20. december." Je to kakšen poseben datum? "To je pravzaprav zadnja normalna sobota v decembru. Zaradi gostov, ki jih bomo povabili, smo poskusili vse skupaj narediti pred božičem, da le-ti lahko normalno pridejo domov za božič. Povabljeni bodo Matt Biondi, Mark Spitz, Vladimir Saljnikov...." Na tekmi bržkone bo sotekmova- lec, že zaradi občutka? "Zamišljam si tako, da bi poskusil dobiti dva, tri plavalce na 1500 metrov, ki jih je v Evropi, kolikor hočeš. Predvsem, da bi mi dajali znake, kaj se med tekmo dogaja z ¥*like razlike v razmišljanju ni? "Ni velike razlike. Sem človek utine, moram priti v neki ritual in Potem ni nobenega problema. Težko ho 7'a1menJairi rituale, ker sem po roskopu pač kozorog. Kozorogi se shS? ravnamo po istih poteh, a če lucajno zaviješ s poti, se na tej poti ^Pet utiriš. Je pa plavanje delo, ki Pnnese rezultate in je jasno izmerljivo, bicer je tudi v službi je rezultat zmerljiv, a na drug način. Pri plavanju sta ti in ura." OSSSUj ste ° ritualu, kako zgleda gggglffaiaA treniraš...? p !'N» še tako, kot naj bi bilo. ^nvajam se šele počasi. Sedaj pla-2£ po 4 k"ometre na dan, prejšnji leuen sem jih po 3. Šel pa bom na 5 in DaPrej na 6 kilometrov na dan. •avam 2:2, pol zjutraj, pol zvečer. 2Jaj hodim v bazen ob 7. uri, Prestavil bom na 6. uro, da bom do Sli , zaključil in bom potem lahko ■?i v službo in postoril tisto, kar imam za postoriti. Zvečer hodim ob 18. ••' hčerka plava že ob 17. uri, ker mano. Gosti bi odplavali vsak enih 100, 200 metrov z mano. Da se naredi en tak show." Tudi najstarejša hči plava. Če se rodiš v taki familiji, je precej možnosti, da počneš tisto, kar počnejo starši... Ampak glede na to, da se je tebi plavanje v nekem trenutku precej zamerilo... "Daleč od tega. Plavanje imam tako rad, govorim o plavanju kot takem in ne o športu, da bom vztrajal, da ena in druga hčerka toliko časa plavata, da se naučita res plavati. Kaj bosta delali potem, niti ne vem. Zaenkrat plava starejša. Vztrajal bom toliko časa, da se tudi otroci plavalno izobrazijo, kar pa je daleč od tega, da bi otroke silil v vrhunski šport." Zaradi lastnih izkušenj... "Tudi. Predvsem pa mislim, da moji otroci niso zato rojeni, da bi bili športniki, preveč drugih stvari jih zanima, v preveč drugih stvareh sta dobri." Kako na bazenu na vas gledajo otroci? , "Od najstarejšega otroka na bazenu bi bil lahko oče... Teoretično. Sem zgodaj začel ha, ha... Eden od fantov, s katerimi skupaj plavam, je rekel: "A boste vi na um strani plaval?," pa sem mu rekel: "A veš kako, dokler ne odplavam 16.10 me boš tikal, če pa bom plaval 16.10, pol me boš pa vikal..." Mislim, da se lahko marsikaj naučijo od mene." Čeprav niste njihov trener? "Ne, ne, daleč od tega. Veliko jih lahko naučim o obrobnih stvareh, o obnašanju na tekmi, o pripravah nanjo." Kako pa je z vašim trenerjem? Je, ni? "Trenutno delam še čisto sam, po občutku. Odločil sem se^hamreč, da dva ali tri mesece delam samo po občutku, signalov, ki jih pošilja telo, ne more nobeden tako poslušati, kot jih lahko poslušam sam. Kasneje bomo delali po starih programih, ki sem jih že enkrat šel skozi. Pomagala . bosta oče in trenutni glavni trener Triglava Igor Veličkovič. Oče bo teoretično povedal, kako in kaj, drugo bo pa na Igorju." Uradno ste član Triglava? "Seveda. Sem registrirani član PK Triglav in sem hkrati tudi v upravnem odboru. Vklopil sem se v prvo skupino Triglava in upam, da bom iz zadnje pozicije čimprej prišel na prvo. Zdaj se v bistvu še "šlepam"." Hitreje plavajo? "Ne plavajo toliko hitreje, kolikor lahko dalj časa hitro plavajo." Slišim, da boste tudi v prihodnje poskusili kot tekmovalec., glede na to, kar se bo zgodilo v tem letu? "Že, že, ampak o tem ne bom nič govoril, že zato, ker me ljudje potem preveč prijemljejo za besedo. Ko bo leto mimo, si bom vzel 14 dni dopusta in premislil, kako in kaj." Ste v teh letih "svobode" gojili kakšen drug šport? "Nič, nič, lopato, kadar je bil sneg." Zdaj pa res ne razumem, kaj vam je bilo, da ste spet začeli. A ni bilo fletno? ^"Seveda je bilo. Mogoče mi je bilo prefletno, pa pravijo, trpljenje je spoznanje in moraš malo trpeti, da spoznaš." Kako torej zgleda en povprečen dan? "Trening zjutraj, posel, pa domov na kosilo, popoldne se posvetim družini,* pa počitku, zvečer je spet trening, po treningu televizija..." Koliko mora biti pa spanja? "Tu moram pa še priti ven iz starega ritma, saj sem hodH spat ob polnoči. Zdaj bo treba prej. Če bi prej hodil spat, potem mi popoldne ne bi bilo treba. V bistvu grem lahko v posteljo, samo zaspati ne morem..." Hmmm... o hrani? "... je zelo težko govoriti. Držal sem se tega, da sem samo enkrat na dan jedel. Jedel sem samo za kosilo in to klasiko, od pice do makaronov, šnicla, rib... Včasih pa sem udaril tedensko sadno kuro. Za kosilo sem se najedel sadja, nič drugega, izključno sadja. Pa veliko sem pil in to vode." Vode? "Vode. Trenutno še vode, čez teden pa računam, da bom rekel Edina." Koliko časa ste hujšali? "Štiri mesece. 30 kilogramov je šlo dol." Od koliko na koliko? "S 134 na 104 kilograme. Moram pa priti pod 90. To imam v načrtu v naslednjih treh mesecih. Da bom potem lahek treniral." Do sedaj ste hujšali na suho? "Nič nisem šel v vodo, ravno zaradi tega, da ne bi imel občutka, da bi težak skočil v vodo. Delal sem predvsem na kolesu, prakticiral hojo in tek. Fino je, ko začneš po 12 letih spet nekaj delati, ko iz tedna v teden napreduješ. Več preko-lesariš, hitreje lahko kolesariš... Na začetku sem kolesaril deset minut in sem mislil, da bom umrl, na koncu sem pedala poganjal dve, tri ure brez problema. Teči sem začel šele, ko sem prišel pod 115 kilogramov, predvsem zaradi kolen." V telovadnici? "Vse zunaj, nikoli nisem bil v fitnessu, edino, kar sem doma telovadil. Šel sem na to, da hujšam in hkrati treniram telo. S telovadbo je to nemogoče. Sicer pa, zakaj bi tekel v telovadnici, če lahko tečem zunaj?" Šport in stroga dieta? "V bistvu sploh nisem čutil stroge diete, saj sem se za kosilo vedno najedel. Nisem lačen vstajal od mize, kot se to dogaja pri klasičnih dietah, ko ješ petkrat na dan, pa nikoli nisi sit. Jedel sem enkrat na dan in to tisto, kar mi je pasalo." Kaj pa, kadar pridete iz vode? Sam sem bil na morju vedno lačen za vola ubit, ko sem prišel iz vode...? "Zjutraj nimam problema, ker tudi drugače do kosila nisem nič jedel. Ko iz vode pridem zvečer, pa je res kriza. Takrat na silo popijem pol litra vode..." Iz vode pa zopet vodo? "Ja, pa kakšno pomarančo ali pa grapefruit..." Kako je s cunjam, tu najbrž nimate problema, glede na to, da se ukvarjate s tekstilom? "Tu imam rešeno. Hlače sem s številke 60 prišel na številko 52, ampak k sreči sem se doma lahko oskrbel s tem. Majice sem zadržal iste, le da so mi bile prej oprijete, sedaj pa so široke..." Še bolj mladostno? "Prej sem vzel največjo, pa mi je bila oprijeta, sedaj še vedno nosim največjo številko, ker mi je zdaj pač tako všeč. Shujšal sem predvsem v trebuh, tako da mi pri majicah tu hodi viška..." Ste se kaj menili s Fabjanom (kranjski plastični kirurg, op. i.L)? "A, da bi mi delal liposukcijo. Ha, ha... Moram reči, da mi pri teh trideset kilogramih minusa koža ni hodila odveč. Pri hujšanju sta pomembni dve stvari. Prva je, da se zraven ukvarjaš s športom, da hkrati, ko hujšaš mišice začnejo dobivati pravo obliko. Drugič pa je treba paziti, da veliko piješ. Ko hujšaš, se ti v ledvicah nakladajo slabe stvari in jih je po domače povedano treba spirati. Problem bi bil tudi, če bi prišlo do dehidracije, potem se ti lahko podre tudi kaj drugega, koža ovene..." Kaj pa Džirlo, za kakšno fotografijo "prije - poslije"? "Ha, ha, ha... Nič ni bilo od tistega "prije - poslije". Je pa zanimivo, če bi se ukvarjal s takimi stvarmi, bi bila to v marketinškem smislu idealna stvar. "Prije - poslije", ha, ha..." Ste bili na kakšnih zdravniških raziskavah, v stilu tehničnega pregleda...? "Šel sem na osnovni pregled srca. To je bilo takrat, ko sem se odločil, da bom začel hujšati. Pogledali so mi srce, rekli, da je v redu, prav tako ožilje, ostalo pa v končni fazi niti ne more biti tako slabo. Saj sem še relativno mlad." Se vam zdi, da ste po dvanajstih letih presenetili vaše telo? "Sem tako počasi začel, da ni bilo kakšnega strašnega šoka. Štiri mesece sem šel skozi brez kakršnekoli telesne krize." Še o marketingu in sponzorjih, zadeva je kar obsežna, če se spomnim samo na goste...? "Moram reči, da se s tem ne obremenjujem pretirano. Če bo izpa- dlo, da sem komu zanimiv, me bo poklical in povedal, kaj bi želel z mano delati. Zanimivo pa je, da do sedaj nihče ni verjel v moje početje, a so ljudje le počasi začeli verjeti. Mnogi so mislili, da gre za nekakšne štose... Bila je zgodba o predvolilni reklami, pa da vse skupaj delam zato, ker hočem biti naslednji župan v Kranju, pa take bose..." To so bose? "Ja, ja..." Sprašujem zato, ker ste se pred nekaj leti pojavili tudi v politiki? "Ja, ampak zdi se mi, da je mnogo lažjih načinov za politično promocijo, kot pa to, kar jaz počnem. Kar se sicer reklam tiče, bo le-teh verjetno bolj malo. Zato ker svoje ime bolj cenim, kakor ga cenijo drugi. Moram pa omeniti tiste, ki so se name spomnili prvi in s tem na neki način dokazali, da verjamejo v to, kar počnem. To je Optika Monokel, Špedicija Koli m Pizzerija Portobello. Sicer pa je trženje zadeva na povsem drugem nivoju od tistega, o čemer trenutno razmišljam. Je pa tako. Decembra bom plaval, tudi če ne bo nobene televizije in nobenega časopisa, pa nikogar na tribuni, mi je v končni fazi čisto vseeno. Bilo pa bi dobro, da svetu pokažemo kranjski bazen, dobro bi bilo za promocijo plavanja... Žalostno pa je, da so taki časi, da se edino skozi take medijske showe da kaj narediti." Imam občutek, da ste si ob novem letu zaželeli precej naporno leto, ane. "Verjetno, da si nikoli v življenju nisem zastavil tako težkega cilja. Pravzaprav je bilo letošnje novo leto povsem običajno, le 2. januarja, na predvečer dneva, ko sem po toliko letih spet skočil v vodo, sem težko zaspal, saj sem o tem prvič premišljeval bolj zares, zares v smislu: "Zakaj mi je bilo tega treba?" • Igor K., foto: Gorazd Šunk GORENJSKI GLAS • 14. STRAN NAJST NAJST NAJST Petek, 24. januarja 1997 Spet smo začeli šteti od začetka, dragi vrstniki med eNAJST in devetNAJST ter vsi ostali, ki se počutimo tako mladi. Se tudi vam vsako leto primeri, da s spremembo letnice želite temeljito spremembo tudi v Živijo! Naše stalne rubrike pa bodo deležne le nekaj "kozmetičnih popravkov", denimo tista, ki jo pripravljamo skupaj s kozmetičarko Mojco Zaplotnik. Da bo še bolj po vaši meri in okusi, jo bomo obogatili z nagradnimi vprašanji, svojem življenju? Seveda, česa vsega si na tihem ne obljubimo. No, mi vaše sodelovanje pa nagrajujemo tudi drugače. Radi bi, da še naprej pridno smo se odločili, da si z novim letom dovolimo nekaj sprememb. Tako sodelujete v rubrikah Naj...najst, v kateri sestavljate svoje lastne top liste, vam danes prvič predstavljamo rubriko Za šolanje si služim sam. ter v že malce pozabljeni Dopisujmo si v tujemjeziku. Tokrat pa Poleg žepnine, ki nam jo milostno naklonijo naši stari, imamo radi še začenjamo z novo, ki nosi delovni naslov OsemNAJST. Več o njej si preberite v kak tolar za priboljšek in ne vidimo razloga, da bi si ga ne zaslužili nadaljevanju. Kot rečeno: berite, ogledujte si Jotke, uživajte in se odzivajte, sami Kako je to mogoče, boste lahko prebrali v omenjeni rubriki. Vaš trud ne bo zaman! Vprašaj kozmetičarko Kakšen je zdrav jedilnih? 16-letna Mojca prosi: "Svetujte mi nekaj zdravih jedilnikov, da se ne bom zredila in da ne bom imela težav s kožo in mastnih las. Kaj naj jem za zajtrk, kosilo, večerjo? Ali smem jesti pizzo, hamburger, hot dog, kremne rezine, kar je moja najljubša hrana? Po novoletnih praznikih sem se full zredila in koža se mi noče in noče popraviti. Sošolke pravijo, da je kriva potica in ostala praznična hrana." Tvoje sošolke imajo kar prav. Posledice preobilnih dobrot se prav hitro pokažejo tako na teži kot tudi na koži, kot si ugotovila že sama. Mislim, da razne diete za hujšanje niso primerne za mlado dekle. Bolj pomembno se je zdravo prehranjevati. Telesno težo uravnavamo s primerno količino hrane in primernim izborom živil. Izogibati se je treba hrane, ki vsebuje mnogo energije, maščob in sladkorja. To pa je prav tista hrana, kijo imaš sama najraje. Priporočljivo je jesti tri do petkrat na dan. Trije obroki naj bodo glavni; zajtrk, kosilo, večerja, med obroki pa lahko uživaš sadje. Glavni obroki naj vsebujejo jedi iz polnozrnatih žit, zelenjave, mleko, mlečne izdelke ter nemastno meso in ribe. Če želiš izgubiti kakšen kilogram, naj bodo obroki bolj skromni, večerjaj pa najkasneje ob 18. url. Če se boš v mladosti navadila zdravo prehranjevati, se ti bo obrestovalo tudi kasneje v življenju. • Kozmetičarka Ana Mali t I_ Letence 4a, Golnik, S 461-369 ZA ŠOLANJE SI SLUZIM SAM Od pospravljanja do dela za bančnim okencem Veliko dijakov in študentov si služi denarni priboljšek z delom prek Mladinskega servisa Kranj. Tudi BETI ZUPAN, absolventka Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Trenutno prek Mladinskega servisa Kranj delam v podjetju IskraTel. kjer sem se seznanila že z veliko opravili, od urejanja arhiva do tajniških poslov. Zaključujem namreč študij, pišem diplomo, ob tem pa mi ostaja še čas za druge stvari Tudi za delo. Že vsa leta študija tako delam in služim denar, da imam poleg štipendije še kak tolar zase. Delala sem že na banki, na ljudski univerzi, pri zasebniku, v trgovini in vsa ta dela sem si našla sama, izplačilo pa je šlo prek Mladinskega servisa. To zadnje delo v IskraTelu pa so mi poiskali oni Resda je sedaj možnosti, da študent dobi priložnostno delo, manj Z delom prek Mladinskega servisa se da zaslužiti za študij. Zame pa je poleg denarja pomembno tudi to, da imam možnost delati in se česa naučiti. Sem namreč človek, kije težko brez dela. Všeč mije, če v podjetju, kjer delam, spoznam čimveč različnih opravil. S tem veliko odneseš, pridobiš izkušnje in znanje, kar je danes zelo pomembno, saj pravijo: kar znaš, to veljaš. Zato bi vsakomur priporočila, da med šolanjem tudi dela. Sprašujete me, ali takšno delo odpira pot do kasnejše (stalne) zaposlitve? Tudi lahko, saj se v podjetju, kjer bi morda rad pozneje dobil zaposlitev, želiš čimbolje izkazati. Če poznaš njihov način dela, potem ob morebitnem sprejemu stalne zaposlitve nisi popoln začetnik. kot včasih, toda če si vztrajen krat moraš povprašati in in ne preveč izbirčen, ga še vsakič že ob 11. uri stati vedno lahko dobiš. Tudi pri pred vrati, pa gre. Delo v Mladinskem servisu se potni- IskraTelu so mi našli v petih dijo, da ga najdejo. Le več- dneh. Za lepše face Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika Draga mladenka, dragi mladenič! Lep pozdrav na začetku novega leta in če je že novo leto, se moramo nekaj novega izmisliti tudi ml Lansko leto sem vam pisala o mnogih koristnih rečeh v zvezi z nego vaše kože in s počutjem nasploh. Prepričana sem, da ste se kaj koristnega naučili in da vam je uspelo rešiti tudi kakšen problemček. Včasih so dejali: misliti se pravi nič vedeti In ker tudi jaz le ugibam o vašem zadovoljstvu, sem se odločila, da novo leto začnemo z novo akcijo. Poimenovali jo bomo tako, kot piše v naslovu: Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mikal Zakaj ravno tak naslov? Želim, da bi vam pomagala tako, da si boste lahko dejali: Dost' 'mam. Hočem biti zadovoljen (zadovoljna), nič več ne bom samo težil(a), ampak bom samfa) storil(a) vse, kar Je dobro in prav za svoj lep videz in Naša akcija poteka v dveh smereh: 1. nagradno vprašanje; izžrebani nagrajenec bo nosil ličen nahrbtnik 2. na svoji šoli zbudite zanimanje za predavanje o negi; dogovorite se z razredničarko in sošolci; pobudniki bodo prav tako nagrajeni. Sodelujte! Vaše predloge čakamo do 15. februarja. No, sedaj pa končno o tem, kako sem si zamislila potek akcije. Vsak mesec bomo zastavili nagradno vprašanje, na katerega boste odgovorili in odgovore poslali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrada bo ličen nahrbtniček, ki bo dokazoval, da njegov(a) nosilec (nosilka) o negi ve nekaj več in njo (njega) lahko vprašaš tudi za nasvet, ki bo že bolj strokoven. Drugo obliko sodelovanja boste razvili sami. S svojo razredničarko se boste dogovorili, da razredno uro nameni predavanju iz kozmetike. Ko bo dogovor trden, me bo razredničarka poklicala in domenili se bomo za srečanje. Predavanje bo brezplačno, le na šoli morajo dovoliti, da mesec dni na vidnem mestu visi plakat, ki bo opominjal na našo akcijo. K sodelovanju bomo povabili tudi šolske dispanzerje, tako da bodo tudi pri njih vedeli za našo akcijo. Pričakujemo pa tudi vašo spodbudo. Dogovarjajte se, razmišljajte, ko ga vse bi še lahko pritegnili k sodelovanju, časopis Gorenjski glas bo ta prizadevanja podprlo na različne načine: pripravil bo intervju s kakšnim od nagrajencem, zraven bo na šoli, kjer bomo pripravili predavanja, veliko oblik se bo z vašo domišljijo ponudilo samih. MUK \ I \ t H / \ •> M < ( H i M I S U I I \ i Studio Ma, tel. 226-794, nebotičnik, Bleivveisova 6, Kranj, IV. nadstropje. dobro počutje. Kilogrami pudra, ki prekrivajo nezaželene mozolje, se bodo spremenili le v tanek zaščitni sloj, večno godrnjanje staršev ("saj bo prešlo, to je pač puberteta") pa bomo premostili z dobro poučenostjo in pravilno nego. Zakaj ~jŠ mozolj? Rada bi da bi akcijo sprejeli kot SL spodbudo k mladost- ni razigranosti katere neizbežen spremljevalecje kdaj pa kdaj tudi kakšen mozoljček. Ali ni lep mlad obraz, neobremenjen s potezami starosti, kako poln je pričakovanja in čist sleherne gubice, le tu in tam kakšna rdeča pika? Res lepa je mladost! Torej drage rnladenke in mladeniči zdaj gre zares. Studio Ma in kozmetičarka Mojca Zaplotnik vam bodo dokazali da je mladost res lepa in njen odsev zadovoljni fantje in dekleta. Danes smo vam akcijo prvič predstavili do naslednjič pričakujem vaše predloge, takrat pa vam bomo zastavili že prvo nagradno vprašanje. • Kozmetičarka Mojca Zaplotnik 18. Čudežna številka. Kdaj bom že vendar star(a) osemNAJST let? Kaj pričakuješ, da se bo spremenilo, ko bo z niagično osemNAJSTico napočilo obdobje polnoletnosti? Radi bi vedeli, kako razmišljaš o svoji bližajoči se polnoletnosti, kakšna so tvoja pričakovanja, morda iluzije. Zato razpisujemo nagradno igro. Napišite nam kar se da duhovite odgovore na uvodno vprašanje in nam jih do 10. februarja pošljite na naslov: GORENJSKI GLAS (rubrika za mlade ...NAJST). Najboljše domislice bomo objavili in jih nagradili. NAJST nasveti Drogi reci NE!2! Hašiš, marihuana, ectasy, heroin,.. Mnogi naši vrstniki so že okusili bližnje srečanje z drogo. Tokrat se odzivamo na vaš predlog, naj se v eni naših tem podrobneje posvetimo temu problemu. Velja! Mamila te ponesejo v višave Da je veliko mladih ljudi že poskusilo drogo, da jo nekateri že stalno jemljejo in da je precejšnja množica od nje že usodno odvisna, ne govorijo le statistični podatki. Zagotovo poznaš koga, ki je že eksperimentiral z drogo ali pa je celo tebe že skušal kdo nagovoriti, da poskusi. Ne glede na to, od koga si dobilfa) takšno povabilo, od dilerja, ki služi z razpečevanjem droge, ali od prijatelja, ki bi se rad važil z izkušnjo z narko scene, mamilom je treba reči NE. Droge so nevarne, v najusodnejšem primeru smrtonosne. Saj si že kdaj bralia) o kom, ki je končal zaradi prevelikega odmerka mamil ("overdose"). Odvisnost od mamil je bolezen, ki se ji je težko iztrgati. Vsakdo, ki poskusi z na videz nedolžnim "snifom" ali "travico", je prepričan, da se njemu ne more primeriti, da bi ga droga zasužnjila. Vendar je vedno ravno nasprotno. Boj z odvisnostjo lahko traja leta in leta, velikokrat je neuspešen, v njem trpi/o cele družine... Odvisnost od drog namreč ni le telesna, temveč tudi psihična. Normalno je, da je mlad človek radoveden in bi rad vse okusil in poizkusil. Mladi tudi drogo poskušajo zaradi radovednosti ker jih zanima njihova skrivnostna moč. Starši, učitelji in ostali odraslijih svarijo in strašijo pred njo, torej mora res biti nekaj posebnega. Pisali ste nam, da bi o stvari radi vedeli kaj več. No, to nas veseli raje kopica teoretičnih znanj o tem kot en sam praktični poskus! Veseli nas tudi zato, ker se zavedate, da je pametno poznati vsa dejstva o drogah, o njihovem delovanju in vplivu na organizem, o njihovi omamni moči in o njihovih krutih posledicah. Če vas bodo v našem zapisu nanizana spoznanja odvrnila od drog, nas bo veselilo še toliko bolj. Se nadaljuje. ^Zaposlimo svoje mišice Še vedno smo polni vtisov z decembrskega frizerskega shoiva v Preddvoru, koje v organizaciji revije Sara in med drugim tudi pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa špica slovenskih frizerjev (tudi gorenjski so med njimi) predstavila svoje umetelne stvaritve. Po decembrskih fotkah, ko ste lahko dobili nekaj izvirnih zamisli, kako se urediti za novoletni žur v kakem disku, vam jih ponujamo še nekaj. Morda se vam ob divje sfriziranih glavah porodi ideja za neobičajni look ob kakem drugem bližajočem se prazniku. Odštekano! Zima ponuja kar nekaj možnosti zo- gibanje: alpsko smučanje, tek "a smučeh drsanje, bordanje, sankanje... Za te športe pa je treba biti v dobri formi K njej Pripomoreta tudi aerobika in iitness. V Monika Športu na Brdu se lahko temeljito razgiba- vate vsak dan. od ponedeljka do petka od 9. do 22.30, ob sobotah in nedeljah pa od 15. do 22. ure. Za dodatno utrjevanje je dobrodošla tudi savna, kdor pa želi. da ga ne bo preveč presenetilo zimsko sonce, gre lahko tudi v solarij. Kar nekaj je možnosti ki jih nudi Monika Šport na Brdu, in to gibanja željnim od mladih nog naprej. Aerobiko so pripravili tudi za nosečnice, na naših fotkah pa vidite otroško aerobiko! Rckrcstcijsi ali sprostitev, predvsem pa zdravje Že več kot pred desetimi leti je v snovanju turističnega razvoja Rogle Unior Turizem, v okviru Uniorja, začel s pripravami za izkoriščanje klime kot zdravilnega faktorja na Rogli. Končni rezultat vseh prizadevanj je bila razglasitev Klimatskega zdravilišča Rogla in klime kot naravnega zdravilnega sredstva z določbo Ministrstva za zdravstvo. Poleg sredozemske klime je na Rogli mogoče uživati še v mnogih drugih lepotah in aktivnostih. Rogla je najbolje opremljeni turistični center v Sloveniji. Pozimi smučate, kakor želite in kolikor želite. Skočite lahko v bazen ali savno, poleti na nogometni stadion, v medico center, v športno dvorano, kjer igrajo tenis, squash, namizni tenis in druge igre. Lahko se preizkusite v fitnessu. Pozimi in poleti je Rogla kakor balzam za naš organizem. Prednosti Športno turističnega centra Rogla pa se zavedajo tudi pri Olimpijskemu komiteju Slovenije, kjer ocenjujejo, da so na Rogli vsi pogoji za optimalne višinske priprave športnikov in bodo v kratkem obravnavali predlog, da se ŠTC Rogla imenuje za prvi uradni olimpijski center za pripravo naših športnikov. V dolini pod Roglo, pod zelenim Pohorjem ležijo Zreče, kjer so Terme z akratotermalno vodo. Tudi tu so možnosti za oddih in zdravljenje ter rehabilitacijo velike. Kopate se lahko v pokritem in zunanjem bazenu, potite se lahko v turški, finski savni, na aerobiki ali fitnessu. Pri UNIOR TURIZMU pa ne bodo ostali pri vsem tem. Nadaljevali bodo z razvojem turizma na zreškem Pohorju, pri čemer jim je podporo obljubil tudi državni sekretar za turizem, g. Peter Vesenjak. Če želite zaživeti v pravljici, obiščite Kranjsko Goro Kdor pozna prikupnega in veselega Kekca in njegovo prijateljico Mojco, pozna tudi Kranjsko Goro: samotna brezna, visoke gore in zelene doline v prečudovitih predelih Zgornjesavske doline. Pozimi prostrana smučišča največjega smučarskega centra v Sloveniji ob prvem pogledu zbudijo misel na pravljico o Sneguljčici. Snežno bela polt pravljično lepe gospodične se odlično ujema z neokrnjeno belino mogočnih okoliških gora, njena zdrava rdeča lička pa z energijo vijugajočih teles, ki uživajo v številnih zasneženih progah kranjskogorskih smučišč. Kranjskogorske žičnice imajo najdaljšo tradicijo v Sloveniji. V eni uri lahko prepeljejo kar 16.256 smučarjev, žičniške naprave so dolge 18.610 metrov. Smučišča so dolga 18 kilometrov. Od 23 smučišč jih ima kar 18 proge, primerne za začetnike in manj vešče smučarje, štiri pa sodijo med težke proge. V sami Kranjski Gori imajo 11 žičnic, v Gozd Martuljku sta dve lažji progi, najzahtevnejše proge pa imajo v Podkorenu 1, kajti vse tri sodijo med zelo težke proge. V Podkorenu imajo 4 proge, ki spadajo v lahke ali srednje težke, dve progi sta še na Španovem vrhu in Slatni pri Planici. Torej smučišč je ogromno, možnosti so idealne za odlične smučarje, vešče tudi prog, ki jih premagujejo smučarji v svetovnem pokalu. Prav ti so ime Kranjske Gore ponesli tudi v svet. Na svoj račun seveda pridejo tudi začetniki in otroci, predvsem za družinske dopuste so smučišča kakor tudi prenočitvene možnosti v Kranjski Gori naravnost idealne. Poleg številnih zasebnih ponudb premore smučarski center Kranjska Gora tudi številne hotele, izmed katerih se jih nekaj nahaja prav na smučišču. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki ljubijo nočno smuko ali pa kar nočno življenje nasploh. Če pa vam alpsko smučanje ne "leži" preveč, vzemite s seboj tekaške smuči ali pa le primerno obutev in na sprehodih po neskončnih poteh prelepe narave boste napolnili svojo dušo z najlepšimi stvarmi, vsekakor pa se lahko zgodi, da boste srečali Kekca, Mojco ali pa celo Sneguljčico... Ko Gorenjci a raji o gredo Glasov izlet sta magični besedi, o katerih bomo pisali tokrat. In če besedama dodamo še dve bomo dodali izlet v Zdravilišče Radenci. Zgodaj zjutraj se je tisto soboto začel dan za 53 izletnikov z gorenjske in tudi končal se je zgodaj, v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne namreč. In kaj se je dogajalo vmes? Oba postanka na poti v Radence, na Trojanah in v Tepanjah, sta minila v duhu pričakovanj, kako bo tam, kamor so namenjeni, v Zdravilišču Radenci. Najprej se je izletnikom v spomin zapisala dobrodošlica v hotelu Termal, kjer so gosti poskusili brezalkoholno pijačo Stil in vino Kapeljčan, g. Milan Grah pa je predstavil Zdravilišče Radenci od nekoč do danes. Ogled zdravilišča Radenci so izletniki začinili s pokušnjo Radenske, seveda kar iz vrelca, poleg tega pa so si ogledali tudi Terme in Muzej Radenske. Rekreativni del so Gorenjci preživeli na kopanju, po obilni in okusni večerji v restavraciji hotela Ski pa seveda ni šlo brez plesa, plesno mojstrstvo pa sta gostom predstavila plesalca Plesnega kluba Urška Ida in Boban. Zabavni program Zdravilišča Radenci, v katerem je blestela pevka Lidija Kodrič, je trajal tja do polnoči. Izletniki bi seveda ostali še in še, a kaj ko je bila pot na Gorenjsko še dolga, tako dolga, da so mnogi v avtobusu utonili v prijeten spanec. Ali se lahko prijavim za naslednjič, so mnogi izmed njih razmišljali/ ko so ob pol peti zjutraj prispeli v Kranj, na Gorenjskem glasu pa obljubljamo, da bomo v Radence zagotovo še šli. Dr. IVAN KRISTAN, predsednik državnega sveta: Zupani so lahko naši zavezniki GORENJSKA OD TORKA DO PETKA župani, ki so bili izvol pri za Ste se s predsednikom novega iržavnega zbora dr. Janezom Podob-»ikom že pogovarjali o sodelovanju? "Z dr. Janezom Podobnikom sva se »rečala takoj po njegovi izvolitvi za predsednika državnega zbora. Ugotovila sva neposredni interes za normalno sodelovanje med državnim fcborom in državnim svetom. Predsedniku Podobniku sem izrazil željo po Wih odnosih, kot so bili v pretek-'°sti in rešitvi nekaterih odprtih ^rašanj in napetosti med državnim ?oorom in državnim svetom. V pre-Pnjem državnem zboru namreč ni bilo dovolj pripravljenosti za ustrezno dopolnilo poslovnika zbora, kar bi olajšalo sodelovanje med svetniki in Poslanci. Stiki so vzpostavljeni, sedaj Pa bo mogoče začeti z reševanjem k°nkretnih vprašanj." V državnem zboru prejšnjega skli-fa je kar precej poslancev menilo, da p državni svet "moteč" dejavnik, da ™a prevelike pristojnosti in bi ga kazalo celo ukiniti. Se take težnje, Povezane z ustrezno spremembo ^tave, lahko pojavijo tudi tokrat? "Tega realno ne pričakujem, ker *Prernemba ustave ni enostavna stvar. Jjasti ob sedanjem razmerju sil v arzavnem zboru, ko je problem že Javadna večina za mandatarja in J^oo, za spremembo ustave pa je Potrebna dvotretjinska večina. Zah-yY Po zmanjševanju pristojnosti oržavnega sveta ali celo ukinitvi ne Pncakujem tudi zato, ker državni svet ljeni za poslance državnega zbora, bodo imeli več posluha za pobude državnega sveta, posebno devah lokalne samouprave, meni predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. uspešno deluje in se lahko pohvali z nekaterimi uspehi. Lahko pa se pojavi predlog za uveljavitev državnega sveta kot drugega doma parlamenta. Liberalna demokracija je ob referendumskem predlogu za uvedbo čistega proporcionalnega volilnega sistema omenjala to možnost. Osebno nisem imel nič proti temu predlogu. Prepričan sem bil, da bi morali celo najprej ustrezno spremeniti ustavo in šele nato uvesti proporcionalni volilni sistem. To bi bilo najbolj smiselno." V državni zbor je bilo izvoljenih nad 20 županov. Se ne bojite, da bo državni svet izgubil svojo vlogo pri zagovarjanju lokalnih interesov? Nad polovica svetnikov, 22 od 40, prihaja iz lokalnih skupnosti. Imate župane v državnem zboru za konkurenco? "Tega ne jemljem za konkurenco. Župani v parlamentu so kvečjemu dobra plat sestave državnega zbora. Pričakujem, da bodo imeli poslanci, ki so hkrati župani, več posluha za predloge in stališča državnega sveta, zlasti pri zadevah lokalne samouprave. Prav tu je bilo v preteklosti največ težav pri sodelovanju državnega zbora in državnega sveta. Večina v državnem zboru ni imela vedno dovolj posluha za lokalne probleme. Z vsebinskega in formalnega vidika županov med poslanci nimam ta konkurenco. Po vsebinski plati nam lahko z zagovarjanjem lokalnih interesov pomagajo, po formalni plati pa je državni svet še vedno glavni zagovornik lokalnih interesov. V svetu je sicer pet interesnih skupin, med katerimi je interesna skupina za lokalno samoupravo najmočnejša." Župane v poslanskih klopeh imate torej za zaveznike? "Pričakujem njihovo podporo in prijaznejšo klimo pri zakonih, ki zadevajo lokalno samoupravo. Ker se o nekaterih problemih nismo mogli uskladiti z državnim zborom, smo sprožili ustavne spore. Ustavno sodišče ima naše pritožbe zaradi delitve pristojnosti med državo in lokalno samoupravo, zaradi zakona, ki državo oprošča plačevanja najemnine za občinske prostore, in zaradi za nas nesprejemljivih določil v poslovniku državnega zbora. Če bi bilo že v prejšnjem državnem zboru več županov, taka določila ne bi bila sprejeta in ne bi bilo treba odložilnega veta, s katerim sicer nismo uspeli, zato smo pritožili na ustavno sodišče. Računam, da bo sedanji državni zbor ustrezno, na naš predlog, spremenil tudi poslovnik." Kaj predlagate? "Menimo, da sedanje ravnanje državnega zbora o odložilnem vetu državnega sveta, ko o sporni zadevi samo glasuje, ni pravilno. Mi predlagamo tudi ponovno razpravo, ne samo glasovanje. Prav tako se nam zdi nesmiselno, da mora zaradi našega odložilnega veta, izrečenega samo zaradi enega člena in samo besede, pasti celoten zakon. Tako določa poslovnik in ta nesmisel bi kazalo z njegovo spremembo, ki bi dovoljevala popravo samo dela zakona, odstraniti. Ker državni zbor naše pobude ni sprejel in je zahteva obtičala v proceduri, smo šli na ustavno sodišče." • J. Košnjek Koliko na novo registriranih podjetij ima obratovalna dovoljenja? ^ ^ ^ V nekaterih Iskrah bi morali ustaviti stroje **nj, 24. januarja - Zakon o gospodarskih druibahv četrtem ^^^^ Sela Tl^ntor^ *'e«m med drugim pravi, da mora vsako podjetje za Tržna^^^cX^i p.o. Kranj v Iskro ERO d.o.o. °P*vljanje dejavnosti, za katere je registrirano, pridobi« ^^J^S^LS^i Kranj. Izhodnega registra je ^upravne enote ugotovitveno (obratovalno) dovoljenje. To vedala °P^^^a^{f^; Qd tudi razvidno, da gre vsa leta Jelja tudi za stare firme, ki so se lastninsko, torej statusno s prvim n^J^mJSa% „ ist0 podjetje z enako Preoblikovale, čeprav so obdržale prejšnje poslovne prostore prejema od očbe £P»f»p y prost0rih, hi dejavnosti. Skratka, registracija podjetja na sodišču še ne tudi, da ?T^^J%°^° Pomeni, da podjetje lahko tudi že proizvaja in prodaja, ne zadrži izvršitve. P Ugotovitveno dovoljenje je ti. sklepni akt . h prav ob ta dovoljenja se podkovana, zakonsko zahte-Je, Pred novim letom spot- vo morda tudi vede spregleda tržna inšpektorica iz dala, saj ugotovitvena Kranjske enote, ki je na dovoljenja bržčas ne bodo Jantevo (neznanega) prijavi- poceni jeija obiskala novo nastale P™< JsKrme družbe, porojene iz prejšnjega združenega gigan-*a- Večina novih podjetij [~™vUgotovitvenih dovol tera ni Pridobila; neka tera in F«uooiia; neka-EtW»J». da pač «&S3s*stare mame taeharib?" ozlr°ma Elektronike, druga, pravno bolj Pred izdajo dovoljenja namreč podjetje vzamejo pod drobnogled inšpektorji oziroma pooblaščeni izvedenci; pogledajo papirje, prever-ijo varnost pri delu, električno napeljavo, strupene izpuhe in odplake... Nove družbe, naslednice nekdanje stare Iskre v Kran- AMTOP1 DEŽMAh DATRIS d.o.o. IRDA IN TEKOČA GORIVA BUd, Grajska cesta 11 teI.:064 561 620 ieL064 55 429 vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah K5 -100 PCI že od 123,081,00 SIT Pentium 100 MHz od 128,941*00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov! Td.:0M/22WaFox:223-792 kem bi v Iskri ERO, ki smo jo vzeli samo za primer, morali novoletne počitnice krepko podaljšati. V vodstvu podjetja so dali na tehtnico poslušnost zakonu in delo, ki pomeni preživetje nekaj sto družin. Prednost so dali preživetju, hkrati pa na tržni inšpektorat RS v Ljubljano, ki sodi pod okrilje ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, poslali pritožbo. Glavni argument pritožbe, s katero v ERO skušajo ovreči inšpekcijsko odločbo, je datum začetka obratovanja firme, ki naj bi po inšpekcijski ugotovitvi poslovala od marca 1992 naprej. Trdijo namreč, da podjetje obstaja že od leta 1945 in se je marca 1992 le statusno preoblikovalo iz družbenega podjetja s popolno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo ter pravijo. Razen tega v Iskri ERO ugotavljajo, da je tržna inšpekcija za izdajo odločbe o prepovedi obratovanja uporabila določilo 4. člena zakona o gospodarskih družbah retroaktivno, za nazaj. Zakon je bil namreč objavljen in uveljavljen šele dobro leto kasneje (Uradni list RS št. 30/93). Zakon tako v 4. členu kot tudi v prehodnih in končnih določbah ne omenja podjetij, ki so obstajala že prej, ampak govori o novonastalih podjetjih. V ERO napadajo tudi takojšnjo veljavnost odločbe tržne inšpekcije. Pričakovali bi razumen rok, v katerem bi podjetje od upravne enote Kranj lahko pridobilo ugotovitveno dovoljenje, če že s pritožbo ne bo uspelo, tako pa je inšpekcija "neodgovorno in škodljivo" postavi- la na kocko delo skoraj štiristo zaposlenih (oziroma nekaj tisoč zaposlenih v vseh Iskrinih družbah, ki jih je doletela enaka odločba), in to - kot trdijo v ERO - samo zaradi nepravilne razlage zakonodaje. Kakšen bo rezultat pritožbe, žal, kljub trudu nismo uspeli zvedeti. V oddelku za gospodarstvo, kmetijstvo, ekonomske odnose in razvoj upravne enote Kranj pa so povedali, da se je začetno razburjenje med Iskraši že poleglo in da tečejo postopki za pridobitev ugotovitvenih dovoljenj. Prenekatero firmo, zraslo iz stare, ne bodo stali toliko denarja izvedenci in papirji, kot morebitne pomanjkljivosti, ki jih bodo le-ti ugotovili in jih bo treba odpraviti, tudi z investicijskimi vlaganji. In v tem grmu pravzaprav tiči zajec... • H. Jelovčan •mu KABELSKA TV -*Y/ J-J J KAMNIK - DOMŽALE 'rJ,fjry Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTt V NAŠEM PROGRAMU -__ ZADOVOLJNI BOSTE! TUJI JEŽKI ZANESLJIVA POT K USPEHU zaupajte strokovnosti in tradiciji LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Telefon: 22 22 26 PRIČETEK: februar 1997 NIKd.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J tcL/Ux:O64/80 1 '910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIPEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM/ AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so v minulih dneh po gorenjskih cestah opravili 13 vlek in 8 pomoči. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili dimniški požar na Brezjah 10, zapirali so vodo v Savski Loki 5, na avtocesti Kranj - Šenčur pa je prišlo do zdrsa osebnega vozila, ki so ga nato kranjski gasilci postavili nazaj na cestišče. Pogasili so še požar v strojnici dvigala na Trgu Prešernovih brigad 10 in goreče sedeže na avtobusni postaji na Mlaki. Na Prešernovi 15 so odstranjevali ledene sveče, pohiteli pa so tudi v Staro pošto, kjer se je v Merkurju sprožil alarm, vendar ni bilo nič hujšega. Jeseniški gasilci so imeli 3-krat gasilsko stražo v Gledališču Tone Čufar, pogasili so požar v kleti na Breznici 31, 1-krat pa so z rešilnim avtomobilom prepeljali bolnika v zdravstveni dom. NOVOROJENČKI Od torka do danes smo na Gorenjskem dobili 14 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 11 otrok, od tega 5 dečkov in 6 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.140 gramov, najlažja deklica pa 2.700 gramov. Na Jesenicah se je rodila 1 deklica, kije ob rojstvu tehtala 2.650 gramov, izmed dveh dečkov pa je težji tehtal 4 kilograme. SNEŽNE RAZMERE Zatrnik: 80 cm snega, cesta je normalno prevozna; Zelenica: snega je od 30 do 60 cm, vozi pa sedežnica Ljubelj; Krvavec: imajo do 80 cm južnega snega, smuka je dobra, urejene so tudi tekaške proge; Stari vrh: do 45 cm snega, vse naprave obratujejo; Bohinj: do 40 cm snega, urejene so tekaške proge Bohinjska Bistrica - Rib-čev Laz, Ribčev Laz -Stara Fužina, možno je tudi drsanje pod Skalco; Vogel: 140 cm južnega snega, vozijo Orlove glave, Križ, Storeč in vlečnica Brunarica; Kobla: 50 do 110 cm-snega; vozijo Kobla I, Kobla II in vlečnica Kozji hrbet; Soriška planina: 80 cm snega, vse naprave vozijo, urejene so tudi tekaške proge; Pokljuka: 85 cm snega, vozijo vse vlečnice, urejene so tekaške proge; obratujejo tudi naprave v Kranjski Gori, Podkorenu, Planici in Španovem vrhu, in sicer od 9. do 17 ure, snega pa je do 40 cm. POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENCI pQ SVETU Danes naj bi bil znan predlog nove slovenske vlade Koroški Slovenci leta 1997 Politika združevanja, ne razdvajanja Da je mogoče med obema krovnima organizacijama Slovencev na Koroškem vzpostaviti ustvarjalno sodelovanje, pričata tudi izjavi dveh najodgovornejših: predsednikov Nantija Olipa in dr. Marjana Sturma. Oba predsednika dajeta med letošnjimi nalogami posebno pozornost zboljšanju sodelovanja med obema organizacijama, Narodnim svetom koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, vsaj pri najpomembnejših problemih, s katerimi se srečuje slovenska narodna skupnost na Koroškem. Oblikovali naj bi skupno demokratično zastopstvo Slovencev, kar pa ostaja za zdaj samo pri besedah. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, sicer tudi podžupan občine Sele, pravi o skupnem, demokratično izvoljenem zastopstvu takole: "Naš predlog o novem koordinacijskem odboru je znan. Po tem predlogu naj bi o vprašanjih, o katerih se Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij ne bi mogla zediniti, odločali vsi odborniki vseh slovenskih organizacij in društev. Usklajevanje znotraj narodne skupnosti je nujno potrebno, sicer bomo za vlado samo še šahovske figure, ne pa resni pogovorni in pogajalski partnerji. Na vsak način pa velja: kdor resno želi narodni skupnosti dobro, ne more mimo izvoljenega skupnega zastopstva, ki upošteva vso pluralnost mnenj znotraj narodne skupnosti. Ni dovolj samo govoriti o njej, ampak ji je treba dati možnost, da zaživi." Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm pa na vprašanje, kje in kako vidi možnost za konstruktivno sodelovanje med obema krovnima slovenskima organizacijama na Koroškem, odgovarja takole: "Sodelovanje je mogoče in potrebno. Seveda pa je treba upoštevati nekatera načelna izhodišča. Politična in idejno-politična pluralnost manjšine je objektivno dejstvo. Temu ustreza tudi pluralna organiziranost. Ustvariti je treba koordinacijski odbor med obema organizacijama, ki naj usklajuje zahteve in želje manjšine. Med obema organizacijama je treba ustvariti in graditi medsebojno zaupanje. Zvezi slovenskih organizacij gre za to, da se osredotočimo na tista vprašanja, ki so najbolj pomembna in da skušamo korak za korakom razreševati odprta vprašanja. Ne moremo pa enkrat zahtevati to, drugič pa drugo. Odnosi med obema organizacijama niso bili dobri. To ni treba posebej poudarjati. Zveza slovenskih organizacij jer na svojem občnem zboru jasno povedala, da smo koroški Slovenci avstrijski državljani in da sodelujemo v dveh kulturnih prostorih, v avstrijskem in slovenskem. S tem smo preprečili, da bi avstrijska država videla neko potencialno nevarnost, neko podaljšano roko Republike Slovenije v Avstriji. Treba bo pač znati živeti z večplastno kulturno identiteto." • J.Košnjek Marca kongres Združene liste Ljubljana, 24. januarja • V soboto, 15. marca, bo v Ljubljani kongres Združene liste socialnih demokratov, na katerem bodo volili novo vodstvo stranke. Med kandidati za predsednika je več znanih imen, med njimi tudi sedanji predsednik Janez Kocjančič. Taje predlagal tudi obravnavo njegove odgovornosti za volilni neuspeh stranke. Jutri na Pokljuki Politiki v smučini Kranj, 24. januarja - Ker je za jutri napovedano lepo vreme, posebno v hribih, in ker so Športno društvo Lom, Poslanska pisarna prve volilne enote Kranj in Turistično društvo Tržič priznani kot dobri organizatorji, se obeta na jutrišnjem teku politikov, diplomatov in gospodarstvenikov dobra udeležba. Start tradicionalnega, že petega teka bo ob 11. uri na tekmovališču pri vojašnici Slovenske vojske na Rudnem polju na Pokljuki. Po tekmovanju, med 13. in 14. uro, bo v učnem centru Slovenske vojske razglasitev rezultatov. Pojasnila dajejo v poslanski pisarni (telefon 373-550) ali na TD Tržič (telefon 50-892). Organizacijski odbor teka vodi dr. Avgust Mencinger, vodja tekmovanja pa je Vinko Grašič. • J.K. OBČINA BOHINJ vabi zainteresirane občane na javno obravnavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Bohinj, ki se nanašajo na individualne pobude občanov. Javna obravnava bo v torek, dne 28. januarja 1997, ob 16. uri v sejni sobi občine Bohinj, Triglavska 35, Bohinjska Bistrica, II. nadstropje. ŽUPAN Občine Bohinj Franc Kramar, dipl. ing. Drnovšek snubi predvsem Podobniki Mandatar dr. Janez Drnovšek je v sredo zvečer posredoval parlamentarnim strankam no predlog za sestavo vlade in predvsem Slovenski ljudski stranki in Socialdemokratski strani ponudil več. Polonca Dobrajc je v igri za notranjo ministrico. Ljubljana, 24. januarja - Sestavljanje vladne koalicije že postaja maraton. Danes mora mandatar dr. Janez Drnovšek predložiti predlog vsaj dve tretjini ministrov. Mandatar ima za vsak primer pripravljen predlog vlade, ki naj bi bila sestavljena iz strank, ki so dr. Drnovška podprle kot mandatarja. Po tej inačici naj bi dobila Liberalna demokracija 10 ministrskih mest, Združena lista 6, Nacionalna stranka in Desus pa po eno ministrsko mesto. Po tej inačici, ki ji mandatar očitno ni najbolj naklonjen, bi ostali na položajih vsi sedanji ministri LDS, tudi Thaler na mestu zunanjega ministra, v vlado naj bi prišla med drugim Janez Kocjančič in dr. Lev Kreft, za notranjo ministrico pa je predlagana Polonca Dobrajc iz Slovenske nacionalne stranke. Mandatar pa očitno želi sestaviti širšo vlado, ki bi imala v državnem zboru zadostno večino za nekatere nujne naloge: vključevanje v Evropsko unijo in Nato, reforma volilne zakonodaje in morebitna sprememba ustave. Za te korake pa je potrebna najmanj absolutna, če ne dvotretjinska, ustavna večina. V vladi narodne enotnosti (v njej naj bi bila večina parlamentarnih strank) bi posebno rad videl Slovensko ljudsko stranko, zato je v najnovejšem predlogu v sredo zvečer ponudil tej stranki podpredsedniško mesto, finančni resor in tudi obrambni resor, za kar je predvidel dva kandidata: dr. Bajuka in Marjana Podobnika. Tudi socialdemokratom je ponudil nekaj več (Janša naj bi bil podpredsednik vlade), ni pa tvegal s ponudbo represivnih ministrstev, čeprav bi jih socialdemokrati želeli, pa za to pri drugih strankah ni navdušenja. Janša za najnovejšo ponudbo ne kaže velikega zanimanja, saj želi, da so v vladni navezi vse tri pomladne stranke, tudi krščanski demokrati, ki bi jih Drnovšek Pogovori pred odločitvijo Ljubljana, 24. januarja - Včeraj popoldne in zvečer so se nadaljevali odločilni pogovori strank o sodelovanju oziroma oblikovanju vlade. Sklicani so bili vrhovi Združene liste, Slovenskih krščanskih demokratov in Liberalne demokracije, pred tem pa je bil najprej sestanek treh pomladnih strank, nato pa ponovno srečanje Marjana Podobnika in dr. Janeza Drnovška. Mandatar se je sešel tudi z nekaterimi ministrskimi kandidati, med drugim tudi s kandidatom Slovenske ljudske stranke za finančnega ministra dr. Andrejem Bajukom. Nad predlogom dr. Janeza Drnovška v pomladnih strankah ni velikega navdušenja, je povedal prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in dodal, da časa za taktiziranje ni več in se bo moral mandatar odločiti, prav tako pa vsaka stranka povedati, kaj hoče-Janez Janša je v imenu socialdemokratov dejal, da v stranki o Drnovškovi ministrski ponudbi ni bilo govora. Mandatar nekaterih ključnih pripomb, predvsem glede teže resorjev, ni upošteval. Glavna tajnica SKD Hilda Tovšak pa je napovedala končno odločitev na izvršilnem odboru in če bo treba tudi na svetu stranke. Marjan Podobnik je po srečanju z dr. Janezom Drnovškom povedal, da so možnosti za dogovor, da stfl oba storila vse za uspešno dogovarjanje in da se bo dialog nadaljeval z vsemi strankami, ki so zainteresirane za sodelovanje v vladL • J.K. Kako volimo vlado Mandatar za sestavo nove vlade dr. Janez Drnovšek ima samo 8e danes (15 dni po izvolitvi) čas, da predsedniku državnega zbora posreduje pisni predlog sestave vlade, ki mora vsebovati osnovne podatke o kandidatih, vsaka kandidatura pa mora biti posebej obrazložena. Mandatar ima možnost zaprositi predsednika državnega zbora za podaljšanje roka za predložitev predloga vlade. Vsak od Kandidatov mora v treh do sedmih dneh opraviti zaslišanje pred pristojnimi odbori in komisijami. Če je kandidat zavrnjen, mora mandatar v treh dneh predlagati novega, ki mora ponovno na zaslišanje. Poslanci glasujejo najprej o listi kot celoti. Za sprejem je zadostna navadna veČina. Če je lista zavrnjena, predloži mandatar novo. Če tudi ta v celoti pade, je v tretjem poskusu dovoljeno glasovanje o vsakem kandidatu posebej. Vsi kandidati so napisani na eni glasovnici, poslanci pa obkrožajo številke pred kandidati, ki jih podpirajo. Vlada lahko začne z delom, če je imenovanih dve tretjini ministrov. Za popolnitev vlade ima mandatar tri mesece časa. Če mu to ne uspe, njegova funkcija preneha. Zakon omogoča, da manjkajoče ministre nadomešča predsednik vlade ali kdo drug od že imenovanih ministrov. rad videl v opoziciji, pa tudi sami se nagibajo k temu. Zna se zgoditi, to so za zdaj predvidevanja, da bo dr. Drnovšek predlagal okrnjeno pogovore z Drnovškom. 0$ vlado, tretjino ministrskih no je Janez Janša tisti, ki skuj mest pa pustil odprto za morebitne nove člane vladne koalicije, predvsem SLS, če je v prvi fazi ne bo v vladi, pa bi se kasneje premislila. V SLS sta dve struji: ena je za sodelovanje z Drnovškom, ena pa za zvestobo pomlad nim strankam. Kljub temu) Marjan Podobnik v sred terjal mandat za nadaljuj trojčka zadržati skupaj 1 uveljaviti načelo: v vlado * ali nobeden. Zanimivo pa J da je tudi v najnovejši ina# predloga vlade Polonca P, brajc predvidena za notrafli ministrico. • J. Košnjek Izključeni socialdemokrati Ljubljana, 24. januarja - Iz Rima je prišlo sporočilo, da ■ Janševo socialdemokratsko stranko Slovenije izključili,! socialistične internacionale. Njeno delovanje naj ne bi ■ skladno z načeli evropske socialdemokracije. Predseduj; Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je po t<( dogodku povedal, da se je njegova stranka iz protesta že saJ" umaknila, ker je internacionala sprejela v članstvo ^ naslednice nekdanjih komunističnih partij v državah SredJf in Vzhodne Evrope ter Balkana. Internacionala naj bi I vedno bolj podobna nekdanji Kominterni. Januarska uskladitev pokojnin Pokojnine višje za 1,9 odstotka i Po statističnih podatkih je povprečna (bruto) plača na zaposlenega v državi, izplačana i* mesec november lani, znašala 138.175 tolarjev bruto, 1,9 odstotka več kot mesec prej. Ljubljana, 23. jamuarja • Povsem ter zneskom v predhodnem mesecu znaša 55.309 tolarjev, najnižja pokojni' enaka je tudi odstotna sprememba po izplačane povprečne starostne pokoj- na za polno pokojninsko dobo p* predpisih o pokojninskem in invalids- nine za polno pokojninsko dobo. Če so 47.012 tolarjev. Določena je tudi nov* kem zavarovanju preračunane neto mesečna gibanja plač negativna, do najvišja pokojninska osnova, in sicef povprečne plače, katere gibanje je znižanja pokojnin ne sme priti: z 267.903 tolarje. Dodatka za pomoč ifi treba upoštevati pri sprejemu odio- zakonom je namreč zajamčeno izplači- postrežbo bosta znašala 32.908 tolaajey čitve o uskladitvi pokojnin. Neto plača lo pokojnin v enaki višini kot v (za opravljanje vseh življenjskih po* je novembra znašala 86.912 tolarjev, prejšnjem mesecu. treb) m 16.454 tolarjev (za opravljani« Upravni odbori pokojninskega in in- Kaj storiti potem, ko se pokojnine večine osnovnih življenjskih potreb)' validskega zavoda je na tej osnovi naslednjič usklajujejo in je treba upošte- Večji so zneski invalidnin za telesni sprejel povečanje pokojnin za 1,9 vati vsa gibanja plač od zadnje uskla- okvare, ki so posledica poškodbe p" odstotka, kar velja od 1. januarja dalje, ditve pokojnin? Do uskladitve lahko delu ali poklicne bolezni, glede nj> Zakon o pokojninskem in invalids- pride, če so tekoča gibanja preračunanih odstotek invalidnosti (od 30 do 1$ kem zavarovanju določa, da se pokoj- povprečnih plač pokrila negativno razli- odstotkov) pa znašajo od 4.701 d° nine usklajujejo na podlagi mesečnih ko, vendar le za del, ki presega to 11.283 tolarjev. Od 3.290 do 7.898 sprememb v ravni povprečne preraču- razliko. Sicer se še naprej izplačajo tolarjev pa znašajo invalidnine m nane neto plače vseh zaposlenih na območju države. Tako je vsak mesec, razen februarja, ko je uskladitev pokojnin odvisna od razlike med povprečno starostno pokojnino, preračunano na nespremenjeni zneski pokojnin. telesne okvare, ki so posledica po$' Nazadnje so bile pokojnine usklajene kodb izven dela ali bolezni. Povečali s° na podlagi plač v mesecu oktobru, se tudi zneski mesečnih preživnin p° decembra pa so bile tako usklajene zakonu o preživninskem varstvu kntf' pokojnine izplačane. Tokrat pa je tov. Starostna ali družinska pokojnina- znesek za polno pokojninsko dobo, upravni odbor pokojninskega zavoda odmerjena po zakonu o starostne^ kakršna bi morala biti izplačana v tem sklepal o 1,9-odstotnem povečanju zavarovanju kmetov od 1. januari* mesecu glede na veljavno višini raz- pokojnin od 1. januarja letos. Tako dalje na novo odmerjena znaša 23.50° merja in preračunano povprečno plačo najnižja pokojninska osnova na novo tolarjev. • D.Z.Žlebir --3 Uredniška politiku neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Dire^ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedej, Mirna StarK>v Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, KfjjJ Usk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917/ Mali oglasi: telf^ 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimc5^ obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT _ j WM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Devetnajsta seja občinskega sveta Železniki Do občinskega praznika z anketo Ker se svetniki niso mogli odločiti s potrebno dvotretjinsko večino, bodo med tremi predlogi o datumu občinskega praznika odločali ljudje. Železniki, 23. januarja - Čeprav prav občinski svet občine Železniki slovi po tem, da ima seje dobro pripravljene in odloča na podlagi že predhodno na odborih strokovno in politično usklajenih predlogih, pa sredina seja ni bila ravno vzgled tega. Obravnavali so tudi informacijo o pripravi delitvene bilance po nekdanji občini Škofja Loka. Kar dobro uro razprav in polemik je na začetku seje povzročilo pisno opozorilo predsednika nadzornega odbora Občine Železniki Primoža Pegama, ki trdi, da je občinski svet pri ravnanju s proračunom napravil vrsto nezakonitosti, ker da je občino zadolževal, kljub temu da se ni izdelana in sprejeta delitvena bilanca občine Škofja Loka in se po zakonu do tedaj nove občine ne smejo zadolževati. Tak odgovor na poziv občinskega sveta, da naj nadzorni svet vendarle le začne sproti spremljati delo na občini, je veČino svetnikov presenetil tudi zaradi trditev o tem, da W bilo od Alplesa mogoče izterjati neplačano nadomestilo za stavbna zemljišča (če bi na občini sploh znali brati bilance družb, ki sedaj sestavljajo Alples) ter kar krepkih trditev o tem, da pomeni sprejeti in objavljeni rebalans lanskega proračuna, ki da je bil nedemokratično dejanje, norčevanje iz proračunskih načel. Po dobri uri so svetniki le ugotovili, da je njihova naloga predvsem potrditev zapisnika prejšnje seje, in da bodo pripombe nadzornega odbora obravnavali takrat, ko se bo ta vsaj sestal. Tedaj bo tudi čas za sodbo o tem, ali je bil najem kredita pri izvajalcu gradnje vrtca, ker ministrstvo za šolstvo ni pravočasno izpolnjevalo svojih obljubljenih obveznosti, res nelegalno in nelegitimno, ali pa gre za poravnavanje čisto drugih (političnih) (ob)računov. Sicer pa je bila na dnevnem redu tokratne seje vrsta občinskih odlokov v drugi obravnavi, pri čemer so odlok o občinski turistični taksi sprejeli, pri odloku o občinskem prazniku pa ni bilo potrebne dvotretjinske večine. Odločili so se, da naj se izvede med prebivalci občine poimenska anketa, katere rezultati naj bi med Kmetom je potrebno pomagati Med pobudami in vprašanji svetnikov je bilo največ razprave o pobudi Janeza Habjana za to, da mora občina tudi v prihodnjem letu predvideti sredstva za pomoč kmetom (podobno kot v lanskem letu, ko so jim regresirali krmo), saj vsi trendi kažejo na to, da kmetijstvo upada, to pa bi pomenilo nadaljnje praznjenje sedaj poseljenega prostora in zaraščanje travnikov in polj. Če k temu dodamo še vsakoletne naravne katastrofe (poplave in žled), so ukrepi za pomoč resnično nujni. Po polemiki o tem, ali je ugotavljanje v gozdovih nastale škode dovolj učinkovito, je občinski svet zadolžil odbor za kmetijstvo in gozdarstvo za to, da pripravi konkretne predloge o načinu pomoči, ki naj se upoštevajo pri pripravi letošnjega občinskega proračuna. tremi predlogi odločili o tem, kdaj naj bo ta praznik: ali v spomin na prvo omembo Selške doline v posestno-darilni listini Freisinškim škofom, ali v spomin na prvo omembo železarstva na Selškem, ali kar dan sprejetja statuta nove občine. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter v prvi obravnavi predlog odloka o nadomestilih za stavbna zemljišča. Tu seveda ni šlo brez omembe spora o tem, kje naj bi se ta denar porabljal, prejet pa je bil sklep, da se vrednost točke za obračun teh nadomestil po- veča za 9 odstotkov. Na koncu seje pa je svetnik in član komisije za pripravo delitvene bilance Tone Čufar občinski svet temeljito seznanil z dolgotrajnimi pripravami tega dokumenta, za katerega je že vse kazalo, da se bodo občine zanj sporazumele, pa so se po dvoletnem delu tik pred zdajci spotaknili ob vprašanju dolgov občine Žiri za komunalne storitve, ki da so jih v preteklosti pokrivale druge občine. Če pri tem ne bo poštenosti in zdravega razuma za sporazum, je dejal, se lahko medobčinska komisija kar sama ukine. Š. Žargi Nadaljevanje seje radovljiškega sveta Se brez odločitve o zahtevah Brezij in Mošenj Svetniki so opozarjali na spoštovanje občinskih uredbe in odloka, ki ne določata, da so krajani z območja krajevne skupnosti izjeme pri plačilu smetarine in takse za obremenjevanje okolja Radovljica - Občinski svet je v sredo, v nadaljevanju decembra začete seje, brez spletov najprej sprejel odlok, s katerim so iz Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica izločili vrtce iz blejske in bohinjske občine, nato pa še odlok, s katerim so ustanovili istoimenski zavod, v katerem bodo le vrtci z območja radovljiške občine. Soglašal je tudi s predlogom Glasbene šole Radovljica, da se vključi v skupnost zavodov z imenom Zveza slovenskih glasbenih šol. Ko je razpravljal o zahtevah krajevnih skupnosti Brezje in Mošnje, ki lih postavljata kot pogoj za nadaljnje odlaganje odpadkov na smetišče Črnivec, ni o ničemer sklepal, ampak je župan ob «itikah, da je gradivo slabo pripravljeno, predlog umaknil in obljubil, da bo pripravil novega, ki bo že usklajen z obema krajevnima skupnostima. V občini namreč upajo, da so se z izvolitvijo novega sveta krajevne skupnosti Brezje izboljšale tudi možnosti za pogajanja. Kot je znano, krajevna skupnost Brezje zahteva za čas od lanskega 1. junija do letošnjega 1. julija po 10 tisoč mark odškodnine na mesec oz. skupno 130 tisoč mark, izgradnjo pločnika na severni strani ceste od gostilne Adrijan do bazilike in asfaltiranje cestnih odsekov v znesku 24 tisoč mark, oprostitev plačevanja smetarine in takse za obremenjevanje okolja, plačilo stroškov odvetnika krajevne skupnosti in ohranitev vseh dosedanjih ugodnosti za krajane. Krajevna skupnost Mošnje zahteva pet tisoč mark odškodnine na mesec oz. 60 tisoč mark v enem letu, asfaltiranje pločnika ob pokopališču v vrednosti 10 tisoč mark ter oprostitev plačila odvoza odpadkov. I 0S Jj* 23- Januarja - S hotelom Astoria, nekdanjim vojaškim objektom, ki je po I Pa naTifl Slovenije postal državna last, upravlja obrambno ministrstvo, sedaj I Prei.aj i &a prevzela višja gostinska šola za praktično usposabljanje študentov I Mini*80 letlL Hotel Astoria bo vključen tudi v program investicij, ki jih vodi I prSSSf*0 za šolstvo in Sport>in sicer naj bi ga adaptirali tako, da bo lahko služil I letos l"? usP°saolJanJu študentov gostinstva in turizma. S tem bo dobila v i Prakt'lm s^€m letu osnovana višja šola potrebne prostore za izvajanje svojega '< adoDi%a ProSrama. Podpisnika sta se dogovorila, da bo zmogljivosti hotela po obvezn t u.porablJal° fvdi obrambno ministrstvo, zlasti še za izvajanje miniJtZ5li i -P* ima omenjeno ministrstvo po sporazumih o sodelovanju z _",5rrstvl in obrambnimi silami drugih držav. • D.Z., foto: Tina Doki Župan Vladimir Čeme je občinskemu svetu med drugim predlagal, da bi s 1. januarjem tudi krajani krajevne skupnosti Brezje začeli plačevati takso za obremenjevanje okolja in smetarino, vendar so nekateri svetniki, predvsem Marko Bezjak, opozarjali, da je takšen sklep nepotreben, saj že sprejete občinske uredbe in odloki zavezujejo k plačilu vse občane in ne določajo izjem. V razpravi je bilo slišati, da je sedanje stanje, ko krajani Brezij ne plačujejo takse in smetarine, nezakonito in da je to nezakonitost treba odpraviti. Svetnik Janez Zupan, ki je tudi novi predsednik sveta krajevne skupnosti Brezje, je predlagal, da sedanjega "režima" na Brezjah začasno (do naslednje seje občinskega sveta) ne bi spreminjali; že zato ne, da bi se občina in krajevna skupnost lahko v miru dogovorili o odškodnini in o drugih vprašanjih. O napakah in zakonitosti na voliščih Svetnik Tone Kapus je dal pobudo, da bi župan Vladimir Černe do naslednje seje pripravil poročilo o tem, kaj se je ob referendumu o volilnih sistemih dogajalo na volišču v Cankarjevi ulici v Radovljici. Takrat je namreč na tem volišču prišlo pri štetju glasov do napake. Ker je bila v odboru tudi hči funkcionarja občinskega odbora SDS, je napaka dobila politične razsežnosti. Svetnik Zvone Prezelj, ki je tudi predsednik občinskega sveta, pa je zahteval, naj župan preveri tudi zakonitost štetja glasov ob referendumu v krajevnih skupnosti Ljubno in Begunje, kjer naj bi tudi prišlo do napak. Velika najemnina, še večja izguba Alpski letalski center Lesce-Bled je v hudih težavah. Ob tem, ko republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zahteva za lani in za letos plačilo 74 tisoč mark najemnine za zemljišča, so pri predaji poslov med dosedanjim in novim direktorjem ugotovili tudi 44 milijonov tolarjev izgube. Svetnik Tone Kapus je predlagal, da bi problematiko ALC uvrstili na dnevni red prihodnje seje, svetnik Marko Bezjak pa je še predlagal občini in ALC-ju, naj čimprej začneta postopek za pripravo dokumenta, s katerim bi za zemljišča na območju ALC-ja določili drugačno rabo. C. Zaplotnik Redek avtentičen primer stare slovenske hiše Nacetova hiša postaja muzej Šest let si Tone Polenec prizadeva, da bi hišo v Puštalu uredil tako, da bi ostala dragoceni primerek slovenske dediščine. Čeprav slovi Puštal, ki je del tisočletnega mesta Škofje Loke, po številnih starih nišah, je večina obnovljenih tako, kot zahteva življenje in sodoben čas. Nacetova hiša -domačija Polenčevth, ostaja dragocenost predvsem za to, ker je že družinska tradicija in posebna rodovna vrednota, da hiše niso spreminjali. Sedanji naslednik si prizadeva, da bi jo obnovil in čimbolj pristno odprl za javnost. Ko smo prosili Toneta Polenca, sicer našega poklicnega kolego, znanega tudi kot dolgoletnega urednika slovenske letalske revije Krila, sredi šestdesetih let pa je kar nekaj let pisal in urejeval tudi prilogo Gorenjskega glasa Panorame, da se nam predstavi, nam je malce hudomušno dejal, da je pač eden od naslednikov Nacetove hiše v Puštalu v Škofji Loki. Dodajmo še, da je sin znanega naravoslovca prof. dr. Antona Polenca, ki je častni občan Škofje Loke, ter nečak Leopolda Polenca, ki je v slovenski zgodovini zapisan kot znani operni pevec. Nacetova hiša, kot se je tod reklo po domače, je že na zunaj mogočna stara hiša, ki je bila v sedanji obliki zgrajena leta 1755, strokovnjaki pa ocenjujejo, da to ni prva hiša na tem prostoru. Je pa to ena zelo redkih tako starih dvostano-vanjskih hiš, in že na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da je posebna vrednost hiše v tem, da je ohranjena^ kolikor se največ da v prvotni in pristni obliki. Za tiste, ki Škofje Loke ne poznajo, ali pa jo poznajo le površno, povejmo, da je bil Puštal precej vase zaprt in siromašen del tega tisočletnega mesta, ki je imel svojega graščaka. Tod, na desnem bregu (Sore) Poljanščice so se ljudje ukvarjali z glavni-karstvom - delali so polizdelke za mojstre, ki so živeli na drugi strani reke v Karlovcu, ter čevljarstvom. Puštal je poln starih hiš - od tod je tudi znana Škoprajeva hiša, ki je bila preseljena na grajski vrt za muzej na prostem - skan-sen (in tam žalostno propada), vendar so v večini obnovljene in prilagojene današnjemu času. Rod Polenčevih je nekako povezan z znano škofjeloško rodbino Homanovih, ki so verjetno hišo tudi gradili. Do 1907 leta je bila v hiši gostilna, o čemer danes pričajo klopi, ki so povsod okrog glavnega bivalnega prostora - "hiše". V njej je zadnji prebival Tonetov stric Leopold (umrl je leta 1974), ki je bil samski, kar je, poleg njegove očitne afinitete do starih stvari, zagotovo vplivalo na to, da se je hiša ohranila v prvotni podobi. Posebno pozoren odnos do te hiše in njene ohranitve je bila in je sploh družinska tradicija, ki jo je po očetu Antonu pred šestimi leti nasledil Tone. Čeprav stanuje v Kranju, se s hišo toliko ukvarja, da več časa preživi tu, kot v Kranju, sicer pa so skrbni varuhi sosedje. Lani se je odločil za nekoliko temeljitejšo revitalizacijo: prvotno slamnato streho so na prelomu stoletja zamenjali s "špičakom", ki je zdržal do- brih 90 let, lani pa so ga morali zamenjati. Drug predvsem varnostni problem hiše pa je bila električna napeljava: električni tok je prišel v hišo okoli leta 1926 s skrajno primitivno in predvsem nevarno napeljavo, ki se je nato vsaj trikrat dopolnjevala. Ko so se lani lotili nove napeljave - ta je predvsem varna in diskretna - se kar niso mogli načuditi, kako je ta lesena hiša sploh "preživela" tako napeljavo. Ko omenjamo začetek prenove, zapišimo Tonetov poudarek, da je bilo pri tem nadvse dragoceno sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine, ki je prispeval tudi dobro polovico za to potrebnih sredstev, svoj delež pa je prispevalo tudi mesto (občina) Škofja Loka. Obnova hiše pa še ni končana: na preureditev čakata dve lončeni peči, ki sta izredno pomemben del hiše, saj je Tone prepričan, da se je hiša v ostrešju zdrava ohranila predvsem zaradi dima - prav "avtohtone impregnacije", ki je obvarovala hišo pred zaje-dalci. Strokovnjaki so ugotovili, da sta zelo dragoceni primerek lončarstva idrijskega porekla, po Sedeju pa je Zgornja peč primerek najstarejše ohranjene peči s posvetnimi motivi. In kakšne načrte ima Tone Polenec s hišo, ki jo kot pomemben spomenik naše dediščine najdete že v strokovni literaturi in turističnih vodnikih? Predvsem je ne namerava prilagajati za bivanje, saj sodi, da bi jo pri tem na avtentičnosti izgubila. Poleg že naštetih obnovitvenih posegov, je njegova želja, da jo čim lepše uredi in odpre za obiskovalce, ki jih dediščina zanima. Že sedaj ne mine dan, ki bi ne minil brez obiskovalcev, pri čemer pa Tone meni, da jo poznajo bolje drugi, kot pa Ločani. Če je njegov oče, hišo zapiral pred obiskovalci, so sedaj vsakomur, ki ga zanima, vrata odprta. Veliko preveč je v tej hiši videti, da bi lahko na tem mestu popisali - od prave črne kuhinje, kjer se še danes kuri, do praktično vseh prostorov, kjer ostaja vse tako, kot je nekoč bilo: stara oprema, razna orodja, itd. Kljub temu da se že več let intenzivno ukvarja z njenim urejevanjem, skoraj vsak dan najde kakšen dragoceni detajl ali predmet, ki ga preseneti. Pravi, nadvse bogati, predvsem pa pristni etnografski muzej, ki bo čez leto ali dve lahko na široko odprl svoja vrata. Š. Žargi POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KULTURA UREJA: Lea Mencinger PtM , 24. januarja 1997 Nova zgoščenka KZ AVE ZAHTEVNA ZBOROVSKA GLASBA Komorni zbor Ave je pred kratkim izdal že svojo četrto zgoščenko, naslov je Struna življenja. Predstavitev je bila minuli v torek v ljubljanskem hotelu Union, kjer bo to nedeljo Ave gost glasbenega večera in Tomaža Lorenza v Modrem salonu. Zgoščenka, ki je izšla te dni v samozaložbi, prihaja prav v času, ko Komorni zbor Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana niza tako doma kot tudi na tujem izjemne pevske uspehe. Zbor se je med drugim izkazal na mednarodnem tekmovanju v Mariboru, pa v italijanski Gorici in v Grčiji. Na najnovejši zgoščenki je enajst zborovskih del domačih in tujih avtorjev. Skladbam na duhovne tekste (Mendelsson, Verdi, Holst, Sandstroem in Čopi), sledijo še skladbe s posvetno vsebino (Pahor, Krek in Vremšak). Pesmi na zgoščenki predstavljajo tudi zanimivo jezikovno pestrost, saj jih zbor poje v petih jezikih - nemščini, latinščini, italijanščini, švedščini in slovenščini. Pesmi so posneli v cerkvi sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku oktobra lani. Komorni zbor Ave se je v zadnjih letih povppel v sam vrh zborvskega petja pri nas. Zato ni bilo nikakršno presenečenje povabilo na štirinajstdnevno turnejo po ZDA, na katero zbor odhaja v začetku marca letos. Na povabilo Združenja ameriških zborovodij se bo zbor med drugim v družbi svetovno priznanih zborov pred avditorijem, ki ga sestavlja okoli osem tisoč zborovodij iz ZDA in drugih držav, predstavil z izbranim programom na treh koncertih konvencije združenja v San Diegu. Koncerte pa bodo imeli tudi v Los Angelesu, San Franciscu, Oklahomi in Dallasu. V maju pa čaka Komorni zbor Ave pomemben nastop na zborovskem tekmovanju za veliko nagrado Evrope v francoskem Toursu. Na tekmovanje so se uvrstili s prvim mestom na mednarodnem tekmovanju v Gorici julija lani, pomerili pa se bodo s petimi zbori, ki so se na tekmovanje uvrstili na drugih pomembnih pevskih preskušnjah. Med tekmujočimi zbori so tudi svetovno znani Filipinski madrigalisti, ki so nastopali tudi v Sloveniji. S tem pa pevske promocije zbora Ave in s tem tudi slovenskega zborovskega petja za letos še ni konec. Radio Slovenija bo namreč zbor Ave letos uvrstila na mednarodno radijsko tekmovanje posnetkov zborovskega petja, na katerem sodelujejo pevski zbori iz evropskih dežel in Izraela. Bienalno tekmovanje, ki se je pred leti začelo v londonskem BBC, bo letos izpeljal belgijski radio. • Lea Mencinger RODBINSKA KNJIGA Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu so v sredo zvečer predstavili rodbinsko knjigo Buhovi iz Stirpnika. V okviru programa praznovanj šestdesetletnice Muzejskega društva v Škofji Loki so prireditev na Loškem gradu pripravili: Knjižnica Ivana Tavčarja, Loški Muzej in ZKO Škofja Loka. Zanimivo rodbinsko knjigo z naslovom Buhovi iz Stirpnika so podrobno predstavili Anton Jakopič, izdajatelj in založnik knjige, Pavel Smolej, ki je knjigo idejno zasnoval in prispeval risbe, Jelka in Sonja Anžič sta govorili o družinskem drevesu, Ivanka Dolenc in Majda Tolar o zbiranju življenjepisov, slednja je knjigo tudi lektorirala. Na predstavitvi sta sodelovala tudi Mojca Sifrer - Bulovec, kustodinja etnologije v Loškem muzeju in Peter Hawlina, samostojni rodoslovec. Prireditev sta povezovala Marija Lebar in Marko Črtalič, za glasbeni del so poskrbeli učenci Glasbene šole Škofja Loka. Odlomki iz rodbinske knjige Buhovih so bili objavljeni v letopisu Gorenjska 96/97 Gorenjskega glasa. Buhove in Zupanove, tudi o njihovem rodu smo pisali v letopisu Gorenjske, bomo povabili na Srečanje rodov, ki ga pripravljamo 31. maja letos. • L.M. Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj ^©GOCK> *ATINE|A Melita Osojnik, Jasna Knez, Goro Osojniki ZELENI ŠKRAT ARIEL sobota, 25. januarja 1997, ob 10. url, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ Kranj GLAS OŠ dr. Janeza Mencingerja Savska c. 10, Boh. Bistrica razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATIVNO-RAČUNOVODSKEGA DELAVCA za nedoločen čas Pogoji: - končana V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - znanje uporabe računalnika Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na OS dr. Janeza Mencingerja, Savska c. 190, Boh. Bistrica. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 15 dneh. Po pesmih in gledališču z mladim pesnikom Gregorjem Sok n PESEM SE DA OBLIKOVATI KOT PLASTEH Kranj - Devetnajstletni dijak Srednje ekonomske in upravno administrativne šole iz Kranja Gregor Solce, doma iz Kamne Gorice, je pred kratkim na natečaju za literarno delo na temo Strpnost prejel nagrado za svojo pesem z naslovom Cvet. Prihodnji mesec pričakuje, skupaj s kolegom iz srednje šole, izid svoje prve pesniške zbirke. Glede na leta se najbrž še spomniš, kako je nastala tvoja prva pesem? "Seveda, napisal sem jo v sedmem razredu, za domačo nalogo, namesto spisa. Posrečil se mi je celo akrostih. Nastala je zato, ker se mi je zdelo zabavno premetavati besede, zvoke in nme. Vznemirjalo me je dejstvo, da na videz preprosta povezava različnih besed, če si vzameš čas in se poglobiš vanje, lahko toliko pomeni." In potem je šlo naprej samo od sebe? "Tako je. V srednji šoli sem ves čas po malem pisal, pesmi so bile objavljene v šolskem časopisu, v kratkem pa bom skupaj s kolegom Simonom Bergantom izdal pesniško zbirko, ki jo bo založila prav srednja šola, v katero hodim. Petindvajset pesmi imam pripravljenih. Nastale so v zadnjih dveh letih, najrazličnejše, a globoko v sebi pravzaprav vse ljubezenske. No, včasih tako, za ravnotežje napišem tudi kakšno z drugačnim sporočilom." Pomeni, da v šoli podpirajo umetniško ustvarjanje dijakov? "Zelo, česar sem zares vesel. Od lani imam tako celo status umetnika. Še posebej bi ob tem rad poudaril Gregor Solce, dijak petega kranjske srednje ekonomske in no administrativne šole. pomoč in spodbudo prof. Grmek Zupanove." Je tudi pesem, ki je bila nagrajena na natečaju Zelenih na temo Strpnost nastala kot protiutež ljubezenskim? "Ne, pesem Cvet je nastala že prej. Toda glede na sporočilo, zajeto v pesmi, se mi je, ko sem opazil razpis, zdelo, da bi bila pravšnja. Tako sem se odločil, da jo pošljem na natečaj." 5 čim se takrat, ko pišeš pesem, bolj ukvarjaš - z obliko ali vsebino? "Zanima me oboje, pravzaprav me vlečejo prav razmerja med vsebino in obliko pesmi. Stil je seveda pomemben in prav zato včasih kakšno besedo po svoje prikrojim. Drugače pa skušam ponavadi v pesmi ustvariti nekakšno sceno, okolje za sporočilo." Imaš kakšen poseben postopek, po katerem se lotiš pisanja? "Ponavadi pišem zvečer, sicer pa takrat, ko začutim, da moram nekaj izraziti. Problem letnika a'> misel, ki jo premle-uprav- vam v sebi, dokler ne dozori. In takrat jo napišem, ko je čas Eravi. Zato tudi ponavadi odim po svetu s pisalom in papirjem." Ostane takšna, kakršna dozori v tebi, ali jo kasneje še popravljaš? "Včasih že, pa bolj zato, ker se mi zdijo pesmi kot plaste-lim, s katerim se lahko poigram - to svobodo si že dovolim, saj so pač moje... Toda bistvo tistega, kar napišem prvič, ponavadi ostane." Bi bil pesnik po poklicu? "Seveda. Sestavljanje besed mora že biti lep poklic, si predstavljam. Toda do poklica je bo preteklo še veliko časa." Praviš, da te vleče tudi gledališče. "Tako je. Kar v dveh gledaliških skupinah delujem. V CKD Kranj sodelujem v gledališki šoli, ki jo vodi Lojze Domajnko. Ta čas pripravljamo predstavo z naslovom VilinČek z lune. Poleg tega pa sem tudi član amaterske gledališke skupine z Javornika." Najdeš med poezijo in gle-dališčem veliko skupnih točk? "Seveda sta povezana, saj so ljudje najprej peli in nekako uprizarjali pesmi. Poleg tega pa mislim, da je umetnost ena, in so zato različne veje umetnosti nujno povezane med seboj." Kdaj razmišljaš o razmerju med tako imenovanimi uvel' javljenim i pesniki in mladimi pesniki? "S tem se nekako ne ukvarjam. Po mojem smo tako vsi ljudje nekje globoko v sebi pesniki, umetniki. Vsak ustavr-ja po svoje, sebe, ali karkoli drugega. Pesem je samo eden od načinov ustvarjanja. O dobrih ali slabih pesmih in pesnikih pa le to: kdor pozorno posluša, bere, že začuti, katera je zares dobra, ne glede na to, kdo jo je napisal." • M. AhačiČ Jubilantka sama je s svojimi tremi monologi vtkala v to uprizoritev pravi zvezdni sij. Najprej je dobrodušna, preprosta klošarka, zvesta svojim načelom in svoji svobodi, objemajoča svet, ki je povsod in nikjer njen, večna popotnica in nekakšna "večna starka"; ki s skoraj materinsko milino in zaskrbljenostjo opazuje in vrednoti ljudi, ki se kar naprej pehajo za svojim statusom, imetjem, ambicijami in v tem ne prepoznavajo ujetosti, zakrknjenosti, nesmisla. Svoboda pa je kot ptica in tudi starka leti in v svoji otroški duši ni sposobna opaziti, da ima pravzaprav polomljena krila in da jo bodo v trenutku, ko bo obležala na tleh, pometli kot nepotrebno, motečo smet. Potem se v svojem drugem monologu Tatjana Košir predstavi v vlogi ostarele prostitutke, ženske izjemne erotične energije, ki se sicer zaveda, da je njen čas minil, pa si tega noče priznati - to zdaj seveda ni več čas sijaja, ki ga je bila deležna zlasti v času obeh velikih vojn in ki je žlahten spomin na lepoto njenega posla, toda tega so krivi drugi, moški, družba, tisti, ki ne živijo v spominih, ampak v novih časih in ki ji kajpak ne bodo nikoli priznali njenih velikih, tako rekoč državljanskih zaslug v preteklosti. Ampak zaradi tega v njej ni bridkosti, je pač samozavero-van boj za svojo tržno vrednost do konca. V tretjem monologu je Tatjana Košir elegantna, pravkar obogatela dama, sicer zasebna trafikantka s svojo osebno zgodbo nesrečnega, nezvestega zakona. Ženska, ki je resnično ljubila, pa ji je mož ušel k sosedi, bogati apotekarici. To je zgodba o čakanju, o ljubezni in sovraštvu, o prizadetosti in veselju, o nesreči, ki jo prinaša trdno upanje in o sreči, ki jo prinese naključje usode. In v vseh treh monologih preživi Tatjana Košir pred nami celo paleto razpoloženj, utripov, občutenj, tiste človeške žlahtnosti, ki zna zmerja znova spremešati trenutke veselja z bridkostjo. Dva vmesna monologa jeseniške premiere igrata Mira Bolte in Nataša Ravnik, obe, tako kot jubilantka, zaslužni za odličen gledališki večer. Mira Bolte je "žajfarica", ženska, ki si je zaradi strahovitega sovraštva do umazanije in ljubezni do čistoče in mila prislužila dosmrtni zapor - kajti milo je začela izdelovati iz umazanih, zamaščenih moških. Boltetova je ustvarila podobo blage, s svojo osamljenostjo sprijaznjene ženske, ki na čudaški, komaj verjeten način dosledno uresničuje svojo vizijo sveta kot sveta čistosti, miru in samote. To je igralska stvaritev božajoče, skorajda nežne srhljivosti. Nataša Ravnik pa v svojem monologu uprizarja podobo mlade, vase zaverovane igralke, ki čaka svoj prvi resni angažma in gre (tudi dobesedno) preko trupla, da bi ga dobila. To je kreacija mladostne zaletavosti, prvega poklicnega ljubosumja in rahlo plehke frfravosti. Edini življenjski imperativ je uspeh, zvezdništvo, pa naj je še tako negotovo in v oblakih. Uprizoritev je režiral Mar- jan Bevk. Za njegovo režijo je tudi tokrat značilen pretanjen posluh za gradnjo značaja, fina, mirna kompozicija in nevsiljiva, minimalizirana mi-zanscena. To pa je natanko tisto, kar uprizoritev, po avtorju namenjena igralskim bra-vuram, pravzaprav od režiserja zahteva. Marjan Bevk je sam zasnoval tudi komorno, le z nekaj scenskimi elementi poudarjeno scenografijo, kostume pa je oblikovala Darja Vidic Lektorica je bila Alenka Bole Vrabec, za gib pa je skrbela Alenka Hain. Z rahlo kabaretnimi glasbenimi improvizacijami povezuje posamezne monologe pianist Primož Kerštajn. • Vladimir Kocjančič Premiera v Gledališču Tateater MAČEK V ŽAKLJU Visoko - V dvorani Doma krajanov bo gledališče Teater Visoko jutri, v soboto, ob 19. uri prenuerno uprizorilo komedijo v treh dejanjih Maček v žaklju Georgesa _Fevdeauja.___ Vodvilsko komedijo so pripravili igralci: Kondi Pj' žorn, Rastko Tepi' na, Franci Kranjec Jelka Štular, Tatjana Hafnar, Janez Cankar, Nataša Hafner in Gregor Kok. Kot sodelavci so pri pre' dstavi sodelovali U' tok Alidič, Jolanda Tičar, Ana Hawlina. Irena Pajkič, Miha Krišelj, Nataš« Gros, Robert Truden in Peter Štula* Predstavo bodo pO" novili tudi v nedel' IIp jo, 26. januarja, op §J 18. uri prav tako v domu na Visokem-' Na sliki: posnetek * vaje za Mačka * žaklju Premiera v jeseniškem gledališču Toneta Čufarja ob 40-letnici umetniškega delovanja Tatjane Košir IGRALKA JE... IGRALKA Parafraza naslova prisrčno bridke komedije Alda Nicolaia "Ženska je... ženska" v prevodu Srečka Fišerja (v petih fabulativno samostojnih, pa pomensko zaokroženo povezanih monologih) najbrž najustrezneje zadeva bistvo odličnega gledališkega dogodka ki ga je jeseniško gledališče pripravilo v počastitev visokega umetniškega jubileja svoje prve dame - gospe Tatjane Košir. Na cesti: Mazda 323P Novinec v kompaktnem razredu Tudi pri japonski Mazdi so spoznali, da so avtomobili kompaktnega razreda vse bolj priljubljeni, predvsem pri evropskih kupcih. Tako so njihovi inženirji po samo petnajstih mesecih razvojnega dela, naredili se četrto karoserijsko različico modela 323. Novinec ima poleg številčne oznake 323 še dodatno črko P, ki pomeni praetical, slovenski Mazdini trgovci pa ga bodo ljubkovalno imenovali tudi Popaj. Mazda 323P sodi v sredino kompaktnega razreda, kot osnovo pa so konstruktorji uporabili tnvratni model C in štirivratno limuzino, pri kateri so si sposodili sprednji del. Zelo kratek razvojni čas je oSNOVa RENAULT ^ POOBLAŠČENI Renault AVTOKLEPAR AVTOVLEKA - AVTOKLEPARSTVO Bojan Žepič s.p. Retnje 45, 4296 Križe teiyfax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA S* ROČNA AVTOPRALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (rmsproti podružnice O.š.) NA,ZŽn: ^4/246-846 "AJBOUŠA PRALNICA NA KOKRICI posledica uporabe računalniškega programa 3CAD, s katerim so lahko simulirali številne oblikovne in tehnične rešitve, najpomembnejši pa je prihranek pri investiciji. Oblika nove mazde 323P bi morda okusu slovenskih kupcev ugajala celo bolj kot nekoliko ekstravagantni model C, medosna razdalja je nekoliko krajša kot pri limuzini, prostora v potniški kabini pa je kljub temu dovolj. Prtljažnik uspe pogoltniti 310 litrov prtljage ah pa 650, če je zadnja klop popolnoma pre-vrnjena. Dva bencinska motorja, ki bosta služila pogonu nove različice P, sta Že znana. Gre za širivaljnika s po štirimi ventili na valj, z 1,3 oziroma 1,5 litra gibne prostornine ter zmogljivostjo 73 oziroma 88 konjskih moči. Emisijske vrednosti, ki prihajajo iz izpuhov, so pod polovico dovoljene meje po predpisih Evropske unije. Predvidoma v mesecu juniju bodo pri Mazdi ponudili tudi različico z 2,0-litrskim dizelskim motorjem, ki zmore 71 konjskih moči. Mazdini razvojni inženirji so tudi pri tem avtomobilu veliko pozornosti namenili varnosti. Podvozje deluje zelo zanesljivo, enako velja za zavore, poleg posebne bočne zaščite, pa so avtomobil opremili še z varnostnima zračnima vrečama za voznika in sovoznika, ki ju ni le pri osnovni različici z oznako PRO. Zato pa je v osnovnem paketu volanski servoojačevalnik, osrednja ključavnica in predpriprava za vgradnjo radijskega sprejemnika. Skupaj z 1,5-litrskim motorjem je oprema nekoliko bogatejša, vključuje še elektriko za pomik stekel in bočnih ogledal ter električno dvižno in pomično strešno okno. Različica SE se ponaša z dodano klimatsko napravo, zavornim sistemom ABS, blokado nepooblaščenega vžiga in dodatnimi lučmi za meglo. Mazda 323P doživlja svojo evropsko premiero prav v Sloveniji, vzrok pa tiči v tem, da so trenutno dobavljive količine avtomobilov omejene in ne bi zadostovale za kakšen večji trg. Uradno bodo avtomobil začeli prodajati konec prihodnjega tedna, medtem ko bo v večini evropskih držav na voljo šele konec februarja ali v začetku marca. Pri Mazdinem slovenskem zastopniku MMS računajo, da bo model P imel pri seriji 323 tretjinski prodajni delež. Serija 323 je bila lani med Mazdinimi avtomobili med slovenskimi kupci najbolj popularna, saj so pokupili kar 575 od skupno prodanih 663 osebnih in 110 lahkih dostavnih vozil, kar je Mazdo med daljnovzhodnimi znamkami uvrstilo na tretje mesto. Pri MMS načrtujejo, da bodo letos še uspešnejši, saj so v prodajne načrte za osebna vozila napisali številko 850, za lahka dostavna pa 150. • M.G. d.o.0. TRGOVINA Z AVTODELI TEL.: 064/718-401 LESCE, Železniška ulica VAM NUDI VSE ZA VAŠ AVTO - akumulatorji, brisalci, svečke B0SCH ■ zavorne ploščice ATE, FER0D0 -motoma olja VALV0UNE, CASTR0L, SHELL - avtoplašči FULDA DUNL0P SAVA - prtljažniki THULE z vsemi nastavki - radijski aparati BLAUPUNKT V NAŠEM POOBLAŠČENEM SERVISU HYUNDAI pa vam naredimo komplet servisne storive za vse tipe vozil. BLED, Cankarjeva 30 TEL. 78-600 ^ SUZUKI SALON KRANJ LESCE C. Talcev 69, tel. 331-013 Alpska c. 62, tel. 718-585 Del. čas od 8.30 -12.30,15.00 -18.00 BALENO 4 WD, športna limuzina, karavan od 19.990 DEM VITARA - VEČNO MLAD TERENEC SAM UR Al - JUNAK V SNEGU GLAS in Prometni kviz Vsaka malenkost, pa naj bo še tako majhna, ki lahko pripomore k zmanjšanju nesreč v cestnem prometu, je vedno dobrodošla. Vsaka preprečena smrt je svojevrsten uspeh in navdih za novo delo. Skoraj ni voznika, ki ne bi poznal projekta -10 %, ki je namenjen zmanjšanju nesreč, še posebej tistih s smrtnim izidom. Rezultati akcije so bili v preteklosti zelo uspešni. Toda ko gre za rešitev življenj udeležencev v cestnem prometu, bo cilj dosežen šele takrat, ko nesreč s smrtnim izidom ne bo več. Vemo, da je praktično to skoraj nemogoče doseči, toda vseeno bomo veseli vsake morebiti preprečene nesreče, ki ji bo botroval tudi naš in vaš PROMETNI KVIZ. Tako smo v Avto šoli QUEEN, kjer poučujemo kandidate A in B kategorije, ter v sodelovanju z Gorenjskim glasom, Radiom Kranj in Policijo pripravili informativni projekt PROMETNI KVIZ. Vsak četrtek ob 13.20 boste lahko na Radiu Kranj poslušali kratke strokovne informacije, ki so tako ali drugače povezane z udeleženci v cestnem prometu. Oddaja je namenjena Eredvsem bodočim voznikom, saj orno v vsakem kvizu zastavili tudi tri nagradna vprašanja, vse pravilne odgovore pa bomo bogato nagradili. Ker bodo nagrade povezane z opravljanjem vozniš- kega izpita, bodo še kako prav fmšle vsem, ki nameravate v etošnjem letu opravljati vozniški izpit. Da pa bo kviz še toliko bolj privlačen, bomo o samih temah pisali tudi v Gorenjskem glasu, kjer bo v vsaki petkovi številki zastavljeno tudi nagradno vprašanje za naše bralce. Kupone s pravilnim odgovorom bomo uvrstili v boben, iz katerega bomo enkrat mesečno na Radiu Kranj izžrebali pet nagrajencev. Tudi te nagrade bo prispevala avto šola QUEEN in jih bodo veseli pre- 3ADiO 97.3 F/7 dvsem vsi bodoči vozniki. Tudi vse tiste, ki ste že udeleženci v cestnem prometu vabimo, da se naši akciji pridružite. Lahko nam pišete in zastavite kakšno vprašanje, na katerega bomo poskušali odgovoriti. Lahko nas opozorite tudi na pereče cestne probleme na gorenjskih cestah in druge zanimivosti. V tokratni številki pa smo vam pripravili nekaj koristnih informacij za vožnjo v zimskih razmerah. NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom PROMETNI KVIZ. Prvo žrebanje bo na Radiu Kranj 14. 2. ob 13.20. Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev Tretja do peta nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas. Nagrad bodo še posebej veseli vsi, ki bodo v letošnjem ali naslednjem letu opravljali vozniški izpit. %s v s*^ flV flV. OX ff\ «\ KUPON A/l Vprašanje: Vpišite minimalne predpisane starosti, ki jih mora kandidat doseči za opravljanje vozniškega izpita: Kolo z motorjem (H kategorija) __________ let. Motorno kolo z delovno prostornino do 125 cm (A ka.) let. Motorno kolo (A kategorija)_let. Avtomobil (B kategorija) ,, let 323 F 1.5i 16v DOHC MAZDA vam ponuja prihranek do 4000 DEM (odvisno od modela). Znižanje cen velja do 31. 3. 1997 oz. do prodaje zalog! Vsa vozila so letnik 1997! Darilo našim kupcem: vrhunski avtoradio in avtomobilske preproge! Mazda 323 F IMA dvojno ameriško zračno blazino (60/190 l), bočno zaščito, servo volan, varnostno skrinjico, električno pomična stekla in streho, električno nastavljiva zunanja ogledala in triletno garancijo / 100.00 km ZA 26.990 DEM pri vašem trgovcu z vozili Mazda kredit / servis / I PRI VAŠEM TRGOVCU Z f VOZILI MAZDA Y.C.C. do.o. Stara c. 25 Kranj (na Gorenjskem sejmu) O 064/221-626 227-002 MAZDA NAJ BO Avte M, d.o.o. avtosalon in servis VI MONDEO FIESTA - znižana cena servisne storitve in popravila z originalnimi deli avtokleparstvo in avtoličarstvo vullcanizerstvo, pranje in nega vozil 'VINA Z AVTODELI v prostorih servisa velika izbira avtodelov in opreme :r avtopnevmatike za vse vrste vozil TRŽIČ, Predilniška 16, tel. servis in avtosalon: 53-334, tel. trgovina: 53-125 Seat Cordoba že od 19.540 DEM! Seat Toledo že za 26.803 DEM Na zalogi: Seat Ibiza že za 15.992 DEM Seat Inca že za 17.116 DEM PORSCHE LEASING, vaš finančni partner VOZILA ^55A"|" S ŠPANSKIM Skupina Volksvvagen TEMPERAMENTOM AVTOSERVIS BLED Ribenska 6, Bled Tel.: (064) 741 116, 741 317 Fax: 741 625 Ob menjavi letnih časov medvedje menjajo dlako, avtomobili pa... Ko zima pokaže zobe Vsak lastnik avtomobila se zaveda, da njegovemu avtomobilu največ škode povzroči prav zima. Redni pregled avtomobila in pravočasno ukrepanje pa lahko prihranijo marsikatero škodo. Menjave letnih časov 'povzročijo* kar nekaj sprememb tudi na naših jeklenih konjičkih. Te gume dol, one druge gor, pa merjenje učinkovitosti antifri-za. Na avtomobilih se pojavljajo povsem sezonske bolezni, napake in poškodbe. Njihovo pravočasno odpravljanje ter siceršnje redno vzdrževanje avtomobila vašemu družinskemu proračunu lahko prihranijo kar precejšnjo vsoto denar-ja.Zima običajno največ sledi pusti na avtomobilski karoseriji. Prvi in največji razlog za to pa je gotovo posipanje cest. Je že tako, da odpravljanje ene težave običajno povzroči kar precej novih. Cestarji pozimi za varnejšo vožnjo ceste običajno posuj ej o z mešanico soli in peska, dva glavna povzročitelja rjastih sledov na avtomobilski karoseriji. Sol sama po sebi avtomobilski pločevini ni nevarna, precej bolj usodna pa je, tako pravijo kemiki, njena družba z vlago in pa zrakom. Vlage je v času soljenja dovolj, zraka tudi, nezaščiteni kovinski deli pa tako kaj hitro dobijo neprijetno in ponavadi usodno rjavkasto rdečo prevleko. Najboljši boj proti rji je preventiva, ki pa naj se začne že pred prvim snegom. Že jeseni preverimo, v kolikšni meri je zaščiteno podvozje vozila. Pri novih vozilih je tovrstna kontrola vsaj po mnenju proizvajalcev nepotrebna, saj ima dandanes večina avtomobilskih proizvajalcev jamči za večletno protikorozijsko zaščito. Vsaj ob preteku garancijske dobe, če že ne prej, pa bi se lastniki morali odločiti za zašito avtomobila s protikorozijskimi premazi. Učinkovito protikoro- zijsko zaščito nudijo tudi različne geokatodne naprave, ki vam jih strokovnjaki vgradijo v avtomobil. Že zaščitene avtomobile velja pred vsako zimo pregledati ter koroziji izpostavljene dele tudi ponovno zaščititi. Poleg dobre zaščite pa je pomembno tudi redno odstranjevanje soli tako s karoserije in še posebej iz podvozja. Med gorenjskimi vozniki bi našli kar precej nasprotnikov zimskega pranja avtomobilov, kot razloge za to pa bi vam našteli vse od zamrznjenih ključavnic do vlažnih zavor in še česa. Res je, pozimi je pri pravnju avtomobila zagotovo potrebno biti nekoliko bolj pazljiv, za tovrstno opravilo, ki naj ga prepustimo kvalitetnim avtomobilskim pralnicam, pa se zagotovo velja odločiti v nekoliko toplejših dneh in pa predvsem takrat, ko se ceste že osušijo. Pranje avtomobila ne koristi samo povozju avtomobila, pač pa tudi morebitnim manjšim poškodbam avtomobilskega laka. Te se, prav zaradi posipanja cest s peskom običajno pojavijo na prednjem delu avtomobila, večje in male pikice pa ne kvarijo le izgleda avtomobila, pač pa lahko pomenijo začetek korozije. V boju Eroti tovrstnim pikicam je naj-oljše orožje zelo tanek čopič in pa barva zmešana po proizvajalčevi recepturi, izkušeni avto-ličarji pa omenjene kraste povsem izbrišejo. Posamezni proizvajalci za tovrstne korekture nudijo originalno barvo v manjših stekleničkah s čopičem v pokrovčku. Omenjenih popravil se lotimo pomladi, najbolj učinkovito pa je sprotno odpravljanje, saj pločevina na Milan Eržen, s.p. RENAULT SERVIS IN TRGOVINA 4220 Škofja Loka, Grenc 19 Fax: 064/632-211 Tel.: 064/634-153 DAEWOO SALON KRANJ LESCE C. Talcev 69, tel. 331-013 Alpska c. 62, tel. 718-585 Del. čas od 8.30 • 12.30,15.00 -18.00 TICO 5 x 10.990 DEM 5 vrat, 5 prestav - ČISTA PETKA NEXIA 15.990 DEM DRUŽINSKI ODLIČNEŽ GG BLED Sp. Gorje 1, 4260 BLED - PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL IVECO POPRAVILO KMETIJSKE, GOZDNE IN GRADBENE MEHANIZACIJE - SERVIS MOTORNIH ŽAG HUSOVARNA - POPRAVILO IN ZAMENJAVA GUM (KAMIONSKE, TRAKTORSKE IN ZA OSEBNA VOZILA) - PREVOZ IN ODKUP LESA IN GRADBENEGA MATERIALA DELOVNI ČAS: OD 6. - 14. ure PO ŽELJI STRANK PO DOGOVORU tel.: 064/725-121, fax: 064/76-554 ZA NAŠE STORITVE SE PRIPOROČAMO! odrgnjenih mestih ne more začeti rjaveti. Za svojevrstna presenečenja pa zima lahko povzroči tudi pod motornim pokrovom. Verjetno ena pogoste-jših bolezni je slabši akumulator. Le-ta ob precej nižjih temepraturah še dodatno izgublja svojo moč, jutranji zagon motorja pa se zato kaj hitro lahko spremeni v kašljanje ali celo molk. Zdravili za to sta dve - nakup novega akumulatorja ali v skrajni sili tudi kabli za vžig. Izredno pomembno je tudi, da še pred mrzlim obdobjem preverimo učinkovitost hladilne tekočine. Zmrznjena voda v hladilnem sistemu motorja kaj hitro lahko pusti usodne posledice. Redno moramo preverjati tudi nivo olja v motorju, ki ob nižjih zimskih temperaturah postane nekoliko bolj gosto in zato počasneje doseže vse mazanja potrebne dele motorja. Ob vsakem obisku bensinskega servisa si vzemimo čas tudi za pnevmatike, saj le ustrezno napolnjene z zrakom učinkovito opravljajo svojo nalogo. Sneg na strehah avtomobilov ima poleg neprijetnih posledic z za nami vozeče voznike še grenak priokus ob večji porabi vozila, pred vsako potjo pa preglejmo tudi stanje avtomobilskih luči. Te bi morale biti vedno očiščene, saj man le take dovolj osvetljio pot in pa za nami vozečim sporočijo, da je na cesti niso sami.Pazimo, da meglenk, tako prednjih kot zadnjih ne uporabljamo prepogosto in po nepotrebnem, saj te luči ob nepravilni uporabi motijo druge udeležence v prometu. Iz povsem praktičnih razlogov je pozimi obvezna tudi tekočina za pranje stekel, pa še kaj bi našli. Zima je zagotovo tisti čas, ko bi se pri takih in pa drugačnih mojstrih za avtomobile morali bolj pogosto ustavljati. Na naših jeklenih lepotcih namreč prav zima zagotovo pusti največ sledi. U.Š. Nov varnostni sistem za Renaultove tovornjake Man| mžmsIi za hude poškodbe Varnost avtomobilov je v zadnjih letih vse pomembnejša in bo tudi pri razvoju avtomobilov prihodnosti odigrala eno od odločilnih vlog. Večina avtomobilskih tovarn razvoju varnostnih sistemov namenja veliko pozornosti in tudi sredstev, ob tem pa opravijo analize številnih avtomobilskih nesreč in tudi vrsto tako imenovanih crash testov. Že pri medsebojnem trčenju dveh podobnih vozil nastane veliko energije, pred katero samo zmečkljive cone in dodatna karoserijska zaščita ne moreta učinkovito zaščititi potnikov v avtomobilu. Posledice trčeni so še dosti hujše, če se osebni avtomobil zaleti v tovornjak, ki je mnogo večji in težji. Renaul-tovi strokovnjaki so se prav zato lotili razvoja novega zaščitnega sistema pri tovornjakih, ki v primeru trčenja osebnega avtomobila za skoraj tretjino zmanjšuje možnosti za zelo hude poškodbe in zagotavlja skoraj 100-od-stotne možnosti za preživetje potnikov. V posebni hali Renaultove-ga tehničnega centra v Lar-dyju letno opravijo kar 700 tako imenovanih crash testov, ekipa pa šteje kar 400 ljudi. V razvoj novega zaščitnega sistema za tovornjake so vložili kar 20 let deta, in analizirali ka 3000 primerov različnih nesreč. Raziskave kažejo, da se na francoskih (in verjetno tudi na drugih evropskih) cestah zgodi največ čelnih trčenj, ki jih je kar 64 odstotkov, podobno pa je tudi pri naletih osebnih vozil v tovornjake, ki jih je s čelne strani več kot polovico. Zaščitni sistem DEPA (Dispositif de Preven-tion de PEncastrement Avant), ki so ga so ga skupaj razvili Renaultovi strokovn- jK CITROEN AVTOODPAD DOBRAČEVSKA ULICA 32, 4226 ŽIRI tel. In fax: 064/692-194 mobitel: 0609/632-593 Odkup rabljenih ali poškodovanih avtomobilov CITROEN ter prodaja rabljenih ali novih rezervnih delov z montažo ali brez. AVT0KLEPARSTV0 ZVONE ZUPANEC Nadižarjeva 6 - ČIRČE 4000 KRANJ tel.: 064/324-450 MM«* M MARUTI SUZUKI POOBLAŠČENI SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI JERŠIN, d.o.o. Jezerska c. 2, 4000 Kranj, tel.: 064/242-779 Simulacija trčenja 1268 kilogramov težkega renaulta megana V 16 tonski tovornjak renault premium. jaki s področij osebnih in gospodarskih vozil preprečuje, da bi pri čelnem trčenju avtomobila v tovornjak, avtomobil zdrsnil pod tovornja-kovo kabino in podvozje. Gre pravzaprav za dodaten del, nameščen za tovornjakov odbijač, oblikovan v črko U in narejen iz posebno trdega jekla. Sistem so razvijali skupaj z novo generacijo tovornjakov premium, sicer pa ga bodo lahko nameščali na vse novejše Renaultove tovornjake. Da zaščitni sistem res deluje, so Renaultovi možje v Tehničnem centru v Lardvju na južnem koncu Pariza prikazali tudi očem avtomobilis-tičnih novinarjev, kar je sfcer bolj redka priložnost. V 16 tonski tovornjak premium so s hitrostjo 65 kilometrov na uro zapodili 1268 kilogramov težki renault megane, opremljen z dvema zračnima varnostnima vrečama, pirotehničnimi zategovalniki varnostnih pasov in z običajnimi karoserijskimi ojačitvami. Po strahovitem poku, drobljenju steklenih in plastičnih delov, je tovornjak zaradi velike energije, ki je nastala pri trku odbilo nekaj metrov nazaj, megana pa je nekoliko zasukalo. In rezultat? Potniki (testni lutki spredaj in ena na otroškem sedežu zadaj) so po predvidevanjih Renaultovib strokovnjakov preživeli in niso dobili zelo hudih poškodb v prsnem delu in na glavi. S tem so hoteli prikazati, da je mogoče kljub popolnoma različnim vozilom doseči njihovo medsebojno kompatibilnost pri trčenjih. V razvoj novega zaščitnega sistema za tovornjake so pri Renaultu vložili kar okoli 3 milijone mark, pri končni centi tovornjaka pa dodatek predstavlja vsega 1300 mark. Kljub temu bo sistem DEPA na voljo samo kot del dopla-čilne opreme, serijsko pa šele takrat, ko bodo to zahtevali predpisi. • M.G. mu ^ WT0-a vdio -alarm -mobitel-SYS TI MS Strutnikova 19, 64208 Šenčur Tel.,Fax: 064/41 1 016 A VTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel poobtaifi.nl Mrvi* za prodajo in montažo IZDELAVA AVTOMOBILSKIH PREVLEK IN TEPIHOV IZ NAJBOLJŠIH MATERIALOV Martin Kos Virmaše 130 4220 Škofja Loka Tel.: 064/632-285 VULKANIZERSTVO Bodovlje AVTOOPTIKA - OBNOVA KONČNIKOV V ZALOGI IMAMO AVTOPLAŠČE DOMAČIH IN TUJIH S PROIZVAJALCEV Ol H- Bodovlje 7, 4220 Škofja Loka lile d. o. o. tel./fax: 064/621 -567 AVTOKLEPARSTVO BOZIC BOŽIČ JANEZ UPNICA 3, KROPA tel: 064/736-686 18 JELOVICA lesna industrija, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 vabi k sodelovanju za VODILNO DELOVNO MESTO NA PODROČJU INVESTICIJSKEGA RAZVOJA DIPL ING. STROJNIŠTVA Od kandidatov pričakujemo, da imajo: • nad 60 mesecev delovnih izkušenj na področju investicij, vzdrževanja, energetike in ekologije • aktivno znanje nemškega oz, angleškega jezika ■■? da imajo organizacijsko sposobnost ter sposobnost vodenja Prav tako vabimo k sodelovanju za PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV NA TUJA TRŽIŠČA ING. GRADBENIŠTVA Od kandidatov pričakujemo, da imajo: • nad 12 mesecev delovnih izkušenj na komericalnem področju - aktivno znanje nemškega jezika Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po Objavi na naslov JELOVICA, lesna industrija, d.d., Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, Kadrovska služba. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 064 613-236. A^TOMEHANIKA LUŠINA ŠKOFJA LOKA SERVIS IN PRODAJA VOZIL HYUNDAI IN SUZUKI gosteče 8, škofja loka objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA VOZIL Pogoji: * V. stopnja izobrazbe komercialne ali ekonomske smeri " zaželene delovne izkušnje na istem ali podobnem delovnem mestu "Znanje tujega jezika * vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim plovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Delovni w» e deljen. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev J»XS**Wno 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v i>p!W^. Mg: »te ,Mymwwwwnt.:. ' Ba™Wfl'ii^^ ' :-hk: -tBt'- -ioćob- WHd Honorarno ali redno zaposlimo KOMERCIALISTA v prodaji računalniške opreme. Zaželene so delovne izkušnje in poznavanje računalništva. Pismene prošnje pošljite na naslov: m Opus, d.o.o., Jaka Platiše 13, 4000 Kranj. RES RABLJENI, VENDAR KOT NOVI! VW PASSAT VAR CL 1.8 B / 66KVV / 1995 . SIVA / 49 000 KM 26 000 DEM VW GOLF UNIS JXD 1.6/ 1989/3 VRATA / BELA / 134000 KM 9 700 DEM 1 VVVGOlf G11/81 KVV7 ČRNA/ 1980_ 4 250 DEM VW VENTO CL 1.9 D / 1993 / SIVA METAUC 18 900 DEM VVVGOlf CL 1.9 D/1992/BELA/3 VRATA, RADIO / 112 000 KM 16 500 DEM VVV POLO 1.4 / 1995 / SERVO, CENTRALNO ZAKLEPANJE 19 000 DEM VW PASSAT VARIANT 1.8 GL /1992/93 / METAUC MODRA 19000 DEM AUDI 80 TDI / 1993 / BELA / 67 000 KM / ABS 27 500 DEM AUDI 100 2.0/115 KW/1991 / 177 000 KM/MODRA 19900 DEM AUDI 100 2.3 E / 1992 / SREBRNA METAUC 24 900 DEM AUDI A4 1.8 / 125 KS / 1995 / ABS / AIR BAG VOZNIK 35 000 DEM AUDI 100 2.8 / 1992 / 93 000 KM / SREBRNA METAUC / RADIO, KLIMA 27 000 DEM AUDI 80 1.6 /100 KM/ 1994 / 14 500 KM / RDEČA METALNA / ABS 27 000 DEM ALFA ROMEO 33 / 1991 / SIVA / 118 000 KM 11 100 DEM BMW 525 TDS / 105 KW / 1992 / ČRNA / 153 000 KM / POLNA OPREMA 29 900 DEM MERCEDES C 220 / 1993 / SIVA METAUC / 88 000 KM 43 300 DEM MERCEDES BENZ 200 E / 1992 / 155 000 KM / ČRNA / ALARM, EL STIK. 27 900 DEM NISSAN PREMIERA 2.0 SLX / 85 KVV / 1990 / SREBRNA / 103 000 KM 13 900 DEM PEUGEOT 205 / 1990 / 90 000 KM / BELA 7 800 DEM RENAULT 19 CHAMADE 16 V / 101 KVV /1991 / RDEČA / 91 000 KM / 16 900 DEM RENAULT R 21 /79KVV/1991 / RDEČA / 112 000 KM 12 400 DEM RENAULT R 19 TS 1.4 / 58 KVV / 1989 / SREBRNA /172 300 KM / RADIO 9 000 DEM RENAULT 5 D CAMPUS / 1991 / MODRA METAUC / 5 VRAT/ 78 000 KM 6 900 DEM SUBARU CARAVAN LEGACY / 1993 / 130 000 KM / ZELENA METAUC 18 900 DEM ŠKODA PICK UP / 1992 / BELA / 43 KVV / 62 000 KM 5 300 DEM VOLVO 340 GL / 51 KVV / 1987 / SIVA METAUC / 172 000 KM 5 400 DEM AS DOMŽALE Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.: 061 721 804, 715 431, 715 059, fax: 061 771 501 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA IMAMO SPREMENJEN DELOVNI ČAS: PON - ČET. 8.-12. ure in 13.-17. ure, PET. 8. - 12.ure in 13. -15. ure SOBOTA 8.-12.30 ure Anton Rozman, predsednik Sindikata Peko Triič Verjamemo v sanacijo Peka Z novo upravo Peka pričakovati preobrat v poslovanju tega ranjenega tržiškega giganta. Potem ko je končano eno težjih poglavij v Pekovi zgodbi, kjer je svojo epizodo odigral tudi sindikat, smo za analizo poprosili Antona Rozmana, predsednika Pekovega svobodnega sindikata. Kako s stališča sindikata gledate na "dramo" v podjetju Peko? "Sindikat v Peku je bil v specifičnem položaju, glede na dejstvo, da se problematika vleče že od leta 1992 naprej. Ljudje se bodo spomnili, da je sindikat "rušil" že prejšnjo, Grašičevo upravo. Resda je to že preteklost, toda ker so nam zadnje čase očitali, da je bil sindikat pasiven in da je podpiral nekdaj vladajoče strukture v podjetju, naj jih le privlečemo na dan. Prišlo je celo do nezaupnice tedanjemu direktorju. Obutvena industrija je danes povsem zadnja panoga, kar zadeva socialni status delavcev. Plače so najnižje, ves čas je bil pritisk, kdaj bo kaj bolje. Računali smo na to, da se bo izboljšalo, ko se bomo olastni-nili. Sama statusna sprememba sicer nič ne prinese, ekonomski položaj družbe se gleda le skozi produkcijo in poslovno uspešnost, ne glede na to, kdo je lastnik. Začetek dela delniške družbe pod Ferčejevo upravo smo sprejeli z optimizmom in pričakovali, da bo odpravil vse slabe strani in začel tekoče pozitivno peljati proizvodnjo. Hkrati s tem smo seveda pričakovali, da bodo tudi plače kot element poslovne politike v skladu z normativi (kolektivne pogodbe). Toda to se je žal zgodilo šele proti koncu leta, tedaj pa so plače začele prihajali z zamikom. Sindikat je bil več kot polovico leta s tem vodstvom soglasen, ko pa so se konec poletja začele stvari obračati, smo začeli vodstvu postavljati neprijetna vprašanja, kdaj se bodo stvari izboljšale. Stanje je bilo zaradi slabih poslovnih odločitev vsak dan slabše. Jeseni smo prišlo do situacije, ko smo videli, da je Peko tik pred stečajem." Ste tudi v sindikatu videli stečaj kot rešitev? "Res je, čeprav se v tistem trenutku nismo zavedali širine tega problema: kaj bi stečaj pomenil za nas. Izkušnje s stečaji v Tržiču (BPT, Modena, ZLIT) so nam dale vedeti, da se stvari dolgo ne uredijo, najbrž se tudi v Peku ne bi. To bi bil prej pogreb podjetja kot pa oživljanje na zdravih temeljih. Zato smo strnili napore in iskali vzporedne rešitve, ki vodijo iz stečaja. Zato se je sindikat zavzel, da se najde varianta, boljša od stečaja. Doumeli smo, da je zgolj od nas samih to zelo malo odvisno, pač pa lahko damo svoj prispevek tako, da delamo, da se nečemu iz preteklosti odpovemo, zategnemo pas, če bi se našel nekdo, ki bi izpeljal sanacijo. Prvi rešitelj, ki smo ga videli, je bila država (tedaj smo bili že vključeni v t.i. projektno skupino 11, to je skupina podjetij v stiski, za katero je država presodila, da se ob njeni pomoči zanja še splača najti rešitve, boljše od stečaja; od gorenjskih podjetij sta v tej skupini poleg Peka še BPT in Planika). Poskusili smo pritegniti tudi tiste, ki imajo denar, torej upnike. Ti so nam oktobra jasno povedali, da Ferčejevi upravi ne zaupajo, in da ji ne bodo pomagali. Sindikati smo se pri njih zanimali, kaj naj ; ■. m storimo. Njihov odgovor je bil, da se v kadrovske rešitve ne bodo vpletali, če pa bomo našli človeka za vodenje, nam bodo povedali, ali z njim soglašajo ah ne. Pri Planiki smo videli, da je bila v domala brezizhodnem položaju, s prihodom novega direktorja pa se spet postavlja na noge, kar je tudi nam dalo upanje. Iskali smo rešitev, ki bi bila pogodu tako sindikatom (zavoljo socialnega miru v podjetju) kot upnikom (zaradi sanacije) in jo v čevljarski stroki tudi našli v osebi Janeza Bedine. Že pred Ferčejem smo ga vabili v podjetje, a ni pristal, da bi bil "Pekov pogrebnik". Medtem so se razmere spremenile, vmes je že bil "pogreb" (zmanjšalo se je število zaposlenih, tudi ekonomska situacija se je poslabšala za milijardo tolarjev), naš kandidat pa je pod določenimi pogoji pristal na sodelovanje. Tudi bankam, največjim upnicam, je bil predlog pogodu. Postavljajo se že pogoji za sanacijo." Ko je bilo v Peku najhuje, smo sindikati vztrajali, da se nam det regresa izplača v višini 40.000 tolarjev v bonih za nakup v Pekovih trgovi-nah. Ljudje so te bone zamenjali in s tem nekoliko ublažili stisko pred novim letom. Pozneje smo z zamikom dobili tudi plače, tako da do usodnega kraha ni prišlo. Na kakšne kompromise ste morali pristati v sindikatih? "Sanacija bo od zaposlenih še naprej terjala maksimalno odrekanje. Tako naj bi se odpovedali zadolžnicam, se pravi terjatvam na račun manj izplačanih plač od tistih, kakršne smo j>rejemali do ravni izhodišč. Gre za zadolžnice preteklih pet let, ki zajemajo ogromen denar, glavnica z obrestmi kar okoli pet mili-jrad. Ta dediščina je tako velika, da s takim bremenom nihče ne bo šel v sanacijo. Tako smo pristali na socialni sporazum, da ne bomo vodili organiziranih stavk, vendar pod našimi pogoji, da se morajo v Peku upoštevati delovnopravna zakonodaja, kolektivne pogodbe in interni akti. Plače pa morajo biti na ravni kolektivne pogodbe (splošne in pogodbe dejavnosti). Na raven minimalnih ali zajamčenih plač nismo hoteli pristati, saj so se delavci že dovolj odrekali. Resna sanacija terja tudi resno plačevanje delavcev. Oktobra smo šli na plače po kolektivnih pogodbah, a zaradi zamud smo eno plačo izgubili (dogovorjeno je, da se s sancijo vrne)." Koliko delavcev še ostaja v Peku? "V Peku je trenutno zaposlenih okoli 1500 delavcev, po sedanjem sanacijskem programu (še Ferčejeve uprave) pa je izračunano, da bi jih bilo 1179 delavcev. Od tega je 170 invalidov, za katere se bo ustanovilo invalidsko podjetje. Ostalo pa so presežni delavci, ki so že nehali delati ali pa še bodo. Ker je tudi naravna fluktuacija precej velika, se tudi že dogaja, da nekatere delavce na čakanju že kličejo nazaj in jim dajejo v podpis pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas." Kako je poskrbljeno za presežne delavce? "Tisti, ki jim teče Šestmesečni odpovedni rok, so doma za 70-odstotne plače (povečane za minulo delo in brez stimulacije), nekateri še delajo. Po sklepih, ki so jih prejeli presežni delavci, jim pripada še odpravnina, ki bo izplačana najkasneje do konca (ne dokler bo račun na Peku, d.d., blokiran). Sindikat tem delavcem omogoča, da svoje pravice s pomočjo naše pravne službe izterjajo prek sodišča in do sedaj je bilo že vloženih 80 zahtevkov na delovnem in socialnem sodišču. Prek tega ne bo mogoče iti." Ob telkl situaciji v Peku sta začela z roko v roki delati siceršnja tekmeca, sindikata v podjetju, od katerih eden pripada svobodnim, drugi pa konfederaciji Neodvisnost. Razlike v ideologiji In metodah njunega dela so bile ob skupnih ciljih manj pomembne. Enako so nastopali in se zavzemali za delavce, tudi naloge v stavkovnem odboru so si porazdelili. Kakšen vpliv je imela stavka pred božičnimi prazniki? "Tedaj smo se sindikati odločili, da gremo na vse ali nič: ali sanacija ali stečaj. V tem času je potekalo veliko sestankov, kjer smo tehtali možnosti. Tedaj je v veliki meri odtehtal nemški partner Afis, ki je zagotovil naročila za prvo četrtletje in pristal tudi na plačilo avansov za plače, pod pogoji, da se zanj obutev izgovotovi. Ker smo tedaj že imeli kandidata za vodenje uprave in so se z njim strinjali tudi upniki, smo lahko zaposlenim povedali, da obstaja upanje, zanekrat še brez pisnih zagotovil. 6. januarja smo se potem vrnili na delo in se obvezali k socialnemu miru s pogojem, da konec tega meseca dobimo izplačilo, za naprej pa se plače zagotavljajo iz poslovanja. Stavka je bila tako rekoč prelomnica." V TrltČu so v sindikalni pisarni zagotovili okrepljeno pravno pomoč. Ob sredah je bila delavcem na voljo pravnica Marinka Rotar, nanjo pa so se obračali zlasti Pekovi presežni delavci. Za slednje v Peku nt bil izdelan klasičen program presežkov, temveč je vodstvo izločilo zlasti delavce, za katere je presodilo, da najmanj prispevajo k poslovnemu uspehu. To Je bilo storjeno zelo po domače, zato je bilo seveda tudi veliko pritožb. Vsi zaposleni v Peku so začasno za šest mesecev na Peku Trgovina, kjer Imajo delovno razmerje, vse ostale pravice pa izhajajo iz Peka, dd, kjer je trenutno blokiran račun. Ta kompromis je tudi del odrekanja, saj pravice na delniški družbi ta čas mirujejo. Tako začasno ne morejo terjati odpravnin in drugih zakonskih pravic Trajno pa se odrekajo zadolžnicam. V primeru stečaja se tem ne bi bilo treba odpovedati, saj jim zakon daje pravico tudi do razlike od premah izplačanih plač, vendar pa bi bila izterjava te pravice nerealna, saj podjetje nima toliko premoženja, da bi lahko to v stečajnem postopku Izplačala._ _ Kakšna bo prihodnost Pekovih delavcev? "Pričakujemo, da bo novo vodstvo poskrbelo, da se izboljša organizacija dela, da bo to normalno teklo v okviru rednega delovnika. Pričakujemo tudi, da se odnos do zaposlenih spremeni in da so tudi delavci na najenostavnejših delih primerno cenjeni, saj tudi pripomorejo k poslovnim rezultatom. Upamo, da bo nova uprava izkoristila tudi vse notranje rezerve. Novi predsednik uprave naj bo pri kadrovski obnovi podjetja srečne roke, saj zgolj s staro ekipo najbrž ne bo uspel s sanacijo." ZC C C m ■ m m m. m * I OBMOČNA' ORGANIZACIJAi ZA GORENJSKO Sindikat vabi v študijske krožke Študijski krožki so način učenja odraslih, kjer se v manjših skupinah, brez prisile in s ciljem, ki si ga zada skupina sama, obravnavajo zanimive teme. V Sloveniji jih pd leta 1993 ob pomoči Ministrstva za šolstvo razvija Andragoški center Slovenije. V Zvezi svobodnih sindikatov je za zdaj šest usposobljenih mentorjev in dve vodji za izvajanje študijskih krožkov. Na Gorenjskem bomo v okviru naše organizacije izvedli pri študijski krožek v Skofji Loki, in sicer o uspešni komunikaciji. Srečevali se bomo enkrat tedensko, predvidoma ob ponedeljkih na sedežu območja, začeli pa takoj po l> februarju. Stroškov slušatelji ne bodo imeli, ker jih krije šolsko ministrstvo. Za vse nadaljnje informacije pokličite na številko 620-201. • Milena Sitar Stavke v letu 1996 Kovač, Rog in Peko Po podatkih območne organizacije svobodnih sindikatov za Gorenjsko, so lani stavkali delavci v treh podjetjih: v zasebni firmi Kovač, v Rogovi Cevarni v Krizah in v tržiškem Peku. V zasebni firmi Kovač je bila prva stavka 2. septembra, stavkalo je 18 delavcev, trajala je dve uri in pol. Nadaljevala se je 19. novembra in trajala do 27. novembra, ko so bile delno izpolnjene stavkovne zahteve. Te so zajemale redno izplačilo plač, ki so zamujale dva do tri mesece, ureditev poslovnih odnosov z družbo Plamen in obrazložitev perspektiv družbe Kovač. Kako se je stavka, naperjena proti lastnikom družbe, naposled iztekla? Delavci so dosegli izplačilo akontacij plač za oktober, za november in december pa še ne. Od 6. januarja letos so vsi delavci ugotovljeni kot začasni presežki. Poslovni odnos s firmo Plamen je še slabši; del storitev je slednji prenesel na družbo Fiprom SŽ. Perspektiva družbe Kovač je vprašljiva, saj nima obratnih sredstev. Pojavil se je predlog za delitev lastništva, oziroma likvidacija dela družbe. Vsi problemi so torej ostali. V Rogovi Cevarni Križe pa je od 27. novembra do 5. decembra stavkalo 52 delav- cev, stavka pa se je nadaljevala v januarju. Stavkajoči so ponovili zahteve, izrečene v matični družbi Rog v Ljubljani, predvsem pa izplačilo oktobrskih, novembrskih in decembrskih plač ter plačilo prevoza na delo, za cevarno pa so terjali, da se formira kot samostojni profitni center. Stavka je bila proti vodstvu matičnega podjetja, piše Bogo Kosnik, sekretar območnega sindikata SKEI za Gorenjsko. Agonije Peka že poznamo. Sindikat podjetja je organiziral stavko, ki je trajala 23. in 24. decembra, nato pa je bila prekinjena ifl še obstaja možnost nadaljevanja. Tudi stavkovni odbor še ni bil razpuščen. Stavkalo je 906 delavcev. Vzrok je bila negotova usoda podjetja in neredna izplačila plač, ki so zamujala najmanj mesec dni. Stavko, naperi«' na proti vodstvu podjetja, še ni končana. V letu 1996 je bilo organiziranih več zborov delavcev, na katerih so od vodstva zahtevah informacije o položaju podjetja in usodi delavcev. Bilo je tudi nekaj spontanih prekinitev dela, kjer so delavci izrazili nezadovoljstvo nad vodstvom podjetja in zahtevali izboljšanje stanja, piše Anton Rozman, Sindikat podjetja Peko Tržič, ki sodi k Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. I n t S I k c d * o v P u v n v z P Pravnikov nasvet Koliko bo obdavčena odpravnina? VPRAŠANJE: Delavec je ob upokojitvi prejel odpravnino v višini treh povprečnih plač v preteklih mesecih, kar je več kot trt povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije. Kako bo ta prejemek obdavčen? ODGOVOR: Zakon o dohodnini v 16. členu določa obdavčitev prejemkov v zvezi z delom: jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in enkratne solidarnostne pomoči, če presegajo višino, ki je za posamezne prejemke določena s predpisom Vlade Republike Slovenije. Po 2. točki 2. a člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot dohodek, se odpravnina ob upokojitvi ne všteva v osnovo za davek od prejemkov največ do višine treh povprečnih bruto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Iz navedenega izhaja, da bo delavec, ki je prejel odpravnino ob upokojitvi, višjo od treh povprečnih mesečnih (bruto) plač v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece, oproščen plačila dohodnine do višine tega republiškega povprečja. Za preostanek zneska, oziroma za razliko nad tem republiškim povprečjem, pa bo uvrščen v davčno lestvico in bo moral plačati dohodnino. • Milena Uršič Komu koristi J razbijanje sindikatov! V Nemčiji se menda združujeta sindikat kovinarjev in tekstilcev, klasičnih industrijsK* panog. Oba imata več sto tisoč članov. Zdruz* jeta se zaradi povečanja moči, kajti slejkoprej I moč sindikata v množičnosti. Pri nas pote* nasprotni proces. Ob splošnem medsebojne' nezaupanju, socialnem razsloievanju, zagled' nosti vase pa nemara tudi liderskih ambicij** nastajajo novi, ozko poklicni sindikati. EC*j zadnjih primerov je sindikat pekov. Pobudi prihaja iz Kranjske pekarne, zadaj pa je r pisnem gradivu sodeč Konfederacija neodvi* nost. In na kakšne limanice se lovi članstvo? m obljubo beneficirane delovne dobe. Pekov** poklic je nedvomno težak. Stalno nočno delo f vračanje na ročna opravila zaradi konkurence jj zahtev trga ljudi izčrpava. Zelja po skrajšali pokojninske dobe je razumljiva, še posebej v 1^ nekaterih drugih vzgledov. Vendar je želja ef. realnost pa drugo. Če katera od sindikal«^ central misli, da obstaja možnost doseči bel1 ficirano delovno dobo za peke, potem naj ,( začela s postopkom. Zato ni potrebno ustanov cehovskega sindikata. Če pa je cilj le po ovifl»jj pridobiti članstvo, od tega ne bo nihče Wj koristi, še najmanj peki, ki naj bi zaenk^ plačevali dvojno članarino, novemu pekovs*. mu sindikatu in tistemu, katerega člani so » predtem. Kako dolgo in čemu? Dva od članov novega pekovskega sindik^., sta mi ondan zatrjevala, da bodo benefikac| zagotovo dosegli, da jim je gospod Tofli*J pokazal neki dokument s podpisom mini^ Ropa. Da je bila to najbrž le odločba o hrart> statuta ali pravil novega sindikata, sem jim re** da tak podpis lahko dobi, kdorkoli se spo^r. ustanoviti sindikat in da to še nič ne pomefl'' njihovih prizadevanjih za skrajševanje po™ ninske dobe. w Toda seme obljube je bilo posejano: sejalec moral nositi odgovornost. • Milena Sitar Je je: k\ Poze ve Pii bh av jei be bi de GOSPODARSTVO _UREJA: Marija Votčjak__ Predstavitev Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Na Kor An. zavijte v slovenske gostilne Koroški Slovenci si želijo, da bi na Koroško prišlo več turistov iz Slovenije, zato se bo turističnemu prospektu marca pridružil še vodnik. Ljubljana« 22. jan. - Razmere so se spremenile, nihče vas ne bo več postrani gledal, če govorite slovensko, saj vse bolj odloča šiling, je kar naravnost dejal Franc Rutar, Predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je v Ljubljani predstavila svojo dejavnost na področju turizma. Pravkar je izšel turistični prospekt o deželi dveh jezikov, s katerim predstavljajo turistična podjetja koroških Sloven-Cev. Marca pa bo izšel "Koroški vodnik", ki ga je napisal ta Janko Zerzer. Pred letom smo obiskali Nagovor, naj obiščemo ženske gostUne vencev, poudarek je bil na Nobena skrivnost ni več, Propadanju mešanih podjetij da na Koroškem turistični m bančništvu ter zadružništ- promet upada, saj se turisti vu. Medtem jih je propadlo še zaradi poceni letalskih vo- Qekaj, zategadelj je razumlji- zovnic na izlete in dopuste v°> da Slovenska gospodarska zveza iz Celovca vse večjo Pozornost posveča turističnim Podjetjem. S sodelovanjem ^ruženja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbor- vse pogosteje odpravljajo v daljne dežele. Tudi število slovenskih nočitev je lani na Koroškem upadlo, poleti so jih našteli le 5.565, kar je bilo 22 odstotkov manj kot leto ^ra^S SaviV Bol>Sa 5 b'la zimska kih Slovencem Vodnik "Po koroških poteh" bo izšel marca, naprodaj bo tudi v naših knjigarnah, kjer bo stal 2.600 tolarjev. V predpro-daji pa stane 2.300 tolarjev, naroČila zbira Mohorjeva družba v Celovcu. Vodnik torej ni drug, z njim bo izlet na Koroško veliko bolj zani-\miv, nemara bodo tudi ttftfcupovaici spoznali, da je tam še kaj drugega razen trgovin. V vodniku bodo ob koncu v obliki oglasov predstavljena tudi slovenska turistična podjetja na Koroškem. 95/96, ko so naši smučarji v koroških turističnih središčih ustvarili 40.074 turističnih nočitev, kar je bilo 0,3 odtotka več kot leto poprej. Precej gostiln, restavracij, penzionov in turističnih apartmajev imajo tudi koroški Slovenci, v bolj ali manj znanih koroških turističnih središčih. Zategadelj je razumljivo, da se posebej obračajo na slovenske goste. Pričakujejo, da bomo na naši poti po Koroški zavili v slovenske gostilne, da se bomo odločili za počitnice na Koroškem tudi zato, ker tam živijo Slovence, ker je tam Gospa sveta in drugi simboli Slovenstva, ki jih mnogi še niso obiskali. Vodnik po Koroški Od prospekta še zahtevnejši projekt pa je vodnik "Po koroških poteh", ki ga bo marca izdala Krščanska kulturna zveza v Celovcu, založila pa Mohorjeva družba. Vodnik je napisal dr. Janko Zerzer, ki je dejal, da sicer obstaja nekaj knjig o koroški kulturni preteklosti, vendar pa se nanašajo le na posamezna področja. Ni pa bilo doslej praktičnega slovenskega vodnika, ki bi ga vzel obiskovalec iz Slovenije, pomagal si je lahko le z nemškimi. Slovenski seveda z našega zornega kota opi-Dr. Janko Zerzer, avtor vodnika Suje pot po Koroški, izbira kulturno zgodovinske spomenike, ki "Po koroških poteh". Prospekt o deželi dveh jezikov in kultur Ne ne le nagovor, naj na Koroškem zavijemo v slovenske gostilne, naj se tam ustavljajo turistični avtobusi so pomembni za slovensko zgodovino. V vodniku so uvodoma predstavljeni zgodovinski dogodki in nanizani podatki, nato pa nas dr. Zerzer po- iz Slovenije, naj pridemo na pelje po osmih poteh po počitnice. Koroški Slovenci Koroški. Prva je posvečena veliko boli samozavestno kot Celovcu, nato pa se podamo v včasih vabijo tudi goste od Gospo Sveto, na Gure, skozi drugod, saj želijo Angležem, Rož, h koroškim jezerom, v Nizozemcem itd. povedati, da Sele in Železno Kaplo, v so prišli v deželo dveh jezikov Podjuno in na severno Kor-in dveh kultur. "Opazili smo, oško. Beljak pa je izhodišče da v nobenem turističnem poti proti Zilji. prospektu Koroške ni navedeno, da tod živijo koroški Slovenci, zato smo se odločili, da s prospektom opozorimo prav na to," je dejal Joško Picej, sekretar Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. V dodatku k prospektu pa je predstavljenih petnajst turističnih podjetij koroških Slovencev, gostiln in penzionov v različnih krajih, sodobno opremljenih in z bogato dodatno ponudbo, kot so športna igrišča, bazeni, savne itd., skratka z vsem, kar zahteva sodobni turist. 8o!nnH?ic.ej sekretar in Franc Brodarske zveze v Celovcu. Rutar predsednik Slovenske Slovenska gospodarska zveza je letos skupaj s Koroško zbornico in zavodom za izobraževanje pripravila tudi seminar za turistične vodiče, ki so ga zaključili z državnih izpitom. Četrtina vsebine seminarja je bila posvečena koroškim Slovencem in novi turistični vodiči bodo poslej turistom povedali, da je to dežela dveh jezikov in kultur. "Poznaš dolino na jugu koroške, ob meji, ki ima dve imeni, nemškega in slovenskega? Mislim na Podjuno pa tudi na Roi in Žilo, kjer polovica ljudi ne govori samo nemško, temveč tudi slovensko, Slovenščina je njihova materinščina in ponosni so, da živijo v tej prekrasni deželi." Tako-se začenja besedilo v turističnem prospektu o Koroški, ki ga je izdala Slovenska gospodarska zveza v Celovcu. Zgodovinar in kulturnih dr. Janko Zerzer je odličen poznavalec koroških krajev in ljudi, s čutom za domačnost je zbral ogromno podatkov o Koroški in jih skupaj z literarnimi primeri strnil v pregleden kulturno-zgodovinski in turistični vodnik. Vodnik obsega 150 strani, bogato pa je ilustriran, saj vsebuje kar 132 barvnih fotografij, večina je bil posnetih prav za vodnik. * M.VolČjak Milojka Kolar med tržiškimi direktorji Dvig bančne tajnosti buri duhove Vladno uredbo o poročanju bank in hranilnic davčni upravi bodo popravili in tako podaljšali prehodno razdobje. Tržič, 24. jan. • V klubu davkarji po novem lahko tržiških direktorjev so gostili Milojko Kolar, v.d. direktorico Davčne uprave Slovenije, pogovor je tekel o številnih novostih, ki so na področju davkov že začele veljati, precej pa je še napovedanih. Zategadelj je bila tema izredno zanimiva, toliko bolj, ker je Bojan Veselinovič spretno vodil pogovor. Daljši povzetek pogovora bomo objavili v prihodnji številki, zato tokrat pozornost namenjamo le davčni številki, s katero smo bili vsi "obdarjeni" pred oziroma po novem letu ter dvigu bančne tajnosti, ki prav tako zadeva mnoge izmed nas, saj ima velika večina v banki odprto vsaj hranilno knjižico, če ne še tekoči in žiro račun. pogledali naše tekoče in Žiro račune. Kolarjeva je dejala, da ta obveznost izhaja iz 26. in 30. člena zakona o davčnem postopku, s katerim je davčna uprava dobila pooblastilo, da za potrebe preverjanja in ugotavljanja davčne obveznosti posameznega davčnega zavezanca lahko pridobi podatke o prometu in stanja na njegovih računih v bankah in hranilnicah. Davčna uprava torej to lahko napravi v konkretnih primerih in potemtakem ne gre za avtomatično redno obveščanje, kdo in koliko prometa je imel na tekočem računu, pravi Kolarjeva. Druga stvar pa je obveznost poročanja o samih številkah tekočih in žiro računov, tako tolarskih kot Kaj je tekoči račun pri banki? Med davkarji in bankirji Še ni povsem razjasnjeno, kaj je tekoči račun pri banki, kar je bilo moč razbrati tudi iz torkovega pogovora z Milojko Kolar. Dejala je namreč, da bodo svetu Banke Slovenije predlagali, naj tekoče in Uro račune združi v enoten transakcijski račun, ki bi se uporabljal za promet v poslovne namene, hranilna vloga pa naj bi potemtakem imela popolnoma drug status. Pri tem je potrebno dodati, da v bankah in hranilnicah drugače pojmujejo tekoči račun, saj ga štejejo le kot sodobnejšo obliko hranilne knjižice. Zategadelj je res nerazumljiv ločitev tekočih računov in hranilnih vlog, toliko bolj, ker so bankirji davkarjem že doslej sporočali podatke o naših liro računih in prometu na njih. Svojo davčno številko moramo januarja sporočiti svojemu delodajalcu, saj nam sicer že februarja sicer ne bo izplačal plače, honorarja itd. Za upokojence so davkarji postopek poenostavili, saj jim je pokojninski zavod sporočil matične številke upokojencev, ki jih bodo tako lahko "križali" za davčnimi številkami in ugotovili morebitne napake. Podobno so elektronski krog izmenjave podatkov minuli teden že napravili za vse zaposlene v državni upravi, zdravstvu, centrih za socialno delo, zavodih za zaposlovanje. Sledil bo krog za pravne osebe, ki jim bodo predpisali, kako naj posredujejo podatke o enotnih matičnih številkah zaposlenih. Februarja pa bodo verjetno takšen krog napravili tudi za tiste pravne osebe, ki bodo to želele za svoje delničarje. Precej prahu dviga vladna uredba, ki banke in hranilnice zavezuje k dvigu bančne tajnosti, saj bodo deviznih. Kolarjeva je dejala, da so po sprejetju uredbe pri bankah in hranilnicah preverjali, kako je to moč tehnično operativno izpeljati in ugotovili, da stvar ni tako preprosta, zato so že pripravili spremembo uredbe, ki naj bi jo v kratkem sprejela vlada. Podaljšali naj bi namreč rok, do katerega morajo banke in hranilnice davčni upravi sporočiti številke tekočih in žiro računov svojih komitentov. Tako naj bi bile to za žiro račune to dolžne napraviti do 10. junija po stanju 31. maja, za tekoče račune pa do 10. oktobra po stanju 30. septembra. Prehodno obdobje naj bi torej podaljšali in ločili poročanje o žiro in tekočih računih. Kolarjeva je dejala, da bodo bankaj in hranilnicam prehod olajšali, ker je to zanje zahtevna naloga, saj nobena slovenska banka nima registra komitentov, posamezniki pa imajo pri bankah več računov. (Več v prihodnji številki) • M. Volčjak i servis bo na Jesenicah . Jesenice, 23. januarja - Jeseniški Meting, ki J.e Pooblaščen za prodajo zemljišč nekdanje Jeseniške Železarne, je že lani prodal 2250 Kvadratnih metrov zemljišča trgovskemu Podjetju Shell Slovenija. Kupec je takoj plačal kvadratni meter jemljilca po ceni 203 nemške marke, kar je v?hko. Gre za zemljišče nasproti glavne Pisarne nekdanje Železarne in v neposredni D1ižini jeseniške restavracije Kazina - to je f^obusno postajališče za lokalni in medkrajevni promet v smeri Ljubljana - Jesenice. . Te dni so delavci že začeli z delom: ^encinski servis s pralnico in trgovino, ki naj d 8a odprli predvidoma maja, bodo gradili lavci gradbenega podjetja Gradbinec Kranj. To bo prvi bencinski servis trgovskega podjetja Shell v Sloveniji. Občina Jesenice je dala soglasje za gradnjo servisa, vendar bo moral Shell med deli urediti začasno avtobusno postajališče za dva avtobusa, občina pa mu bo plačala potrebno zemljišče za stalno postajališče. V bližini bencinskega servisa je tudi prehod za pešce, ki je že zdaj zelo nevaren - še posebej, ker ga uporabljajo tudi učenci osnovne šole Polde Stražišar. Zanimivo pri tem je, da je Shell takoj, ko je zemljišče kupil in začel z deli, objavil javni razpis za oddajo bencinskega servisa v najem. Trgovsko podjetje Shell namreč vodi tako poslovno politiko. • D.Sedej CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL: 064 »242 221 TEIEFAX:064 • 242 330 vabi k sodelovanju mlade in ambiciozne 1. GRADBENE TEHNIKE, INŽENIRJE GRADBENIŠTVA IN DIPL INŽENIRJE GRADBENIŠTVA za delo v operativi na področju gradenj 2. GRADBENE TEHNIKE za delo na področju vzdrževanja In varstva cest na območju Gorenjske. Zaželeno je, da Ima kandidat prebivališče v zgornjem delu Gorenjske. Pisne prijave s predstavitvijo in z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Peta izdaja Poslovnega informatorja Republike Slovenije Najzanesljivejši poslovni imenik, ki še ni popoln Izdajatelji PIRŠ 1997 so predstavili novosti letošnjega informatorja v knjigah, na disketah, zgoščenki in Internetu. Obžalujejo, da v imeniku ni nekaterih pomembnejših podjetij, ki niso želela biti vpisana. Bistrica pri Tržiču, 24. januar- mestno šifro uradne statistike. ja - Kljub temu dejstvu so v Slovenski knjigi prepričani, da je PIRŠ 1997 najpopolnejši in najzanesljivejši poslovni informator pri nas. Kot je seznanil udeležence na predstavitvi v Vili Bistrica glavni urednik mag. Andrej Cibej, je v peti izdaji vpisanih 75.284 delujočih poslovnih subjektov, objav pa je še nekaj več. Zgoščenka je obogatena tudi z multimedijskim! predstavitvami firm, določitvijo geografske lege iskanega podjetja, kartama Ljubljane in Maribora ter video predstavitvijo Slovenije. Z dosedanjimi izdajami Poslovnega informatorja Republike Slovenije si je Slovenska knjiga nabrala mnogo specializiranega znanja in izkušenj. Ob upoštevanju kriterijev zajetja in ažurnosti podatkov so izdajatelji prepričani, da je PIRŠ postal v petih letih najpopolnejši in najzanesljivejši poslovni informator pri nas. Glavni urednik mag. Jože Andrej Čibej je vseeno priznal, da še vedno ni popoln. V njem so namreč zbrani le podatki o tistih podjetij, ki so bila pripravljena za vpis vanj. Izrazil je obžalovanje, da tudi v nekaterih pomembnejših podjetjih še vedno ne čutijo take potrebe, vendar se že dogovarjajo z njimi za objavo v prihodnosti. Zastopniki so obiskali več kot 100 tisoč poslovnih subjektov, v novi izdaji pa jih je vpisanih 75.284. Gre le za delujoča podjetja, samostojne podjetnike, zavode, društva, stranke, verske skupnosti in druge registrirane subjekte, kjer so zbrali skupno 78.451 objav. Zaradi razvejane dejavnosti so se namreč tudi letos nekateri odločili za vpis na več mestih v informatorju. Vse vpisane firme so razdeljene na 17 področij, ki so označena z veliko črko, pa 16 področij, ki so označena z dvema velikima črkama. Vsa področja zajemajo 583 dejavnosti, ki so označena s pet- Tako kot v preteklosti je tudi v novi knjižni izdaji vsaka od dejavnosti pregledno označena z ustrezno grafično kazalko. PIRŠ omogoča tudi enostavno iskanje vpisanih subjektov po njihovih izdelkih in storitvah, ki jih je letos skupno kar 6437. V dodatni knjigi z naslovom Poslovni telefonski imenik so tudi letos natisnili seznam vseh poslovnih subjektov z njihovimi glavnimi telefonskimi številkami; ta imenik je urejen po posameznih upravnih enotah in znotraj njih po abecednem redu firm. Razen v knjižni izdaji je PIRŠ 1997 naprodaj tudi na elektronskih medijih, disketah in CD-ROMU. Kot je praktično prikazal predstavnik podjetja ADACTA, slednja oblika prinaša precej novosti z multimedijskimi informacijami o podjetjih in zanimivostih Slovenije. Grafično podobo so dopolnili s pregledno karto Slovenije in podrobnima kartama Ljubljane ter Maribora. Tako je možna tudi geografska določitev lege iskanega podjetja in določitev njegove mikro lokacije.Poseben izziv je bila ideja, da PIRŠ v modificirani obliki razvijajo še naprej na Internetu. Vanj je PIRŠ vključen od lanske pomladi, najdemo pa ga na naslovu http:// www.slo-knjiga.si/. Vse elektronske verzije delujejo v okolju DOS in WINDOWS; so enouporabniške, če ni drugače označeno. Znane so tudi cene; 7.500 SIT stane knjiga, 9.000 SIT disketa in 12.000 CD-ROM. Na voljo so tudi zgoščenke v mrežni verziji do 10 in nad 11 uporabnikov. • Stojan Saje GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 ur* ob rttd«l|ah od 9.00 do 14.00 uro VASJAREPINC.DIA Poštna ul. 3 4000 KRANJ tel.: 064/224-696 NOVO!!! TIPSKI PROJEKTI ARHITEKTURE VSEH VRST OBJEKTOV! - IZDELOVANJE NAČRTOV STANOVANJSKIH, POČITNIŠKIH IN POSLOVNIH OBJEKTOV - LEGALIZACIJE OBJEKTOV - NAČRTI NOTRANJE OPREME NOVI POKLICI-™ ZAHTEVE TRCjA VERlficiRANO USpOSAblJANJ*E za prtidobiTEV poklic a: * RAČUNOVODJA * POSLOVNI SEKRETAR Poqoji za vpis: končana srecJnja šoIa LJUDSKA UNIVERZA KRANJ strokovnost - tradicija Telefon: 22 22 26 Srečanje podiplomcev Kranj, jan. - V Centru Brdo je bilo 20. januarja tradicionalno srečanje diplomantov mednarodnega podiplomskega študija MBA, zbralo se jih je približno 80. Na srečanju sta direktorica dr. Danica Purg in njen namestnik Nenad Filipovič predstavila novosti v programu in načrte. Letos bodo namreč začeli graditi nove prostore in skupaj z več sloveskimi podjetji v ta namen ustanavljajo delniško družbo. Novi prostori bodo omogočili razširitev dejavnosti in izboljšanje kakovosti usposabljanja managerjev. Center bo razvil tesnejše sodelovanje z eno najboljših šol v Evropi - Ritterdam School of Management, kar bo omogočilo pridobitev dvojne diplome tako udeležencem MBA v Centru na Brdu kot podiplomcem v Rotterdamu. Udeležence je pozdravil tudi prof. Jim Ellert, prikazan pa je bil video s Petrom Druckerjem, očetom managementa, ki je bil posnet 3. oktobra lani ob proslavi desete obletnice Centra Brdo. Doslej je na Brdu podiplomski študij managementa končalo 152 udeležencev iz skupaj petnajstih držav. Letos se je začel študij že sedme generacije udeležencev, ki prihajajo iz sedmih držav: Albanije, BiH, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije in Slovenije. Lani so na Brdu pripravili 50 seminarjev, ki se jih je udeležilo 1.569 slušateljev. V desetih letih pa so pripravili 550 seminarjev, ki se jih je udeležilo 14.166 slušaeljev. Lani je bilo med udeleženci več kot tretjina vrhunskih managerjev, več kot četrtina pa jih je prišla iz tujine, kar potrjuje, da je center vse bolj mednaroden. Nov pogled na teorijo marketinga Ljubljana, 24. januarja - V teh dneh je v zbirki Znanstvena knjižnica, v okviru katere na Fakulteti za družbene vede predstavljajo pomembna družboslovna znanstvena dela, izšla knjiga dr. Zlatka Jančiča Celostni marketing. Avtor je dobro poznan v slovenskih marketinških krogih, saj je vrsto let delal v delovem Studiu Marketing, zadnja leta pa se posveča znanstvenem in pedagoškemu delu na Fakulteti za družbene vede. MEŠETAR Slovenska vlada je izdala uredbo o uvedbi finančni! intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelavi hrane za letošnje prvo polletje. Uredba predvideva različfl1 podpore kmetijstvu. Regres za obnovo črede plemenskih krav Da bi izboljšali prirejo mleka in mesa in spodbudili obnov« staleža plemenskih krav s kakovostnimi prvesnicami i* plemenskimi brejimi telicami kombiniranih in mesnih paseiH bo država s 13.500 tolarji na žival regresirala obnovo iz lastu* črede in s 15.000 tolarji nakup živali. Do regresa so upravičen rejci plemenskih krav - prvesnic kombiniranih ali mesnih pasetf ter kupci tovrstnih brejih plemenskih telic. Regres za nakup plemenskih prašičev Država bo v letošnjem prvem polletju za spodbujanje nakupj kakovostnih plemenskih živali namenila iz proračuna I milijonov tolarjev. Višina regresa bo odvisna od vrst( plemenske živali in od tega, ali gre za obnovo iz lastne čre$ ali za nakup. Vrsta živali Višina regresa (v sit/kom) nakup * obnova iz lastne čred Mladice potrjenih križanj: * breje * nebreje Čistopasemske mladice: * breje * nebreje Merjasci: * s testiranimi starši * s testom lastne proizv. * za ohranitev linije 13.600 3.400 5.950 - 17.000 4.250 11.900 2.550 25.500 _ 38.250 17.000 42.500 17.000 Knjiga se loteva marketinga teoretično in ni praktični priročnik za delo v marketingu, kljub temu pa avtor ves čas išče smer, ki bi vodila k splošni teoriji marketinga. Avtor se obravnave marketinga loteva celostno, VEDEZEVAJE - TAROT 090 41 02 1 mini 156 SITI njen temelj pa je teorija družbene menjave. Knjiga po avtorjevih besedah pomeni revolucionarno novost pri proučevanju marketinga, sodila pa naj bi ob bok drugim marketinškim teoretikom, prav zaradi novega pristopa pa se v prihodnjih mesecih o njenih spoznanjih menda obeta živahna razprava. • U.S. Regres za pospeševanje reje drobnice Država bo v prvem polletju za pospeševanje reje drobnice I območjih, ki so za to primerna, in za spodbujanje prireje mladi' živali za obnovo osnovne črede namenila iz proračuna sedeH milijonov tolarjev. Pogoj je, da so plemenske živali oštevilčen1 in da izhajajo iz kontroliranih tropov. Plemenjaki morajo b'1 znanega porekla, plemenske samice pa ne smejo biti starej'' kot tri leta. Poglejmo višino regresa! Vrsta živali Višina podpore (v sit/kom) Samice: * obnova iz lastne črede * nakup za obnovo ali za prvo naselitev Samci 3.000 4.800 10.000 pni flUJB SLAŠĆIČARSTVO PRVSNIKd. o. O. Brito/73. 4000Kranj, tel.: 064/340350 ODPRTO VSAK DAN od 9. do 22. ure Vse, ka, /zvedet svoji pr Zaupajte Mnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 HOTEL JELOVICA BLED Vabimo vas na VESELO PUSTNO RAJANJE v soboto, 8. februarja Najizvirnejše maske bomo nagradili 1. nagrada 100.000 SIT 2. nagrada storitve v hotelu v vrednosti 50.000 SIT 3. nagrada storitve v hotelu v vrednosti 20.000 SIT Igra ansambel ABRAKADABRA Vabimo vas tudi v kjer si boste lahko nabrali novih moči. Savna, parna kopel, masaže, solarij, kopeli, fitness studio Rezervacije in informacije po telefonu: 064/7960 ali telefaxu: 064/741 550. Ponedeljek, 27.1 00 za vse artikle odprto od 8°°do 20 baufflax n m mm BELJAK - VILLACH, Maria Galler Strasse 28, Tel.0043/4242-32 559 K £111 li/I mW yi GRADEC - GRAZ VVTBLING, VVeblinger Gurtel 22, Tel.0043/316-294-9* 7""**** GRADEC - GRAZ LIEBENAU, Ostbahnstr. 6, Tel.0043/316-465-735 VVOLFSBERG, Klagenfurterstrasse 41, Tel.0043/4352-30-216 - CELOVEC - KLAGENRJRT, Gerberweg' Siidring, tel.0043/463-35-125 - VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurterstr. 44, Tel.0043/4232-4506 - SPITTAL/DRAU, Villacher Strasse 103, Tel.0043/4762-48 82 BI iTTINft 14 Al 1Q BELJAK - VILLACH, Behringstasse 24, Tel.0043/4242-41 465 DU 1 1 L|p|CA _ LEIBNITZ GRALLA, Gralla 55, Tel.0043/3452-85 40 GRADEC VZHOD - GRAZ OST. C. v. Hatzendorfstrasse 103a, Tel.0043/316-471-595 GRADEC SEVER - GRAZ NORD, VVeinzottlstrasse 48, Tel.0043/316 - 694-090__J, 27. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo zmerno do pretežno oblačno vreme. Jutri bo oblačno in megleno. Tudi v nedeljo bo oblačno in nekoliko hladneje. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je polna Uma nastopila ob 16.11, to pa nam po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje lepo vreme. TOMAŽ CERKOVNIK -Smučarji prisegajo na rop Smučarska sezona je na višku, smučarji še vedno v središču -pozornosti, zato sem povabila v našo oddajo smučarja starejše generacije, ki se od tega športa verjetmo nikoli ne bo povsem ločil. Najprej je bil tekmovalec v slovenski reprezentanci, potem profesionalni smučar v Ameriki, trener in sedaj komentator °b Igorju Bergantu. Tomaž Cerkovnik pravi, da imajo smučarji zelo radi rap, te* je to uporniška glasba in tudi športniki so pretežno uporniške duše. Skozi rap lahko izrazijo svoje misli, želje in strasti. Pa še pretiranega pevskega talenta ne potrebujejo... GLASBENA ANEKDOTA Norveškemu skladatelju Eduardu Griegu se je pripetila na pariški ulici majhna nezgoda. Nepreviden šofer je s svojim avtomobilom zadel obenj in ga lahno poškodoval. H Griegu st°pi prometnik in ga vpraša: "Ali ste si zapomnili Številko avtomobila?" Je&a ne," odgovori glasbenik, "spomnim pa se, aaVbil ton hupe v a-molu." Francoska varietejska igralka in pevka Yvette Cuilbert je bila Zfio suha. O svoji fotografiji s psičkom je duhovito dejala: To je pes, ki pazi na kost." Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Naših smučarjev se smola drži, a če bi pili EDINO, z lahkoto bi do cilja prišli. Nina Hribar, Blejska Dobrava UNITED COLORS OFBENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED LESTVICA RADIA KRANJ S p£ZERljo MATEJA PETEK, 24.1.1997 Domača: 3 ajSTSS9N: B0di moja 4." CHatpa?^ SAJ TE PRIME ' PATE MINE 5 SJffiJvK; BREZ TEBE 6." ffiS£S,lAND: PROMSKI VOZNIK S POWFRKn^Rl^ UUBI J0 NE2N° 8 PPfpDR. R^CERS: BOMBA ER LOVŠIN: JEST BI SE IGROU Tuja: J. MADONNA: YOU MUST LOE ME 9 ffilE GIRLS: 2 BECOMES 1 1' XMTNEY HOUSTON: STEP BY STEP ?' 5£BERT MILES: ONE AND ONE fi E2^NA LEWIS: WITHOUT LOVE 5« BRYAN ADAMS: STAR R 5nAB0B0: RESPECT YOURSELF 8- 2UCCHER0: SHE'S MY BABY TE J A KUPON ŠTEVILKA 11 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: Bomba... Da je Bomba naslov nove plošče skupine luštnih punc iz skupine Power Dancers, to valda vemo, moram pa reči, da nisem vedel da je bomba prevozno sredstvo. Ha, pa je. Matej je napisal takole "... Bomba - če stopiš nanjo je prevozno sredstvo..." Da padeš dol, moram reči, da je blazno luštna domislica. Čeprav nekoliko črno humorna, ki ji bom jaz dodal še bolj črni humor, namreč za tako prevozno sredstvo, kot je bomba, se ponavadi kupi vozna karta samo za eno smer... No, pa pustimo to, me kar zmrazi, če pomislim na bummmm. Sicer ugotavljam, da ste največkrat uporabili komade Bicikl (Letečih potepuhov), Ta Vlak (Čukov), Bele ladje (Majda Sepe), Zatreska sem vate kot raketa (Pop Design), Tata kupi mi avto (baje da Zdenka Vučko-vič), Naš mali avto (Anja Rupel)..., no pa še kaj bi se našlo. Študiral sem kaj ima veze s prevozom komad Čukov Sreča me je zapustila, pa pol ugotovil, da gre za avtomobilsko temo. Perla je recimo domislica by Franc, komad Luna (Deja Mu-šič) - kadar je polna je okrogla (kot so kolesa mnogih prevoznih sredstev), s fullom pa se je Eotrudila Mojca, ki je napisala ar dva, šter, šest, osem... dvaindvajset..., ma saj jih je preveč, da bi vse preštel, pazite tega od Bijelo Dugme, namreč "Selma", kjer v nadaljevanju poje, ne naginji se kroz prozor (razlaga, to piše na vlaku) - kokr se spomnim, na to temo obstaja tudi vic.Janez, misl'm, da ne veš, kdo je zložil himno za spačka in spačkarje, Adi Smolar seveda, kdo pa drug... n? p'rjatu. Ampak vsa čast, da si se spomnil na spačka - edini. To! No pa še požrebajmo, saj vem, da najprej tole v mastnem tisku preberete. Tadadammm, nagrado dobi Špela Dovžan (aha, to bo pa kakšna pomembna žlahta), Dovje 10 d, 4281 Mojstrana. Tako. Pride dopis, dotlej pa mal počakat'. NOVOSTI Torej, baje, da je v Aligator music snop spet prispela pošiljka koledarjev skupine Caught In The Act, temu bi rekli recimo, da je mimo šele januar in še celo leto pred nami. Spomin iz prejšnjega leta je vsekakor Novoletni koncert z Dunaja in to na dveh cedejkah. Novoletno darilce za ljubitelje slo - dancea je vsekakor Beli album, podpisan z Dee Jay Time, posebnost, pri aligatorju je mogoče dobiti album Tragic Kingdom banda "No Doubt", pa še par yu zadev: Oliver Mandic, Rambo Amadeus "Titanik", Time "Život u čizmama sa visokim petama", pa še zadnja skupine Prljavo kazalište "S vremena na vrijeme". IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 247: Torej, vrnili se bomo malo v zgodovino, bližnjo seveda, in tuhtali, kako neki je ime možu od Majde Sepe, znanemu skladatelju itd... (lahko vprašate starejše od 30 let - ti morajo hundert procent vedeti). Ker je vprašanje jako lahko, pričakujem veliko dopisnic do srede, 29. januarja, seveda v uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, pripis "Jodlga-tor". Čav. Aja še to, Urška, a niso C.I.T.A. glih nastopili v Sloveniji, za njihov vnovični nastop še pojma nimam, vem pa da bodo Kelly Familly aprila, pete kasete pa zaenkrat še ni, gotovo pa bo. Bez struje? - valda je še. Zdaj pa res čav. ■orapn horom i mmmm ■mpaa a j TELE-Tv KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJ S KA TELEVIZIJA DANES, V PETEK, 24. 1. 1997, ob 20.40: GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ V LETU 1996 JUTRI, V SOBOTO, 25. 1. 1997, OB 21.00: EKSKLUZIVNI POSNETEK KONCERT THE KELLY FAMILY V ŽIVO NA STADIONU LORELEY Vsako drugo nedeljo ob devetih dopoldne na Radiu Kranj: "Nedeljski klepet ob kavi" Pripravlja in vodi ga Jana Debeljak. To nedeljo bo gostja Milena Miklavčič iz Žirov, avtorica zgodb iz ciklusa TJsode", ki že drugo leto izhajajo v Gorenjskem glasu vsak torek in petek. Zakaj piše zgodbe iz resničnega življenja? Zato, ker ji srečanja z ljudmi veliko pomenijo. Takole pravi: "Ljudje nimamo več časa drug za drugega tako v družini, kot na delovnem mestu. Zgodba sama po sebi je tista, ki se nas dotakne. Srečamo se z neko usodo, pri kateri sploh ni bistveno ali jo je doživel Franc ali Urška. Pomembno je, da tisti, ki svoje življenjske zgodbe pripovedujejo, zato ker so slišali sami sebe, najdejo novo pot. RGOVSKO PODJETJE .d.d. IKOFJA LOKA LOKA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI NJ8CE CES 24 Ufi DOBRE GUMBE!!! OD 27.1.1997 -1. 2. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. 2 BROTHERS - CAUFORNIA 2. TONY BRAKTON - UN BREAK MY HEART 3. SPICE GIRLS - 2 BECOME 1 4. DAZ - SREČEN 5. MADONNA - DONT CRY ME ARGENTINA 6. 3 T -1 NEED YOU 7. NEVV/4 FUN - KAMADERO 8. NO MERCY - WHEN I DIE 9. KELLY FAMILV - EVERYBABY 10. WHITNEY HOUSTON - STEP BY STEP 11. NEVV/2 YOUNG - CRIMSON AND CLOVER 12. NEW/BED AND BREAKFAST - FALLING IN LOVE 13. SCOOTER - BREAK IT UP 14. DJ BOBO • RESPECT YOURSELF 15. NEVV/OMC - ON THE RUN LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. SLO ACTIVE - ODPELJI ME 2. PORN KINGS - UP TO NO GOOD 3. VALENTINO KOCIJANČIČ FEAT SLAVKO IVAČIČ - TINA '96 4. SASH - ENCORE UNE FOIS 5. MZ HEKTOR - MIGAM, DA TO NI RES 6. ALEXIA - NUMBER ONE 7. POVVER DANCER - BOMBA 8. MILK INCORPORATED - LA VAOHE 9. MISSING HEART - CHARLENE 10. J. K. - SVVEET LADY NIGHT 11. NEVV/DOUBLE VISION - ALONE AGAIN OR. 12. VVHIRPOOL PROSUCTION - FROM DISCO TO: DISCO 13. GINA G. -1 BELONG TO YOU 14. NEVV/BLACK NERO - JEOPARDY 15. FUTURE BREEZE - WHAY DONT YOU 16. DATURA - FROM HERE TO ETERNITV 17. NEVV/CHARLIE DORE - TIME GOES BY 18. MUTE - CLAP ON TOP OF ME 19. NEVV/PELE - DOLGA JE NOČ 20. NEW/MANKEY - BELI EVE IN ME 21. GIMME 5 - DOBRO JUTRO 22. MOKA DJ - CLOSE YOUR EYES (LIVE MIX) 23. NEVV/LEON KLEINE - GIVE YOURSELF TO ME 24. TUNNEL GROOVE - AT MIDNIGHT 25. ROBERT MILES FEAT MARIA NAYLER - ONE AND ONE 26. IMPERIO - RETURN TO PARADISE 27. COMMANDER TOM - EYE ČRED 28. BIT MAX - HAPPY CHILDREN 29. DR. DOC - DA DA UMPA 30. THE GROOVEMAN - INSOMNIAK TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lepo pozdravljeni, hltovcil Obljuba dela dolg, tako da se danes lestvica nahaja v Gorenjskem glasu v malo spremenjeni obliki. Kot ste verjetno opazili, današnji tretji predlog prihaja iz starejšega obdobja. Tako ga bomo lahko primerjali z novejšimi komadi" in videli, katerim najraje prosluhnete. Bonnie se kar dobro drži, kajne? Prav tako dobro se pa drži tudi naš pokrovitelj PRODAJALNA ALMIRA RADOVLJICA ki poklanja lepo nagrado Leonardi Kavčič iz Krope. ČESTITAVA! Torej lepo se imejte, pišite, glasujte in na snidenje v ponedeljek, 27. januarja. ČAOI Vesna in Dušan Lestvica: 1. 2 become 1 - SPICE GIRLS (6) 2. Every babv - THE KELLY FAMILY (2) 3. Bomba - POVVER DANCERS (novo) 4. Bodi moja - NAPOLEON (4) 5. Kamadero - 4 FUN (9) 6. Silentlv - CAUGHT IN THE ACT (novo) 7.1 was bom to love you - VVORLDS A PART (3) 8. Quit plavln games - BACKSTREET BOYS (8) 9. Dobro jutro - GIMME 5 (5) 10. Gimme gimme - VVHIGFlELD (1) 11. Rdeči šal - AVIA BAND (10) 12. Du und ich - BLUMCHEN (7) 13. Dab beat goes - RED 5 (15) 14. Holding out for a hero - BONNIE TYLER (old) 15. Forever - MARIAH CAREY (novo) 16. Come on come - HIP HOP BOYS (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Baslos 4, Tržič, do 27. januarja KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: GREMO V LIFE Radio KRANJ, 97,3 sreda, 29. januarja, ob 17. uri oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter raSa^iSB/I"?!? P°f^av iz discoteke LIFE v Domžalah in iz studia SrJa^S" ^[nl d,rulbl (z vami ^ SLAVC in Nataša- s^eda) llJX3- vallk° dob.re glasbe, Pa nagradna vprašanja in nagrade. Z nami so tudi naši prijatelji: GORENJSKI GLAS, JEANS CLUB PETRIČ L«££ t6r i ^ KLEMENTINA iz Pungerta v Šk LokL Manjkate samo še vi, zato - bodite z namil KUPON V Lifu bi rad videl gosta:: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov Radio Kranj, 4000 Kranj Od 24. januarja do naslednjič T OVEN Spet vam je zapasalo, da bi šli kam naokrog. Magari za en dan. Med vožnjo boste poslušali tisto "Prelepa Gorenjska...", ampak vas bo takrat kaj malo brigalo, kako lepa je Gorenjska. Ni čisto sigurno, ampak zvezdam se zdi, da se vam po glavi že motajo pustne zadeve... A res. —71 BIK X. J Vaša šifra sredi zvezdne megle je "menjava ^^m^L lokacije". To bi si lahko tolmačili na več načinov. m A Lahko, da se boste odslej na avtobusu vedno 1 M usedli v vrsto, ki ni za šoferjem, mogoče boste ^^rng** I bolj trde, hmmm... kompaktne jedi raje jedli z levo stranjo zob, mogoče si boste posteljo obrnili tako, da boste vstajali z desne strani, lahko pa, da se boste celo preselili v kakšno drugo stanovanje. Za slednji primer smo v šlogarsko pisarno dobili obvestilo po telefonu. DVOJČEK Po vsej sili bi radi novo kvalitetnejšo snemalno napravo. Naj bo to tista za snemanje kaset (tu vam zvezde dajo prav, da ne bi naokrog nosili takih kaset, kot jih nosijo nekateri Gorenjci), bodisi bo to naprava za snemanje olupka z jabolka, snemalnik uhanov z ušes... RAK Ha, ha, navdušili ste se nad novo loterijo, ki se ji reče "Športni krog". A mogoče že poznate, koga, ki je zadel glavni dobitek? Baje, da so od nekega Mariborčana pri izplačilu dobitka zahtevali, da je v duhu igre tekel 17 krogov okrog stavbe POP TV in to ob dveh popoldne, ko so šli vsi iz šihta, da se je narod smejal in bril norce iz njega. Šele potem je dobil denar. Nasvet - če igrate Športni krog, trening ne bo odveč. LEV Prihaja zelo pomemben mesec, mogoče celo dva, ko se bo potrebno izkazati in to bolj, kot se bo kdo drug. Hmm... zvezde kažejo..., a imate vi dovolj časa za gledanje v zvezde? A imate? To je pa potem čisto nekaj drugega. Potem si pa preberite iz zvezd kar sami, da ne boste slučajno nas držali za besedo. DEVICA Februar bo za vas zelo pomemben mesec. Opravili boste brez pardona. Taki pač ste, če nekaj naredite, naredite dobro, pa naj bo to tenstan krompir, zašvasan avspuh ali pa recimo izpit za advokata. Ampak, ne vem, od kod vam po uspešno opravljenem delu tako velika želja po zlatnini. Vaš zlatar je na vaš račun že postavil novo oglasno tablo, sledi nov lokal... TEHTNICA Živeli boste v prehodnem obdobju, ne domu. Sicer boste sami sebi vladali le z enim glasom večine, ampak tudi tako bo mogoče šlo. Nekdo vam bo močno sufliral iz okolice, tako močno, da boste zamenjali vsaj štiri ministre in sicer: tistega za jetra, možganskega ministra, ministra za lepo vedenje ter ministra za čistočo nog. ŠKORPIJON "Volksvvagen, novi passat," vam bo milozvoč-no odzvanjalo v ušesih. Skoraj bi vam passat že zapasal, a kaj ko boste v prihodnjih dneh zapravljali na povsem drugih področjih. Zvezde pa vam nikakor ne morejo dotajčati, da tisto o passatu ne pomeni, da bo Primož Peterka še ta mesec začel skakati s passatom. A ne veste, da je sezona vožnje z avtomobilom čez skakalnico šele od 18. junija do 29. julija. STRELEC Pa ne, da mislite zamenjati službo (velja samo za zaposlene). Kolikor je zapisano v zvezdah, jo menjate že celo večnost. A zdaj pa, da jo boste zares. No tudi prav, če bo kaj posebej dobrega, se naša šlogarska druščina toplo priporoča. Več, kvam bi se kar povabila na obisk, ko pa imate doma tako lepe stole. KOZOROG Praznovali ste, kajne da. Pa je le mimo, a ne. Ko ste te dni delali neke izračune za preteklost, ne rečte, da jih niste, ste ugotovili, da vam gre pri poslovnih zadevah kar dobro. Ni za prehvalit, ampak... Nekdo vam je ob čestitki celo dejal, da se popravite. No malo manj trme pa bo, saj znate. Kaj ko bi si za sprostitev omislili... recimo gradnjo garaže. I AAA\ VODNAR fyr\r \ Pnna)ai° va$' prazniki, zato ste v mrzličnih pripravah na to, še posebej, če je vaša obletnica okrogla. Kljub vsemu da imate s mLJJLmL tem, kot rečeno kar nekaj opravka, pa ne rirlrm zanemarjate ostalih zadev. Dobra lastnost, bi lahko temu rekli. Tudi vam se obeta zanimivo obdobje. Tako za hece, pa to. RIBI A že mislite na pusta. Ma, dajte no, a ni še prezgodaj. Hmmm... niti ni. Pa še Valentinovo bo. Le glejte, da vaš najljubši oziroma najljubša ne bo prišel ali prišla brez darila. "Ponovi vajo," naj bosta vaši edini dve besedi, dokler ne bo poštekal, poštekala. Glasbeniki meseca Gorenjskega glasa so Igor in zlati zvoki V tokratni izbor glasbenikov meseca smo uvrstili enega najboljših in zato tudi najbolj znanih slovenskih narodnozabavnih ansamblov, katerega člane bralci poznate kot Igorja in zlate zvoke. In slišati je bilo, da je kar precej naših bralcev potrdilo našo odločitev. Bogat repertoar ansambla, obvladanje različnih inštrumentov, humorist, pa bogate izkušnje... Vse to in seveda še mnogo drugega je tisti pravi recept za uspeh. Narodnozabavna glasba, pa plesna muzika, večno zelene melodije, celo aktualni hiti. Z vsem tem vam Igor, Branko, Slavko, Mitja, Vinko, Alenka ter Drago z Vančem postrežejo na svojih nastopih. Za vsakega nekaj, seveda pa na svoj račun pridejo najbolj ljubitelji domače glasbe. Kdo je kdo Kot pove že ime ansambla, je glavni Igor Podpečan. Tudi sicer je njegovo življenje v celoti posvečeno glasbi, saj je profesor pozavne in pa direktor glasbene založbe Zlati zvoki. V ansamblu poleg pozavne igra še harmoniko in klaviature. Zelo veliko časa porabi za pisanje glasbe, tako za se oziroma ansambel kot tudi za druge glasbenike. V njegovo službo sodi tudi pisanje scenarijev za koncerte, ki jih pripravlja v okviru založbe, v studiu dela kot tonski tehnik in producent. Zgolj v vednost pa povejmo, da je Igor tri leta igral bariton in bas tudi pri Slavku Avseniku. Če med vsemi službami in kopico dela slučajno najde kakšen trenutek prostega časa, rad kuha in se posveča družini. Želeli ste vedeti Začetki ansambla Igor in zlati zvoki segajo v leto 1992, ko je Igor prenehal igrati pri Slavku Avseniku. Sprva so igrali kot studijska zasedba, že naslednje leto pa so se preizkusili tudi v živo. In če se ozremo po vaših vprašanjih začnimo s temle: Kdo piše ansamblu humoristične pesmi? Kar se besedil tiče, se običajno porodijo Veri Soline, Tonetu Gaberšku ali pa Metki Ravnjak - Jauk, glasbo pa napiše Igor Podpečan. Kot smo že povedali, je za humor poleg Vanča zadolžen tudi kitarist Mitja. Fantje in dekle pa ne igrajo samo narodnozabavne glasbe, ampak obiskovalcem na nastopih postrežejo tudi z veliko zabavne glasbe, plesne glasbe, izkažejo pa se tudi pihalci, zaigrajo pa tudi aktualne hite. Pregled njihovega dosedanjega studijskega dela zaokrožajo kasete Naš ata ni copata, Muzikant je potepuh, Gasilec moj, na svetlečih diskih pa so izšle še Božične in novoletne pesmi, 25 domačih, Uspešnice Lojzeta Slaka ter Čestitke in pozdravi. Dve kaseti pa so izdali tudi v tujini. Kot skorajda v vsakem ansamblu, se je tudi pri njih zgodilo kar nekaj kadrovskih menjav. Bralci se verjetno spominjate, da je bil nekdaj vokalni del ansambla nekoliko bolje zaseden kot dandanes. Ampak, do sprememb nikoli ni prišlo zaradi prepirov, tudi s tistimi, ki so odšli iz ansambla pa so vsi današnji člani še vedno prijatelji. Včasih meda celo skupaj zaigrajo in zapojejo. In kakolgor usklajuje služno muzikanta, direktorja, producenta ter komponista. Menda še sam ne ve natančno.k sreči, pravi, pa so vse te funkije povezane z glasbo, v vsakdanjem delavniku pa mu precej pomaga tudi klarinetist Brane. In načrti za letošnje leto. Nastopati, nastopati in še enkrat nastopati, nekaj ponudb so že prejeli, prav tako so se ponekod tudiže uspeli dogovoriti. Ta ko doma kot v tujini. In kako bo z nastopi na Gorenjskem? Leto se je pravzaprav šele začelo, zato je o kakšnem bolj določenem datumu še težko govoriti. Fantje in dekel zagotovo pridejo tudi na Gorenjsko, če ne prej poleti, sicer pa boste o vseh nastopih obveščeni tudi z našo pomočjo. Tokrat se v imenu Igorja in zlatih zvokov poslavljam. Pa ne za dolgo. Že v prihodnji številki boste lahko poleg novih zanimivosti našli tudi seznam nagrajencev, do takrat pa lep pozdrav. Klarinet je v rokah Branka Jahna. Z Igorjem sta neločljivo povezana, saj sta skupaj ustanovila založbo Zlati zvoki. Igor pravi, da je Branko pravi muzikant, saj zna vedno zagrabiti pravi pravo "štimo', in poiskati tisto, kar skladbi morebiti še manka. Če bi sodili po številu otrok, je s tremi povsem povprečen Slovenec, in ker jabolko ne pade daleč od drevesa, so vsi trije pravi glasbeni talenti. Prostega časa ima malo, kar pa ga že najde, pa ga porabi za smučanje in pa igranje pikada. Slavko Lašič je trobentač, tudi profesor trobente in po rodu Prlek. In kot vsi pravi Prleki tudi on vsako leto stisne kar lepo količino dobrega vinca, s katerim oskrbuje tudi vse ostale člane ansambla. Menda mora na skoraj vsako vajo s seboj pripeljati kakšen sodček belega, verjetno pa lahko sklepate, da so vaje vse prej kot neprijetne. In ker ni pravega narodnozabavnega ansambla brez kitare, je le to v roke vzel Mitja Hastnar. Sicer je Mitja učitelj glasbenega pouka v Šenturski osnovni šoli, velja pa za najbolj duhovitega člana ansambla. Pa tudi najbolj tihega, če kaj ne gre povsem tako, kot bi si želel, ansambel pa bi brez njegovega povezovanja programa inhumorja kot tudi igranva sintesizerja ne bil isto. Id hobiji: nogomet. "Tiha voda" v ansamblu sicer pa basist in baritonist pa je Vinko Frece. Ostali čalni ansambla pravijo, da sta njegova inštrumenta očitnomorala vplivati na njegov glas, saj je precej nizek. Rad kmetuje in ima menda med vsemi člani ansambla najmirnejše življenje ter je obenem tudi največji flegmatik i ansamblu. Živi in dela na veliki kmetiji v Libojah pri Žalcu, kjer stresa enostavno ne poznajo. Za konec še predstavitev obeh voka-listov: Alenka Cešarek in Drago Brvaf sta znana glasova Zlatih zvokov. Ona je profesorica solo petja, prihaja iz Štajerske, poučuje pa na mariborski srednji glasbeni šoli. Drago pa je Zagorec, igra tudi pozavno, njegov konjiček in tudi popoldansko delo pa je čiščenje kurilnih kotlov. Pa še na nekoga ne smemo pozabiti-To je humorist Vanč, ki občinstvo navdušuje s svojim štajerskim humof^ jem, je mojster preobleke in pa tudi nemščine. Ta mu še posebej pride prav ob nastopih v tujini, ki pa jih ni malo. • U. Špebtf IkVlKfSffftl tftl lttf.Mfftl BOLEZNI RIB V današnjem poglavju o akvaristiki se bomo ustavili ob zelo zanimivi in pomembni temi, ki obravnava bolezni akvarijskih rib. Izbruh bolezni v akvariju je običajno zelo nevarno stanje, ki bistveno vpliva na zdravstveno stanje piSe: darko cerv vodnih P«*ivalcev akvarija. Vzroki, zaradi katerih bolezen izbruhne, so zelo različni. Na pojav bolezni vplivajo biološki, kemični in fizikalni dejavniki. Da bi bolezni v akvariju lažje preprečevali in kasneje ob pojavu uspešneje zdravili, vam bom predstavil pester izbor zdravil, ki jih uporabljamo v akvaristiki. Punktol je učinkovito zdravilo proti ustni plesni, kostiazi, ihtiof-tiriazi in kosmicenju kože. Vse naštete bolezni se dokaj pogosto pojavljajo in so lahko usodne za vse ribe, ki jih imamo v akvariju, če bolezni ne zdravimo že na začetku, ko se kaže v lažji obliki in je tudi lažje ozdravljiva. Proti žametno kožnem vnetju uporabimo učinkovito zdravilo Oodinol. in Fungol. Zelo kvalitetno zdravilo proti Zoper razne oblike plesni uporabimo Ektol škržnim črvom je zdravilo Gvrodactol. Pozabiti ne smemo na črevesne bičkarje, zoper katere f"Z-~ uporabljamo kapsule Spir-ohexol. a Pvnktol Oodinol Ektol Gyrodadol Fungol JBL Desinfekt JBL Desinfekt, JBL Biotpol in JBL Atvitol pa uporabljamo pri vsakem preprečevanju in zdravljenju različnih bolezni v akvarijih. V spodnji razpredelnici si lahko ogledate, kakšni so znaki pri posamezni vrsti Ebolezni. Iz razpredelnice je jfVj razvidno tudi posamezno V~£:J zdravilo, ki ga uporabimo jbl Biotopoi za posamezno vrsto bolez-jBL AMtoi ni. JBL Atvttd KAKO DOLOČITI PTIČJO VRSTO? PIŠE: BORIS KOZINC Skupaj z nekaterimi rasami in podvrstami je danes po svetu poznanih okrog 9300 vrst ptic. Zato ni čudno, da določanje vrste včasih dela preglavice celo izkušenim ornitologom, kaj šele začetnikom. Kljub temu da lahko vrsto določimo tudi po oglašanju, sledeh, ostankih prehranjevanja, izbljuvkih, je določanje po vidnih značilnostih običajno najenostavnejše in najzanesljivejše. Kadar opazujemo živ primerek, vrsto določamo glede na velikost, obliko in obarvanost ptice. Vse sestavine določanja primerjamo s slikami in podatki v priročnikih. Velikokrat nam je v pomoč tudi značilno obnašanje ptice, kot je poskakovanje po tleh, plezanje po deblu ali potapljanje v vodi. Za pravilno razlikovanje med nekaterimi vrstami so odločilne manjše podrobnosti, včasih samo ena. Pri srečanju z neznano vrsto je zato zelo pomembno, da si zapomnite čim več podrobnosti, najbolje pa je ptico narisati. S tem se izognete tudi kasnejši nejevolji, ker boste v dvomih glede pravilne določitve ali zadregi, ko boste bolj izkušene znance spraševali o pepoznavi vrste. Že sama oblika ptice večkrat dobremu poznavalcu pove več kot veliko besed. Če se bojimo, da bo ptica odletela, rišimo manj natančno, čeprav se ravno natančnost obrestuje, ko kasneje iščemo in primerjamo v priročniku. Poglejmo si potek določanja pri navadnem zvoncu, za katerega bomo pri opazovanju kaj hitro ugotovili, da je manjši od temno zeleno temno, oko je iivo rumeno / temno modro siv belo naših najpogostejših rac mlakaric. Zanj je značilno, da se tudi nenehno potaplja, kadar išče hrano. Na skici ornitologa vidimo označeno barvo na posameznih delih telesa - tudi neporaslih: kljun, oči in noge. Ker je račka manjša od mlakarice in je dokaj značilno obarvana, lahko po primerjavah v priročniku kaj hitro ugotovimo, da gre za zvonca, in sicer samčka. Toda le natančno narisana elipsasta oblika bele lise med korenom kljuna in očesom nam dovoljuje trditev, da je navadni zvonec (Bucephala clangula), saj ima sicer le malo večji islandski zvonec (Bucephala islandica) polmesečasto liso na istem mestu. Na prvi pogled preprosto določanje vrst nam popestrijo spolna, starostna in sezonska raznolikost ptic. Po barvi perja se razlikujejo tudi podvrste in razni barvni različki predvsem pri ujedah. Včasih nas lahko zmede tudi onesnaženost perja s sajami, prahom, prstjo, hrano ali drugim materialom, s katerim pridejo ptice v stik. še tako dobro skico lahko nadomesti fotografija, ki je hkrati tudi verodostojnejši dokument pri pojavljanju zelo redkih ptic na nekem območju. Pri zaznavanju pomembnih podrobnosti pa so nepogrešljivi dobri optični pripomočki. Kvalitetne dvoglede in spektive znamk Svvarovski in Bresser lahko nabavite v TEHNOOPTIKI - Smolnikar, Novi trg 2 v Ljubljani. Navadi zvonec - Bled (Zaka), december 1992 Filatelistiene novice XXIX. Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58,4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 LESTVICA DESETIH NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOVV DECEMBRU: 1. APOLLO 13 (Apollo 13) Tom Hanks 2. MREŽA (The Net) Sandra Bullock 3. BABE (Babe) James Cromvvell 4. HITROST (Speed) Keanu Reeves 5. PODLI FANTJE (Bad Boys) VVill Smith 6. VROČINA (Heat) Pacino & De Niro 7. DOLORES CLAIBORNE (Dolores Claiborne) Kathy Bates 8. BUTEC IN BUTEC (Dumb and Dumber) Jim Carrev 9- DESPERADO (Desperado) Antonio Banderas 10. ZLOMLJENA PUŠČICA (Broken Arrovv) John Travolta ZLATOLAS1 ANGEL SMRTI (Barb Wire)- akcija parb Wire (Pamela Anderson Lee) je ženska, ki se lm.a popolnoma v oblasti, čeprav njeno življenje mineva v znamenju apokaliptične vojne in krutega nasilja. Barb je borka za pravičnost in hrabra, neizprosna, a osamljena cestna bojevnica, ki od vsega sveta najbolj ceni denar. Je osovražena odpadnica in lastnica legendarnega zabaviščnega kluba, še posebno nevarna je zaradi svoje lepote. Nikoli se ne zmeni za moške, ki jo sodijo po videzu, ln vsakogar, ki jo nagovoril z besedami "Hej punčka", neusmiljeno in v hipu odpihne s sveta, zato pa pazite - ne kličite je punčka. JUMANJI (Jumanji) - avanturistični Mladi Allan Parrish je, ko mu je bilo 12 let, odknl lQro Jumanji. Ne da bi slutil, kakšne sile bo osvobodil z metom kock, Alan začne igro s svojo prijateljico Sarah. Ker dobi najslabše število, deček •zgine v divjo džunglo Jumanjija in za seboj pusti Prestrašeno Sarah. šestindvajset let kasneje dva nadebudna otroka v zaprašeni hiši Pamshevih na podstrešju odkrijeta komplet igre Jumanji. judy (Kirsten Dunst) in Peter jBradlev Pierce) vržeta kocki in tako nadaljujeta '9ro, v kateri ju napade ogromen lev, roj komarjev, skupina podivjanih opic in krdelo nosorogov, osvobodita pa tudi odraslega Allana Parrisha, ki si je v tem času že pridobil veliko izkušenj, potrebnih za preživetje, v svetu Jumanji. Odgovor nagradne uganke preteklega meseca se glasi John Travolta. Med tistimi, ki ste pravilno rešili našo uganko, so bili izžrebani: 1. nagrada: 14 dni brezplačne izposoje filmov -Bernarda Pogačar, Tenetiše 5, Golnik 2. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov -Marija Novak, Pipanova 18, Šenčur 3. nagrada: tri prazne avdio kasete - Branka Krivec, Trg Prešernove brigade 5, Kranj Novo nagradno vprašanje: Ključne besede za rešitev tokratnje uganke so: Jumanji, Društvo mrtvih pesnikov, Očka v krilu, Prebujanje, Biti človek? Pomislite na igralsko zasedbo v naštetih filmih in napišite, kdo je igral v vseh zgoraj omenjenih uspešnicah. Nagrade so: 1. 14 dni brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. en teden brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 3. risanka Casper Kot smo obljubili v zadnjih lanskih novicah, lahko letos glasujete za najlepšo slovensko znamko v letu 1996. Tokrat bomo izbrali: 1101 v Ljubljani. Verjetno še kakšen žig pripravljajo za Valentinovo 14. februarja in Gregorjevo 11. marca. Mihael I. Fock A Najlepša slovenska znamka je št: B. Najbolj pomembna znamka je št: C. Najmanj zanimiva slovenska znamka v letu 96 je št: Odgovore napišite na dopisnico in jo do 10. februarja pošljite na naslov: Filatelija Mauritius, p.p. 3,4001 Kranj. Če ne veste št. znamke, jo lahko tudi opišete. Izmed vseh prispelih dopisnic bomo ižrebali tri nagrade, od katerih je prva komplet slovenskih znamk iz leta 1996. SLOVENIJA Izšle so že prve letošnje znamke. Dve znamki iz serije kurentov nadaljujeta cerkljanska lavfarja. Priložnostni žigi so bili 21.1. pri pošti 5282 Cerkno in 1101 Ljubljana. Spet malo veliki plakati, ki pa so v stilu z lanskimi. Planinska znamka je tokrat namenjena simbolu slovenskega krasa 1796 m visokemu Snežniku, o katerem je pisal že J. V. Valvasor. Znamka je nominale 20 Sit. Upamo, da jo bomo lahko lepili na čimveč pošiljk. Žal ni v tarifi navadnega pisma. Žig prvega dne je bil tokrat poleg Ljubljane tudi v Ilirski Bistnci, od koder je izhodišče za vzpon na to mogočno goro. Letošnja znamka, namenjena Valentinovemu in zaljubljencem, tako imenovana LOVE znamka, je tokrat neposredno starorimski Amor oziroma starogrški Eros. Tako tokrat znamka ljubezni nima direktne povezave ne z Valentinovim in ne z Gregorjevim. Vsekakor pa je znamka za te priložnosti, saj je nominala zelo uporabna, pa tudi žig prvega dne z napisom TEBI in prestreljenim srcem pove svoje. Žig prvega dne je bil pri pošti FILATELIJA MAURITIUS in FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19,4000 KRANJ, tel. (064) 224 505 od 16. do 19. ure, sreda tudi od 9. do 12. ure FILATELIJA MAIJTIltTUS Nudimo: - abonmaje - ves filatellstičnl pribor - znamke, žige In dotlske - ocena In odkup opuščenih zbirk znamk, starih pisem in razglednic - nasveti za o^kovanje^lrk NOVO-HLATELUA JE ODPRTA VSAKO SREDO TUDI DOPOLDNE OD 9. W DO 12. URE. VABLJENI! - Fotografije za dokumente - družinski posnetki - komercialna fotografija - razvijanje filmov in izdelava fotografij SOBOTA, 25. JANUARJA 1997 TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.10 Včeraj, danes, jutri 8.15 Otroški program 8.15 Radovedni Taček: Nit 8.35 Male sive celice, kviz 9.20 Zgodbe iz školjke 9.50 Folklorna oddaja 10.20 Italijanska restavracija, Italijanska nadaljevanka 11.10 Hugo, TV igrica 11.35 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.00 Otroški program: Taborniki in skavti, 2. oddaja 15.15 Bodo, nemški film 17.00 Obzornik 17.10 V divjini, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.30 TV prodaja 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.55 Utrip 20.15 Pravi kavelj, ameriški barvni film; Pierce Brosnan 21.40 Za TV kamero 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 23.15 Upravnica, angleška nadaljevanka TVS 2 8.20 Roka ročka 9.20 V slogi je moč, avstralska nanizanka 9.40 Življenje v računalniški dobi, ameriška dokumentarna serija 10.10 Corina d'Ampezzo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), prenos 11.05 Podarim dobim, ponovitev 11.25 Košarka: NBA, action 11.55 Kitzbuehl: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 13.15 Veleslalom (ž), prenos 2. teka 14.05 Tenis: Grand slam, finale (ž), posnetek iz Melbour-na 15.15 EP v umetnostnem drsanju, (ž), posnetek iz Pariza 17.55 Ljubljana: PEP v rokometu (ž), Krim Electa - Gas Artas, prenos 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Razvedrilna oddaja 21.00 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska dokumentarna serija 21.50 Zlata šestdeseta slovenske popevke, nostalgija z avtorji, 7. oddaja, Dušan Porenta in Damijan Tozon 22.50 V vrtincu 23.20 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 3.00 Video strani 8.30 Risanke 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Glasbena oddaja 11.00 Maldivi 11.25 Dediščina sončnih bogov: Pisar Nakht, 1. del dokumentarne oddale 1200 Sobotna matineja: časopisna brigada, film 13.25 Kako je bil osvojev divji zahod, 3. del nadaljevanke 15.05 Cooperjeva druščina, ponovitev 50. dela 15.30 Princ z Bel Aira, ponovitev 50. dela 16.00 Alf, 19. det 16.30 Mupet show: Elke Sommers, 67. oddaja 17.00 Disney predstavlja: Mala morska deklica, 30. del risane serije; Račje zgodbe, risana serija 17.55 Dlsnevvs 18.15 Ta čudna znanost, 9. del nanizanke 18.40 Kung fu, 11. del nanizanke 19.35 Življenje v mestu, 9. del nanizanke 20.30 Sobotni večerni film: Zakon ulice, ameriški barvni film 22.05 Vročica noči, 10. del nanizanke 23.30 Vroči pogovori, 10. del erotične nanizanke 23.30 Družinski grehi, erotični film 1.05 Video strani POPTV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 8.30 Junak akcije, mladinska serija 9.00 Zvezdne steze, risana serija 9.30 Maska, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.15 Fllpper, mladinska serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka 12.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 13.00 Pogumni so osamljeni, film 15.00 Svet športa 16.00 NHL hokej 16.30 Ko pride polnoč, ponovitev 18.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 18.30 Varuška, ameriška nanizanka 19.00 Računalniški guruji, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Dave, ameriški film; Kevin Kline, Sigournev VVeaver 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka 23.00 Kravji blues, ameriški barvni film; Uma Thurman, John Hurt, River Phoenix, Keanu Re-eves, Lorraine Bracco 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik, ponovitev 10.30 Video kolaž 14.30 Vdihni globoko, ponovitev 15.30 Kino TV 3: Rojen za zmago, ponovitev filma 17.00 Vldeoboom 40, glasbena oddaja 18.00 Šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja 19.30 Burleska 20.00 Kino TV3: Dvojčici, ameriški barvni film; Kim Catrall, Christopher Lee 21.30 TV noč: Obrazi 22.30 TV prodaja 23.00 TV dnevnik 23.15 Video kolaž HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Morje 12.50 Ti in jaz in striček Bob, avstralski barvni film 14.45 Filipovi otroci 14.35 Briljantina 16.05 Smerokazi 16.35 Televizija o televiziji 17.05 Poročila 17.10 Zakaj bi to bilo neobičajno 17.30 O življenju čisto resno 18.15 Potujmo po Hrvaški 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 In to sem jaz 21.20 Prodajalec kadilakov, ameriški barvni film 22.55 Opazovalnice HTV 2 12.50 TV koledar 13.00 S knjigo po glavi 13.45 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.30 Mladi Indiana Jones, ameriška nanizanka 15.20 Theatron, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Nove priložnosti, nadaljevanka 21.00 Triler 22.00 Neskončno potovanje, poljudnoznanstvena serija 23.05 Zlati gong AVSTRIJA 1 12.10 Harry in Hendersonovi 12.30 Klic v sili, Kalifornija 13.15 Življenje in jaz 13.40 Čudovita leta 14.05 Princ z Bel Ara 14.30 Blossom 14.55 Lois In Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška serija 15.45 Beverlv Hills, 90210 16.30 Melrose Place 17.15 Savannah, ameriška serija 18.30 Tohuvvabohu, TV zmešnjava 19.00 Sketch up 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Draga, pomanjšal sem otroke, ameriška komedija 21.45 Popoln alibi, ameriška TV kriminalka 23.20 Ptičja kletka, francoska komedija 0.50 EP v umetnostnem drsanju, prosto (ž), posnetek iz Pariza 1.20 Malice - Spletka, ponovitev ameriškega trilerja 3.05 Savannah, ponovitev 3.45 Melrose Place, ponovitev 4.30 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 5.25 Princ z Bel Ara AVSTRIJA 2 10.50 Stalingrad, ponovitev nemškega protivojnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Maskarada, avstrijski romantični film 14.45 La paloma, nemška glasbena komedija 16.05 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 16.30 Alpe - Donava -Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Šampion, zabavna oddaja 22.00 Čas v sliki 22.10 Kraner, VViener, Lodvnski, trije kabaretist! se predstavijo 23.45 Čas v sliki 23.50 Med ljubeznijo in smrtjo, ameriška TV melodrama 1.15 Pogledi od strani, ponovitev 1.20 Ozri se po deželi, ponovitev 1.50 Schiejok, ponovitev 2.50 Šport, ponovitev 3.40 Med ljubeznijo in smrtjo, ponovitev ameriške TV melodrame 5.30 Prijatelji, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednlk TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.50 Glasbeni spot 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 400. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 33. oddaja 20.35 Najbolj nenavadni sneženi možje 20.50 Glasbeni spoti 20.58 EPP -Gorenjska televizija TELE-TV Kranj 21.00 Ekskluzivni posnetek koncerta The Kellv Famllv v živo na stadionu Lorelev 22.00 EPP blok - 3 22.05 Odprti ekran 22.20 Kamera presenečenja - 61. oddaja: Pritrkovalcl za Mirni Ster iz Trboj 22.45 Vedeževanje IZIS 23.00 Vldeoboom 40 (slovenska vldeo lestvica zabavne glasbe) • 127. oddaja 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: PstribucIJa: ALTEKA d.o.o.) 1.32 Videostrani LOKA TV 9.00 Napovednlk 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Lumpl pumbi & Too much -otroška mladinska oddaja, ponovitev 11.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Novice izpod Ratitovca 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... videostrani 18.08 Test 18.15 Napo-vednik 18.16 EPP blok 18.20 Novoletni koncert na Breznlci (ponovitev) 19.50 Risanke 19.55 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 18.25 Vedeževanje z EDITO - ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mlx 20.30 Odprt ekran 20.50 Video boom 40 21.50 Film 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Nekaj bomo povedali o tesnjenju oken in vrat, ki nam lahko prinese precej prihranka pri kurjavi, saj zime še ni konec. Nadaljevali bomo z glasbo. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. V Oddaji Spremljamo in komentiramo, ob 15:30, bomo govorili o dnevnih zanimivostih. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nadaljevali pa bomo z oddajo Deutsche Welle poroča ob 16:30. Tudi glasbene želje poslušalcev bomo izpolnjevali. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Franc Kompare (gost) 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč Ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz • LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek, Slovenija; Eksotična kuhinja TGC Gor-enjka v Kr. Gori z gostom, kuharskim mojstrom Tonetom Robnikom 12.00 Stampedo, oddaja o countrv glasbi -Boris Perme 15.30 Dogodki in odmevi RaS 16.00 Popoldanski program 16.15 Notranjsko kraški magazin - pripravlja Radio 94 Postojna 16.50 S totega konca, Magazin Maše Šega in Jagode Norievlč 17.00 Slovenske vinske ceste - terenska oddaja 19.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja, sledi satelitski radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. Inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 17., 19. In 21. uri fTORŽIČ vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO ob 16., 18.30 In 21. uri ELEZAR amer. thrill. ODKUPNINA ob 16., 18.15 in 20.30 uri TRŽIČ amer. vojna drama PRAVI POGUM ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. ris. OSTRŽEK ob 16. uri, amer. kom. JACK ob 18. uri, film. katast. TVVISTER ob 20. url BLED amer. ris. OSTRŽEK ob 18. uri, amer. kom. JACK ob 20. url ŠKOFJA LOKA amer. film NENEVARNA SRČECA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. kom. NENEVARNA SRČECA ob 20. uri NEDELJA, 26. JANUARJA 1997 TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.10 Včeraj, danes, jutri 8.20 Skrivnost sedme poti, ponovitev nizozemske nadaljevanke 8.45 Živ žav 9.40 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.45 Na vrtu 10.10 L. Bernstein: Koncerti za mlade, 8. oddaja 11.05 Podobe narave, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja Tv Koper - Capodistria 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.00 Planet In, ponovitev 15.20 Šef pa tak, nemški film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.30 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Zgornja Idrijca 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.20 Rondo kviz 21.40 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme 22.40 Kraj zločina: Med nebom In zemljo, nemški barvni film TVS 2 8.00 Euronevvs 8.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev; Nostalgija z avtorji, 7. oddaja: Dušan Porenta in Damjan Tozon 9.25 Cortina d'Ampezzo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka 10.25 Kitzbuehl: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 11.20 Mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 12.10 Cortina d'Ampezzo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, Veleslalom (ž), prenos 2. teka 13.00 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 13.25 Kitzbuehl: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 14.15 Pariz: EP v umetnostnem drsanju, revija 17.00 Tenis: Grand slam, finale (m), posnetek iz Melbourna 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Ljubezen na stranskem tiru, angleška nadaljevanka 20.50 Alpe Jadran 21.20 Žive legende Iz daljnih dežel, francoska dokumentarna serija 21.45 šport v nedeljo 22.30 R. Muri v milanski Scall, posnetek koncerta 0.40 Alpe Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Vldeo strani 8.30 Risanke 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.25 Očka major, ponovitev 10.55 Caught in the act, koncert 12.00 Nedeljska matineja: Močna, hitra In lepa, film 13.20 Daktari, 21. del nanizanke 14.15 vldeo strani 15.05 Najstniki proti vesoljcem, 10. del serije 15.30 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.00 Alf, 20. del 16.30 Mupet show: Silvester Stalone 17.00 Disnev predstavlja: Boogedvjeva nevesta, 1. del mladinskega filma 17.50 Mala morska deklica, 8. del sinhronizirane risane serije 18.15 Korak za korakom, 10. del nanizanke 18.40 Miza za pet, 10. del nanizanke 19.35 Lovec na krokodile, 10., zadnji del 20.30 Nedeljski večerni film: Nasloni se name, ameriški barvni film; Morgan Freeman, Beverlv Todd 22.20 Vitez za volanom, 20. del nanizanke 23.10 Nenavadna doživetja, ponovitev 9. dela POP TV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Peter Pan, risanka 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Glavni kuhar, nanizanka 11.30 Kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja 12.00 Argument 12.30 Razprtije, nanizanka 13.30 Računalniški guruji, Ponovitev 14.00 Riba, ki je rešila ittsburgh, ameriški barvni film 16.00 Gorski zdravnik, nadaljevanka 17.00 Družinski album, 2/4 del nadaljevanke po romanu Danielle Steel 18.00 Denar s ceste, ameriški barvni film 19.30 24 ur 20.00 Športni krog 20.30 Nedeljski film: Casino Rovale, ameriški barvni film; Peter Sollers, Uršula Anress 22.45 Hokej 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik, ponovitev 10.15 TV prodaja 10.30 Vldeokolaž 14.30 Vdihni globoko, ponovitev 15.30 Rojen za zmago, ponovitev filma 17.00 Vldeoboom 40, glasbena oddaja 18.00 Šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja 19.30 Burleska 20.00 Kino TV3: Dvojčici, film 21.30 Obrazi, ponovitev 22.30 TV prodaja 23.00 Tv dnevnik 23.15 Video kolaž HTV 1 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklorna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Skrita kamera 15.15 Oprah Show 16.05 Puščavski prah: Maščevanje, ameriški barvni film 17.35 Poročila 17.45 Družinski glasbeni kviz 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Smogovcl, 4. del nadaljevanke 20.50 Kobra, ameriški mladinski film 22.20 Opazovalnica 22.55 Popotnik, grško-fran-cosko-nemški film 0.45 Vodnik za dober seks, angleška dokumentarna serija 1.10 Poročila HTV 2 10.25 TV koledar 10.35 Živalski planet 11.05 Zlati gong, ponovitev 12.05 Dosjeji X, ameriška nanizanka 12.50 Polnočna premiera, ponovitev 16.05 Neskončno potovanje, ponovitev 17.05 Portret Borisa Matkoviča 18.05 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.00 Popaj,risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Ploskajte, prosim 21.15 TOP šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 23.00 vldikon AVSTRIJA 1 9.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 1. teka iz Cortine 10.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka iz Kitzbuhla 11.30 Rokomer: Uga prvakov: Niederos-tereich - Trondheim, posnetek 12.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 2. teka iz Cortine 13.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka 13.30 Merlin Mim - čarovnica in čarovnik, ameriški risani film 16.25 Monty... vedno ob žogi, ameriška komedija 18.00 Srček, oddaja, ki pomaga osamljenim, da se zaljubijo 18.30 šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Neskončen dan, ameriška komedija 21.50 šport 22.00 Maščevanje brez milosti, ameriška tv kriminalka 23.30 Čas v sliki - po premieri 23.40 Julija, ameriška filmska drama AVSTRIJA 2 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.25 Pogledi v vedenje živali 14.55 Česaričin kurir 15.20 Hiša treh deklet, avstrijski romantični film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 as v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth, serija 21.00 Selfman 21.05 Sosedi 21.15 Naš učitelj dr. Specht 22.00 Čas v sliki 22.10 K stvari 23.25 Vizije 23.30 Preprosto klasično: Deklica in smrt 0.30 Teden kulture 1.00 Pogledi od strani 1.10 Dober dan, Hrvati 1.40 Dober dan, Koroška 2.10 Domovina, tuja domovina TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednlk TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 MIha Pavliha - otroška oddaja (ponovitev) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: (Produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 400 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 33. oddaja 11.25 Top spot 11.35 ŠKL - šolska košarkarska liga 12.25 EPP blok - 3 12.30 vldeoboom 40 (slovenska vldeo lestvica zabavne glasbe) - 127. oddaja 13.03 Z vami smo bili... nasvidenje 13.04 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.05 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednlk 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.30 EPP blok 20.35 Največji uspehi gluhih športnikov na mednarodni športni sceni 21.10 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Koncert glasbene skupine "Orfej" iz Sorlce ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednlk 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.40 Utrinek Iz koncerta Zenske- Sa pevsekga zbora Milko škoberne v ranjskogorski dvorani 19.07 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Vldeo strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Ura pravljic 18.25 Vldeo boom 40 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šolska košarkarska liga 21.20 Potovanja: Tunizija 2 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Pregled dogodkov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi - gostja Milena Miklavčič iz Žlrov 9.50 EPP 10.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska - Mengeš 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu v izbor narodnozabavne glasbe 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kvlz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10.00 bo sledila Klepetalnica. Ob 11:20 bomo lahko prisluhnili oddaji Minute za naše zdravje. Točno opoldne, torej ob 12:00 se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledali vse pomembnejše dogodke, ki so se v naši okolici zgodili v preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni msill. Sledila bo, na željo poslušalcev, kontaktna oddaja s tržiškim županom in poslancem, Pavlom Ruparjem. Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 13:00.13:10 je čas za Osmrtnice in zahvale. Okoli 13:30 se nam lahko zgodi kakšna zanimiva tema. Prijeten konec delovnega tedna na radiu Tržič pa bo ob 14:30, ko bomo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV *^~*mm«^i 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 OKC 8.00 Mirin vrtiljak 11.00 Mali oglad 12.00 Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 Glasbeni gostje - Ansambel Obzorje 14.00 Voščila 15.00 Glasbena gostja: Tjaša Grah 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 17.00 Nedeljski gost 18.00 Minute za ljubitelje resne glasbe R SORA 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 16.00 Igra besed 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.30 Kaličopkova druščina, otroška oddaja 8.30 Dopoldne z RGL 9.00 Naj, naj pesem tedna 9.30 Kam danes v Ljubljani 9.45 Spoznajmo druga verstva 10.00 Horoskop 10.30 Duhovna misel - Rudi Koncllija 11.00 RGL-oV nedeljski pogovor 12.30 Nedeljska reportaža 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Popoldanski program RGL 14.30 Dežurne trgovine 15.30 Dogodki in odmevi, prenos Radia Slovenija 16.30 Ponovitev dopoldanskega pogovora z gostom 18.30 vreme v živo 18.45 Športne novice 19.20 Žrebanje LOTO 20.00 Od San Rema do San Rema, Sprehod skozi italijansko popularno glasbo, Tomo Pire 21.00 Osvetlitev z Ines Kokalj, sledi vklop satelita... R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem po svetu in domovini oz< misijonska oddaja 18.30 Več. in'-oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postal 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 17., 19. In 21. url fTORŽIČ vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO ob 16, 18.30 in 21. url ELEZAR amer. thrill. ODKUPNINA ob 16., 18.15 in 20.30 url TRŽIČ amer. vojna drama PRAVI POGUM ob 18. In 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. ris. OSTRŽEK ob 16. uri, film. katastrofa TVVISTER ob 18. uri, amer. kom. JACK ob 20. uri BLED amer. ris. OSTRŽEK ob 18. uri, film-katastrofa TVVISTER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film NENEVARNA SRČECA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. erot. thrill. UJETNIKA ob 19. uri ŽIRI amer. kom. NENEVARNA SRČECA ob 17. uri, amer. melodrama NA VSE ALI NIČ ob 20. uri DOVJE amer. krim. drama ČAS ZA UBIJANJE ob 19 uri Odprte strani 4T Jože Jenšterle, predsednik STRAN 32 Vaterpolske zveze Slovenije in direktor izobraževalnih programov pri GEA Collegu Športni marketing ne pozna "naprošnja" Dejstvo je, da prav to pri nas Še vedno pomaga preživeti večini športnih kolektivov, V zadnjih letih se ob športu vse I več govori o denarju. Tone Vogrinec STRAN 33 Preživeli bodo tržno zanimivi športi, ostalim tudi bog ne more pomagati! Jože Javornik Ponosni smo na uspehe Primoža Peterke, toda zaradi njih ni klub nič bogatejši! POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "Naša častna naloga pa bodi sedaj, Potrudite se: da znova oiivimo naš smuški ' najplemenitejši zimski šport med vso našo mladino obojega spola, da ga izpopolnimo v modernem smislu ter ga vzpostavimo res kot pravi nacionalni šport v obči prid ljudskega zdravja in razvedrila, in to ne 5<*mo na Blokah, temveč tudi po vseh naših Pokrajinah, ki so za to ugodne." Temu "programu", ki ga je le 1920 ^Povedal Rudolf Badjura (1881-1963), 5fnučarski in planinski učitelj, ideolog in Publicist, je sledila tudi (in predvsem) Gorenjska. Ta je danes med slovenskimi dietami vodilna, tako v zimskih kot tudi v n*katerih letnih športih. Badjura seveda ni strokovnosti njegove tekmovalne priprave ne kale dvomiti. V reprezentanci in klubu je Primoi v dobrih rokah, pri čemer kale poudariti vlogo vodje reprezentance Jelka Grosa. Kranjski strokovnjak vodi ekipo dovolj avtoritativno in premišljeno, da mlademu šampionu ne bi spodrsnilo. Jelko Gros pa Primožu Peterki o doživljanju vzponov in padcev lahko pripoveduje tudi iz lasmih izkušenj. Pred leti je bil pri delu smučarske srenje in novinarjev po koncu svojega prvega obdobja vodenja reprezentance (tedaj še s Franci jem Petkom) še v nemilosti, zdaj ga isti ljudje (spet) kujejo v zvezde. Seveda niti Jelko Gros niti družina Primoia Peterke mladega špormika ne bo «X7 L ,na' taK0 V Z. T • , 11. • Primoia Peterke mladega špormika ne bo ZlT l6inih športih; Badjura seveda m UnrJrpfWn jn oladiatOTie, mogla ubraniti pred vsemi morebitnimi ^{predvideti, kako daleč bo zašel IVlUrUtUn^ JU $IUUMIVI JE, favnostit ki tovrsme junake bT^nif f«* i: S ki preživijo rada **jih premleva'nat0 pa ^ pre*en rada slavi, jih premleva, nato pa jih, preden jih izvrie, navadno še malo popljuva..." Ko sem v Mladini (14. januarja 1997) ljudskega zdravja in razvedrila" ne štejeta Wft V bistvu sta Se vedno glavna stvar. „,,„„,,„,: »rebral navedene besede izpod peresa Igorja E. Berganta, sem se Ampak kdo to sploh se porajta? NaSo pozornost so okupiral, P'Mislil. In sprevidel, da so naši vrhunsk, fortmhv °°*obni gladiatorji, pravi reprezentanti -nacionalnega Sporta ^ V ka,malo za v M pMlU ^ "»»so vodili na Mine medvedov, levov, ttgrov, slonov, krokodthv teW*^J « „,'e(a uiitku za oci pa vsekakor. Pobijali, da so imele oii f*J«»*g& MnlZsTplh ne' hodi vet v areno, zavalimo se v udoben mdiatorjev, ki so se ob prazniku peljali k nastopu, so klican <*sarju: 'Smrti posvečeni te pozdravljajo!', da bi ga nemara ganili. Zaman! Morali so se dati drug drugemu pobiti." Tako sloviti Hegel v noji Filozofiji zgodovine (1837). In kako je s tem danes? Medvedi, levi, tigri, sloni, krokodili in noji so v glavnem zaščitena Kfer jih še nnhiini* tih trrininnlri in netifneii. divii in kultivirani t\l VUlU^nu l"'"" »»»-> "-"t----* ti JU. Večina nas sploh ne hodi več v areno, zavalimo se v udoben naslanjač pred televizorjem, posel vpitja, ki graja ali hvali ter usodno kretnjo s prstom navzdol ali navzgor, ki odloča o iivljenju in smrti na očeh javnosti, pa prepušča(mo) medijem. Slavitev, premlevanje, "kozlanje", pljuvanje in končno "ekseku- ' zastopniki, mi jih za to plačujemo. "*cuveai, levi, tigri, sloni, krokodili in noji so v glavnem whv«w* T'*- ' r. .....™, - < jih še pobijajo, jih kriminalci in petičneii, divji in "kultivirani" cijo'' opravijc> mediji MgMj« 'ovci, oboji za drag denar. Zveri so torej zaščitene. Kaj pa človek? Da bi ostali "čisti in kulturni . Primoi Peterka, ki je vrh tega še Gorenjec, je v nedavnih prazničnih Razlika je torej v t Teth ko je zmagoval na novoletni skaklni turneji, "ganil" tako gladiatorjem, cesarj rpc-.- « i .°. ... „. . ^.v._______.•__i. „x;(^ r*. OlMfi nn i* med vrhu v tem, da je bilo okoli leta 0 razmerje med cesarjem in publiko neposredno. Malo pred letom Ten> ko je zmagoval na novolemi skaklni turneji, "ganil" tako g^orjem, f^^r^^^'J^^ naš;ga časa ter cesarja" kot "pllbs" (mnoiico). Oči so vsekakor imele uiitek. In ^OOOpajemedvrhumkimšporm^i^ Junak je vrh tega preživel! Še več: tako imemiki posamičnih parov ^rih uHtku sluiuo. posrednik. Posredniki so kapital °ci kot cele druibe (poslovne) smo pripravljeni plačevati - z "vročnino za elektronske in tiskane mediie, z nakupom kartic ja" kot "plebs" (mnoiico). Oči so vsekakor imele uzueK. in tvuvpujc ""T"-""*'? s.7' ""^-T* p^redniki so kapital t «* 4 PreU še vi, tako ^^^P-v gledamo (športnike skozi medije) ter vanje "projiciramo" svoje upe in razočaranja. Prav zato s(m)o jih pripravljeni plačevati. "Športni marketing" je postopek, s katerim se določa njihova cena na športnem trgu. Miha Naglic Pn*™110 za elektronske in tiskane mediji SPARIM -DOBIM, z oglasi in drugimi ma\ _ je, z nakupom kartic x DOBIM, z oglasi in drugimi marketinškimi prijemi... aa bi nastopil še večkrat, zmeraj znova zmagoval in - ostal iiv. "In kaj bo s Primoiem Peterko? Bo po pridobitvi volilne pravice w j i/w i> m. iunvi.crn racit\u: «w j/wj/rn»vi/.... .-------r.— |* Prestar, preteiek in preodrasel za nadaljevanje nove serije Pehov? Te značilnosti sodobnega skakalnega športa so vsekakor ativne, največ pa je odvisno od Primoia in njegove okolice. O Vaš komentar? Odličen je! Ste kdaj ponoreli, ko ste komaj čakali ali bo Urška Hrovat prismučala do cilja in koliko tekmic jo bo prehitelo, pa se je naenkrat na ekranu pojavil "slalom beat"? In ko ste drugič gledali skoke in čakali, ali bo Primoi Peterka spet ugnal vse tekmec, je letel daleč, daleč...... toliko časa, da ni pristal prav ob čaju Droga in na vprašanje "vedno vsiljivega" novinarja na kratko (navadno odgovarja na kratko) oznanil "Odličen je!" Gotovo ste. Če niste, potem šport spremljate zaradi reklam ali pa ste eden tistih, ki so se pač sprijaznili, da so tudi v deielo kranjsko prišli časi, ko ni otroške oddaje brez Čokolina, ni solzave nadaljevanke brez pralnega praška in ni športnega prenosa brez Droge, Porscheja, .... Seveda nima smisla presojati, kakšne so naše in tudi tuje reklame (zakaj bi sicer imeti Epice), tokrat smo se vprašali, kako športniki v današnjih ča-sih preiivijo... tisti vrhunski, ki jim denar od reklam in nagrad «harleti skupaj" in tisti, ki zato, ker še niso mednarodno uveljavljeni (in so zato trino nezanimivi), radi ugotavljajo, da je slovenski trg majhen, reven in za reklamiranje prek športa nima posluha. K Stanovnik GORENJSKI GLAS / stran 31 / Kranj, 24. Januarja 1997 Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Tina Doki i N T E R V U Jože Jenšterle y /oite Jenšterle, predsednik Vaterpolske zveze Slovenije in direktor izobraževalnih programov pri GEA Collegu Športni marketing ne pozna "naprošnja" Dejstvo je, da prav to pri nas še vedno pomaga preživeti večini športnih kolektivov V zadnjih letih se ob športu vse več govori o denarju. Govori se o velikih vsotah, ki jih športniki zaslutijo z rezultati na tekmovanjih, pa tudi z reklamiranjem in kot spon-zorski prispevek. Po drugi strani pa v Sloveniji športna društva in klubi propadajo, mnogi amaterski špormi funkcionarji, ki so bili prej vajeni vsaj minimalnega (pa vendar za preživetje pomembnega) prispevka države, pa se v sedanjem boju za sponzorje ne znajdejo in obupajo. Športni marketing in boj za preživetje sta bila zato tema pogovora z Jožetom Jenšterletom, predsednikom ene najbolje organiziranih panožnih republiških špormih zvez, Vaterpolske zveze in direktorjem izobraževalnih programov pri GEA Collegu, kjer edini pri nas učijo treženja v športu. Kako se je razvijal športni marketing in kaj sploh pomeni? "Marketing pomeni pač trženje proizvoda in storitve: na eni strani imamo proizvajalce in prodajalce, na drugi strani kupce. Tako kot nekdo prodaja telefone, avtomobile.... tako nekdo lahko prodaja igralce, športno tekmo, televizijski prenos.....Zato ima športni marketing samo nekaj specifičnost, v osnovi pa ima iste elemente, kot jih ima marketing (trženje po slovensko) za vsa ostala področja. S športnim marketingom se je začelo konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, takrat, ko se je v šport začel uvajati športni profesionalizem. Marsikomu je znano, da so bili nekateri športniki izključeni (kot naprimer avstrijski smučarski as Karel Schrantz) z olimpiade zato, ker so jim rekli "profesionalci". Ker takrat to ni bilo dovoljeno, tudi "trženja" športnikov in športnih prireditev v tej obliki svet ni poznal. Ko pa se je šport profesionaliziral, se je začelo uvajati tudi trženje. To pomeni, da je dovoljeno, da športniki za svoje rezultate prejemajo denarne nagrade in dovoljeno je, da organizatorji prireditev le-te tudi prodajajo. Prodajajo pa jih tistim kupcem, ki jih pač želijo kupiti: mediji, sponzorji, gledalci, proizvajalci športne opreme...." Marketinško najuspešnejša so tekmovanja v formuli 1 Kateri športi pa so bili pri trženju najuspešnejši? "Najdlje so na tem področju prišle velike prireditve, kot je naprimer tekmovanje v formuli 1. Formuli je čez nekaj let sledil tenis, pa ameriške profesionalne lige v košarki, hokeju, baseballu, ameriškem nogometu..." Od kdaj pa pri nas, v Sloveniji, lahko govorimo o pravem športnem marketingu? "Začetek je gotovo povezan s takramim slovenskim (jugoslovanskim) nogometom, Če se spornim samo mariborske nogometne afere. Pravi slovenski Športni marekting pa se je začel s smučarijo, z akcijami, ki so bile povezane s smučarskim skladom in akcijo podarim - dobim, s prenosi vezanimi na Planico, Kranjsko Goro, Pohorje ....Prav smučarski športni marketing je tudi danes v Sloveniji najbolj razvit." Kje pa so v primerjavi s smučanjem ostali športi? "Ostale športne panoge in ostale nacionalne športne zveze so večina pri trženju še na začetku. Razlog za to pa je preprost. V prejšnji državi Jugoslaviji so športi dobivali denar za svoje delo preko države, oziroma ZTKO (kasneje ŠZ) in republiškega združenja športnih zvez, le del denarja pa so dobili tudi v obliki donacij, prispevkov podjetij in institucij, ker so ti pač želeli vlagati del denarja tudi v šport. Ko pa se je sistem SIS-ov "podrl", in ko je država bistveno omejila državna proračunska sredstva, ki se vlagajo v šport, pa se je sistem trženja športnikov in športnih prireditev začel hitreje razvijati. Tako danes v Sloveniji že obstaja nekaj uspešnih športnih kolektivov panožnih zvez, ki s svojim delovanjem iz naslova trženja že dobivajo kar precejšnja sredstva." Zakaj razvoj športnega marketinga pri nas ni hitrejši? "Trženje v slovenskem športu je mnogokrat še povezano z nekakšnim donatorskim pristopom, saj tisti, ki daje finančna sredstva navadno ne ve, kaj bo z oglaševanjem prek športnikov, športnih klubov, prek športne prireditve, dobil. Morda nekaj reklame, im-agea,... morda so se pri nekem podjetju ali v lokalni skupnosti odločili, da podprejo določene športne panoge. Tako, kot je to primer Pivovane Laško v Celju, ki podpira rokomet, kot je primer odbojke v Mariboru, v Idriji košarkarski klub... in podobno. Glavni razlogi, da razvoj športnega marketinga pri nas ni hitrejši, pa so gotovo ti, da nimamo za športno trženje dovolj usposobljenih ljudi, da je slovenski trg majhen in da podjetja pri sebi večinoma nimajo razšiščeno, kaj za njih športni marketing oz. oglaševanje prek športa sploh pomeni... ali bodo zaradi tega oglaševanja kaj več prodali ali bodo morda dobili na trgu kakšne bonitete. Kljub temu lahko rečem, da je trg športnega marketinga v Sloveniji v razvoju, da se bo v naslednjih letih izdifer-enciral po športnih panogah in da se bodo nato pač ustvarili neki normalni odnosi med športnimi kolektivi in gospodarstvom." "Naprošanje" ni športni marketing, čeprav je vir financiranja isti Kakšna pa je razlika med tako imenovanim donatorstvom in športnim marketingom? "Športni marketing ne pozna "naprošanja". Pri športnem marketingu nekdo nekaj ima in to nekomu prodaja... kot naprimer.... imam mednarodno tekmo in jo prodajam sponzorjem, ki naprimer želijo oglaševati med direktnim TV prenosom. To sedaj ni več prošnja nekomu če ti pač da 500 tisoč tolarjev, ker jih za tekmo rabim. V tem primeru gre za to, da imam pomembno mednarodno tekmo, ki jo bo prenašala TV in za vašo firmo (ta lahko prodaja čevlje, telefone, hladilnike ...) bo to ena od oglaševalnih akcij v vašem market-inškem programu. In če podjetje misli, da je to del njegovega programa oglaševanja se pač odloči, da svoje proizvode oziroma firmo reklamira prek športne prireditve. Ko pa se pogovarjamo o "prošnjah", takrat gre za donatorstvo. Tega je v Sloveniji še vedno največ in pomeni, da pač športni funkcinarji prosijo direktorje, marketinške direktorje, prijatelje in znance v podjetjih,.... če bi bili pač pripravljeni dati nekaj denarja, ker ga rabijo za organizacijo prireditve, delo kluba... To pač ni športno trženje (čeprav "črpa" iz istega vira) kot ga svet razume. Pri športnem trženju gre za povsem tržen odnos prodajalca in kupca." Ali se je v Sloveniji športnega marketinga sploh moč učiti? "Kolikor je meni znano v Sloveniji obstaja le en takšen program, ki se imenuje "Sola športnega managementa". Organizira ga GEA College in dve študijski skupini slušateljev sta v preteklem letu in pol ta program že končali in zanj je tudi še sedaj veliko zanimanje. Eden od modulov tega programa je tudi športni marketing. Program zajema vse osnovne principe, od tržnih raziskav, analiz, pripravljanje marketinškega progama, odnosi z mediji, odnosi s potencialnimi kupci.... Na tem programu predavajo priznani strokovnjaki s področja trženja." AH kdaj pri odločanju za podporo določenemu Športu vpliva tudi politika, funkcinarji? "Ja, to je del ostanka nekdanjih Časov, ko so tudi po politični liniji nekateri navezo-vali te stike in včasih je bilo tudi priporočilo ali napotek (ne bom rekel prisila), da določena podjetja, občine, dajajo denar za določene športe, prireditve. Tudi zato, da se je kdo slikal ob prireditvi. Vendar pa na to ne bi gledal "črno", saj tudi v svetu država in komune podpirajo šport tako, da dajo denar za športne prireditve in da se ob tem seveda tudi slikajo." KpoR ZMAvm ZNA Driava je šport pustila propadati Vendar pa je v zadnjem času na račiti politikov in države v zvezi s športom j njegovim razvojem slišati veliko pripon^ Mnogi klubi propadajo, ne znajdejo se jj iz organizacijskih in predvsem finančn^ težav. Kot predsednik Vaterpolske zvejf oziroma kot športni delavec to gotort občutite? "Dejstvo je, da amaterski športni delavci kar večina to smo, od nikoder ne dobimo nj nasveta ne pomoči. Država se je skoraj v celoj umaknila in se "skriva v kotu" ter govori] nacionalnih športih, kar je vse laž. Ne pozna« nobenega sklepa, ne olimpijskega komiteja & kateregakoli drugega relevantnega organa, \ bi določil, kateri nacionalni športi v Slovefll obstajajo in kaj nacionalni šport sploh 'f\ Država je prepustila šport, še posebej vrhuftfj ki šport, propadati. Športne zveze, klubj športi,.... propadajo, se nepopisno "matrajo"* zginevajo in si ne znajo pomagati. To je j* država, konkretno Ministrstvo za šolstvo $ šport in ljudje, ki ga vodijo, dopustilo. PoW tega ni nobene resne pomoči od večine občif le ponekod se dobi manjša ali malo ve# pomoč. Ogromna večna občin pa je to pusti)' ob strani in nemo opazujejo propadanj1 športnih kolektivov. Ministrstvo za šolstvo t šport, ki predstavlja državo, "prodaja" zgrešeno in nevarno teorijo, namreč, da 51 šport dela v šolah. To je nesmisel, laž in propf slovenskega športa. Noben športni kolekp posebno ne v kolektivnih športih pa tudi1 individualnih športih, se ne dela v šolah -se pač naučijo osnovih elementov posamezJ^ športov. Slovenski Sport se dela v sloven# društvih in klubih. Društva in klubi pa &ei seboj niso več povezani, saj se je Športna 7^ združila z Olimpijskim komitejem in je ni ^ Športne zveze in SlS-i so propadli in jih ni ^ občine šport ne zanima..... in nobeni urejenega sistema ni več. Kot predsednik $ od republiških panožnih športnih zvez f počutim kot človek brez kakršnega koli vpl^ in moči, da bi reguliral te zadeve, brez ustreza podpore in priznanja, da delam družbe^ koristno delo, sem pa odgovoren za šestsj registriranih igralcev, ki trenirajo po klubih- j Kljub propadanju klubov in panogj nekateri vztrajate in čakate na b4 čase? "Če bomo šport pustili propadati, bomo i& kmalu mlade in tudi malo starejše za# pošiljati na cesto... tja, kamor pravimo, da jj naj ne bi pošiljali. Z neverjetno lahkoj sprejemamo cigaretne zakone in podobno, ? pa bi ljudi usmerjali v šport, v zdravo življenj1 pa mnogim ne pade na misel. Zato še enkfj poudarjam in to zelo naglas, da noben tolar,1 k ga ta država ali občina ali kdorkoli drug vlo# šport, ni proč vržen. Marsikdo pravi, dal škoda vsakega denarja za šport, jaz f zatrjujem, da je vsak tolar, ki gre v Sp^ dobrodošel. Druga stvar je seveda, tej ambicije previsoke in jih je treba "spraviti realne okvire. " Športni marketing, trženje športnikojj , rezultatov, pride do veljave šele, ko ne}$ : uspe ali ko pripravi res veliko priredij j Do tja pa je sedaj za mnoge amater^ \ 6 1 GLAS / 32. stran / Kranj, 24. januarja 1997 klube in posameznike prestrma pot? "Na podporo države in občin je sevi vezan tudi športni marketing, kajti rtf minimalna "podlaga" športu mora biti. r precej amaterskih športnih delavcev nas ne živimo od športa, kljub temu pa v Šr prostovoljno vlagamo na tisoče in tisoče Morda se bo kdo smejal, vendar pa la^ zatrdim, da je za večino ljudi veliko tm voljstvo, da delamo tako imenovano dru^ no koristno delo (in zanj velikokrat porabi^ tudi svoj denar) in ne nazadnje predstavljaj Slovenijo na raznih mednarodnih tekmah-država pa se z neverjetno lahkoto odpoved« viru, ki se imenujejo ljudje, ki so to pripffl jeni delati. " m iiii i N T E R V J u Tone Vogrinec Preiinli bodo tržno zanimivi športi, ostalim tudi % ne more pomagati! Tako zatrjuje Tone Vogrinec, direktor naših alpskih disciplin in ski poola, ki je pred več kot dvajsetimi leti skušal smučarjem zagotoviti normalne pogoje za treninge in tekmovanja. Daje bil prt tem uspešen, potrjuje tudi dejstvo, da je smučanja v Sloveniji kljub mnogim športom še vedno med najpopularnejšimi. Slovenska smučarija je bila med prvimi športi, ki se je organizirala na področju ggg Kdaj? "S ski poolom smo začeli leta 1971, kar Pomeni, da je tega že dobrih petindvajset let. Pool je začel delovati po vzoru ostalih, ki so takrat že obstajali ali pa so se začeli formirati. Ob tem je zanimivo dejstvo, da so tudi Avstrijci Pool ustanovili leta 1971, prvi pa so bili pri tem Francozi, ki so imeli takšno organiziranost že •tekaj let prej. Začetek je bil seveda skromen, vendar pa je bil pomemben zaradi dveh vzrokov: Prvič, da bi pridobili finančna sredstva za realizacijo zastavljenih programov in drugič, da se pridobijo oprema in ostali rekviziti. " Jo vam Je kmalu tudi uspeh? "Ja, smučarija je pred ostalimi športi v veliki Prednosti, kajti smučarji uporabljajo celo vrsto meterijalov, ki jih uporabljajo tudi vsi ostali normalni" ljudje za gojenje tega športa. To Pomeni, da med smučko, ki jo uporablja tekmovalec in med smučko, ki jo uporablja jj| Jurist (skoraj) ni nobene razlike. Isto velja za t,j| bunde, kape, očala, vezi, palice, rokavice.... kar y, Pomeni, da je cela vrsta opreme, ki je rabila U Promocijo skozi tekmovalni šport, da je nato U Pridobila kupce med širokimi množicami. Če ti u?,pruiler smučarijo primerjamo s plavanjem, je . bua seveda prednost smučarskega športa enor-* rna. Plavalec praktično ne more delati reklame 1 za nič. Do zgornjega dela glave je pod vodo in 1 morebiti ima možnost po tekmi (če je ravno iji zmagovalec) imeti kopalni plašč z oznako il proizvajalca. Vaterpolisti imajo morda možnost •K mieti še reklamo na kapici, ...podobno je z 9 panjem, kjer je tekmovalec v čolnu in med aj lekmo komaj lahko razločiš čolne, kaj šele, da bi j, Prepoznal Človeka v čolnu in tako naprej... Pri , smučariji, zlasti pri slalomu, ko pokaže tekmo- valca na startu, med vožnjo, v cilju,... Pet, šest, mesecev se objavlja cela vrsta slik s sponzorski-mi napisi....." Ob tem je seveda pomembna vloga medijev, zlasti televizije? "Seveda, in pri tem ima smučarija spet veliko prednost pred ostalimi športi. Tako bo naprimer letos okoli 75 televizijskih prenosov alpskega smučanja. Niti ena druga športna panoga nima takšnih možnosti, da bi tolikokrat prezentirala svoje najboljše. Morda ima takšno publicitete le še Formula 1, ki ima ogromno prenosov ali pa morda tenis, ....Zato je bil vstop v nacionalne smučarske poole zanimiv za vse proizvajalce. " Pri tem imajo majhne države, kot je naša precej drugačne možnosti od velikih? "Seveda smo v Sloveniji morali zelo hitro "kreirati" pravila, ki so bila prilagojena tako možnostim proizvajalcev kot tudi specifičnim možnostim na takrat jugoslovanskem, sedaj pa slovenskem tržišču. Ce povem samo primer firme NIKE, ki je zagotovo eden od proizvajalcev, ki trenutno največ investira v šport nasploh. NIKE ima ogromno tržišče po vsem svetu in primerno temu tudi razporeja finančna sredstva. In tisti, ki v Sloveniji pravi, da naj bi se športne panoge investirale samo iz tega marketinga, se nanj ne spozna, saj ne upošteva, da je Slovenija majhna, da je kupna moč prebivalcev nizka in da- zato NIKE pri nas ne more investirati niti približno takih sredstev kot naprimer v Nemčiji ali Franciji. Gre pač zato, da se v trge pač investira določen odstotek od prodaje....Podobno je pri ostalih stvareh." Kaj pa domača podjetja, ki morda niti ne izvajajo ali ne izvažajo pod lastno blagovno znamko? "V multinacionalni marekting se seveda ne splača vlagati denarja podjetjem, ki ničesar ne izvažajo. Širok multinacionalni marketing pa naprimer poleg Elana potrebuje Gorenje. In prav Gorenje je preko Primoža Peterke in nordijske reprezentance za skoraj minimalen denar (šlo je za okoli 100 tisoč mark) kupilo prostor na glavah skakalcev. Prepričan sem, da so samo skozi Peterko to vrednost petkrat dobili nazaj samo na eni tekmi. To lahko zatrdi vsak, ki pozna, koliko stane nekaj sekund reklame v državah, ki so prenašale to tekmovanje.... Seveda pa nekatera naša podjetja, ki se odločijo za reklamiranje prek športa, računajo le na domače tržišče. Če govorim naprimer o Drogi, tam pravijo, da se jim to splača in da to kažejo Jože Javornik analize pri prodaji. Tudi prvi Večeru, kjer so prej vlagali v manjše akcije, ugotavljajo, da se jim sedanji večji vložek v smučarijo bistveno bolj splača. Na slovenskem področju dobijo dovolj publicitete, hkrati pa imajo partnerja, na katerega so lahko ponosni." Nekatere manj popularne športne panoge ravno zato težko dobijo sponzorje, včasih se celo sliši, da kdo pravi, da jim pač smučarji "poberete" še tistih nekaj, ki so pripravljeni tržiti prek športa. ~ "To je nesmisel. To je podobno, kot če bi naprimer jaz iskal žensko in bi rekel, da mi prijatelji vse poberejo.... V resnici pa sta vzroka dva: sposobnosti managerjev posameznih ekip oz. panog in kot rečeno, manjše možnosti skozi medijsko nezanimivost posamezne panoge. Tu pač odloča trg. Ne odločajo administrativni urepi Športnih zvez, olimpijskih komitejev, mnenja posameznih funkcionarjev... odloča trg, odloča publika,... Preživeli bodo tisti, ki so zanimivi, tistim, ki niso, ne more noben bog pomagati!" Nekateri tekmovalci imajo tudi svoje man-agerje. Kako imate urejene odnose z njimi? "Imamo pravila poola, pogodbe s tekmovalci, pogodbe s podjetji in vsak tekmovalec točno ve, kaj lahko naredi. Točno se ve, kdo pije in kdo plača. Izključno mi lahko tržimo tekmovalce skozi pool. Vsak tekmovalec pa ima na razpolago prostor na glavi v velikosti 50 kvadratnih centimetrov. To lahko trži sam ali njegov manager. V odnose med tekmovalci in mangerji pa se ne vtikamo. Osnova poola pa je, da na račun najboljšega tekmovalca dobimo denar, ki ga vlagamo v mladino. Tako prihajajo vedno novi Križaji, Čižmani, Svetove, Koširji...." Ponosni smo na uspehe Primoža Peterke, toda zaradi njih ni klub nic bogatejši1, Pravi predsednik SK Triglava iz Kranja Jože Javornik, nekdanji smučar skakalec, ki že petintrideset let v skakalnem klubu sodeluje najprej kot trener in nato kot funkcionar. Kljub boljšim in slabšim časom je Skakalni klub Triglav že vrsto let eden najuspešnejših kranjskih športnih kolektivov, kije vzgojil številne uspešne tekmovalce, njegov trenutno najpopularnejši član pa je Primož Peterka. V vašem klubu imate okoli sedemdeset Jhnovalcev, dva trenerja, vzdrževalca ob-<£Sg*^» Koliko denarja za delo potrebujete glggjn od kod ga dobite? tni ,proraCun kluba je letno okoli 30 milijonov obr?^' 0koli 25 odstotkov denarja dobimo od *£|ne oziroma z javnimi financami, okoli 20 uMotkov dobimo od sponzorja, SKB banke poljana, okoli 20 odstotkov denarja za opre- JJ' Prevoze,... prispevajo starši tekmovalcev, "fchta Pa„dobimo od manjših sponzorjev in s iJs^ggŽS Pri iskanju podjetij, ki so «ffigwg^sodelovati s klubom občuteJčj •r-^^£omagajo zaradi njihovega market-•^S^JnJeresa ali pa je še večkrat prisoten —pač prosite za denar~ trt \ nekaterih podjetjih je že nekaj občutka za Da je Prek športa, nekateri občasni donatorji Dnnna t0 sedajo bolj kot na pomoč klubu. Pri goto1SU P°8°dbe z SKB banko je bilo prav kjuuVo pomembno dejstvo, da smo najboljši zato V vi in da imamo dobre tekmovalce -tuka,S° °dl°&li za sodelovanje z nami. In Čen JC Prav gotovo prisoten tržni interes, J prav naprimer kluba zato nismo preimenovali, Teli Sm° 8a Pred leti ko smo sodelovali s vseh8°m' Moramo Pa SKB banko omenjati na Start pnredltveh, imeti na njih zastave, reklame, reki Stevilke z njihovim imenom, imeti Drinme na kombijih,.... da se pač čuti, da smo Jl'Pa?niki te firme. SKB banka pa je tudi eden vnin pokroviteljev reprezentance." .S*tob uspehih Primoža Peterke v klubu ^suiESv^d^^ vai ^° finančni plati klub od uspešnega tekmo-p0 a nima nič. To zagotovo m prav in zadnji nakar* 2 v°dstvom nordijskih reprezentanc so t&koH da P" tem Potrebne spremembe, tu* t,a bi del denarja sponzorjev "nazaj" dobil je 3ub za vzgojo novih tekmovalcev. Tako kot m nas, ni nikjer v svetu. V Avstriji, Nemčiji, denarja iz sklada za vzgojo novih tekmovalcev. Tega v Sloveniji žal ni. Ti tekmovalca vzgojiš in ga "šenkaš" Smučarski zvezi. Mi smo v klubu sicer ponosni, da smo vzgojili takšnega tekmovalca, kot je Primož Peterka, vendar imamo za to le moralno zadoščenje." Po njih za določene uspehe pač nakažejo določen denar. " In od tega klub ne dobi ničesar? "Ne, in to bo gotovo treba spremeniti. Saj je dejstvo, da tekmovalci zrastejo v klubih. Mi smo epravsevskokih ne govori o tako velikih K 5! nov?f T dali J reprezentanco m ;M STOI-4-t— , rwt»wi "vdelanega" tekmovalca, ki je že na prvi tekm in takšnih nagradah za rezulatekot, v osvojil osmo mesto. Prek kluba tekmovalca tudi ne moremo "tržiti", edino, kar je, si z reprezentanc ustvarjamo ime kluba in imamo morda nato lažji dostop do sponzorjev kluba." t zneskih in takšnih nagradah nekaterih drugih športih, pa je bilo ob Švici.....recimo, če vzgojiš tekmovalca v klubu in ga daš v reprezentanco, dobiš v klub nazaj nekaj odličnih uvrstitvah Primoža Peterke zlasti po novoletni turneji precej vprašanj, kdo dobi denar, ki ga tekmovalec "zasluži"? "Smučarska zveza in klub od teh nagrad na tekmah ne dobita nič. Vse dobi tekmovalec, od njega pa je odvisno, če ima kakšnega managerja in Če del denarja po pogodbi deli z njim. Med tekmovalca in Smučarsko zvezo se deli le denar od sponzorjev, ki jih ima smučarski sklad, saj imajo sponzorji pogodbe s smučarskim skladom. Zagotovo pa boste njegovo ime uporabili za pridobivanje novih mladih skakalcev in popularizacijo tega športa prt naš? "Ja, pripravili bomo skakalno šolo Primoža Peterke, kjer bo on delno tudi sodeloval in računamo, da bomo s tem skakalni šport še popularizirali. " GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Šport in denar - denar in šport V torek in v sredo dopoldne smo opravili kratko Glasovo gorenjsko raziskavo, da z njo popestrimo tokratne Odprte strani GORENJSKA. Zavrteli smo 216 naključno izbranih telefonskih številk v različnih gorenjskih krajih. Od tistih, ki smo jih poklicali, jih 56 v času anketiranja ni bilo dosegljivih -med 160 sodelujočimi v anketi pa smo dobili precej različna mnenja uorenjk in Gorenjcev o športu, zaslužkih'športnikov, športu in reklamah, itd. Najbolj zanimiv rezultat ankete je odnos do množice reklam, ki so postale nujni vložek med televizijskimi prenosi različnih športnih tekmovanj: tistih, ki jih reklame motijo, je le malenkost več kot tistih, katerim reklame med prenosi sploh niso moteče. O tem, v katerih športnih panogah se obračajo največji denarcl, so mnenja Gorenjk in Gorenjcev zelo različna. Zato niti ne preseneča visok odstotek anketirancev - ena petina, ki sploh niso želeli odgovarjati oz. se niso želeli opredeliti do ponujenih možnih odgovorov. Tokratna tri vprašanja in odgovori nanje so, kot običajno, v posebni preglednici, v naši telefonski anketi smo tudi tokrat ponudili možnosti variantnih odgovorov, podatki so v absolutnih številkah In preračunani v odstotke. Od sodelujočih v anketi je bilo tokrat precej več žensk kot moških I razmerje 104:56/; po starosti in po izobrazbeni strukturi anketirani ustrezajo statističnemu vzorcu. Večina anketiranih je v starosti od 20 do 29 let lena tretjina vseh anketiranih/ in s poklicno ali s srednješolsko izobrazbo /67,5 odstotka vseh sodelujočih v anketi/. *Ali slovenske športnice in športniki dobro zaslužijo? 85,0% da 56 20,0% ne 32 88.5% ne vbiti in ne morem odgovoriti 86 M ne želim odgovoriti 8( - *Vas mottfo reklame med televizijskimi prenosi športnih tekmovanj? »7,5% da 60 85,0% ne 56 7,5% sploh ne gledam športnih prenosov 12 20,0% ne želim odgovoriti 32 *Kateri športniki in Športnice v svetovnem merilu - po vašem mnenju zaslužijo največ? aS,i% igralke in igralci tenisa 37 111% vozniki F-1, formule ena 23 SO.6% igralke in igralci golfa 33 22,5% ne vem, ne morem se opredeliti 36 19,4% ne želim odgovoriti 31 Na Voglu sezona vse maja. Tu si svojo traja smučarska od oktobra do vsakdo lahko iz-smučarsko pot. Glede na" to, kaj si želi in seveda glede na to, kaj zmore. Najmlajši se lahko med igro naučijo osnovnih smučarskih veščin in v smučarskem vrtcu. Za večje in odrasle, ki se trudijo biti boljši, so na voljo smučarski tečaji in tečaji za vaditelje. Še zahtevnejši se lahko preizkusijo na tekmovalni progi za veleslalom. Na Voglu se pogosto pripravlja tudi slovenska smučarska reprezentanca. Tekaška proga na Volgu, posebna že zato, ker je visokogorska, je razgibana in narejena po praivlih FIS. Tudi tekmovalci, ki se na njej potegujejo za svetovni pokal, vedo povedati, da spada po svoji zahtevnosti med težje v Evropi. Organizirane skupine lahko na Voglu uživajo tudi v nočni smuki. Smučarski center Vogel vam podarja: 1. nagrada: 3-dnevna vozovnica na Voglu 2. nagrada: 2-dnevna vozovnica na Voglu 3. nagrada: dnevna vozovnica na Voglu Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. SMUČARSKI CENTER 0 VOGEL SKI CENTER Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj i _ vpisano v kupon iz križanke) pošljite. 8 ^ na dopisnicah do srede, 6. februarja »ia 1997, na Gorenjski glas, Zoisova t 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih J0.i društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje • Sn Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, 13 Radovljica, škofja Loka, Tržič ali v Turistični agencij ga Meridian na Jesenicah, Agencij Tik-Tak v Preddvoru, TA12.1 Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovn« 12. stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. V pomoč za reševanj ]** V križanki pod "geslo" se skriva 6 imen žičnic na Voglu: ]«•• Sija, Križ, Kratki plaz, Orlove glave, Konta, Storeč. 13] Ki 1S.( 15. ; 16. : S; 17. ; rtiet 18.1 18. ; dru 18, 19. 19. : 19.; tan M. turi. 21. : & 22. ; 0. 3! 1. CH IZUMITELJ TESLA JED IZ RIBJIH IKER ESTRADA SOL OCETNE KISLINE GESLO SOL VINSKE KISLINE RAZČLE NITEV LUIGI NONO ŽIDOVSKI MISLEC URIEL IZHODIŠČE PRESOJE DURI MONGOLSKI VLADAR RIMSKI ZALOŽNIK TROPSKA PAPIGA GLASBENI OKRASEK PESEM HVALNICA VULKAN NA FILIPINIH NEMŠKA TVHIŠA IGRALEC PACINO INDIJSKA GOSPA LILI NOVY RAFKO IRGOLIČ GESLO 130 10.0 deoi 17.3 10.0 20.0 film dne\ 7.45 skrk 12.Q< Hi! PONEDELJEK, 27. JANUARJA 1997 TVS 1 ••00 Vremenska panorama ••26 Včeraj, danes, jutri *■*> Vkieoring '0.00 Popolna tuica, ameriška nanizanka 10.25 Kraj zločina: Med nebom in zemljo, ponovitev ameriškega barvne-Ba filma ■2.00 Za TV kamero J2.10 Utrip '«•25 Zrcalo tedna 12^0 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev Tv Igrice 14.00 Zoom J5.00 Ljudje in zemlja 15.35 Očetje in sinovi ',»■20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik ■••10 Radovedni Taček: Kraljica i JJ-30 Skrb za zemljo, angleški doku-I "^ntarni magazin IJB-00 Po Sloveniji ]3-30 O naravi In okolju tokrat nekoliko drugače ii«!§ Stanka ffS 2rebanje 3x3 •»•30 Dnevnik, vreme, šport «.05 Pogovor z dr. Janezom Drnovš- Homo turlsticus, oddaja o prizmu 21.20 Osmi dan S-00 Odmevi, vreme, šport r-30 Visoka družba, ameriška nanizanka £•00 Mekong, švicarski film I "-35 Osmi dan, ponovitev [1j00 Videoring uh mli nan|zanKa 20.00 StoioJiP1-„ameriška nanizanka 20.45 tarn!18 'i^dstva, angleška dokumen-5*L8Sri,a 21 Roka ročka 22.40 «ne Rončel Izza odra 0.10 Recept TvZa0 ?lvl'enie. ponovitev 5Pre^mS!|,an^J2[!držuje pravico do ' Programa. KANALA Viden e? S rani 8-°° TV Podaja 8.20 Viden St/ani 900 TV prodaja 9.20 Ft2SL*y»nl 10.15 Risanke 10.40 Sr7r»L oba,a. ponovitev 11.10 Oprah koroL- Ponovitev 11.55 Korak za Protu0"1' ponovitev 12,45 Najstniki za n^'lcem, ponovitev 13.10 Miza krokVvliV, Ponovitev 14.00 Lovec na SvezcS,6, ponovitev 15-00 Dannyjeve ijJkodiie,1 oSVvede*evanJe Vžlvo "ftToO 1CZ £° vas zlocln ohromi, P 3L WP!£ Ponovitev n7.45RA.lL15 R?1?' in leP'- 52- del 18,10 rXa[8ka obala- nadaljevanka NoraThikka. maJ°r- anlzanka 18.40 >SkSh' 51- del nanizanke 19.05 I coor?«P, "deve, nanizanka 19.35 J *0.o£ep|8va druščina, nanizanka 1 *S w° 2 ,Bel Alra- nanizanka *13o moister' nanizanka S« Drjnn ~e'ikova ™mska uspešnl-fllm T, ainJe> ameriški barvni Pro^raDmbrn°a ttSw?tevwHI«. Jutranji Robin 10.S&-Jele 59 In TV SU!« fcSfi .P°"°± tev o«-"0 Santa ftpu? Razprtija, nanilanPu0novitev PoSL2?^ 13-30 ponovitev 12.00 12.30 veterinar-Družinskl album, 15.00 Športni iSLllpperi Ponovitev S0p 30 18 00 te P°n°vrtev 15.30 ?anta Barbara n=LCl',,nanizanka 16.30 2orav)e n?nf«n„tdalieBvanka 17.30 Na lA "r 20 on m T^i nanizanka 19.30 'Gasilci, nanizanka°n% 80808 23.00 ftponoS1 M o? °ba,na 8tra-|gPPOP30. Jffi?.^ p°novitev TV 3 de°kolai ySlk^p°novitev 10.30 &°0 TV Z A...ab...abcčih 80.00 p0Vt dnfvnik 19.30 Burleska Hm 21.00 T«m8k0, ameriškl barvni dnevnik 'e 'Jubezen 22.30 TV HTV1 7.45 T\^^^^^^^^^^^^^^^ S*°b:° Jutro°ien ™ L'65 Poroci|a 8-00 ^olska v° n1,0-°0 Uročila 10.10 Pre- k?čebranjf1iac'0;25 G°st 10.35 Do-8Mce 11IV?50 Likovna vzgoia 11 00 12.00 Onl^-^'^'na 11.30 Park 01 iS&Sg g* MariSo1°mlhiš0ka l>i8ka nadali3,05, Santa Barbara. Kl5 P7edš0d|±vanka. 14-10 Poročila Solska vzgoja 15.15 Dežela duhov 15.40 Park 01 16.15 Zgodovina z žensko pisavo 16.45 Glas domovine 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Hrvaška in federacija 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Planetarij: Trilogija o kraljestvu 21.10 Hrvaška in svet 22.05 Umetnije iz svetovnih muzejev 22.15 Opazovalnice 22.45 Moč denarja 23.00 Filmska noč z Joejem Dantejem; Orlovo leglo, ameriški barvni film 0.30 Poročila HTV 2 13.10 Vidikon, ponovitev glasbene oddaje 13.55 Ljubezenska pisma s premislekom, hrvaški barvni film 15.30 Aplavz, prosim, ponovitev 16.25 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.25' Risanka 18.35 Divje srce, mehiška nadaljevanka 19.00 Hugo, tv Igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 22.00 Obljubljena dežela 22.50 Koraki, glasbena oddaja TVS 2 siSLEur°news 9.10 Na potep po Oa ll! ."■ °ddaje iz arhiva otroške-Soln h ladinske3a programa 10.20 u L danes 10.50 Šport v nedeljo koval« klorna oddaja 12.05 Razišla urSi ameriška dokumentarna ser-rniu7;f^0bzoria duha 13.25 R. Muti v San?kJ Scali 15-35 Ljubezen na ka i« m w m' angleška nadaljevan-naniTnn? v.slo9i Je moč, avstralska zadni3nka, 18-50 Noro zaljubljena, 17 2n ,ePiz°da ameriške nanizanke 18 iri c P9r- ameriška nanizanka Zdraun »dma steza 18-55 Recept za » amei,0. živ|)enje 19.30 Simpsonovi. 6 ..^eirska nanizanka 20.00 Angel, var- *' AVSTRIJA 1 11.55 Otroški spored 14.55 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Voyager 16.30 A-team 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Kdo je tukaj šef? 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Prijazna družina 19.00 Za Mesecem takoj levo 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Columbo: Ko videz vara, ameriška TV kriminalka 21.40 Teleclubing 21.50 Druga plet ljubezni, ameriška TV drama 23.20 Čas v sliki 23.25 štirideset vozov proti zahodu, ameriška vestem komedija 1.45 Maščevanje brez milosti, ponovitev ameriške TV kriminalke 3.15 Julija, ponovitev ameriške filmske drame 5.10 Vojna zvezd: Vesoljska ladja Vovager, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Zgodilo se bo danes ponoči, avstrijska komedija 10.30 Bogat In lep 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVild-bach 14.45 Lipova cesta 15.15 Bogat i lep 16.00 Schiejok dnevno 17.00 ias v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Hribovski zdravnik: Bela smrt, nempki film 21.45 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Kraj srečanja, kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 čas v sliki 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schiejok 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.05 Kdo je šef? 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednlk TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 401 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Glasbene novosti: Lidija Kožar 20.30 Perpsektive konjeniškega kluba Kranj - gosta: Polona In Blaž Kalan, voditeljica: Beti Vallč 21.10 Poročila Gorenjske 401 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa - 18. oddaja 22.00 Bombastičnih - 2. del 22.55 Tiska: Gorenjski glas jutri 23.00 Poročila Gorenjske 401 23.15 Z vami smo bili... nasvidenje 23.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.17 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Šolska košarkarska liga 21.05 EPP blok 21.10 Tedenski pregled, informativna oddaja, ponovitev 21.35 Največji uspehi gluhih športnikov na mednarodni športni sceni... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 In 21. url. 19.00 Mladinska glasbena oddaja 20.00 Potopisna oddaja - v Benetkah 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.17 EPP blok 18.20 Razstava likovnih del slikarja Branka Juga z Bleda 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - KINO otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Vldeo strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Potovanja, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti, v živo 21.50 Oddaja za gluhe in gluhoneme 22.50 Top spot 22.55 TV prodaja 23.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 1230 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 6PP 15.00 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu - župan občine Šenčur - Franc Kern 17.20 Gost v studiu 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Roberta Baumana 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Današnji program bomo začeli s posnetki Iz fonoteke. Ob 14:30 bo sledila oddaja, ki jo pripravljajo v Kozmetiki Kahne. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informatvine redakcije tudi za dnes nalovila nekaj svežih Informacij in poročil o aktualnih uogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 113. Pol ure kasneje, ob 17:30, se bo začela oddaja TržiSki hit. Oddajo sta tudi tokrat pripravila Vesna In Dušan. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v Jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega programa 9.30 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - Jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Šport včerja, jutri 18.00 Otroški program 19.30Od-poved programa KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.30 AMZS 7.00 Intervencije 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 11.00 Opoldanski program 12.15 Ponedeljkov šport 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello agaln 15.30 Dogodki In odmevi 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganke 16.40 Modni bla, bla 17.40 Moby dick -oddaja o ekstremnih športih in avtomobilizmu 18.15 Novice - RGL-ov odsev dneva 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Labirint znanja, radijski kviz 21.00 Sršenovo gnezdo 00.00 Satelit do 6.00 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. Inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. ODKUPNINA ob 18. in 20.15 url TOREK, 28. JANUARJA 1997 TVS 1 8.15 Včeraj, danes, jutri 8.20 Videoring 8.50 Bilo nas je pet, češka nadaljevanka, zadnji del 9.50 Viper, ameriška nanizanka 10.40 Rajski vrt, mehiški film 12.25 Narodni parki Slovenije: Krajinski park Zgornja Idrijca 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.15 Po domače 15.15 Pogovor z dr. Janezom Drnovškom, ponovitev 16.05 Homo turlsticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obroznik 17.10 Otroški program 17.10 Taborniki in skavti, 4. oddaja 17.25 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, TV Igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Povečava: Goli, 1. del 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 23.15 Svet poroča 23.50 Studio City, ponovitev 0.35 videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 10.30 Sobotna noč 12.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 13.00 Recept za zdravo življenje 13.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 14.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka 14.20 Osmi dan 14.50 Stoletje ljudstva, angleška dokumentarna serija 15.45 Alpe Jadran 16.15 Potrošnikov kažipot, 4. oddaja 16.30 Angel, varuh moj, ponovitev ameriške nanizanke 17.15 Pustolovščine in odkritja, zadnji del italijanske dokumentarne serije 17.45 Simpsonovi, ponovitev ameriške nanizanke 18.10 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 18.55 Prisluhnimo tišini 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Ciklus filmov A. Kaurismakija: Calamarl union, finski film 21.30 Opus 22.00 Margot Fontevn, portret 23.30 EP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), reportaža z Rogle 23.45 Opus TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Vldeo strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes, ponovitev 16.00 Oprah Show: Srednji razred in droge, 12. del 18.50 Drzni In lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Torkov večerni film: Omadeževana nedolžnost, ameriški barvni film 22.35 Alo, alo, 43. del nanizanke 23.00 Bergerac, 10. del nanizanke 23.55 Živeti danes, dokumentarna oddaja 0.40 TV prodaja 1.00 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Kuharske mojstrovine 13.30 Športna scena, ponovitev 14.30 Zaznamovani, nanizanka 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravjet, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Obalna straža, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Newyorška policija, nanizanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Gasilci, nanizanka 23.30 Obalna straža 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik, ponovitev 10.15 TV prodaja 10.30 Video kolaž 15.00 vldeoboom 40, ponovitev 16.00 TV prodaja/Video strani 16.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 17.30 Luckv Luck, 14. del risane serije 18.00 A...ab...abčih, črka B 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja 19.30 Burleska 20.00 Kino TV3: Izgubljeno zaupanje, film 21.30 TV noč: Vera In čas, verska oddaja 22.30 To je ljubezen, 9. del 23.00 TV prodaja 23.15 Dnevnik 23.30 Video kolaž HTV 1 ' 7.45 TV koledar 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Soli 10.20 Moč reke 10.50 Velika odkritja naravoslovnih znanosti 11.30 V drugi družini, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.20 Marisol, mehiška serija 13.05 Santa Barbara, serija 14.10 Poročila 14.30 Carstvo divjine, dokumentarna serija 15.20 Arabella, otroška serija 15.45 V drugi družini 16.15 Risanka 16.45 Pazi, steklo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Po meri 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Zagreb za Hrvaško, dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.15 Opazovalnice 22.50 Filmska noč z Rutgerjem Hauerjem: Po polnoči, ameriški barvni film 0.25 Poročila HTV 2 14.50 TV koledar 15.0 Koraki, ponovitev 15.50 Planetarij, ponovitev 16.50 Skice, dokumentarna serija 17.15 Baywatch, ameriška nanizanka 2/160 18.00 Risanka 18.35 Divje srce 19.00 Hugo, tv igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Stranski učinki, ameriška nanizanka 21.05Črno-belo v barvah: Tommy, angleški barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.00 Vsi pod isto streho 10.25 Lat igo, ponovitev ameriške vestem komedije 11.55 Otroški program 14.55 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Vovager 16.30 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo, ameriška humoristična serija 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Pollcajiz Tolza: Umor ob doplačilu, nemška TV kriminalka 21.45 Življenjski prostori/Sanje 21.50 Dosjeji X 22.45 Izdani, ameriški politični triler 0.40 Človek naj se ne bi Igral z ljubeznijo, ameriška komedija 2.25 Štirideset vozov proti zahodu, ponovitev ameriške vestem komedije 4.45 Nevaren poziv, ameriška TV kriminalka AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 O ljubezni bova govorila pozneje, nemška komedija 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVild-bach 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Duh jaguarja 21.10 Selfman 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Iz okvirja 23.10 Tema večera; Amerišk dokumentarni fim 0.30 Drag Attack, avstrijski dokumentarno-igranT f!lm2.30 Pogledi od strani 235 čas v sliki 3.10 Schiejok 4.10 Dobrodošli v Avstriji 5.55 Ča-i kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednlk TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 402. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 a Na ravnanje kranjskt >j, župana lahko vsaj tisti, I niso prizadeti, včasih gle(H2 tudi iz humorne plati in ti rečejo: Ta pa zna, jim boili pokazal! Jo je z odpovem plačila pluženja "državm pločnikov res zagodel drtfi in prihranil del občinsk&i denarja? Morda, vendarle bilo dobro vedeti, koliko jf tem prizadel državo (K$ na, dr. Drnovška, dr. Krffl} na, Janeza Podobnika, P Jerovška, dr. Bernika-V koliko pa navadne prft1 valce Kranja. Sicer ima vsaka slaba tf, svojo dobro plat. Morda pL^ kranjski župan samo povi bel za tisti stari rek "Z^L duh v zdravem telesu"? \J segel je, da so ljudje fw\ aktivnejši, da plezajo Jg kupih snega, gazijo po b gi, lovijo ravnotežje se z zardelimi lici domove! Kaj na] . slabega, če bo zato v ob&S ki malhi ostalo več denamj Že res, lahko pride tudi*1 je po lfy i vračajf. ji bi H Medtem ko kaže, da gre pri kakšne izpahnjene ali zl$. Prepisal in na kranjskega poskusih (raz)vrednotenja dr. jene noge ali roke, do kav£ Župana sem jih priredil iz sobome priloge Dela, iz članka Braca Zavmika o mariborskem županu dr. Alojziju Krizmanu. Zato, da bi lahko primerjali nivo kritik, ki letijo na mariborskega in kranjskega župana. Če se, oziroma Krizmana za preprost razlog, ker "ni naš" in si upa kritizirati vladajočo stranko, je zadnji ukrep kranjskega župana, ki je kriv "da kolne kmet molitve bravši", povsem drugačne narave in pravzaprav nekako logično izhaja iz prometne nesreče, kef ljudje prisiljeni hoditi L-prometnih cestah. Drži, ^§ dar kljub temu še velja, fl^p denar sveta vladar in Mp^ tudi "zdravo telo" nt^v vredno! O "zdravem pa morda kdaj drugič. 128 Na zdravje naših žena! (Tokrat vam pripovedujem življenjsko zgodbo Veharjeve Mici - Martincove mame. Bolj znan je njen vnuk Uroš Vehar, ki že nekaj let zmaguje in prinaša medalje s tekmovanj širom po svetu. Mici, danes je stara že čez 95 let, ima za seboj značilno življenje slovenske žene: delo, poroka, otroci, boj za vsakdanji kruh. Pri njej pa mije bilo všeč to, da zlepa ni izgubila smisla za humor, da seje rada smejala, bila dobre volje in s svojim optimizmom spodbujala še druge. 1967 je postala vdova, in čeprav je bila tedaj že v častitljivih letih, se je vseeno preselila k sinu, ki je prav tako izgubil življenjskega sopotnika, ter mu pomagala in stala ob strani.) Po četrtem otroku se je Mici slabo pisalo. Dobila je vročino in dolgo časa niso vedeli, bo ali ne bo preživela. Še zmeraj se spominja, kako jo je tesel mraz in kako je bila slabotna. Le ležala je in prav nobene koristi ni bilo od nje. "Takšnega greha" si v svojem življenju ni še nikoli "privoščila". Da ne bi mogla takoj po porodu zagrabiti za delo. Kdo pa je že videl in slišal za kaj podobnega... "Izgubila sem tudi vse mleko. Otrok pa je jokal in jokal, kot bi bil kar naprej lačen. Zmešali smo malo kravjega mleka s čajem in mu dajali kar po žlički. Toda otrok je bil še kar naprej lačen. Potem smo se spomnili, da bi lahko vlekel tako kot teliček. V lonček smo namestili cevko in ko jo je zagrabil, no, ja, potem je bil kaj hitro sit... Meni pa se je strašno oddahnilo, saj ga ni bilo lahko poslušati, ko je kar naprej cmevkal..." Da pa bi bila nesreča še večja, je otrok po dobrih štirinajstih dneh dobil ture. Celo telesce je bilo posuto z gnojnimi bulami, ki so ga morale strašno boleti. Micka je vzela buciko in vsakega posebej lepo prebodla, da se je gnoj pocedil iz njih. Joj, kako je malček trpel! Micka ni vedela, kje se je glava drži. V vsej zmešnjavi so ji povedali, da mora njen brat k vojakom v Afriko. In to tisti, ki ga je imela najraje! "Ej, pa ni bilo časa, da bi se crkljali," je nadaljevala Micka in se zazrla v svoje dlani, ki jih je sklenjene držala na mizi. Na vrsto je USODE Piše: Milena Miklavči prišla hiša, da smo jo malo popravili. Delali smo kot zmešani. Vse je bilo treba postoriti med eno in drugo košnjo, potem ni bi bilo časa. Ležali smo spodaj v kleti, na mrzlih tleh. Le zame in za dojenčka smo pripravili dva stola, čez smo položili "eno dih", pod glavo pa sem si dala pruštof Samo "dol sempadla", ko sem se zleknila na tisto ležišče. Še čutila nisem, kakšno je...!" Hiša je kmalu dobila tako podobo, kot sije gospodarna in zagnana gospodinja želela. Kljub matranju je bila ponosna nanjo. Le proseče oči hčere Marice so jo sem in tja zbodle naravnost v srce. Zelo rada bi šla študirat, ker je bila pridna v šoli, toda oče ji ni pustil. Tja, med tiste Italijane, pa ne, je robantil in njegova je na koncu obveljala. Čeprav bi ji Micka zelo rada ustregla... Čas pa je mineval, sicer ne s tako naglico kot dandanašnji, pa vendarle... "7. aprila 1941 smo postali begunci. Živino smo odpeljali v zbirno središče v Idrijo, doma pa smo pustili le svinjo. Preden je mož še zadnjikrat pogledal okoli hiše, je na skrivnem mestu zakopal ključ in šnopc. Da tiste barabe ne bodo vsega pobrale, je govoril, ko se mu je trgalo srce. Mar smo nišo zato obnovili, da jo bomo sedaj zapustili, sem si govorila. Toda nobeno javkanje ni nič pomagalo. Na nas je že čakal avtobus, ki nas je naložil in potem odpeljal proti Apeninom. Pozneje smo izvedeli, da so doma, takoj po našem odhodu, začeli minirali polja. Ne morem se pritoževati nad Italijani, da so bili slabi do nas. Smiliti smo se jim, kaj pa drugega. 13. aprila, takrat, ko se je tisto dogajalo v Beogradu, so se Italijani vozili po ulicah in na ves glas kričali, kaj se je zgodilo. Mi pa smo se le spogledovali. Slutili smo, da novica ne napoveduje nič dobrega. Po štirinajstih dneh so nas začeli vračati nazaj. V Firencah so nas naložili v stare vagone. Ko bi ti vedela, kako smo bili stlačeni! Tudi premakniti se ni dalo! Če je koga tiščalo lulat, so ga s hrbti obstopile ženske, da se ni videlo. Duh, ki se je širil po vagonih, pa je bil neznosen... Kar oddahnilo se nam je, ko smo spet zagledali domačo hišo. Bila je še cela in nepoškodovana. Živine nismo kaj prida dobili nazaj... Le kravo in dva vola. Toda bili smo živi in zdravi, hvala bogu! Kakšno leto je bilo potem mirno in le po govoricah smo vedeli, da je vojna. Ne rečem, da me Italijani niso motili Toda če sem se jim izogibala, se še zmentti niso zame. Možje so že začeli hoditi k partizanom, in ko so konec leta 1943 morali Italijani oditi, smo videli, da so bili kar malo žalosmi. V naši vasici, bogu za hrbtom, jim res ni bilo nič hudega..." Najrazličnejše vojske so si potem podajale kljuke. Ko so eni odšli, so že potrkali drugi. Nekoč bi eden izmed njih, neki Dalmatinec, pripadnik Črne roke, Micko za malo ubil. Spravil se je nanjo in ji grozil. Vse mogoče je kričal nanjo. In ker mu ni mogla ustreči, je že nameril puško, da jo bo ustrelil. Tega sicer ni storil, le udaril jo je s tako močjo, da se je puška sprožila sama in preluknjala tla. Luknjo, ki je nastala, so še leta in leta pustili pri miru... "Sin G usti je potem odšel v partizane. Ko so napadli Gorenjo vas, je bil zraven... Ej, ti vojni spomini, te bi pa res rada pozabila. Ljudje postanejo živali in ne vedo več, kaj je prav in kaj ne," je zmajevala z glavo Micka. Kljub temu je nadaljevala: "Po ofenzivi blizu Vrhnike so morali domačini nesti mrtvega Nemca na ramenih k Županu (že takrat je bila tam gostilna) na Dobračevo pri Žireh. Mož je znal nemško in je razumel, kaj so med seboj govorili vojaki. Bodril je sotrpine in jih spodbujal, da so vztrajali. Vedel je, da bi vojaki vsakega, ki bi ugovarjal, na mestu ustrelili. Moža so potem zaprli v shrambo, ker se jim je zdel nevaren." Leta 1944 je ves Vrsnik pogorel. Edinolepri Kočarju je hiša ostala cela. Pri Lazarju je v ognjenih zubljih izginilo več kot 13 glav živine. Pokazalo se je, kako so si sovaščani med seboj solidarni in pripravljeni drug drugemu priskočiti na pomoč. Nekaj je bilo takih, ki so bili hudobni in škodoželjni, toda taki se najdejo povsod! "Pri nas smo imeli srečo. Mina nam je poškodovala le kozolec. Na srečo smo nekaj dni nazaj pospravili iz njega slamo, da res ni imelo kaj goreti. Toda čutili smo napetost, ki je visela v zraku. To je bilo nekaj takega... podobno zlu. Bali smo se maščevanja, hudobije, starih zamer... Nihče ni vedel, kaj .............................................,.........,...........................................................................................................H 1 se lahko pod okriljem noči skoplje na dan.- Med pripovedovanjem o vojni je Mic*» ^ skrbneje izbirala besede. Kot bi tiste, pt* ^ davne more Še zmeraj ne izgubile moči TUFi njo.. Ko še ni bilo vsega drugega zadosti, je prt1 , koncu vojne zbolela še Ivanka. Imela je j * dolge gliste". Micka je šla zvečer k zdravnic Ni več mogla gledati otroka, ki je bil že ' otekel in z vročino, da se ga ni upala m f. dotakniti. Na srečo je dobila neke praške, | ^ n W O----' --- — J- --j im H prinesle olajšanje.. Bila je že vsa izmučena* so že kmalu pomagali. Ivanka je zaČM n bruhati in gliste, ki so ji lezle iz ust, so rt izčrpana, toda odleglo ji je. Micki pa tudi. Bilo je že dovolj drugev if gorja, ne da bi zaradi take nagnusne boleln ^ izgubila še Ivanko. v Svoboda... ja, prišla je... je rekla Micw ^ Toda še zmeraj je ostajalo veliko prikritega f ^ nerazčiščenega med ljudmi. Njeni otroci & % drug za drugim, odhajali od doma. Eni so* p poženili, drugi so se šli učit. Mož, ki je bil * jt od nekdaj malo bolj bolehen, je bil operit*. n na želodcu, potem pa je zbolel še na pljuči j 1967 leta je umrl, star komaj 76 let. Kmalu £ tem je sinu Gustlnu zbolela še žena. Micka Jj n> prav nič razmišljala. Zapustila je dom, kijt * in dobil drugega gospodarja, in se podalo ^ dolino, v Ziri. Gustlnova žena je bila hw Z( bolna, toda kljub temu je želela umreti doti* med svojimi. Micka ji je stregla in hkt* £ skrbela za dva vnuka, ki sta bila še majhflb ja "Ko je snaha umrla, sem kar ostala. W p sem v Žireh že več kot 28 let," se tw \r sogovornica poredno zasmeje. re Potem mi pove, da se še zmeraj ne bma\ nobenega dela, da rada pomaga, če le n\0* rQ in da jo imajo otroci zelo radi. Hčeri Ma^1 p( in Ivanka pa sploh prideta k njej, če le mot$ z, Včasih ju ima tudi malo za norca, ker sta w p< skrbni. Samo da malo pojamra, sta že*,to vratih in sprašujeta, kaj ji je. O, pa njej^ dolgo ne bo nič, to pa že ve, saj se predo". in pozna! Micka tudi zelo rada klepeta in obtf pc spomine. Posebno tiste na lepe trenutke, dc nikoli ne smejo izginiti. pc "Vsak človek bi se moral zavedati, afi\ treba lepe stvari ohranjati, grde pa pozabi}11' A/( potem pa je že nekaj upanja, da bo* ra dočakali toliko let kot jaz," mi je rekla ^ koncu, spet med smehom in z nagajam?, iskricami v očeh. Nk, 24. januarja 1997 PISMA, GIASOV KAŽIPOT 37. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJEU SMO mpoda Wana prosimo —f odgovor jNa vprašanja, ki se pojavl-Lyo v tem članku dajem la atke odgovore: ,vjJ 1- Občina Šenčur obstaja od * i- 1995 in ni bila investitor, .jfiv tako ni vodila gradnje slce p v Občini Šenčur pred tem Uputnom. ledt 2. Lokalne ceste v Občini in -nčur ima v upravljanju bo očina> s Cestnim podjetjem ?vet tanj pa ]e podpisana pogod-ivni i o rednem letnem in zims-drft'-tn vzdrževanju lokalnih tskl k lat * Menim, da mi za kupljeno f * blago in prevoz ni potreb-spraševati g. Valentina Kr&^na, ki podtika sum v a, ^njenem članku. a... *• Podjetje Telekom je po-priral podpise od lastnikov Xrfel za izkop omenjenih apičenim, da gornji odgovori p0$fGostujejo in ne potrebujejo Z$ do(iatnih pojasnil piscu >? f£njenega članka. fa/A pan Franc Kern' in8- ffititev občinskih -> upadov občine ■felezniki - drugič ib&Pdgovora o denacionaliza-iam! doma uradov v Železniki h ««mo dočakali. Verski zl(f[ - Občestvo - je res dal kaft^Pevek kot javni odgovor. :et f.sredovane so mi bile ko-iti tlf.^katerih dokumentov iz • / w let. ■ u Jr^»W ordinariat je res dtJT- Brt°nclju poslal na-rteWlla> vendar se iz teh samo on poznal stanje stavbe, ki je praktično ni bilo ali pa če sem bolj natančen, je bila le nakazana, torej ruševina. Kot sem v prvem članku trdil in tako sem še vedno prepričan, da je bil neki dogovor z župnikom, občino, zadrugo NIKO in zadrugo LIP za popravilo strehe na cerkvi in na zvoniku v zameno za zemljišče pod porušeno stavbo. Če pa je bila stavba res nacionalizirana, bi si upal razlagati to tako, da se je pač s tem zato celoten problem enostransko rešil. Kolikor pa vem, so odločbe o nacionalizaciji pisali na dvojnih forumih in ne na občinah. Franc Peternelj Spoštovani! Vesel sem, kadar v vašem časniku objavite tudi katero od pesmi. Žal "pesmi", ki jih objavljate za moje pojmovanje, niso pesmi, ampak nekakšno skrpucalo, ki nima niti dobre poante, niti lepe tekoče rime, niti izbranega izrazoslovja, skratka sestavki zelo zgrešene miselnosti o poeziji. Prav zato nemara je naslov tako velik - PESMI -kajti, če tega naslova ne bi bilo, bralci sploh ne bi vedeli, da gre za pesmi. Prilagam izrez iz vašega lista, pa še enkrat dobro preštudirajte te "pesmi", jaz lahko samo to povem, da bi me bilo sram nekaj tako slabega ponuditi komurkoli v objavo. Enkrat sem vam nekaj poslal, pa ste mi vrnili, češ da niste pravi naslov za objavo, za veliko slabši izdelek pa ste kar naenkrat postali pravi! Morda pa jaz nisem bil "pravi" avtor, Jenšterle pa je pravi!? Jaz sem že veliko objavil od mojih pesmi in povsod so bile dobro sprejete, celo pohvale sem dobival, predstavil sem jih celo v Cankarjevem domu, le za Gorenjski glas niso bile dovolj dobre, čeprav sem vaš zvesti bralec, od kar vaš list izhaja. No, pa zato nisem nič jezen, le želel sem vam povedati, da imate dvojno merilo, Ivan Šepetavc Vrnila sta denar V zvezi z objavljenim dopisom v "Gorenjskem glasu" 17. 1. 1997 pod naslovom "Kako naj izterjam svoj denar", v katerem sem opisal težave pri izterjavi denarja, ki sem ga posodil 6. 9. 1996, Stanki Jereb in njenemu možu, Žiri, Partizanska c. 55. Danes, 21. 1. 1997, sem po štirih mesecih in pol, vendarle dobil, čeprav sta mi zagotovila, da denar vrneta po enem tednu. Sprašujem se, ali je res bil to edini način, da od omenjenih oseb svoj denar dobim povrnjen. Čedomir Stankovič, Tržič GLASOV KAŽIPOT H> n(rJlVnA''i '*""*"' se tz »«-'» difcait- m ničesar uresničilo. I /« s cerkvene strani je Obvestila Krvodajalska akcija Kamnik - Rdeči križ Slovenije obvešča, da še danes, v petek, 24. januarja, v Kamniku poteka krvodajalska akcija. Zimski tečaj gorništva Jezersko - Planinska zveza Slovenije organizira od 19. do 23. februarja zimski tečaj gorništva na Jezerskem. Prijave in informacije oo 10. februarja oziroma do zasedbe mest sprejemajo na MK PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel.: 061/312-553 ali 315-493. Občni zbor PD Sovodenj Sovodenj - Planinsko društvo iz Sovodnja v Poljanski dolini bo jutri, v soboto, 25. januarja, v svojem planinskem domu na Ermanovcu pripravilo redni letni občni zbor. Vabljeni so člani društva, člani sosednjih planinskih društev ter ljubitelji planin in seveda še posebno prijatelji Ermanovca. Prisrčno snidenje se bo začelo ob 18. uri. Izleti Nakupovalni izlet v Nemčijo Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na nakupovalni enodnevni izlet v Rosenheim v Nemčijo. Izlet bo 1. februarja, odhod avtobusa bo ob 6. uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejema gospa Arnoldova v trafiki v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, telefon 802-742 do zasedbe avtobusa, oziroma do 29. januarja 1997. Udeleženci morajo imeti s seboj veljavne potne liste. Trim pohod na Kriško goro Kranj • Planinsko društvo Kranj organizira skupen pohod udeležencev tradicionalnega trim pohoda na Kriško goro. Odhod bo v nedeljo, 26. januarja, z rednim avtobusom ob 6.25 z Golnika. Vodnika priporočata primerno opremo za turo, hoje bo približno za 4 do 5 ur. Križe • Tudi Planinsko društvo Križe vabi na X. tradicionalno zimski pohod na Kriško goro. Izhodiščni točki sta v Krizah in na Golniku, kjer so tudi parkirišča. Koča bo odprta od 7. do 15. ure. Izkupiček prireditve bo namenjen za vzdževanje in obnovo tovorne žičnice. Dodatne informacije: 0609/615-623 ali Ivan Ukar 064/58-905. Razstave 90-letnica planinstva škofja Loka - Danes, v petek, 24. januarja, bo ob 90-letnici planinstva na Škofjeloškem ob 18. uri v okroglem stolpu Loškega gradu otvoritev razstave o delu Planinskega društva Škofja Loka. Sodelovali bodo učenci škofjeloških osnovnih šol in kvartet Spev. Ob 19. url bo v galeriji na Loškem gradu slovesna proslava s kulturnim programom, razvitjem novega prapora in podelitvijo častnih znakov PZS in priznanj. Prireditve Hfr Podobe iz čipkaste preje Žiri - V galeriji Svobode bo danes, v petek, ob 19. uri predstavitev knjige Tončke Stanonik z naslovom Podobe iz čipkaste preje. Knjiga je pred kratkim Izšla v zbirki Sledi pri založbi Mladinska knjiga. Na prireditvi bo za glasbeno spremljavo poskrbel Zdravko Debeljak, lajnar iz Železnikov. Blaznikov muzejski večer škofja Loka • V veliki predavalnici Šolskega centra na Podnu bosta v ponedeljek. 27. januarja, ob 18. uri Muzejsko društvo Škofja Loka in Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v škofji Loki, predstavila Knjigo hiš v škofji Loki lil. dr. Franceta štukla. Knjigo bosta predstavila prof. Janez Kopač in prof. Vlncencij Demšar. Prireditvi v Cekinovem gradu Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo danes, v torek, ob 19. uri Barbara Jakše ob diapozitivih predstavila popotovanje po Islandiji. Jutri, v sredo, ob 11. uri bo v muzeju muzejska predstavitev na temo Bili smo v Španiji s predvajanjem avtorskega filma Tuga Klasinca in Janeza Kranjca o udeležbi Slovencev v španski državljanski vojni. Družinsko sankaško tekmovanje Tržič - Pod pokroviteljstvom in v organizaciji Gostilne Ankele iz Podliubelja bo v nedeljo ob 13. uri na naravni sankaški progi Zapotoki v Podljubelju že tretje družinsko sankaško tekmovanje za Memorial Mirka Dornika. Tekmovanje bo potekalo v kategoriji družin (starša in otrok do 11 let) ter posameznikov. Štartnina je 500 SIT, razen za otroke do 14 let, prijavite pa se lahko uro pred začetkom tekmovanja. V primeru slabega vremena (padavin) bo tekma preložena. Otroška muzejska delavnica škofja Loka • Loški muzej vabi otroke v muzejsko delavnico, kjer bodo jutri, v soboto, ob 10. uri izdelovali ključe iz papirja. Mednarodno srečanje zbirateljev Ljubljana • Numizmatično društvo Slovenije obvešča, da bo jutri, v soboto, med 9. in 14. uro v Hotelu Ilirija v Ljubljani potekalo mednarodno srečanje zbirateljev. Namen srečanja je omogočiti zbiralcem starega denarja, odlikovanj, medalj, značk, starih razglednic, drobnih starinskih predmetov, pa tudi telefonskih kartic, obveznic, vrednostnih papirjev in podobno obogatiti svoje zbirke z menjavo, nakupom ali vzpostavitvijo novih stikov. Mladina do 15. leta ima prost vstop. Smučarski skoki Žirovnica - Smučarsko-skakalni klub STOL Žirovnica pripravlja tekmovanje v smučarskih skokih na 22-metrski skakalnici v Glenci na Breznici. Jutri, v soboto, bo tam državno prvenstvo za dečke do starosti deset let, združeno bo s tekmo za Pokal Slovenije dečkov do starosti enajst let. Začetek tekme bo ob enajsti uri. Barcaffe Ski Open Kranjska Gora - Drugi slalom letošnjega pokala smučarjev rekreativcev Barcaffe Ski Open in tekmovanja cicibank in cicibanov za Pokal Sladkosned bo v nedeljo, 26. januarja, na progi Podles v Kranjski Gori. Tekmovanje za Pokal Sladkosned se bo začelo ob 11. uri, pokal Barcaffe Ski Open pa ob 12. uri. Prva nagrada za tekmovalce je gorsko kolo, po tekmovanju pa bo žrebanje, katerega glavna nagrada bo osebni avtomobil renault tvvingo. Gledališče It Maček v žaklju Visoko - V dvorani Doma krajanov bo jutri, v soboto, ob 19. uri premiera Gledališča Tateater Visoko. Predstavili bodo komedijo Maček v žaklju G. Fevdeauja. Predstavo bodo ponovili še v nedeljo, 26. januarja, ob 18. uri. Otroško gledališče Kamnik - V Razstavišču Veronika bo jutri, v soboto, ob 16. uri predstava za otroke Gledališča Unikat. Predstavili bodo Kljukca in Pavliho. Dan oddiha Breznica - Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh vabi na premierno uprizoritev komedije Valetnina Katajeva Dan oddiha, ki bo v dvorani na Breznici danes, v petek, ob 19. uri. Ponovitev predstave bo jutri ob 19. uri. Koncerti Dobrodelni božični koncert Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje škofja Loka vabi na Dobrodelni božični koncert Cerkvenega pevskega zbora Cecilija Kobal, ki bo v nedeljo, 26. januarja, ob 18. uri (do večerni maši) v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki. Celotni izkupiček prostovoljnih prispevkov bo namenjen za nakup posebnega invalidskega vozička za Janeza Carmana iz Reteč, dečka s cerebralno paralizo. Fantovski kvintet Lom Lom pod Storilcem - V nedeljo, 26. januarja, bodo v domu krajanov v Lomu pod Storžicem nad Tržičem ob 18. uri svoj letni koncert pripravili člani Fantovskega kvinteta Lom. Pevci se bodo predstavili z manj znanimi slovenskimi pesmi, v goste pa so povabili tudi dekliško vokalno skupino Rosa iz Kovoria, domači cerkveni pevski zbor in Aleksandra Primca, citrarja ansambla Vita. Predavanja Sporočilo Svetega pisma o Bogu in človeku Škofja Loka - Komisija za izobražence pri Župnijskem pastoralnem svetu Župnije svetega Jakoba v Škofji Loki vabi danes, v petek, ob 19. uri v dvorano Loškega gledališča na Spodnjem trgu na predavanje teologinje dr. s. Snežne Večko z naslovom: Sporočilo Svetega pisma o Bogu in človeku. O zdravi prehrani Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira predavanje o zdravi prehrani in o drugem, kar je pomembno za polj zdravo življenje. Predavanje bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri v Domu kulture v Naklem. Občni zbori Kamnik - V občini Kamnik so se konec minulega tedna začeli občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev (Spitalič in Gozd), na katerih ocenjujejo delo v minulem letu, sprejemajo pa statute društev in delovne programe za letos. Konec tega tedna se bodo občni zbori nadaljevali. Jutri (sobota), 25. januarja, bodo v Kamniku, Nevljah Selah, Kamniški Bistrici, Komendi, Duplici, šmarci in Svilanitu, v nedeljo pa v Zgornjem Tuhinju in v Motniku. 31. januaija bosta občna zbora IGD v KST in Titanu, 1. februarja pa v PGD Srednja vas. Šmartno, Tunjice, Križ in Moste. 8 hbor urednikov Dnevnika Staneta Kavčiča icw Ko sem se ioni in organiziral izvedbo izdaje pm ^neynika, mi še na misel ni prišlo, da se bom rm J^i pozneje spominsko ukvarjal z omenjeno J delovno problematiko. Držati sem se hotel vr0j •Č?vora> da je projekt od začetka do konca ' 1'/ Vučno delo samih urednikov. Moja intimna njA Zelja je bila, da bi uredniki vztrajali in , VA "ovenski družbeni proces peljali naprej, m ^oderni socialni demokraciji naproti. Prizna-e, ^moram, da mi bo treba zdaj spričo okoliščin, iče* *J *° med dogodki zaradi razumsko nenor-so J y°lnih pobud družbeno ozračje tako nepri-ia r, °zn° nasičile, še veliko dodatnega napora, če \ Jg bi iz pripovedi izžarevala tista globoka get *uPna delovna zavest, ki je odsevala v feW £tlmnem navdušenem povezovanju. Zapreti I °m moral oči in zamašiti ušesa in se potopiti icP d ^toarjalne čase nerazdružne štiričlanske % plovne skupine. Ta se je za leto dni zapisala ■i S* j9rm°nični skupni obdelavi Dnevnika Staneta so { d?,, a- Naše tiho delo se je dogajalo v ril i ju j/^m slovenskem zgodovinskem obdob-rit\ no~ £hko celo rečem, da smo delali zgodovi-ut'» Talent!!?' ie imel° daljnosežne posledice, lu t rV m sam in menim, da ne brez razloga, ka? je\ ila hA NIKO KAVČIČ Od Kavčiča prek Bavčarja in Janše v osamosvojitev (odlomki iz knjige Pot v osamosvojitev) e ge 4 • rnwwn| uu r»c i/rc<, i u^iugu. natančen \zPovedujem, potem naj bo to in Zat, odsev tistega enomega rapoloženja bojnel ega s°delovanja ter veliko medse-1 za hA0 ZauPQnja in spoštovanja. Čeprav gre 'on* neke osebne podrobnosti. \kr1 Bavčarjn"e Kavčič sPrejel prošnjo Igorja hni Januar/a' i os Se z Jane*-om Janšo konec 0) ^°Sovori~- oglasila na njegovem domu. interviuh S°u?e Podaljšali še v februar. treviiah r?i kasneje objavljeni v znanih brl del jav„*0llk°rje na Staneta Kaviča omenjeni 7 v 'azDoin* Povezave vplival na njegovo dobro 'aT\ PolemiL }e; toliko 8a je nova marčevska °rt\ Znova ,°8 prežvekovane cestne afere 't P°vrh !?0tlaČila- Ko je zaznal, da so mu ■e ito sDrr-8a, zaprti še medijski ventili, je vse ieC Ko T kot novo osebno ponižanje. i0 \in zadnV* prve8a marca 1987. leta ponovno ^PotSSr v *ivlienju srečala, sva nedeljsko ce' domu l družinama preživela na mojem P°hvaln • & LokL Takrat se je zelo i niladi^ lzrazil o pogovoru, ki ga je imel z ' daljši analitični ^AneT1 m napovedal že aatjsi analitični W4N0vK*a. objavo. Obravnavala sva vsebino Vi r°hle n?}e- Do nekaterih stališč je imel POmisleke- Razmišljal je o akciji in besedilu, ki bi ga podpisali borci - nosilci partizanske spomenice, da bi ga priključili in podprli Klic k razumu. Le-tega mi je kasneje v pismu tudi posla. Po tem srečanju sva z ženo odpotovala v tujino. Sporočilo o njegovi smrti sem prejel že na dan njegove smrti 27. marca v Pragi. Odpotovala sva domov, doma pa me je že čakalo njegovo pismo. Napisal mi ga je 13. marca 1987. V ponedeljek, 30. marca 1987, smo se poslovili v mrliški vežici od umrlega Stasneta Kavčiča Matija Maležič, Ljubo Jakše, njegova soproga, moja žena in jaz. Tam so že bili soproga pokojnega Staneta Angelca, sinova in drugi sorodniki. Soproga Angelca je moji ženi na pokopališču izrazila željo, naj bi se oba čimprej oglasila pri njej na domu. To sva storila takoj po pogrebnih slovesnostih. Osrednje vprašanje so bile uskladitve zapuščinskih zadev, med njimi predvsem zavarovanje arhiva. Na tem prvem pogovoru smo skupaj sporazumno odločili, da bomo v skladu s testamentom podvzeli vse za izpeljavo izdaje Dnevnika. Soproga Angelca in jaz sva prevzela pobudo za izdajo knjige. Do tega trenutka sina Staneta in Gojka osebno še nisem poznal. Zato je Angelca posredovala, da me je Gojko že naslednje dni obiskal. Sin Gojko je imel edini skrb nad arhivom. Po teh srečanjih in spoznanjih z zgodovino naših odnosov sta Angelca in Gojko sporazumno poverila meni izbor urednikov in organizacijo izpeljave Dnevnika. Sredi aprila je prejela Angelca pismo od Igorja Bavčarja. Izrazil je sožalje in hkrati prosil, če bi mu ustregla in dala na razpolago zadnje neobjavljene izjave svojega moža. Rad, da bi v zvezi Z njegovim februarskim pogovorom napravil spominski zapis. Iz fotokopije pisma je razvidno, kakšen odgovor je dobil Igor Bavčar. Mimo možnosti glede izbora urednikov, ki so se že ponujale, sem sam še ves april in tudi del maja še in še razmišljal o ljudeh, ki bi prišli v poštev. Predstavljala so se mi različna imena s politično pisateljskega kroga. Najprej sem moral upoštevati že samo avtorjevo osebno življenjsko naklonjenost, ki jo je gojil do mladih, napredno politično angažiranih ljudi. Nadalje je pri izbiri igrala vlogo tudi volja dedičev. Vse pa sem moral povezati še z merili, ki so bila v času in danih okoliščinah sprejemljiva za brezhibno izpeljavo načrta. Izključena tudi ni smela biti ideja, da bi duha naprednih idej avtorja Dnevnika prenesli naprej na mlado generacijo. Po pismu, ki ga je pisal aprila Igor Bavčar, sva se s soprogo Angelco nekako sporazumela, da bi njega postavili na prvo mesto. Razen nekaterih njegovih člankov, ki sem jih prebral, njega osebno še nisem poznal. Obema je ustrezal predvsem zato, ker se je predstavil z vsebino pisanih vprašanj, na katera je potem Stane Kavčič sestavil odgovore na 28 tipkanih straneh. V vprašanjih, ki jih je tedaj postavil Bavčar Stanetu Kavčiču, nisem bral samo vsebine vprašanj, temveč sem skozi njih razbral njegovo opredelitev za nov politično družb eni koncept, s katerim je na kritiki in razčlenjevanju preteklih partijskoeko-nomskih konstruktov iskal nova ideološka in politič-noekonomska izhodišča. Bilo je že močno v drugi polovici aprila, ko ni bilo še nobene dokončne odločitve. Čeprav se z vsebino Dnevnika še nisem seznanil, sem vendar moral upoštevati vso delikatnost naloge, ki sem jo prevzel. Da bi prišel v osebni stik z Bavčarjem, sem poslal hčerko Jano v Uredništvo revije Časopis za kritiko znanosti. Tam je naletela na Janeza Janšo. Sporočila mu je mojo željo za pogovor v zvezi s Stanetom Kavčičem. Hčerka je vedela, da se lahko pogovarja tudi z Janezom Janšo. Janša ji je odgovoril, da sam tega ne more odločiti in se mora še prej pogovoriti z Bavčarjem. Ker odgovora po štirinajstih dnevih nisem dobil, sem bil prisiljen iskati novega urednika. Hčerka mi je prigovarjala, naj tega ne delam. Menila je, da gre v tem primeru za mlade, pogumne, izobražene in skromne ljudi in bo šla še enkrat poizvedovat k Janši. To pot uspešno. Po dogovoru sta bila Bavčar in Janša točno ob 10. uri 15. maja 1987 v mojem stanovanju. Da bi bili nemoteni in pri pogovoru čimbolj izčrpni, smo se odpeljali v Škof jo Loko. Tam smo v nekaj urah opravili prve spoznavne pogovore. Ko smo svoje politične poglede testirali in zanje našli in postavili skupni imenovalec, smo seveda mnogo časa posvetili metodi in tehniki pristopa k obdelavi Spominov Staneta Kavčiča. Za izvedbo načrta sta oba pokazala izredno zanimanje, hkrati pa razumevanje, da se lotevata posla, s katerim prevzemata nase tudi javno odgovornost. Na rob tega prvega srečanja bi pripisal še naslednji dovtip: Ko smo se pred hišo razhajali, je Igor Bavčar ob pogledu na spominsko ploščo na steni hiše prebral oblemico, posvečeno ustanovitvi OF in pripomnil, morda pa bo ob njej pripeta nekoč še druga. Kavčičeva knjiga le naprodaj NaroČila sprejemajo tudi na Založbi Dan, ki je knjigo izdala. Knjiga Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev je že naprodaj v vseh večjih slovenskih knjigarnah Knjigo, ki je v bistvu opis življenja in dela škofjeloške družine Kavčič in njenih članov ter pripoved o vznemirljivih dogodkih, ki so jih doživljali njeni člani, je izdala Založba DAN, kjer sprejemajo tudi naročila: Naslov: Podjetje DAN, Ljubljana, Vojkova 78, telefon (061) 168-44-56 ali (061) 168-2646. QgQ2Q Kaj imata skupnega 5. december 19% in 1. februar /9y7? fffZfjgfl To sta črna dneva za gorenjske druiinske prora' Čune, ker sta nanju vezani najnovejši Ppdralitvi električne energije. llf[fK\ Svetli trenutki za druiinske finance so se začeti v torek: godovala je Sv. Nela (mučenka Agnes), ki ima po ljudski modrosti velik vpjwna oskrbo tržišča z jajci- tatSli} P° pregovoru "Na dan svete Neže se kuram rit odveze" naj bi se postopoma rahlo znižale cene jajc na irlnicah in v trgovinah. Svojo moč so prejšnji teden dokazali slovenski dobavitelji gospodinjskega plina v jeklenkah, fffifffil V prodajalnah plina so po nekajletnem premoru spet lahko razstavili table z napisom "Plina nit", ki so bile lenekdaj pogosto branje. J&L9f$ Čez sedem let vse prav pride, iudito, da "..plina ni sptjoh". WPfK\ O tem, da s plinarji na sončni strani Alp ni dobro češenj zobati, je sedem slovenskih podjetij - dobaviteljev plina v [ddrnkah, dokazalo že lani. QQQBQ Tedaj so, ker jim ni uspela podražitev, uvedli krepko doplačilo za vzdrževanje jeklenk. WBBS3i Republiški tržni inšpektorat in Urad za varstvo konkurence sta tisto znamenito takso za vzdrle-vanje plinskih jeklenk sicer razveljavila in nekateri kupci plina so celo izterjali denar nazaj. MftfA Pravna drlava torej deluje, plinbofffljBfllLe to ni čisto jasno, kdaj. ]SUSfH In predvsem, po koliko. Kadar se podraži elektrika, se kot po pravilu namreč podraii tudi Plin- ^ffiil Zato, da tisti, ki kuhajo na plin, ne bi živeli ceneje kot oni, ki kuhajo "na Štrom". JSffjBSi %a mvo vročico gorenjske fovšije so poskrbeti bobni na žrebanju novoletnega 3 x 3. Q{QJB1 Kar nekaj najvrednejših nagrad je Žreb namenil v gorenjske kraje in splošna ugibanka o tem, kateri sosed je srečni novopečeni bogataš, le od prejšnjega tedna vpiivanasilno živahnost klepetulj. JJBJ3BS\ Prvo pravo milijonarko so dobili v Pre-dosljak Janji Nograšek je za sodelovanje v Pop kvizu Žreb namenil milijon tolarjev. JEQSE\ Menda bo Janez Dolu nar, kot Janjin soobčan v kranjski občini in prejšnji voditelj Pop kviza, osebno čestijalnovopečeni milijonarki QQQ2] Pa ne zaradi mili' jona, temveč zaradi simpatične fanje. WltfA V polnem zamahu so januarske sezonske razprodaje. Tja do minus 40 odstotkov so se odtajale cene. iflSH Prav posebej natančni so v trgovini sredi Trliča: popust pri njih znaša natanko 16,31 odstotka. NOVO - m NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75-15 O/T O^r Oyr 3 VIKTORJI '96 Viktor Ime im priimtk: -J Franc Golorej na prvi stopnji pogojno obsojen zaradi žaljive obdolžitve Za "Kuhinjske managerje" dva meseca zapora pogojno Franca Goloreja, zdaj načelnika za gospodarske javne službe mestne občine Kranj, je pred okrožno sodišče v Kranju spravil nekdanji direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec. Sodba še ni pravnomočna. Kranj, 24. januarja - Franc Golorej je decembra 1993 najprej v Gorenjskem glasu, nato pa še v časopisih Delo in Slovenec pod naslovom "Kuhinjski managerji" med drugim zapisal: "Kakšno managersko delo opravlja na primer manager za vzdrževanje cest, za plan ali splošne zadeve, kjer ga. Jerebova nadzira delo treh snažilk, kuharice, dveh kuharskih pomočnic ter štirih vratarjev? Kako se meri uspešnost njenega "managerskega dela"? Ali mogoče po tem, kolikor slan je ričet oz. kako debela je klobasa, ki jo delavci dobijo za malico? Kakšen osebni dohodek in druge privilegije ima ta managerka?" Nato pa nadaljuje: "Mogoče bi to znal razložiti g. Drinovec, direktor Cestnega podjetja, ki je sklenil managersko pogodbo za tako "managersko delo". Obenem naj še razloži, na kakšen goljufiv način je s pomočjo zgoraj imenovane zmanipuliral delavski svet Cestnega podjetja Kranj, da je njemu potrdil managersko pogodbo..." Bogdan Drinovec, tedaj direktor Cestnega podjetja, je proti piscu Francu Goloreju, ki je bil nekdaj zaposlen v Cestnem podjetju, januarja 1994 vložil zasebno tožbo. Golorej naj bi namreč s takšnim pisanjem škodil njegovi časti in dobremu imenu ter mu povzročil moralno škodo. Zadeva je aprila lani prišla pred senat okrožnega sodišča v Kranju, ki je razsodil decembra. Franca Goloreja je obsodil na dva meseca zapora pogojno; če v enem letu ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja, mu v zapor ne bo treba, sicer pa. Zasebni tožnik Bogdan Drinovec je sodbo, ki jo je sodišče pisno izdalo sredi januarja, komentiral zelo na kratko: "Zadovoljen sem* da sem na prvi stopnji tožbo dobil. Franca Goloieja bi sicer lahko tožil še za nekatera njegova druga žaljiva pisanja." Sodni senat je v sporni zadevi zaslišal tudi več prič, med drugim člane delavskega sveta Cestnega podjetja Kranj, komisije za izdelavo predloga individualne pogodbe in sindikata Neodvisnost, ki so povedali, da je bila pogodb* sprejeta zakonito, po vseh pravilih in da je Drinovec kot direktor ni vsiljeval. Obtoženi Franc Golorej je v svojem žago* voru zanikal, da je bil namen njegovega Sisanja škoditi časti in dobremu imenji ogdana Drinovca, pač pa, da je skušal zgolj opozoriti na nepravilnosti, ki da so se v Cestnem podjetju dogajale pri sklepanj11 individualne pogodbe. Sodni senat je presodil drugače; da je Golorej ravnal z direktnim naklepom, zaveda' joč se, da bo s svojimi trditvami v članki "Kuhinjski managerji" škodil Drinovčevi častj in dobremu imenu, in da ga je zato tudi objavi) v časopisih. Če bi Golorej res želel opozarjati na razmere v Cestnem podjetju, bi direktorjav članku pozval, naj pojasni okoliščine sklepanj* pogodbe, in to brez trditev o goljufivem načini in manipuliranju delavskega sveta. Pri izreku kazni je sodišče upošteval0 časovno odmaknjenost dejanja, Golorejev° dosedanjo nekaznovanost pa tudi to, da niv nobenem drugem kazenskem postopku. Mof' ebitno novo kaznivo dejanje, ki bi ga storilv enoletni preizkusni dobi, pa ima lahko za posledico preklic pogojne obsodbe, s tem P* tudi izrek Kazni dveh mesecev zapora. • H. Nadaljevanje sojenja v zadevi "radovljiško orožje" Sodnica odslovila novinarje Ludvik Zvonar, svetovalec vlade, je kot priča včeraj stopil pred tričlafl^ senat okrožnega sodišča v Kranju, vztrajal pa, da je zavezan k molku in "odveza" ministrstva pravno ne zadošča. Javnost izključena. Erebrala tudi njegovo izpoved iz preisK^J jer je Draušbaher med drugim povedal, °1 puške kalašnikov in MBV tehnično pregib Kranj, 24. januarja - Sojenje Atifu Kalaču (Marku Kovačiču), Matjažu Prinčiču in Ivanu Draušbaherju, obtoženim kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in razstrelivnimi snovmi, ki se je na okrožnem sodišču v Kranju začela pred poldrugim mesecem, napreduje po polževo. Na včerajšnje nadaljevanje je sodnica kot ključno pričo, ki naj bi "odvezala" molka tudi Prinčiča in Draušbaherja, povabila Ludvika Zvonarja, svetovalca vlade. Ludvik Zvonar je na sodišče prišel, zato je sodnica najprej povabila k zagovoru obtožena Prinčiča in Draušbaherja. Matjaž Prinčič je bil aprila 1994 v.d. direktorja podružnice državnega podjetja Senik v Grosupljem. Takrat naj bi skupaj z Draušbaherjem prvoobtoženemu Atifu Kalaču (Marku Kovačiču) izročil 45 avtomatskih pušk MGV 176 z opremo, 55 avtomatskih pušk M70 kalašnikov z opremo ter tisoč nabojev kalibra 22 LR v vrednosti 65.000 nemških mark, kot del plačila za posredovanje pri prodaji večje količine orožja ministrstvu za obrambo. Puške in naboje je Atifu Kalaču iz kranjske puškarne 7. aprila 1994 pripeljal Miran Gros po navodilih Draušbaherja, v obtožnici trdi državni tožilec, Kalač pa je orožje shranil v garaži svoje partnerke, kjer so ga dobro leto kasneje zasegli kriminalisti. Matjaž Prinčič je tudi včeraj dejal, da se "zaenkrat" ne bo zagovarjal, dovolil pa, da so sodnica prebere njegovo izpoved, dano preiskovalnemu sodniku. V njej je Prinčič med drugim povedal, da je bil njegov nadrejeni v legalnem poslu z orožjem Ludvik Zvonar, ki je vodil projekt "proizvodnje namenskega orožja", da je Atif Kalač nastopal kot trgovec oziroma posrednik, da je za stroške ladje z orožjem dobil od ministrstva okrog 2,5 milijona tolarjev, za orožje pa 300.000 mark in da je v pogovorih nenehno terjal plačilo. 7. 4. 1994 naj bi kot poplačilo za stroške dobil v Radovljici zasežene puške in naboje. Tudi Ivan Draušbaher, v inkriminiranem času svetovalec direktorja za vojaško tehnologijo v podjetju Snežnik, se včeraj ni želel zagovarjati, predlagal je, naj sodni senat najprej prisluhne priči Ludviku Zvonarju, ki naj bi ga "odvezal" molčečnosti. Sodnica je pusKe KaiasniKOV in md v termično prc6»-jj ni pa vedel, komu so namenjene, dokum^j cijo je vodila Viktorija Šefman. Tudi o izbtfl serijskih številk s pušk MBV, ki so | izdelovali v velenjskem Orbisu, zatrdilj6'J sežiga vojaških knjižic kranjski puškami oh odredil. Kalača (Kovačiča) je ocenil za trg0, z orožjem, ni pa vedal, za katero državo o" trgoval. .< Ludvik Zvonar je namignil na poli*' ozadja, dejal, da vsaj na sodiščupriča* minimum pravne varnosti, za "odvezo molka, ki jo je sodišču posredovalo obraH1? ministrstvo, pa je rekel, da gre v bistvu zg^ mnenje in da bo na sodišču govoril le, ^ dobil izrecno izjavo ministrstva z ustfc> pravno podlago. Ludvik Zvonar: "Prvič sem podpisal vriši molčečnosti 1974. leta, potem pa še 1981 nazadnje kot svetovalec vlade 1991. lettt' že v ministrstvu dokumentov nimajo, menijo, da kot priča v obravnavani lahko nastopim, me kot avtorja akto\ oznako državne skrivnosti k molli&v zavezujeta ustava in zakon. Ne muovz dobivam za posebne naloge 15-odst% dodatek k plači, za zaupanost poj) odstotnega. V javnosti se niti napi" morem../* ^ Sodni senat je sprejel predlog državi tožilca, ki je spomnil, da gre v obravp*.(' zadevi samo za zaseženo orožje v garaži 1 Kalača, v čemer ne vidi povezave s proje*? namenske proizvodnje orožja, ki so vPr| oziroma državna skrivnost. Predlagal tfj Ludvik Zvonar odgovarja na to temo, H sam ocenil, da lahko prekrši zavezo m0, nosti, pa naj to pove. Ludvik Zvofl?; povedal, kar je bilo očitno že v preiska^ prav zaradi dane zaveze ne bo mogel p0^; h končnemu razčiščenju sporne zadev menil, da bi sodišče moralo izključiti ja^ Ob vztrajanju, da zadevo vendarle prizmi konca, je sodnica včeraj novinarje PoS{f^ dvorane. Obravnava se bo nadaljeval* januarja. • H. Jelovčan POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Votčjak_ Kmalu tudi javna prodaja Žita Polno pooblastilo za Krekovo banko Kranj, 23. jan. • Predvidoma prihodnji mesec naj bi stekla javna prodaja delnic ljubljanskega Žita, ki sodi med zadnje večje javne prodaje, za Gorenjsko pa je posebej zanimiva zaradi leske Gorenj ke. V Žitu so program lastninjenja sprejeli že v začetku leta 1995, stvari pa so se zavlekle zaradi denacionalizacij skih postopkov, Program pa so v Žitu morali popraviti. Zdaj pričkaujejo, da ne do več ovir in da bodo v kratkem dobili soglasje agencije za privatizacijo in tako prihodnji mesec začeli z javno prodajo. V njej bodo ponudili 17 odstotkov Žitovega družbenega premoženja, 20 odstotkov so ga že namenili intgerni razdelitvi in 23 °dstotkov notranjemu odkupu, ki so ga že zaključili. Zitov družbeni kapital znaša približno 3,2 milijarde tolarjev, v njegovem okviru se lastninijo tudi njegova proizvodna podjetja, Polovično tudi Gorenjka Lesce. Turistično priznanje za MIP Kranj, 23. jan. • Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije bosta v okviru projekta "Moja dežela -*epa, urejena in cista" prizanja podelila podjetjem. Letošni nagrajeni so MIP Nova Gorica, Lek Ljubljana in Mitol Sežana, priznanja jim bodo podelili v ponedeljek, 27. januarja, v MIP-ovi pršutarni Kobjeglava na Krasu. Urejeno okolje podjetij in tovarn je pomembna sestavina urejenosti kraja in s tem turistične ponudbe. Kandidate za Priznanja so predlagale območne gospodarske zbornice s sodelovanjem turističnih društev in zvez. Posebno priznanje je Potemtakem že kandidatura, zato velja povedati, da so bila Predlagana naslednja podjetja: Plama Podgrad, Tovarna rezalnega orodja Prevalje, Gorenjska oblačila Kranj, Termoelektrarna Šoštanj, Krka Novo mesto, Iskra Avtoelektrika Šempeter, Mura Črenjševci, Mitol Sežana, Lek Ljubljana in MIP Nova Gorica. Deset let Centra Brdo Vse več tujih slušateljev Kranj, jan. - Center Brdo stopa v drugo desetletje, zaželimo jnu seveda lahko le, da bi bilo še bolj uspešno kot prvo, v Katerem se je uveljavil doma in na tujem. Center Brdo je v desetih letih postal ugledna mednarodna ustanova, kamor prihajajo profesorji z najbolj znanih manage-rskih šol v svetu ter ugledni gospodarstveniki. Ustvarjali smo ttobraževalni center odličnosti, v katerem se z znanjem napajajo posamezniki in podjetja. Pohvale, ki smo jih dobili od Petra Druckerja, največjega misleca managementa na svetu na konferenci, s katero smo jeseni zaznamovali deseto obletnico, in odobravanje več kot tristo navzočih managerjev ifei^rrani' nam 1£ veliko pomenilo. Kaj več bi si sploh še mogli «eieii, pravi dr. Danica Purg, direktorica Centra Brdo. diJuSJi- P"Pravili 50 seminarjev, ki se jih je udeležilo 1.569 iih j V' V desetih letih pa so pripravili 550 seminarjev, ki se Jin jeudeležio 14.166 slušateljev. Lani je bilo med udeleženci sh« • tretima vrhunskih managarjev, več kot četrtina l Sateljev pa je prišla iz tujine, kar potrjuje, da je center vse D°lJ mednarodni. vp* os nameravajo zgraditi nove prostore, v ta namen skupaj z vec slovenskimi podjetji ustanavljajo delniško družbo. Novi prostori bodo omogočili razširitev dejavnosti, izboljšanje Kovosti usposabljanja managerjev in profesorjev manage-zdr » S- P°s'ovnih šo1 Srednje in Vzhodne Evrope znotraj uruženja Ceeman. Center Brdo je pomagal ustanoviti druženje, ki ima že 76 članov iz 28 držav. Kranj, 23. jan. • Krekova banka, d.d., Maribor je pridobila tako imenovano veliko pooblastilo in s tem dovoljenje za opravljanje vseh bančnih poslov doma in v tujini, potemtakem tudi deviznih. Krekova baka namerava ponudbo razširiti na poslovanje s tujino in s tem povečati plačilni promet. Postopoma bodo razširili korespondenčno mrežo bank v tujini in se vključili v sistem swift ter tako povečali obseg bančnih storitev. Krekova banka je lani poslovala uspešno, saj je bilančno vsoto v primerjavi z letom poprej povečala za več kot 40 odstotkov. Precej so povečali produktivnost, merjeno z bilančno vsoto na zaposlenega, ki kar za polovico presega povprečno produktivnost slovenskih bank. V prihodnjih treh do štirih letih bodo skušali doseči 60 milijard tolarjev bilančne vsote, s čimer bi se Krekova banka uvrstila v prvo tretjino lestvice slovenskih bank. Letos naj bi bilančno vsoto povečali za 30 odstotkov. Vsako leto bodo odprli dve to tri nove enote in tako hitro širili mrežo, nemara jo bodo kmalu odprli tudi v Kranju, o čemer se govori že nekaj časa. Hitra širitev poslovanja je narekovala oblikovanje uprave kot kolegijskega organ, z letošnjim letom jo tako sestavljajo predsednik Anton Guzej ter danica Ozvaldič in dr. Štefan Špilak. Borzni informativni dan Kranj, 23. jan. - Ljubljanska borza bo prvi informativni dan v letošnjem letu pripravila 31. januarja. Prvi letošnji informativni dan Ljubljanske borze bo v petek, 31. januarja, potekal bo od 9. do 14. ure, v prostorih borze na Slovenski cesti 56 v Ljubljani. Na razpolago bodo različne tiskane informacije, podatki o trgovanju z vrednostnimi papirji v lanskem letu ter enourno predavanje med 10. in 12. uro. Organizirane skupine lahko svoj prihod najavijo. Ljubljanska borza pa bo v četrtek, 30. januarja, pripravila seminar za vodilne iz podjetij na temo "Vaše podjetje na trgu vrednostnih papirje na brozi", prvega v tej seriji. Vsebina je skrbno izbrana, ponuja skupek najpomembnejših znanj o trgu vrednostnih papirjev, udeležencem pa bodo v živo predstavili borzni elektronski informacijski sistem. Istrabenz na trgu 0TC Kranj, 23.jan. • Z delnicami koprskega Istrabenza bodo na Ljubljanski borzi začeli trgovati v ponedeljek, 3. februarja, na trgu OTC. Uprava Ljubljanske borze je 21. januarja sprejela sklep o začetku trgovanja z rednimi delnicami družbe Istrabenz holdinška družba, d.d., Koper, z njimi bodo trgovali na odprtem trgu C (OTC). Osnovni kapital družbe znaša 5,18 milijarde tolarjev, sestavlja ga 5.180.000 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo tisoč tolarjev. V centralni register Centralne klirinško depotne družbe so bile vknjižene 17. decembra lani. V trgovanje na OTC so bile sprejete navadne delnice z oznako G, pri katerih ni omejitev prenosljivosti, imajo pa več kot 87-odstotni delež. DELNICE KRKA, PETROL, PIVOVARNA LAŠKO, UNION, ISTRABENZ, RADENSKA DROGA B, FRUCTAL, SAVA IN DRUGE ODKUPIMO PO DNEVNO NAJUGODNEJŠIH CENAH, PRIDEMO TUDI NA DOM! GORENJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA, d.d., Koroške 33,4000 Kranj, tel.: 064 361300,624200, fax: 211869 Novice iz Območnih obrtnih zbornic Gorenjske Jesenice Območna obrtna zbornica Jesenice bo februarja organizirala tradicionalno prvenstvo V veleslalomu za vse gorenjske podjetnike. Prvenstvo bo v soboto, 15. februarja, na smučiščih v Podkorenu. Vsi podjetniki se lahko prijavijo na sedežu svojih Območnih obrtnih zbornic, udeleženci pa bodo dobili popoldanske smučarske karte. Po tekmovanju pa bodo vsem postregli z divjačinskim golažem. - Območna obrtna zbornica Jesenice bo februarja za vse svoje člane izračunavala tudi amortizacijo osnovih sredstev, seminar o davčni napovedi in o bilancah pa ia že bil januarja. Kranj Območna obrtna zbornica Kranj organizira seminar Davčna napoved za samostojne Podjetnike o novostih davčne zakonodaje. Seminar bo 18. februarja od 16. do 20. ure v sejni sobi Mestne občine Kranj. Cena je 7.500 tolarjev, za člane zbornice pa je seminar brezplačen. Obrtniki, ki so lani zaposlovali oelavce, lahko dobijo obrazec za obračun Prejemkov za posamezno osebo in obrazec -zbirnik izplačil. - Na zbornici sprejemajo tudi Pojave za tečaj iz Varstva pri delu, ki poteka ankrat na mesec in za seminarje Kako Podjetnik posluje s tujino, Kako razvijamo in tržimo nove izdelke, za Vodenje knjigovodstva 23 pravne osebe in za Vodenje knjigovodstva za samostojne podjetnike-posameznike. Vsi našteti seminarji bodo v prostorih zbornice. Prijave sprejema tajništvo zbornice, telefon: 331-590. Radovljica Večerna šola podjetništva, ki jo organizira baa College, se bo začela 5. februarja. Usposabljanje je namenjeno podjetnikom in obrtnikom, ki želijo razviti poslovanje v svojem podjetju in si zagotoviti rast podjetja ali obrti. Večerna šola podjetništva bo v lovskem domu na Bledu vsak ponedeljek in sredo. Informacije na OOZ Radovljica - Seminar o vodenju poslovnih knjig in davčnih napovedi bo v ponedeljek, 10. februarja, dežurstvo za davčne napovedi pa od 17. februarja naprej. Podrobnejše informacije bodo v februarskem obvestilu. Brezplačno svetovanje o vodenju poslovnih knjig vam nudijo knjigovodski servisi: V ponedeljek Erika Kostanjšek, tel.: 714-176 in 715-664 (int. 220), v torek Cifra, d.o.o., Irena Pogačnik, tel.: 715-272; v sredo Roža-Marija Mikelj, tel.: 720-115. Brezplačno svetovanje je od 12. do 14. ure. - Samostojni avtoprevozniki so bili že večkrat obveščeni, kaj zahteva Zakon o prevozih v cestnem prometu. Licenco bo treba pridobiti do 31. 12. 1997, novi vozniki pa takoj, če hočejo začeti z delom. Območne obrtne zbornice Radovljica, Jesenice in Tržič bodo skupaj organizirale tečaj za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti 1. marca. Cena bo odvisna od števila udeležencev. Avtoprevozniki naj izpolnjene prijavnice vrnejo takoj osebno ali priporočeno po pošti. - OOZ Radovljica bo tudi letos organizirala enodnevni ogled mednarodnega obrtnega sejma v Muenchnu v petek, 14. marca. Razpis s pogoji bo objavljen februarja in marca. Škofja Loka Iz lanskega leta so še odprti razpisi kreditov v občini Železniki, Žiri, Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka. Doba vračanja je do 7.6.1998, v občini Škofja Loka pa se del kreditnega potenciala dodeljuje za dobo treh let. Realna obrestna mera je 8-odstotna in valutna klavzula v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. Krediti se dodeljujejo za nakup, gradnjo, adaptacijo poslovnih prostorov in nakup opreme. Prošnje se vložijo v Novi Ljubljanski banki, d.d., Poslovalnica šk. Loka, Spodnji trg 1. - Predavanje o izpisu davčne napovedi bo 6. februarja ob 17. uri v veliki predavalnici Srednje kovinarske šole in cestno-prometne šole Podlubnik (na Podnu) v Škofji Loki. Na predavanje prinesite potrebne obrazce. - Začetne in nadaljevalne tečaje nemškega jezika bo vodil Brane Ravnik, Konto škofja Loka, d.o.o. Za I. in II. stopnjo je cena tečaja 34.000, za III. stopnjo pa 44.000 SIT. Prijave z vplačilom prvega obroka 12.000 SIT zbira zbornica do 25. januarja, članom bo del stroškov pokrila zbornica. - Kako ima vaš dan lahko 25 ur. Seminar bo 29. januarja ob 17. uri v mali sejni sobi občine škofja Loka, Poljanska c. 2. Kotizacija je 1.000 SIT in jo nakažite na ŽR občine škofja Loka 51510-630-50129. Dokazilo o plačilu in prijavnico iz januarskih obvestil pošljite na naslov: Upravna enota Škofja Loka, ga. Mojca Porenta, Poljanska c. 2. Seminar bo vodil Nikola Grubiša. Tržič Vse obrtnike-avtoprevoznike, ki potrebujejo licence, obveščamo, da bo v soboto, 1. marca, v Radovljici pripravljalni seminar. Preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence pa bo teden dni po seminarju. Prijave sprejma tajništvo zbornice do 30. januarja. - Občinski obrtniški veleslalom bo v soboto, 1. februarja, ob 11. uri na Zelenici. Štartnina je 2.000 SIT, prijave sprejema do 30. januarja tajništvo zbornice. Rezultati tekmovanja bodo osnova za sestavo ekipe za gorenjsko tekmovanje, ki bo v soboto, 15. februarja, v Kranjski Gori. - V tajništvu zbornice sprejemajo prijave za jezikovne in računalniške tečaje ter predprijave za tečaj za vodenje poslovnih knjig. KOT ,TKO JE VREDEN TOLAR Kranj, 23.01.97 NAEUmi/ntODAlNI |NAKUPNI/H«)PAJN1 INAKUTNI/IKODAJN! MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A SANKA (Tržič, Jesenice) »,10 90,90 12,65 12,92 9,11 9,40 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora M14J9 BANKA CREDITANSALT d d. Lj 90J0 90,70 12,70 1290 9,15 9,40 EROS .24. januarja Sin"*1 vedno mcd boljšimi klubi alpskega smučanja v ^oveniji, v klubu pa je trenutno aktivnih okoli sto članov. V rJ sezoni ima status reprezentantov pet njihovih članov: Gregor ^nic, Una Vrhunc, Mitja Valenčič, Jure Pogačar in Jaka Knific. loo dm Pa v svoje vrste vabijo tudi novince, cicibane letnikov j*87, 1988 in mlajše. Zanje bodo skupaj z ZVUTS in RTC Krvavec organizirali alpsko šolo smučanja. Potekala bo ob Vaj°tah. nedeljah in med počitnicami in bo obsegala 20-dnevno cicibanov Uu§skiV CaSU a^a bodo or8anizirana tekmovanja za spodni?3 5ola.se bo začela 15. februarja, zbor pa bo ob 8. uri na aW, Postaji gondolske žičnice Krvavec. Dodatne informacije uoite po telefonih: 45 265 (Slavko Zupane), 326 849 (Matjaž (M S* l114*4 (MitJ'a Krampi), 241 283 (Rok Peternel) in 215 682 atija Bežek). z* d ^utri' v SODOto> Pa DO na Krvavcu prvo letošnje tekmovanje J? Pokal "Krvavec." Pravico nastopa na njem imajo dečki in vvi u,po letnikih 1986/97,1988/89 in 1990/91. Prijave sprejemajo ob in S1 koči ASKTriglav na Krvavcu od9- do lO.ure, start pa bo ITlar a— ^«wv iiuvv nv. v. ivi/i uaija, x. uiaivu, ±*j. med im m aprila Najboljši bodo ob koncu tekmovanj dobili tudi tek* T' diPlorne. skupni zmagovalci (upoštevajo se rezultati treh °o 10.30 uri. Tekmovanja bodo nato še: 8. februarja, 1. marca, 15. marca ir A toedalie tekem) pa tudi pokal."« VS. ZMAGALA MATEJA IN GAŠPER J organizaciji SK Kanina iz Bovca je bila organizirana tekma za cicibanke in cicibane v veleslalomu. jTeltma je bila na znanem visokogorskem smučišču Kanin, gajbolje sta se uvrstila med cicibankami Mateja Terseglav iz TVD °!ejska Dobrava in med cicibani Gašper Markič iz SK Tržič. Doseženi rezultati Kanin - VSL 18. 1. 1997. , Ucibanke: 1. Mateja Terseglav, 2. Katja Hafner, 3. Meta Lavnč ivse BLE). Cicibani: 1. Gašper Markč (TRŽ), 2. Denis Kolman (RAD), 3. M»ha Križaj (TRG). • M. Lesar HOKEJ PRESENEČENJA NI BILO teknie a * JanuarJa * Minuli torek so naše ekipe igrale le Peroni Vf T™em prvenstvu. Glede na trenutno slabšo formo en'c je bilo pričakovati napeto srečanje v Kranju, lizarji spodrsljaja iz Zaloga tokrat niso ponovili. 'Vcronl i——"""*'"« piveiisivu. uicuc iiu ircnutuu si« Venda ven'c Je bilo pričakovati napeto srečanje v Kranj i r pa železarji spodrsljaja iz Zaloga tokrat niso ponovili. Povi«Aino so proti Triglavu povedli z golom Rožiča, na 2:0 pa je druiii i i tuIin- Za Kranjčane je v prvi tretjini zadel Žitnik. V Andrei r • srečanJa Je Mahkovic povišal na 1:3, Rebolj na 1:4, Postavil v ln8er Pa na 1:5. Nato je za domače zadel Poljanšek in delu i»» sr izid dru8e tretjine 1:3. Edini strelec v zadnjem (1:2 i.5 nI \ ^e bil Rahmatulin, končni rezulat tekme pa je bil 2:6 Tudi c Za Acroni Jesenice, losteh p?rtina r»a Bledu v torek ni dovolila presenečenja. V Smoiei S° lmeli ekipo slaviJe Jate- BleJci s0 z goloma Marka tretiin]a Kontreca v prvem delu srečanja povedli 2:0. V drugi Povi*arS° Za Sportino zadeli Marko Smolej, Šahraj in Javor ter zadeii Vodstvo na 5:0. Šele v zadnjem delu srečanja so trikrat (2:0, 3^°9tje' koncani rezulat pa je bil po dveh golih Kontreca 7:3 Celiem 1JU bi moralo biti v torek srečanje med Olimpijo Hertz in ! vendar Pa Celjanov v Ljubljano ni bilo. Hert7 - J so bile na sporedu tekme Alpske lige. Olimpiia sPortiJC 8?stovala Pri KAC - ju, Acroni Jesenice pri Grazu in niso k ta" Feldkirchu- Tekme se do zaključka naše redakcije še Radovljiške plavalke: Tanja Blatnik, Alenka Kježar in Nataša Kejžar s trenerjem Cirilom Globočnikom. Foto: G. Šinik SMUČARSKI SKOKI PRVA TEKMA NA NOVI SKAKALNICI Stara Fužina, 23. januarja • Minulo nedeljo so člani Športnega društva "Avgust Gašperin" pripravili prvo tekmovanje na novi 30-metrski skakalnici v Stari Fužini. Tekmovanje v smučarskih skokih je potekalo z alpskimi smučmi, kot je sporočil predsednik ŠD Edi Arn, pa so ugotovili, da nova naprava omogoča varne in dolge skoke. To so dokazovali tekmovalci, saj ni bilo nobenega padca, najdaljši skok pa je meril kar 29,5 metra. Na tekmi so se kot predskakalci predstavili tudi mladi skakalni upi domačega športnega društva: Miha Arh, Rok Urbane, Nejc Jeklar in Branko Iskra. • V.S. DVOJNA ZMAGA KRANJČANOM Žiri, 19. januarja - SSK Alpina iz Žirov je organizirala prvo tekmovanje v skokih za pokal Slovenije za dečke do 9 let. Na 15 m skakalnici je nastopilo kar 74 mladih tekmovalcev. Dvojno zmago sta dosegla člana Triglava. Rezultati: 1. Žiga Pelko 211,1 114 in 14 m, 2. Miha Jošt (oba Triglav) 209,2 t 14 in 14,5 m, 3. Sandi Muhedinovič 203 t 14 in 13,5 m, 4. Luka Bernoi, 5. Rožle Žagar (vsi Ilirija Center), 6. Matic Primožič (Trifbc Tržič). V pokalu Slovenije po 8 tekmah premočno vodi Triglav. • J. B. VATERPOLO V KRANJU DVOJNI SPORED Kranj, 24. januarja - V enajstem krogu državnega prvenstva v Ervem delu, ki se igra jutri, se bosta dve srečanji igrali v jubljani, dve pa v Kranju. RAZPORED - LJUBLJANA (bazen Kolezija) ob 20.00 uri MOGOTA - PROGANKA LEASING, LJUBLJANA (bazen Tivoli) 20.30 uri TIVOLI : MIA IMPIANTI TRIESTINA, KRANJ (pokriti olimpijski bazen) 19.00 URI KOKRA : KOPER, KRANJ (pokriti olimpijski bazen) 20.30 uri TRIGLAV : TOMAS PORTOROŽ. • J. Marinček HOKEJSKA STAVNICA Pred štirinajstimi dnevi, v petek, 10. januarja, smo vas v hokejski stavnici povabili, da napoveste končni izide tekme med Triglavom in Acroni Jesenicami, ki je bila na sporedu minuli torek. V naše športno uredništvo smo dobili več kot tristo vaših dopisnic, med njimi vas je šest napovedalo pravilen rezultat Kot sedaj te veste, je bil končni rezultat 8:2 za Acroni Jesenice Ker je bilo več pravilnih odgovorov, smo med njimi izžrebali eno dopisnico. Postal nam jo je Ivan Dragoš iz Oradnikove 3 v Kranju. Ivan bo te dni dobil naš dopis, z njim pase bo napotil v trgovino Cansport ob hokejski dvorani na Bledu, kjer bo dobil zasluženo nagrado: originalni hokejski dres NHL Tokrat pa vas ne sprašujemo po rezultatu tekme, temveč po tem, kateri ekipi se bosta pomerili v finalu (za prvo mesto) v letošnji Alpski ligi. Odgovor na to vprašanje bomo Imeli šele 18. februarja, ko bo končan polfinale. Da pa vprašanje ne bo prelahko, pa je skrajni rok za vaše odgovore 31. januar (poštni žig), ko bodo odigrane zadnje tekme rednega dela Alpske lige. Kot navadno odgovore pošiljite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj - športno uredništvo. Za tistega, ki bo pravilno odgovoril na vprašanje bodo pri Cansportu na Bledu spet pripravili originalni hokejski dres NHL če pa bo pravilnih odgovorov več, pa bomo nagrajenca Izžrebali med dopisnicami $ pravilnimi odgovori. Rezulati žrebanja bodo objavljeni v Stotinki v petek, 21. februarja, ko bo na sporedu prva finalna tekma. CANSPORT prodajno skladišče športne opreme Športna dvorna Bled, tel/fax: 741-422 odprto od 15. -19. ure Uradni zastopnik: Itech, Vaughn, Martinville Nudi tudi hokejske in in line športne artikle ostalih proizvajalcev V Južni Koreji se je začela univerziada MOČNO TUDI NAŠE ZASTOPSTVO Kranj, 23. januarja « V začetku tedna so slovenski Športniki Študentje odpotovali na 18. zimsko univerzia-o, ki bo do 3. februarja potekala v mestih Chonju in Maja v Južni Koreji. Tam naj bi skupaj nastopilo več kot 40 tisoč Studentov. Slovenska ekipa na tem tekmovanju bo precej številna. Sestavljajo pa jo smučarji skakalci: Matjaž Zupan, Matjaž Kladnik, Sašo Komovec, Gorazd Janus in Franci Petek, smučarja tekača: Peter Torkar in MIha Grom, alpski smučarji: Miran Rauter, Uroš Pavlovčič, David DeCosta, Matjaž Stare, Nives Sitar, Anja Kalan, Una Vrhunc in Andreja Potisk - Ribič ter biatlonca TomaŽ Jerončič in Simon Premože. Selektor in vodja reprezentance je dr. Otmar Kugovnik, vodja odprave pa je generalni sekretar SUŠZ Drago Balent. Minuli ponedeljek pa so v Ljubljani podelili tudi posebna priznanja športnikom, ki so med študijskimi leti dosegli ali dosegajo vidne Športne uspehe. Prejeli so jih: Andraž Vehovar, Martina Cufar, Franci Petek, Jerneja Pere, Gregor Cankar in Barbara Mulej. • V.S. ODBOJKA LAHKA ZMAGA MINOLTE BLED Bled, 24. januarja - V sredini prvi tekmi so se odboj kance Špecerije Bled dobro upirale favoriziranemu Kemipfasu iz Kopra le prva dva niza. Začetek tekme je pripadal gostjam, ki so povedle kar z 0:5. V nadaljevanju pa so se izkazale predvsem nekatere mlajše igralke v vrsti domaČih in Blejke so niz dobile. Tudi v drugem nizu sta bili ekipi izenačeni, po izgubljenem nizu pa so se domaČe popolnoma predale in zmaga je zasluženo odšla v Koper. Končni rezultat - Špecerija Bled : Kemipla* Koper 1:3 (11, -12, -4, -6). Po presenetljivem porazu TPV Novo mesto v Ljutomeru se je na prvo mesto na razpredelnici povzpel Kemiplas, Špecerija Bled je na 5. mestu. V drugi večerni tekmi pa so odbojkarji Minolte Bled, kljub temu da ni igral poškodovani Bajdak, brez večjih težav v eni un odpravili še nepopolno ekipo Črnuč in so še vedno na prvem mestu brez izgubljenega niza. V soboto igrata oba blejska kluba doma - odbojkarice Špecerija Bled proti Kaepa SOU Vital Frupi (OŠ Bled ob 17. uri), ob 19. uri pa je na sporedu gorenjski derbi in hkrati tudi derbi 1B. DOL, saj se bosta pomerila prvouvrščeni Minolta Bled in drugouvrščeni Termo Lubnik. Odbojkarji Žirovnice se bodo ob 19. uri v telovadnici gimnazije Jesenice pomerili z Ljutomerom. • B. M. SMUČARSKI TEKI LEP USPEH MLADIH TEKAČEV Mladi slovenski smučarji tekači so se odlično odrezali v italijanskem mestu CASTELLO Dl FIEMME na 14. pokalu TOPOLINO, kjer so osvojili prvo mesto v skupnem seštevku tekmovanja. Starejši dečki - 7 km: 1. Longo (ITAL) 16.47.5, 2. Lauseger (SLO) 17 16.8,6. Jesenovec 17.46.6, 23. Okršlar 19.06.3 (vaj SLO). Starejše deklice - 5 km: 1. Kravcova (RUS) 13.36.6,2. Princi? (SLO) 13.51.6,3. Potridenaja (RUS) 13.57.7,5. Brišar 14.50.7,6 Benedičič 14.51.9, 8. Podviz 15.03.8 (vse SLO). Mlajši dečki - 5 km: 1. Boccia (ITAL) 13.54.4, 2. Štefani (ITAL) 13.58.9, 3. Ongaro (ITAL) 14.00.4, 7. Preveč (SLO) 14.12.4., 9. Koeovšek 14.21,1, Zalar 14.31.2,13. Čebašek 14.41.0. Mlajše deklice - 4 km: 1. Pergovnik 10.06.3,2. Mole 10.20.7,4. Slavec 10.40.9, 5. Višnar 10.41.8, 7. Mikulan 10.47.6 (vse SLO). KEGLJANJE NA LEDU V FINALU LE ŠPELAD Od petka, 17. januarja, do nedelje, 19. januarja, je bilo na zaledenelem jezeru Rauschele pri Celovcu na avstrijskem Koroškem 46. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu v metu na daljavo. Slovenija je tokrat nastopila samo v članski kategoriji, kjet se je ekipno uvrstila na četrto mesto, za Slovenijo pa so nastopi?* tekmovalci iz Rateč in Mislinje. V finalni del, kjer so bili naj Nemci, seje od slovenskih kegljavcev uvrstil samo Jože Spdsc (ŠD Rateče). Med mladinci do 16 let so bili najboljši Avsb j med mladinci do 18 let so se na prvo mesto uvrstili Nem drugo mesto pa Avstrijci, pri mladincih do 21 let pa so bili boljši Avstrijci. Med člani se je bil velik boj med nemško in avstrijsko reprezentanco, vendar se v finalni seriji vse tri prva mesta zasedli Nemci, slovenski kegljavec na ledu Jože Špelad pa se je uvrstil na 12. mesto in se tako uvrstil v finale. * Lojze Kerštan VABILA, PRIREDITVE Državno prvenstvo v smučarskih tekih - Jutri in v nedeljo bo na Pokljuki državno prvenstvo v smučarskih tekih za letošnje leto. Tehnični organizator tekmovanja je Tekaški smučarski klub Merkur Kranj, tekači in tekačice pa bodo jutri tekmovali v klasiki, v nedeljo pa prosto. • V.S. Kegljaški spored - Na kranjskem kegljišču se bo jutri ob 13. uri začel drugi del državnega prvenstva. Najprej bo ženska ekipa Triglava gostila Balmico iz Slovenj Gradca, ob 16. uri pa bo tekma med lskraemeco in Hidrom iz Medvod. • V.S. Malonogometni spored - Jutri se bo nadaljevalo letošnje malonogometno državno prvenstvo. V dvorani Poden v Škofji Loki bo ob 20. uri gorenjski derbi med Marmorjem in Domelom. V torek, 28. januarja, pa bo ob 20. uri povratna tekma slovenskega pokala med Marmorjem Hotavlje in Juventusom iz Dobove. Prvo srečanje so Ločani izgubili 5:1. • P.Š. Košarkarski spored • Konec tedna ni kola v A2 ligi za moške, redno kolo pa igrajo košarkarice. Ekipa Odeje Marmorja bo jutri ob 18. uri v dvorani Poden v Škofji Loki gostila Jezico. • V.S. Vabilo triiškim košarkarjem - ŠZ Tržič vabi ekipe iz tržiške občine na sodelovanje v letošnji rekreativni košarkarski ligi. Rok za prijave je 27. januar do 18. ure, ko bo v prostorih ŠZ žrebanje. • J.K. GOI SKI GLAS • 42. STRAN HALO, MALI OGLASI Petek, 24. januarja 1997 Pei NAF 1385 I plAJ *apa 420 I Nc Zoi por. m - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 x« ob|avo spr«|«mamo po telefonu 064/223-111, faksu 064,222-917 ali osebno na Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan »rad Isldom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ubrikt: Izradno ugodna* A FOSOLA B in B - tel. 22-55-22 TEC CPP SE ZAČNE VSAK PONEDELJEK DOPOLDNE OB 9.00 IN POPOLDNE OB 18.01 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU. LICENCA ZA PREVOZNIKE, B in B, Kranj NAKUPOVALNI IZLETI AVTO ŠOLA ING. KUMAR GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140, tel: 59-086 Munchen 27.1., Madžarska - Lenti 25.1., Trst 28.1., Palmanova 5.2., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 27.1.1997, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 vsako soboto živa glasba pustno rajanje (sobota in torek) nagrade za vse maske ples na Valentinovo 14. 2. (sprejemamo rezervacije) REKREACIJSKO DRSANJE Na Gorenjskem sejmu v Kranju je drsanje ob sobotah od 15. do 16.30 ure in ob nedeljah od 15.30 - 17.00 in od 18. do 19.30 ure. V športni dvorani na Bledu je vsak dan od ponedeljka do petka 10. do 11.30 ure ter ob sobotah in nedeljah od 18. do 19.30 ure. Na Jesenicah v športni dvorani Podmežaklo pa ob sobotah in nedeljah od 14. do 15.30 ure. GASSER Nakupovalni izlet v Munchen 1.2.1997 AVTOBUSNI PREVOZI Tel °64/697-058 Turistični prevozi Ambrožič Janez Zg. Gorje 15, tel: 725-427 Nakupovalni izlet Muenchen 27. 1. in 1. 2. 1997 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 Muenchen 1. 2., Gorica - Palmanova 8. 2. ALIGATOR MUSIC SHOP NAGRAJUJE Predvčerajšnjim, v sredo, 22. januarja, je točno ob 8. url tričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila javno žrebanje rešitev nagradne "križanke z glasbo" ALIGATOR MUSIC SHOP. V bobnu je bilo 1690 rešitev, nagrajeni so: EVA JENŠTERLE. Majhnova 14, Boh. Bistrica; ERNA BURA, Partizanska 10/g, Kranj; MARIJA HOČEVAR, Zoisova 46, Kranj (prejemjo CD po izbiri v Aligator Music Shop) VIKTOR BIZJAK, Stefetova 26a, Šenčur (prejme 10 avdio kaset Maxell) SIMONA KAPLER UDOVIC, Visoko 6c, Visoko; DAMJANA CELJER, Mlakarjeva 6, Šenčur; JULI JANA TOLAR, Alpska c. 17, Bled; IRENA MIRT1Č, Tomšičeva 77, Jesenice (prejmejo glasbene koledarje založb Danit London in Oliver Books London po Izbiri v Aligatorju) VINKO REVEN, Jezerska 9.2iri; JANEZ KOVIC, Luznarjeva 1, Kranj; JANEZ STEFE, Kuratova ul. 37, Kranj; BRANKO MIHELČIC, Ul. 1. avgusta 3, Kranj; SALIH OMANOVIC, Hrušica 226, Hrušlca (prejmejo bon za tisoč tolarjev) FRANCI ŠTIBEU. Brezje 35, Brezje; MOJCA ŠIJANEC, Zoisova 5, Kranj; MARCEL NAHTIGAL, Vogljanska c. 14, Šenčur (prejmejo Aligator majice) GREGOR KOCMAN, Podlubnlk 159, Škofja Loka; GREGOR ŠIFRER, Sp. Besnica 96, Zg. Besnica; MARICA MAČEK, Godešič 60, Škofja Loka; CIRIL POGAČNIK, Dol. vas 42. Selca (prejmejo Glasove majice). Pravilna rešitev križanke je: PRI NAS PRODAJAMO GLASBO DRUGAČeT OSMRTNICA Ko bo smehljaj njen ugasnil, njeno zamrlo oko, v sonca največjem sijaju, nam vsem bo hudo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dobra mama ELIZABETA MOČNIK p.d. Cestarjeva mama iz Medvod Slovo od doma bo jutri, v soboto, 25. januarja 1997, ob 14.15 uri iz domače hiše, pogreb z mašo bo ob 14.30 uri izpred mrliške vežice v Preski na tamkajšnjem pokopališču. Za njo žalujemo vsi, ki smo jo imeli radi Medvode, 23. januarja 1997 METEOR d o. o. 422-781 Cilka tel: 411-510 Kulm (Avstrija) - smučarski poleti 8.2.; zbiramo prijave za prireditev Planica '97; Italija - tovarna čokolade, Portuquaro, Palmanova 20.2., Lenti 22.2. PARTIZANSKI DOM NA VODISKI PLANINI NA JELOVICI je odprt vsak konec tedna. Možno je tudi turno smučanje. Obveščamo šole in vrtce, da zbiramo prijave za šolo v naravi za maj, junij, september in oktober. Tel.: 715-293 RAČUNOVODSKI SERVIS KRANJ Samostojni podjetniki, lastniki d.o.o., pokličite 0609 641-277 ali 064 228-162 in nam zaupajte vodenje poslovnih knjig. JV TRŽIČU Na tržiškem drsališču za Virjem je drsanje od ponec^jta do petka od 17. do 19. ure, sobota, nedelja rNAJCENEJSE jn prazniki od 15. do 17. ure in od 18. do 20. ure. V času drsanja je odprta okrepčevalnica v Brunarici IRSANJE tržiškega hokejskega kluba. Cene: otroci do 15 let 200 SIT, odrasli 250 SIT. , TEČAJI NEMŠČINE prt prof. METI KONSTANTIN s.p. tel: 064/621-998 verificirani tečaji za odrasle: 1. stopnja: sred., 8.00; sre., 19.00; sob., 16.00, 2. stopnja: pon., 19.00; tor., 8.00; pet., 16.00, 3. stopnja: tor. 19.00; pet., 18.30, V,-~.V *~^„w ^ , , 4. stopnja: čet, 19.00; sob., 8.30, UČENCI: od 1. do 8. Podlubnik 253, ŠKOFJA LOKA razreda, DIJAKI: začetniki; utrjevanje šolske snovi BOLERO PLESNE VAJE, AEROBIKA SUPERSTAR HOTEL IRIBNO Bled Tel: 741-321 NEMŠČINA, KRANJ ŠVICARSKA ŠOLA OPREMA KUHINJ! AVTOMURKA LESCE Avtomobili RENAULT Informativni dan: 24., 25. januar 97 od 17. do 20. ure. Ogled moderno ." opremljene plesne dvorane Superstar, pogovor z vaditelji in vpis. Predstavitev plesa in aerobike 19.00, Partizanska 1, Škofja Loka (prenovljeni prostori bivše vojašnice) tel. 064/621-683, 634-815 fflll» ........H|ii|BPfflf^^ Vsak večer odlična živa glasba v nočnem klubu. Vabimo Vas na GALA PUSTNI PLES 8. februarja 1997. Priložnost! 20-urni intenzivni tečaj za turiste, poslovneže ob sob. v marcu. Privatne ure, prevajanje, lektoriranje, tečaji za podjetja, priprava na izpite, ugodna poletna šolal Tel.: 312-520 Odlične parno konvekcijske peči vseh velikosti, prodajamo po ugodnih cenah. Možnost kreditiranja. Tel.: 064/741-610 NOVE NIŽJE CENE AVTOMOBILOV RENAULT od 20. januarja dalje CLIO in MEGANE Berline letnik 96 DODATNI POPUSTI Informacije: AVTOMURKA Lesce, tel. 064 718 100 SUZUKI Bogata], tel.: 58-850 Novost v letu 1997 je triletna garancija in še nižje cene za vse modele. Obiščite nas v našem avtosalonu v Zvirčah pri Tržiču. DAEWOO TICO 185 DEM mesečno Znižane cene ostalih modelov NEXIA, ESPEROI Zelo ugoden kredit - laasingl Tehnocar, tel.: 634-463, 634-056 a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec JURIJ AJDOVEC Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 25. januarja 1997, ob 14. uri na šenčurskem pokopališču. Žara bo v mrliški vežici danes, v petek od 8. ure dalje. Kolektiv AERODROMA Ljubljana RADIO '04.5 A ft A 105.9 107.3 V IIII M 107.5 1 OGNJIŠČE J [til. 152-11-26 fix. 152-13-62] KRANJ: 242 274 I CAS: E9 VSAK DAN OD 1.30 DO 22.00 E3 NEDELJA, PRAZNIKI OD 11.00 D0 22.00G3 DOSTAVA JEDI NA DOM TRZIC: 53 888 MALI OGLASI 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552, 064/226-751_2 Prodam KUHINJSKO NAPO. «064/ 228-066 1234 HLADILNIK MLEKA za vrč ali 100 I bazen, poceni prodam. 0401-287 1340 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva 60 X 80 In leva VRATA za Yugota. 0633-525 1362 GOSTILNA - RESTAVRACIJA "AVSENIK" BEGUNJE zaposli samostojnega KUHARJA (ico) za kuhanje jedi po naročilu Pogoj za sprejem je ustrezna izobrazba (4. stopnje) in 4 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave sprejemamo do 10. 2. 1997. ŠTEDILNIK kuppersbusch s pečico, malo rabljen, ugodno prodam. 0741-710_1377 Prodam ban/ni TELEVIZOR Grund-ing, trajnožarečo PEČ EMO 5, štedilnik na premog in drva, nov, kolo Rog. 0714-361 1380 PULTNI POMIVALNI STROJ švedski, ugodno prodam. 0451-502 13S3 Slaščičarji, peki, gostinci prodam 500 I hladilnik. 0691-085 13S4 Prodam PEČ na drva za ogrevanje vode v kopalnici z novim bojlerjem. 064-014 1387 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW. 0622-182_1380 Prodam 3001 zamrzovalno SKRINJO LTH. 0422-086 1394 SILOREZNICO ULTRA z visokim koritom brezhibno starejšega letnika ugodno prodam. 0686-013 1400 Prodam nov AKUMULATOR, 12V, 50 Ah, 10 % ceneje. 0715-466 ms Prodam STROJ za brizganje plastike Anker A 16-50. 0331 -179 142a Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW, cena 10.000, odlično ohranjena. 0324-508 1427 MLIN na kamne (šrotar) malo rablje11' poceni prodam. 0731-610 J*^ v ENOOSNO TRAKTORSKO KIP^ lE< PRIKOLICO 3 t, dobro ohranjen« D01 kupim. 0731-610_ Prodam PISALNI STROJ OLYMPl* Suh 0411-804 ukrasi —< Ogor Prodam SNEŽNI PLUG za trakt* štore. 066-459 Ji>,Prc Prodam KNAKER in elektro moto^a^ moči 1,5 In 2,2 KW. »57-841 _^pK\ PRALNI STROJ Goreje, obnov//«/ JjTe kot nov, prodam. 0332-350, 917 i^lnijj Prodam TRAKTOR Pasquali in vrtn*""^*. KLOPI in letev. 064-297 15 2? RAČUNALNIK 486 100 MHz, °kric RAM, 850 HDD, monitor PhiliP*"£-» garancija, programi. 0431-724 J^,hHfo< Prodam STROJ za izdelovanj« 2 lamel, okenske in vratne žaluzije t mm. 058-681__j Poceni prodam 30 I bojler rabljen. 0211-573__i Prodam industrijska šivaln; STROJA: ravni šiv z odrezom, te* nitni overlock. 050-729, po 15. u" 1800 j Ugodno prodam BOJLER 50 kromiran. 0715-022 1^ Vs Glasovi pustni izleti 8. februarja Rok za prijave se izteka Še enkrat Vas vabimo na Glasove pustne izlete, vsi bodo m pustno soboto, 8. februarja. Naši pustni izleti bodo z začetkom pozno dopoldan, s popoldanskim prostim terminom if. rekreacijo v zdraviliških bazenih s termalno vodo, po večetf pa pustne zabave s tekmovanji za najboljše pustne maske. "L* Glasova pustna izleta v Zdravilišče Laško in v Terme Zreče r*( sprejemamo več prijav! Le še nekaj prostora je za Glasol pustni izlet v Toplice Dobrna. V sodelovanju s podjetje* Krka Zdravilišča je za Glasov pustni izlet v Dolenjske Topile* organiziran dodatni avtobus, zato za Dolenjske Toplice " sprejemamo prijave. Nekaj podrobnosti: za Dobrno bo odhod t Bleda; avtobus za Dolenjske Toplice bo rajio začel v Kranjskj Gori- Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj- škofja Loka-Med' vode. Tudi naša pustna rajia v Dobrno omogoča postani *C avtobusov na postajališčih do Kranja in škofje Loke tef Komende in Mengša; če bo vsaj pet prijav iz Kamnika, bj> Inštr avtobus peljal po Tuhinjski dolini. Nekaj več kilometrov bod° fjkin avtobusi opravili po Gorenjskem zato, da pri odhodih ne b° treba predaleč- in ko se bodo avtobusi pozno ponoči vračali/ |n$tr pustovanj, bodo peljali v obratni smeri kot dopoldan, da in sredi noči do doma bliije. Za kateregakoli od naštetih tf*?*"""-izletov bo prispevek k stroškom enak ("...da ne bo fovšije..-')'^^ 3.400 tolarjev (kar je ugodnost izključno za nar°čni^j^?. Gorenjskega glasa in druiinske člane); za nenaročnike o^kj, tolarjev več. iifrof« Za Glasove pustne Izlete bomo pripravili sladko P^f&JjN presenečenje, za katerega bo poskrbela PEKARNA KRAM^ dd! Vse dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov iz" tudi v letu 1997: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski gM ^ malt oglasi/ ali 064/ 223 - Ul /tajništvo Gorenjskega glasV' Pokrovitelja Glasovih pustnih izletov sta: ARVAJ GLASBILA > Prodam HARMONIKO FRAJTO-!**RICO znamke Delicia BSA. »55-450_1332 |,gTARO ugodno prodam. «66-469 JANINO, nov, češki, še tovarniško apa" 420 ^Pakiran, ugodno prodam. 0223 HOTEL CREINA Vabimo vas na VESELO PUSTOVANJE v soboto, 8. 2. 1997 Zabaval vas bo ansambel TIP TOP Najboljše maske Prejmejo nagrade. Informacije: W. (064) 424-550 ^__ GR. Material DoHTyEJZ LESA VSEH VRST IN ■Slinio D0Bn"E: Zbilje 22 0061- Prodam RAČUNALNIŠKI UGANKARSKI SLOVAR, za okolje win-dows, original. 0631-009 1483 Prodam PRALNI STROJ GORENJE za 150 DEM. ■ 326-653_ KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 1 Odkupujemo smrekovo HLODOVINO. 064-412 1154 Odkupujem vse vrste HLODOVINE in CELULOZNI LES, možen odkup lesa na panju. 0064/241-519, 041 661-543 1231 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, 0211-248, ali 0471- 534 1347 Kupim CENTRIFUGO Baukneci 3 kg. Oštrek, Valjavčeva 14, Kranj 1384 Kupim STATVE. 0431-376 1371 Kupim SMUČARSKO OPREMO s pancerji št. 38. 0451-002 uis Kupim DELNICE Lip Bled oznaka G, Petrol B, LEK A 1, KRKA B in ostale delnice serije B,G,C po dnevno najvišjih cenah. 0715-096 1430 Kupim 4 vretenski pajek Sip in trosilec hlevskega gnoja. 0063/ 798-035 1470 SflVNfl # SOLfiRIJ 064/ 2211331 |S2 Smrekov opaž, ladijski pod ter »siov In jesenov KLASIČNI parket, <^no prodam. 064-412 nas 1?PrwidAm POLKNA Glin Nazorje ta£* 4 kose, 140x140 3 kose in PK^naT°kna 100x140 2 kosa In *76 223erm°t0n 100x120- novo- 1350 i In ^"l?. POTRUGALSKO PLUTO JJ^sT/" 23 parket 111241 "687 jO* s rtiifint'ni'30"čno ceno prodam kera-1'okrv% "m'valnlke, vratna krila in 3>, »^0242-433 _1553 ^bSzfc0suhe borove PLOHE. Pod-f»l i,e 218. 0731-302 1* /MvJD POPOLNA *A2PU0DAJA W| TEksTilNJh izdelkov, ^UTVE iN CAJANTERiJE ^SONI,ROSINI, ^MBERJACKird. »'L---_ ^ttra^an9|e«ino i [IrT^iT. 1 ^,nU^r«o,„kemllo - za osnovne, Tržiču in v Kranju. za 1271 "); SaW~--■—— #'H.n° za LUspešno Instruira angleš-$*41H70 6 in 8rednje *ole- ^ta*b|WEWe harmoniko in nauk gft«otroke in odrasle. 0323-545 rfafoh^u" ,ntenzlven, učinkovit Sm- ft32RSilQnje ŠOle' Pridem na ENERGIJSKI NAPITKI Kupim suhe smrekove DESKE in PLOHE debeline 25 in 50 mm ali več. 0441-211 1528 Kupim POMIVALNO KORITO 8 podstavkom. 0226-243 1633 Kupim šrotar za mletje žita. 0731-302 1584 Kupim več kot 100 let stare PEĆNICE, notranja vrata, slike In pohištvo. 0622-135 1572 Odkupujemo STARO POHIŠTVO In DRUGE STARINE za opremo prostorov. Tel.: 064/311-377, 311-159,0609-641-021, Trgodom LOKALI PRODAMO v Gozdu Martuljku turslst. objekt, 11 sob v pritličju In nadstropju, ter 20 ležišč v podstrešju, objekt stoji ob glavni cesti, lasten parkirni prostor, parcela 475 m2, v račun vzamemo tudi stanovanje na Jesenicah z doplačilom. K 3 KERN, 221 -353, tel In fax 221-785 455 ODDAMO v kranju v mestu več trgovskih lokalov različnih površin. K 3 KERn, 221353, 221-785_460 ODDAMO OTOČE oddamo cca 100 m2 proizvodno skladiščnega prostora, ODDAMO KRANJ oklica oddamo v najem trgovski lokal (živila), 145 m2, 8 DEM/m2, ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo v najem trgovino z živili, 215 m2, 7 DEM/m2, možna tudi druga dejavnost. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 968 ODDAMO PREDDVOR BELA in ZALOG v najem trgovino z živili, 5 DEM/m2, ODDAMO PREDDVOR picerijo na Izredni lokaciji, najemnine brez odkupa inventarja, ODDAMO TRŽIČ 50 m2 poslovnih površin za PRODAJNO SERVISNO dejavnost, 500 DEM/mes in odkup inventarja 16.000 DEM (avdio-video, servis računalniške opreme Itd.), ODDAMO KRANJ OKOLICA (6 km): 2x300 m2 Boslovno proizvodnih površin 10 EM/m2 in 400 m2 skladišča 5 DEM/m2, ODDAMO ŠKOFJA LOKA center 12 m2 v pritličju, 350 DEM/ mes, 3 mes.predpl. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 969_ PRODAMO KRANJ POSLOVNO HIŠO v centru in poslovno stanovanjsko hišo ob vpadnici, PRODAMO MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO PREDDVOR Kokra dobro ohranjeno lovsko vilo ob potoku, 800 m2 uporabne površine, na parceli 1200 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 970 PRODAMO JESENICE center poslovni prostor, 127 m2 v pritličju, 2500 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 971 Poslovni prostor primeren za skladiščne prostore ali mirno poslovno dejavnost, z vsemi dokumenti v Sp. Besnici oddamo v najem za 800 DEM mesečno s 6 mesečnim predplačilom. AGENT Kranj 0223-485 in 0609-643-493 132 V Kranju prodamo novo, poslovno stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo za 220.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643-493 354 UESKA (več kot plesna joja) V Kranju, ŠkofII Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/411-581 C -TAROT ' 1 mini I 156 SITI ODDAMO na Bledu v bližini cca 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah, cena 7 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, 221-785_457 PRODAMO v bližini Kranja odlični vpeljan gostinski objekt (plzzerija, bistro in igralnica) s teraso. K 3 KERN, 221-353, 221-785_458 Oddamo v centru Kranja 110 m2 posl. prostorov na odlični lokaciji v Kranju, CK, telefon, primerno za biro, agencijske storitve. K 3 KERN, 221-353,221-785 459 KOROŠKA C. 5, TRŽIČ TEL: 064/52-233 ODDAMO GOSTINSKI LOKAL višje kategorije v okolici Šk. Loke z odkupom inventarja. Lokal je novejše izgradnje z vsemi priključki in lastnim parkiriščem. Samo resne ponudbe! PIN NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_1001 Vpeljano živilsko TRGOVINO V OBRATOVANJU ODDAMO pod ugodnimi pogoji z odkupom opreme. 0623-090 1272 Prodam več miz in stolov In mikropečico, primerno za lokal. 0881-893 1341 KRANJ-KLANEC oddamo poslovni prostor 18m2 za trgovino ali storitev. STANING 242-754_uio Prodam dve elektronski tehtnici Libela do 4,7 kg, dve delikatesni hladilni vitrini LTH dolžine 2 m ter police za živilsko trgovino. 0225- 162 1488 LESCE Oddam v najem dva poslovna prostora primerna za različne dejavnosti na atraktivni lokaciji, cena najema za vsakega je 550 DEM za 1 mes. GS 5 STANIČ NEPREMIČNINE, tel., fax 715-009 1588_ Prodam LOKAL - kavarno, slaščičarno v Tržiču, na zelo dobri lokaciji. 0422-183 1608 NEPREMIČNINE " posing * POSLOVNI INŽENIRING d.o.o. rani, Poštna 3, tel.:224210 Poslovni prostor v prvem nadstropju prodamo, 45 m2, dve deljena prostora, primerno za advokaturo ali turistično agencijo, cena 80 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609/643-493 1622 V Železnikih nujno prodamo 64 m2, stanovanjsko poslovnega prostora v pritličju, za 35000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 28185 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo In na Madžarsko vsak teden. 0491-442 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport NEMŠKI JEZIK ZAČETEK I. stopnja in II. stopnja (*) 10.02. III. stopnja f) in IV. stopnja (*) 11.02. V. stopnja (s poslovno nemščino) 24.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. ANGLEŠKI JEZIK I. stopnja 24.02. II. stopnja O 11.02. III. stopnja H 13.02. IV. stopnja O 25.02. V. stopnja (s poslovno angleščino) 13.02. Priprava na izpit 25.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. ITALIJANSKI JEZIK I. stopnja 13.02. II. stopnja O 11.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. i. u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani, in zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 621-865 (Ljudska univerza, Mare Žvan). Trgovina TERLES - Petra Zagožen, s.p.. Podter 8, 3333 Ljubno ob Savinji, zapira dejavnost sklando s 76. členom ZGD z dnem 31,3. 97. V trgovini DI-PI-U, v trgovskem centru na Bledu 50 % popust, OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE IN BODOČE MAMICE. Odprto vsak dan od 9. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure. VABIMO VAS V DI-PI-U NA BLEDU! OBLAČILA MAŠKERADNE KOSTIME zelo originalne, lahko naročite po 0061/ 441-656 845 MASKA RADNE ORIGINALNE KOSTIME za otroke do 14 let prodam in pošljem. 0061/123-17-61 (prej 061/ 266-940) in 0609/626-226, vsak dan PO 10. Uri 912 Zelo ugodno lep krznen plašč št. 38/ 40 in krzneno jakno 40/42. 0725-034, zvečer 1406 Poceni prodam otroško maškeradno obleko. 0311-228 ugs OTR. OPREMA Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK Ingleslna. 0350-760 15S6 OSTALO Prodam GAJBICE lesene in plastične po 50 SIT/ kos. 0718-6061472 PRIDELKI SENO ballrano z dostavo, prodam. 0067/53-104, zvečer 1344 Prodam gozdni MED In ŽGANJE domače, čisti aH medeni. 0421-198 1349 Prodam JEDILNI BELI KROMPIR kalenford, cena 15 SIT.0421-103 1397_ Prodam neškropljena JABOLKA. 0451-225 1436 Prodam več sort neškropljenih JABOLK In suho SADJE. 0451-504 1439 Prodam MESO od žrebeta. 0451- 331 1456 Prodam rdeče ŠTAJERSKO VINO, cena 200 SIT. 0718-208 i4eo Prodam krmilni KROMPIR ter jabolka In krompir za ozimnico. Pod-brezje 218, 731-302 isee JABOLKA prodam. Šolar, Peračica 6 0 738-030 1614 KROMPIR in REPO za krmo prodam. 0421-717 1625 NPK 15-15-15-28 SIT NPK 7-20-30-32 SIT UREA 28,50 Tel.: 242-638 POSESTI Ribno pri Bledu prodamo neizdelano vseljivo HIŠO, 450 m2 uporabne površine, na 1650 m2 lepe parcele, mirna okolica, primnerno za večje družinsko stanovanje ali izgradnjo apartmajev ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa s kamijoni, cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 In 0609-643-493 131 V Lescah prodamo HIŠO popolnoma novo, 420 m2 parcele, z neozde-lano mansardo, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki. AGENT Kranj 0223-485 In 0609-643-493127 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 358 PRODAMO BLED-RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1.800 m2, cena 250.000 DEM, starejša hiša v centru na parceli 280 m2, cena 125.000 DEM, hiša meščanskega videza na parceli 1200 m2, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 449 PRODAMO JESENICE gornji del hiše z vso opremo v centru mesta starejšo hišo na parceli 1000 m2, cena 70.000 DEM. K3 KERN, 221-353, tel In fax 221-785 450 KERN d.0.0. NEPREMIČNINE ,eL l2l~3r5Ž Maistrov trg 12 222-566 fax: 221-785 4000 Kranj V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 450.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 355 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 PRODAMO PŠENIČNA POLICA kmečko hišo in gospod, poslopje, parcela 1574 m2, OREHEK polovico hiše, z garažo, drvavnico, cena 115.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785 451 PRODAMO KRANJ podkleteno, enonadstropno hišo s parcelo 600 m2, v Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221- 785 462 «^»CI SEX V ŽIVO 00.599.281G . HV.II /CODBE ■ UPER; V.ROSE OO.599^555 V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo HIŠO, cca. 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450 000 DEM: AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493_143 V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4, v dveh etažah na 136 m2 zemljišča, z vso dokumetacijo, še nedokončno Izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 145 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500 DO 1000 M2. POSING d.o.o. 0224-210 In 222-076 152 V okolici Kranja kupimo manjšo starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 136 PlA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 Prodamo RADOVLJICA hišo dvojček z lastnim vhodom, cena 160.000 DEM, BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom In lastnim vhodom, cena 130.000 DEM, TRŽIČ po znižani ceni starejšo hišo v mestu, primerno za bivanje, cena 70.000 DEM, v ŽIGANJI VASI hiša v 3. gr. fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 453 Pdrodamo na Drulovki vrstno hišo v gradnji, spodaj že končana, 165.000 EM, na Drulovki na krajni lokaciji prodamo atrijhsko hišo, 400 m2 sveta. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221- 785_454 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING d.o.o. 0224-210, 222- 076_sil Prodamo parcele: v Kranju, Tupaliče, na Besnici, Brttofu, Tržiču, Seničnem, Podnartu, Orlove glave, Jezersko, Žlri. K 3 KERN, 221-353, 221-785662 /toon NEPREMIČNINE teljfax: 331-292, 331-366 PRODAMO BLED ZASIP: dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_980 PRODAMO KRANJ BITNJE: dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, možna preureditev v večstanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 96i PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO: na parceli 450 m2 del dvojčka, 160 m2 bivalne površine, garaža in vrt; PRODAMO KRANJ LABORE: manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM; PRODAMO KRANJ Drulovka vrstno hišo v IV. gr. fazi, 160.000DEM In dokončano dvostanovanjsko hišo; PRODAMO KRANJ Center poslovno stanovanjsko hišo; PRODAMO KRANJ atrijsko vrstno hišo z vrtom na lepi lokaciji, 2 garaži, 361 m2, uporabne površine. OM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_962 PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE: hiša v izgradnji na zredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 963 GS-5 STANIČ, d.d., nepremičnine, gostinstvo in turizem, tel. 064/ 715-009. Posredujemo v prometu vseh vrst nepremičnin, naši cenilci vam ocenijo nepremičnino, izdelamo vse dokumente, predpogodbe pogodbe, predloge za vpis v zemljiško knjigo. Opravljamo posredovanja na vseh drugih področjih. MALI OGLASI Pc Petek, 24. januarja 19? _—* o. Pr, --^60 V Kranju prodamo več 2 ss in 3jss? stanovanj, lepo ohranjenih, na ra2Jgaf nih lokacijah. AGENT Kranj «2%a 485 in 0609-643-493__JfcGr V Lescah pšrodamo GARSONJEJ^ 21.40 m2, v pritličju, dve manjši % Kp in sanitarije, za 33 000 DEM. AGPjjg Kranj 0223-485 in 0609-643-4g3fi|| V Šorlijevem naselju prodamo 1\ ^ stanovanje v 4. nadstr., nizki blokl/nov m2, v fazi adaptacije, vseljivo <3S6ei prepis marca 97, za 98 000 DtjrjEi AGENT Kranj 0223-485 in 0&.*-~ 643-493 J V —T--^Na. V Šenčurju zamenjamo 1 ss stalil vanje, 44 m2, v pritličju, za sfV0 vanje približno enake kvadratur*,.^. Kranju, možnost doplačila. AGcJ pp> Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 nik ^__#17 2 ss stanovanje s kabinetorflfrOr Planini III, 78.20 m2, v petem nadzor lepo pregrajeno v 2 + 2 z vSjJhP' priključki, nujno prodamo za I3nll& DEM. AGENT Kranj 0223-485 0609-643-493_ ¥>> V Kranju kupimo več stanom različnih dimenzij za znane intflL sente. AGENT Kranj O 223-485 P 0609-643-493 KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem: kupimo vikend ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 m2, starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 965 PRODAMO ŠKOFJA LOKA: prodamo lepo, cca 700 m2, zazidljivo parcelo. 90 DEM/m2, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; PRODAMO pod DOBR-ČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem. 30.000 DEM; PRODAMO OTOČE industijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, ŠKOFJA LOKA Center zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700m 2, 150 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_966 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večje parcele za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 967 Prodamo STAREJŠO HIŠO, HOSTA ŠKOFJA LOKA, voda, elek., hišna št. je v hiši. Starost hiše je cca 100 let. Parcela meri 1800 m2, možna nadomestna gradnja, prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_ iooo Kupim 1 ss visokopritlično v Kranju. 0212-181_1069 Na Gorenjskem prodamo več hiš od 130.000 DEM naprej. OZIRIS, «064/ 267-535 1273 KUPIMO V KRANJU ALI OKOLICI STAREJŠO HIŠO AU PARCELO IN VAM UREDIMO CELOTNI POST-OPEK. STANING 064/242-754 1411 Manjšo kmetijo, ali hišo na večji parceli kupim. V ceno lahko dam 1 sobno stanovanje. 0622-723 1487 PARCELO zazidljivo v okolici Kranja, kupim. 0324-468 1502 Zanimiv moški pri 45-ih letnih si išče dobro dekle za prijateljska srečanja, šifra: RDEČA ROŽICA 1352 RAZNO PRODAM Prodam suha mešana DRVA. 0451- 334 1334 Domači JABOLČNI KIS in termoakumulacijsko 2,5 KW, prodam. 0242-331 1416 Prodam REGAL z mizico, predsobne omare, novo žensko gorsko kolo. 0634-319 1463 Prodam 12 m3 bukovih drv, cena 4300 za m3. 066-257 14S6 Prodam suha BUKOVA razžagana drva! 0725-563 1491 Poceni prodam rabljena GARAŽNA VRATA in lucovo PEČ št. 2. ohranjena. 0401-117 1624 STAN. OPREMA Prodam novo OTROŠKO SOBO. 0422-307 1368 Prodam KOTNO SESTAVLJIVO SEDEŽNO GARNITURO, staro eno leto, dobro ohranjeno. 0411-245 1370 Prodam okroglo kuhinjsko MIZO (novo), 20.000. 0681-291 1404 Prodam malo rabljene tro delne žimnice, primerne za vikend. 0422-507 1419 Prodam KOMPLET KUHINJO s štedilnikom. 0422-271 1459 Prodam RAZTEGLJIV KAVČ + dva fotelja, cena 20.000 SIT. 0311-115 1492 Prodam raztegljiv kavč, fotelj in mizo z dnevno sobo. Žitnik, T. Dežmana 2, Kranj 1S62 V Podbrezjah, občina Naklo, prodamo 13707 m2 zemljišča na obronku vasi, sončna lega. Pripravljeni načrti za spremembo rarnembnosti zemljišča v zazidljivo parcelo. Cena 25 DEM/m2. Tel.: 064/311*417,0609/626-810 OBDELOVALNO ZEMLJO v okolici Britofa vzamem v najem. 0242-823 1510 ŠKOFJA LOKA oddamo hišo -dvojček. Najemnina 1000 DEM, predplačilo. POSING, 222-076, 224-210 1515 Prodam HIŠO z gostinskim lokalom v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1530 Prodam novo GARAŽO z 20 % popustom in možnostjo obročnega plačila v škofji Loki, Frankovo nas. 0634-622 1540 TERME ČATEŽ - počitniška hišica, stara 6 let, 47 m2. 90.000 DEM, prodam. 0061/125-10-90 1544 AJDOVEC - Dolenjsko, prodamo kmečko hišo, hlev, vrt, sadovnjak na 3000 m2 zemljišča. 0212-706 isee JESENICE - JAVORNIK prodamo 1/ 2 stanovanjske hiše v zelo dobrem stanju, mirni lokaciji, zamenjamo za stanovanje. GS 5 STANIČ NEPREMIČNINE, tel. fax: 715-009 1593 Blizu Bleda prodam starejšo, manjšo hišo. 0720-052 1599 POZNANSTVA AGENCIJA SRCE vam pomaga poiskati življenjskega sopotnika. 0 090-44-91, str.pogovora je 78 SIT/0.5 min 762 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". 0421-498 105 GLASBO z ohceti, obletnice, pusto-vanje, veliko petja. Nudi TRIO ali DUO. 0731-015 1248 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice SAVE Kranj B in G oznake ter ostale. 0310-537 1474 Delnice Union, Laško, Etol, Petrol, Sava, Krka, Radenska, Istra benz, Kolinska - serij B,C, G kupim. Gotovina takojl Pridem tudi na dom. 0061/133-05-37 1563 Odkupujemo delnice Save po ugodni ceni. Tel.: 061/13-13-326 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.; 064/211-847 ŠPORT ČOLN GUMENJAK plastično dno s prikolico, prodam. 0326-688 1434 Prodam dobro ohranjen SNOW-BORD. 0741-045_1478 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! 0061-813-553 73 Pri vašem poslovanju vam "AŽUR" Kranj nudi strokovne in kvalitetne računovodske in finančne storitve ter davčno svetovanje. Tel.: 221-669 po 15. uri in 0690-624-686 HIŠA. STANOVANJE, LOKALI - od A do Z IZDELAVA, STORITVE in US-LUGE. 0332-260_166 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 173 TRAD/NG, d.0.0. TRGOVIN RAČUNALNIKI* TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TIMEDIA SERVIS RAČUNAL. OPREME T~\/. \sideo, zvočne, K/1PEG kartice, CD FtOM bralne in zapi sova/ne enota, mrežni in t S D/S/ adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS C0L0R 200 43.900 SIT 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure EPSON Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj YZj? HEVVLETT PACKARD HHEEH SIS SVitoru Hc KERAMIKO, PARKET, PVC, POLAGAM. Brusim In lakiram parket. 0323-585, Tarle 190 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT anten. 0738-333 aH 0609-628-616 193 Obdelava mansard (predelnih sten, stropa - v KNAUF sistemu), ter Armstrong stropov. 0064/491-425 ali 224-373 222 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 00324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi izdelavo in montažo žaluzij, lamelnih in plise zaves, rolet, rolojev in screenov. Pri plačilu v gotovini nudimo popust oz. plačilo na obroke. 0061/651-247 403 AKRIS d .O.O. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPEUTVE, POKOPI, PREKOPI, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NON-S7VP ŠIVILJSTVO POLAJNAR Iz Hrastja pri Kranju (četrta hiša od znaka Hrastje na desno) tel.: 064/323-034 * Vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro KVALITETNIH ŽENSKIH HLAČ, za vse postave, tudi za bodoče mamice * špichoze, tunike, otroške POLO majice ter otroške in ženske pajkice Žaluzije, rolete, lamelne zaveso,plise naoknice, komarniki ter screen senčila. Izdelava, montaža, popravila. Pestra izbira barv. Možnost plačila na obroke. 0061/13 22 001 ali 061/ 662-270 623 CISTERNE ZA KURILNO OLJE -nerjaveče ali železne izdelamo po meri ali v vašem prostoru. Izdelujemo tudi NERJAVEČE BOJLERJE -kombinirane po želji naročnika. 0064-806-069, 0609-635-262 675 Specialistična dermatološka ordinacija dr. Predrag Aleksic, Ljubljana, Vodovodna 34, zdravljenje kožnih obolenj, krčnih Žil, z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov in kozmetična dermatokirurgija. Tel.: 061/445-080 cd 17. do 21. ure. Frizerski studio ^ ANA Ana Likozar, s.p. Struževo 9, Kranj Vse inf.: 064/225-725 Žaluzije, rolete, lamelne zavese -montiramo in obnavljamo. 0061/ 376-783_575 PRODAJA KOMPLETNE SANI-TARNE OPREME: keramične ploščice, lepila, fugirne mase, umivalniki, VVC školjke, kopalniško pohištvo, dodatki, vodovodne armature in še in še! Prepričajte se! LEKERO KOK-RICA, 0245-125, 245-124 sao Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 769 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno In solarno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, premog, olje. Garancija za peči je 5 let. 0063/39- 878 788 VEDEŽEVANJE Polaganje in ponudba vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. 0061/627-356 795 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, avtomatike, dobava, montaža, od peči do cisterne. Meritve izkoristka. BETA-S, d.o.o., 0 In fax 874-059«» MONTAŽA stropov in sten ter predelnih sten iz opaža ali gips plošč. 043-10-98 1008 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, PRALNI STROJI. HLADILNIKI, ŠTEDILNIKI, ZAMRZOVALNE SKRINJE. 0332-053_ii82 Ljudje smo radovedna bitja zato nas zanima naša prihodnost, včasih pa tudi preteklost, saj nam je mnogo stvari skritih - dovolite mi, da vam jih razkrijem! Vedeževalka Nataša Petrič 0064-331-118 od 8-17. ure ali 064-431-593_ii88 Po izredno nizkih cenah vam nudimo MEDICINSKI SOLARIJ, STROKOVNO PEDIKURO, NEGO OBRAZA za zrelo in mlado kožo. Ugodno! Kozmetični studio Ksenija 0328-169 1238_ RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje tudi na domu. 0331-199 1284 VODOVODNE INSTALACIJE VSEH VRST (ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE TER RAZNA MANJŠA POPRAVILA), IZDELUJEM S SVOJIM MATERIALOM BREZ DAVKA, KVALITETNO IN ZA SOLIDNO CENO. MOŽNOST ZIDAVE IN PEČAR. 0211-128 1297 STROJNO tZDELOVAHJE i'sivih o v Klemene tel 471-813 0609/632-047 NARODNO NOŠO - moško in žensko vam izdelam - komplet. 066-756 1326 Spoštovani! če želite zvedeti vašo bodočnost pokličite. 0325-167 1333 Vedežujete si lahko tudi sami! Pridite, prirejamo seminar iz ciganskih in tarot kart. Naročite se lahko vsak dan na 0061/1404-310 1335 Polagam in nabavnim LAMINAT po vaši izbiri, cena ugodna. 058-854 1336 Nudim vse vrste RAČUNOVODSKIH STORITEV. 0064/422-889 1346 Prerokovanje iz čaja, kave, kart, dlani, jasnovidnost, nasveti z magijo, uroki, izr. srečnih št., govorica vaših sanj. Zaupajte ser vračarici, ASTRA vam pove vse. ASTRA, p.p. 1, 4223 Poljane 1551 Servisiranje električnega orodja, originalni rezervni deli. Kodrič, Žg. Besnica 36, 0403-153 1554 ČIŠČENJE in NAMAZ vinas ploščic, toplega poda in lesnih oblog... LESKET 211-338_1353 Sprejmem gradbena in adaptacijska dela. 0632-437 1373 Sprejemam naročila za izdelavo podstrešnih stopnic "Wipro" z dvojnim pokrovom po vaših merah, tudi furnir S.P. in izdelavo notranje opreme po naročilu. Jezerska c. 8, 0242-772 1391 Izvajanje, sanacije, vzdrževanje vseh vrst elektroinstalacij. Prebačevo, 0326-359_1395 Hitro in kvalitetno vam po ugodni ceni izdelamo predelne stene, vetrolove, stropne in stenske obloge, obnavljamo okna, vrata in vse vrste pohištva, katerega izdelamo tudi po naročilu. 0 in fax: 242-689 1417 Popravila in preventivni pregledi plinskih ŠTEDILNIKOV ZA VSO GORENJSKO. 057-695_1431 Izolacija mansard, montaža stavbnega pohištva, laminatnega parketa in ostalih stenskih in stropnih oblog. 0411-051 1444 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI, OKOLICA OD "A - Ž" - izdelava, storitve, oprema in usluge "na ključ". Tel. in fax 064/332-260 1475 TEKSTE vseh vrst - prepisujemo in računalniško obdelamo, administrativne storitve, internet...AOP 631-522 1477 SERVIS in popravila pralnih strojev, na vašem domu. 0332-350 1497 TV, VIDEO, GLASBENE STOLPE VAM POPRAVIMO V SERVISU OR-BITER, JEZERSKA C. 22, KRANJ, PRIMSKOVO POOBLAŠČENI SERVIS SAMSUNG, GORENJE - POPRAVILA NA DOMU. 0241-493 1519 Popravilo hladilne tehnike, prevltje rotorjev, električnega orodja, elektromotorjev. Naklo, 0471-490 1521 Vodenje poslovnih knjig za mala podjetja in samostojne podjetnike. 0 in fax 331-780 1523 VEDEŽEVANJE IN ASTROLOGIJA na domu vsak dan od 9. do 22. ure, razen nedelje. Helen, Župančičeva 10, Kranj 1526 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. 0061/ 627-356 1543 ELEKTRO OGREVANJA, ŽLEBOVI, KLANČINE, RASTLINJAKI, K0NVEKT0RJI, TALNO. Elektro inštalacije Zabret, s.p. Tel.: 245-182 In mob. 0609-644-172 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...0242-037 28572 IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - jogijev. 0064/411 -808 35414 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo, ter polaganje stropnih, stenskih in talnih lesenih oblog. 0422-193 38481 TV, VIDEO. stolp, CD in ostalo zabavno elektroniko vam hitro in kakovostno popravimol PROTON SERVIS, Bleivveisova 2 (kino Center zadaj). 0222-004_38sn STANOVANJA V Kranju nujno kupimo več 1 ss stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane interesente. AGENT Kranj 0223-485, 0609-643-493 123 V Kranju kupimo več 1 ss stanovanj po možnosti na Planini ali bližnji okolici do 70.000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 141_ V Radovljici prodamo 3 ss stanovanje, 70 m2, v 4. nadstr., z balkonom, z vsemi priključki in možnostjo dokupa garaže cena 105 000 DEM neto. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 142 410» Agent « Kranj Glavni trg 16, Kranj tel.ti64t22348S,-Q60m34'49\ NEPREMIČNINE AGENCIJA z najni$irrti* stroški našega posredovanji V KRANJU, ŠK.LOKI, RADOVU LESCAH IN MEDVODAH TAJ* KUPIMO GARSONJERO. 1 S§ SS IN VEČ SS STANOVANJE. ■ ING d.o.o. 0224-210 in 222-07* RADOVLJICA prodamo DVOSO NO STANOVANJE + 2 kabineta m2, nižji blok komfortno za 126* DEM. POSING, 222-076, 224-21 I RADOVLJICA prodamo 3 ss 70 komfortno takoj vseljivo na 102.' DEM. POSING. 222-076, 224-2^ V KRANJU oddamo 1 ss, 2 ss, * * ' gornji del hiše. ŠENČUR - gornji' \ * hiše. BLED 2 ss z opremo, šK^ fy LOKA 2 ss v bloku z opremo iK DEM/mes. K 3 KERN, 221-353, fl fax 221-785 KUPUJEMO-PRODAJAMO-N; MAMO-ODDAJAMO: STANOVA! HIŠE, POSLOVNE PROSTOM PARCELE. DOM NEPREMlCN". 22-33-00. 0609/650-123 PRODAMO KRANJ PLANINA l|» v II., 39,5 m2, 75000 DEM, oprerrffcDc: w..hinia v Ceni, PRODAMO K™*» ^ III: 1 ss7IV, 43 m2, \ eno in novo opremljeno, '^Kfu'. "DEM, PRODAMO KRANJ ?W\%on 2 ss, 63 m2/ll., preurejeno v 2 f.i>EM 1650 DEM/m2. DOM NEP^fUNc NINE, 22-33-00, 0609/650-123^-^ PRODAMO TRŽIČ Deteljica 1 f'^ m2/lll., nizek blok, obnovMF-" 60.000 DEM. DOM NEPR^ J NINE, 22-33-00, 0609/650-123 kuhinja v ceni, PRODAMO ~i PLANINA III: 1 ss7IV, 43 m2, ^'ojjies AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6.4290 ltUfax: 50-502. mobittl: 0609I646-- V Kranju prodamo večje stanovanje, 62 m2, v prvem n*l z dvigalom, z vsemi priključki ^fjU«. 000 DEM. AGENT Kranj ©22J fe^K in 0609-643-493___ V Kranju ul. Gorenjskega °°' prodamo lepo 2 ss 63 m2 v H-za 107.000 DEM, prepis takojv tev po dogovoru. AGENT Kran) 485 ali 0609/643-493 Dvosobno stanovanje vsaj nadstropju ne višje od tret 85.000 DEM kupimo za 2 interesenta, po možnosti ne z vsemi priključki. AGENT Kr; 485 ali 0609/643-493 Prodamo TRŽIČ 1 ss 38 m. m2, Bled 1 G 27 m2 v alpsk Bled 70 m2 v visokem prti JESENICE 3 ss 75 m2 v cena 75.000 DEM, 2,5 ss nads., cena 68.000 DEM. K 221-353, 221-785 G S HD" mobilni telefon Panasonic Telefaks KX-F1100 BX/S na navadni papir s telefonom in tajnico Tel.: 080-1590 BREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INFORMACIJE te telefon trade UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, tel.: 064 222')va 26 m2 komfortna za 52.000 EM in 23 m2 komfortr EM. POSING, 224-210 . rtunuui ma ca wuuu In 23 m2 komfortna za 41000 POSING, 224-210 ™ l,v KRANJU IN OKOLICI TAKOJ ^NAJAMEMO GARSONJERO, 1SS 9J^ 2 SS STANOVANJE. POSING JeT^0- »224-210 in 222-076 512 $ PRODAMO ŠKOFJA LOKA Podlub-,!*J: 3 ss, 75 m2/VII.. obnovljeno, >J17.000 DEM, PRODAMO ŠKOFJA 3>5 ss, 88 m2 + 35m2 atrija, d^bnovljeno, PRODAMO KRANJ ■sjJSpRUJEVO NASELJE 2 ss, 54 m2/ )W, nova kopalnica + parket, 95000 5 SEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-JP, 0609/650-123 956 fll^VlDEO-AUDIO-HI-FI 5TOPSTVO iN PRODAJA ^"»O-tOGIC RECBIVER 49.900 * SUBVOOFERjeM 32.900 3 f HASdBn^NMi MEDEN tel__VEDNO VEČ J ii^iSONV VIDEO KAMERE ''IM i vn b-----EVA 5# KRANJ I5A-J064/222-055 55|n^A^MO: KRANJ 3 ss neopreml-»AKj 11 in te|efonom, NAJAMEMO 0 ncliSs^oprem|Jen°. CK, tel., do P-33-nri NEPREMIČNINE, <^gP- 0609/650-123 959 podamo 1 ss v KRANJU, v izmeri 43 F.2- vsi priključki, 5. nad. starost 20 P; Prepis in vselitev možna takoj, trajna cena 75.000 DEM. PIA ftEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 ' ifRODAMO 1 ss Planina Kranj, v %^eri 39,50 m2, vsi priključki, balk- fj- kuhinja ostane opremljena, 2. starost 8 let. Prodajna cena je ikti?0 DEM- Prepis možen takoj, ^Irfri)?7 iuniia 97 • Prvi del kupnine zar000-40.000 DEM, ostalo ob pre-,3^P8rnu ključa. PIA NEPREMIČNINE, ^r3-117, 622-318 prodamo 2 ss v Kranju na Gogalov m Planina, v Izmeri 65.12 m2, vsi i^iključkl, garažni boks. 6. nad. »rodajna cena 105 000 DEM, v -^j^štev pride tudi menjava za starti 2-5 sobno stanovanje. PIA PREMIČNINE, 623-117. 622-318 '^o in pol sobno stanovanje prodalo " Trg Rivoli Kranj, v izmeri 75.3 K vsi priključki, 2. nads, cena •«0.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, £^V7,622-318 __964 .podamo 2 ss v starejši hiši -,pšenice. Prodaja se spodnje nad-^r°Pje, souporaba vrta. prodajna S* 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNE, 623-117, 622-318 Ms 34 J?* T,,tova Jesenice v ODrir^?' VSi Prik'iučki. lahko fcd- dv?Hel0' staro 30 >et. 6. Hv0 ProH '•' brez balkona, takoj > NEPRFMfAnKa,.cena 65000 DEM. J "EMlČNlNE, 623-117, 622- Epefs2J5 v Kranju Planina II, v ^°Voru ^2 + terasa- CK- tel. po ' > rinar°H3t 15 let- garaža. lfflc1^o000 DEM. PIA "'L-NINE, 623-117, 622-318 1***49 2mf- SP-Gorje pri Bledu, v Lstanovan?n .etažrl? centralna, tel. Xku' ProfiiJ? V dv°riadstropnem i%Sna cena 62000 DEM. %l5r^^P3A8NEPREM|CNINE. 'M Prodamo 3 sobno, Titova C Jesenice, v izmeri 72 m2, vsi priključki, 3. nad. prodajna cena 93.600 DEM-možnost menjave za starejšo hišo. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 989 Prodamo 3 ss Valjavčeva Kranj v izmeri 74 m2, klasično ogrevanje, napeljuje se plin, 3. nad., prodajna cena 105.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 990 Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo in kupujemo /a vas stanovanja hiše parcele ■ vikende poslovne prostore Prodamo 3 ss, Gorenjska c. Radovljica v izmeri 61.67 mz, tel., klasično ogrevanje, visoko pritličje, staro 25 let, balkona ni, prodajna cena 87.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 991 Prodamo 3 ss, Cankarjeva ul. Radovljica v Izmeri 69.20 m2, vsi priključki, prepis in vselitev možna takoj. Prodajna cena 110.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 992 Prodamo enosobno stanovanje v Škofji Loki Parizanska c. v izmeri 37.60 m2. vsi priključki, zastekljen balkon, 4. nad., delno opremljeno, Rrodajna cena 75000 DEM. PIA EPREMIČNINE, 622-318, 623-117 993 Prodamo 1 sobno stanovanje v Škofji Loki Podlubnik v izmeri 37.42 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, 11. nads., dvigalo, prodajna cena 63.000 DEM. Prepis in vselitev možna takoj! PIA NEPREMIČNINE, 623-117. 622-318_994 Prodamo 2 ss v škofji Loki Groharjevo nas. v izmeri 58 m2, 4. nad., klasično ogrevanje, stanovanje obnovljeno v celoti 95 leta. Prodajna cena 78.700 DEM. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622-318 995 Prodamo večje 2 ss v Škofji Loki Parizanska c, v izmeri 57.44 m2, vsi priključki, pritličje, balkon, zidano I. 91, prodajna cena 95.000 DEM, možen dogovor, vseljivo s 3.1. 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318_ 996 Prodamo 2 ss v Škofji Loki Podlubnik v izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nads., zastekljen balkon, staro cca 18 let, prodajna cena 95.000 DEM. Prepis možen takoj, selitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622-318 997 V Škofji Loki zelo uaodno prodamo dve 3-sobnl eta-novanji z vsemi priključki, sončne lege, prepis tako) pri obeh. Stanovanje v Podlub-niku vseljivo takoj, na Partizanski vseljivo v desetih mesecih. PIA Nepremičnine, tel. 623-117,622-318 Prodamo 3 ss v Škofji Loki, Partizanska c. v izmeri 75 m2, vsi priključki, prodajna cena 125.000 DEM, možna menjava za enosobno. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 998 Prodamo 3 ss v Škofji Loki Podlubnik, v izmeri 75 m2, 3. nad., vsi priključki, zastekljen balkon, prodajna cena 125.000 DEM. Prepis In vselitev možna takoj. PIA NEPRE-MIĆNINE, 623-117, 622-318 999 V centru Kranja oddamo garsonjero v III. nads. popolnoma opremljeno s CK, brez telefona 400 DEM meseč-no.zaželjeno vsaj polletno predplačilo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 1003 nepremičnino KUPUJEMO - PRODAJAMO STANOVANJA-HIŠE PARCELE 064/22 33 00 KUPIMO KRANJ VEČ MANJŠIH STANOVANJ. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00. 0609/650-123 1322 Kupim starejše manjše ali malo večje STANOVANJE v Kranju, lahko nea-daptirano. 0212-137 1338 V STRAŽIŠČU oddamo večje 3 sbono stanovanje s CK. STANING 242-754 1412 NEPREMIČNINE 064/226-503 POSEBNA PONUDBA - PRODAMO: KRANJ: 1 G v mestu, cena = 56.000 OEM KRANJ: 2 SS 68 m2 na Planini I v 7. nadstropju, cena = 102.000 DEM KRANJ: 2 SS 63 m2 na Planini III v I. nadstropju, cena = 100.000 DEM KRANJ: 3 S 70 m2 v Sorlijevem naselju, pritličje KRANJ: 2 S 77 m2 blizu avtobusne postaje, cena = 140.000 DEM RADOVLJICA: 2 SS 50 m2 v 2. nadstropju/zadnje, cena = 80.000 DEM K3 KERN, d.o.o., tel. 221 353, tel. in fax. 221 785 Dvosobno stanovanje 60 m2 na Planini II, ugodno ODDAM. Ponudbe pod Šifra: ENOLETNO PREDPLAČILO 1223 Oddamo opremljene sobe s CK in sanitarijami - študentkam. 0212- 471 1225 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodmao lepo atrijsko trosob-no stanovanje 73,70 m2, komfortno za 120.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210 1279 KRANJ PLANINA I PRODAMO ATRAKTIVNO ŠTIRISOBNO STANOVANJE (2-2) z lepim atrijem 92,20 m2, KOMFORTNO, CENA PO DOGOVORU. POSING, 222-076, 224-210 1281 V Stražišču oddam 1.7.97 50 m2 za stanovanje ali poslovni prostor. 0241-526 . , 1283 Prodamo 3 SS Šk. Loka, Partizanska cesta v izmeri 75 m2, vsi priključki. Prodajna cena 128.000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev v roku 10 mesecev. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. PIA NEPREMIČNINE, tel.:623-117.622-318 Oddam SOBO z dvema posteljama, za ženske brez otrok. Soba je 4x4 m na Planini s centralno kurjavo. ©325-873 1582 RADOVLJICA prodamo 2 ss s kabinetom CK, KTV, telefon na lepi in mirni lokaciji. Cena 90.000 DEM ali po dogovoru. GS 5 STANIČ NEPRE-MIĆNINE, tel. fax 715-009 1587 RADOVLJICA oddamo v najem novejše enosobno stanovanje, CK, KTV na lepi lokaciji, cena najema 400 DEM/mes. GS 5 STANIČ NEPRE-MIČNINE. tel., fax 715-009 1589 KRANJSKA GORA in okolica takoj za gotovino kupimo dve garsonjeri za naši stranki. Ena je lahko v bloku druga pa nujno v hiši. GS 5 STANIČ -NEPREMIČNINE, tel.. fax 715-009 1590_ LESCE prodamo manjšo garsonjero v pritličju stanovanjske hiše, primerno za invalidno osebo. Cena 35000 DEM. GS 5 STANIČ NEPREMIČNINE, tel.. fax: 715-009 1591 JESENICE prodamo 2 ss v hiši na Jesenicah Prešernova št. 26 za ceno 38.000 DEM. GS 5 STANIČ NEPREMIČNINE, tel.fax 715-009 1592 RADOVLJICA, Lesce ali okolica takoj za gotovino kupimo staro garsonjero za našo stranko do cene 30.000 DEM. GS 5 STANIČ NEPREMIČNINE, tel. fax: 715-009 1594 BLED prodamo 2 ss 55 m2 novejše, cena 88.000 DEM. Plačilo na dva obroka. POSING, 222-076, 224-210 1518 Na Jesenicah prodam GARSONJERO, 26 m2, vseljiva do konca leta. »81-516 1428 V Radovljici prodamo komfortno STANOVANJE 84 m2, 2+2, cena 1600 DEM/m2. «714-674 1449 MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNINI 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026 nepre n I no 064 22 33 00 Tržič - Deteljica takoj prodamo vseljivo 2 sobno »tanovanje 60 m2, IV. nad., CK, balkon, telefon, cena 70.000 DEM. PRIMO, «50-502, 0609/646-902_1465 Tržič - Deteljica in okolica prodamo več 2 sobnih in 3 sobnih stanovanje, cene ugodne. PRIMO, «50-502, 0609/646-902_uee na Drulovki prodam 2,5 ss 77 m2, cen. etažno na olje, KTV, atrija 108 m2, staro 8 let. «332-205 isos LESCE: prodamo lepo garsonjero novejša, 28 m2, CK, KTV, telefon, opremljena v alpski hiši, cena 50.000 DEM. GS 5 STANIČ NEPREMIČNINE, tel.fax. 715-009 1595 RADOVLJICA prodamo 1 ss 38 m2 novejše, CK, KTV, telefon, na mirni in lepi lokaciji. Cena po dogovoru, možno obročno odplačevanje. GS 5 STANIČ NEPREMIČNINE, tel. fax 715-009 1598 VARSTVO Mlajša upokojenka gre na dom varovat otroka in pospravljat ali gospodinjit. «225-767 1545 VOZILA DELI CITROEN - rabljeni in novi rezervni deli, dokup avtomobilov. «064/692- 194 703 OPEL KADETT 1.7 D karavan, I. 89, 122.000 km, do 6/97, 9500 DEM. «622-900 1049 Prodam R MEGANE, star 9 mese-cev, 1.6 ERT. «51-292_ii87 Prodam JUGO 55 A letnik 1989. «695-728 1290 Zelo ugodno prodam HROŠČA, letnik 1975, neregistriran. »226-657 1291 GOLF CL 1.6 bencinar, letnik 1991, sive metal barve, 5 v, prodam. »331-668 laso R 4 GTL, I. 87, reg. do 3/97, 83000 km, odlično ohranjen, cena 2200 DEM. «422-524 1337 Prodam BMW 316, letnik 1982. «802-039, od 16. do 18. ure 1339 AX CABAN, letnik 1994, 42500 km, kov. barve, prodam. Suha 47, «431 - 001 1342 Prodam PASSAT GL 1.8, metalno črne barve, I. 92, z vso dodatno opremo, lepo ohranjen, ugodno. «411-429 1348 Prodam R CLIO 1.2, 5 v, letnik 1993, reg. do 9/97, cena po dogovoru. «222-514 1359 Prodam R 4 GTL, I.89, dobro ohranjena, ugodno! «53-950 ali 53-799 1380 Prodam PEUGEOT 205 GTI, 1.9, 1.90/91, reg. celo leto, cena 12 400 DEM. «491-371_isei LADO NIVO, I. 95, reg., dodatna oprema in DIANO 6 LC, odlično reg., prodam. »228-089, do 11. ure, od 20. ure dalje 1307 Prodam JUGO 55, letnik 1991, FLORIDA, I. 89. ŠKODA FORMAN I.94. MITSUBISHI PAJERO I. 90. »064/730-514 1372 GOLF 1.6 GT 85/86 115 KM športen, ohranjen, 8500 DEM. Bogataj, Zasavska 29, Kranj 1374 OPEL KADETT 1.4 I, I. 90, rdeč, 5 vrat, strešno okno, reg. do 6/97. »311-877 1375 Prodam aH menjam z doplačilom avto JUGO 55, letnik 1987. »67-117 1378 FIAT TIPO 1.9 TD. I. 92, odlično ohranjen, ugodno prodam. 0803-087_1381 R 4 GTL letnik 12/83 ohranjena, ugodno prodam. David 738-468 1388 GOLF JGLD, I. 85. cena 4300 DEM. »714-311_1392 126 PGL. letnik 1987, reg. do 1/88, prodam za 1100 DEM. »491-573 1398 R 5 CAMPUS, I. 92, bel. garažiran, dod. opremljen, kot nov, prodam. »55-652 1399 Prodam JUGO 45, Z 101 oba registrirana. »731-d641 1402 Prodam Z 101,1. 86, reg. do 12/97, nove gume. »713-305 1403 Prodam Z 1300 celega po delih. «733-065 1405 ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22.30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00 ATEJA Kranj PIZZE SOLATE ZREZKI KALA MARI ^c ELONI POSTRV nčlNlCA PIJAČA DOSTAVA HRANE HITRO IN POCENI! TEL.:222'800 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 2 ss 62.m2, komfortno, lepo vzdrževano. Cena 96000 DEM. POS-ING, d.o.o., 222-076, 224-210 1514 KRANJ DRULOVKA oddamo 2 ss, neopremljeno, predplačilo. Najemnina 400 DEM/mes. POSING. 222-076, 224-210__1518 RADOVLJICA oddamo 2 ss. 52 m2, predplačilo, opremljeno. Najemnina 500 DEM/mes. POSING, 222-076, 224-210 1517 PROMET Z NEPREMIČNINAMA Partizanska ul. 6, GORENJSKE 4000Kranj NEPREMIČNINE tfiJfMT 064/22 33 71 Tovorno prikolico za osebni avto, 1,50 x 1 m, novo, prodam. «730-246 1302 Prodam gibljivo VLEČNO KLJUKO za ŠKODO in KOLO na pet prestav. «331-623 1451 Prodam malo rabljene ZIMSKE GUME 145/70-13. «312-354 1460 Prodam KOMPLET MOTOR ALFA ROMEO 33/1.3 S. «714-940 1479 Po delih Z 101, Z 750, 126 P, vlečno kjhjko za Golfa II deljivo. «53-176 VOZILA KRANJ-CENTER prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom meš-čansko-adaptirano 64 m2 za 100.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210_1511 KRANJU - DRULOVKA prodamo 2 sobno stanovanje 64 m2 vsi priključki. Cena 105.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210_1512 Kranj Planina III prodamo 2 ss 61,70 m2, I. nad. vsi priključki. Cena 103.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210 1513 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 Najugodnejši ODKUP KARAM BO-LlRANIH VOZIL «061-344-929 In 0609-614-013 166 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO 634-148. 0609/632-577 394 ODKUP - PRODAJA RABLJENIH VOZIL, konkurenčne cene, pridemo na dom. «323-298, 0609/643-202 780 Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS,d.o.o., Polica pri Naklem, «471-340 ali 312-255 9is Ugodno prodamo: R19 GTS, 1.90, R 19 RT 1.4 5 v I. 93; LAGUNA 1.8 RT I. 95; TRAFIC FURGON povišan I. 93; AX ALURE 1.1 I. 93, CLIO RT 1.4 3 v I. 94; SKODA FAVORIT 135 LS I. 91. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tel.: 422-522, RENAULT Presa Cerklje_1407 Prodam R 5 PLUS CAMPUS I. 93/ II. Breg ob Savi 89 1408 GOLF II bele barve, letnik 1992, 3 vrata, bencinar, lepo ohranjen, prodam za 13.500 DEM. «451-017, 0609/624-521_1418 UNO 45, 1.5/90, 79 000 km, Izredno ohranjen, prvi lastnik. «325-077 in 041-662-698_1420 Prodam JUGO 45,1.87, rdeče barve. «326-359 1423 JUGO 45, I.87, reg. do 5/97, cena 1500 DEM. «632-327 U24 Prodam KATRCO GTL, I. 86, registrirana do jan 98 in ženske DRSALKE št. 38. Lunar, Na Kalu 20, Naklo 1429 LADO KARAVAN 1600, letnik 1987, prodam. «58-263 1437 Prodam JUGO 55 Z 101 SKALA, letnik 1989, cena ugodna. «242-127 1442__ Prodam FIAT TEMPRO 1.6 IE S, možno na kredit. «332-560 1443 GOLF JXB letnik 1986. spuščen, vsa GTI oprema, generalna na motorju, poceni prodam. «441-178 1445 Prodam RENAULT CLIO 1.2 RN, letnik 1993, HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 1993. «411-860 1446 Prodam R 5 FIVE, letnik 1995, prvi lastnik, cena 10700 DEM. «59-173 1448 OPEL KADETT 1.2 S. solidno ohranjen, garažiran, prodam. «324-453 1452 Prodam VW PASSAT variant GL. 1.6, 100 KM, I.7/95, 35 000 km. «77-461,714-253 1453 Poceni prodam JUGO 45. I.89. 88 000 km. Podreber 4. Naklo 1455 Prodam MONDEO CLX 1.8, 16 V. karavan, I. 10/94. «061-152-33-39, Renato ali 064-77-502 1461 AVTO ŠOLA ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa VOŽNJA V OSE bN i U voz i liri POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... IN Z MOIORMM koli SOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne Prodam LADO NIVO, letnik 1988, reg. do avgusta. 058-851 1484 Prodam JUGO 45, letnik 1987. 0460-087 1487 Prodam NISSAN cherrv.letnik 1984, reg. do julija, cena 1800 DEM. 057- 978 1469 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 12/90, odlično ohranjen, nekaramboliran, prodam za 9600 DEM. 0312-273 1471 Prodam JUGO 55, letnik 1991. 0730-514 1476 Prodam osebni avto HYUNDAI PONY, letnik 1994, za 12500 DEM. 084-223 1482 Prodam AVTOVLEKO Z 35.8 AD, I. 89, B, kat. 0731-253 1484 Prodam Zastavo 750 in R 5. Hvasti, Kriška c. 12, Kovor Tržič 1490 JUGO KORAL 45, letnik 1990, 63000 km, rdeče barve, odlično ohranjen, prodam. 0403-672 1495 AX 1,5 TRD, letnik 95, SUZUKI MARUTI I. 92, HYUNDAI PONY I. 90. Možen kredit, 0331-013 ali 325-659 1500 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, reg. 2/98. Smokuč 6, Žirovnica 1501 Prodam KOMBI WV TRANSPORTER, letnik 91, 1.9 diesel, cena 15000 DEM. 0 742-229_isos Prodam R CLIO RT 1.4. letnik 12/93, reg. do 12/97. 0861-846 isoe LIVADA,d.o.o., AVTOINTEX proda več vozil: ALFA ROMEO 75 2.0 I. 86, JUGO 55 I. 85, 1989, GOLF I. 92, 1987, 1981, CITROEN AX I. 89, 91, MARUTI 800 I. 93. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. 0224-029 1520 Prodam GOLF diesel, I. 89, prevoženih 113.000 km, bele barve. 055- 367 1522 Prodam FORD ESCORT KARAVAN 1.6 16 V CLX, bele barve, letnik 1994, dobro ohranjen, cent. zakklepanje, sen/o volan, air bag, temna stekla. 0245-131 1529 Ugodno prodam JUGO letnik 1987, pravkar reg. in MERCEDES 200 D, I. 74, lepo ohranjen. 0461-819 1531 RENAULT CLIO 1.4 RN I. 91, R CLIO 1.2 RL I. 95, prodam. AVTOGARANT 634-231 1534 SERVIS in PRODAJA NASMEH doc Hrastje 145, Kranj tel./fax: 064/327-926 MAZDA 323 1.3 I. 85, NISSAN SUNNY 1.4 SLX I. 91 .prodam. AV-TOGARANT 634-231_1535 ZASTAVA JUGO 55 SKALA, I. 89, reg. do 2/98, prodam. AVTOGARANT 634-231 1536 FIAT CINOUECENTO SPORTING 1100 ccm prodamo, letnik 1995. AVTOGARANT 634-231 1537 AVTOGARANT - odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOGARANT 634-231 HYUNDAI PONY 1.3 LS, I. 91, I. lastnik, prodamo. AVTOGARANT 634-231_1539 R 25 TD 2.0 M 86, reg. 10/97, metalno moder, servo volan, elek. stekla in šibedah, ugodno prodam. »431-304 1541 Prodam FORMAN LX, I. 94, 44000 km, meglenke, vlečna kljuka, 9000 DEM. »714-768 1546 HONDA CIVIC 1.6 VTI, I. 92, odlično ohranjeno prodamo. AVTOGARANT, 634-231 1547 R 5 CAMPUS I. 93, JUGO 45, I. 89, prodam. AVTOGARANT 634-231 1546 Prodam R 19 1.4 RT, metalno temno modra, letnik 1993.0451-695 1549 Prodam ALFA 33 1.3 S, letnik 1987, reg. do 14.6.97, cena 5300 DEM. V račun vzamem cenejše vozilo. 053- 834 1555 Prodam RENAULT TRAFIC FUR-GON I. 92, reg. celo leto. 0411-569 1558 Prodam R 5 FIVE, letnik 95/10, cena 10.600 DEM. 0451-872 1560 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: m/311-965 JUGO 45, I. 89, reg. do 5/97, in Z 128,1. 90, prodam. 0326-573 isei Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 1990 (bencinar). 0471-319 1569 R 9 1.6 GTD diesel, I. 85, 5 p, ohranjen, 125000 km, redno servisiran, prodam. 0 874-404 samo v petek 1573 Prodam R 19 GTS, letnik 1989/11, modre kovinske barve, lepo ohranjen, prvi lastnik. Cena po dogovoru. »632-562 1576 Prodam OPEL CORSA, letnik 1987, zelo lepo ohranjen. Možna menjava za cenejši avto. »242-026, Britof 135 1580 FORD FlESTA 1.1 C I. 90, 68000 km, 3 vrata, rdeč, ohranjen, prodam. »242-277 1586 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do 5/97, R 18, letnik 1985, bele barve, šibedah, reg. do 5/97. »422-221 isos GOLF JXD, I. 86, reg. do 4/97, zelo ohranjeno, ugodno prodam. 0451-170 1601 Prodam GOLF JXD, 1.86. »323-851 CLIO 1.4 RN, I. 91. reg. 1/98, bel, nujno prodam. »714-487 1611 Kupim JUGO 55 ali R4 od I.88 dalje. Nudim plačilo v gotovini. »411-893 Prodam JUGO 60 KORAL, I.90, lepo ohranjen, ALU platišča, nove pnevmatike, z avtoradiem, reg. do 11/97, cena 3700 DEM. »332-058 1613 ZASTAVA POLY, I.90, reg. do 7/97. prodam. »312-119 ieie Prodam MEGANE 1,6 E RN SCENIK, podaljšana limuzina, Pejer 0610-849-056 + vaš tel., O 242-098 GfiNTfiR I C| Bratov Praprotnik 10, NAKLO ■k-J Tel./fax:064/471-035 PRODAJA IN , MONTAŽA IZPUŠNIH rrk w SISTEMOV TER ^C^^KV^ AVTOMOBILSKIH Cr&**f BtAzaav fMONROEF amortizerji ZAPOSLITVE Iščemo sposobne In komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicins-klh aparatov. »55-446 in 50-274 291 Ste v denarni stiski ali celo brez zaposliteve? Mi vam nudimo možnost redne zaposlitve ter dober zaslužek, »sobota 53-415 358 PLASTEX, d.o.o. Hotavlje 41 4224 Gorenja vas takoj redno zaposli KVALIFICIRANO DELAVKO za delo v proizvodnji za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba 3 mesece. Prijave pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: PLASTEX, d.o.o., Hotavlje 41, 4224 Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. POSTANITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI, PRIDRUŽITE SE NAJUSPEŠNEJŠI PRODAJNI MREŽI V SLOVENIJI PRI PRODAJI KNJIŽNIH USPEŠNIC (sav it In english, atlas Slovenije, Velika ilustrirana otroška enciklopedija...). ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA TER MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. »0609/637-492, 634-064, 56-105 RADIO 104.5 A (1/1 105.9 107.3 J07.5 91.2 OGNJIŠČE tli. 152-11-26 fax. 152-13-62 Prikupno dekle za delo v strežbi zaposlimo. Sobota, nedelja prosto. »212-634 767 Nudimo dobro plačano delo v okrepčevalnici. »431-762 977 Če imate pozitivno mišljenje do direktne prodaje kličite »064/411-465 1211 Na območju Jesenic zaposlimo trgovko v trgovini z živili. Vse Inform. na »57-254, od 10. do 13. ure 1331 Maljša upokojenka išče honorarno zaposlitev. 0320-039 1351 Redno zaposlimo prodajalke v živilskih trgovinah v okolici Kranja in v Begunjah, tel.: 223-360 ali 041/661-162. Zaposlim KV KUHARJA ali pizzo-peka. 0310-081 1355 Zaposlimo samostojno prodajlko zaves s smislom za svetovanje. Pogoj: vozniški izpit. Šifra: ZANESLJIVOST^_1357 Zaposlimo komunikativne akviziterje za prodajo medicinskih pripomočkov. 0226-394, po 20. url zvečer 1355 Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo na terenu z najnovejšimi medicinskimi pripomočki. Inf. na 057-961 vsak dan po 20. url_522 Prodaja SPLOŠNEGA LEKSIKONA pri DZS. Izreden zaslužek!053-O64, 53-410 ali 0609-634-584 598 Mlad fant išče službo kot voznik kombija. 0620-022 1389 KOVINAR STROJNIK - obdelovalec kovin Iščem zahtevno delo. 0686-013 1401 Iščemo sodelavce za redno delo. Pogoj srednješolska Izobrazba. 0064/64-388, 061/614-582 1432 KAVA BAR ŠPELCA zaposli gostin-ko, 0 242-098 Tehnoservis škofja Loka ZAPOSLI STRUGARJA in MEHANIKA - pripravnika. Vse inf. po tel.: 064/634-518, 064/632-046 Zaposlimo MESARJA za delo v prodajalni. 0325-998 1438 Zaposlimo KOMERCIALISTA ZA TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA v informativnem magazinu. Pogoji: lasten prevoz, urejen videz, starost nad 22 let. O061-152-30-37 Nudimo delo na terenu. 0431-762 1466 Nudimo dinamično delo s stimulativnim zaslužkom. 0731-541 1481 Zaposlim 2 NATAKARJA - ice in kuharja. 0622-270, od 9. do 12. ure Izkušen REZKALEC išče honorarno delo. 057-434 1579 K sodelovanju vabim vsa dekleta na relaciji Kranj - Jesenice, ki imajo veselje do dela z otroci ter željo po dodatnem zaslužku. 0733-631 isei Redno zaposlimo več prodajalk in prodajalcev ter poslovodjo za večji živilski diskont na Planini v Kranju. Tel.: 22 33 60 ali 041 661 162 Mlajšo upokojenko zaposlim v popoldanskem času. Šifra: V KRANJU 1584 V knjigovodskem servisu sprejmem honorarno delo, lahko takoj. 0451- 250_1585 Zaposlimo več delavcev v mizarski delavnici v mizarski delavnici in dve delavki ali delavca za pripravo stilnega pohištva. 047(1)-739 16O6 Zaposlimo dekle v strežbi. 0221- 131 1610 V modni tekstilni trgovini na Jesenicah zaposlimo TRGOVKO. OBY d.o.o., 0862-215 1617 KV KLJUČAVNIČARJA sprejmem v redno delovno razmerje. Pisne ponudbe na KLJUČAVNIČARSTVO MARĆETA, Reteče 46, Šk. Loka 1621 AH si lahko zamislite, da poleg vašega poklicnega zanimanja vodite dobro organizirano KOZMETIČNO POSLOVALNICO z BIO - aktivno kozmetiko, s povsem samostojnim delom na vašem domu in svobodnim razporejanjem časa? Za Individualne termine nas pokličite po tel.: 064/741-991 ŽIVALI KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo in v četrtem mesecu nesnosti, vse cepljene, prodajamo. PERUTNINARST-VO Moste 99 pri Komendi, 061/841- 471 226 V sredini februarja prodamo LAB-RADORCE z rodovnikom, črne in svetle, cepljene, odlično ocenjeno leglo. 055-369 nes KOBILO brejo z žrebetom prodam ali zamenjam. 0064/431-296 1301 Prodam MESO od KRAVE. 0421-486, Velesovo 12 1343 Prodam PUJSKE, stare 9 tednov. 0631-683_is« TELETA simentalca starega 14 dni prodam. Podbrezje 233 1354 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. 0733-851 1356 Prodam KRAVO In TELICO breji 8 mesecev, zalog 11, Gorice, 0461- 274 1358 Prodam MORSKE PRAŠIČKE. 0682-280_1363 Prodam ŽREBICO staro 22 mesecev. 0723-531 1366 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. 0631-581 1369 Kupim BIKCA simentalca, starega do 7 dni. 058-353_i37e Prodam TELICO simentalko (1leto) ali menjam za mlekarlco. 057-373 1386 Prodam OVCO z mladiči, ter 4 pare skobčevk. 0736-711 1393 Kupim 7 dni starega bikca simentalca. 0730-011 1409 Prodam 10 dni starega BIKCA in TELIČKO - sive barve. 0472-670 1421 Prodam BIKCA simentalca, težkega 120-130 kg. 0876-138_1435 PRAŠIČA za zakol (domača krma), prodam. 0311-811 1447 Prodam dve KRAVI slmentalki, breji 7 mesecev, 2 TELICI tik pred osemenitvijo, 2 BIKCA simentalca, težka 200-250 kg. 0471-765_1454 Prodam ROTVVAILERJA z rodovnikom, starega 10 tednov. 0325-585 1473_ Kupim en teden starega TELIČKA. 0733-710_1489 Prodam brejo TELICO simentalko. Glinje 13, Cerklje 1494 Prodam jalovo KRAVO za meso. Lahovče 52, 0421-739 isoe Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti in dve telici po 150 kg-200 kg. 0421-608 1507 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Kern, Jezerškova 5, Komenda 1509 Prodam JABOLKA - neškropljena, voščenke, JEDILNI KROMPIR, beli in rdeči In KUPIM TELETA simentalca, starega do 14 dni. 0471-084 ieao Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. 0685-296 1626 Kupim 7 dni starega BIKCA simentalca. 057-365 1602 Prodam TELICO simentalko brejo 8 mesecev. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 1603 Prodam mlado simentalko jalovo ali menjam za brejo telico. 0471-548 1607_ Prodam TELIČKO frizijko, staro 10 dni. 0411-578 1609 TELICO simentalko, staro 7 dni prodam za nadaljno rejo. 0064/ 876-178 1615 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. 0 77-654 1618 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. 0422-816 1619 Prodam BIKCA simentalca, teža 400 kg. Bogataj, Gabrška gora 11, Poljane, 0688-519 1565 Prodam en teden starega teleta, šarole. 0880-113 1570 Prodam KRAVO simentalko za zakol. 0688-134 1675 Prodajmo MLADE KOKOŠI že v nesnosti. Beleharjeva 49, Šenčur 1577 Prodam eno leto staro TELIČKO. Podbrezje 41 1578 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. 0633-313 1583 Prodam plemenskega OVNA. 077- 966 1597 Prodam 4 mesece starega krt dlakega JAZBEČARJA z odlii rodovnikom, cepljen, tetovf Cena ugodna. 0241-590 Prodam TELICO simentalko sivko, 8 mesecev brejo. 0731-4 1525 Prodam TELICO In KRAVO sllj talko, brejo 8 mesecev. »451-2 Prodam TELIČKO sim. starf tednov. 0421-007 Prodam dve KOZI rjavoli* (gamsovki). 0064/733-817 Kupim BIKCA sim. starega ctf dni. 0682-745 Prodam TELIČKA simentalc« zakol. Britof 314 Nocoj se je nekaj zgodilo z mojim topolom. Slišal sem: Kriknil je list. Ko da so mu prebodli srce. (I. Minatti) GREGA Ostal boš v naših srcih Sošolci 1 EGb in kolektiv Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole Kranj ZAHVALA Ob izgubi mame, babi, tete NEŽE SVETE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, za izraženo sožalje, cvetje, ter vsem."1 ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Štefan z družino in hči Stanka z družino ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, deda, pradeda, tasta, strica in svaka JOŽEFA HAFNERJA Tomaževega ata z Godešiča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izkaza^ spoštovanje našemu očetu, podarjeno cvetje, sveče m prispevke za sv. maše, za izrec^ ustna in pisna sožalia ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Mileni Igličar za pomoč. VSI NJEGOVI OSMRTNICA V žalosti sporočamo, da nas je v 68. letu starosti iznenada zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast in brat KARLO OREHEK st. Od dragega pokojnika se bomo poslovili jutri, v soboto, januarja 1997, ob 14. uri na kranjskem pokopališču. Žara b0 petka popoldan na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage ANGELE VvTERIGS rojena ALBININI se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatelje1?* znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetJ^ sveče, ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni poti. Iskrena hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pe|. j bratom Zupan iz Nakla, ter vsem ostalim, ki so sodelova"^ pripravi in izvedbi pogrebne svečanosti. Posebna zahvala $° in prijateljici Ivanki za lep in ganljiv poslovilni pogovor. Vse enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: hčerka Tanja, mama, sestra Marica, brata Tone in Miro, Annetta in ostalo sorodstvo Spodnja Dobrava, 24. januarja 1997 ZAHVALE ZAHVALA Nenadoma nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica > MARGARETA TERAN iz Pristave pri Tržiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi vsem, ki so ji ob hudi bolezni zadnje mesece stali ob strani. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Pristava, 21. januarja 1997 ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 61. letu starosti zapustila naša draga žena, mami in teta REZKA BONCELJ iz Britofa pri Kranju , Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče, pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom in pogrebni službi Navček. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Vinko, hčerka Irena, sin Miran, sestre Malči, Anica, Ivanka, Micka, Francka in ostalo sorodstvo Britof, 20. januarja 1997 ZAHVALA Srce je dalo, kar je imelo, nobene bilke zase ni poielo, odhajam praznih rok - neznano kam. (Kristina Suler) Ob boleči izgubi naše drage mame I MILKE JEREB roj. Klemenčič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Republiškega zavoda za zaposlovanje OE Kranj za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala podjetju Navček, pevcem in g. Stamulaku za lepo pripravljen zadnji počitek. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Strahinj, 19. januarja 1997 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, brat, stric, dedek, pradedek in tast VINKO KAVČIČ Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, prijateljem, sorodnikom in sodelavcem ALPETOURJA, Mizarstvu Žiri, Kmetijskemu in Turističnemu odboru Sovodenj in Jelovici Gorenja vas za podarjeno cvetje in sveče, ter izrečena sožalja. Iskrena hvala vsem govornikom, pevcem iz Žirov, g. župniku za opravljen pogrebni obred, nosilcem praporja, zdravstvenemu osebju in vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sinovi, hčeri, sestri in ostalo sorodstvo Javorjev Dol, Kranj, Idrija, Žiri, Žirovski Vrh, Hotavlje in Argentina V SPOMIN Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, H a kako srce boli, ker tebe več med nami ni. 25. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga ANA OGRIS z Luž Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. VSI NJENI ZAHVALA V 86. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi ata, stari ata, brat, stric, tast in svak ALBIN OKORN p.d. VIŠNARJEV ATA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala ISKRI ISD Kranj, CP Kranj, MDCIV Kranj, DU Šenčur in gasilcem. Iskrena hvala g. župniku Isteniču za lep pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in podjetju Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Šenčur, Srakovlje, Preddvor, Cerklje, Vodice in Luže ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta IVANA SITAR p.d. Naurnova mama, roj. Perdan Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem Naklega, zdravnici dr. Barbari Vavken, bolnišnici Golnik, podjetju Navček. Iskrena hvala vsem sodelavcem INTEC MKD - površinska obdelava, nosilcem praporščakov in nosačem. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Šenčur, Luže, Hraše, 14. januarja 1997 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega očeta in tasta JOŽEFA KOGOJA iz Tržiča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Gorenjske mlekarne, d.d., Kranj, Gorenjski mlekarski zadrugi, z.o.o., Kranj za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Preddvor za njegovo lepo oskrbo in dobro počutje v njegovi hudi bolezni. Zahvala g. župniku Mačku za opravljeni pogrebni obred, pevcem bratom Zupan, g. Pangeršiču za zaigrano Tišino, Komunalnemu podjetju Tržič in pogrebni službi za lepo opravljena dela v težkih razmerah. Ob tej zahvali hvala tudi vsem ostalim, katerim se nismo posebej zahvalili za sočustvovanje. Žalujoči: hčerki Damijana in Marina z družinama in sin Boris Tržič, 15. januarja 1997 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo iivljenje. Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče FRANČIŠKE ROGELJ rojene Gerkman, 1911, p.d. Miklavževe mame s Sp. Brnika se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavcem Živila Kranj in Grafika Soča Nova Gorica, dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, g. Janežiču za zaigrano melodijo, pogrebni službi Jerič m vsem, ki ste jo imeli radi. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ker ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. VSI NJENI ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANGEL VIDIC z Zgornje Bele Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in podjetju Navček za lepo pripravljen zadnji počitek. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZADNJE KOVICE »MERKUR- TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303, delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure. mmtm ■ V TC DOM tudi po elcktromoteriol: material za grobo in fino elektroinštalacijo (cevi, kabli, žice, doze, spojni material, stikala, lestenci, plafoniere...) elektromotorji, akustika, bela tehnika, mali gospodinjski aparati. Zfi VflS SMO V NAŠI PONUDBI IZBRALI. sušilec las, philips, hp 4350 zamrzovalna omara, gorenje ga, zo 10,1 prenosna svetilka, fluo., 8 w, 5 m podaljšek, Design Box, 5 m lestenec, esto, s klovnom glasbeni stolp, philips, fw 15 enojni kasetofon s CD-jem, digitalni radio Posebna ponudba velja od 18. 1. do 1. 2. za izdelke v zalogi. G.G. Racionalizacije v občinah V prejšnjih svinčenih nedemokratičnih časih je vso pošto za občinske organe, vključno s sodnikom za prekrške, druibe-nim pravobranilcem samoupravljanja, davkarijo, itd. v dveh torbah prinesel en občinski kurir. In ravno tako se je ob koncu delovnika od občine do pošte sprehodil samo en mol. Zdaj, ko iivimo v demokraciji in ko smo izvedli vse motne racionalizacije in reforme, med pošto in sedeiem te iste občine, upravne enote, sodnika, davkarije, itd, vsak dan koraka po šest prenašalcev poštnih pošiljk... Spticapjgjdelimo Poslovna enote Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 teletu 064 360 810 mobitel ■KI PPMMIf— NN*T • I hMp wvav mobitelu RaČunalniiki engineering d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.FOMOC&EUNET.S1 Do 10. februarja zbiramo prijave za OTROŠKI RAČUNALNIŠKI TEČAJ - pomladanski termin rU*E). NAP**** l* Ootfi$ ZA JeSr«? Branost regionalnih časopisov se povečuje Ljubljana, 24. januarja • Kot je na vzorcu 6.000 anketiranih Slovenk in Slovencev ugotovil Inštitut za raziskovanje medijev, v naši državi v povprečju vsak dan namenimo medijem kar sedem ur in dvajset minut. Približno polovica tega časa povprečne izpostavljenosti medijem zadeva poslušanje različnih radijskih programov, skoraj tri ure na dan v povprečju gledamo televizijo, 20 minut beremo časopise in 10 minut revije. To so le nekateri od podatkov iz jesenske raziskave branosti, gleda- nosti in poslušanosti Mediana '96, ki so jO firedstavih včeraj in je že enajsta po vrsti nštitut za raziskovanje medijev je v raziskavo vključil 106 slovenskih časnikov, časopisov in revij, 48 radijskih in 36 televizijskih programov. Tudi lanska jesenska Mediana ugotavlja, d* se branost Gorenjskega glasa povečuje in df izvod časopisa, kot je sedaj pred vami, preberi Se več kot 150.000 bralk in bralcev. O' slovenskih regionalnih časopisov ima nekolik« večjo branost le še poltednik Primorske novice Motnih, 23. Januarja - V krajevni skupnosti Motnik v občini Kamnik so ie do zaai pri Posameznih akcijah ob podpori občine rajani veliko z delom in denarjem naredili sami Lani so se na referendumu ponovno odločili za podaljšanje samoprispevka za prihodnjih pet let. Ob samoprispevku pa so se na pobudo župnika Franca Hočevarja lotili obnove fasade obeh cerkva v Motnikiu Posebnost Motnika je namreč, da sta na istetn mestu dve cerkvi, zavetnik pa je sv. Jurij-Menda so v Motniku najprej naredili manjšo cerkev. Ker pa jim je ostalo še nekaj materiala, so potem zgradili Se večjo. • A. t< Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Ko zvonovi zapojo Trboje • Po tokratni Kameri presenečenja mi je pošteno zvonilo v glavi. Ne, ne, nismo ga pili, smo pa nekaj malega peli, predvsem pa zvonili. Bolje rečeno pntrkavali. Mirni Šter iz Trboj je minulo nedeljo praznovala 70. rojstni dan. In ker je običajno, da slavljenca njegovi znanci poskušajo vsaj malo presenetiti, sta se na nas obrnila Franc Bonča in Jože Zupan, člana smledniš-kih pritrkovalcev. Mirni namreč izhaja iz mežnarske družine, njen oče je bil dober zvonar in pritrkovalec, ki je svoje znanje rad prenašal na mlade. Ne samo na svoje otroke, tudi druge je rad naučil pritrkovanja. Tega se pritrkovalci iz smled-niške fare še dobro spominjajo. In tudi tega, da jih vedno, ko pridejo zvoniti v Trboje, Mirni dobro pogosti, če ne drugega, jim ponudi "dobro kapljico". In tako so ji na miniaturne zvonove pritrkovali tudi na praznovanju. Toda Mirni ne bi bila Mirni, če ne bi tudi sama malo zazvonila. In ker ima najraje zvon, se je k njemu tudi postavila. Le da je bil ta pretfj lažji od dvotonskega zvona v farni cerkvi, # ga je bolj navajena. Pa je najprej kar malo premočno potegnila, a se ie hitro ujela. Nato je še zaigrala na diatonično harmoD«' ko (Henček, pazi se!), nato tudi zaplesala in * njo še ostali prisotni. Harmonika je prav tak0' kot zvonovi njena velika ljubezen, ki jo I prav tako podedovala po očetu. Oglejte pritrkovalsko Kamero presenečenja danes pO-20.20 na programu Gorenjske televizij' TELE-TV Kranj. • S. Subic, slika: T. Doki Vas zanima filatelija? Potem se oglasite na vaši pošti, saj so pravkar izšle nove priložnostne znamke. 1 913 Fil »TBRBO PRELEPA QORENJSKA - VSAKO NEDELJO OB 10. URI <™ru .3 F