NOVI TEDNIK
številka 15 • lelo Kil • cena 200 Hin
Celje, 16. aprila 1987
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Praznik železničarie¥ z
okusom pelina
Kdaj bodo železnice postale hrbteni-
ca gospodarstva? Stran 5.
Stara hruška ni vredna živUenja
Franc Plešnik je pred očmi vse družine ustrelil Antona
Jošta. Stran 13. _
Novosti v novi sezoni
Celjsko turistično društvo obeta nove prijeme pri delu.
Stran 9.
Tako kot vsa polja, na katerih kmetje od jutra do noči hitijo s spomladanskimi deli, tudi hemljišča dobivajo svojo
podobo. Vsakemu, ki se pelje skozi Savinjsko dolino seveda najprej padejo v oči vijolične vrvice, ki jih napeljujejo
predvsem sezonski delavci. Ovira jih predvsem oster veter ni jih malo, ki tožijo, da jim vrvica poškoduje roke, delo od
jutra do noči v takšnih pogojih pa seveda ni nič kaj prijetno. Dolina bi se naj pričela iz vijolične barve spreminjati v
zeleno po prvomajskih praznikih, ko bodo povsod končali z napeljevanjem vrvic.
EDIMASNEC
KOMENTIRAMO
Črte niso potegnili
Anketa javnega mnenja, ki
jo je v Celju prvič opravilo
Društvo sociologov in poli-
tologov celjskega območja,
je lahko samo eden izmed
elementov za odločitev o
uvedbi četrtega samopri-
spevka. Svoje bodo morale
dodati razprave na zborih
krajanov, v strokovnih dru-
štvih in organizacijah ter na
občinski skupščini 23. apri-
la. Vendar pa je anketa ne-
sporno pokazala, da bo treba
pripraviti drugačen, boljši
program in spodbuditi druž-
beno politične organizacije,
da odigrajo svojo vlogo v raz-
pravah. Iniciativni odbor za
uvedbo četrtega samopri-
spevka se je tudi tako opre-
delil, vendar preseneča še
vedno prisotno »navijanje«
za referendum. Anketa tega
ne opravičuje, drugih opor-
nih točk pa zaenkrat še ni.
V anketi seje 52,7 odstotka
občanov izreklo za samopri-
spevek kot primerno obliko
reševanja problemov. Že če
zanemarimo, da anketa jav-
nega mnenja rezultate razla-
ga z rezervnimi desetimi od-
stotki navzgor ali navzdol, to
ne zadošča za prepričanje v
uspeh. Morda bi v idealnih
družbenih razmerah, kakr-
šnih pa pri nas danes ni. An-
keto so naredili marca, torej
pred vsemi zapleti v Lik Sa-
vinja in pred uveljavljanjem
zveznih inter\'entnih zako-
nov. Kaj bo še prinesel čas
do junija, je težko predvide-
ti, a gotovo nič takšnega, kar
bi izboljšalo pripravljenost
ljudi za žrtvovanje tudi naj-
manjšega dela svojih oseb-
nih dohodkov. Če k temu
prištejemo še očitno upada-
nje udeležbe na referendu-
mih v Sloveniji (za 20 do 25
odstotkov), verjetnosti za
uspeh referenduma zmanjka.
Narobe bi bilo, če bi poza-
bili na opozorila ankete, ki
niso povezana samo s samo-
prispevkom. Sociologi ozna-
čujejo kot očiten »egalitarni
sindrom« večinsko mnenje
občanov (46,4 odstotka), da
bi bile obveznosti plačila sa-
moprispevka enake za vse,
ne glede na socialni položaj.
Razrašča se torej teorija ena-
kih želodcev, prav tako pa
tudi kriza zaupanja. Nanjo
kaže zavračanje sodelovanja
občanov v anketi (namesto
225 so lahko anketirali samo
184 občanov). Tisti, ki so an-
keto odklonili, so izražali ne-
zaupanje in strah, da bi jim
morebitno negativno mne-
nje utegnilo škodovati. Za-
gotovila, da so podatki o an-
ketirancih tajni, niso zado-
ščala. Pravzaprav je to bolj
zastrašujoče kot resnica, da
občani ne sodelujejo v anke-
ti, če anketo zavračajo samo
po sebi ali pa problem, o ka-
terem v anketi sprašujejo. Če
si ljudje še v anketi ne upajo
povedati svojega mnenja -
pa če bi bil to samo en člo-
vek - se lahko resno zamisli-
mo o širini naše demokratič-
nosti.
Razmišljanje, da se ljudje
na referendumih o samopri-
spevkih izrekajo samo o po-
nudenih programih, je ne-
umno. To je vendar prilož-
nost reči NE za vse tisto, kar
pritiska in čemur se ni mo-
goče postaviti po robu. Do-
ber program je tako lahko
delna rešitev za uspeh. Če so
v Celju sposobni pripraviti
dober program, pa je tudi še
vprašanje. Doslej tisti, ki bi
naj od njega nekaj imeli
(stroka, ne politika), prave
volje in sposobnosti niso po-
MILENA B.POKUČ
Čebine pred petimi
desetietji za danes
Izročilo Čebin, kjer je bil
v noči med 17. in 18. apri-
lom leta 1937 ustanovni
kongres Komunistične par-
tije Slovenije, je ostalo živo
vseh petdeset let.
Poudarek o zgodovinski
vlogi delavskega razreda na
čelu narodnega gibanja je
bil, takrat v veliki meri pogo-
jen s potrebo po posebni vlo-
gi nacionalnih partij v narod-
noosvobodilnih gibanjih ta-
krat zatiranih narodov v dr-
žavi šestojanuarske diktatu-
re. Mlada slovenska partija
je svojo usmeritev in odloč-
nost potrdila v letih narod-
noosvobodilne borbe in po
njej.
Pomembnega dogodka v
zgodovini delavskega razre-
da in naroda se bomo letos
spomnili 18. aprila na osred-
nji slovesnostivTrbovljah. S
celjskega območja bo odšlo
v Trbovlje preko 1700 ljudi.
Iz Celja jih bo odšlo največ -
500, iz Laškega 200, iz Šmar-
ja 200 in iz Šentjurja 200.
Udeleženci iz teh občin se
bodo odpeljali z vlakoma. Iz
Rogatca bo odpeljal ob 7.50
uri, iz Celja pa ob 9.15. uri. Iz
ostalih občin bodo krenili z
avtobusi: iz Mozirja 100, iz
Slovenskih Konjic 150, iz
Velenja 200 in iz Žalca 150
udeležencev.
MBP
Zvezno priznanje za praznili
Železničarsko prosvetnemu društvu France Preše-
ren Celje je skupnost jugoslovanskih železnic za
izjemne dosežke v ljubiteljski kulturi za 15. april,
dan železničarjev, podelila najvišje priznanje.
Brez dvoma je priznanje prišlo v prave roke, saj je to
društvo med najmnožičnejšimi v Sloveniji, odlikuje pa
se po pestri aktivnosti v šestih sekcijah. Sem sodijo:
mešani pevski zbor, orkester Žabe, folklora, godba,
tamburaši in likovniki. Predsednik društva je Borut
Kmet. Pod okriljem železnice delujejo ljubitelji že štiri
desetletja in za svoje delo so prejeli vrsto laskavih
priznanj, med katere sodi tudi letošnje, najvišje.
Osrednja slovesnost ob dnevu železničarjev je bila v
torek v Beogradu, kamor je po priznanje odšel pevski
zbor, da bi se tamkajšnjemu občinstvu predstavil še s
kulturnim programom iz svojega bogatega programa
pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Vsem članom društva za zvezno priznanje iskrene
čestitke.
MATEJA PODJED
Uspeh mladih glasbenikov na
zveznem tekmovanju
Zveznega tekmovanja
Učencev, dijakov ter štu-
dentov glasbenih šol in aka-
demij, ki je bilo prejšnji te-
den v Dubrovniku, so se
Udeležili tudi tisti glasbeni-
iz naše regije, ki so na
•"epubliškem tekmovanju
•Osvojili prve nagrade. Tudi
Ua zveznem tekmovanju so
glasbeniki potrdili svojo
kakovost, saj so dosegli ne-
''aj zavidljivih rezultatov.
Harmonikarski    orkester
glasbene šole Celje, ki ga vo-
Ji Albert Završnik, je še en-
'^'"at potrdil visoko  raven
svojega Igranja, saj je tudi na
prireditvi osvojil prvo na-
Si^ado. Godalni orkester celj-
^•^e glasbene šole je, pod
sodstvom Radovana Marvi-
osvojil drugo nagrado,
posamezniki pa je Jelka
^^ber iz velenjske glasbene
v 4. kategoriji klavirja
osvojila tretjo nagrado (men-
tor Jožica Grebenšek), hor-
nist Boštjan Lipovšek iz
glasbene šole Radeče je v
svoji kategoriji prav tako
osvojil tretjo nagrado (men-
tor Franc Lipovšek), Dejan
Žohar iz celjske glasbene šo-
le pa je v tretji kategoriji-tro-
benta, dobil priznanje (men-
tor Miran Majcen).
Košarkarji Libele republiški prvaki
Republiški prvaki in novi člani 1. B zvezne lige. Zgoraj z leve: tehnični vodja Franc
Zorko, Aleš Pipan, Robert Medved, Zoran Gole, Iztok Pečak. Bojan Sušin, Abdulah
Kahvedžič, trener Rudi Jerič. Čepijo z leve: Sandi Drobne. Roman Urbanija, Jani Cencelj,
Igor Pucko in Aleksander Turk. Na sliki manjka Andrej Gajšek, ki je v JLA.
Foto: EDI MASENC
2. STRAN ~ NOVI TEDNIK
mmsm
16. APRIL 198>
France Popit In Lojze Briški obisliala Unior In Comel
v zreških delovnih orga-
nizacijah, Cometu in Unior-
ju, ki že vrsto let uspešno
gospodarita in imata vidno
začrtane poti razvoja, sta se
v torek na delovnem obisku
mudila France Popit, pred-
sednik predsedstva SRS in
Lojze Briški, član predsed-
stva SRS.
Z vodstvom obeh delovnih
organizacij in predstavniki
skupščinskega in družbeno-
političnega življenja konji-
ške občine sta se pogovarjala
o aktualnih temah in proble-
mih današnjega trenutka.
Podprla sta dobre programe
in usmeritve tega dela go-
spodarstva, ki že več let ne
pozna izgub.
Ko je direktor delovne or-
ganizacije Comet Štefan Ne-
meš gostom iz republike
predstavljal ta skoraj 900-
članski kolektiv s šestimi
tozdi, je na koncu dejal, da
kakšnih posebnih proble-
mov ne more izpostavljati,
ker jih pravzaprav nimajo.
Tiste, ki se pojavijo, skušajo
nemudoma sami tudi rešiti.
Brez dvoma je bilo v teh ča-
sih takšno izjavo v gospodar-
stvu dobro slišati.
Comet, ki se je razvil iz
majhne delavnice in še ta je
nastala iz potreb Kovaške in-
dustrije za brušenjem, bo
prihodnje leto slavil 30-letni-
co in v tem času seje razvil v
enega največjih proizvajal-
cev brusov v Evropi, uspeš-
no pa prodaja tudi izdelke iz
tako imenovanega stranske-
ga programa. Mešano po-
djetje na Malti, dva manjša
obrata v zamejstvu so dobra
odskočna deska za plasma
Cometovih izdelkov na tuje.
Zanimiva se zdi tudi zamisel,
po kateri skupaj s steklarno
Boris Kidrič v Rogaški Slati-
ni pripravljajo na Malti pro-
gram za dobruševanje krista-
la in plasiranja teh izdelkov
po tej turistično obljudeni
deželi.
Med cilji, ki so si jih zasta-
vili v Cometu in v prvem tro-
mesečju dokazali, da jih je
mogoče doseči, je tudi pove-
čanje produktivnosti za 40
odstotkov. Produktivnost ne
sme poznati meja, pravijo v
Cometu.
Franceta Popita pa je med
drugim tudi zanimalo, kako
je z izobrazbeno strukturo
zaposlenih glede na tako vi-
soko zastavljene cilje in tež-
nje k avtomatizaciji. Come-
tovci si veliko pomagajo z
lastnim znanjem in ker ima-
jo domačih strokovnjakov še
vedno premalo, sodelujejo z
znanstvenimi inštituti, kot
na primer z Jožefom Štefa-
nom in Zavodom za raziska-
vo materiala in konstrukcij.
Tako nastajajo novi pro-
grami.
Gostje iz republike so si z
zanimanjem ogledali del
proizvodnje v obeh delovnih
organizacijah. V Uniorju so
jih seznanili s težavami zavo-
ljo izvoza in z razvojnimi na-
črti smučarsko rekeracijske-
ga centra na Rogli. Unior so-
di namreč med največje iz-
voznike, saj izvozi na leto
več kot polovico proizvod-
nje, oziroma za 24 milijonov
dolarjev izdelkov.
MATEJA POD JED
Ob Dnevu RK v
Laškem
Osrednja republiška
prireditev ob mednarod-
nem dnevu Rdečega kri-
ža, 8. maja, bo letos v la-
ški občini. To je obenem
tudi priznanje delovanju
te humanitarne organi-
zacije v občini Laško.
Prireditve se bo udele-
žilo okoli 120 gostov.
Sredstva zanjo prispeva
republiška organizacija
Rdečega križa, delno pa
sami udeleženci.
V občini pa se še mora-
jo dogovoriti, kje bo pri-
reditev (verjetno v Zdra-
vilišču) in pripraviti pro-
gram.
WE
5«  w       <^ " H 'i
Ili^kiit#l|ll pfli^liiiSltSII
Usoda NT-RC še ¥ zraku
Ustanovitelji Novega ted-
nika in Radia Celje so si
vzeli še en mesec časa za
»temeljit« premislek. Sko-
raj 20.000 bralcev in 200.000
poslušalcev namreč še ni
zadosten argument, ki bi
opravičeval obstoj obeh re-
gijskih medijev.
Delavci Novega tednika in
Radia Celje smo pristali na
očitno zavlačevanje z odloči-
tvijo o naši nadaljni usodi,
ker regijske novinarske hiše
nismo ustanovili sami in te-
mu primerno tudi ni v naši
pristojnosti, da bi jo ukinili.
Ob tem ne skrivamo last-
nih slabosti, vendar je treba
vedeti, da so v glavnem po-
sledica večletnega neureje-
nega gmotnega položaja
obeh regijskih medijev.
Ustanovitelji od nas neneh-
no zahtevajo večjo kakovost
(slišnost in prisotnost), niso
pa je (še) pripravljeni plačati.
Gre za račun brez krčmarja,
ki se očitno lahko izide le v
celjski regiji. Kako dolgo še
in v čigavo korist? V prid ka-
kovostnejšega samouprav-
nega odločanja in hitrejšega
razreševanja perečih družbe-
nopolitičnih problemov go-
tovo ne.
Še najbolj razumejo naš
položaj v celjski, laški, mo-
zirski in šmarski občini,
medtem ko si v ostalih obči-
nah celjskega območja z na-
šo nadaljno usodo ne belijo
pretirano glave. Gre pač še
za en dokaz več o regijski
neučinkovitosti oziroma ne-
spoštovanju dogovoro\^ Za-
to ponovno zahtevamo, da se
v občinah, ki nas niso pri-
pravljene materialno pod-
preti v dogovorjeni višini,
odpovedo ustanovitelj stvu
obeh regijskih medijev.
Kot rečeno, to še ne pome-
ni likvidacije naše novmar
ske hiše, gotovo pa pomem
nazadovanje kakovosti dela
Še vedno imamo namreč
možnost, da sami izberemo
kje bomo združevali svojg
delo in znanje. Gotovo se bo.
do našli nadomestki, kajti
nihče ni nenadomestljiv, l^j
bodo zapolnili kadrovske vr.
zeli. Ni jih malo, ki so prj.
pravljeni zaradi lastne ne-
sposobnosti ali socialne
ogroženosti delati ali vsaj ho-
diti v službo pod kakršnimi-
koli pogoji. In tako bo šla
karavana dalje.
Ostaja grenak priokus.
Sprašujemo se, ali v tej naši
družbi (regiji) resnično ni
mogoče učinkovito delati?
Se mora res vsak kolektiv do
vratu pogrezniti v blato, da
tisti, ki so za to plačani, sede-
jo skupaj (brez fig v žepih) in
dosežejo, nato pa še speljejo
zadovoljiv Sporazum?
VILI EINSPIELER
Nezadovoljstvo v
EMO
Zaradi zveznega intervent-
nega zakona o plačah so v to-
rek prekinili delo delavci
Emovega tozda Posoda.
Prekinitve dela seje udeleži-
lo približno 700 delavcev do-
poldanske in popoldanske iz-
mene. V delovni organizaciji bi
morali namreč prejeti z mar-
cem za 28 odstotkov nižje
plače.
Delavski sveti vseh tozdov
so že med prekinitvijo sklenili,
da bodo delavcem izplačali
akontacije na enako visoke OD
kot mesec poprej, kar pa je le
začasna rešitev. Ce namreč v
Emu ne bodo v prvem trime-
sečju povišali dohodka za četr-
tino, bodo morali plače vračati
aprila.
V.E.
Pričakujejo slabše rezultate
Ocena šentjurskih komunistov o gospodarjenju
Občinski komite šentjur-
skih komunistov se že nekaj
časa loteva obravnave pro-
blemov s pomočjo delovnih
skupin. S pomočjo teh sku-
pin so pred meseci analizi-
rali delo osnovnih organiza-
cij, tokrat pa so se lotili po-
litične ocene gospodarskih
rezultatov za preteklo leto.
V torek so o njej razpravlja-
li tudi člani komiteja.
Ugotovili so, da je šentjur-
sko gospodarstvo lani dose-
glo zadovoljive rezultate, ob-
seg izgub seje zmanjšal, skr-
bi pa jih, da se polog starih
izgubarjev pojavljajo novi.
Le tri organizacije združene-
ga dela so zadržale redno vi-
šino reproduktivne sposob-
nosti na delavca. To so Alpo-
sova Cevarna, POZD Orodje
in oprema ter lastna proiz-
vodnja Kmetijskega kombi-
nata. Osebni dohodki so se
bolj približali povprečju kot
leta 85. Vse to kaže, da so pri
razporejanju dohodka pre-
vladovali kratkoročni cilji
nad dolgoročnimi.
Poleg tega so ugotoviU, da
v večini organizacij združe-
nega dela nimajo razvitih ne-
katerih poslovnih funkcij
kot so marketing, razvoj . ..
Tudi kadrovska zasedba ni
najboljša, zlasti na strokov-
nih področjih. Ponekod ne
spremljajo sprotnih gospo-
darskih gibanj, zato tudi poz-
no ugotovijo slabosti v svo-
jem poslovanju. Sicer pa ve-
lja, da je akumulativna spo-
sobnost gospodarstva pres-
kromna za večja prestruktu-
riranja. V prihodnje pričaku-
jejo v večjem delu OZD še
več težav kot doslej, ki bodo
posledica interventne zako-
nodaje. V strukturi virov
sredstev je delež tujih virov
večji od polovice in to bo po-
menilo težave ne le za orga-
nizacije z izgubo, pač pa tudi
za tiste, ki imajo najslabšo
pokritost obratnih sredstev z
lastnimi viri (kmetijske te-
meljne organizacije, Alpos
Oprema ...)
Politična ocena lanskih
gospodarskih rezultatov vse-
buje tudi oceno kmetijstva.
Zanj v občini ugotavljajo, da
se je kljub večjim cenovnim
disparitetam povečal obseg
proizvodnje, močno pa so se
zmanjšale naložbe. Pri oceni
skupne in splošne porabe pa
so ugotovili, da sta glede na
razvitost gospodarstva in
njegovo moč preobsežni.
Prav tako ni opravičila za hi-
trejše zaposlovanje v nego-
spodarstvu kot v gospodar-
stvu.
TC
Jože Breznikar, delegat Zveznega zbora
Skupščine Jugoslavije iz Radeč o delu dele-
gatov:
»Izkušnje ob sprejemanju zadnjih zveznih intervent-
nih zakonov so me naučile, da ne bom več glasoval za
noben zakon, če ne bom dobil materialov pravočasno,
tako da bom vedel, kaj prinašajo in se bom lahko o tem
pogovoril vsaj z delom baze. Te možnosti ob zadnjih
predlogih nismo imeli, vsa odgovornost pa pade na
delegate skupščine. Res je, da smo bili v tem prvem
letu delegati še bolj plašni in smo iskali pravo pot, a
sedaj smo se že navadili na zahtevno delo in drug na
drugega. Vseeno bodo naslednja tri leta dolga in težka,
najtežja. Spreminja se Zakon o združenem delu, spre-
minja se Ustava, pred nami je reprogramiranje dolgov,
interventni zakoni . .. Upam. da bo slovenska delega-
cija, ki prihaja na zasedanja skupščine najbolj priprav-
ljena, tudi z večjim uspehom zagovarjala svoja sta-
lišča.«
Jože Umek, vodja splošno-kadrovskega
sektorja v Cestnem podjetju Celje o spre-
membah Zakona o združenem delu:
»Nimamo dovolj tehničnih, imamo pa brez števila
pravnih inovatorjev. Spremembe in dopolnitve
Zakona o združenem delu, da o drugih zakonih in
predpisih sploh ne govorim, to jasno dokazujejo. Pri
tem pa me skrbi najbolj dvoje: ah sploh še vemo, za
katere cilje smo se opredelili na primer v dolgoročnem
programu gospodarske stabilizacije in koliko nas bodo
stali cilji, ki si jih sed^j postavljamo. Če bi sešteli vse
ure, ki so že šle za pripravo osnutka sprememb Zakona
o združenem delu, ki bodo potrebne za široko javno
razpravo, pa potem za spreminjanje samoupravnih
aktov. . . Če pa to še pomnožiš z dve ali tri - saj ne
moreš verjeti.«
Boris Rosina na protestnem zboru delav-
cev NT in RC o odnosu ustanoviteljev:
Vemo in razumemo, da občinske konference SZDL,
ustanoviteljice Novega tednika in Radia Celje, ne
morejo iz sredstev za svoje poslovanje zagotoviti denar
za subvencioniranje kateregakoli medija javnega ob-
veščanja.
Upravičeno pa pričakujemo in zahtevamo, da bo
sleherna občinska konferenca SZDL kot frontna druž-
benopolitična organizacija in ustanoviteljica Novega
tednika in radia Celje z vso politično in samoupravno
avtoriteto, zavzetostjo in odgovornostjo, pri virih
fmanciranja ustvarjala pogoje in izborila sredstva za
vrednotenje kakovostnega obveščanja v regiji, tudi za
ceno lomljenja lokalizmov in osebne prizadetosti posa-
meznika.
Glavna tema: interventni zakon
Tako predlog srednjeroč-
nega kot dolgoročnega na-
črta so delegati šentjurske
občinske skupščine na zad-
nji seji sprejeli, pri tem pa
so predlagali več amand-
majev. Teh niso sprejeli, saj
bi pomenili še več novih na-
ložb, vendar pa že za seda-
nji program ni povsem jas-
no, če bo zanj dovolj de-
narja.
Dogovorili so se tudi, kako
bo s sporno lokacijo nove av-
tobusne postaje, kije zapisa-
na v načrtih občine. Ohranili
so možni lokaciji ob železni-
ški postaji in poleg sedanje,
izvršni svet pa naj bi v na-
slednjih mesecih opravil
strokovno analizo opraviče-
nosti gradnje ene ali druge,
njun vpliv na okolje in pove-
zavo s prometom. Na osnovi
te analize pa bi se delegati
naknadno odločili za eno iz-
med lokacij.
Še največ časa so delegati
porabili za razpravo o inter-
ventnem zakonu in posledi-
cah v šentjurski občini. Raz-
pravljali so namreč o lansko-
letnih gospodarskih rezulta-
tih v občini, vendar pa so bi-
le glavna tema trenutne raz-
mere. Večina jih ni bila pre-
pričanih, da pomeni zakon
rešitev naših težav. Očitali
so, da ne upošteva specifič-
nega položaja posamezne or-
ganizacije združenega dela
in da meče v isti koš slabe in
dobre gospodarje. Za občino
pa ocene o posledicah niso
bile enotne, saj so eni menili,
da večjega vračanja osebnih
dohodkov ne bo, drugi pa,
da bo precej poračunov za
pretekle mesece. Sicer pa
bodo o zakonu gotovo še ve-
liko razpravljali, prva znanil-
ka tega pa je omenjena
skupščina, ki je prav zaradi
razprave o tej temi trajala
kar šest ur.
TCL
Kidričeva
nagrada za
M. Dolinar in
T. Vučerja
Med letošnjimi Kidriče-
vimi nagrajenci za izume
in tehnične izboljšave sta
tudi magister Marta Doli-
nar in Tine Vučer, zaposle-
na v Inštitutu za hmeljar-
stvo in pivovarstvo v Žal-
cu. Nagrado sta prejela za
model za napoved časa
tretiranja hmeljne pero-
nospore v razmerah Sa-
vinjske doline.
Gre za to, da so prej škro-
pili hmelj proti peronospo-
ri bolj kot ne na pamet in
edino merilo za škropljenje
je bilo vreme. V bistvu pa
hmeljarji niso vedeli, kaj se
dogaja s trosom perono-
spore. Model zajema fazo
ozirom.a del razvojnega ci-
kla, ko pride tros na list
hmelja. Do infekcije pa lah-
ko pride le v primeru, če je
list moker. S tem modelom
bodo predvsem zmanjšali
število škropljenj. Pri ob-
čutljivih sortah so hmelj
škropili do dvanajstkrat,
pri odpornih pa do šest-
krat. Skratka, hmelj so
škropili večkrat kot je to bi-
lo potrebno. Sedaj lahko
občutljive sorte škropijo le
šestkrat, odporne pa dva-
krat manj kot prej, se pravi
štirikrat. To se seveda poz-
na tudi pri ekonomskem
izračunu gojenja hmelja.
Sicer pa na inštitutu se-
daj gojijo tudi brezvirusni
hmelj. Kot nam je povedala
Marta Dolinarjeva bo s tem
pridelek hmelja tudi do tri-
deset odstotkov večji kot je
sedanji.
JANEZ VEDENIK
Predlagali ukrep družbenega
varstva v EKO Titovo Velenje
Razmere v delovni orga-
nizaciji Elektrokovinska
oprema (EKO) Titovo Vele-
nje so po mnenju velenjske-
ga izvršnega sveta tako zao-
strene, da je potrebno ne-
mudoma ukrepati. Zato
predlagajo zborom občin-
ske skupščine v sprejem
sklep o izreku začasnih
ukrepov družbenega var-
stva v tej delovni organiza-
ciji, o čemer naj bi delegati
predvidoma odločali 20.
aprila.
Dejavnost delovne organi-
zacije z 950 zaposlenimi
predstavlja izrazit tržno pro-
izvodni prodajni program, ki
pa je tako raznolik, da predv-
sem zaradi zastarele tehnolo-
gije, premajhnega vlaganja v
razvoj in nekonkurenčnosti,
ne daje želenih rezultatov.
Rezultati so tako že nekaj ča-
sa na meji rentabilnosti, naj-
več težav pa je v tozdu Teh-
nološki promet, kjer imajo
tudi izgubo. Skrhani so tudi
medsebojni odnosi, zato ni
čudno, da so pobudo za tako
imenovani predukrep druž-
benega varstva dali pred me-
secem dni že sindikalni de-
lavci EKA, ki so dali tudi po-
budo zboru združenega dela,
da obravnava razmere v ko-
lektivu. O tem so že razprav-
ljali člani predsedstva občin-
skega komiteja ZK in pred-
sedstva OS ZSS ter tudi ob-
činska mladinska organiza-
cija. Obravnavo nastalih raz-
mer so strnili v izvršnem
svetu skupčine občine, kjer
so predlagali ukrep družbe-
nega varstva, na zadnji seji
pa tudi predložili vsebino
predlaganih začasnih ukre-
pov. Med drugim predlagajo
razrešitev direktorja delovne
organizacije in tozda Komer-
ciala promet ter vodje delov-
ne skupnosti. Vodstvo naj bi
prevzel petčlanski začasni
kolektivni poslovodni organ.
Ob tem so službo SDK za-
dolžili, da pregleda poslova-
nje, odgovorni v Elektroko-
vinski opremi pa naj bi do
sprejetja ukrepov zagotovili
nemoteno proizvodnjo.
RP
J Novi tednik - Radio Ce-
lje, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
.        728,28-408.
16. APRIL 1987
I][!]@B[)][E[
NOVI TEDNIK - STRAN 3
KOMENTIBAMO
Strogo zaupno
polj ko se poglablja naša
ijružbena kriza, bolj ko bi
jfiorale informacije doseči
slehernega občana, da bi lah-
j^o uspešno sodeloval pri sa-
jjjoupravnem odločanju,
^edno bolj uporabljamo in-
stitut tajnosti. Vedno več je
fjržavnih in drugih predpi-
sov, informacij in poročil, ki
nosijo eno izmed stopenj taj-
nosti. Tako je tajnost postala
skoraj naša nacionalna ma-
nij3-
Dejstvo je, da so nekatere
stvari bile in bodo morale bi-
ti zaupne narave. Vendar pa
lahko danes ugotavljamo, da
je večina vsebin raznih gra-
div s pečatom tajnosti tak-
šnih, s katerimi bi morali lju-
dje, še zlasti pa delegati, biti
seznanjeni, da bi lahko pra-
vočasno ukrepali in da ne bi
nasedali raznim dezinforma-
cijam ali pa bili z njimi sez-
nanjeni iz naših časopisov
oz. celo tujih medijev.
V zadnjem času leti največ
pripomb na tako ravnanje
državnih organov, kjer se de-
legati v zvezni skupščini ne-
nehno srečujejo s strogo za-
upnimi materiali, katere do-
bijo tudi tik pred sejo in mo-
rajo o njih odločati. Takih
primerov je bilo v zadnjem
času veliko od sprejemanja
najrazličnejših in tervencij-
skih predpisov, poročil ipd.
iz pristojnosti federacije do
informacije državnega in
partijskega vodstva članstvu
ZKJ o prodiranju meščan-
ske desnice.
Pri delovanju slovenske
republiške skupščine velja
dogovor, da strogo zaupnega
materiala ni oz. da se vsebine
ustrezno prilagodijo za dele-
ga te in j a vnost. Tu di repu bli-
ski izvršni svet obravnava
baje zelo malo skrivnosti in
še te večinoma na odprtih
sejah.
Kaj pa v občinah? Pravih
skrivnosti, ki bi ogrozile var-
nost in obstoj države je malo,
čeprav pa jih nekateri pri-
pravljalci gradiv znajo tudi
narediti. To so ponavadi zla-
sti materiali s področja
splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite.
Kljub dolgoletnemu pro-
cesu podružbljanja obramb-
no varnostnih zadev je očit-
no, da delegatom še ne za-
upamo dovolj. V zadnjem
obdobju so nameč člani raz-
nih organov SLO in DS ter
delegati občinskih skupščin
niorali večkrat odločati o za-
devah SLO na podlagi le
uvodnih ustnih pojasnil
predlagateljev, ne da bi pred
^em dobili ali bili seznanjeni
2 vsebino materiala. Zanimi-
vo je tudi to, da so ponavadi
vsebine predpisov, ki jih
^Prejem^jo občinske skupš-
čine s tega področja (teh je
^icer malo) tako splošne, da
se z njo lahko veliko bolj po-
drobno seznanimo s prelista-
vanjem zakonov (ki niso taj-
ni), raznih strokovnih revij
in celo učbenikov. Da bo pa-
radoks še večji so delegati
pred meseci sprejeli celo
DRUŽBENI DOGOVOR
o .. ., kije bil signiran s stop-
njo strogo zaupno.
Tudi zadeve s področja
SLO in DS, ki so v pristojno-
sti občinskega izvršnega sve-
ta, se za razliko od navad re-
publiškega, obravnavajo pri
točkah posebnega dnevnega
reda, ki so zaprtega značaja
(in teh ni malo), čeprav veči-
na te vsebine ne zasluži tak-
šnega postopka.
Zaradi takšnega načina
odločanja so seveda člani
raznih organov in delegati
upravičeno vedno bolj neza-
dovoljni in včasih v resnici
potisnjeni v vlogo bivših po-
slancev, čeprav se tudi zave-
dajo, da se zaupnega materi-
ala ne bomo morali v celoti
znebiti, vsekakor pa bi ga
morali zmanjšati na mini-
mum. Institut tajnosti bi mo-
ral postati prej izjema kot pa
pravilo, čeprav je pri nas za-
radi nepoznavanja normativ-
ne opredelitve ta pojem še
zelo raztegljiv in prilagodljiv
posamezni potrebi, želji ali
zahtevi. Zato si skrivnosti
vsakdo tudi razlaga po svoje
in včasih pride do prav ko-
mičnih zapletov, saj se za
razglašanjem tajnosti mar-
sikdaj skriva nedelo, nezna-
nje in napake. S takšnim pri-
merom se ravnokar sedaj
srečujemo tudi v našem oko-
lju, ko so nekateri svojim de-
lavcem in javnosti prikrivali
in ponarejali prave podatke
in s tem povzročili propad
podjetja-stečaj.
Zaključujem vendarle z
veliko mero zaupanja, da bo
v prihodnje bolje, na kar ka-
že tudi inovativnost v pripra-
vah na pred kratkim izpelja-
no sejo celjske občinske
skupščine. Pripravljalci stro-
go zaupnega materiala, ki je
bil namenjen sprejemu na
skupščini so se dogovorili,
da bodo delegatom vendarle
zaupali. Javno, preko dele-
gatovega poročevalca (4000
izvodov), so pozvali vse dele-
gate, da lahko »skrivnost«, o
kateri bodo morali odločati,
dobijo na vpogled pred sejo
v prostorih upravnega orga-
na za LO. Kolikor mi je zna-
no, ni nihče od 135 delegatov
uveljavil te pravice. In druga
inovativnost, ki naj bi po
mnenju predlagatelja posta-
la praksa; material so delega-
ti dobili na vpogled na sami
seji, da bodo vedeli o čem
sploh odločajo. Temu pri-
merna je bila tudi ničeva raz-
prava in po hitrem postopku
sprejem predpisa-skrivnosti.
VIKI KRAJNC
Manj ali več neživlienjskih predpisov?
Pred Javno razpravo o spremembah in dopolnitvah Zali ona o združenem delu
Spremembe Zakona o
združenem delu so potreb-
ne, celo nujne. S to ugotovi-
tvijo se srečujemo že kar ne-
kaj časa, še zlasti glasna pa
je bila v javni razpravi o
kritični analizi političnega
sistema in na lanskih kon-
gresih z 13. kongresom Zve-
ze komunistov Jugoslavije
na čelu. Spremeniti je po-
trebno določbe, ki niso
vzdržale družbene prakse,
pravimo. Spremembe in do-
polnitve zakona pa so na za-
četku javne razprave tako
obsežne in podrobne, da
vzbujajo vrsto pomislekov
in dvomov o njihovi korist-
nosti ne le za utrditev polo-
žaja delavcev, temveč tudi
učinkovitejšega gospodar-
jenja. Na to je opozarjal tu-
di predsednik komisije za
spremljanje Zakona o zdru-
ženem delu pri skupščini
Slovenije dr. Janez Šinko-
vec na regijskem posvetu o
spremembah in dopolni-
tvah zakona v Celju.
Katere in kakšne spre-
membe se bodo obdržale, bo
pokazala javna razprava. Pri-
čela se bo s sprejemom os-
nutka na Zveznem zboru
skupščine Jugoslavije, zak-
ljučena pa bi naj bila že do
konca julija, tako da bi jo že
konec jeseni lahko potrdil
Zvezni zbor. Spremembe bi
pričele veljati s pričetkom le-
ta 1988. To pomeni, da bo za
javno razpravo malo časa, pa
tudi, da spremembe ne bodo
dokončne. Zakon bo namreč
potrebno prilagoditi še spre-
membam Ustave. Dvojno,
morda celo trojno delo, je se-
veda sporno, vendar so šte-
vilni prepričani, da bi neka-
tere organizacije združenega
dela preveč utrpele, če bi s
spremembami zakona še od-
lašali. Očitno pri nas prevla-
duje prepričanje, da je mo-
goče premagovati težave s
spreminjanjem norm in ne z
delom.
Ali bo spremembe Zakona
o združenem delu in tudi
Ustave vodila dolgoročna vi-
zija razvoja ali sedanje velike
težave, bo mogoče zakjučiti
ob koncu javne razprave. Za-
radi velikih razlik v Jugosla-
viji, ki izhajajo iz različne
stopnje razvoja, je rešitev v
vsakem primeru lahko le
kompromis.
Predvidene spremembe
posegajo na vsa področja.
Dohodkovni odnosi in raz-
porejanje dohodka naj bi bili
urejeni tako kot določa Za-
kon o celotnem prihodku in
delitvi dohodka. Gotovo bo
veliko razprav o občutljivih
osebnih dohodkih. Oprede-
ljeni so kot del dohodka, se-
stavljala pa bi jih naj dva de-
la. Pri tem pa je sporno, ko-
likšen bi bil za vse enak del
in kolikšen del, odvisen od
osebne in skupinske uspeš-
nosti. V Sloveniji se zavze-
majo, da prvi del ne bi prese-
gal polovice osebnega do-
hodka po načelu »delimo to-
liko, kot smo ustvarili«. Kaj
je osebni dohodek, ki zago-
tavlja delavcu socialno in
materialno varnost, je pri
tem še odprto vprašanje.
Sprememb je še vehko.
Poudariti velja krepitev vlo-
ge delovnih organizacij ob
sočasnem zmajševanju te-
meljnih organizacij, bistve-
no se razširja seznam prekr-
škov, zaradi katerih lahko
delavcu izrečejo disciplinski
ukrep prenehanja delovnega
razmerja, delno se širijo
možnosti povezovanja oseb-
nega dela z družbenim, zelo
malo pa zakon govori o sa-
moupravnih interesnih
skupnostih.
Javna razprava na celj-
skem območju bo potekala
pretežno v organizaciji in or-
ganih zveze sindikatov, v
sindikalnih in delovnih sku-
pinah, delavskih svetih in po
presoji na zborih delavcev.
Po občinah jo bodo vodili
posebni aktivi, občinski sin-
dikalni sveti pa bodo o mne-
njih in predlogih obveščali
republiški svet.
Od vključevanja čimvečje-
ga števila delavcev pa je od-
visno, ali bomo v bodoče o
Zakonu o združenem delu še
govorili kot o ustavi delav-
cev in združenega dela.
MILENA B. POKLIC
Med večjimi sprememba-
mi so spremembe pri samo-
upravnem odločanju. Bi-
stveno se zmanjšuje obseg
referendumov ter krepi vlo-
ga delavskih svetov. Bi-
stveno se povečujejo tudi
pooblastila direktorjev za
uresničevanje samouprav-
no sprejete poslovne politi-
ke. Vloga poslovodnega or-
gana se krepi tudi na po-
dročju delovnega razmerja
z možnostmi sankcij in ocen
uspešnosti dela. Ob večjih
pooblastilih pa so bolj dolo-
čene tudi odgovornosti.
Ni zanimanja za
deficitarne
poklice
Pri kadrovskih štipendijah
je v žalski občini vedno več
zanimanja za štipendije za pe-
to stopnjo strokovne izobraz-
be, deloma pa tudi za šesto in
sedmo stopnjo, ob sicer pove-
čanem zanimanju.
Zaskrbljujoče je, da kljub te-
mu ostaja vedno več kadrov-
skih štipendij nepodeljenih. V
večini primerov gre za poklice,
ki so v občini opredeljeni kot
deficitarni. Takšni poklici so
gradbinec, kovinar-strojnik,
tekstilni kemik, lesar in meta-
lurg. Razmerje med razpisani-
mi kadrovskimi štipendijami
glede na proizvodne poklice
ostaja še vedno neugodno, saj
je večina štipendij razpisana za
proizvodne usmeritve. V žalski
občini še vedno ugotavljajo, da
ni razpisanih kadrovskih šti-
pendij za smeri izobraževanja,
ki so v prvi vrsti namenjene
nadaljevanju šolanja v višjih in
visokih šolah, saj za naravo-
slovno-matematično in druž-
boslovno-jezikovno usmeritev
v občini niso razpisali niti ene
štipendije. V tem šolskem letu
so poskrbeli vsaj za štipendira-
nje nadarjenih učencev. Tre-
nutno prejema takšne štipen-
dije devet učencev.
JANEZ VEDENIK
Vsi v enaki stiski
Težave SIS v laški občini
Laškim interesnim skup-
nostim, razen občinski razi-
skovalni, bo skladno z in-
terventnim zakonom SDK
blokiral okoli 212 milijonov
dinarjev. Tolikšni naj bi bi-
li skupni presežki sisov.
Najbolj bo to prizadelo
zdravstveno in izobraževal-
no skupnost ter delno skup-
nost socialnega skrbstva, ki
so lansko leto zaključile s
primanjkljajem 142 milijo-
nov din (91,38 in 13 milijo-
nov). Pri socialnem skrbstvu
bo položaj nekoliko lažji, ker
sredstev za socialno varstve-
ne pomoči ne bodo krnili.
Laške samoupravne inte-
resne skupnosti so lani v ce-
loti uresničevale resolucij-
ska določila o gibanju sploš-
ne in skupne porabe. Med le-
tom so ga usklajevale z rastjo
osebnih dohodkov in s 5 od-
stotnim zaostajanjem za to
rastjo. Tako so v novembru
skupno prispevno stopnjo
celo nekoliko znižali.
Zaključni računi pa so po-
kazali letos izjemno dobro
stanje v gospodarstvu, večji
je bil tudi pritok sredstev, ta-
ko da bi lahko brez težav sa-
nirali primanjkljaje v omie-
njenih interesnih skupno-
stih.
Toda zakoni so zakoni in
kot ugotavljamo tudi v tem
primeru, so udarih po tistih,
ki so se ravnali po skupno
dogovorjenih ciljih in ki so
bih dobri gospodarji.
Kako bodo zakoni prizade-
li posamezne interesne
skupnosti s področja druž-
benih dejavnostih in kako
naj te ravnajo, da bodo z okr-
njenim dotokom denarja
vendarle lahko uresničevali
svoj program brez večjih po-
sledic v kakovosti dela, pa so
sedaj glavne teme razprav na
skupščinah, interesnih
skupnosti v laški občini, ki
so se pričele v torek, zaklju-
čile pa se bodo sredi prihod-
njega tedna.
VVE
V mozirski občini ni zazidalnih
Površin
Tudi v mozirski občini imajo precej problemov in težav pri
Prostorskem načrtovanju.
. Zaradi spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih in katego-
■^zacije kmetijskih zemljišč so nastali problemi v zvezi z že
obstoječo urbanistično dokumentacijo, z novo pa je tudi več
f"'oblemov in težav, še zlasti pa je premalo denarja. V občini so
^šli v velike težave glede zazidalnih površin, ki jih ni, problem
predstavlja tudi urbanistična dokumentacija.
y občini so pripravili samoupravni sporazum o financiranju
]Q°3nistične, geomehanske in geodetske dokumentacije za leto
»87. Pripravili so ga zato, ker je to trenutno edina pot, ki jo
i*yo za razrešitev vseh naštetih problemov. Tako bodo 40
^stotkov potrebnega denarja zagotovili iz sredstev proračuna
■'^^ine, trideset odstotkov ga bodo prispevale samoupravne
Ij^J^^^sne skupnosti materialne proizovdnje, dv^set odstotkov
1 J^^resne skupnosti družbenih dejavnosti in deset odstotkov
'■^Jevne skupnosti.
JANEZ VEDENIK
POGLED V SVET
Prisiljeni na pogajanja
čeprav je bilo videti, da bodo
medsebojne obdolžitve o vohunje-
. nju skalile odnose med obema su-
persilama, pogajanja o omejitvi
števila raket srednjega in drugega
dosega in o vrsti drugih vprašanj
vendarle tečejo dalje. Ameriški zu-
nanji minister George Shultz je v
spremstvu velike delegacije okoli
sto ljudi prispel v Moskvo in se že
prvi dan celih sedem ur pogovarjal
s šefom sovjetske diplomacije Edu-
ardom Ševardnadzejem.
Prišlo je tudi do pogovara Gorba-
Čov-Shultz. Sovjetski voditelj je
pri tem ameriški vladi ponudil
kompromisno rešitev, s katero - če
bi jo obe strani sprejeli - bi bilo
možno podpisati sovjetsko-ameri-
ški sporazum o odpravi raket sred-
njega dosega v Evropi. S tem pa bi
bil prejkone mogoč tudi obisk Mi-
haila Gorbačova v ZDA, v Was-
hingtonu, se pravi novo vrhunsko
srečanje že tretje po Ženevi in Rey-
kjaviku.
Sovjetska stran ob svojih predlo-
gih, kot je dal vedeti Gorbačov v
pogovoru s Shultzem, misli tudi na
vprašanje »vojne zvezd« in na po-
skuse z jedrskimi bombami, kar
oboje je še naprej hud kamen spoti-
ke med supersilama. Sovjetska
zveza daje vedeti, da je rešitev tega
problema, zaradi katerega je zadnji
hip propadel vrhunski sestanek v
Reykjaviku, eden bistvenih pogo-
jev za novi vrhunski sestanek, se.
Piše Jože ŠircelI
pravi za obisk Gorbačova v ZDA.
Kar zadeva skrčenje števila stra-
teških jedrskih raket na polovico,
Moskva meni, da bi to storili v pe-
tih letih. Washington želi imeti za
to sedem let časa. Ali bo mogoče
doseči kompromis glede teh dveb
let razlike?
Kar zadeva »vojno zvezd«, za
zdaj ne kaže, da bi na pogajanjih v
Moskvi stališča kaj zbližali.
Glede tako imenovanih evrora-
ket, je Gorbačov ob nedavnem obi-
sku v Pragi razširil predlog tudi z
možnostjo, da bi v sporazum vklju-
čil tudi zmanjšanje števila oziroma
odstranitev raket kratkega dosega.
V tej zvezi je Gorbačov v pogovoru
s Shultzem izjavil, da bodo v roku
enega leta iz Nemške demokratične
republike in ČSSR odstranili tako
imenovane operativnotaktične
sovjetske rakete.
Moskovska pogajanja očitno niso
bila lahka ne za eno ne za drugo
stran. Čeprav podrobnosti še niso
znane, pa je očitno, da nobena od
supersil ne želi zaloputniti vrat, da
tako Moskva kot Washington drži-
ta vrata odprta. Skratka, obe stra-
ni sta tako rekoč prisiljeni pogajati
se. Da to ne gre lahko, je na dlani.
Toda ob tem je pomembno, da smo
, v obdobju sorazmerne odjuge v od-
nosih med supersilama, v obdobju
pogajanj o omejitvi jedrskega orož-
ja in o vrsti drugih odprtih proble-
mov, ki obremenjujejo sodobni
svet. Pogajanja pa so zmerom bolj-
ša od hladne vojne, odsotnosti di-
aloga.
4. STRAN ~ NOVI TEDNIK


Komisija za delovna razmerja
TOZD CEVARNA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1. določanje tehnoloških
postopkov, analiza dela in časa
2. operativna priprava proizvodnje
3. samostojno opravljanje
komercialnih poslov za orodjarno
4. zahtevna strugarska dela
5. zahtevno univerzalno brušenje
6. strugarska dela j
7. skladiščenje in razrez materiala M
ter interni transport
8. najzahtevnejša rezkarska dela
Pogoji:
Pod 1.
diplomirani inženir strojništva ali metalurgije;
tečaj iz NC programiranja
3 leta delovnih izkušenj, od tega 1 leto na podobnih
delih in nalogah
60 dni poskusnega dela
Pod 2.
- Inženir strojništva
- tečaj iz NC programiranja
- 3 leta delovnih izkušenj, od tega 12 mesecev na
podobnih delih in nalogah J
- 60 dni poskusnega dela m
Pod 3. ^
- inženir strojništva, ekonomist ali komercialist
- vozniški izpit B kategorije
- 2 leti delovnih izkušenj, od tega 12 mesecev na
podobnih delih in nalogah
- 60 dni poskusnega dela
Pod 4.
- strugar IV. stopnje zahtevnosti jj
- 1 leto delovnih izkušenj 'mi
- 45 dni poskusnega dela - delo ni primerno za
invalide in nosečnice
Pod 5.
- brusilec IV. stopnje zahtevnosti
- 2 leti delovnih izkušenj, od tega 1 leto na podob-
nih delih in nalogah
- 45 dni poskusnega dela - delo ni primerno za
nosečnice in invalide
Pod 6.
- strugar IV. stopnje zahtevnosti
- 1 leto delovnih izkušenj
- 30 dni poskusnega dela - delo ni primerno za
nosečnice in invalide
Pod 7.
- ključavničar ali drug oblikovalec kovin IV. stopnje
zahtevnosti -M
- 1 leto delovnih izkušenj *
- 45 dni poskusnega dela - delo ni primerno za
nosečnice in invalide
Pod 8. g
- rezkalec IV. stopnje zahtevnosti ^
- 1 leto delovnih izkušenj, od tega 6 mesecev na
podobnih delih in nalogah
- 45 dni poskusnega dela - delo ni primerno za
invalide, nosečnice in mladoletnike
Prijave zbira kadrovsko-splošna služba DO »AL-
POS«, Leona Dobrotinška 2, Šentjur pri Celju.
Rok za zbiranje prijav je 8 dni, rok obvestila pa 30 dni
po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
DSSS
OBJAVUA
prosta dela in naloge
Vodenje zunanje trgovine
POGOJI:
- ekonomist ali inženir strojništva
- aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, an-
gleščina)
- 3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na podob-
nih ali enakih delih in nalogah
- 60 dni poskusno delo
Prijave zbira kadrovsko-splošna služba DO »AL-
POS«, Leona Dobrotinška 2, Šentjur pri Celju.
Rok za zbiranje prijav je 15 dni, rok obvestila pa 30
dni po končanem zbiranju prijav.
Ni denarja za celovit odkup Savinle
število brezposelnih se bo sredi maja znatno povečalo
Nihče ne more jamčiti, da
bo uspel sedanji koncept re-
ševanja Lesno industrijske-
ga kombinata Savinja. To
je bila ena osnovnih ugoto-
vitev petkove novinarske
konference, ki jo je organi-
zirala celjska socialistična
zveza. Število brezposelnih
se bo sredi maja še poveča-
lo. Delavci bodo namreč do-
končali proizvodnjo in za-
čel se bo likvidacijski po-
stopek tozda Energetika in
vzdrževanje. Analiza o od-
govornosti širše družbeno-
politične skupnosti za na-
stale razmere v Lesno indu-
strijskem kombinatu Savi-
nja pa naj bi bila končana
do konca leta.
Slovenijales in Gorenje, ki
naj bi najela in kasneje od-
kupila osnovna sredstva po-
sameznih tozdov Savinje, sta
postavila vrsto pogojev.
Predvsem gre za denar, ki ga
v celjski občini in republiki
zaenkrat še niso uspeli zago-
toviti. Slovenijales zahteva 2
milijardi 400 milijonov di-
narjev, Gorenje pa milijardo
200 milijonov dinarjev. Slo-
venijales naj bi prevzel celj-
ske tozde Savinje, pri čemer
zahteva, da mora biti ustano-
viteljica nove delovne orga-
nizacije celjska občina. Go-
renje, ki naj bi prevzelo šem-
peterski tozd Pohištvo pa
zahteva, da obrestne mere za
dolgoročna posojila ne sme-
jo biti večje kot 25 odstot-
kov.
Ker se v republiki prizade-
vajo, da bi ohranili del proiz-
vodnje in ekonomsko upra-
vičena delovna mesta, se do-
govarjajo tudi z morebitnimi
ponudniki iz drugih repu-
blik. Sicer pa je upravljanje
Savinje prevzel stečajni se-
nat, medtem ko bo začasno
vodstvo v Savinji samo še to-
hko časa, da bo v Uradnem
listu SFRJ objavljena likvi-
dacija tozda Energetika in
vzdrževanje. Z likvidacij-
skim postopkom, ki naj bi se
začel v maju, bodo razpadle
tudi skupne službe.
Na Skupnosti za zaposlo-
vanje imajo največ proble-
mov s prezaposlovanjem
žensk in starejših delavcev.
Posamezni delavci še vedno
odklanjcgo ponujena dela in
sicer zaradi povsem spre-
jemljivih razlogov kakor tu-
di zaradi želja, da bi delali
čimbhžje domu in v dobro
stoječih delovnih organiza-
cijah.
Po podatkih Skupnosti za
zaposlovanje bo prejemalo
najnižje denarno nadomesti-
lo v višini 66.000 dinarjev 260
delavcev Savinje. Republi-
ški sindikat je sicer zanje na-
menil 2 milijona dinarjev,
vendar so jih namenili za
plače tistih 75 delavcev, ki so
ostali začasno zaposleni v tej
celjski delovni organizaciji.
Gre za delavce, ki so resnič-
no socialno ogroženi.
Kar zadeva ugotavljanje
odgovornosti širše družbe-
nopolitične skupnosti, je Ob-
činski komite Zveze komu-
nistov zahteval od komuni-
stov v ljubljanski banki
Splošni banki Celje, Službi
družbenega knjigovodstva,
izvršnem svetu, skupščini
občine in Upravi javne var-
nosti Celje, da, tako kot bodo
v komiteju, ugotovijo, ali je
oziroma kdo je vedel za na-
stale razmere v Savinji prej
kot je bilo odkrito prikriva-
nje podatkov polletnega po-
slovanja. Rok je 20. april.
Analizo odgovornosti za
več let nazaj naj bi namesto
posebne delovne skupine
Centralnega komiteja Zveze
komunistov Slovenije nare-
dil republiški sindikat. Tak-
šno analizo naj bi naredil tu-
di celjski komite, vendar se
še niso odločili kako daleč
nazaj naj bi odgovornost
ugotavljali.
V zvezi z novo zaposlitvijo
Zvonka Perliča v Poslovni
skupnosti Slovenia Bois, pa
so celjskemu komiteju spo-
ročili, da bivši direktor Savi-
nje ni več pooblaščen za
podpisovanje finančnih li-
stin in da zdaj resnično
opravlja le dela in naloge
strokovnega sodelavca.
VILI EINSPIELER
Trenutno je med iskalci
zaposlitve 180 delavcev Sa-
vinje, medtem ko je v delov-
ni organizaciji zaposlenih
še 466 delavcev. Od tega jih
je 325 zaposlenih za določen
čas oziroma za dokončanje
proizvodnje. Končali naj bi
jo v dobrem mesecu dni, na-
Icar se bo večina izmed njih
znašla med iskalci zaposli-
tve. Zaenkrat pravladujejo
med brezposelnimi delavci
z nizko izobrazbo, z razpu-
stom skupnih služb pa se bo
povečalo tudi število stro-
kovnih delavcev.
Izvoza veliko, dohodka malo
Akumulativna sposobnost na Šmarskem pada
Lansko poslovanje orga-
nizacij združenega dela v
občini Šmarje pri Jelšah,
poročila o delu pravosod-
nih in upravnih organov ter
informacija o stanju pro-
metne varnosti na Šmar-
skem v preteklem letu so bi-
le osrednje teme na zaseda-
nju šmarske občinske
skupščine, ki je bila prete-
klo sredo.
Organizacije združenega
dela s področja gospodar-
stva ^o lani celotni prihodek
povečale za 109 odstotkov,
pri čemer je bilo za 103 od-
stotke več porabljenih sred-
stev kot leta 1985. Ekono-
mičnost poslovanja je bila
boljša za 3 odstotke, doho-
dek pa je bil večji za 125 od-
stotkov in je ob koncu leta
znašal 14 milijard 785 milijo-
nov dinarjev. Zaskrbljujoč je
predvsem padec akumulaci-
je v zadnjih letih. Stopnja
akumulativne sposobnosti
gospodarstva je padla z 9,1
odstotka v letu 1984 na 3,2 v
lanskem letu, delež akumu-
lacije v razpoložljivem do-
hodku pa je lani ob koncu
leta znašal le še 7,4 odstotka.
Z izgubo je lani poslovalo
9 temeljnih organizacij s
1950 zaposlenimi. Med izgu-
barji so štiri temeljne organi-
zacije Steklarne Boris Kidrič
iz Rogaške Slatine s skupno
303 milijoni izgube, med no-
vimi izgubarji pa se je poja-
vil tudi Ikomov tozd Kovi-
narstvo s 14 milijoni izgube.
V Hmezadovem_ Kmetij-
skem kombinatu Šmarje sta
lani negativno poslovali dve
temeljni organizaciji, od ka-
terih tozd Kmetijstvo uspeš-
no uresničuje sanacijski pro-
gram, v tozdu Kovinarstvo
in servisi pa se je izguba z
tekočega poslovanja v pri-
merjavi z letom poprej sko-
raj potrojila. Toprova lanska
izguba v temeljni organizaci-
ji v Šmarju znaša dobrih 173
milijonov dinarjev, naju-
spešneje, četudi z rdečimi
številkami, pa so poslovali v
Slovinovi temeljni organiza-
ciji Vital Mestinje, kjer so iz-
gubo iz tekočega poslovanja
v primerjavi z letom 1985
zmanjšali kar za 72 odstot-
kov in je le-ta ob koncu leta
znašala samo dobrih 54 mili-
jonov dinarjev. Celotna izgu-
ba šmarskega gospodarstva
je lani dosegla 60 odstotkov
ustvarjene akumulacije v go-
spodarstvu občine, v primer-
javi z letom 85 pa so bile iz-
gube večje za dobro polo-
vico.
Žal je za velik del lanske
izgube »kriv« izvoz iz naslo-
va dobrega dela in visoke
storilnosti Steklarne Boris
Kidrič iz Rogaške Slatine, ki
je lani na konvertibilni trg
izvozila izdelke v vrednosti
dve milijardi 841 milijonov
dinarjev oziroma dinarsko za
15 odstotkov več kot predla-
ni. Zgovoren je podatek, da
je steklarna lani izvozila za
11 in pol milijona ameriških
dolcirjev in s tem svoj kon-
vertibilni izvoz povečala za
dobrih 35 odstotkov. Lanska
ekonomska politika, ki iz-
voznikom nikakor ni bila na-
klonjena, je tako »prispeva-
la«, da se je Steklarna Boris
Kidrič po desetih letih
uspešnega poslovanja znašla
med izgubarji. Občutno so
lani izvoz povečali še v Zdra-
vilišču (za 63%) in v Korsu
(za 33%) iz Rogaške Slatine.
MARJELA AGREŽ
Učinkovita bližnjica do znanja
¥ zreškem Cometu krožki za izboljšanje proizvodnje
v zreškem Cometu si ne-
nehno prizadevajo odkriva-
ti nove in nove poti do mno-
žične inventivne dejavno-
sti. Ena njih so krožki za iz-
boljšanje proizvodnje.
Minuli teden so imeli v tej
delovni organizaciji štiri
ustanovne sestanke. Bistvo
krožkov za izboljšanje proiz-
vodnje je skrito v sistem-
skem in timskem reševanju
vsakdanjih problemov v pro-
izvodnji. S podrobnimi ana-
lizami bodo skušali prodreti
do jedra in iskati najboljše
rešitve.
Gre za eno od osnovnih
oblik organizirane inventiv-
ne dejavnosti, ki je sicer v
Cometu že dokaj razvejana, a
jo s krožki želijo ujeti na va-
jeti in jo usmerjeno voditi.
Zavedajo se namreč, da to
zahteva razvoj tehnologije in
ne skrivajo, da so model za
ustanavljanje krožkov »po-
brali« od Japoncev in ga pri-
lagodili lastnim razmeram.
Delavci bodo v krožkih za
izboljšanje        proizvodnje
obravnavali in reševali pro-
bleme, ki izhajajo iz njihove-
ga neposrednega okolja. Čla-
ni krožka so sodelavci, ki
opravljajo enake ah podobne
delovne naloge in se srečuje-
jo s podobnimi problemi.
Dejavnost krožkov se odvaja
v obliki rednih sestankov
med delovnim časom, vsa-
kih 14 dni, za uro, največ
dve. Vselej pa v času, ko je
ncymanj moten delovni pro-
ces. Delavci, v krožku jih je
sedem do dvanajst, registri-
rajo probleme, s katerimi se
srečujejo in jih poskušajo sa-
mi rešiti. Od zbranih se odlo-
čijo za enega, nato za nasled-
njega in tako naprej. Iščejo
vzroke, predlagajo rešitve in
če jimjiiso kos, poiščejo po-
moč strokovnjakov.
Delo članov krožka je pro-
stovoljno, a zahteva od njih
redno in zavzeto delo. Poleg
tehničnih in ekonomskih
učinkov pričakujejo v Come-
tu vidne rezultate tudi v iz-
boljšanju medsebojnih od-
nosov in v boljšem odnosu
do dela. Krožki pomenijo na-
mreč tudi obogatitev dela in
samoupravljanja. Predvsem
pa je to prava pot k izboljša-
vam delovnega procesa in k
inovatorstvu.
Samo v prvih treh mesecih
tega leta so delavci Cometa
priglasih 28 izboljšav, kar v
tej delovni organizaciji pripi-
sujejo tudi dokaj spodbud-
nemu nagrajevanju za inova-
cije. Razen tega imajo v Co-
metu od lani posebno službo
za inventivno dejavnost, ki
spodbuja, pospešuje in izra-
čunava strokovne obdelave
izboljšav in izumov.
Od krožka do inovacije bo
z novo organiziranostjo pot
do gospodarske koristi kraj-
ša in učinkovitejša.
MATEJA PODJED
Lani je bilo v Cometu 38
inovacijskih predlogov, ozi-
roma 34 uresničenih. Za 16
od njih so že naredili izra-
čun gospodarske koristi, ki
je znašal 90 milijonov di-
narjev.
V Tkanini za
lepše Celje
Celje dobiva v zadnjih
letih z obnovo pročelij v
starem mestnem jedru
veliko lepšo podobo. V ta
prizadevanja so se vklju-
čili tudi delavci Tkani-
ne, ki bodo svojo 35-Iet-
nico proslavili še z obno-
vo blagovnice Tkanina.
Obnova pročelja, dotra-
janega lamelnega nad-
streška in oken na bla-
govnici bo po predračunu
veljala nekaj manj kot 40
milijonov dinarjev, to pa
so hkrati že tudi vsa sred-
stva, ki jih imajo v delov-
ni organizaciji za vzdrže-
vanje. Pročelje blagovni-
ce Tkanina je bilo nazad-
nje obnovljeno pred pet-
najstimi leti, delavci In-
grada pa naj bi zunanjo
podobo Tkanine polepša-
li do začetka maja. V Tka-
nini so sicer načrtovali,
da bodo dela zaključena
že prej, vendar se bodo
zaradi slabega vremena v
začetku aprila podaljšala
za dober teden.
L F.
16. APRIL 1987

NOVI TEONIK - STRAN 5
Obisk proge Šamac-Sarajevo
Na pobudo RK ZSMS zbira občinska konferenca
celjske mladine te dni prijave brigadirjev-veteranov
iz vse Slovenije, ki bi se radi udeležili obiska proge
Šamac-Sarajevo.
Na obisku bodo od 15. do 17. maja, tja pa naj bi jih
odpeljal poseben vlak s postanki v Bosanskem Samcu,
Doboju in Sarajevu. Za prevoz bodo morali brigadirji-
veterani odšteti 3.750 dinarjev, vse ostale informacije
pa bodo dobili v osrednjih slovenskih časopisih v
naslednjih dneh.
Dražji prevozi z avtobusi
Tako kot vsi drugi avtobusni prevozniki v Sloveniji, so
tudi pri celjskem Izletniku v torek podražili vozovnice v
medkrajevnem in lokalnem prometu.
Nekaj novih cen: od Celja do Šentjurja in Laškega 230 din,
do Šmarja pri Jelšah 300, do Titovega Velenja in Slovenskih
Konjic 340, do Mozirja 390, do Maribora 720 in do Ljubljane
790 din.
Žeton za mestni avtobus stane po novem 150, potniki, ki
plačajo z gotovino, pa morajo odšteti 180 dinarjev.
praznik železničarjev z okusom pelina
železnice so y izretino težavnem položaju. Kdai botlo železnice postale hrbtenica
gospodarstva?
železničarji letos praznuje-
jo v težji situaciji kot kdajko-
li doslej. Potem, ko so že lani
imeli 16,6 milijard dinarjev
izpada dohodka zaradi ne-
uresničene politike cen želez-
niških prevoznih storitev, se
je situacija v prvih treh mese-
cih letos še poslabšala. Želez-
ničarji so v težkem likvid-
nostnem stanju (ŽG Ljubljana
bi potrebovala 13 milijard di-
narjev), marčevska podraži-
tev za 14,5 odstotkov pa je po
mnenju železničarjev preniz-
ka, predvsem pa je prišla pre-
pozno (zanjo so zaprosili že ob
koncu preteklega leta).
Železničarji so novo poslov-
no  leto  začeli  s  popolnoma
Celjski železničarji so
praznovali že v torek, ko je
bila ob 10. uri na peronu
celjske železniške postaje
komemoracija v spomin že-
lezničarjem padlim med
NOB. Ta dan so odprli tudi
razstavo likovnih del učen-
cev osnovnih šol s celjskega
območja in članov likovne
sekcije ŽPD France Preše-
ren Celje.
Osrednja slovesnost je bi-
la ob 11. uri v hotelu Evro-
pa, kjer so podelili jubilejne
značke delavcem za nepre-
kinjeno delo na železnici.
okleščenimi skladi in z osmimi
milijardami din manjka, ki so
jih dobili od sisa za železniški
in luški promet v preteklem le-
tu na račun letošnega prvega
četrtletja. Sloje za gasilsko ak-
cijo, daje železniško gospodar-
stvo končalo poslovno leto s
pozitivno ničlo, ker tudi z bolj-
šim delom in izkoriščenimi no-
tranjimi rezervami niso mogli
nadomestiti izpadka dohodka,
ki je nastal zaradi prenizkih
cen.
Zaradi stalnih likvidnostnih
težav imajo na železnici vse-
skozi tudi težave z izplačili
osebnih dohodkov, prišli pa so
do situacije, da grozi, da se bo
enostavna reprodukcija
zmanjšala pod dopustno ra-
ven, ki še omogoča normalno
delovanje železniškega si-
stema.
Po mnenju železničarjev lah-
ko sedanji položaj razrešijo le
novi ukrepi, vendar učinkovi-
tejši od prejšnjih. Predlagajo
sprostitev cen železniških pre-
vozov in dopolnitev zakonoda-
je, tako da bi lahko zagotovih
predvidene vire sredstev po-
vračil.
Če teh ukrepov ne bo, bo
onemogočeno normalno teko-
če poslovanje železnice, dolgo-
ročno pa to pomeni, da bo naš
železniški sistem še bolj zasta-
rel v primerjavi z omrežjem v
razvitih državah. Železniško
gospodarstvo je namreč mora-
lo že lani ukiniti vse investici-
je, tako da praktično že več kot
pol leta poslujejo brez razširje-
ne reprodukcije. Ker so bile v
načrtu nekatere večje investi-
cije, ki bi zagotovile tudi večjo
varnost železniškega prometa,
je ta izpad še toliko bolj boleč.
Na celjskem območju je bila
predvidena investicija v poso-
dobitev železniške postaje - ^
gradnjo podhoda in celotno
signalo-varnostno opremo, ki
je že zelo stara. Gre za precej
visoko investicijo, ki bi jo po
načrtih morali uresničevati že
lani, vendar se je začetek grad-
nje stalno prestavljal. Celjski
železničarji so upali, da bodo
lahko začeli graditi vsaj do
svojega praznika - Dneva že-
lezničarjev, toda tudi ta mož-
nost je zaenkrat padla v vodo.
Medtem, ko v svetu načrtu-
jejo železniško omrežje in vla-
ke, ki bodo vozili z več sto kilo-
metri na uro. pa na naših želez-
nicah vlaki v povprečju še ved-
no vozijo z manj kot 50 kilome-
tri na uro. In verjetno bo situ-
acija še slabša, če se ne bomo
kmalu zavedli, da je železnica
hrbtenica vsakega gospodar-
stva.
SREČKO ŠKOT
Slovesnosti v Celju sta se
udeležili tudi delegaciji že-
lezniških kolektivov iz Po-
žege in Slavonskega Broda,
ki sta pobratena s celjskimi
železničarji._
Da so železničarji vedno
pripravljeni na sodelova-
nje, kaže tudi konjiški pri-
mer. V Slovenskih Konji-
cah, v središču mesta so bili
po ukinitvi ozkotirne proge
Poljčane-Zreče skladiščni
prostori železniškega avto-
prevoza. Ker je bila zgradba
ovira za nadaljnje urejanje
centra Slovenskih Konjic,
so se železničarji dogovorili
s konjiško občino, da bodo
transportno odpravništvo
preselili v Škalsko ulico.
Železničarji praznujejo
vsako leto 15. aprila v spo-
min na tragične dogodke na
Zaloški cesti v Ljubljani le-
ta 1920, ko je bila v krvi za-
dušena stavka železni-
čarjev.
Priznanja za neprekinje-
no desetletno delo na želez-
nici je dobilo 37 delavcev,
za 20-letno delo pa 9 delav-
cev iz tozda za promet, po
dva iz tozda za transport in
tozda za upravljanje in
vzdrževanje prog ter eden iz
tozda za upravljanje in
vzdrževanje signalno-var-
nostnih in telekomunikacij-
skih naprav. Priznanja za
30-letno delo podeljujejo na
osrednji proslavi v Ljub-
ljani.
jVa celjski železniški postaji bi morali že lani začeti graditi podhod pod železniškimi tiri
in posodabljati staro signalno-varnostno opremo. Ker ni denarja, je ŽG Ljubljana usta-
vila vse investicije (tudi celjsko) pa čeprav bi z njimi zagotovili večjo varnost železni-
škega prometa. Foto: EDI MASNEC
Z zbori tehtana
pot k napredku
Na zborih krajanov, ki
se te dni vrstijo po krajev-
nih skupnostih v konjiški
občini, in ki jih organizira
Socialistična zveza, je
osrednja pozornost name-
njana oblikovanju progra-
mov za peti samoprispe-
vek za obdobje 1988-92.
O samoprispevku se bo-
do občani konjiške občine
odločali z referendumom,
ki bo jeseni.
Tam, kjer so zbore kraja-
nov že imeli, je bilo slišati
največ o komunalnih pro-
blemih, ki jih že zdaj rešu-
jejo z denarjem iz četrtega
samoprispevka. Veliko jih
še ostaja, zato se krajani
zavzemajo za naslednji sa-
moprispevek, ki naj bi bil
nadgradnja iztekajočega.
Gre predvsem za izgrad-
njo cest, telefonskega in
PTT omrežja. Povsod skrb-
no pripravljajo osnutke
programov, ki so ponekod
sicer precej ambiciozno na-
ravnani in jih bo potrebno
v nadaljevanju še natančno
ovrednotiti. Tako, na pri-
mer, v krajevni skupnosti
Jernej upajo na novo trgo-
vino, šolo, trafopostajo, ce-
sto Loče-Križni vrh in
igrišče ob šoli. Vsaka kra-
jevna skupnost ima svojo
vizijo razvoja, katere ures-
ničitev vidi v izglasovanem
Petem samoprispevku. Da
pa je temu tako, gre v mar-
sičem pripisati uresničeva-
fiju naložb iz četrtega sa-
■T^oprispevka.
MATEJA PODJED
Za nove centrale
Delegati skupščine Enote
območne skupnosti za PTT
v občini Šentjur so na zad-
nji seji sicer sprejeli spora-
zum o združevanju sredstev
za širitev PTT zmogljivosti
v občini, vprašanje pa je, če
ga bodo podpisniki v takšni
obliki tudi podpisali. Pred-
videva namreč, da bi zdru-
ženo delo do leta 1990 zbra-
lo več kot 390 milijonov di-
narjev za širitev telefon-
skih central.
Denar bi jjorabili za širitev
centrale v Šentjurju, ki bi ta-
ko imela 400 priključkov,
hkrati pa bi povečali med-
krajevni del centrale. Za to
bi potrebivali 165 milijonov
dinarjev. Zamenjali naj bi tu-
di centralo v Grobelnem, ki
bi imela 200 priključkov, ve-
ljala pa bi 17 milijonov dinar-
jev. V Dramljah bi zamenja-
va stala 82 milijonov din, pri-
dobih pa bi 200 priključkov.
V Loki pri Žusmu pa bi z
novo centralo pridobili 100
priključkov, medtem ko bi
radi na Planini uredili 40 no-
vih telefonskih priključkov
ter izboljšali povezavo s Koz-
jim. To pa bi veljalo 80 mili-
jonov dinarjev.
Za uresničitev vseh teh na-
črtov bi morali v občini pod-
pisniki, do leta 1990 združe-
vati sredstva v višini 80 od-
stotkov od porabljenega te-
lefonskega impulza. Vpraša-
nje pa je, če bo v sedanjih
gospodarskih razmerah to
mogoče. Zato bodo v občini
ugotavljali, kako je s sredstvi
za manj razvita območja, ki
so namenjena takšnim nalo-
gam in kaj je z denarjem, ki
so ga naročniki v občini že
doslej združevali.
D. S.
Ne samo parca beraška,
tud' invalid brez vozila
Imamo skrbno izdelan in vsestran-
sko pretehtan akcijski program za in-
valide, ki ga je sprejela generalna
skupščina Združenih narodov leta
1982, in ne smemo dovoliti, da bi ta
dokument ostal za zgodovino primer
neizpolnjenih pričakovanj za 500 mili-
jonov invalidov v svetu.
Tudi pri nas so bile sprejete ustrezne
deklaracije, resolucije in akcijski pro-
gram. Ga uresničujemo zares? Spada
med nje odlok, s katerim je zvezni iz-
vršni svet invalidom začasno prepove-
dal uvoz in prodajo osebnih vozil?
Povod za nedavno prepoved je bil
čedalje pogostejši uvoz osebnih vozil
(brez carinskih dajatev) zaradi prekup-
čevanja in ne zaradi lastnih potreb. Ve-
čina takšnih vozil ni bila prilagojena
invalidom, zato je po ugotovitvah pri-
stojnih zelo hitro dobila nove lastnike.
Iz podatkov zvezne carinske uprave je
razvidno, da so naši državljani lani ku-
pih v tujini okoli 13.000 osebnih in
gospodarskih vozil, katerih vrednost
presega petdeset milijonov dolarjev.
Prav gotovo je bilo v tej množici
uvoženih vozil tudi precej takšnih, ka-
terih lastniki so bili invalidi, ti pa so jih
potem prodali naprej. Pa se vprašamo
ali imamo pri nas res tako nesposobne
ljudi, ki pripravljajo še bolj nesposob-
na davčna rešeta, skozi katera lijejo in
ne le kapljajo vsemogoče malverzacije
in manipulacije po katerih naša država
slovi po vsem svetu ? Carinski vijaki so
že močno priviti, a kaj če so invalidi
lahko uvažali njim neprilagojena vozi-
la in tako na račun svoje invalidnosti
in trdobučnih zakonodajalcev služili s
prodajo avtomobilov zveneče tolarje.
To bi jm onemogočila samo dodatna
klavzula, da morajo biti uvožena vozila
za invalide prilagojena njihovi invalid-
nosti. Tako spretni smo pri spreminja-
nju ali dodajanju v naši zakonodaji, da
bi bil ta dodatek le mišji drekec, ki pa
bi napravil red pri prekupčevanju
osebnih vozil.
Nihče pri vsem tem pa ni pomislil,
da so z odlokom o prepovedi vozil
udarjeni tudi tisti invalidi, ki potrebu-
jejo samo invalidni voziček, čeprav
jim je ta edini pripomoček pri prema-
govanju življenjskih težav ali samo ar-
hitektonskih ovir.
Zato je odlok o prepovedi uvoza
osebnih vozil za invalide povsem v
navzkrižju s humanistično vsebino so-
cialistične revolucije, kjer se v snopu
plemenitega klasja bohoti tudi ljulka.
ZDENKA STOPAR
6. STRAN - NOVI TEDNIK

16. APRIL 1987
Nova zdraviliška travnata odeja
Tolikanj hvaljeni parki z izvirnimi cvetličnimi nasadi in kom-
pozicijami bodo tudi letos pritegnili oko in pozornost gostov
Zdravilišča iz Rogaške Slatine.
Po zakasneli pomladi so delavci, ki skrbijo za tovrstni izgled
Zdravilišča, spet pljunili v roke in zgrabili za delovna orodja. V
teh dneh so v zemljo zakopali posebne cevi, ki bodo po celotni
travnati površini in cvetličnih gredah pršile blagodejni
»umetni« dežek, kadar bo naravni odpovedal. Letos, tako zatrju-
jejo v Zdravilišču Rogaška Slatina, bo trava še lepša. Staro in
izmučeno bodo zamenjali z novo, angleško. »Takšno, kakršno
imajo v Angliji na nogometnih igriščih«, sta povedala zdravili-
ška delavca, ko smo ujeli v foto objektiv.
M. AGREŽ
Kozjanski upokojenci čili in aktivni
Preaseanik društva ostaja dr. Anton Sok
Na rednem letnem ob-
čnem zboru so se v nedeljo
dopoldne sestali člani dru-
štva upokojencev Kozje, v
katerem delujejo upokojen-
ci iz Kozjega, Lesičnega,
Buč in Podsrede.
Največ so govorili o zdrav-
stveni, socialni in stanovanj-
ski problematiki, ki je za to
kategorijo občanov oziroma
članov društva najbolj po-
membna. Seveda je bila v
ospredju tudi problematika
pokojnin oziroma tovrstna
politika, ki je pogosto v
navzkrižju z minuUm delom
in prispevkom posameznika.
Od celotnega upokojenega
prebivalstva na ožjem Koz-
janskem je v društvu v Koz-
jem vključenih kar 40 od-
stotkov občanov oziroma 10
odstotkov več kot leto po-
prej. Nad 90 članov je starih
nad sedemdeset let, šestino-
semdeset   članov   društva
upokojencev pa je dopolnilo
osem desetletij.
Ko so na občnem zboru
ocenjevali zdravstveno sta-
nje članov, so bili zadovoljni
ob podatku, da jih je kar 70
odstotkov razmeroma zdra-
vih, 27 odstotkov se jih zadr-
žuje doma in so deležni stal-
ne sosedske pomoči in po-
moči članov društva, ostali
pa so v domovih za ostarele.
Socialnih  problemov  med
upokojenci, člani društva nj^
prav tako imajo vsi zadov©.
Ijivo rešene stanovanjska
razmere.
Ocenili so še, da je pove.
zanost društva s kraji, od ko.
der so člani, dobra, kar seje
pokazalo tudi na nedeljskem
srečanju, ko so krajevna
skupnost Kozje ter temeljni
organizaciji Dekor in Metka
iz Kozjega,' prispevali del
sredstev za družabni del sre.
čanja upokojencev. Obogatil
ga je. nastop folkorne skupi,
ne ter Kozjanski moški oktet
iz Kozjega.
Predsedniško mesto so
ponovno zaupali doktorju
Antonu Soku, po devetih le-
tih pa je društvo dobilo novo
tajnico Mimico Belina. Izvo-
lili so še 11-člansko predsed-
stvo in člane vseh štirih pod-
odborov za posamezna ob-
močja v tem delu Kozjan-
MARJELA AGREŽ
V programu KS Vojnik velika soudeležba krajanov
v KS Vojnik so v preteklem
obdobju smelo realizirali vse,
kar je bilo v njihovem progra-
mu tretjega celjskega samo-
prispevka.
S pomočjo skupnosti izgrad-
nje objektov posebnega pome-
na (projekt kanalizacije Arclin,
asfaltiranje igrišča pri osnovni
šoli Vojnik, sofinancirali so iz-
gradnjo ceste Konjsko, asfalti-
rali 4 kilomete cest IV. reda) so
veliko naredili še s prostovolj-
nim delom (opravili so kar
3200 delovnih ur, kar je v de-
narju zneslo 320 milijonov).
Zato so optimistično zastavili
tudi letošnji program krajevne
skupnosti. Prednost imego
spet komunalni objekti in za-
nje imajo v letošnjem letu kar
osem režijskim odborov za iz-
gradnjo krajevnih cest. Pri teh
delih krajani dajejo 50 odstotni
delež od predračunske vredno-
sti investicije, bodisi v denar-
ju, delu ali naturalni obliki. Na
isti način so krajani KS Vojnik
pripravljeni graditi oziroma
popravljati vodovode, kanali-
zacijo, mostove in javno raz-
svetljavo. Zelo pa se prizade-
vajo in so pripravljeni sofinan-
cirati izgradr^o telefonskega
omrežja, za kar pa je pogoj no-
va telefonska centrala, za kate-
ro pa v tem času še niso zago-
tovljena denarna sredstva.
■ V program za predvideni
četrti samoprispevek v celjski
občini pa so krajani KS Vojnik
predlagali obnovitev treh do-
mov: kulturnega, mladinskega
in TVD Partizan.
Z. S.
Propagandisti so zborovali
Minuli teden so se zbrali na svoji redni letni skupščini propagandisti celjskega
območja. V razpravi so ugotovili, da Društvo ekonomskih propagandistov Celje razme-
roma uspešno izpolnjuje svoje cilje, ki so sijih zadali ob ustanovitvi pred osmimi leti. Poleg
skrbi za izobraževanje članov - udeležba na strokovnih seminarjih, strokovne ekskurzije -
so se vključevali tudi v pripravo akcij širšega družbenega pomena kot je Teden domačega
filma, dodatno zbiranje sredstev za celjsko bolnišnico, celostna podoba vizuelnih komuni-
kacij mesta Celja in letos Mladinski pevski festival. Ugotovili pa so tudi, da propagandisti v
nekaterih delovnih organizacijah ne naletijo na razumevanje, ko gre za dopolnilno izobraže-
vanje, udeležbo na posvetovnajih in drugih manifestacijah s področja tržnega komunicira-
nja. Nerazumljivo je, da ob odpiranju tržnega gospodarjenja odrekamo pomen pridobivanja
novih znanj v trženju.
A.K.
Obnavljanje domov na Celjskem
Republiška skupnost so-
cialnega varstva je v svoje
srednjeročne finačne načrte
do leta 1990 vključila tudi
obnovo nekaterih domov za
starejše občane na našem
območju in dve novograd-
nji v šentjurski in velenjski
občini. Čeprav sodi celjsko
območje v primerjavi z
ostalimi območji v Sloveni-
ji v sam vrh po številu pro-
stih mest v domski oskrbi,
pa je v zadnjem času vse
več težav tudi na našem ob-
močju.
V celjskem in šmarskem
domu morajo namreč v zad-
njih letih odklanjati prošnje
za sprejem občanov iz dru-
gih občin, saj sta domova
prezasedena,   prednost  pri
sprejemu pa imajo starejši iz
domače občine. Letos naj bi
zaključili z obnovitvenimi
deli in izgradnjo toplovoda v
Lambrechtovem domu v
Slovenskih Konjicah, pri-
hodnje leto pa bodo končali
z obnovitvenimi deli v celj-
skem domu upokojencev in
obnovili novi del ter uredili
skladišče v domu Nine Po-
kom v Grmovju, že lani so
funkcionalno posodobili
šmarski dom upokojencev,
dokončno pa so obnovili in
uredili tudi stari del doma
upokojencev na Polzeli ter
tako pridobili 52 novih po-
stelj. Se 250 novi postelj za
varovance v domski oskrbi
pa bi pridobili z dvema no-
vogradnjama v velenjski in
šentjurski občini.
Titovem Velenju naj bi
do leta 1990 zgradih dom za
varstvo odraslih, kjer bi na-
šlo prostor 120 varovancev,
šentjurski dom upokojencev
pa bo ponudil mesto 130 sta-
rejšim občanom. V Republi-
škem komiteju za zdravstvo
in socialno varstvo, kjer so
pripravili program naložb
ugotavljajo, da je za temelji-
to in prepotrebno obnovo
mreže socialnih domov v
Sloveniji premalo denarja in
lahko zaenkrat postorijo le
najnujnejše. Vse to pa dolgo-
ročno seveda ne more reše-
vati težav, ki se v socialnem
varstvu kopičijo zadnja leta.
IVANA FIDLER
Glasbeno šolo že
začeli urejati
Svet šentjurskega Vzgoj-
noizobraževalnega zavoda
je sprejel okvirni načrt ob-
novitvenih del na posamez-
nih šolah do leta 1990, ki jih
bodo opravili s pomočjo
sredstev združene amorti-
zacije.
Že lani so obnovili prosto-
re in nabavili opremo za ra-
čunovodstvo. Letos pa naj bi
na šoli v Slivnici uredili spe-
cialno učilnico za tehnični
pouk. Na Planini namerava-
jo preurediti kotlovnico, na
Glasbeni šoli pa so pred ne-
kaj dnevi že začeli sanirati
notranjost objekta. V ta na-
men naj bi dobili 10 milijo-
nov dinarjev amortizacije,
medtem ko bi na Planini in v
Slivnici dobili nekaj več kot
7 milijonov. Letošnji načrti
so po mnenju sveta VIZ pov-
sem uresničljivi, saj so jih za-
stavili v okvirih materialnih
možnosti.
Leta 1988 pa naj bi prišh
na vrsto še šoli na Ponikvi,
kjer bodo uredili tla učilnic,
ter v Dramljah, kjer bodo
morali toplotno izolirati stro-
pe. Najbolj zahtevna dela pa
jih čakajo na šentjurski šoh,
kjer bodo morali obnoviti
dotrajan stari del, zato bo šo-
la prišla na vrsto šele čez dve
leti. Dela bodo morali izvaja-
ti postopno, saj jih zaradi
dvoizmenskega pouka ne
bodo mogli opravljati nepre-
kinjeno. Na nekaterih šolah
so načrtovali še nekaj manj-
ših posegov, ki pa jih bodo
uresničili le, če bo dovolj de-
narja. Pri vseh naštetih delih
pa naj bi finančno pomagali
tudi izobraževalna in teles-
nokulturna skupnost ob-
čine.
D.S.-
Kurirčkova torbica
v mozirski občini
Od petka do torka se
bo v mozirski občini mu-
dila Kurirčkova pošta.
Mladi Mozirjani jo bodo
sprejeli v petek ob enajsti
uri na Gneču pri tamkaj-
šnjem spomeniku, v to-
rek pa jo bodo ob deseti
uri predali na Černivcu
mladim sovrstnikom iz
kamniške občine.
J.V.
Tudi godec jim kdaj zagode
^Rečiška dolina ponovno
oživlja. Razvoj industrije in
večja skrb za družbeni stan-
dard povzročata, da se vse-
več mladih odloča, da osta-
nejo v domačem kraju. Tudi
sami napravijo veliko, da se
v kraju bolje počutijo, z
udarniškim delom so si ure-
dili športna igrišča, največja
pridobitev zanje in pa za de-
lo kulturnoumetniškega
društva pa je obnovljena
dvorana v gasilskem domu.
Pred kakšnim letom in pol
so v okviru kulturnega dru-
štva ustanovili tudi folklor-
no skupino. Že po nekaj me-
secih vaj so se predstavili na
lanski občinski reviji folklor--
nih skupin v Laškem, letos
pa so z izvirnim programom
napovedali, da so svojo ljubi-
teljsko dejavnost vzeU sila
zares.
Mentorica jim je Erika
Krašek, ki že dvajset let vodi
folklorni krožek na osnovni
šoh v Laškem. »V Rečici so
že od nekdaj doma veseli lju-
dje,«  pravi Erika Krašek.
»To se vidi tudi v načinu nji-
hovega petja in plesanja. Vsi
člani skupine zbiramo ljud-
sko gradivo in iz vsega, kkr
smo doslej zbrali, že lahko
izluščimo posebnosti ljud-
skega izročila rečiške doline.
Večina pesmi in plesov je
prirejenih po že znanih slo-
venskih ljudskih pesmih in
plesih, vendar so bolj živah-
ni, mnogo bolj nagajivi, kjer
si ne nagajajo zgolj plesalci
med sabo, temveč jim rad po
svoje zagode tudi harmoni-
kar. Razlikujejo se tudi po
načinu petja. To je glasno,
četudi večglasno, pevci lah-
ko kdaj po svoje potegnejo,
pa tudi ni nujno, da se zme-
r^ držijo besedila.«
Folklorna skupina šteje
deset parov in harmonikarja.
Imajo pa še moški in ženski
pevski zbor, ki ohranjata iz-
viren rečiški način petja.
»Nimamo še dovolj snovi
za celovečerni program, ven-
dar ga že pripravljamo. Na-
stopili bodo pevci in plesal-
ci, zbiramo pa vse ljudsko
gradivo, s katerim bomo na
-svoj način skušali orisati na-
vade in posebnosti ob nekot
največjem osebnem prazni-
ku - godu.«
VVE
Nastop rečiške folklorne skupine na občinski reviji je vzbudil precej pozornosti in pohval.
(Foto: E. Masnec)'
16. APRIL 1987

NOVI TEDNIK - STRAN 7
Pohod ob spominskih obeležjih
Tudi letos bodo v krajevni skupnosti Liboje pri-
pravili zdaj že 5. pohod ob spominskih obeležjih, ki
so na področju te krajevne skupnosti.
Za pohod je vsako leto večje zanimanje, tako da se ga
udeležuje že po nekaj sto pohodnikov različnih staro-
sti. Za letošnji pohod, ki bo 25. aprila s pričetkom ob 9.
uri pri spominskem obeležju pri Savinjskem mostu v
Kasazah, je organizator pripravil novost. Na prejšnjih
pohodih so pri vsakem spominskem obeležju govorili
o njegovem pomenu, tokrat pa bo to na kratko napi-
sano na kartončku, ki bo veljal za vseh naslednjih pet
let. Če bo kdo sodeloval na vseh petih pohodih, bo
dobil še posebno priznanje. Zaključek pohoda, ki sodi
v okvir proslavljanja dneva OF, 1. maja in krajevnega
praznika 3. maja, bo na Brnici nad Libojami.
TV
Bo kres zagorei?
Mladinci iz Šentvida pri
Grobelnem pripravljajo ko-
nec aprila nekaj kulturno-za-
bavnih prireditev, ki se bodo
pričele ob praznovanju kra-
jevnega praznika, zaključile
pa z nekoliko drugačnim
kresovanjem. Pravzaprav je
to po dolgem času spet nekaj
mladinskih prireditev, ki ka-
žejo, da se bo delo v mladin-
ski organizaciji kljub razprti-
jam med šentjursko in šmar-
sko in šmarsko občino, ven-
darle spet okrepilo.
Mladinci pripravljajo za
krajevni praznik, ki ga v
Šentvidu praznujejo 25. apri-
la, kulturni program. Okro-
glo mizo o ekologiji in zabav-
no prireditev pa bodo mladi
pripravili 28. aprila. Podna-
slovih so jo z delovnim na-
slovom   »Ne   umiraj,   moj
gozd zeleni«, v zabavnem de-
lu pa bo med drugimi nasto-
pil tudi Marijan Smode. Na
predvečer praznika dela bo v
Šentvidu zabavna prireditev
z ansamblom Vikija Ašiča,
mladinci pa so si za rdečo nit
izbrali šaljive vložke, ki bodo
zaokrožili prireditev »Kres je
zagorel, sežgimo čarovnico!«
Pri pripravah na kulturne
dneve, kot so mladi v Šentvi-
du poimenovali zadnji teden
v aprilu, so mladincem po-
magali na občinski konfe-
renci v Šentjurju ter nekaj
obrtnikov, ki so prispevali
denar. Poleg težav s prosto-
rom, ki ga v Šentvidu pri
Grobelnem mladi že dolgo
pogrešajo, jim za večje prire-
ditve primanjkuje tudi de-
narja.
I. F.
Srečanje malih
vokalnih skupin
v soboto, 11.4.1987 je bila
v Vojniku revija malih vo-
kalnih skupin, ji jo organi-
zira PD »France Prešeren iz
Vojnika« pod pokrovitelj-
stvom ZKO Celje.
Že sedmič je bila dvorana
kulturnega doma polno zase-
dena, kar ponovno priča, da
so te revije dobile v kraju in
širši okolici popolno domo-
vinsko pravico. Novost le-
tošnje revije je bila, da so po-
sebej nastopili domačini iz
celjske občine in v drugem
delu gostje. Nastopali so v
prvem delu: moški oktet
»Podoglarji«, moški oktet
Štore, vokalni kvartet »Fran-
kolovčani«, oktet »Terca« in
mešani oktet »Lastovka« iz
Polzele, kvartet »Ingrad« iz
Rogaške Slatine, oktet Po-
nikva, »Savinjski oktet« Ža-
lec, »Obirski ženski oktet«.
Med obemi deli koncerta pa
je nastopila dekliška vokal-
na skupina »Lipca« iz Ljub-
nega ob Savinji, ki jo vodi
Alenka Kralj in jo sestavljajo
njene učenke iz šolskega
zbora. Revija je imela letos
prvič izborni značaj, kajti
prav letos se je pokazala po-
treba, tudi male vokalne se-
stave kategorizirati in jih na
nek način poistovetiti z odra-
slimi zbori, ki že leta svojo
kvaliteto dokazujejo na ob-
činskih in medobčinskih
srečanjih. Revijo sta sprem-
ljala dva predstavnika me-
dobčinske pevske zveze in
ugotovila, da je bil letošnji
koncert na dostojni pevski
višini, ker je pokazal viden
napredek v programskem in
umetniškem smislu.
Vsi sestavi so bili za svoj
nastop temeljito pripravlje-
ni, tako da ni bilo nobenih
spodrsljajev ali podpovpreč-
nega petja. Interpretacije pe-
smi so bile smiselne, tudi di-
namično niansiranje je bilo
smotrno. Pri nobenem ni bi-
lo čutiti občutnih intonanč-
nih težav. Vidi se, da pevci
bolj ali manj gojijo pevsko
tehniko, čeprav bi se dalo še
marsikaj postoriti v tej sme-
ri. Posebej sta na reviji izsto-
pala: oktet Terca, ki bi si za-
služil najvišje priznanje med
nastopajočimi in ženski ok-
tet iz Koroške, kije dobesed-
no presenetil, kajti redko je
slišati mali ženski sestav s
tako zlitimi glasovi in s tako
vokalno tehniko.
Vsem nastopajočim in or-
ganizatorejem gre iskreno
priznanje za trud in uspeh
revije. Kvalitetna rast, ki je
bila ugotovljena, je potrdilo
stare resnice, daje združeva-
nje umetniškega hotenja z
ljubeznijo do glasbe najbolj-
ši porok, da bo naslednja re-
vija pokazala še več. Ne bo
škoda naporov, da se to do-
seže.
MARJAN LEBIČ
Plakat o varčevanju
Likovno koionijo pripravijo Ljultijanska
banka
Druga likovna kolonija za
učence osnovnih šol s Celj-
skega, ki jo je pripravila
Ljubljanska banka - Sploš-
na banka Celje v sodelova-
nju z osnovno šolo Edvard
Kardelj v Slovenskih Ko-
njicah, je uspela in ponovno
potrdila, da vodi akcija v
pravo smer. Lani so otroci
iz gline oblikovali hranilni-
ke, v petek pa so v Sloven-
skih Konjicah upodabljali
plakat na temo o varče-
vanju.
V Slovenske Konjice so
prišli mladi likovniki iz 34
centralnih osnovnih šol sku-
paj s svojimi mentorji in že
zjutraj krepko prijelo za čo-
piče. Ustvarili so nekaj iz-
jemno zanimivih plakatov in
najboljše je strokovna komi-
sija izločila za razstavo, ki je
zdaj na ogled v šoli v Sloven-
skih Konjicah. Komisija ni
imela lahkega dela. Nagrade
so prejeli: Tina Pregel, os-
novna šola Slavko Slander
Celje, Vesna Prevolšek, os-
novna šola Bratov Dobrotin-
šek Vojnik, Klemen Prah,
osnovna šola Edvard Kardelj
Rogatec, Tanja Dobrave, os-
novna šola Bratov Juhart
Šempeter, Nataša Leskov-
šek, osnovna šola Franja
Vrunča Shvnica pri Celiu,
Tjaša Trunkl in Klara Trpko,
osnovna šola Dušana Jereba
Slovenske Konjice in Vlasta
Kokolj, osnovna šola Edvard
Kardelj Slovenske Konjice.
Mladi likovniki in mentor-
ji so si ogledali tudi delovno
organizacijo Konus in Slo-
venske Konjice. Gmotno pa
so akcijo podprli tudi v
Aeru, Konusu in Papirnici
Radeče. MATEJA POJED
Foto: EDI MASNEC
Na drugi likovni koloniji v Slovenskih Konjicah so učenci
uporabljali plakat na temo v varčevanju.
Praznik za radeški kino
Preko petdeset let stare kinoprojek-
torje v radeškem kinu bodo končno
zmenjali s sodobnejšo opremo. Preden
bodo namestili nove projektorje znam-
ke Meopta, bodo uredili kinokabino in
obnovili električno inštalacijo. Boljše-
mu zvoku in sliki pa bo pridalo svoje
tudi novo filmsko platno.
Kino v Radečah je bil na tem, da ga
zaprejo, saj so se zadnje čase gledalci vse
bolj pritoževali nad kakovostjo predva-
janja. Delavsko prosvetno društvo Rade-
če, ki upravlja s kinom, pa ni moglo za-
gotavljati kakovostnega programa, saj
jim distributerji niso mogli zaupati so-
dobnejših in bolj kakovostnih filmskih
dosežkov. Zato je bil izbor filmov slab. V
glavnem so predvajali komercialne filme !
z lahkotnejšo vsebino, kije sicer vabila v
dvorane več gledalcev, ni pa mogla pri-
spevati k razvoju filmske kulture.
Sredstva za opremo so prispevali ob-
činska kulturna skupnost in združeno
delo z radeškega območja. Obnovo rade-
ške kinodvorane bodo dokončali tik
pred praznikom osvobodilne fronte. Ta-
krat bodo Radečanom in okoličanom za-
vrteli dva novejša slovenska filma Kor-
moran in Čas brez pravljic.
Delavsko prosvetno društvo Radeče
pa bo končno lahko začelo uresničevarti
svoj program razvoja filmske dejavnosti
z boljšim izborom filmov, svoj prispevek
pa bo lahko dal tudi programu filmske
vzgoje v osnovnih šolah.
FRANC OKORN
Najmlajši gasilci so se izkazali
Občinska gasilska zveza Žalec je pred dnevi v počastitev štafete mladosti za pionirje in
pionirke OŠ Peter Šprajc-Jur v Žalcu pripravila pred gasilskim domom Žalec praktične
vgje. .
Nastopili so pionirji A iz GD Žalec in pionirji B GD Šempeter. Izvedli so več praktičnih
v^ s hidrantom, polaganjem cevovoda in motorno brizgalno. Anton Gros, poveljnik OGZ
Žalec, je mladim nazorno orisal vsako vajo ter pomen gasilstva v naši družbi. Poudaril je
tudi pomen vključevanja najmlajših v gasilske vrste in pionirje in pionirke, ki so si vajo
ogledali, povabil k sodelovanju. Njihovo živahno zanimanje dokazuje, daje vehko šolarjev,
ki bi z veseljem sodelovah v gasilskih vrstah le spodbuditi jih je treba. j. BAVČAR
Letni občni zbor
žalskih gasilcev
v dvorani gasilskega dru-
štva v Žalcu je bil letni ob-
čni zbor Občinske gasilske
zveze Žalec. Na njem so se
zbrali delegati 38 teritorial-
nih in 7 industrijskih dru-
štev.
Iz poročil predsednika
zveze Jožeta Kudra, povelj-
nika Antona Grosa, referen-
ta za mladino Branka Vren-
ka in referentke za članice
Slavice Pušnik je razvidno,
da je bilo delo uspešno na
področju požarnega varstva,
vzgoje kadrov in tekmova-
nja. Število požarov lani je
bilo manjše, vseeno pa so
morali gasilci petindvajset-
krat intervenirati. Razvoj ga-
silskih društev je bil tudi v
preteklem letu uspešen, saj
so zvezo ponovno obogatili z
dvemi društvi na Dobrovljah
in Tešovi v KS Vransko.
Opremljenost gasilskih dru-
štev je do neke mere zadovo-
ljiva, so poudarili na občnem
zboru, da bi bih kos vsem
nalogam je potrebno nabavi-
ti še najmanj dve avtocister-
ni za 5000 1 vode in 23 metr-
sko mehanično lestev. Tudi
letos bodo pripravili tečaj za
nižje gasilske častnike in iz-
prašane gasilce.
Na občnem zboru so pode-
lili 22 gasilskih občinskih
priznanj druge stopnje, eno
prve, ki jo je prejelo gasilsko
društvo Dol pri Hrastniku.
Za častnega poveljnika OGZ
Žalec so imenovali Antona
Farčnika.
T. TAVČAR
Gasilsko društvo
na Dobrovljah
Na Dobrovljah, v KS Bra-
slovče, je že od lani delova-
'a gasilska desetina v okvi-
''i vaškega sveta. Pred ča-
som pa so ustanovili pri-
pravljalni odbor za ustano-
vitev gasilskega društva, ki
8a je vodil Jože Ramšak,
Predsednik vaškega sveta.
. Po temeljitih pripravah so
'f^eh prejšnji teden ustanov-
]Ji občni zbor in ustanovili
gasilsko društvo Dobrovlje,
je vključeno y Občinsko
S^silsko zvezo Žalec in po
^sti 45. društvo.
J. Sprejeli so program dela,
'inančni načrt, za prvega
^fedsednika pa so izbrah
^'■anca Uratnika. Društvo
^(eje   ob   ustanovitvi   33
lanov. ^ TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
MM,
16. APRIL 1987
Goga po švedi^itti
Avgust Strlndberg: Sonata stranov - predstava SLG Celje
Naravnost presenetljiva
je svežina tega 80 let stare-
ga Strindbergovega dram-
skega teksta. V razkrivanju
gole človeške eksistence je
Strindberg šel že tako glo-
boko kot poznejši vrhovi
absurdne drame (npr. Bec-
kett). Sonata strahov je,
skratka, na ravni »krizne«
moderne zavesti.
Ta komorna igra, kot je
imenuje avtor, prikazuje vr-
sto ljudi, ujetih v dvoje zapr-
te prostore: estetsko lepe so-
be in mučno-mračne dušev-
ne kamrice. V nekaj likih iš-
čemo lahko osnove ali pove-
zave s poznejšimi osebami v
Grumovem Dogodku v me-
stu Gogi. Tudi nekateri liki
pri Strindbergu so že »opu-
stili življenje« ali pa živijo
vampirsko življenje, sesajo
svežo kri drugih. Soočeni
smo z na rob prignanimi člo-
veškimi usodami, s krivdo,
ki jo osebe prinašajo iz prete-
klosti in prenašajo zdaj, s
praznino njihovega življenja
in z brezizhodnostjo prihod-
njega. Poetično je to občutje
najbolj izrazil Prešeren v
znameniti pesmi Pevcu: Kdo
uči izbrisat iz spomina nek-
danje dni, brezup prihodnjih
odvzet spred oči, praznoti
ubežati, ki zdanje mori!«
Študent, mladenič, ki pri-
de v ta moreči svet »strahov«
predstavlja drugačnost, di-
namično aktivistični kon-
trast statično-pasivistični
druščini. Vendar tudi on do-
živi ob koncu težo spozna-
nja: »Vse stvarstvo je prekle-
to, vse življenje«. Zanimiv je
idejni obrat iz krščanskega
sveta k Budi: »Ti modri, mili
Buda, ki sediš tu in ča-
kaš . ..« Osrednji dramski
preobrat je pravzaprav v raz-
vojni liniji Starca (ravnatelja
Hummla). Leta je sprva raz-
krinkovalec drugih, slednjič
pa razkrinkan od drugih. V
tem bolnem svetu tudi ljube-
zen (Študent-Gospodična) ni
mogoča. Režiser Dušan Mla-
kar je ustvaril čisto, premi-
šljeno, izbrušeno predstavo s
smiselno prostorsko organi-
zacijo, s primerno izbiro in
dobrim vodenjem igralcev.
Predstava priteguje tako z
vzdušjem kot z vizualnimi
elementi. Za slednje je seve-
da predvsem zaslužna sceno-
grafka Meta Hočevarjeva.
Belovi-vna scena je obenem
estesko dovršena in pomen-
sko utemeljena. Izraža tako
zaprtost kot prepustnost, ta-
ko zakritost kot odkrivanje,
tako ujetost kot uhajanje ali
izginjanje.
Med igralci sodi na prvo
mesto Janez Bermež, ki je
podal kot Starec ponovno
eno svojihkapitalnih vlog.
Bil je sugestivno starčevsko
nebogljen pa spet bister
usmerjevalec dogajanja, su-
veren razkrinkovalec in sled-
njič vase se sesedajoče odmi-
rajoče bitje. Zvone Agrež je
izpeljal Študenta kot naivne-
ga mladeniča, ki se ob sreče-
vanju z obdajajočim ga sve-
tom postopoma preoblikuje
v lastnika »izgubljenih ilu-
zij«. Močno opazna je bila
Ljerka Belakova kot bizarna
Mumija. Grotesknost te vlo-
ge je oblikovala v pravi in
zanesljivi meri. Jagoda Vajt
je zaigrala hirajočo, svetu od-
maknjeno Gospodično zbra-
no in intezivno. Stanko Po-
tisk je bil kot Polkovnik spr-
va naduta forma, v spre-
membi pa skrušena eksi-
stenca. Igor Sancin je bil ele-
gantni služabnik Johansson,
Jože Pristov pa prekaljeni
služabnik Bengtsson. Med
groteskiziranimi liki so se za-
nimivo pojavili še: Mija Men-
cejeva, Anica Kumrova, Dra-
go Kastelic, Borut Alujevič.
Dobro kostumografijo je pri-
pravila Alenka Bartlova.
Sonata strahov je spet po-
membna obogatitev celjske-
ga in slovenskega repertoar-
ja in sodi po svoji izrazni kul-
turi na razveseljivo visoko
stopnjo gledaUške umet-
nosti.
ANDRIJAN LAH
CFS uspešna v
ČSSR
V nedeljo se je iz ČSSR
vrnila Celjska folklorna
skupina, ki je v Olomo-
ucu navdušila z dvema
folklornima nastopoma,
sicer pa se je kot edina
tuja folklorna skupina
udeležila drugega med-
narodnega srečanja mla-
dinskih pevskih zborov
iz ČSSR, NOR, Avstrije
in Danske.
Mladi Celjani so dostoj-
no opravili svoje kultur-
no poslanstvo, sedaj že
tretjič na Češkoslova-
škem, v Olomoucu pa se
bodo še dolgo spominjali
glamočkih, makedonskih
in drugih plesnih ritmov.
UM
KOn/IENTIRAMO
Mora kultura res
postati Pepelka?
Zakon o začasni prepovedi
razpolaganja z delom druž-
benih sredstev za porabo v
družbenopolitičnih skupno-
stih in SIS za letos je vnesel
precejšnjo zmedo in težave v
izvajanje dogovorjenega pro-
grama kulturnih dejanvosti
tudi celjski občini. Skupšči-
na je namreč program spre-
jela pred interventnim za-
konom.
Način oblikovanja dovo-
ljene višine sredstev, kije os-
nova za letos, in blokada
sredstev, izjemno neugodno
vplivata na izvajanje progra-
mov vseh družbenih dejav
nosti, ne le kulture.
Pri celjski interesni skup.
nosti so zaenkrat naredili vse
kar so mogli, da v času. ko se
srečujejo s številnimi nejas-
nostmi in še nepopolnim
poznavanjem vplivov zako-
na ne bi ogrozili osnovne de-
javnosti izvajalcev. V aprilu
ne bo prišlo do težav pri iz.
plačilu osebnih dohodkov,
to pa seveda ne velja za vse
druge obveznosti izvajalcev
programov. V pristojnih or-
ganih skupščine kulturne
skupnosti so se že dogovori-
li, da bodo vse akcije odložili
na poznejši čas in da bodo v
kulturi izvajali samo rodne
programe dela. Odlaganje
nekaterih delov programov
skupnosti na poznejši čas pa
utegne pomeniti, da števil-
nih akcij letos ne bo mogoče
ne pravočasno začeti in ne
končati. Posebej pri celjski
kulturni skupnosti opozarja-
jo na ves program spomeni-
ško varstvenih akcij in pro-
gram kulturnega sodelova-
nja, prodajno razstavni pro-
gram, nadaljevanje stalne
razstave o povojni sociali-
stični izgradnji, zaščitna ar-
heološka izkopavanja, na no-
ve zaposlitve, nakup knjiž-
ničnih gradiv. . .
Položaj v kulturi je težak.
Neprijeten je tudi zato. ker je
kulturni skupnosti Celje z
velikim razumevanjem druž-
benopolitične skupnosti
uspelo lani in že tudi predla-
ni položaj v kulturi kljub
vsemu izboljšati. Končno so
začeli reševati amortizacijo
kulturnih objektov, tisti del
programa, ki so ga v drugih
družbenih dejavnostih že
zdavnaj uredili.
V kulturi se zato .sedaj, ne
da bi hoteli povsem zagre-
njeno reagirati, vendarle
sprašujejo, ali je bilo relativ-
no izboljšanje položaja kul-
turnikov samo bežen pre-
blisk in nič več? Hkrati pa
vselej optimistično naravna-
ni kulturni delavci upajo in
pričakujejo, da bodo pristoj-
ni v Sloveniji in tudi v Celju
naredili vse, da dejavnosti ne
bi še naprej siromašili.
MATEJA PODJED
Plesna skupina Akt pred domačim
občinstvom
Celjska plesna skupina
Akt bo imela jutri prvo ce-
lovečerno predstavo. Zače-
la se bo ob 19.30 uri v Slo-
venskem ljudskem gledališ-
ču v Celju.
Najprej bo nastopila fan-
tovska skupina plesnega gle-
dališča pionirskega doma
Cvetke Jerinove. Sest deč-
kov bo uprizorilo Formo vi-
vo Barba Pape, ki jo je gibal-
no in likovno oblikovala Ana
Vovk Pezdir.
Na temo Letni časi Caj-
kovskega in ob spremljavi
pianistke Metke Leber bosta
plesali Tanja Pezdir in Ma-
gda Rožej.
Pantomimsko točko Balet-
ka bo izvedla gostja Jana Ko-
vačič, ki je bila dolgoletna
plesalka v skupini Akt, sedaj
pa je glasbeno plesna peda-
goginja in učenka ter sode-
lavka pantomimika Andresa
Valdesa.
Sledila bo plesna parodija
Kure v izvedbi skupine Akt.
Glasbeno spremlja dogaja-
nje fagotist Aleksandar Spa-
sič, kostume pa je oblikoval
Jože Muhovič.
Drugo dejanje se bo priče-
lo z etudo Vraže, ki je nastala
v koreografski delavnici
Zimske plesne šole v Mari-
boru. Plešejo člani skupine
Akt in plesnega gledališča
pionirskega doma.
. Zgodba plesa Tehtanje
duš je povzeta po ljudski
motiviki, ki jo je glasbeno in
likovno (maske, kostumi)
dopolnila likovna umetnica
Eka Vogelnik na koreografi-
jo Ane Vovk Pezdir.
VVE
Soisii priiriili iilailli pnicif t iaicii
Na reviji otroških in mla-
dinskih pevskih zborov os-
novnih šol občine Želec je v
soboto, 12. aprila v Grižah in
v nedeljo, 13. aprila v Prebol-
du nastopilo skupaj 18 otro-
ških in mladinskih zborov.
Tako število mladih pevcev
kaže na uspešno delo zboro-
vodkinj na teh šolah. Edina
šola v občini, ki se z zborom
ni predstavila, je bila osnov-
na šola Šempeter.
Oba koncerta sta bila v šol-
skih telovadnicah, ki sta bili
okusno pomladansko aranžira-
ni, vso organizacijsko skrb za
revijo pa je prevzel aktiv učite-
ljev glasbe, ki ga vodi Breda
Veber.
Zborovodkinje: Vlada Hode,
Ljuba Čurčič, Janja Gorišek,
Breda Veber, Damjana Mla-
kar, Anica Gaber, Darinka Ko-
ritnik, Zdenka Markovič, Ne-
venka Marovt. Manja Urankar,
Romana Novak, Mojca Dobnik
in Valerija Dolar so izbrale so-
doben, prijeten program, ki so
ga izvajali pevci vedrih obra-
zov. Posebej glasovi v otroških
zborih so bili mehki, božajoči,
tako da je razbijaška klavirska
spremljava pri nekaterih zbo-
rih vplivala na poslušalca zelo
neugodno in je pokvarila do-
ber vtis o zboru. Klavirski
spremljavi bo potrebno v pri-
hodnje posvetiti mnogo več
pozornosti. Delo z otroškimi
zbori kaže na načrtno delo, ki
bo v prihodnjih letih na mla-
dinskem zborovskem področ-
ju v tej občini privedlo do no-
vih, kvalitetnih mladinskih
zborov, do nastopov na repu-
bliški reviji v Zagorju ter do
tekmovanja na festivalu v Ce-
lju. Posebno pohvalo name-
njam otroškim zborom osnov-
nih šol Petrovče, Galicija in Li-
boje.
Svojo kvaliteto so dokazali
tudi mladinski zbori. Vseka-
kor je najboljši mladinski pev-
ski zbor osnovne šole Peter
Šprajc-Jur Žalec, ki ga vodi
Zdenka Markovič. Zbor se te-
meljito pripravlja za tekmova-
nje na festivalu v Celju konec
meseca maja. S vojim progra-
mom, sočnim, naravnim zbo-
rovskim zvokom, čisto intona-
cijo in zanimivo interpretacijo
bo zagotovo tudi letos posegel
po festivalskem odličju.
Po stopinjah žalskega zbo-
ra sta očitno krenila tudi
mladinska zbora s Polzele in
Prebolda. Za oba je značilna
čista intonacija, prijeten
mladinski zvok ter muzikal-
no dirigiranje obeh zboro-
vodkinj. Prav bi bilo, da obe
zborovodkinji takoj začneta
načrtovati za prihodnje leto
tudi nastop na republiški re-
viji.
Nastop vrste mladih zbo-
rovodkinj na tej reviji kaže
na potrebno izkazano skrb
odgovornih za to delo. Prav
bi bilo, da bi tem zagnankam
še nekaj let pomagali pri iz-
popolnjevanju, pri iskanju in
ustvarjanju višje kvalitete
tudi z dobrimi mentorji. De-
lo z mentorji jim bo odkrilo
še tiste ti^jne ustvarjanja na
zborovskem področju, ki jih
ne more odkriti nobeno šol-
sko predavanje. Odkrijejo se
vsakemu posamezniku pre-
ko izkušenj, ki si jih z leti
sam nabere, pot odkrivanja
pa je s pomočjo mentorja
lahko mnogo krajša in manj
naporna. Pomoč se bo boga-
to povrnila v številnih do-
brih, veselih, delavoljnih lju-
deh, ki se vzgajajo pri zbo-
rovskem, petju.
DRAGICA ZVAR
• Foto: T. TAVČAR
Živo na gledaliških odrih na Celjskem
v teh dneh potekata kar dve po-
membni medobčinski prireditvi:
medobčinska revija gledaliških sku-
pin in medobčinska Naša beseda '87
Prva se je pričela na odru kulturne-
ga doma v Šmarju pri Jelšah, kjer seje
predstavila gledahška skupina Ama-
terskega gledališča Velenje in Titove-
ga Velenja s komedijo Branislava Nu-
šiča: »GOSPA MINISTRICA«, v režiji
Bogomira Verasa. V sredo pa je na
odru tmoveljske »Zarje« v Trnovljah
pri Celju gostovala gledališka skupina
KUD »Anton Aškerc« iz Šmarij pri
Jelšah z delom Johna Millingtona
Syngeja: »VRAŽJI FANT Z ZAHOD-
NEGA SVETA«, ki gaje s tem ansam-
blom režijsko postavil domačin Jože
Čakš. Danes bosta ob 19. in 20. uri na
odru kulturnega doma na Polzeh kar
dve predstavi. Najprej bo gledališče
Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki
predstavilo Fritz - Verasovo delo: »BI-
TI, NE BITI«, v režiji Bogomira Vera-
sa, za tem pa bo domača skupina DPD
»Svoboda« Polzela zaigrala komedijo
Iva Brešana: »Slavnostna večerja v po-
grebnem podjetju«, ki jo je na oder
postavil Jaka Jeršič. Vse predstave
spremlja tudi republiški selektor, ki
sestavlja program letošnjega republi-
škega zaključnega srečanja gledaU-
ških skupin Slovenije.
V torek, 14. aprila pa seje pričela na
odru kulturnega doma v Grižah tudi
letošnja medobčinska prireditev Naša
beseda '87. Ob 8. uri seje najprej pred-
stavil gledališki krožek Osnovne šole
iz Šentvida pri Grobelnem z »Užalje-
nim medvedkom v vrtcu pri Stari Ko-
zi«, ki ga je režijsko pripravila Marta
Mastnak, nato pa še Osnovna šola »Ed-
vard Kardelj« iz Slovenskih Konjic z
igrico »Pe počitniške pe pravljica«, av-
torice in režiserke Marije Golčer. Ob
10. uri je nato bila še igrica Leopolda
Suhodolčana: »Figole - fagole«, ki jo
je predstavil gledališki krožek Osnov-
ne šole iz Rogatca, v režiji Lidije Zale-
zina, ob 12. uri pa sta se predstavili še
dve skupini. Pionirska gledališka sku-
pina Gledališča pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki z delom »Medved z
vrtnico« v režiji Slavice Pečnik jn pa
gledališki krožek Osnovne šole Šmar-
je pri Jelšah s »Ključkevim rojstnim
dnevom«, v režiji Tanje Jarec. V sredo
15. aprila se je prireditev nadaljevala
na odru kulturnega doma Žalec in pa v
tamkajšnji knjižnici. Predstavile so se
naslednje skupine: lutkarji iz Srednje
pedagoške šole v Celju z »Mačjimi in
čukastimi pesmimi«, v režiji Alenke
Tacol, mladinska skupina KUD »Zar-
ja« Trnovlje Celje in Osnovne šole
»Franja Vrunča« Celje Hudinja z reci-
talom Štefana Žvižeja: »Ljubim mla-
dost« ter v režiji Štefana Žvižeja, Te-
ater mladih jz Griž je predstavil musi-
cal Norme Šerment: »Ljubim, ljubiš«,
v režiji Bojana Šalamona. Tehniška
srednja šola »Maršala Tita« Celje seje
predstavila kar trikrat in sicer skupina
gledališke delavnice I z recitalom »Po-
doba pesnice Jane Kvas«, skupina gle-
daUške delavnice II pa z recitalom
»Moja duma«, v režiji Helene Muha in
pa Ines Slokar z lastnimi pesmimi, ki
jih je spremljala na kitari. Mladi iz Os-
novne šole »Anton Ašekrc« iz Titove-
ga Velenja so prikazali recital »Vse ti-
čice lepo pojo«, srednješolci iz celjske
Srednje družboslovne šole pa Gorana
Glavačiča: »Resnico o Amletu, kralju
danskem«.
Jutrišnji dan letošnje medobčinske
Na.še besede je namenjem plesni dejav-
nosti. Na odru kulturnega doma na Pol-
zeli bo nastopilo kar pet plesnih skupin
in sicer: Plesni studio Celje s svojo skupi-
no »Igen« z »Uspavanko« v koreografiji
Igorja Jelena, Pionirsko plesno gledališ-
če celjskega pionirskega doma s tremi
postavitvami: »Forma viva Barba Pape«,
»Kan-kan« in pa »Pojoče skrinjice«. Vse
tri postavitve je koreografsko uredila
Ana Vovk-Pezdir. Plesna skupina -Di-
oniz« konjiške »Svobode« bo zaplesala
»Simfonijo 3002« v koreografiji Vesne
Kukič in pa Plesno gledališče »Sanje«
osnovne organizacije ZSMS iz Vrbja pa
»Pravljico o atomski bombi« v koreogra-
fiji Bojana Pevca.
^fi. APRIL 1987

NOVI TEDNIK - STRAN 9
Dobra udeležba pri
tekmovanju v
orientaciji
Sobotne planinske ori-
entacije, ki je bila v orga-
nizaciji PD Polzela se je
udeležilo 109 planincev,
med njimi največ pionir-
jev. Teh je bilo kar 81, tek-
movali so v 24 ekipah, tek-
movalo pa je še pet mla-
dinskih, tri članske in štiri
ekipe starejših članov.
Pri pionirjih so zasedb
prva tri mesta ekipe Zabu-
kovica 1, Polzela 5 in Zabu-
kovica 2. Najkrajši čas, ki
so ga dosegli na progi, je bil
38 minut, najdaljši pa točno
za uro daljši. Pri mladincih
so bili prvi PD Šempeter,
drugi Petrovčani in tretji
Polzela 2. Vrstni red med
članskimi ekipami: Aero,
Šempeter, Zabukovica.
Med starejšimi člani so prvi
Šempetrani zmogli progo v
uri in 35 minut, le 4 minute
manj kot prvouvrščeni
mladinci, drugi so bili pla-
ninci iz Zabukovice, tretji
in četrti pa iz Polzele.
Tekmovalno . progo so
pripravili planinski vodni-
ki, ki so poskrbeli tudi za
ostali tehnični del tekmo-
vanja. Tehnični vodja tek-
movanja je bil Milan Greš-
nik. Ostali člani planinske-
ga društva so poskrbeli za
vse potrebno na cilju. Po-
vejmo še, da so nam gosto-
ljubje nudili tudi na Kor-
berjevi domačiji, kjer hra-
nimo žig Savinjske poti že
15. let. Naslednja orientaci-
ja (sicer IGF) bo v organiza-
ciji PD Zabukovica v začet-
ku maja. c,. i-
Turistično društvo Ceije: novosti v novi sezoni
Stepišnik: »Vsega ne zmoremo sami« - Celje tudi letos brez večje turistično zabavne prireditve
v času, ko se na območju
(celjske turistične zveze
zaključujejo zadnji občni
^bori turističnih društev,
Ijjer šele opredeljujejo le-
tošnje naloge, se lahko v
marsikaterem društvu poh-
valijo že z vrsto uspešno iz-
jedenih nalog. Med temi še
posebej izstopa turistično
društvo Celje, kjer so pred
Itratkim izdali Vodnik po
Celju, natisnili prvo števil-
liO svojega časopisa Lepo
mesto ter skupaj s Celjskim
plesnim orkestrom Žabe
uspešno izvedli Valčkov ve-
čer. Še več nalog, med temi
gre za nekaj novosti, pa jih
čaka v naslednjih mesecih.
O tem smo se pogovarjali z
Edvardom Stepišnikom,
predsednikom društva.
Najpomembnejša naloga
društva, ki je med najuspeš-
nejšimi turističnimi društvi
v Sloveniji, bo letos poveza-
na s prizadevanji za čim lep-
še mesto. Zavedajo se, da jim
bo to uspelo le, če se bo v ta
prizadevanja razen številne-
ga članstva vključilo kar naj-
več Celjanov. V pripravah na
letošnjo poletno turistično
sezono so se zato odločili, da
se najprej še aktivneje vklju-
čijo v akcijo »Očistimo in
olepšajmo naše okolje«. Po-
leg animacijskega dopisa, ki
so ga s tem v zvezi skupaj z
občinsko konferenco SZDL
poslali vsem krajevnim
skupnostim, delovnim orga-
nizacijam, društvom in druž-
benim organizacijam, pri-
pravljajo še eno novost.
Edi Stepišnik: »V nasled-
njih dneh pričenjamo razgo-
vore s predstavniki občinske
komunalne skupnosti in s
predsedniki komunalnih ko-
misij v posameznih krajev-
nih skupnostih. Med drugim
se bomo podrobneje dogo-
vorili, kako učinkoviteje od-
pravljati črne točke v Celju,
ter kako v bodoče ocenjevati
urejenost okolja. Predlaga-
mo namreč, da bi krajevne
skupnosti same ocenjevale
svoje okolje, najboljši pa bi
prišli v ožji izbor za podeh-
tev na zaključni prireditvi
Zlata vrtnica. Na tej priredi-
tvi bomo letos prvič podelili
tudi »brezove metle« tisti, ki
jim je skrb za urejeno okolje
postranska stvar.«
Turistično društvo torej
pričakuje, zavedajoč se svoje
kadrovske šibkosti, več so-
delovanja v krajevnih skup-
nostih, na njihovo pobudo
pa se bodo sploh prvič sreča-
li vsi predsedniki komunal-
nih komisij v posameznih
krajevnih skupnostih. Takš-
no tesnejše sodelovanje pa je
tudi priložnost, da društvo
dobi člane, ki bodo priprav-
ljeni delati tudi v društvu.
Edi Stepišnik: »S član-
stvom sicer nimamo proble-
ma, 1200 je takšnih, ki radi
plačajo sicer ne previsoko
članarino, vendar pa je med
temi večina manj pripravlje-
na na kakršen koli način tudi
aktivno delati v društvu. Tu-
di starostna struktura najak-
tivnejših pove, da imamo
predvsem premalo mladih,
da torej ni tistih, ki bodo en-
krat prevzeli delo. Tudi zato
smo na Prvi osnovni šoli v
Celju   ustanovili   turistični
podmladek, ki zelo dobro
dela, podmladke pa namera-
vamo ustanoviti tudi na osta-
lih osnovnih in srednjih šo-
lah. To je namreč bistvenega
pomena za kasnejši razvoj
turizma. Posebne sekcije s
poverjeniki pa bomo ustano-
vili tudi v tistih delovnih or-
ganizacijah, kjer imamo naj-
več članov. Za tak korak se
odločamo tudi zaradi boljše-
ga stika s članstvom, s tem
pa bomo zaradi drage poštni-
ne nekaj prihranili tudi pri
razdeljevanju našega časo-
pisa.«
Več pozornosti bodo in so
tudi že namenili publicira-
nju. Poleg Vodnika po Celju
bi radi natisnili tudi Vodnik
po Starem gradu, dogovarja-
jo pa se še o izdaji novih raz-
glednic. Sodelovali bodo še
pri akciji »Celostna podoba
Celja« ter pri dokončnem
trasiranju turistične magi-
strale v Celju.
Osrednjo pozornost tudi
letos namenjajo Staremu
gradu, konzervatorskim in
obnovitvenim delom ter ure-
ditvi Pelikanove poti s poči-
vališči in zaščitno ograjo.
Kot pravijo bo največ dela in
zagnanosti potrebno za oživ-
ljanje gradu s posameznimi
prireditvami. Še ena novost
torej, s katero naj bi Celjane
in druge obiskovalce razve-
selili predvsem v času Turi-
stičnega tedna.
Edi Stepišnik: »Del prire-
ditev ob letošnjem turistič-
nem tednu bi radi prestavili
na Stari grad. Da so bile pri-
reditve v tem. okolju vedno
uspešne in dobro obiskane,
se verjetnospominja marisk-
do. Ideja torej ni povsem no-
va. Novo pri organizaciji tu-
rističnega tedna pa je to, da
ga delimo v dva dela. Prvi
bo, tako kot običajno, junija,
ko se bodo na Tomšičevem
trgu in v Celju odvijale razne
turistične prireditve, drugi
del pa bomo organizirali ob
mednarodnem obrtnem sej-
mu, ko bodo prireditve na
Tomšičevem trgu in na Sta-
rem gradu. Tako bo tudi me-
sto bolj »sejemsko«. S takš-
no zasnovo pa bomo uspeli
le, če bomo v dogajanja v
obeh delih uspeli vključiti
vse pristojne organe in orga-
nizacije, ki bi glede na svojo
dejavnost pri turističnem
tednu morale sodelovati.«
V turističnem društvu so
tudi predlagali, da bi bila ju-
lija, menda v času občinske-
ga praznika, v Celju tudi več-
ja turistična kulturno zabav-
na prireditev Noč ob Sa-
vinji?
Edi Stepišnik: »V društvu
smo kadrovsko prešibki, da
bi takšno stvar tudi sami or-
ganizirali. Pobudo so v
SZDL prenesli Celjskemu
gostinskemu podjetju in do-
slej kakšnih bistvenih pre-
mikov pri vsej stvari ni. Vsaj
'pri gostincih ne, ki bi morali
pokazati največ interesa.
Skoda, ker je za načrtovanje
takšne prireditve že skoraj
prepozno. Mi smo pripravlje-
ni sodelovati, a celotne orga-
nizacije ne moremo prevzeti,
ker želimo uresničiti naš ob-
sežno zastavljen delovni pro-
gram.«
Kaže torej, da bo Celje tudi
letos brez večje turistično za-
bavne prireditve, kakršno
pričakujemo že nekaj let. In
tako bo, kot kaže še nekaj
časa, morda do takrat, ko bo-
^do amaterski turistični de-
lavci prevzeli stvar povsem v
svoje roke. Tistih, ki bodo
pripravljeni pobrati zaslu-
žek, pa takrat verjetno ne bo
težko najti.
R. PANTELIČ
Izredno lepo oblikovan Vodnik po Celju (v oblikovnem in
vsebinskem smislu), ki so ga izdali v Turističnem društvu
Celje, predstavlja pravcati založniški podvig, za katerega gre
zasluga informativno propagandni komisiji pri TD Celje (ki jo
vodi Ludvik Rebeušek, v ožjem uredniškem odboru pa sta
sodelovala še Gustav Grobelnik in Janko Hartman), založni-
ški hiši Motovun in nazadnje celjskem združenemu delu in
družbenopolitični skupnosti, ki je vnaprej, brez vzorčnih pri-
merkov kupilo 5400 izvodov publikacije (celotna naklada 10
tisoč izvodov). Zaupanje je bilo poplačano, saj je malo publi-
kacij, kljub precejšnjemu napredku pri izdajanju turističnih
prospektov, letakov in ostalih propagandnih sporočil,
posebno tistih z lipovim listom, ki se lahko po svojem sporo-
čilnem pomenu in tudi izvirnosti oblikovne rešitve primer-
jajo z Vodnikom. Pri tem je seveda treba upoštevati, da gre za
povsem specifično turistično publikacijo, ki jo vsak turist ne
bo kupil. Ce si namreč želi zgolj osnovnih informacij o mestu,
bo segel po prospektu in pregledni karti, če bo želel izvedeti
kaj več in imeti pri tem še lep spomin, bo kupil Vodnik in
morda še Monografijo Celja. Vodnik je torej tudi lepo darilo,
primerno tudi za poslovne partnerje in delegacije in nič čud-
nega torej, da je v delovnih organizacijah že precej zanimanja
za nakup dodatnih izvodov. S to razumljivo, pregledno in
informativno publikacijo pa je uresničen tudi predpogoj za
ureditev turistične magistrale v Celju.
Bo Ceije boil turisUčno?
z novo turistično poslovalnico, ki jo je v
začetku aprila v sodelovanju s celjsko Kovi-
notchno v Celju odprl črnogorski Montene-
grockspres tozd Montenegroturista iz bud-
ve, (njegova druga poslovalnica v Sloveniji),
je Celje dobilo sedmo turistično agencijo.
Nepoučeni so ob otvoritvi, sodeč po števil-
nem zastopstvu Črnogorcev in drugih go-
stov iz obeh republik in občin Budve in
Celja dobili vtis, da se v Celju organizira kar
nekakšna turistična borza v malem, v resni-
ci pa je šlo le za odprtje ličnega lokala z
nekaj deset kvadratnimi metri površine. Bo
Celje z novo turistično agencijo kaj bolj turi-
stično mesto?
Zlasti v obstoječih turističnih agencijah
se sprašujejo, ali bo sedaj še dovolj kruha za
vse, posebno še. ker bo Montenegroeksprcs
s svojimi cenami na celotnem celjskem ob-
>nočju precej konkurenčen. Poudarjajo, da
'iova agencija pomeni odmik od tržnih cen
in da je bila z dosedanjimi sedmimi agenci-
jsini (štejemo tudi lani odprto manjšo agen-
'uro Golfturista) zagotovljena zadostna kon-
kurenčnost, ki je bila v prid tudi potrošni-
kom in da gre torej pri odprtju nove agenci-
ie zgolj za politično odločitev.
Da v Celju odpirajo agencije s podobnim
"tempom-' kot trafike ali bistro je. kaže tudi
primerjava s Kranjem, (ki je po številu pre-
bivalcev najbolj primerljiv) kjer imajo le
^ve turistični agenciji. Podoben vtis daje
'udi primerjava obeh turističnih območij.
območju Gorenjske turistične zveze je
"amreč pet agencij (morda ena manj ali več)
"a celjskem turističnem območju pa jih je
Verjetno so s tem usluge vsem željnih
Potovanj in letovanj na Celjskem boljše, to
jc tudi edina prednost. Kljub nekajkrat
^^čjemu številu agencij priliv gostov od
^^ugod namreč ni nič boljši kot na Gorenj-
skem, kar kaže na to, da je v obstoječih
^Sencijah na našem področju precej »re-
^rv«. Z izjemo Kompasa namreč ni agenci-
■j^' ki bi se lahko pohvalila s kakšnimi pose-
"^j dobrimi izvoznimi rezultati na Celj-
\^kem. In prav to naj bi bil eden vzrokov, da
f,^ Montenegroekspresu v Celju prižgali ze-
'^/Jo luč, saj ta obljublja, da bo v Celje in
rkolico pripeljal več tujcev.
Tega, ali bodo po izgradnji Karavanškega
predora to predvsem Avstrijci, sicer ne ve-
mo, vsekakor pa naj bi bila ta agencija po
besedah Črnogorcev njihovo okno v zahod-
ni svet (boljša prodaja v Avstriji, ZRN. . .)
Daje niso zgradili denimo v Mariboru, kije
temu (zahodnemu) svetu še bliže, pa je »kri-
vo« predvsem dobro sodelovanje pobrate-
nih občin Budva in Celje. Montenegroturist
je potem, ko seje celjska Kovinotehna odlo-
čila za prenovo v starem mestnem jedru
Celja, pač izkoristil priložnost in denar vlo-
žil v dejavnost, ki naj bi jim po njihovem
prinesla največ.
In kaj obljubljajo? Ob tem, da bodo punu-
jali svoje programe letnega in zimskega le-
tovanja (precej cenejše kot v Sloveniji) bodo
s svojim najsodobnejšim voznim parkom
turističnih avtobusov v Jugoslaviji s kvali-
tetnimi prevozi temu območju ponudili res
nekaj novega. Kot je dejal Branko Kažene-
gra, direktor Montenegroekspresa, pa se za-
vedajo tudi tega, da je turizem dvosmerna
ulica in da bodo torej na to območje pripe-
ljali tudi več gostov od drugod. Sodelujejo
namreč s 63 agencijami doma in v svetu,
večini teh pa bodo ponudili tudi program
letovanja na Celjskem, predvsem pa naj bi s
to agencijo in v sodelovanju z gostinstvom
in turizmom poskrbeli tudi za boljši spre-
jem prehodnih skupin, kijih iz tujine vozijo
po naši domovini.
Vsekakor je Montenegroturist, agencija,
ki je letos prva v Jugoslaviji objavila cene
letovanj, svoje načrte na tem območju, s
tem pa tudi v Sloveniji, zastavil precej am-
biciozno.
Med prvomajskimi prazniki bo s sodob-
nim dvonadstropnim avtobusom potovala v
Črno goro prva skupina Celjanov. Za turi-
zem v celoti, pa tudi za potrošnika, ki se ne
brani konkurenčnih cen, to ni nič slabega,
še bolj veseli pa bomo, ko bomo poročali o
prvi skupini tujcev, ki bo v Celje prispela z
Montenegroekspresom. Čim več gostov pri-
peljejo in tem manj jih odpeljejo, bolj bomo
veseU tudi mi, pravijo v ostalih celjskih
agencijah, kjer pa bi vseeno raje videli, da bi
Črnogorci v Celju odprli kakšno specializi-
rano trgovino s svojimi znanimi delikatesa-
mi, sirom, pršutom in tudi črnogorskim vi-
nom. Ah gre z novo agencijo zgolj za drob-
ljenje ponudbe ali pa morda le za njen kvali-
teten dvig (tudi z izvozom), pa bo svoje po-
kazal čas, Tako pa smo govorili tudi ob pri-
hodu pete, šeste agencije...
RADO PANTELIČ
KOMENTIRAMO
Slovenijaturist od petlca tudi v
Celju
Jutri ob 11. uri v Celju odpirajo prenovljeno turistično
poslovalnico TTG, hkrati s prenovo pa spreminjajo, kot je
tistim, ki spremljajo dogajanja v turizmu že znano, tudi ime.
Kratici TTG (Turizem, transport in gostinstvo) dodajajo še
Slovenijaturist. Kot pravijo, da jih bomo laže spoznali, novo ime
z znakom lipovega lista in srčka pa naj bi bilo tudi simbol nove
kakovosti njihovih uslug.
Z novostmi se bodo predstavih na jutrišnji tiskovni konfe-
renci, hkrati pa bodo zvečer v dvorani Golovec organizirali tudi
prvi turistični ples Slovenijaturista. Nastopili bodo ansambli
Gu-Gu, Vikend, mažoretke, folklorna skupina Anton Tanc,
plesna skupina Stil, pripravljajo pa tudi modno revijo in
nagradno žrebanje vstopnic.
Na Ceijslcem več kot desetina
nočitev v republiki
Znani so tudi uradni podatki o lanskem turističnem pro-
metu v Sloveniji.
Za celjsko turistično območje je zanimiva spodbudna primer-
java z nočitvami, ki jih je bilo lani v republiki 9,213.000. Z
rekordnimi 1,160.000 nočitvami dosega namreč naše območje
12,6 odstotka vseh nočitev v Sloveniji. Pri tem je boljša primer-
java domačih nočitev, ki jih na območju osmih občin dosegamo
16,8 odstotka, medtem ko je s 6 odstotki v skupni udeležbi tujih
nočitev rezultat nekoliko slabši.
10. STRAN - NOVI TEDNIK

16. APRIL 19871
Tovarna krmil
je prednostna
naložba v
Hmezadu
Proizvodnja močnih
krmil v Hmezadu poteka
že od leta 1966 v istih
prostorih, kljub temu da
so proizvodnjo moderni-
zirali, zlasti z vlaganji v
opremo in skladišča, pa
sedanje količine - 30.000
ton ne zadoščajo več.
Tovarna krmil proizva-
ja močna krmila za potre-
be Hmezada, pa tudi za
živinorejske proizvajalce
v celjski, koroški in za-
savski regiji. V zastareli
tovarni tudi ne morejo
več proizvajati novih
krmnih mešanic. Zaradi
vsega tega je izgradnja
nove tovarne krmil pred-
nostna naložba v sozdu
Hmezad. V njej bo možno
uporabljati dosežke so-
dobne tehnologije, s tem
pa tudi mnoge stranske
proizvode živilske indu-
strije. V Hmezadu pravi-
jo, da se bo tovarna krmil
kmalu uveljavila na trži-
šču. Prvo fazo izgradnje
tovarne so že končali, saj
so zgradili nove silose za
žitarice, podno skladišče
in še nekaj drugih infra-
strukturnih objektov. V
teku so sedaj pripravljal-
na dela za naslednjo fazo
naložbe. Pridobili so vsa
potrebna dovoljenja in iz-
delali projekte izgradnje.
Z izgradnjo druge faze
bodo nadaljevan takoj, ko
bodo dobili dovolj denar-
ja. Tretja faza izgradnje
tovarne, ki bo na vrsti
kasneje, pa bo zajemala
izvedbo mešanih linij,
briketiranje in polnjenje.
Za drugo in tretjo fazo bo
treba zagotoviti dobri dve
in pol milijardi dinarjev.
Ker gre za naložbo širše-
ga regijskega pomena, ra-
čunajo poleg lastnih sred-
stev, združenih sredstev
Hmezada in kredita po-
slovne banke, še na zdru-
ževanje sredstev v regiji.
JANEZ VEDENIK
Ob polletju napoved izgube
v šenijurski klavnici izdelali predsanacijski program
če v naslednjih mesecih
ne bo prišlo do bistvenih
sprememb v kmetijski poli-
tiki, napovedujejo v Klav-
nici Kmetijskega kombina-
ta v Šentjurju ob polletju
izgubo.
Že lani so poslovali v zelo
spreminjajočih se pogojih,
saj so se nenehno spreminja-
le cene, ki pa v reproverigi
niso bile usklajene. V po-
nudbi in povpraševanju so
ugotavljali nihanja, zmanjšal
se je delež za pokrivanje
obratovalnih stroškov, ven-
dar so kljub temu dosegli po-
zitiven rezultat. Letošnja si-
tuacija pa je za to temeljno
organizacijo še težja. Ob tro-
mesečju nimajo izgube
predvsem na račun lastnega
izčrpavanja, od polletju pa
tega ne bodo mogli več zago-
toviti.
Kljub vsem težavam pa je
Klavnica lani dosegla nekaj
pomembnih uspehov. Pove-
čali so obseg klanja in prede-
lave mesnih izdelkov, obli-
kovali razvojno vizijo temelj-
ne organizacije in izboljšali
kadrovsko strukturo. Vse to
je posledica nekajletnih pri-
zadevanj, da ustvarijo na eni
strani reden dotok živine, na
drugi pa zagotovijo tržišče.
Živino odkupujejo od last-
nih kooperantov v Celju, Ko-
njicah, Šentjurju in Šmarju,
od koder dobijo predvsem
prašiče. Doslej stalež ni bi-
stveno upadel, to pa pred-
vsem zaradi nekoliko višjih
odkupnih cen živine, ki so
približno za 106 dinarjev viš-
je pri kilogramu žive teže kot
pri drugih klavnicah. Na
drugi strani pa so si ustvarili
široko prodajno mrežo, saj
oskrbujejo s svežim mesom
skoraj polovico Celja in
Ljubljane ter celotno šent-
jursko občino.
Vendar pa so trenutne raz-
mere v živinoreji takšne, da
pomenijo razvrednotenje de-
la tako rejca ko klavničarja.
Povsem nelogično je na-
mreč, da je treba za kilogram
hrenovk odšteti toliko, kot
stane pljučna pečenka. Tako
v Klavnici računajo, da jim
je zaradi vseh teh neusklaje-
nosti doslej izpadko .50 mili-
jonov dinarjev dohodka pri
svežem mesu.
V srednjeročnem načrtu
so zapisali tudi naloge kot so
računalniška povezava vseh
tehtalnih mest med seboj, iz-
delava sistema spremljanja
trenutnih podatkov poslova-
nja, interna televizija, ki bi
omogočila spremljanje pro-
izvodnega procesa preko
monitorjev . . . Večji prodor
na tržišče pa želijo doseči
predvsem na osnovi special-
nih izdelkov, za katere pri-
pravljajo tudi novo blagovno
znamko. Tako naj bi kako-
vostni izdelki šentjurske
Klavnice po novem nosili
ime Yuri.
Ker pa, kot že rečeno, vsaj
zaenkrat bistvenih premikov
v kmetijski politiki ne priča-
kujejo, so izdelali predsana-
cijski program, ki vsebuje
nekaj ukrepov, ki naj bi jim
pomagali pri odpravi izgube.
Tako naj bi zmanjšah obseg
klanja za lasten račun in
opravljah več uslužnostnega
klanja, se preusmerili od
prodaje svežega mesa na iz-
delke, prodajali predvsem v
lastnih mesnicah in povečali
proizvodnjo tistih mesnih iz-
delkov, ki bi bili v določe-
nem trenutku dohodkovno
najbolj zanimivi.
Da vse to ne pomeni nič
dobrega za našo oskrbo s
svežim mesom, pa verjetno
ni treba poudarjati.
T. CVIRN
Razvoja temeljne organi-
zacije niso zanemarili. V teh
dneh nadaljujejo z gradnjo
nove razsekovalnice, s kate-
ro naj bi izboljšali delovne
pogoje mesarjev in priteg-
nili mlade. V njej bodo lah-
ko opravili vso predpripra-
vo mesa za bližnja tržišča,
računajo pa tudi na sodelo-
vanje z menzami.
Gozdarstvo
omejujejo nara-
vne zakonitosti
Medtem ko je Zgornjesa-
vinjska kmetijska zadruga iz
Mozirja lani zabeležila dobre
gospodarske rezultate, saj se
je proizvodnja na vseh po-
dročjih realno precej poveča-
la, pa v gozdnem gospodar-
stvu z rezultati niso najbolj
zadovoljni.
Ker je obseg poslovanja v
gozdarstvu omejen z naravni-
mi zakonitostmi in mejami
gozdnih zemljišč, so skušali
boljše rezultate doseči z zmianj-
ševanjem števila zaposlenih in
boljšim organiziranjem dela.
Po zakonu o gozdovih pa so
morali lani za republiško inte-
resno skupnost za gozdarstvo
nameniti dobrih 81 milijonov
dinarjev. Gre za vsoto, kakršno
namenijo v mesecu dni za iz-
plačilo osebnih dohodkov z
vsemi prispevki. Dodatno te-
žavo pa je pomenila tudi ones-
naženost okolja z očitnim eko-
loškim neravnotežjem.
J.V.
KMETIJSKI NASVETI
Zatiranje plevela v koruzi
Visokih pridelkov koruze ne
morem pričakovati brez teme-
ljitega uničenja plevelov, saj
vznikajo sočasno s koruzo in ji
odvzemajo hranilne snovi
svetlobo in vlago. Na začetku
obdobja kemičnega zatiranja
smo plevele zelo uspešno uni-
čevali z uporabo triazinov; ker
smo želeli imeti čim bolj neza-
pleveljene posevke, smo njiho-
vo porabo marsikje tudi po ne-
potrebnem povečevali. Posle-
dica tega in okrnjenega kolo-
barja je bila razmnožitev pros-
natih trav (kostreba, muhvič,
krvava srakonja) in v zadnjih
letih, razvoj na atrazin odpor-
nih plevelov. Na njivah, kjer
intenzivno pridelujejo koruzo
smo ugotovili predvsem razvoj
bele metlike in ščira. Za njiho-
vo zatiranje imamo na voljo
primerne herbicide, izbira teh
pa je odvisna od sestave ple-
velne flore in od načrtovanega
poljskega kolobarja, ki ga
omejuje uporaba atrazinov.
Na površinah, kjer se še niso
razvili na atrazin odporni ple-
veli in bo koruzi sledila ozimna
pšenica, bomo plevele zatirali
s herbicidom primagram 500-
FW 4-7 l/ha) ali primextra 500
tekoči (5-7 l/ha) ali lasso combi
tekoči (5-7 l/ha). Po priporoče-
ni količini primagrama, ki bo-
lje zatre travnate plevele od
ostahh dveh, smemo saditi tu-
di krompir. Uspešno bomo se-
menske travnate in širokolist-
ne plevele zatrli tudi z doma
pripravljeno kombinacijo her-
bicidov dual 500 ali lasso EC +
radazin WP 50 ali atrapin.
Priporočene herbicide lahko
rabimo pred ali po setvi ali^po
vzniku koruze in plevela. Čas
uporabe je odvisen od pedokli-
matskih pogojev, tako bomo v
daljšem sušnem obdobju, na
izrazito suhih tleh, herbicid
pred setvijo plitvo vdelali v tla,
če pa so tla primerno vlažna,
bomo s herbicidi škropili takoj
po setvi.
V primeru, daje po setvi suš-
no vreme ali obilo padavin,
lahko s priporočenimi herbici-
di škrošimo tudi po vzniku ko-
ruze in plevelov. Na temelju
naših večletnih poskusov pri-
poročamo, da opravimo to
škropljenje, ko travnati pleveli
razvijejo 1 do 2 lista.
Po setvi, toda pred vznikom
koruze bomo na površinah,
kjer bodo sledile koruzi na
atrazin občutljive poljščine
(oves, sladkorna pesa, oljna
ogrščica, lucerna itd.), uničili
plevele s herbicidom ciatral
KSZ (6-8 l/ha) ali s kombinaci-
jami primagram 500-FW (3^ 1/
ha) -I- afalon (1,5 kg/ha) ali dual
500 (3-4 l/ha) + afalon (1,5 kg/
ha) ali lasso EC (3-4 l/ha) + afa-
lon (1,5 kg/ha).
Na atrazin odporne široko-
listne plevele pred njihovim
vznikom uspešno zatremo s
kombinacijami herbicidov du-
al 500 ali lasso EC + afalon ali
pa, ko so pleveli veliki 10 cm, s
herbicidom lentagran WP
(2-3 kg/ha).
Zatiranje njivnega slaka in
osata opravimo s herbicidi na
temelju 2,4-D ali 2,4-D +
MCPA (deherban A ali herbo-
cid ali deherban forte; vsi 1,5 1/
ha), ko je koruza velika 15 do
20 cm oziroma ima razvite 3 do
4 liste. Za uničevanje smolen-
ca pa bomo uporabili 3-4 l/ha
herbicida basagran (bentazon),
ko pleveli razvijejo 2 do 4 liste.
Omenjenih herbicidov ne sme-
mo uporabljati ne prej in ne
kasneje. Pri odmerkih mora-
mo biti zelo natančni, ker pri-
pravki v večjih količinah nega-
tivno delujejo na rast koruze.
V posevkih koruze so tudi
zelo nadležni trajni travnati
pleveli (pirnica, pesjak, divji
sirek), ki se jih najbolj učinko-
vito znebimo s škropljenji str-
nišč s herbicidi na temelju gli-
fosata (cidokor, roundup). Za-
dovoljiv učinek pa da uporaba
herbicida eradicane 6-E (5 L/
ha), ki ga pred setvijo plitvo
vdelamo v tla. Po setvi, toda
pred vznikom, pa bomo škro-
pili z enim od herbicidov za
sočasno zatiranje semenskih
travnatih in širokolistnih ple-
velov.
16. APRIL 1987

NOVI TEDNIK - STRAN 11
Škafarjev lirib
v Novem tedniku je bila
objavljena reportaža o naji-
nem problemu, v zvezi z
gradnjo na Škafarjevem
hribu.
Ker pa na mnoga vpraša-
nja, ki sva jih zastavila, se-
kretar Sekretariata za ureja-
nje prostora, varstvo okolja
in gradbeništvo tov. GOLIČ
ni odgovoril, vas prosiva, da
mu ponovno zastavite vpra-
šanja, ki vam jih pošiljava.
Zakaj v letu in pol nisva
dobila iz Sekretariata za
gradbeništvo nobenega pi-
smenega odgovora. Mar ni
Sekretariat za gradbeništvo,
kot organ dolžan pismeno
odgovarjati na dane pripom-
be in pritožbe tistemu, ki jih
pošilja. V tem primeru sva to
midva in ne Stanovanjska
zadruga?
Zakaj se je najina lokacija
objekta št. 94 vrisala na tujo
zemljo, čeprav je to izredna
gradnja in ni v sklopu ZN
Škafarjev hrib oz. njegovih
sprememb in dopolnitev?
Zakaj tov. Strojin trdi, da
pri tej zadevi nima nič opra-
viti, saj je svojo pripombo
podala, iz nje pa je jasno raz-
vidno, da je očitno (iz znanih
razlogov) proti prestavitvi
najine lokacije za 5 m jugo-
zahodno od prvotne?
Zakaj je IS SO Žalec na
svoji seji že drugič potrdil
prvotno stališče, če je bilo na
prvi seji rečeno, da bo Sekre-
tariat za gradbeništvo stvar
proučil. Kako je omenjeno
zadevo Sekretariat za grad-
beništvo proučil, saj je vsem
jasno, da je bila lokacija ob-
jekta št. 94 nesprejemljiva,
predvsem zaradi konfigura-
cije terena. S čim je Sekreta-
riat za gradbeništvo uteme-
ljil svoj predlog, zakaj se lo-
kacija ne prestavi?
Zakaj ni sekretar Sekreta-
riata za gradbeništvo tov.
GOLIČ zahteval geoloških
raziskav za lokacijo objekta
št. 94 že leto in pol prej, ko je
bil objekt lociran v vrtu mo-
jih staršev. Zakaj se takrat,
kot sekretar Sekretariata za
gradbeništvo iz stališča pozi-
tivne zakonodaje, ni zavze-
mal za varnost najinega ob-
jekta in stanovanjske hiše
Gotovlje št. 127?
Zakaj sekretar Sekretari-
ata za gradbeništvo tov. GO-
LIČ trdi, daje geološko mne-
nje tov. RIHTARŠIČA pri-
stransko. Kako lahko s to be-
sedo »pristransko« tako re-
koč obdolži sodno zapriseže-
nega geologa, da je mnenje
ne glede na stanje napisal v
najino korist in s tem prepro-
sto lagal?
Zakaj sekretar Sekretari-
ata za gradbeništvo tov. GO-
LIČ trdi, da je bil ogled tov.
RIHTARŠIČA pavšalen? V
času ogleda terena tov. RIH-
TARŠIČA, tov. GOLIČ ni bil
prisoten, zato ne more vede-
ti, kako je le ta potekal?
Zakaj sekretar Sekretari-
ata za gradbeništvo trdi, da
se je pogovarjal z lastniki
(prejšnjimi) zemljišč, in daje
od njih izvedel, da so se na
terenu, kjer naj bi bil po no-
vem lociran objekt št. 94 vr-
šila nasipavanja? Tega mu
preprosto nihče ni mogel re-
či, v kolikor seje sploh pogo-
varjal s prejšnjimi lastniki,
ker to ni res. Nasipavanja so
se vršila zahodno od prvotne
lokacije objekta št. 94, ali še
bolj točno pod objektom št.
93/TRATNIK).
Če je uslužbencem Sekra-
tarita znano, da so se pod ob-
jektom št. 93 (Tratnik) vršila
nasipavanje, kako se je lah-
ko, glede na stanje izdalo
gradbeno dovoljenje za ome-
njeni objekt?
Kako se je lahko izdalo
gradbeno dovoljenje za ob-
jekt št. 93 (Tratnik) saj je od
samega objekta do meje naji-
nega zemljišča le dober me-
ter oddaljenosti? Gradnja
objekta št. 93 je izredna grad-
nja, torej bi moral biti objekt
št. 93 oddaljen od najinega
zemljišča najmanj štiri
metre.
Sekretar Sekretariata za
gradbeništvo tov. GOLIČ
pravi, da so na Škafarjevem
hribu vidne posledice kom-
phcirane zgradbe tal, da te-
ren ni bil dovolj geološko ra-
ziskan. Posledice (pokanje
škarp in objektov) pa niso
nastale zaradi tega, ker teren
ne bi bil dovolj raziskan, am-
pak zaradi tega, ker posa-
mezni graditelji niso upošte-
vali predhodnih geoloških
navodil. Torej je z geološki-
mi raziskavami in večjimi
sondiranji Geološkega zavo-
da iz Ljubljane Stanovanj-
ska zadruga dovolj zaščitila
objekte tistih, ki so upošte-
vaU geološka navodila.
Tov. GOLIČ kljub temu tr-
di, da so posledice nastale
zaradi tega, ker teren ni bil
dovolj geološko raziskan.
Zakaj je potem Sekretariat
za gradbeništvo dne 30/1-
1986 izdal gradbena dovolje-
nja za objekte št. 4, 5, 9, 62,
79, 84, brez dodatnih geolo-
ških raziskav oz. sondiranj?
Če se tov. GOLIČ opira na
pozitivno zakonodajo, zakaj
je ni uporabil že takrat?
MARIJA - JOŽE
PAVLIC, Žalec
Kdo je okupator
živimo v času, ko je življe-
nje vse bolj težko, še toliko
težje za mlade družine, ki si
ustvarjajo osnovne pogoje za
življenje. Teh pa je v našem
kolektivu VVO Šentjur
največ.
Pri zadnjem izplačilu OD
nas je prizadel interventni
zakon, ki nam je znižal že ta-
ko nizke OD, da je ogrožena
socialna varnost nekaterih
delavcev. Posebno pa še za-
to, ker so najemali kratko-
ročne kredite za nakup os-
novne opreme, ki jo mlade
družine nujno potrebujejo.
Živimo v nerazviti občini,
kjer je OD ves čas zaostajal v
primerjavi z drugimi VVO v
Sloveniji. V letu 1986 smo bi-
li na zadnjem mestu v regiji
in med zadnjimi v republiki.
Decembra smo sprejeli
nov branžni sporazum, ki
nam je dal upati, da se konč-
no približamo z OD gospo-
darstvu v občini, kot predvi-
deva resolucija, kar nam je v
mesecu marcu porušil inter-
ventni zakon.
Polni ogorčenja in razoča-
ranja smo se odločili, da v
skladu s programom dela v
VVO gremo na sprehod z
otroki po ulicah Šentjurja in
s pesmijo, ki so jo zapeli
otroci, spomnimo delovne
ljudi in občane na naše delo,
pomen vzgoje in varstva
predšolskih otrok. Otroci so
bili veseli in zadovoljni, ka-
kor so vedno, ko gremo z nji-
mi na izlet.
Ob 12.30 uri je bil sklican
zbor delavcev, na katerem so
bili prisotni predstavniki
DPS z namenom, da nam po-
dajo nekatere obrazložitve,
nam prisluhnejo in pomaga-
jo najti pot iz nastale situaci-
je. Med njimi je bil tudi ob-
činski sekretar OOZSS, kije
ob svojem prihodu posmeh
Ijivo izjavil: »A, delavski ra-
zred pa štrajka!?«, kakor da
sam ne sodi vanj.
O prekinitvi dela nikakor
ne moremo govoriti, ker so
bili naši malčki, ki so nam
jih zaupali starši, ves dan de-
ležni vzgoje in varstva po
programu. Izredni sestanek
je bil ob uri, ko je večina de-
lavcev že opravila svojo ob-
veznost na delovnem mestu,
ostali pa so to dolžnost še
opravljali in poskrbeli za
otroke.
Nadalje nas je tovariš se-
kretar primerjal z okupator-
jem, ki je uporabil otroke za
živi zid, sam pa naj bi se po-
čutil kot borec XIV. divizije.
Na kakšen način se tovariš
primerja z borci NOB ne ve-
mo, saj grozot vojne ni doži-
vel na lastni koži.
V izvajanje vzgojnega pro-
grama moramo pedagoški
delavci vpletati tudi tradicije
NOB, ljubezen do domovine
in tovariša Tita. Menimo, da
to nalogo uspešno in zavzeto
opravljamo, zato ne moremo
sprejeti tako grozljive pri-
merjave.
Tovariš sekretar se bo mo-
ral zamisliti nad svojimi izja-
vami, ki nimajo mesta v naši
samoupravni socialistični
družbi in ne morejo biti izre-
čene nad delavci, ki vestno
in predano v tej družbi vzga-
jajo bodoče rodove.
Pričakovali smo pomoč se-
kretarja občinskega sindi-
kalnega sveta pri reševanju
težke situacije. Vedeli smo,
da zakona ne more spreme-
niti, nismo pa pričakovah, da
nas bo obsojal in nas še ob-
soja.
Na naše pisanje ne priča-
kujemo opravičil, a vendar
obsojamo njegove izjave.
M. ZALOKAR,
Za kolektiv VVO Šentjur
Ni več zaupanja
19. februarja sem v NT ob-
javil oglas za prodajo sedež-
ne garniture. Na oglas se je
javilo precej interesantov,
med njimi tudi I. V. iz Nuši-
čeve ulice, ki je prišel, si
ogledal garnituro in mi hotel
dati zanjo predplačilo v zne-
sku 40 tisoč din. Ker sem ga
imel za resnega kupca, pred-
plačila nisem vzel. Zadošča-
la mi je beseda, da bo nasled-
nji dan plačal in prevzel gar-
nituro. Med tem sem vse
ostale interesente odslovil,
češ, da je garnitura že proda-
na. O poštenosti tovariša pa
sem se hudo zmotil. Niti toli-
ko se ni potrudil, da bi pokli-
cal in povedal, da odstopa od
nakupa, kar bi bilo od njega
pošteno. Na moj telefonski
klic je odložil slušalko. Med
nami torej ni več zaupanja in
poštenosti - vsaka šola nekaj
stane.
MARKO KOLMAN,
Celje
Kdaj bo oče
dobil aparat?
Rada prebiram vaš časopis
in zasledim, da se lahko z va-
šo pomočjo uredi marsikate-
ri problem. Zato se tudi jaz
na vas obračam s prošnjo, da
bi dobila ustrezen odgovor
od pristojnih ljudi.
Imam očeta Konrada Ka-
menika, rojenega 8. 12. 1923
leta. Bilo nas je devet otrok,
vsi smo še živi. Oče ni pose-
dal po gostilnah, zato je vse
spravil do kruha. Poročili
smo se in si ustvarili tople
domove.
Mene boli kruto dejstvo,
da mora biti naš oče že dve
leti priklenjen na posteljo,
ob njej pa stoji bomba s ki-
sikom.
Leta 1968 seje oče invalid-
sko upokojil zaradi pljučne
in srčne astme. Zdaj se mu je
zdravstveno stanje tako po-
slabšalo, da ne more biti več
brez kisika. Lansko leto, ko
je bil v bolnišnici v Topolšči-
ci, so se dogovorili za aparat,
ki bi prevajal kisik iz zraka.
Tako bi lahko oče ob lepem
vrem.enu posedel pred hišo.
Že dejstvo, da ni čisto prikle-
njen na posteljo bi ga razve-
selilo in mu vlilo novih moči
za življenje. Vendar od tedaj
za aparat prosimo zaman.
Zdravnik pljučnega dispan-
zerja dr. Mežnar stvar zavla-
čuje z različnimi izgovori.
Težave so tudi pri prevozu
kisikove bombe in obvešča-
nja v zvezi z njo, ker bombe
ni vedno za dobiti.
V upanju, da bodo odgo-
vorni to moje pismo prebrali '
in mi odgovorili vas toplo
pozdravljam in še naprej ve-
liko sreče pri urejanju vaše-
ga časopisa. Za odgovor pro-
sim dr. Mežnarja.
TONČKA ZABRET,
Prekolje
Drevesa spet
padajo
Dve leti je tega, kar so celj-
ski komunalci nekoliko pre-
nehali z veliko sečnjo dreves
v Celju, pa so se ponovno
oglasile sekire. Najprej so
padli topoli ob Ljubljanski
cesti, pri gostišču Ojstrica;
potem so se spravili še nad
topole Ob železnici. Medtem
ko so bila drevesa ob Ljub-
ljanski res bolna in potrebna
poseka, pa topolom Ob že-
leznici ni nič manjkalo, so pa
zadrževala hrup od vlakov.
Če se bo posek dreves v
mestu nadaljeval s takšnim
tempom, bo Celje ob koncu
stoletja popolnoma golo, saj
novo posajeno drevesce rabi
najmanj 20 let, da zraste v
pravo drevo. Očitno pa je, da
so se komunalci skupaj z
ostalimi onesnaževalci v me-
stu »dogovorili« in sklenili
»zaroto« proti lepšemu in či-
stejšemu okolju z namenom,
da prebivalcem ob Savinji še
bolj osiromašijo njihov živ-
ljenjski prostor, ki po meri-
lih svetovne zdravstvene or-
ganizacije ni primeren za živ-
ljenje ljudi.
Zato, komunalci, kar vese-
lo sekire v roke in veliko
uspehov pri »pokolu«
dreves.
VOJETEH KOLAR,
Celje
Samovolja?
v petek, 6. marca, spre-
vodnik Izletnikovega avto-
busa za Mozirje ob 16.10 ni-
kakor ni hotel sprejeti potni-
kov za Polzelo. Nekulturne-
ga vedenja in kričanja je bilo
dovolj in preveč. Ko je eden
od potnikov dobil živčni na-
pad, ga je le sprejel. Spre-
vodnik je vztrajal, da gremo
na lokalca, pa je prav Izlet-
nik ukinil popoldanske vož-
nje na Polzelo. Trdim, da je
bil postopek sprevodnika ze-
lo samovoljen in privatniški.
Hvala pa vozniku avtobu-
sa za Vransko, ki nas je pri-
jazno povabil na vožnjo do
Šempetra. Tudi voznik za
Mozirje ob 17.30 je bil vlju-
den, čeprav je imel več pot-
nikov, pa še sam je pobiral
voznino.
Od vodilnih pri Izletniku
žehmo resne odgovore: ah
imajo sprevodniki pravico
odločati, kdo sme v avtobus
in kdo ne? Ali vozni redi ve-
ljajo ali ne? Na katere avto-
buse ne smemo več potniki s
Polzele?
STANE ŠTORMAN,
Polzela
Kdaj normalno
čez Trojane?
v zadnjem času je precej
govora o posodabljanju in
gradnji novih cest v Sloveni-
ji, vendar pa je očitno, da je
pri tem celjska regija »poteg-
nila krajši konec« Že celo
destletje je, kar je bila zgraje-
na Slovenika, od takrat pa se
pri gradnji cestne infrastruk-
ture na našem območju
praktično ni nič naredilo.
Res so lani pričeli graditi
podvoz na Kersnikovi cesti,
to pa je od večjih cestnih del
tudi vse. Druge regije neka-
ko »rinejo« naprej, saj se je
Ljubljana kar lepo opomogla
z novimi cestami, tudi v Ma-
riboru vztrajno dopolnjujejo
cestno infrastrukturo, le Ce-
lje stopica na mestu, ker se
odgovorni v regiji očitno ne
zavedajo, da so dobre ceste
prvi pogoj za razvoj nekega
območja.
Čeprav so že pred leti go-
vorili, da bodo na trojan-
skem klancu zgradih dodat-
ni pas, ki bi na tem odseku
omogočil normalno vožnjo,
do danes, razen besed, še ni
bilo nič narejenega. Vsem, ki
se vozijo proti Ljubljani, je
znano, kakšna ovira je tro-
janski klanec in kakšno olaj-
šanje bi bil tretji vozni pas.
Občani res ne razumemo, da
je lahko okoli 8 km tretjega
pasu takšno finančno breme
za Slovenijo, da ga ni bilo
mogoče prenesti niti v dese-
tih letih.
Tretji pasje nujen od Zaje-
sovnika do Ožbolta in čep,
kakršen je prometno trojan-
ski klanec, bi bil odmašen.
Cesta Maribor-Ljubljana je
slovenska magistrala, zato je
še toliko bolj čuden mače-
hovski odnos do te cestne
ovire. Ker tudi avtoceste od
Arje vasi do Ljubljane očitno
v tem stoletju še ne bo, je
nujn, da se odgovorni ljudje
v regiji skupaj z republiški-
mi odločno zavzamejo, da se
posodobi ta nevarni cestni
odsek.
Tudi gospodarstvo celjske
regije bi lahko kaj primakni-
lo, saj bi imelo od urejenih
cestnih zvez tudi gmotne ko-
risti.
JANEZ MIKLAVC,
Celje
Ustreljena muca
31. januarja letos je ob
16.45 uri član lovske družine
Štor in njen gospodar Jože
Vodeb streljal na muco v na-
seljenem kraju v Štorah - v
Udarniški uhci. Hudo ranje-
na muca se je s težavo zate-
kla v kletne prostore hiše
Udarniška 2. Lovec jo je šel
iskat, a je ni našel. Mucek je
kasneje prijokal k vratom
Marije Bombek, ki mu je nu-
dila prvo pomoč. Ni vzdržal
dolgo, hotel je na zrak in se
ni več vrnil. Kdo ve kje je v
bolečinah, brez hrane in mle-
ka, umrl.
Lovcu, ki se hvali, da skrbi
za divjad v gozdovih, da hra-
ni ptice in še kaj, ne bi nihče
nič očital, če bi dejanje storil
v času, ko ne bi bilo prič. Kaj
bi bilo, če bi v hipu, ko je
streljal, izza vogala sosednje-
ga bloka stopil človek in bi
ga strel zadel?
MARIJA BOMBEK,
Štore
Meteorološka
postaja
5. februarja sem bila nepri-
jetno presenečena ob tele-
fonskem khcu neke tovariši-
ce, ki se je zelo razburila, ker
nekaj dni ni bilo za Celje
zgodnjih vremenskih poročil
(ob 4., 5., in 6. uri). Tovarišici,
ki se ni predstavila, razmere
na meteorološki postaji niso
znane.
Na tej postoji v Celju sva le
dva uslužbenca - opazovalca
(med dopusti eden sam, z de-
ljenim delovnim časom, ki
mu po pravilniku in organi-
zaciji dela pripada). Nemo-
goče je torej, da bi v takšnih
primerih dežurstvo trajalo
od 3.45 do 21.30 ure. Popol-
dan so proste štiri ure. Vsa ta
dejstva seveda Celjanom ni-
so znana. Čeprav imamo v
tem letu odobrenih nekaj na-
dur, je odvisno od pripravlje-
nosti in zdravstvenega stanja
opazovalca, če jih lahko na-
redi. Imamo še honorarnega
opazovalca, kije pa redno za-
poslen na šoli in opravlja le
osnovna beleženja v času do-
pustov le ob nedeljah in
praznikih. Na meteorološki
postaji ni prostih sobot, ne-
delj in praznikov.
Od tovarišice, ki je klicala,
bi pričakovala bolj kulturen
pristop in naj ne imenuje da
je »kriminalno«, če nekaj ni
v letu ni zgodnjih jutranjih
poročil za Celje. Ko je na po-
staji en sam delavec, se prič-
ne delo s prvo depešo ob 7.
uri. Upam, da v bodoče to-
vrstne pritožbe ne bodo po-
trebne.
Pripominjam, da je v Slo-
veniji še nekaj meteorolo-
ških postaj z enim ali dvema
opazovalcema, ki nimajo
zgodnjih jutranjih poročil
(Rateče-Planica, II. Bistrica,
Postojna, Nova Gorica). Ne-
prekinjeno delajo le postaje
Ljubljana, Portorož, Lisca,
Kredarica, Slovenj Gradec,
Novo mesto. Na njih je za-
sedba od treh do štirih opa-
zovalcev. Enako je tudi v
Mariboru.
TEREZIJA RATAJ,
Celje
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V petek, 17. aprila ob
14. uri Avgust Strindberg: SONATA STRAHOV za II, mladin-
ski abonma.
Mladinski kulturni center KLjUB Celje: V četrtek, 16.
aprila ob 19.30 uri predavanje Milana Balažica o 133. členu in
smrtni kazni.
V petek, 17. aprila ob 20. uri MINI ROČK ŽUR, nastopile
bodo skupine Zjdnji odcep za Brooklyn, Rea in Odiseja 2000 iz
Ljubljane.
V soboto, 18. aprila ob 20. uri koncert skupine Psihomodo
pop iz Zagreba.
V sredo. 22. aprila ob 19. uri tematski glasbeni večer.
Narodni dom Celje: V sredo, 22. aprila ob 19.30 uri bo
abonmajski koncert ansambla Renesansa.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V torek, 21. aprila ob 20. uri
bo večer folklore v izvedbi celjske folklorne skupine France
Prešeren.
Dom kulture Šoštanj: V četrtek, 16. aprila ob 19. uri bodo
igralci Drame iz Ljubljane uprizorili Kesselringovo delo
ARZENIK IN STARE ČIPKE.    *
Dom kulture Titovo Velenje: V petek, 17. aprila ob 19. uri bo
v Stiskami Alenka Čas govorila o potovanju po Nepalu.
V soboto, 18. aprila ob 19.30 uri bo koncert Simfoničnega
tamburaškega orkestra Železničarsko prosvetnega društva
France Prešeren iz Celja.
V sredo, 22. aprila ob 19.30 uri bodo igralci Mestnega gleda-
lišča ljubljanskega uprizorili musical U SLOVENAČKIM GO-
RAMA.
Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega Titovo Velenje:
V torek, 21. aprila ob 19.30 uri bo v veliki dvorani koncert
Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Do torka, 21. aprila si lahko v
razstavnih prostorih še ogledate pregled tehničnih priroč-
nikov.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje: Dp ponedeljka, 27.
aprila si lahko v avli ogledate razstavo kiparskih del učencev
osnovne šole Frana Vrunča iz Hudinje.
Likovni salon Celje: Do torka, 5. maja razstavlja svoja
hkovna dela slikar Klavdij Tutta iz Nove Gorice.
Muzej revolucije Celje: Do četrtka, 30. aprila si lahko v
razstavnem salonu ogledate razstavo ob 50. obletnici ustanov-
nega kongresa komunistične partije Slovenije.
Laški dvorec: Do konca aprila si lahko ogledate likovna dela
petih avtorjev iz ljubljanske družine Zelenko.
Galerija Mozirje: Do nedelje, 3. maja razstavlja svoja slikar-
ska dela Goran Horvat.
Muzej graflčne umetnosti Rogaška Slatina: V petek, 17.
aprila ob 20. uri bodo odprli razstavo, v kulturnem programu
pa bo nastopil kitarist Andrej Vari.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
-.---_   _ _^_
16.
Steklo, ki ima dušo
Zlata muenchenska medalja Ferda Paka
čeprav na področju indu-
strijskega oblikovanja ste-
kla v Sloveniji še nismo dflK
segli stopnje, ki bi si jo žele-
li, pa pojav unikatov ni
naključen. Lahko pomeni
umik oblikovalca iz indu-
strije, reakcijo nezadovolj-
nega oblikovalca, ki ne mo-
re spraviti v proizvodnjo
številnih zamisli. Lahko pa
pomeni iskanje novih poti,
novih možnosti, kjer ima
domišljija prosto pot. Tako
je zapisal Peter Krečič, ko
je ocenil ustvarjalni opus
oblikovalca stekla iz Roga-
ške Slatine, Ferda Paka, pr-
vega Jugoslovana, ki je za
svoje delo prejel visokfK
mednarodno priznanje.
Koncem maja je bil v
Miinchenu 30. mednarodni
obrtni sejem, ki je v svetu
gotovo eden največjih te vr-
ste. Ferdo Pak je bil dolga
leta zvesti obiskovalec in ob-
čudovalec izdelkov domače
in umetne obrti, ki so jih na
munchenskem sejmu prika-
zovali ustvarjalci iz domala
vseh delov Evrope in sveta.
Letos pa se je, na povabilo
Društva oblikovalcev Slove-
nije, katerega član je, odločil,
da na tem sejmu tudi sodelu-
je. Izbral je šest svojih ste-
klenih skulptur in za dve je,
v kategoriji umetne obrti,
prejel najvišje odličje, zlato
medaljo. Gre za bavarsko dr-
žavno priznanje, zlato meda-
ljo pa mu je izročil sam mini-
ster za gospodarstvo in pro-
met, gospod Anton Ja-
umann.
Ferdo Pak je dvajset let
delal v Steklarski šoli v Ro-
gaški Slatini kot industrijski
oblikovalec, kjer je ustvaril
vrsto izdelkov zanimivih in
izvirnih oblik, a je bilo to za
njegovo nemirno in izrazito
umetniško ustvarjalno dušo
premalo. Njegova hotenja so
bila uokvirjena v industrij-
sko obliko, ki se mora poko-
ravati številnim zakonito-
stim tržne proizvodn^ie.
Pred tremi leti je šel »na
svoje«. Za socialno varnost
je začel s samostojno obrtjo,
sitotiskom, za dušo, kot te-
mu pravimo, pa je začel
ustvaijati v svojem ateljeju.
Tam nastcuego zamisli, skice,
tam so razstavljene njegove
skulpture. V Steklarski šoli
mu nudijo pogoje za osnov-
na steklarska opravila. Takš-
ne »polizdelke« potem doma
dodeluje, obdeluje, sestavlja
kompozicije, nast^ajo
skulpture.
»Pri steklu mora ostati
svetlost, steklo n^ ostane
steklo, obUka pa čista, pre-
prosta,« je povedal o svojih
kompozicijah. In res so nje-
gove skulpture svetle, rahle,
in v vsej domišljijskosti še
vedno preproste. Spominja-
jo na solze, na brstiče, na
travne bilke ...
Človek bi pričakoval, da je
njegov atelje poln stvaritev v
steklu, pa je bila njegova
zbirka, ko smo ga obiskah,
precej skromna. »Do sedaj
svojih skulptur nisem proda-
jal, vse to sem počenjal za
lastno zadovoljstvo, iz želje
po ustvarjanju, izražanju. To
so sami unikati. Zd^, ko
sem dobil tako pomembno
priznanje, bom delal še več
in zakcO bi nek^ svojega dela
in idej tudi ne vnovčil. Po-
nudb imam zdaj veliko,
predvsem me vabijo na raz-
stave v tujini, tuji kupci se
zanim^o za moje skulpture,
tudi doma bom zdsg več raz-
stavljal.« Morda se bodo Fer-
du Paku zdaj odprla vrata tu-
di naših Yu-butikov.
Ferdo Pak iz Rogaške Sla-
tine je do zdaj sodeloval na
številnih skupinskih razsta-
vah, lani je na obrtnem sej-
mu v Slovenj Gradcu prejel
laskavi naziv »mojster umet-
ne obrti«, samostojno pa je
razstavljal samo v Ljubljani,
v Informacijsko dokumenta-
cijskem centru za obliko-
vanje.
»Sedaj so me naenkrat
opažih vsi, vabijo me n^ bi
pripravil razstave, veliko se
je v tem času pisalo o meni,
kar čez noč sem postal opa-
zen,« pripoveduje sicer pres-
kromni Ferdo Pak. In najbrž
bo že držalo, da moraš uspe-
ti, se potrditi najprej v tujini,
da se te spomnijo še v doma-
čih kulturnoumetniških in
še kakšnih logih. Ferdo Pak
pa bi bil lahko tudi naš izvoz-
ni »adut«, če že ne v konver-
tibilnem smislu, pa vsaj kot
umetnik, ki je naše gore list,
ki mu je trdovratna samo-
rastniška pot odprla vrata
sveta. Redki so namreč tisti,
ki znajo steklu vdihniti dušo.
MARJELA AGREŽ
Ko SO bile kr;
še po sto iurji
Devetdeset let Fajsove Marije Iz Zlhike
Revščina, revščina in trpljenje. In ko sva se
dotaknili svetlejših trenutkov njenega življe-
nja, je spet pogovor zasukala tako, da sva se
pogovarjali o časih, ki zares niso bili mili. Dve
vojni, malo zemlje, napol podrta bajta, v kate-
ro sta se z možem vselila po poroki. Potem
sedmero otrok, pet jih je preživelo.
Če prideš iz velikega in dobrega grunta v kaj-
žarijo, se za mlado zares začenjajo težki časi.
Fajsova Marija se je poročila z revežem, ki ni
imel drugega pri sebi, kot dvoje pridnih rok. Da
izbire v tistih časih ni bilo veliko, pravi. Večina
fantov iz Zibike in sosednjih krajev je bila na
frontah. Pa sta se s Francem, ki je že_ dobrih
dvajset let pod zemljo, lepo razumela. Če bi se
ne, bi si ne mogla po desetih skupnih letih po-
staviti nove hiše. Sele potem je bilo življenje
lažje, borba za preživetje številne družine pa še
vedno trda. In petero otrok je bilo treba spraviti
do kruha.
Fajsova Marija iz Zibike je marca letos dopol-
nila devetdeset let, z devetimi križi pa je tudi
najstarejša občanka v krajevni skupnosti. Zakaj
se ne bi pogovarjali o njeni mladosti? O tem,
kako se je v tistih časih živelo na kmetih, v
Zibiki.
»Hude starše sem imela. Da bi se potepala po
vasi? Kje pa! V tistih časih ni bilo kravžljanja,
vse dekline smo nosile kite in rute na glavah,
nazaj zavezane. Ljudi je pobirala jetika, otroke
griža. Ampak bili smo bolj zdravi, kot so ljudje
danes. Ob nedeljah pa se ni delalo nikoli. V lodn,
tako se je nakupovanju takrat reklo, smo šli k
veletrgovcu Zupancu v Pristavo. Najhujša zima
je bila leta 1929. Takšne pozneje ne pomnim.
Ljudje so zaradi mraza tudi umirali. In sneg je
včasih dosti prej zapadel kot danes. Velika noč
je bila v tistih časih velik, praznik, drugače smo
ga praznovali kot danes, ko so šli mnogi običaji
v pozabo. V času od Pusta do Velike noči se ni
nikjer plesalo, nobenih ohceti ni smelo biti in ob
sredah in petkih nobenega mastnega mesa na
krožniku. Postni čas je bil zares strog. Marsiko-
mu je post kar prav prišel, ko ni bilo mesa za v
lonec. Butaram na cvetno nedeljo pa smo rekli
pušeljc. Bilje iz drnulj, nedeljnjega les in pušpa-
na, vmes pa so bili pisani trakovi. Pušeljc smo
po cvetni maši privezali na najbližje drevo ob
hiši in ga sneli na veliki četrtek. Iz pušeljca smo
potem z\
trosili pc
pa je bili
dan doi
obiski....
Devete
najbolj s
Pet koše
drugega
snaho te
denar tal
se zanj n
sva si s ]
jurjev. Z
ba odšt(
petdeset
nar špar
dala ved
težavami
Ob 50. obletnici ustanovnega kongresa
Komunistične partije Slovenije na Čebinab
Piše
EMILLAJH
1. nadaljevanje
V predvojnem revolucionarnem delav-
skem gibanju je nedvomno prelomni zgodo-
\dnski trenutek Komunistične partije v Slo-
veniji oziroma Komunistične partije Slove-
nije, ki je uspela z raznimi legalnimi in pol-
legalnimi akcijami ter z idejno in kulturno
dejavnostjo politično izobraziti in svetovno
nazorsko vzgojiti takšno partijsko jedro in
tolikšen krog simpatizerjev za boj zoper
diktaturo in proti fašizmu, daje že z Manife-
stom kongresa na Čebinah leta 1937 lahko
izrazila »trdno voljo slovensih komunistov
dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svo-
je sile« in »neomajno zvestobo slovenske-
mu narodu«. Da to niso bile zgolj zanosne
besede, so slovenski komunisti (vodstvo,
člani in simpatizerji) neovrgljivo dokazali v
letih narodnoosvobodilnega boja.
To dokazovanje se je potrjevalo vseskozi
po izgonu okupatorja leta 1945, v obnovi in
izgradnji, v razvoju delavskega oziroma so-
cialističnega družbenega samoupravljanja
do danes. Letos se spominjamo vsi Slovenci
teh dogodkov pred 50 leti, ko je bil v noči iz
17. na 18. april 1937 ustanovni kongres na
Čebinah.
Ob tej obletnici smo v Muzeju revolucije
Celje pripravih razstavo o ustanovitvi KPS
v občasnih prostorih in sicer od 15. aprila do
1. m^a 1987.
Zaradi lažjega razumevanja se n^aramo
ozreti nekoliko nazaj v obdobje pokrajinske
konference KP za Slovenijo v Goričanah
sredi septembra 1934. Na konferenci je bil
neuspeh šestojanuarske diktature že očiten.
Nasprotno pa se je nenehno preganjana
KPJ vse bolj krepila, čeprav ji je režim kra-
lja Aleksandra I zadal dotlej najhujše udar-
ce. Pobil in obsodil je na leta robije vrsto
neustrašnih borcev za pravice delavcev in
zatiranih jugoslovanskih narodov tiste, ki
so se izmaknili aretaciji, pa prisilil k umiku
v inozemstvo. Tako je raztrgal mrežo partij-
skih in skojevskih organizacij in zatrl celot-
no delovanje partije in SKOJ. Toda to ni
zlomilo posameznikov ali skupinic komuni-
stov v Sloveniji, ki so uspešno obnovili par-
tijo že pred pokrajinsko konferenco v Gori-
čanah 15. in 16. septembra 1934. In sicer pod
vodstvom Borisa Kidriča, Edvarda Karde-
lja, po njuni vrnitvi iz zapora leta 1930 in leta
1932 Miha Marinka, ko se je ta vrnil z Du-
naja.
Obnovljena Komunistična partija je delo-
vala spočetka zgolj nelegalno ob podpori
Josipa Broza, ki je zastopal CK KPJ v ino-
zemstvu, je konferenca v Goričanah nakaza-
la usmeritev v legalne in pollegalne oblike
boja za pravice in vsakdanje zahteve delav-
cev in kmetov. Prvi pomemben dogodek po
konferenci je bil izid Ljudske pravice. V
času, ko je Ljudska pravica žela prve uspe-
he, je IV. državna konferenca KPJ v Ljub-
ljani 24. in 25. decembra 1934 potrdila smer
konference v Goričanah. In sicer z resoluci-
jami o delu partije v sindikatih, na vasi, med
narodno zatiranimi, o partijskem tisku in o
boju proti imperialistični vojni. V skladu z
gornjimi sklepi je bil tudi sklep o ustanovi-
tvi Komunistične partije Slovenije in Ko-
munistične partije Hrvatske ter v bližnji pri-
hodnosti še Komunistične partije Makedo-
nije.
Ilegalna komunistična organizacija je ta-
ko postala vodilno jedro in gonilna sila raz-
novrstnih oblik borbenega gibanja sloven-
skih ljudskih množic. V tej akciji se je tudi
sama osvobajala sektaštva. Okrepljene pro-
cese razpadanja diktature v toku 1935 in
1936 leta je že dočakala bolj pripravljena in
bolj sposobna, da preide na nove in razvitej-
še oblike borbe.
Leto 1935 je bilo v Sloveniji burno. Komu-
nistična partija je kmalu dosegla vidne
uspehe. Razen stavk in nove usmeritve
SKOJ so bili v tem letu za oblikovanje Ijud-
skofrontnega gibanja najpomembnejši trije
dogodki: vohtve v Narodno skupščino, Zlet
Zveze delavskih kulturnih društev »Svobo-
da« v Celju in ljudsko demokratični zboro-
vanji v Ljutomeru in Lesičnem.
Ker je bila borba za osnovne pravice de-
lavcev že od dvcosetih let naprej vedno pri-
sotna in jasna, večkrat pa neskladna, nam je
razumljivo, daje oblastni odbor Zveze kovi-
narskih delavcev sprejel leta 1933 ob izvoli-
tvi Franca Leskoška za svojega tajnika
predlog, da se vsi kovinarji organizirajo v
Zvezi kovinarskih delavcev, da se povsod v
tovarnah izvolijo delavski zaupniki, kjer jih
še ni, sindikat pa naj jih podpira, boj s pdjet-
niki naj se zaostri z zahtevami po višjih
mezdah in po sklenitvi kolektivnih pogodb,
a delavci naj se politično izobražujejo. Izva-
janje teh zahtev je Franc Leskošek spodbu-
jal in podpiral ter tudi usmerjal, še v večji
meri potem, ko je bil 18. marca 1934 izvoljen
za predsednika Strokovne komisije.
Nastajala je nova vsebina in nov način
vodenja stavk, ki jo je spodbudila že ome-
njena resolucija IV. državne konference
KPJ decembra 1934 o sindikalnem vpraša-
nju. Deko v sindikatih je proglasila za po-
glavitno in najodgovornejšo partijsko delo.
Ko
vat
gil
ga
žei
Ije
pri
žai
bo
sir
svi
1
ke
str
zaj
nij
on
m«
do
pa
zal
ko
la\
de
13
str
sk
ob
so
v '<
zal
po
op
pri
pa
na
sla
ob'
va)
za'
baJ
avl
del
nif
kal
nal
leH
ži"
ga
Goričane - I. partijska konferenca leta 1934.


NOVI TEDNIK - STRAN 13

I Marijo Fajs iz Zibike danes
K. ko ne bo mogla več delati,
zlušči na dan in še marsikaj
D hiši, v kateri živi s sinom in
Ne razumem, zakaj gre danes
ko. Veliko denarja imam.o, pa
)biti. Sedemintridesetega leta
»stavila hišo za petintrideset
bilo pred tridesetimi leti tre-
očakov, danes pa je vredna
I. Kam to pelje! Danes se de-
splača,« je ob koncu obiska
tudi z našimi ekonomskimi
em.
MARJELA AGREŽ
hne križce in jih v soboto raz-
j dobro letino. Na Veliko noč
mlinčevka. Vsi smo bili na ta
v ponedeljek so se pričeli
m je naložila nalogo preobliko-
icionarno sindikalno opozicijo v
Džično gibanje delavcev, ki naj se
ijejo tudi delavci nekomunisti,
idina, skratka vsi, ki so priprav-
fispevati v boju z delodajalci in
ciji sindikatov. Resolucija IV. dr-
erence poudarja, da se je treba
obodo organiziranja in delovanja
ter za zborovalno in tiskovno
i dalje poudarja, naj bodo stav-
"ipravljene. Val stavk in demon-
^ie resolucija napovedala, je res
lavijo, v nemali meri tudi Slove-
se vanju stavk se bom v glavnem
oljsko območje. Tako so že 1.
stavkajoči v Libojah med gla-
1^0 zadržali v rovu dva inženirja,
3to šest rudarjev obsojenih na
ni od 14 do 30 dni. 5. marca seje
meseca trajajoča, stavka 110 de-
''tne tovarne v Štorah z novo,
streznejšo kolektivno pogodbo.
^ v Tremarjah pri Celju demon-
['ci pri regulaciji Savinje zaradi
'^ih mezd, pa so bili zato trije
' Zaporne kazni. Tri dni kasneje ,
'^Posleni delavci prijavnih delih |
demonstrirali iz istega razloga, >
°bsodili na štiri mesece zapora. 1
stavke junija 1935 so lastniki
'§er-Ulmann in F. Sodin v Celju
*^do 25% zvišanje mezd, policija
JJ8 9 delavcev. 16. junija so bila
j''*'eze gradbenih delavcev Jugo-
^^i državi zborovanja za zaščito
■^^'Ijšanju delovnih razmer. Tudi
^'^žčanskosocialistične Jugoslo-
'i^ovne zveze (JSZ) se je izrekel
'delavskega nemeščenskega gi-
^^zredni boj. Od 1. julija do 20.
,^^jala splošna stavka grafičnih
J v Celju. Končala se je z del-
V času stavke so izhajali le
jPd 6. do 11. julija 1935 je stav-
il ^0 delavcev usnjarne Wosch-
Zahtevah so različno ko-
tl^^be. a uspeh so le glede dru-
j^'^ ter izvajanja določil obrtne-
^kona o zaščiti delavcev.
---___
Stara hruška ni vredna življenja
Franc Plešnik Je pred očmi vse družine hladnokrvno ustrelil Antona Jošta
Prejšnji torek se je vzne-
miril ves Črešnjevec, ko je
45-letni Franc Plešnik hlad-
nokrvno ustrelil 58-letnega
soseda Antona Jošta. Pa ne
samo Črešnjevec. Pravza-
prav je težko razumeti, ka-
ko se kdo lahko na takšen
krut način loti razčiščevaf-
nja sporov.
Zemljiški spori so stara
slovenska folklora. V knji-
gah so jih opisali mnogi naši
znani pisatelji. Tudi Črešnje-
vec, raztresen zaselek, kak-
šnih osem kilometrov odda-"
Ijen od Vojnika, ni izjema.
Toda doslej so večino teh
sporov rešili na miren način.
Med Joštovimi in Plešni-
kovimi nikoli niso vladali
vzorni sosedski odnosi. Pred
leti so se prepirali zaradi vo-
de. Joštovi so si uredili svoje
zajetje in napeljali svoj vodo-
vod, Plešnikovi pa so bili
brez vode oziroma so jo mo-
rali nositi iz bližnjega poto-
ka, da so napojili živino.
»Pred približno letom smo
se le dogovorih, potem, .ko
sosed ni uspel izsiliti, da bi
mu dali vodo,« pravi Janez
Jošt, najstarejši sin Antona
Jošta. »Ze takrat je grozil, da
bo vse pobil, potem pa bo
imel vode dovolj. Ped komi-
sijo smo se potem dogovori-
li; strinjali smo se, da damo
Plešnikovim odvečno vodo.
Po tistem bi lahko rekel, da
smo se s sosedi še kar dobro
razumeli.«
»Premirje« je trajalo leto
dni - do zadnjega tragičnega
dogodka.
Plešnikovi stanujejo v pre-
cej stari hiši, ki jo skupaj dr-
žijo le še verige napete med
nosilci Že precej let so načr-
tovali, da bodo zgradili novo
hišo (živijo pravzaprav na te-
tinem posestvu s približno
štirimi hektarji, ki naj bi ga
enkrat podedovali). Letos so
začeli v Črešnjevcu graditi
novo cesto, zato so hoteli iz-
koristiti priložnost. Franc
Plešnik se je prejšnji torek
dogovoril z voznikom precej
velikega buldožerja, da mu
bo napravil izkop za novo
hišo.
Toda vehk buldožer ni mo-
gel po ozki cesti, ki vodi mi-
mo Joštove hiše proti Plešni-
kovim. Zataknilo se je že ta-
koj na začetku ceste, ko bul-
dožer ni mogel med hišo Jo-
štovih in staro, napol votlo
hruško.
Joštovi so ta dan kopali v
vinogradu, kakšen kilometer
naprej na drugi strani hriba.
Plešnik je poslal v vinograd
svojo starejšo hčer Tatjano,
da vpraša, če lahko podrejo
hruško.
»Ata ji je rekel, da naj pri-
de gor Plešnik sam in se bo-
mo zmenih,« trdi Janez Jošt.
Hči se je vrnila v vas.
Franc Plešnik pa se je razje-
zil, pograbil lovsko puško, se
vsedel v svojega fička in se
odpeljal v vinograd.
Sosedje vedo povedati, da
je bilo Antonu Joštu, ki je
obdeloval približno 15 hek-
tarjev veliko posestvo, žal
vsakega koščka zemlje. To
se je pokazalo tudi pri grad-
nji nove ceste, ko seje trudil,
da bi šla trasa čimbolj po so-
sedovi zemlji. Tokrat pa naj
bi vendarle bil pripravljen
na dogovor.
Sosedovega fička naj bi
najprej opazil Joštov najsta-
rejši sin. »Vprašal sem očeta,
če mu bo dal hruško?«
»Seveda mu jo bom dal, če
bo tudi sam posekal drevje,
ki nam je na poti,« naj bi od-
govoril Anton Jošt.
Gre za drevje ob poljski
poti, ki vodi do približno 2
hektarja velike parcele Jo-
štovih. Ker je drevje tik ob
cesti, Joštovi na travnike in
njive ne morejo z večjimi
kmetijskimi stroji, zato so se
zaradi tega že dvakrat sprli.
Toda Franc Plešnik se
očitno ni prišel pogajat za
drevje, saj naj bi že v vasi
rekel, da gre ustrelit soseda
in njegovega starejšega sina
Janeza.
»Plešnik je svojo lovsko
puško skrival za hrbtom, ta-
ko da sploh nismo vedeli, da
je oborožen, sicer bi drugače
reagirali,« pripoveduje Ja-
nez Jošt. V vinogradu je bila
takrat vsa družina: Anton
Jošt, žena Frančiška, najsta-
rejši sin Janez, ki hodi v služ-
bo, hči Metka, ki je prav tako
že v službi, in najmlajši Stan-
ko, ki še hodi v sedmi razred
osnovne šole.
Plešnik se je približal Jo-
štu na kakšne tri metre, po-
tegnil puško izza hrbta in
ustrelil. Poročilo UNZ pravi,
da je prvič le obstrelil Anto-
na Jošta, sin Janez pa trdi,
da ga je zadel v koleno.. Oče
naj bi začel močno krvaveti
in stokati; prijel je prst in si
JO dal na glavo.
»Saj boš imel še dovolj
zemlje,« naj bi vzkliknil
Franc Plešnik in še enkrat
ustrelil v Antona Jošta in na-
to še enkrat. Žena in hči sta
se vlegli na tla, najstarejši sin
Janez pa je pograbil najmlaj-
šega Stanka. Pobegnila sta v
bližnji gozd.
»Plešnik me je iskal. En-
krat, dvakrat je šel s puško
okrog gorce, ko pa me ni na-
šel, je odnehal,« pravi Janez
Jošt, še danes pretresen
od tega tragičnega dogodka,
ko mu je sosed pred očmi
ustrelil očeta.
Ko je Janez Jošt pogledal
IZ gozda, je videl na tleh star-
ša in sestro. Mislil je, da so
vsi mrtvi in tako je tudi spo-
ročil miličnikom.
Po pripovedovanju Janeza
Jošta naj bi si Franc Plešnik
po tem dogodku hotel sam
soditi, toda neki drug sosed
ga je prepričal, naj ne naredi
tega. Po tem naj bi se Pleš-
nik vsedel v svojega fička in
se odpeljal domov, kjer je
pričakal miličnike in se
predal.
Franc Plešnik je član lov-
ske družine Vojnik in ima tri
lovske puške. Kakšno leto
ali dve nazaj naj bi bil v su-
spenzu zaradi suma krivolo-
. va. Ker pa mu niso mogli do-
kazati krivolova, je ostal v
lovski družini. Tako tudi ima
orožno dovoljenje za orožje,
ki pa so mu ga mihčniki ob
preiskavi zaplenili. Zasegli
so tudi precejšen kup nabo-
jev, ki so bih spravljeni vse-
povsod po hiši; tudi med
otroškimi igračami.
Dogodek v vinogradu Jo-
štovih je precej prestrašil
vaščane. Miličniki so iskali
dva polnoletna vaščana, da
bi pri Plešniku lahko opravi-
li preiskavo tako kot predpi-
suje zakon. Toda vsi so se
bali, nazadnje pa seje ojuna-
čil starejši mož z besedami:
»Takrat, ko bo Plešnik prišel
iz zapora, bom že tako pod
rušo.«
Alkoskop je še pokazal, da
je bil ta dan Franc Plešnik
precej vinjen. V krvi je imel
2,6 promila alkohola.
Joštova domačija je zavita
v žalost. Prejšni petek so po-
kopali gospodarja, ki je bil
pri oseminpetdesetih še poln
moči in, ki je že »spravil h
kruhu« dva starejša otroka.
Tudi Plešnikovim nasled-
njih nekaj let ne bo lahko
brez gospodarja. Franc Pleš-
nik sicer v priporu obžaluje,
daje ubil soseda, toda to An-
tonu Joštu ne more vrniti
življenja.
SREČKO ŠROT
Streli v vinogradu so skalili vaški mir v Črešnjevcu.
Trhla hruška je bila na poti buldožerju in tudi povod za
streljanje v vinogradu.
Janez Jošt v vinogradu, kjer mu je Franc Plešnik ubil očeta.
14. STRAN - NOVI TEDNIK

16. APRIL 1987
Pionirji fotografirajo
Mlade modelarje je pri delu ujel Aljoša Videtič iz osnovne
šole Antona Aškerca v Titovem Velenju.
Na posnetku se jasno vidi zadovoljstvo sošolcev, vidi se, da
bodo široka krila modela poletela visoko v nebo. Poleg tega je
posnetek tudi kvalitetno izdelan in ima vse elemente dobrega
posnetka, ki lahko konkurira tudi za nagrade. Saj se še spomi-
njate, da vas Fotolik nagrajuje. Najboljši posameznik bo ob
koncu akcije prejel fotoreportersko torbo, krožek pa fotoaparat.
Pošljite svoje izdelke čimprej, da bomo lahko v aprilu in maju,
kolikor akcija še poteka, še kakšnega objavili.
Nagajivo pero
Janez in mama sta odšla v trgo-
vino.
Janez prosi mamo: »Mama, ku-
pi mi nalivno pero!«
Mama: »Kaj ga nimaš?«
Janez: »Saj ga imam, a mi dela
v zvezkih preveč napak.«
IVICA FIJAVŽ, 4. b
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Zdravo, dragi mladi prijatelji!
čisto zares: vsaka stvar ima dve plati.
Poglejte: jezimo se včasih - kako hitro gre naokrog ta presneti
čas. Sploh ne utegnemo narediti vsega tistega kar bi radi. In
potem, ko nekaj pričakujemo, se noče ta isti čas nikamor prema-
kniti. Res čudno, kaj?
Ali pa: zbirčna Metka ni nikoli (to je znano!) marala kaše.
Ampak ko je bila pošteno lačna, je to isto kašo prav z užitkom
pospravila. In še dobra se ji je zdela.
In tudi: jezite se, ker zaman čakate na objavo vašega pri-
spevka. Ampak teh je - kot sem že velikokrat povedala, mnogo
preveč, da bi vse objavili. Toda - če bi prav vsi prispevki, kijih
pošljete v naše uredništvo našli prostor za objavo, bi najbrž niti
ne bilo zanimivo sodelovanje v naši rubriki.
Ja, prav zares ima vsaka stvar dve plati.
Lep pozdrav vaša Nadja
Zamuda
Nasmejano dekle v zeleni oble-
ki, z drobnim cvetjem v košari je
prišlo na železniško postajo.
Vpraša postajnega načelnika:
"Tovariš, kdaj odpelje moj
vlak?«
Tovariš postajni načelnik je ta-
koj prepoznal potnico: »O, tova-
rišica Pomlad, letos pa zamujate.
Kako to? K sreči ima vaš vlak
malo zamude, zato ga boste še
zadnji hip ujeli. Drugače pa ne
vem, kako bi bilo.«
■ Res je, letos zamujam. Toda
saj veste, kako nerada se Zima
vrne v svoje hladno domovanje,
jaz pa tudi nimam rada prezgod-
njih obljub. Kako pa je z zimo pri
vas?«
»Ne godi seji slabo. Kar poglej
okrog sebe!«
»Vidim, vidim. Res je že čas, da
sem prišla. Glej, vlak prihaja! Na-
svidenje!«
»Nasvidenje, Pomlad! Na prvi
poletni dan se bova spet videla!«
Pomlad seje odpeljala med va-
si in mesta. Skozi okna vlaka rrn
če šopke zelenja in cvetja, kakor
da njena košarica nima dna. Pq,
hiteti mora, da bo pravočasno
opravila vse, kar je potrebno zg
prihod Poletja.
BOJANA ARTNAK. 8. g
OŠ XIV, divizije
DOBRNA
Moja sestra
Imam sestro, ki ji je ime San-
dra in je stara 15 let. Vozi se v
družboslovno šolo v Celje. Zju-
traj vstane ob dveh. Ko pride do-
mov, gre najprej v trgovino, nato
pa se uči vse do večera. Kadar ne
znam kakšne naloge, mi vedno
pomaga. Včasih skuha večerjo,
kadar mame ni doma.
Večkrat se tudi prepirava in
pretepava. Ker je močnejša, vča-
sih pride tudi do kakšnega joka.
Kljub temu jo imam rad in se
bojim zanjo.
FRANJO MAVHAR, 3. b
COŠ Boris Vintei
ZREČE
»T-kartica« za zaupanje
Svojo ponudbo in odnos do kupca v prodajalnah trgovske
delovne organizacije Teko že nekaj časa gradijo na geslu
»Zaupanje za zaupanje«. In svoje zaupanje so tokrat obliko-
vali v zanimivo ter uporabno novost, ki jo zanekrat lahko
dobite le v njihovih prodajalnah.
Gre za »T-kartice«! In kaj je to? Najbolje bo, da vam posre-
dujemo kar pismo delavcev trgovske delovne organizacije
Teko, v katerem so razložih domiselni način brezgotovin-
skega nakupa:
Spoštovani!
Ali se vam je že zgodilo, da ste želeli nekaj kupiti v trgovini,
pa niste imeli s seboj dovolj gotovine - denimo, da nimate
tekočega računa ali pa vam je zmanjkalo čekov?
Nekaj dni pred izplačilom osebnega dohodka ste imeli
nepredvidene izdatke in ste trenutno »nelikvidni« - hkrati pa
seje izkazalo, daje v trgoivini blago, ki ga nujno potrebujete.
Lahko pa gre tudi za omejeno priložnost ugodnega nakupa.
Morda želite komu kupiti darilo, pa ste prav ta trenutek v
denarni krizi. . .
REŠILI VAS BOMO IZ ZADREGE!
Iz takšnih in podobnih zagat vam bo pomagala NAKUPNA
KARTIC »T«! Poimenovahjo bomo »T-KARTICA«.
In za kaj gre? Preprosto!
Pri informacijah v pritličju veleblagovnice »T<- izpolnite
vprašalnik, s podpisom na »T-kartici« se obvežete, da boste
račun poravnali v zakonsko odločenem roku (najkasneje v
15-dneh) in že lahko stopite na oddelek po želeno blago, ki
vam ga bodo izročili ob predložitvi »T-kartice« in osebne
izkaznice.
Preprosto, mar ne?
S »T-kartico« lahko kupujete v vseh prodajalnah trgovske
delovne organizacije Teko Celje - sozd Merx: veleblagovnica
»T«, Salon »T«, Oblačila, Novost, Dom, Melodija in YU
Boutigue v Celju, Lih v Titovem Velenju in YU Boutigue v
Radencih.
Pa plačilo?
Račun boste lahko poravnali najkasneje v 15-dneh - kot to
določa zakon - osebno v glavni blagajni delovne organizacije
ali z nakaznico po pošti^ v banki ali v Službi družbenega
knjigovodstva na žiro račun Teko Celje.
Rekli boste - kaj pa, če kdo ne bo pravočasno plačal
računa? Seveda bo izneveril naše geslo »Zaupanje za zaupa-
nje«. Toda to ni vse. Tak nakup bi bil veliko predrag. Zakon
pač ne pozna usmiljenja in dolžnik bo moral v takšnem
primeru plačati vse stroške sodne izterjave dolga in zamudne
obresti.
Nakup s »T-kartico« ni kreditiranje ampak brezobrestni
odlog plačila računa v zakonsko določenem roku.
Kaj naj še dodamo? Zadovoljni bomo. če smo vas s »T-
karitco« ustregh in HVALA ZA ZAUPANJE!
Delavci Teko Celje
Zaupanje za zaupanje
Veliko zanimivih prireaitev v '-Dnevih r- - korak bliže kuncu
Aprila slavijo delavci trgov-
ske delovne organizacije Teko
obletnico Veleblagovnice »T«,
zato so v teh dneh pripravili vr-
sto novosti, s katerimi se želijo
še bolj približati kupcem. Za-
upanje na eni strani skorajda
vselej porodi zaupanje tudi na
drugi strani, pravijo trgovci in
svoje zaupanje bodo kupcem po-
kazali med drugim tudi z vrsto
zanimivih prireditev, ki se bodo
zvrstile od 20. do 26. aprila.
Za »Dneve T« so se v Teku letos
prvič odločili, a že udja obljublja-
jo, da bo to postala tradicionalna
oblika njihovega približevanja
kupcem. Odraz zaupanja kup-
cem, ki bodo v dneh do konca
aprila na prodajnih policah vele-
blagovnice »T« vsak dan našli kaj
novega, pa bo verjetno še korak
več k tesnejšemu sodelovanju.
Lepo je imeti »svojo« trgovino -
trgovino, kije vselej dobro založe-
na in v kateri ti trgovci prijazno
ponudijo želeno blago. V Teku
poskušajo z geslom »Zaupanje za
zaupanje« izraziti prav svojo pri-
pravljenost, da bi s kupci ustvarili
takšne vezi.
Tržnica - za dobro jutro
in dober dan
Pomladansko sonce je vrtičkar-
je že pred dnevi zvabilo na plan.
Za vse, ki imate doma samo bal-
kon in nekaj cvethčnih lončkov,
pa najbrž tole pomladno vreme ni
prav nič manj mikavno. Priredite-
lji »Dnevov T« so mislili prav na
vse in prihodnji teden bo pred
veleblagovnico »T« prava mala
cvetlična tržnica. Na stojnicah bo-
ste lahko kupovali sadike, cvetli-
ce, grmovnice ... - pa vsa zaščit-
na sredstva, mineralna gnojila in
zemljo obogateno s humusom.
In zakaj bo cvetlična tržnica po-
lepšala vaša jutra in dneve? Zato,
ker boste lahko s ponudbo stoj-
ničnih prodajalcev polepšali vaše
vrtove, balkone in okenske poli-
ce. Jutranji pogled na rože pa
vam kaj hitro izvabi nasmešek, ki
polepša ves dan.
K rožam sodi tudi
pesem in glasba
v Teku so mislili na to in pri-
pravili vrsto zanimivih prireditev,
ki vam bodo polepšale in pope-
strile dneve od 20. do 26. aprila.
Vsako popoldne med 17. in 18.
uro se bo na ploščadi pred vele-
blagovnico »T« predstavljal kdo
od znanih Celjanov in Slovencev
- vi pa lahko z delavci trgovske
delovne organizacije Teko upate
le na lepo vreme, saj bodo druga-
če prireditve prestavljene za en
teden.
In kdo vse se bo v »Dnevih T«
predstavil v Celju? Delavci Teka
bodo v ponedeljek, 20. aprila v
Celje pripeljali skupino Rendez-
vous in na zmenku vam bodo
fantje predstavili svojo novo plo-
ščo in kaseto. Na popoldanskem
nastopu vam bodo prepevali o
Zeleni dolini, vi pa si lahko z na-
kupom rož in grmovnic s cvetlič-
nih stojnic vsaj malce pozelenite
svoj dom.
V popoldanskih prireditvah se
bodo predstavih še člani Tambu-
raškega^ sinfoničnega orkestra
Akord Železničarsko prosvetne-
ga društva France Prešeren iz Ce-
lja, pa manekenke, ki bodo v
dveh modrih revijah predstavile
celotno pomladno kolekcijo obla-
čil iz veleblagovnice »T« in proda-
jaln trgovske delovne organizaci-
je Teko. Za modni reviji je plesno
koreografijo prispevala Gordana
Stefanovič, s svojim nastopom pa
ju bo popestrila Tatjana Dremelj.
Blagovnica T - tudi na oddelku živil vedno odlično založena.
APRIL 1987
mms\
NOVI TEDNIK - STRAN 15
• Radomir T. in Marjan
p. sta si prejšnji petek
»sposodila« moped pri go-
stilni Lavrič na Teharju in
se odpravila na potep. Od-
peljala sta se na Kozjansko,
pri Podplatu pa se je njun
izlet končal; zapeljala sta s
ceste v jarek. Moped je bil
lor precej uničen, tatova
pa sta jo odnesla z nekaj
praskami. Pot sta nadalje-
vala z avtobusom, njun
izlet pa so kmalu prekinili
šrnarski miličniki.
• Gorje staršem, ki jih
otroci ne spoštujejo. Ro-
bert H. z Ljubljanske 56 v
Celju je prejšnji teden do-
kazoval, da ne spoštuje
staršev, ko jih je doma pre-
tepal. Posredovati so mora-
li miličniki, ki so komaj
ukrotili Roberta in ga od-
peljali v prostore za trez-
nenje.
• Mladoletni Ž. T. iz Ce-
lja si je prejšnji teden pri-
voščil malo večjo neslanost
v celjski Turški mački. Za-
vil je na žensko stranišče in
tam strašil in otipaval žen-
ske. »Zabava« seje končala
s prihodom miličnikov:
mladoletnika je brž minila
vsa razposajenost.
• Andrej G. iz Ipavčeve
ulice ob razvezi očitno ni
razčistil vseh sporov z biv-
šo ženo. Tako jo je prejšnji
teden spet obiskal in ji gro-
zil. Posredovali so milični-
ki, ki so tokrat Andreja le
opozorili, ker je obljubil, da
se bo poboljšal.
S.Š.
Zgorel hladilni
stolp v Cinkarni
Požar, ki je nastal v sobo-
to popoldne, nekaj pred 14.
uro na hladilnem stolpu ene
izmed treh linij za proiz-
vodnjo žveplene kisline v
celjski Cinkarni, je povzro-
čil za 70 do 90 milijonov di-
narjev škode in za mesec
dni prepolovil proizvodnjo
žveplene kisline.
Toliko časa bo namreč po-
trebno., da bodo namestili
nov stolp in opravih komple-
ten remont te linije.
Takoj po izbruhu ognja v
soboto so posredovali cin-
karniški in celjski poklicni
gasilci, vendar stolpa niso
mogli rešiti, ker je ogrodje
leseno, satovje pa plastično,
torej v glavnem iz lahko gor-
ljivih materialov.
Hladilni stolp so postavili
pred petimi leti, ko so izroči-
li namenu to linijo za proiz-
vodnjo žveplene kisline. V
njem se hladi voda, s katero
potem hladijo žvepleno kisli-
no. Na linijah za proizvodnjo
žveplene kisline morajo vsa-
ko leto opraviti remonte, za
to bo škoda zaradi izpada
proizvodnje manjša. Na tej
liniji so nam.eravali remont
opraviti v mesecu maju, za-
radi požara pa ga bodo že ta
mesec. Seveda pa bo zastoj
le nekoliko daljši, saj običaj-
ni remonti trajajo tri tedne,
tokrat pa računajo, da bo li-
nija stala vsaj mesec dni.
Običajna proizvodnja (18 do
20 tisoč ton) bo tačas prepo-
lovljena, vendar pa kupci ne
bodo prikrajšani, saj imajo v
Cinkarni na zalogi dovolj
žveplene kisline.
S. Š.
Manjša kazen za goljufivega dežnikarja
Celjsko Višje sodišče je
zmanjšalo kazen 33-letne-
mu dežnikarju Edvardu Pe-
triču iz Titovega Velenja na
4 leta in 6 mesecev zapora.
Petrič je bil obsojen za go-
ljufijo, ker je ogoljufal več
bank, trgovin in občanov.
Petrič seje precej časa pre-
življal samo z goljufijami.
Tako je kot obrtnik sklenil
kreditno pogodbo za milijon
dinarjev pri Ljubljanski ban-
ki, kasneje pa kredita ni od-
plačeval. Prav tako seje zgo-
dilo s kreditom, ki sta ga zanj
najela njegova žena in dela-
vec, zaposlen v njegovi de-
lavnici.
Poleg tega je Edvard Pe-
trič v več trgovinah na naro-
čilnice kupoval dežnike in
jih prodajal, računov v trgo-
vini pa ni poravnal. Spreje-
mal je tudi predujme od ra-
zličnih ljudi za usluge, ki naj
bi jim jih storil, vedno pa se
je končalo tako, da je Petrič
pobasal denar, potem pa ga
ni bilo več blizu. V svoji »ka-
rieri goljufa« je za sabo pu-
stil tudi precej neporavnanih
računov v hotelih, kjer je
prenočeval.
Prvostopenjsko sodišče ga
je za goljufije obsodilo na 5
let in šest mesecev zapora,
po pritožbi obdolženca in
njegovega zagovornika pa
mu je Višje sodišče zmanjša-
lo kazen za leto dni zapora.
Senat Višjega sodišča je me-
nil, da so na prvostopenj-
skem sodišču premalo upo-
števali težko zdravstveno
stanje obdolženca, njegovo
skrb za družino in začetne
težave ob odprtju dežnikar-
ske delavnice.
S. Š.
Umrla v gorečem stanovanju
V petek ob 5. uri zjutraj je začelo goreti v manjši
montažni stanovanjski hiši, last 80-letne Marije Mla-
kar v Podčetrtku 29.
Požar je nastal v kuhinji, verjetno zaradi nepravil-
nega kurjenja v štedilniku, ker naj bi Mlakarjeva drva
polila s petrolejem. Ogenj se je razširil, Marija Mlakar
pa je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksi-
dom. Škode je za približno 5 milijonov dinarjev.
Pokvarjen stroj
Prejšnji četrtek se je pokva-
ril stroj za izdelovanje selo-
tejpa v šempetrskem tozdu
Aera. Gre za avstrijski stroj, ki
ga je dobavitelj pred petimi le-
ti montiral skupaj z maribor-
sko Hidromontažo.
Kot so doslej ugotovili, je po-
čil var na delu za sušenje tra-
ku, zaradi tega pa bo za približ-
no štirinajst dni stala proizvod-
nja selotejpa. V Aeru cenijo
škodo na 200 milijonov di-
narjev.
S. Š.
v hišo se je zaletel
Po lokalni cesti iz Braslovč
proti Polzeli seje peljal z oseb-
nim avtomobilom ROMAN
CUKLJATI, 28, iz Polzele. V
desnem nepreglednem ovinku
v Parižljah je zapeljal na desno
bankino, vozil po njej 16 m in
se zaletel v Špornovo stano-
vanjsko hišo. Pri nesreči sta se
voznik Cukljati in sopotnik
BORIS STOPAR, 26. iz Polze-
le, huje ranila, škode pa je za
500.000 dinarjev.
Vzrok smrti bodo še
ugotavljali
V Stranicah, pri hiši št. 98 je
voznik osebnega avtomobila
ALBIN NEMEC, 48, iz T. Vele-
nja dohitel avtomobil, ki je ča-
kal, da avto pred njim, ki gaje
vozil ŠTEFAN ARBEITER,
24, iz Stranic, zavije v levo. Ne-
mec, ki je vozil prehitro, je ho-
tel preprečiti trčenje, in je zavil
v levo, ter zadel v zadnji levi
del Arbeiterjevega vozila. Pri
nesreči se je poškodovala so-
potnica v vozilu, ki gaje peljal
Arbeiter^ 78-letna ROZALIJA
PODPECAN iz Bukovja. Od-
peljali sojo v zdravstveni dom,
od tam pa napotili domov, kjer
je tri ure po nesreči umrla.
Izsilil le prednost
IVAN ROZMAN, 56, iz Sev-
nice je v Vrhovem zavijal v le-
vo, s tem pa izsilil prednost
vozniku tovornjaka MEHU
OKANOVIČU, 37, iz Gračani-
ce, ki je pripeljal nasproti. Ob
trčenju je Rozmana odbilo na-
zaj in se je zaletel v osebni av-
to, kije vozil za njim, odbilo pa
je tudi tovornjak, ki je trčil v
betonsko ograjo. Škode je za
milijon in 400 tisoč dinarjev,
poškodovala pa sta se voznik
Rozman in njegov sopotnik.
Tekomovanje Kal veš o prometu
Na Celjskem so bila te dni
tekmovanja pionirjev pod
naslovom »Kaj veš o pro-
metu«.
V Celju je tekmovanje
vzorno organiziral svet za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu ob sodelova-
nju ZSAM Celje, AMD Slan-
der in srednje šole Boris Ki-
drič ter miličnikov. Tekmo-
vanje je bilo pri hudinjski os-
novni šoli, udeležilo pa se ga
je 135 učencev iz vseh celj-
skih osnovnih šol.
V kategoriji sedmih in
osmih razredov so bili naj-
boljši tekmovalci osnovne
šole Franja Vrunča, med po-
samezniki pa je zmagal Robi
Zapušek iz osnovne šole Fra-
na Roša pred Robijem Jere-
bom s Frankolovega in Moj-
co Flis z osnovne šole Franja
Vrunča.
V kategoriji petih in šestih
razredov je zmagala osnovna
šola s Frankolovega, med
posamezniki pa Matej Kasa-
ber s prve osnovne šole pred
Danilom Trobišem s Franko-
lovega in Alešem Arzen-
škom s pn/e osnovne šole.
V kategoriji tretjih in četr-
tih razredov je zmagala os-
novna šola iz Strmca, med
posamezniki pa Gorazd Ži-
bret iz Strmca pred Ljubom
Šolajičem iz osnovne šole
Frana Roša in Miranom Dr-
gajneijem z Dobrne.
Tekmovalci so morali
opraviti pismene teste in
vožnjo s kolesom po poligo-
nu ter po mestnih ulicah.
Najboljši v starejši skupini
Robi Zapušek se bo udeležil
letošnjega republiškega tek-
movanja, ki bo v Luciji pri
Portorožu.
Žalski svet za preventivo
je takšno tekmovanje pripra-
vil na avtopoligonu v Ločici
ob Savinji. Tam je v katego-
riji pionirjev iz sedmih in
osmih razredov zrnagala os-
novna šola Petar Šprajc-Jur
iz Žalca, med posmezniki pa
Rafko Irman iz osnovne šole
v Braslovčah, pred Samom
Sadnikom in Borisom Pun-
cerjem iz osnovne šole Peter
Šprajc-Jur.
V kategoriji pionirjev iz
petih in šestih razredov je
zmagala osnovna šola Bra-
tov Juhart Šempeter, med
posamezniki pa Tomaž Kač z
osnovne šole Bratov Juhart
iz Šempetra, pred Simonom
Turnškom, prav tako iz Šem-
petra in Matij asom Traten-
škom iz osnovne šole Vlado
Bagat v Braslovčah.
Tekmovanje je bilo dobro
organizirano, priznanje za to
pa gre predvsem^ inštruktor-
jem, članom ZŠAM Žalec,
Postaji milice Žalec, mentor-
jem in drugim.
S. Š., T. T.
Stanovanjski spori pred sodiščem
Celjsko sodišče združene-
fa dela je lani obravnavalo
129 zadev s področja stano-
vajskih razmerij. Sodniki
ugotavljajo, da precej de-
lovnih organizacij v Celju
k vedno ni prilagodilo svo-
jih samoupravnih aktov o
stanovajskih razmerjih, ali
pa določil teh aktov pogo-
sto ne spoštujejo.
Sodišče združenega dela je
obravnavalo spore pri dode-
ljevanju stanovanj in stano-
vanjskih kreditov, spore gle-
de prenehanja stanovanjske-
ga razmerja zaradi preneha-
nja delovnega razmerja in
spore glede vračila stano-
vanjskih kreditov pri prene-
hanju delovnega razmerja
ter spore glede plačila lastne
udeležbe.
Sodišče ugotavlja, da v de-
lovnih organizacijah večino-
iia ne vedo, da prednostna
lista za dodelitev stanovanj
lidokončna potem, ko je po-
stopek končan znotraj delov-
ne organizacije ampak šele
potem, ko je pravnomočna.
Torej potem, ko preteče rok
za pritožbo na sodišče zdru-
ženega dela oziroma, ko je ta
pritožba pravnomočno reše-
na. Pred tem ni mogoče do-
deliti ne stanovanja, ne sta-
novanjskega kredita.
Sorazmerno veliko je tudi
sporov zaradi odpovedi sta-
novanjskega razmerja ali
vračanja stanovanjskih kre-
ditov pri prenehanju delov-
nega razmerja. Delavci se
pač premalo zavedajo, kako
velika socialna dobrina je
stanovanje, ugotavlja sodiš-
če združenega dela, in lahko-
miselno menijo, da bodo sta-
novanje kmalu dobili v novi
delovni organizaciji. Ko pa
jim to ne uspe, se je seveda
zelo težo odreči staremu sta-
novanju, zato se precej takš-
nih primerov znajde na so-
dišču združenega dela.
S. ŠROT
Posredovalnica Z veliko m
izbiro - mali oglasi v M
Novem tedniku     ■
L__M
16. STRAN-NOVI TEDNIK
mm
16. APRIL
KOMENTIRAMO
Komu prednost?
Veseli smo zadnjih uspehov
nekaterih celjskih športnikov.
Vedno znova se dokazujejo s
svojimi dosežki plavalci, hoke-
jisti na ledu so kljub vsem nev-
šečnostim osvojili naslov me-
drepubliškega prvaka in doka-
zali, da sodijo v zvezno ligo,
piko na i pa so dodali košar-
karji Libele, ki so osvojili na-
slov republiškega prvaka in se
tako po dveh letih znova vrnili
v I. B zvezno ligo.
Vsi ti in seveda tudi ostali si
zaslužijo za dosežke čestitke
Uspeh so dosegli z delom in
mnogimi urami samoodpove-
dovanja. Vendar se ob tem po-
stavlja drugo, bolj neprijetno,
a dovolj stvarno vprašanje: ka-
ko naprej, kdo bo dobil pred-
nost oz. ali bo dovolj denarja za
vse, kajti tekmovanje v višjem
rangu je dražje in zahtevnejše.
Že pred meseci smo v Celju
začeli govoriti o tem, da ima-
mo preveč športnih panog. De-
narja je sicer dovolj, vendar se
po nepotrebnem drobi. To pa
ni učinkovita naložba. Teles-
nokulturni delavci se sicer stri-
njajo z zmanjšanjem števila vr-
hunskih športnih panog, ven-
dar ko bi bil potreben rez, išče-
jo  »krivce«  izključno  izven
»njihove« panoge. Tako se vr-
timo v začaranem krogu. Igral-
ci izguljajo motivacijo za večje
dosežke, ker ne vedo pri čem
so, športni delavci se, namesto
z delom v klubih, ukvarjajo s
prosjačenjem po delovnih or-
ganizacijah za dodatna sred-
stva. Za vse so potrebne mili-
jarde! Kje jih vzeti in komu da-
ti? Za nekatere ekipe bodo po-
trebne ustrezne okrepitve
(npr košarka), kajti drugače
nima smisla tekmovati v zah-
tevni ligi. To pa je znova pove-
zano z denarjem, štipendijo,
stanovanjem . . . itd.
V Celju je jasno, da potrebu-
jemo vsaj nekaj kvalitetnega
športa, za katerega je treba za-
gotoviti ustrezne pogoje. Izlo-
čati iz (pre)širokega kroga bo
izredno težko in občutljivo.
Zatorej naj v naslednjih tednih
pri odločitvah prevlada trezna
pamet brez vpliva »osebnosti«.
Podpirajmo tisto, kar irna
zdrave in močne korenine. Če
ne bomo ukrepali tako, se kaj
lahko zgodi, da bomo prihod-
nje leto zaradi neuspeha znova
razočarani. Tega pa si verjetno
nihče ne želi. .
TONE VRABL
Dodatni troboj
Republiško prvenstvo v
kegljanju je končano, vendar
samo za ženske, kajti pri mo-
ških bo potreben še dodatni
troboj.
Predstavniki kegljaškega
kluba Celje so tekmovanje za-
čeli z imenom sponzorja Savi-
nja, končali pa z novim ime-
nom delovne organizacije
EMO. Ženska ekipa je dosegla
izjemen uspeh, saj je brez po-
raza osvojila prvo mesto in ta-
ko dokazala, da je v Celju res-
nično izreden vir nadarjenih
tekmovalk, nekaj pa se jih eki-
pi pridruži tudi z ostalih krajev
celjske regije.
Lep uspeh so dosegli tudi
člani EMO, ki si delijo drugo
do četrto mesto. Žal so v zad-
njih dvobojih popustili in tako
zapravili priložnost, da jim ne
bi bilo treba igrati dodatnega
troboja s Konstruktorjem iz
Maribora in Tekstino iz Aj-
dov.ščine. Prvak je ljubljanski
Gradiš, ki so ga kegljači EMA
celo premagali. Za končni vrst-
ni red v republiški ligi se bodo
tri omenjene ekipe pomerile
na kegljišču v Domžalah. Vse
štiri ekipe Gradiš, Konstruk-
tor, Tekstina in EMO pa so se,
ne glede na dodatni troboj,
uvrstile na državno ekipno pr-
venstvo, ki bo odločalo o eki-
pah, ki bodo v naslednji sezoni
nastopile v novo ustanovljeni
1. zvezni kegljaški ligi. V zao-
stali tekmi je EMO premagal
Tekstino 5262:5237, najboljši
posameznik pa je bil Gmajner
917.
J. KUZMA
Lado Gobec, predsednik
KK Celje: »Občni zbor bomo
imeli v petek, 17. aprila ob 16.
uri v delovnih prostorih
EMO. Po oceni opravljenega
dela bomo z delovno organi-
zacijo EMO podpisali spora-
zum o sodelovanju, to pa tudi
pomeni, da se bomo odslej
imenovali kegljaški klub
EMO Celje. Z dosedanjimi in
prihodnjimi uspehi našega
kluba upam, da bomo opravi-
čili zaupanje delovne organi-
zacije EMO, da nosimo njiho-
vo ime.«
SKL-moški: Libela je prej-
šnji teden odigrala v Celju
dve srečanji, eno ligaško in
eno prijateljsko. V prvem so
Celjani že v sredo v zadnjem
kolu slovenske lige gladko
premagali ekipo kranjskega
Triglava s 139:108 in tako po-
trdili naslov republiškega pr-
vaka.
Na tej tekmi so se vsi domači
igralci vpisali med strelce, zato
jih velja našteti: Drobne
3(1x3), Gole 34(1), Cencelj 8,
Pečak 4, Sušin 2, Turk 4, Urba-
nija 14, Pipan 40(2), Medved
16, Kahvedžič J2 in Pucko 2.
Celjani so na čelu s Pipanom
in Golcem razliko vztrajno ve-
čali prav do konca, kar je daja-
lo draž sicer neenakopravni
igri. Tako je Libela osvojila pr-
vo mesto z 19 zmagami m tre-
mi porazi pred drugouvršče-
nim Branikom, ki ima dva po-
raza več.
V petek pa je Libela v Celje
povabila novega člana 1-A
ZKL , ljubljansko Smelt
Olimpijo. Košarkarje, zbrane
v ljubljanski ekipi, je vodil Pa-
vel Polanec, kajti Vinko Jelo-
vac je bil odsoten zaradi »lova«
na okrepitve. Domači košar-
karji so sprva vodili, nato pa
vseskozi malenkostno zaosta-
jali. Ritem igri domačih sta da-
jala Kahvedžič, ki je odigral
najbolje v letošnji sezoni, in
Cencelj, ki ima celo še precej
rezerv. Libela je srečanje odi-
grala brez Medveda in Turka, v
10. minuti pa se je še nesrečno
poškodoval Urbanija, vendar
ga je odlično zamenjal mladi
Pucko. Gostje so vodili največ
za 11 točk, pri rezultatu 91:99
pa je natančni Pipan zadel za-
poredoma dvakrat za tri točke
(skupno šestkrat) in Libela je
imela možnosti celo za zmago.
Bivši Libelin košarkar Haupt-
man je z dvema trojkama odlo-
čil lepo in za številne gledalce
privlačno srečanje. Končni re-
zultat je bil 105:115. Pri gostih
sta se izkazala Celjan Tovornik
(37 točk) in Konjičan Zdovc,
(31), ki je celo na širšem Čosi-
čevem spisku za tekme, ki ča-
kajo letos naše reprezentančne
vrste, pri Libeli pa že omenjeni
Pipan 41(6), Kahvedžič 22 in
Cencelj 16(1), koše pa so še do-
segli Pucko 9(1), Gole 14(1) in
Urbanija 3. Po tekmi so na
skupni večerji košarkarji in
vodilni delavci obeh klubov iz-
menjali mnenja in nakazali, da
se bodo odnosi med trenutno
vodilnima slovenskima mo-
štvoma morda le izboljšali.
Rogaška je gostovala v Ljub-
ljani pri Iliriji in izgubila s
116:81. Sarajlija je dosegrt
košev, Kidrič pa 20.
Comet je v Slovenskih v
njicah visoko premagal ek
Kopra s 96:74, kar se ni ^
slutiti po prvih minutah sre(
nja, ko so gostje vodili kar2i,
Rozman je dosegel 22 to(
Stojan Šmid, tudi letos
boljši strelec in igralec pt\^
metu, pa 30. Sezono je na kr
ko ocenil:« »Na začetku \^
nje sezone som mislil, da
bomo bolje uvrstili, tako dai
sem zadovoljen z razpleto
Prihodnje leto nas čaka h
boj za obstanek. Vprašarye
če bo ekipa ostala skupaj. 2;
dvomim, kajti počasi že čut
breme let.«
Košarkarji iz Rogaške Sla
ne so na koncu zasedli šes
mesto, sami so najbrž pričali
vah več, Konjičani pa deve
zadnje, ki je še omogočilo o
stanek v ligi.
SKL-ženske:     Košarkari(
Cometa so v zaostalem sre{
nju v Slovenskih Konjicah!
gubile z ekipo Jesenic s 63:1
(33:40), najboljša strelka pa
bila Šmidova 17. V soboto |
so se v lokalnem derbiju pn
tako doma pomerile z gostjai
iz Celja. Košarkarice Metke i
imele vseskozi pobudo v ig
tokrat po zaslugi Jurakove.v
dile so ob polčasu 27:24, j
rezultatu 39:41 pa se jim I
»ustavilo«. Domačinke so s j
lepo serijo košev 16:0 priigrll
odločilno prednost in zmagi'
60:52. Pri Cometu sta bili ni
preciznejši   Šmidova   18 j
Klančnikova 16, pri Metki [
Jurakova 15 in Juršetova 1
Metka je končala ligo na 8. m
stu, Comet pa na 9.
2. SKL-moški: Novi repub!
ški ligaš Kovinarje zmagal še
Šentjurju s 105:91, najbolj
igralec tekme pa je bil iz gosi
joče ekipe Kramperšek s
koši. V zadnjem kolu končni
bo Kovinar v Celju gostil eki|
Polzele, Zlatorog v Lašk(
ekipo Pomurja, Šentjur pa
gostoval pri Miklavžu.
Na košarkarskem festiva
so pionirji Rogaške v zakljirf
nem delu republiškega tekmo
vanja zasedli četrto mesto, pC'
tem ko so v Ljubljani izgubili:
Zmagovalno selekcijo Bežigr.
da in Šiške ter v boju za 3
mesto z ekipo Nove Gorice
Kljub dvema porazoma je ti
lep uspeh mladih Slatinčanoi
in košarkarskih delavcev, k
vzgajajo nov rod igralcev poi
koši, iz katerega trenutno ii
stopa Mito Kalajdžiski, ki je bi
izbran v najboljšo peterko pt
venstva.
__^ .       . DEAN ŽUS.1H
Bron za Blanico
Gorinšelf
v Sarajevu je bilo 31. držav-
no prvenstvo z zračnim orož-
jem, kjer je nastopilo kar 911
strelcev iz 230 strelskih družin.
Slovenski strelci, ki so normo
za nastop na državnem prven-
stvu izpolnili na republiškem
prvenstvu koncem marca v
Žalcu, so osvojili enajst me-
dalj, med njimi pa je samo ena
»zajadrala« med strelce na celj-
skem območju. Med članicami
je namreč dosegla izjemen
uspeh Blanka Gorinšek (na sli-
ki), članica SD UNIOR Zreče,
ki je osvojila tretje mesto in s
tem bronasto medaljo.
TV - Foto: Ljubo Korber
Samo Cmok prvi na
krosu Dnevnika
v Ljubljani je bil v organiza-
ciji atletske zveze Slovenije in
pod pokroviteljstvom Dnevni-
ka iz Ljubljane spomladanski
kros.
V najelitnejši članski disciplini
- teku na 5000 metrov - je zmagal
član AK Velenje Samo Cmok,
bivši član AD Kladivar Kovino-
tehna iz Celja. Po zmagi je pove-
dal, da ima v T. Velenju odlične
pogoje za delo. kot jih potrebuje
vrhunski atlet! To so mu omogo-
čili v REK ter Valter in Martin
Štajner. nekdaj atletska delavca
in tekmovalca v Celju!
T. V.
Karate v Šmarju pri
Jelšah
v telovadnici osnovne šole
Šmarje pri Jelšah je karate klub
»88<' Rogaška Slatina pripravil
regijsko prvenstvo za kadete v
karateju.
Na tekmovanju so sodili Miran
Maček, Igor Zelinka in Branko
Cimperman. Rezultati super lah-
ka: 1. Miloš Gobar Žalec, lahka 1.
Ditn Kukovič Ingrad. 2. Nedelj-
ko Bikič, 3. Josip Bareša, oba Ža-
lec, polsrednja 1. Ivan Vnučec
»88« Rog. Slatina, srednja 1. Jože
Kunst Ingrad, 2. Andreas Kuko-
vič >'88« Rog. Slatina in poltežka
1. Jože Ogris »88« Rog. Slatina.
igralci tenisa v
Umagu
Kar 509 igralcev iz 53 jugoslo-
vanskih klubov in devetih
evropskih držav je nastopilo na
mednarodnem turnirju v tenisu
Katero cup 87 v Umagu, med
njimi tudi skupina igralcev te-
nisa pri teniški sekciji HDK
Cinkarna Celje.
Vsi tekmovalci so morali skozi
težke kvalifikacije, najboljši so
potem nastopili na glavnem tur-
nirju, ostali pa na tolažilnem, ki
je še vedno bil zveznega ranga.
Rezultati Celjanov, katerim se je
pri končnih rezultatih poznalo,
da so trenirali samo v dvorani,
zdaj pa igrali na prostem. Pionirji
do 12 let (tolažilna skupina Punta
cup 87) Grega Cizej je izpadel v 1.
kolu, Iztok Jurenec seje uvrstil v
četrtfinale, medtem ko je Bo-
štjan Doberšek v polfmalu osvo-
jil 3. mesto. Pionirji do 14 let
(glavni turnir Katoro cup 87) je
Andrej Travner izpadel v 2. kolu
potem ko je v 1. kolu premagal
prvega igralca Slovenije v tej ka-
tegoriji Dajčmana Branik Mari-
bor in potem izgubil z Mayerjem
iz Avstrije. Med mJadinkami do
16 let je Urška Travner v 1. kolu
izgubila z Madge iz Velike Brita-
nije.
Delavsko prvenstvo
Celja v šahu
v 1. skupini so odigrali sedem
kol. Vodi ŽTO pred Ingradom,
Kovinotehno in Cinkarno, v 2.
skupini pa šest kol, vodi pa Bla-
govni center pred Plinarno in Že-
lezarno.
Šah ob dnevu
železničarjev
Nastopilo je sedem ekip in si-
cer v prostorih šahovskega klu-
ba Celje. Zmagala je ekipa ste-
klarne Boris Kidrič iz Rog. Slati-
ne pred Izletnikom, Železnico I,
EMO itd.
Šah v Rogaški
Slatini
v hotelu Pošta v Rogaški Sla-
tini so pripravili 19. mednarod-
ni šahovski hilropotezni turnir.
Nastopilo je 69 šahistov, med nji-
mi mednarodni mojster, trije FI-
DE mojstri in nacionalni moj-
ster. 1. skupina (44 šahistov) 1.
Orel Ljubljana. 2. Meštrovič Sa-
rajevo, 3. F. Pešec Celje, 10. Čre-
pan Žalec, 15. Krk Celje, 2. skupi-
na 1. J. Pešec Celje, 2. Klaus Av-
strija, 3. Kuhale Rog. Slatina in 3.
skupina 1. Majcenovič Rog. Sla-
tina itd.
F. PEŠEC
Igralci namiznega
tenisa v Zagorju
v Zagorju so se pomerili
igralci namiznega tenisa za na-
stop na republiškem prvenstvu
za invalide. Zmagala je ekipa
društva invalidov Žalec pred Za-
gorjem in Sevnico. Žalčani so se
tako skupaj z Zagorjem uvrstili
na republiško prvenstvo, ki bo
19. aprila v Novi Gorici.
Šah v Žalcu
ŠK Žalec je pripravil tretji le-
tošnji hitropotezni turnir, kjer
je nastopilo 10 šahistov. Prvo
mesto so si tokrat razdelili Turk,
Urisek in D. Brinovec, za njimi
pa so bili Grobelnik, Pipal, Vu-
hernik itd.
Šahisti Šempetra na
Lavi
šahisti ŠK Savinjčan iz Šem-
petra so gostovali v KS Lava v
Celju in na devetih deskah v hi-
tropoteznem dvoboju zmagali s
41,5:39,5. V normalnem dvoboju
so tudi slavili šahisti Šempetra
6:4.
JOŽE GROBELNIK
Z zvenečo žogo v
Bologni
Ekipa slepih in slabovidnih
Celja je nastopila na mednarod-
nem turnirju z lahko zvenečo
žogo v Bologni v Italiji. Med
dvanajstimi ekipami iz petih
evropskih držav je osvojila deve-
to mesto v postavi Ivan in Franc
Mlačnik ter Stane Spolenak, vo-
dil pa jih je Franc Flis.
Toni Štrlič v prvi
jakostni skupini
v Beltincih je bil tretji repu-
bliški selekcijski turnir za pi-
onirje v namiznem tenisu. Lep
uspeh je dosegel član ŠD Ingrad
Celje,_ sekcija za namizni tenis
Toni Štrlič, ki se je v prvi jakost-
ni skupini uvrstil na 4. mesto.
Mojster pri icarateistih v Žalcu
v preteklem tednu je pri karateistih TVD Partizan Žalec gostoval priznani strokovnjak dr. Rudi
Jakhel, mojster PETI DAN ustanovitelj jugoslovanske šole JUGOKAJ. Ni naključje, da si je
izbral ravno žalski karate klub, ki ga uspešno vodi prizadevni Silvo Maric, saj je ta klub med
najuspešnejšimi v republiki. Na prikazu je mojster Jakhel prisotnim predstavil prvine sodob-
nega, športnega karateja, ki se uporablja pri tekmovanjih sirom Jugoslavije. Mojster pripravlja
tudi novo publikacijo, ki bo kot priročnik v pomoč tako začetnikom kot že izkušenim tekmoval-
cem. Udeleženci prikaza so si prodobili novega znanja, ki ga bodo lahko uporabih na nadaljnji
športni poti in pa kot demonstratorji športnega karateja med mladimi začetniki.
Na fotografiji z leve vodja karate sekcije Silvo Maric in Rudi Jakhel z udeleženci seminarja.
L. KORBER
APRIL 1987

NOVI TEONIK - STRAN 17
^na točka rokometašev Aera
onkoniPtaši Aera so v nada-
Lv^nju n. zvezne lige gosto-
rij v Zagrebu in z istoimen-
L ekipo osvojili dragoceno
r^g^ saj so igrali neodloče-
*fa točka mladi ekipi Slavka
,jča vsekakor veliko pome-
'^gkipe so izredno izenačene
'^e najmanjši spodrsljaj je
hko usoden. Točke je treba
!j.ajati predvsem doma, pa
'jj kakšno na tujem, kot to-
'tv Zagrebu.
VII- zvezni ženski ligi so ro-
oinetašice Velenja gostovale
2renjaninu in izgubile z Mi-
neralom 25:20. Na lestvici so s
tekmo manj na predzadnjem
mestu, vendar z malo upanja,
da bi mladi ekipi trenerja Mira
Požuna v nadaljevanju uspelo
zadržati mesto v tej konkuren-
ci, pa čeprav v naslednjem ko-
lu igrajo doma s trenutno naj-
slabšo ekipo - Osijekom.
V moški republiški ligi je do-
slej vodeči Šoštanj gostoval v
Ajdovščini in doživel gladek
poraz 30:25, s tem pa je tudi
zdrsnil na drugo mesto. V na-
daljevanju prvenstva je kaj
malo možnosti, da bi se Šo-
štanjčanom izpolnila velika že-
lja osvojiti naslov republiške-
ga prvaka in zaigrati v II. zvez-
ni ligi. Kljub vsemu pa se Šo-
štanj lahko pohvali, da je tre-
nutno četrta najboljša roko-
metna ekipa v Sloveniji za
ljubljanskim Dinosom Slova-
nom, ki nastopa v 1. zvezni ligi,
celjskim Aerorn v 2. zvezni in
litijskim Usnjarjem, ki vodi v
republiški ligi.
Ce pa bi upoštevali pokalno
tekmovanje, je Šoštanj celo
drugi, saj se je uvrstil v finale
republiškega pokala in doma
tesno izgubil z Dinosom Slova-
nom, še prej pa izločil celjski
Aero. Vse to potrjuje, da v Šo-
štanju raste dober mlad rod ro-
kometašev, ki se bodo z vest-
nim delom še kako dokazovali
na nrihodnjih tekmovanjih.
T. VRABL
Najboljši smučarji v T. Velemu
že dvajsetič zapored bodo
Sportske novosti iz Zagreba
pripravile ob koncu zimske
sezone izbor najboljših jugo-
slovanskih smučarjev, med
katerimi bo prvi prejel zlate
smuči te športne hiše.
Po devetnajstletnem zmago-
vanju moških predstavnikov
alpskega smučanja in skokov
bo letos prvič slavila ženska
predstavnica, Mateja Svet, ki
je med drugimi uspehi osvojila
tudi tri medalje na svetovnem
prvenstvu v Crans Montagni.
Na drugo zmagovalno stopnič-
ko bo stopil naš smučarski as
Bojan Križaj, dobitnik zlatega
svetovnega globusa za slalom,
na tretje pa heroj' skakalnic, v
skupni svetovni uvrs-titvi odli-
čen četrti, Miran Tepeš.
Organizator zaključnega sre-
čanja najboljših jugoslovan-
skih smučarjev Jugoslavije bo
Modni salon iz Titovega Vele-
nja, torej delovni kolektiv, ki
že vrsto let na različne načine
podpira in sodeluje z mnogimi
jugoslovanskimi športniki in
športnimi delavci. Prireditev
bo trajala pravzaprav ves dan.
Že dopoldne se bodo začeli v
delovni organizaciji Modni sa-
lon pogovori o nadaljnjem so-
delovanju s športniki, ob 16.30
bo otvoritev M clubove proda-
jalne s prvim duty free sho-
pom v T. Velenju, ob 19. uri pa
bo glavna prireditev v Rdeči
dvorani. TONE VRABL
Marjan Gaberšek, direktor
Modnega salona v Titovem
Velenju: »Poleg smučarjev
bosta gosta Krešimir Čosič in
Dražen Petrovič. S Čosičem
bomo uredili vse tudi okoli
opreme na.še državne repre-
zentance za nastop na evrop-
skem prvenstvu, ter tako na-
daljevali z opremljanjem na-
ših najboljših košarkarjev na
največjih tekmovanjih.«
206A JE OKROGLA
Republiška liga: v 17. kolu
so vse tri ekipe iz celjskega ob-
močja igrale doma in ob dveh
neodločenih rezultatih ter eni
zmagi osvojile štiri točke. Ne-
odločeno sta igrala velenjski
Rudar proti trboveljskemu in
celjski Ingrad Kladivar proti
Triglavu, obe srečanji sta se
končali 0:0.
Edino zmago je zabeležil
Elkroj, ki je doma z goli Hrena
2 in Kneza s 3:1 premagal so-
lidno Muro. Na lestvici je ve-
lenjski Rudar peti, Ingrad Kla-
divar šesti in Elkroj deseti. Pa-
ri 18. kola v nedeljo, 19. aprila:
velenjski Rudar gostuje pri
drugouvrščenem Kopru, El-
kroj pri vodeči Integral Olim-
piji, ki še ni doživela poraza,
Ingrad Kladivar pa pri Muri v
Murski Soboti.
Trener Ingrad Kladivarja Vla-
dan Mladenovič: »Z današnjim
srečanjem prav gotovo nisem
zadovoljen, vendar upam, da
bomo bolje zaigrali prihodnji
teden, ko se bomo odpravili k
nevarnemu nasprotniku Muri
v Mursko Soboto. Upamo na
najboljše, saj bo zaigral tudi
Darko Mlinar, ki je tokrat poči-
val zaradi kartonov«.
Območna nogometna liga
vzhod 15. kolo: Pekre - Parti-
zan Žalec 2:1, Dravinja - Alu-
minij 4:2, Fužinar - Šmartno
0:2 in Steklar - Nafta 3:0. Vodi
Steklar 22 pred Šmartnim 20,
4.-5. je Dravinja in 8. Partizan
Žalec.
Medobčinska nogometna
zveza Celje člani 14. kolo: Or-
hca- Šmarje 2:1, Rudar (Seno-
vo) : Odred 2:1, Usnjar - Celu-
lozar 0:3 in Papirničar - Kovi-
nar 1:0 . 15. kolo v soboto, 18.
aprila: Opekar - Orlica, Kovi-
nar - Usnjar, Celulozar - Vran-
sko in Rudar (Senovo) - Šmar-
je. V soboto bodo s tekmova-
njem v spomladanskem delu
začeli tudi pionirji in kadeti.
Zimska liga mali nogomet:
v organizaciji RŠC Golovec je
nastopilo v dveh ligah po štiri-
najst ekip, ki so tekmovale vse
od 5. januarja do 10. aprila in
odigrale 240 tekem. Prvak zim-
sek lige A za sezono 87 je ekipa
Penala pred Klateži in Partiza-
nom Gaberje, B lige pa Pod-
gorje pred Taborom (obe ekipi
sta se uvrstili v A ligo), Dram-
Ijami itd.
TV
Vesti iz judo športa
Pionirji judo kluba Ivo Reya
iz Celja so se v okviru medse-
bojnega sodelovanja z judo klu-
bom v T. Velenju udeležili med-
sebojnega treninga in po njem
tudi imeli prijateljski dvoboj.
V soboto, 18. aprila bo v Rdeči
dvorani v T. Velenju republiško
prvenstvo za pionirje, kjer bodo
nastopili tudi celjski pionirji.
Že danes, četrtek, pa so odpo-
tovali v Split na državno prven-
stvo štirje člani judo kluba Ivo
Reya Štefan Cuk, Janko Oštir,
Stanko Anderle in Fadil Imamo-
vič. Pričakujemo nove medaljie.
Countrv po mariborsko
Pred kakimi tremi leti se
je v Mariboru zbrala skupi-
na navdušencev ameriške
tako imenovane country
glasbe in osnovala skupino
Pohorje express. Po raznih
menjavah zasedbe so ostali
tisti zares najbolj zagrizeni.
To pa so: Renata Leich,
Zdravko Patty, Samo Kova-
čič, Janko Zorko, Mitja No-
vak in Boris Gabor.
Prav gotovo je orala ledino
na področju domačih skupin
tovrstne zabavne glasbe za-
grebška skupina Plava trava
zaborava, kije potrdila, daje
tudi med nami veliko ljubi-
teljev te glasbe. Vendar je ta
skupina ostala samo pri prei-
gravanju originalnih skladb.
Člani skupine Pohorje ex-
press pa želijo narediti to
-bo razumljivejšo sloven-
h.. publiki. Zato so tekste
originalnih skladb prevedli,
napisali pa so tudi nekaj svo-
jih skladb. Doslej so posneli
štiri, pri katerih izstopa prav
Pohorje Express, saj z njo tu-
di najbolj navdušujejo. Zato
so jo posneli tudi v video
obliki za oddajo Nedeljsko
popoldne. Druga njihova
uspešnica pa je skladba Zla-
ta ribica, ki jo je pela Renata
v istoimenski TV nadalje-
vanki.
Ansambel Pohorje expres
je v sicer sorazmerno krat-
kem času svojega delovanja
dosegel že nekaj vidnih
uspehov. Sem lahko štejemo
gostovanje z Janijem Kova-
čičem v Italiji, gostovanje v
Avstriji,  koncerte  z  Djor-
djem Balaševičem in zelo
uspel nastop na popevki Ve-
sele jeseni. Dobri obiski nji-
hovih nastopov so jim vhli
zaupanje in prav v tem času
ustvarjajo, »tako kot še niko-
li doslej«, kot sami pravijo.
Na svojih nastopih igrajo vse
vrste country glasbe, kar jim
omogočata zlasti originalna
in.strumenta - banjo in pedal
steel kitara, ki jo ima samo
še Plava trava zaborava.
Pri ansamblu so mislili tu-
di na nastope v diskotekah,
saj so vpeljali tudi Diskoteko
Ježek. Da je na njihovih na-
stopih veselo, je kar nekako
razumljivo, saj je glasbena
osnova countrija v veliki me-
ri polka, to pa imamo Slo-
venci tako rekoč v krvi.
F. PUNGERČIČ
Mariborska skupina Pohorje express.
New Swing Quartet se
že pripravlja na 20. oblet-
nico svojega delovanja, ki
jO bo sicer proslavljal pri-
hodnje leto. Prihodnji če-
trtek, to je danes teden,
bo nastopil v kinodvorani
v Šentjurju in to je že prvi
nastop v okviru njihove
obletnice • Harmonikar
Branko Gradišnik, avtor
skladb Graška gora, Tito-
vo Velenje, Kamniške
planine in drugih, se je
preselil na Primorsko,
kjer se je hitro vklopil v
^trikajšnjo sredino, saj je
posnel skladbi z naslo-
^'om Kraški pršut in Lipi-
• Celjski plesni orke-
ster Žabe bo v soboto
'gral na svojem plesu v
dvorani Narodnega doma
^ Celju, seveda s pevcem
^ožetom Završnikom.
"Mogoče bodo kot gostje
[!,astopih tudi člani
y''eentown jazz banda •
^vo Mojzer, ki sicer 10
'Tiesecev na leto nastopa
^^<jjini, je doma izdal ka-
seto z desetimi popevka-
'^J> ki ima naslov Zadnjič
fmoja. • Ve-
Nski ansambel Chateu
f, prvi z našega območja,
^' je osvojil prvo mesto
letošnjem tekmovanju
^ Pop delavnico in se ta-
že uvrstil v zaključni
^^1 tega tekmovanja • V
°°eh diskotekah, ki jih
^J^ravlja Roman Jurički
°s£a konec tedna živa
Izstopa. V Videoteki Ali-
°^^a ho(e7a Prebold bo
^Movala skupina Plava
Ifva zaborava, v Golding
fi^buv Žalcu pa bo gost
^'^i Sarac 0
18. STRAN - NOVI TEDNIK

16. APRILiaJ
Vendarle sprememba
Pri prenovi prodajalne Železninar se trudijo, da bi
dela opravili tako, da bi ta trgovina čimbolje ohra-
nila izgled, kot ga je imela nekdaj.
Če želijo čimbolj doseči izgled izpred let - potem
ne smejo izobesiti cen.
Počasi
Nekateri so v Celju menili, da
bo že anketa pred referendu-
mom pokazala, ali kaže bodoči
referendum za samoprispevek
na uspeh ali ne.
Anketa je le gotovo pokazala,
da je izid referenduma negotov.
Navzdol - navzgor
Krajani Topolšice se jezijo, ker
so zvedeli, naj bi premogovni-
štvo seglo tudi pod njihov kraj in
bi se ga del pogreznil.
Navzdol naj bi šli prav zdaj, ko
želijo pri turizmu vse bolj
navzgor.
TAKI, KI ZADEVAM NISO KOS, NAJ
RAJE NE VTII^AJO POVSOD SVOJ NOS.
Premislek
Se v našem gospodarstvu zato toliko zatika,
ker se politika preveč v njega vtika?
Da se ve
Celjski družbeni pra-
vobranilec samouprav-
ljanja pravi, da na Celj-
skem vse preveč zlorab-
ljamo institut v. d. direk-
torja.
Morda pa nekateri to
pred ^'direktorja« zapi-
šejo zato, da bi se vede-
lo, da so »vodilni de-
lavci«.
Preblisk
Imajo popolnoma skr-
hane medsebojne od-
nose.
Zato zadeve rešujejo
na nož!
Tako dolgo je zahte-
val mlečno restavraci-
jo, da je odrasel.
Zdaj raje zahaja v
»prave« lokale!
g   Imamo veliko noč.
Kdaj bomo še dočakali kak veliki dan?!
Po težki noči
Včeraj sem pa prišel res pozno
domov!
Skoraj bi se srečal, ko sem šel
zjutraj v službo!
Vse glasnejši
v Celju so lani sprejeli odlok o
varstvu pred hrupom.
Pa so kljub temu ponekod vse
bolj glasni!
OD ZAČETKA LETA JE BILO V JUGOSLAVIJI 387 PREKINITEV DELA_
Tretjing stjvH Mrgdi igkoDftv
Pa še naj kdo reče, da naši zakoni niso »učinkoviti«!
Likvidacijo
Izredno
Kompliciramo.
Dobro - slabo
Laški peki naj bi se že v krat
kem pridružili celjskim.
Upajmo, da se tokrat stvari r>
bodo preveč spremenile, saj k
ški kruh vsi hvalijo.
FRAN SALEŠKI-FINŽCAR
II. del
Pod svobodnim soncem
Teodora je mislila, toda ni iznašla za tvor niče, ki bi
zaprla jez, preko katerega zašumi Epafroditova kleveta.
»Najgovore,« je dejala, »Upravda ne verjame, zato mi
je, za drugo se ne menim.«
Pikra porogljivost pobotnice, ki je prebredla morje
blata, ji je obsenčila poteze na licih.
Ustnice ji niso več trepetale, rahlo so se razširile in
nasmehnile.
»Ko sem otel kakor Suzano čisto Ireno,« tudi to je
zapisal Epafrodit, je razmišljevala dalje. »Otel? Kako
otel? Mar je ni več med dvorjanicami? Morda je menišič
utekel z barbarom?«
Ta misel jo je bolj zapekla kakor Epafroditova očita-
nja. Ves strup ljubosumja ji je prepojil dušo. Ves strah
pred carjem, vsa sramota pr^d Bizancem, vse je skop-
nelo kakor snežen kosmič v južnem soncu. Sesedla seje
na blazine in z vso vrojenoji duhovitostjo snovala takoj
načrte, kako bi se maščevala Ireni, kako dosegla Iztoka.
Vtem je Upravda v tajni seji mirno razpravljal dalje
važna državna vprašanja. Govoril je o monopolu svile, o
stavbah, vodovodih, zlasti o cerkvi svete Sofije. Nobe-
nega svetovalca ni bilo, ki bi se bil drznil z najmanjšo
besedico ugovarjati. Ob koncu seje pa se je dvignil
despot in slovesno razglasil:
»Znano je vesoljnemu svetu, da je iskala preganjana
kraljica Gotov, Amalasunta, zatočišče in tolažbe pri
meni. Despot zemlje jo je sprejel, poslušal njeno tožbo o
krivicah in ji obljubil pomoč. Toda krivica je šla v službi
hudega duha preko pravice in nabrusila nože zavratnim
morilcem. Padla je kraljica - umoril jo je narod podlož-
nikov. Zato pa je naloga despota, ki ji je obljubil pomoč,
ki si je izbral za geslo življenja ,Boj krivici, hrambo
pravuV, da maščuje zaradi tega njeno kri. Slovesno izro-
čam poveljništvo armade v izkušeno roko Belizarju, ki
naj kaznuje smrt Amalasunte in osvobodi Italijo izpod
jarma morilcev.«
Vsi senatorji so se priklonili, Belizarje vstal in pokle-
knil pred Upravdo ter sprejel zlato verigo v znak vojne
oblasti, Justinijan je razprostrl nadenj roke in molil k
sveti Sofiji, da ga navdahne in obsenči z duhom zmago-
valca.
Ob tem slovesnem trenutku javi dvorjan, daje prijez-
dil brzi sel iz Odrina in želi oddati list jasnemu despotu.
Pošilja ga magister peditum Orion.
Azbadaje oblila rdečica ob tem poslanstvu. Senatorji
so dvignili glave in osupli strmeli v Upravdo.
»Magister peditum Orion ?«
Upravda seje ozrl na Azbada.
»Govori, odličnost, kdo je ta magister peditum Orion?
Ne spominjam se ga!«
Azbadu so se ježih lasje v strahu. Iztok je bil imenovan
od Teodore in njega - cesarski ukaz je bil ponarejen -
zato, da bi laže uničila Iztoka. Če zve Upravda. zadene
kazen samo njega. Teodora se opraviči.
»Magister eguitum, čemu pomišljaš!«
»Naj bom zadnji suženj v hipodromu, če kaj vem o
tem imenu. Brzi sel se moti.«
»Prinesite pismo!«
Silenciarij je šel iz dvorane, Upravda je sedel na pre-
stol, naslonil glavo v koščene prste in gledal proti
zavesi, kamor je izginil silenciarij. Vse je molčalo. Sena-
torji so si z dragocenimi tunikami zakrili usta, da bi se
ne culo dihanje. Ves Bizanc je vedel, da je Iztok od carja
imenovan za magistra palatinskih pešcev. Vojaki so
raznesli novico še tisti večer po mestu. In sedaj Uprav-
dovo vprašanje. Izpod čela so opazovah Azbada. kate-
remu je ginila rdečica in se prelivala v bledost silnega
strahu. Vsi so slutili, daje vmes roka carice.
Silenciarij seje vrnil s pismom. Z levico mu je namig-
nil Upravda. Razpečatil je zavoj in ponudil pergament
cariu. Despot je zamahnil z roko in velel: »Kaj piše?
Beri!«
»Jasni despot!
Ker se nisem utegnil posloviti, zato se poslovim
sedaj. Dolgujem ti zahvalo, ker sem se v vrstah
tvojih vojakov izuril. Zato sprejmi za plačilo prilo-
ženo roženico. V njej so kamenčki iz Hilbudijeve
čelade. Vedi. da ga je podrla puščica z mojega
loka. Sedaj se vračam preko Hema k očetu - pod
svobodno sonce, ki mi ga je hotela ugasniti za
veke medvedarka Teodora. Po nagrado za to nje-
no ljubeznivost pridem sam in z menoj vojska
Slovenov. Zahvali za ta obisk despojno
Iztok.«
Justinijan se ni ganil. Na suhi dlani je počivala glava, na
obrazu ni zatrepetala nobena mišica. Gledal je mimo
senatorjev na steno, kjer je bila slika svetih Treh kraljev
pred Herodom.
Počasi je izpregovoril. ne da bi dvignil glavo in trenil z
očmi.
»Pekel se je odprl danes in izbruhnil četo satanov.
Toda despota ne uničijo. Kristus Pantokrator jih zatre.
Belizar. vsi Sloveni morajo v Italijo na vojsko! Azbai
naj odbere nekaj Herulov. ki naj slede ubeghm Slove-
nom in temu magistru peditum - Upravda seje nasmeh-
nil - preko Hema. Če jih dobite, naj jih posekajo. Čejin
uteko, naj gredo do Hunov in poiščejo Tunjuša, ki naj si
takoj oglasi v Bizancu!«
Ko so senatorji zapuščali dvorano, je pošepetal evnui
Azbadu, da mora brž k despojni.
Slušal je. Toda v grozi seje tresel. Komaj je ušel jei
Upravde. ker ni despot povpraševal dalje o Orionu injt
imel vse samo za zvijačo Slovena. že mora k Teodori.
Težak bo račun o Iztokovem begu.
Ponižno je dvignil oči v despojno. ko je klečal prec
njo in ji poljubljal nogo. Toda hitro jih je povesil. Zaki}
v njenih očeh ni videl milosti.
»Kje je Irena ?«
»Pobegnila.«
»Z Iztokom?«
»Ne. sveta despojna. Teden dni poprej.«
»Zakaj je nisi poiskal?«
»Izginila je, kakor bi utonila v morju. Brez sledu.«
»Išči jo, zvedi zanjo, plačuj vohune, sicer se mi m
prikaži več! Kako si stražil Iztoka?«
»Izdajstvo v hiši! Spiridion je izginil z Grkom. Pod-
kupljen je bil od trgovca.«
»Tudi njega išči in išči Epafrodita, ki se ni utopi
nikdar. Ne verjamem lisjaku!«
»Za Epafroditom je poslal jasni despot jadrnico.«
»Tega te nisem vprašala! Pojdi!«
Po tleh je drsel Azbad od despojne in odšel pobit
ponižan kakor zadnji.suženj, ko ga pretepe gospodari
bičem. Ko je prišel iz palače, so že gorele zvezde rii
nebu. Divje je gonil žrebca preko trgov na Kamp '
vojašnice, da bi nad nedolžnimi palatinci izbruhal src
zaradi ponižanega napuha.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
mm
JB^PRI^
Kaj vemo o razvoju bolezni, kliniki, diagnostiki in zdravljenju
AIDS je bolezen, ki jo poznamo od
leta 1981. Povzroča jo retrovirus, ki
ga imenujemo HIV (human immuno
deficiency virus). Bolezen je nalezlji-
va, prenaša se z intimnim spolnim
kontaktom, ki je sigurno najpo-
membnejši način prenosa. Možnost
prenosa s krvjo in krvnimi proizvodi
pa je dandanes minimalna. Možen je
prenos z okužene matere na plod.
Vhus napada bele krvne celice lim-
focite Th - celice pomagalke. Te celice
so najpomembnejše v imunskem od-
govoru organizma. S tem pride do hu-
dih moten celične imunosti, posledica
katerih so oportunisitčne infekcije in
malignomi. Zaradi specifične lastnosti
virusa, ki vgradi svojo gensko osnovo
v celično gensko osnovo, pride do do-
življenjske okužbe s tem virusom.
Po dolgi inkubacijski dobi pride do
zbolenja. Zaenkrat še velja, da največji
del okuženih ne zboli, to so t. im. zdra-
vi nosilci protiteles. Večje število oseb
zboli za lažjo obliko obolenja, ki se
kaže s temperaturo, drisko, hujša-
njem, nočnim potenjem in povečanimi
bezgavkami - ARC. V 25% ta bolezen
napreduje v AIDS, ki se kaže z različ-
nimi infekcijami, ki jih povzročajo
oportunistične klice, to so take klice,
ki v imunsko neoporečnem organizmu
praviloma ne povzročajo zbolenja.
Sem dosijo določeni paraziti, glivice,
virusi in bakterije. Pogosto pa se po-
javljajo pri takih bolnikih tudi določe-
ne vrste rakastega obolenja.
Bolezenski znaki zavisijo od vrste in
lokalizacije takšne infekcije in malig-
noma.
Najpogostejša je oblika pljučnice in
sarkoma Kapoši. Pogoste so tudi du-
ševne spremembe. Bolezen diagnosti-
ciramo na podlagi anamneze, klinične-
ga pregleda in laboratorijskih prei-
skav.
Najpomembnejši za dokaz infekcije
so testi za odkrivanje virusnih protite-
les. Važno je, da pri bolniku ugotovi-
mo še povzročitelja oportunisitčne bo-
lezni, kar je važno zaradi zdravljenja.
Najuspešnejše zdravljenje je zaen-
krat zdravljenje teh oportunisitčnih
infekcij. Drugi načini zdravljenja (anti-
virusna sredstva, stimulacija imuno-
sti, substitucijsko zdravljenje) so še v
fazi preizkušanja. Prognoza bolezni je
izredno slaba. Le malokateri bolnik
preživi 5 let.
Bolezen se je pojavila tudi pri nas.
Univerzitetna klinika za infekcijske
bolezni in vročinska stanja je ena iz-
med treh klinik v Jugoslaviji, ki se
ukvarja z obolelimi. Do danes smo
zdravili tri bolnike. Na kliniki deluje
tudi ambulanta, vsak ponedeljek od
12.00-14.00 ure, kjer se lahko oglasi
vsak, ki je mnenja, da je prišel v kon-
takt z virusom AIDS. Poleg razgovora
in pregleda, opravi test in dobi ustre-
zen nasvet.
Dr. LUDVIK VIDMAR
Piotni slak
Slakovci so razširjeni predvsem v tropskih in dru-
gih vročih pokrajinah. Najbolj pogosto so zelišča,
med temi so mnoge liane, ki se s steblom ovijajo
okoli opore v nasprotni smeri kot urni kazalci. Red-
keje so grmi ali drevesa. Pogosto so v njihovih orga-
nih mlečne cevi z mlečnim sokom. Veliki cvetovi so
navadno peteroštevni, zvezdasti in dvospolni. Plod
je 4 predalasta glavica. V semenu tiči zelen zapog-
njen kalček ali embrio.
Družino slakovcev delimo na kakih 55 rodov z več
kot 1600 vrstami. Tudi sam rod slakov obsega več kot
200 vrst iz toplih krajev. Te rasthne rastejo po obdela-
nih tleh, med travami in grmovjem, vzdolž potov, ob
ograjah in plotovih. Piotni slak (Convolvus sepium L.)
ima do 3 m visoka stebla z velikimi, jajčasto podolgo-
vatimi ali trikotnimi listi in se vzpenja po plotovih,
drevesih in grmovju; ima snežno bele lijakaste cve-
tove. Piotni slak cveti od junija do septembra. Nabi-
ramo celo zel, ko cveti in posušimo vse skupaj v senci
na prepihu. Vsebuje smole, smolast glikozid (jalapin),
čreslovine. gume, sladkor in še nekatere nepoznane
snovi.
Piotni slak uporablja le še ljudsko zdravilstvo tu in
tam kot odvajalno sredstvo, pri bolečinah v trebuhu in
pri napenjanju. Prisotna smola namreč draži črevesno
sluznico, pa tudi ledvice. Zato so ga nekoč uporabljali
pri tegobah v črevesju, kot diuretik in kot sredstvo za
jačanje izločanja črevesnih sokov, pri vodenici itd.
Še pomembnejši kot za notranjo rabo, je za zdravljenje
ran, ki se slabo celijo. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča za
zdravljenje turov in odprtih nog. Smolast gUkozid jalapin
draži tudi kožo in s tem se poveča prekrvavljenost in se
pospeši celjenje.
V ta namen si pripravimo poparek, tako da vzamemo
eno veliko žlico drobno zrezanega in posušenega slaka ter
ga poparimo s pol litra vTele vode. Lahko pa dodamo še
posušene gabezove korenine, kamilice in ognjičeve cve-
tove ter si s poparkom umivamo nečisto kožo oziroma si
dajemo obkladke na rano, ki se noče zaceliti. B. J.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Izmed štirih glavnih mod-
nih stilov za letošnjo po-
mlad-poletno sezono in si-
cer romantiko, kolonialni
stil, mesino-elegantni in la-
tinski, sem zadnjič predsta-
vila najbolj mladosten na-
čin oblačenja, romantiko.
Danes je na vrsti kolonial-
ni, ki je pravzaprav že zna-
ni, le malce predelani »Sa-
fari look«.
V modo se je vrnil z lan-
skoletno veliko filmsko
uspešnico Moja Afrika.
Francoski in italijanski mod-
ni stilisti so mu letos poleg
že značilnih olivno-zelenih
in peščenih tonov dodali še
rjasto rdečo, kaki, barvo
zemlje in seveda letos nepo-
grešljivo črno barvo. Glavna
značilnost so enobarvni ma-
teriali, predvsem gabarden,
lan in bombaž, iz katerih so
skrojeni udobni jopiči z
mnogo našitimi in prešitimi
žepi, epoletami in kovinski-
mi neti ali gumbi. Nosijo se
preko hlač. kratkih kril, ber-
muda hlač s širokimi zavihki
in celo oblek, ki ni nujno, da
so široke.
Oblačila so sešita ali pa sa-
mo kombinirana s pravo,
lahko pa tudi s stilizirano ti-
grovo in leopardovo kožo.
prav takšni so tudi vsi dodat-
ki, od pasov, čevljev in tor-
bic. K temu stilu spada tudi
obutev iz platna, pravi safari
klobuki, detalji v zlati barvi,
nekaj je tudi stare čipke.
Kolonialni stil je primeren
za mlade, prav tako pa tudi
za malo starejše.letnice.___________
Bomba iz riža in sira
Potrebujemo: 400 g riža, 50 g masla, 25 g nastrganega parme-
zana, malo soli, jajce, drobtine. Nadev: 50 g skute, 50 g nastr-
ganega grojerja ali parmezana, 50 g topljenega sira, 25 g
suhega jezika, 25 g graha iz konzerve. Model, namazan z
maslom in posut z drobtinicami.
Riž kuhamo 18 minut v 4 litrih osoljenega kropa. Nato ga
odcedimo, takoj začinimo z maslom in nastrganim parmezanom
ter vmešamo celo jajce. Riž stresemo na krožnik, da se ohladi. Z
njim obložimo dno in stranice modela, tako da je v sredini
luknja. Vanjo damo dobro premešan nadev, ki smo ga pripravili
iz svežega kravjega in topljenega sira, nastrganega grojerja'ali
parmezana, sesekljanega suhega jezika in graha. Nato vse sku-
paj prekrijemo s plastjo riža. zgladimo povTŠino in jo posujemo z
drobtinicami in koščki masla. Vse skupaj pečemo 40 minut v
pečici ogreti na 170 °C. Ko je na površini nastala lepa rjavkasto
rumena skorja, je bomba gotova. Vzamemo jo iz pečice,
pustimo, da se nekoliko ohladi, nato pa narastek z nožem ločimo
'd modela in ga zvrnemo na krožnik za serviranje. Takoj postre-
emo. Če dopušča dieta, lahko ponudimo zraven paradižnikovo
jmako, ki jo pripravimo iz 300 g olupljenih paradižnikov, nekaj
ističev bazilike, 20 g masla in malo soli. Omako kuhamo 20
minut, da dobimo okusen in gost preliv.
B. J.
24. STRAN - NOVI TEDNIK

16. APRIL }^
Bodicf
Mnogo razmišljamo
oporečnosti živil itt J
de, premalo pa se
damo - oporečnosti
govornih.
Čas zaceli vse rane,
da kaže, da so pri
spodarstvu - rane f.
smrtonosne.
Nekateri živijo »iz j-gj
v usta«, drugi pa ~ j
steklenice v usta.
Manj ko je kurišč na tt
da goriva - bolj se otj
govorni posipajo s pe
pelom.
MARJAN BRADAi
-^
V Celju nI pijačal
moje mladosti %
Vsak večer nam televi.
zija prikazuje reklamnt
filme o pijači naše mlado-
sti Cockti, pa o Jupiju is
Shvveppesu. Spretno pos-
neti reklamni filmi seve-
da še posebej vplivajo m
mladi rod in oni dan mi
je sredi nakupovanja sin
zaprosil, da bi spil stekle-
ničko Jupija- Stopila sva
v prvi lokal Gostinskega
podjetja, vendar Jupiji
niso imeli, pa tudi Cocktt
ne. Odšla sva v drugo go-
stilno, pa spet ni bilo mo-
goče dobiti katere izmed
treh opevanih osvežilnih
pijač. Potem sem le izve-
del, da v gostinskih loka-
■ lih teh pijač ne naročajo
več, ampak pijače drugih
proizvajalcev. Nihče se-
veda nima nič proti po-
slovni politiki gostinskih
podjetij, ki po enaki ceii
pač raje ponujajo manjše
stekleničke. Otrokom pa
je vendarle težko razloži-
ti, zakaj v takšnem mestu
kot je Celje, ni mogoče
dobiti tistega, kar nam
vsak večer ponuja televi-
zija.
JANEZ VEDENIK^
Smrčanje je možno ozdraviti z alcupunlituro!
Večina evropskih zakonodaj ne
priznava smrčanja kot vzrok za
razvezo zakona, v ZDA pa ga!
Zdravniki se s smrčanjem do zdaj
niso ukvarjali, znano pa je, da je
smrčanje posledica alkohola, utru-
jenosti, slabega zraka ali bolezni.
Akupunktura lahko odstrani tudi
to dihalno oviro.
Nekaj opažanj o smrčanju je od-
kril francoski zdravnik Jean Mi-;
chael Pierre in jih zapisal v knjigi j
Kako smrčiš, dragi! Ker je bil sam |
zagrizen smrčač, je najprej pozdra-
vil sebe. Poskusite še vi, najprej pa
analizirajte svoje življenje in ga sku-
šajte potem spremeniti!
Smrčač se zbuja utrujen, podnevi
se mu dremlje, živčen je, postaja
impotenten. Zaradi njegovega smr-'
čanja ne trpi samo njegov zakonski
tovariš, temveč tudi njegova okoli-
ca, pa tudi sam. Njegov partner bo o
večurni nespečnosti naposled po-
begnil v drugo sobo, čeprav bi mo-
ral do jutra spati na tleh.
Smrčač meni, da ni kriv in misli.
da mu okolica dela krivico. Zanimi-
vo je, da so ženske pred svojim smr-
čanjem zaščitene s hormonom pro-
gesteronom, ki se žal med meno-
pavzo izgubi, tako da začnejo potem
tudi ženske smrčati. Če pa ženska
smrči prej, je kriv zamašen nos.
In še recept proti smrčanju!
Treba se je izogibati suhim in za-
prašenim prostorom. Zvečer ne jej-
te za štiri, cigarete omejite do skraj-
nosti! Ogibajte se sredstvom za spa-
nje in pomirjanje, ne glede na smr-
čanje. Spite z dvignjeno glavo, bla-
zino pa si naravnajte tako, da vam
spodnjo čeljust potiska navzgor; ta-
ko bodo usta zaprta. Posvetujte se s
strokovnjakom za akupunkturo! Ta
bo našel točko na telesu, ki je pove-
zana s smrčanjem in se imenuje »di-
halna zapreka« (šen-kuan).
Dogovorite se s soprogo, da vas
zbudi, ko zasmrčite ali da vas opo-
minja vedno na enak način: z nogo
ali komolcem. Smrčač se bo preva-
lil na drugo stran, ne da bi se pre-
budil.
Oglarjenje v Parižljah
Prejšnji teden so v Parižljah mnogi ugibali, od kod se že tri
dni kadi. Veliko pa jih je vedelo, da je Ferdo Bukovec
prižgal oglarsko kopo, prvo v tej vasi. Ferdo je izučen kovač,
veliko let je delal kot strojni kovač v Litostroju, pred 23 leti
pa se je priženil v Parižlje. Pravi, da so doma, v Šmiklavžu
nad Taborom, večkrat oglarili.
Pripravil je 6 kubičnih metrov drv in sicer trdih, kopo je
dobro zadelal z zemdjo in, ko je bilo vse pripravljeno, pa tudi
vreme primerno, je zažgal. Dobil je okrog 400 kg oglja, ki ga
bo uporabil za domače potrebe.
Za vaščane in okoličane je bil to dogodek posebne vrste,
saj česa takega mnogi še niso videli.
TONE TAVČAR
ZA in PROTI
V uredništvu smo se odlo-
■ čih za novo rubriko Iz dveh
zornih kotov, po domače bi
rekh ZA in PROTI. Teme ,
bi izbirali iz našega družbe- ■
nega vsakdana. Vsi smo bi-
h ZA.
Nato smo začeli izbirati ■
teme, ki bi jih na ta način \
j obdelali. Padel je predlog o j
I celjskem samoprispevku, j
' Spet smo bih vsi ZA. Am- \
\ pak kaj, ko nismo nobene-
l ga dobili, ki bi bil PROTI
i Pri drugem predlogu o
I hidroelektrarni v sosednji
I občini, jih je bilo, od nas
^ novinarjev, že nekaj ZA,
j nekaj PROTI. Prvih je bilo
I manj in predlog ni prodrl.
I Na neki šoU so se sprh.
i Osvetliti to stvar iz vs^j
( DVEH ZORNIH KOTOV,
■ je nudil tretji predlog. Pa
spet ni šel skozi, ker je bil
i menda najboj zanimiv
\. TRETJI zorni kot, mi pa
■ imamo na razpolago samo
■: DVA zorna kota.
Jožica, ki jo je v Smode-
tovi popevki nekdo preveč
mečkal, bi bila lahko tudi
tema, ki bi jo lahko obdela-
U po novinarsko Iz dveh
zornih kotov, je padel na-
l slednji predlog, pa skoraj
isti hip tudi pogorel, kajti
vsi smo bih ZA - v uredni-
■ štvu in tudi na terenu. No-
benega nismo dobili, ki bi
bil PROTI Jožici.
MITJA UMNIKi
inovator na delu
Iz tehnične delavnice Antona Zupanca je prejšnji teden
prišel nov izdelek, na katerem je delal skoraj pol leta. Gre za
izredno zahteven drobilec koruze in mikser poljščin (pese,
korenja, jabolk, kolerabe), ki je sestavljen v enem kosu in
kakršnega na našem tržišču ne poznamo. Anton je za svoje
inovatorske dosežke prejel že zvezno priznanje za izume,
med drugim pa je prvi pri nas začel izdelovati varnostne
loke in cepilce za drva. Prejšnji teden je svoj novi izdelek
razstavil tudi na kmetijsko-živilskem sejmu v Kranju, kjer je
bilo zanj izredno zanimanje. Mikser in drobilec je sestavljen
kar iz 74 večjih ali manjših delov, prvih 150 komadov pa bo v
prodaji v naslednjih dneh.
EDI MASNEC
MI GRADIMO PROGO - PROGA GRAOI NAS
Dnevnik I. celjske delovne udarne brigade »Bratov Dobrotinškov« 26. marca - 29. maja 1947
Zapisala:
DRAGICA
PINTER
11. nadaljevanje
Ob pogledu na množico, katera se zbira,
katera hoče osvoboditi ruskega človeka ta-
kratnega tlačanstva, odvreči takratni proti-
Ijudski režim, pričnemo nehote razmišljati,
ali se nismo tudi mi borili na pobudo in po
vzgledu ruskih revolucionarjev. Svobodni
smo, ne držimo rok križem, hodimo po poti
komsomolcev, gradimo, ustvarjamo. Kakor
ti prvi borci, ki jih vidimo na platnu pred
sabo, smo se zbrali mi. Čeprav smo iz raznih
krajev, vendar nas veže ista misel, ista ideja.
Oni so osvobodili, mi gradimo in bomo iz-
gradili.
Prispele so nove brigade. Bili smo rado-
vedni že vse dni, kdaj bodo prispele. Potni
vlaki, - transporti so brzeli mimo nas, a niso
se ustavili. Slišali smo pesem brigad, katere
so hitele na mesto kjer bodo živeli isto živ-
ljenje kot mi.
Čakali smo in dočakah. Precej pozno si-
noči nas je obiskal komandant tretje niške
brigade. Naznanil je, da so prispeli popol-
dan. Srednje postave je, zagorelega obraza.
Glava mu je gola, a pozna se, da so jo obkro-
žali gosti črni lasje. Temnih oči, veselega
obraza se zanima za vse naše delo in življe-
nje. Poudarja zlasti to, da moramo čimbolj
skupno in sporazumno delati. Isto kot on se
tudi mi zanimamo za njih življenje. Izvemo,
da smo vsi pričeli urejati taborišče. Tako
smo se tudi domenih. da bomo prireiali
skupne taborne ognje, kjer se bomo čimbolj
spoznali z našim delom in življenjem.
8. maj. Dežurni četi so prinesli malico.
Prenehali smo za dvajset minut z delom.
Posedli smo se po četah in desetinah. Mirno
čakamo, da pride intendant ali dežurni do
nas. Deli kruh in marmelado, dočim vzame
tovariš ali tovarišica kanto s čajem. Briga-
dirjem se vse razdeli. Dvajset minut. Neha-
mo, mar mislite, da molčimo, ali pa zbijamo
neumne šale, kot od početka. Nikakor ne!
Tu so komandirji, namestniki in desetarji.
Potem so tukaj pr\'i udarniki in udarnice.
Govori se, o delu, o delovni disciplini, pre-
mišljujemo, sklepamo, kako bi se dalo delo
bolj organizirati, doseči s tem boljši in večji
rezultat. Na primer danes. Tretja četa. pri
kateri delam je rešila vprašanje prav dobro.
Vozili smo samokolnice po progi 300 me-
trov. Teška, kamena zemlja je. Dekleta že
roke bolijo, fantje se bojijo vožnje.
Pri malici se pogovorimo, smo si mislili
vsi.
Sedimo in malicamo. Pogovorili smo se,
na vse načine smo skušali rešiti to vpraša-
nje, poskrbeti za čim bolj uspešno in olajša-
no delo.
Rešili smo. Dvajset samokolnic imamo,
torej štirideset ljudi. Kako to. Nič posebne-
ga. Le to je, da do polovice pota vozi eden,
od polovice ga zamenja drugi. Delo je bilo s
tem precej olajšano in obenem tudi pospe-
šeno.
9. maj. Pomemben dan, praznik zmage.
Na najdostojnejši način smo proslavih ta
dan. Delali smo, tekmovali med seboj. Mo-
tor buldožerja je bučal, po dolini se je razle-
galo škripanje koles samokolnice. Peščena
zemlja, kamenje, vse nalagajo mladinci.
Sonce žge, vroče nam je', pot nam lije z
obrazov. Z roko prijemljemo grude, jih me-
čemo v samokolnico. Umazana roka, ne po-
misliš nanjo, potegneš z njo po obrazu. Mla-
dinec se ti zasmeji. Ni mi nerodno. Male so
te kolice, trideset jih mora biti za kubik.
Voziš, izmučiš se, pelješ čez tri koloseke,
preruka in pretrese nam roke. Zemlja je
vlažna, nabita, ponekod se ugrezuje. Komaj
privlečeš kolo iz ugreznice, že hitiš naprej
do cilja. Zvrneš, si oddahneš. Ne zanima te
zelenje ob reki Bosni, ne pogleduješ se za po
nebu se plazečim oblakom. Pred očmi nam
je vsem to, da bi bil lep nasip čim prej
izvršen.
Z lahkoto razglihuje mladinka navoženo
zemljo. Skrbno gleda, da je čim lepše in
vestneje razglihano. Hiti, vendar komaj
sproti ravna in planira nasip. Leseni tolkači
ali nabijači so že vsi razmajani, tako pridno
jih uporabljajo mladinci. Okrog pol metra
dolga, do 30 cm široka klada ali drva je to,
od vsake strani je zabita po ena lata, za
katero se drži. S tem nabijačem nabijemo
nasip prav močno, kajti po njem bodo vozili
vlaki, težki vozovi in ne sme se pogrezniti.
Naredili smo precej. Prekoračili smo normo
za 20%. Peta četa si je priborila prehodno
zastavico.
10. maj. Ivan Cankar. Marsikateri mladi-
nec ah mladinka ni vedel kaj je to. Obletnica
rojstva Ivana Cankarja je zelo koristno, <
smo proslavili zvečer pri tabornem ognj
Prav in važno je to, da se vsa mladina spo
na vsaj malo z našimi pesniki in pisatelji.
Kratek referat tov. Lojzeta je precej int
resiral mladino. Živo je orisal na kratko ži'
Ijenje in delo Ivana Cankarja. Sledilo je p
recitacij, nakar smo se podali k počitku.
11. maj. Zopet en pomemben, nepozaW
dan na progi. Proglašeni so prvi udarniki
pohvaljeni prvi brigadirji in brigadirke pi^
izmene na progi Šamac-Sarajevo. OdržaM
je slavnostni miting. Prisotne so bile štU
brigade. Tretja niška, IV. kosmetska, II.
nijska in naša celjska brigada. Veselo razp"
loženje je bilo med mladino, veter je razna
šal naše petje in vzklikanje. Na prosteii
smo bili, mimo nas je šumela in brzela rek'
Bosna. Preko obrazov naših rokovodilc^*
smo zrli čredo ovac. Spomnimo se nehoj^
ob tem ogledu, ob govoru zamenika šej'
dionice, na prve dni, na dni, ko smo heg^
se postrojavali kot ovčke. Čredo na hrib"
zganja pastir, a nas so naši rokovodilci pr^
smerili - prerodih smo se. 1
Mirno stojimo, pazimo na pravilno ravn>
nje in odstojanje vrst. Pozna se, da si^c
nekaj časa že prebili v skupnem - kolekti^'
nem - življenju. Nove brigade so tudi dobr^
vendar samo po sebi ne smeš od njih pri^^^
kovati isto kot od nas. Napeto smo posluša*"
odlok štaba V. sekcije, s katerim so prog'^^
šeni udarniki in pohvaljeni. Seveda marsi^J
do je delal samo za to, da bi bil udarnik, za'
je sedaj radoveden, ali bo prečitan ali ^