DELAVSKA
ENOTNOST
l
PROLETAR C I
DEŽ EL — iPRU Ž lt E SE
Četrtek, 9. septembra 1965
št. 36, leto XXII

;— Kaj pa vedo oni v Stuttgartu — naj si pridejo ogledat našo plačilno listo, pa bodo videli, kdo je restiično sposoben!
Karikatura: MILAN MAVER
OB POSVETU POLITIČNEGA AKTIVA OBČINE MARIBOR TABOR O UVELJAVLJANJU GOSPODARSKE REFORME:
OPTIMISTIČNI OBETI
IN KRITIČNA PRIPOMBA
Sredi minulega tedna se je v maribofski občini Tabor sestal politični aktiv na posvet o uveljavljanju gospodarske reforme. In čeprav se je proces uresničevanja novih ekonomskih in s tem tudi družbenih odnosov komajda dobro začel, čeprav bi se težko odlpčili za oceno, da je v delovnih organizacijah v celoti prevladala težnja po intenzivnejšem gospodarjenju, pa so vendarle obeti za prihodnost optimistični.
VZPODBUDNA POLLETNA BILANCA
Prav gotovo ne kaže polletnih rezultatov gospodarjenja ne precenjevati ne podcenjevati, res pa je po drugi strani spet to. da prav polletna bilanca gospodarjenja v marsičem dovolj zgovorno priča o tem, kakšni koncepti v gospodarjenju so prevladovali v delovnih organizacijah in kako so se v delovnih kolektivih pripravljali na bližnjo gospodarsko reformo. In prav te številke so v občini Ma-
ribor-Tabor še posebej zgovorne. Tako zdaj ugotavljajo, da se je obseg polletne celotne proizvodnje povečal v primerjavi z istim obdobjem minulega leta za 12 odstotkov, medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 3 odstotke. V prvem polletju je gospodarstvo te občine realiziralo že 80 odstotkov letošnjega planiranega izvoza. In slednjič tudi podatek, da le tri od vseh delovnih organizacij niso dosegle pozitivne razlike med upniki in dolžniki.
■s>
NI MERIL IN SO MERILA!
O
«•
O
o
0 »
1 «• *
i
♦
I
o
p
Morda ne bo povsem dobeseden citat, toda v svojem smislu je vendarle takole izzvenela pripoved predstavnika podjetja Marles: »Osebne dohodke zaposlenih smo revalorizirali za 12 °/o. Za toliko pač, kot to dopuščajo spremenjeni gospodarski instrumenti. Lahko pa trdim, da so delavci z velikim razumevanjem sprejeli tako odločitev samoupravnih organov, čeprav je v tem trenutku resnično prizadeta njihova življenjska raven.«
To realistično spoznanje pa je značilno za večino proizvajalcev. In čeprav marsikdaj slišimo glasove precej dvomljive vrednosti, češ da bi bilo treba odrezati v osebnih dohodkih nekoliko bolj širokogrudno, proizvajalci sami glasujejo za odločitev, da se lahko osebni dohodki povečujejo le v skladu z. večjo produktivnostjo dela, boljšim gospodarjenjem nasploh.
Seveda pa imajo proizvajalci hkraii s tem tudi vso pravico zahtevati, da službe, strokovna vodstva, strokovnjaki in organizatorji proizvodnih in poslovriih procesov zagotovijo čim hitrejši porgst osebnih dohodkov na področju produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. In v nagrajevanju zaposlenih v neposredni proizvodnji nas ne more voditi samo želja, kako bi vnovič »spodrezali« norme, kako bi torej zagotovili samo porast fizične intenzivnosti dela, temveč kako bi še z novimi merili ovrednotili njihovo delo, jih nagradili in spodbudili za vse tiste elemente v proizvodnem' in poslovnem procesu, ki pomenijo za celotno gospodarjenje kolektiva boljše ekonomske rezultate. Ne gre torej samo za normative kvantitete, temveč tudi za normative kvalitete, za zniževanje vseh stroškov, za vpliv na vsa področja gospodarjenja v delovnih enotah.
Nič manj pa ni v tem trenutku pomembno to, da slednjič le poiščemo normative dela in na tej osnovi zasnujemo stimulacijo za organizatorje proizvodnje, za službe, za upravno administrativni aparat. Torej za tiste, od katerih je še posebej odvisno, kakšne rešitve bodo predlagali in kakšne rezultate bodo le-te dale v obdobju prehoda na intenzivno gospodarjenje. Ne samo, da dosedanji sistem fiksnih plač — kvečjemu še korigiran s precej imaginarnim odstotkom ekonomskega efekta — ni spodbudil strokovnega aparata za iskanje takih rešitev, največkrat je sistem omogočal razvoj ostrih družbenih konfliktov in protislovij. A da se ne bi napak razumeli: nihče ne nasprotuje visokim osebnim dohodkom strokovnjakov, nihče noče določati take ali drugačne družbene normative v osebnih dohodkih, »plafone«, če so ti dohodki tudi v celoti »pokriti« s konkretnimi ukrepi za višjo tehnično produktivnost dela, večjo ekonomičnost in rentabilnost' proizvodnje in poslovanja, če so ti ukrepi imeli tudi konkretne materialne rezultate. In prepričani smo tudi lahko, da zlasti proizvajalci v neposredni proizvodnji ne bodo nasprotovali visokim osebnim dohodkom strokovnjakov, saj bodo ti ukrepi povečevali tudi njihove osebne dohodke.
"	BOJAN SAMARIN
Vsekakor dragoceni rezultati v gospodarjenju, še posebej spričo letošnjih težav v oskrbi z reprodukcijskim materialom, 'devizne zadrege in drugih pretresov na izrazito inflatomem trgu. Rezultati, ki pričajo o dvojem. Najprej: še pred uveljavitvijo gospodarske reforme je pri upravljavcih prevladalo realistično spoznanje, da si iz zagate lahko pomagajo predvsem sami s svojim gospodarjenjem, z ukrepi za porast obsega proizvodnje ob večji produktivnosti dela in da je neizbežen poseg na zunanja tržišča ter čedalje bolj intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela. In potem: prav zaradi tega spoznanja tudi uzakonitev gospodarske reforme ne pomeni le pritisk na upravljav' ce v delovnih organizacijah, temveč predvsem proces ustvarjanja pogojev za intenzivnejše gospodarjenje.
Tako tudi ne more biti naključje, da je ocena političnega aktiva o prvem obdobju uresničevanja gospodarske reforme dobila približno takole formulacijo: čeprav je v prvem trenutku v marsičem prizadeta življenjska raven proizvajalcev, pa za pretežno večino velja, da so izrekli zaupnico novim gospodarskim ukrepom in osvojili koncepte intenzivnega ggspodar-jenja.
PREMIKI
V GOSPODARJENJU
Čeprav je minil komaj dober mesec od uzakonitve gospodar-
(Nadaljevanje na 2. strani)
JESENSKA PERSPEKTIVA
FOTO: M. ŠPAROVEC
ZAPISKI IZ NOVOMEŠKE OBČINSKE HIŠE____
Varčujmo, toda vsi
Nadaljujemo pomenek v novomeški občinski hiši o varčevanju. V upravnem aparatu te komune torej ni rezerv — po sodbah prizadetih — in jih ne bo, dokler se naša zakonodaja ne ustali in predpisi ne poenostavijo poslovanja.
Nekaj drugih postavk v občinskem proračunu bi pa brez večje škode zmanjšali ali celo črtali, še več pa v proračunih družbenih služb, ki jih ne vzdržuje občina.,«
Po priporočilih o varčevanji1 in napovedih o zmanjšanju republiških dotacij nerazvitim komunam, naj bi se proračunska sredstva novomeške občine zmanjšala za 550 milijonov dinarjev. V občinski hiši so ugotovili, da bi jo morali zapreti in zraven še vse občinske zavode, pa ne bi toliko prihranili. Vendar so začeli pozorneje pregledovati postavko za postavko v proračunu.
Ne zaman.
Zavod za odmere in kataster je že »-pokasiran« — priključili so ga občinski upravi, predvidoma bodo združili otroški in šolski’ vrtec v Novem mestu, da pocenijo upravne stroške, občinski svet za kulturo in prosveto je še predlagal združitev Delavske univerze in Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, ker oba služita pravzaprav istemu namenu.
Ti skroinni varčevalni predlogi bodo verjetno sprejeti, kee jim nihče ne nasprotuje z res-
(Nadaljevanje na 3. strani)
. . .
REFREN REFORME V RAVNAH
...... ■ ... ..»*:...-
RAZMIŠLJANJE NA TEMO: KAKO GOSPODARIMO
TRG NI VARUH NESPOSOBNIH
Zdaj ko je nevarnost, da se reforma prav zaradi divjanja cen ne bo polno uveljavila, končno mimo, je odveč modrovati, ali je bila nasilna uskladitev interesov posameznih delovnih kolektivov in skupnosti povsem korektna v času, ko smo vsi vprek govorili o krepitvi ekonomskih odnosov v gospodarstvu; dejstvo je, da je bila koristna in potrebna. Če bi gospodarstva ne umirili, bi ga kaj hitro vrnili na stari tir, ki nas je peljal v ekstenzivno štirjenje proizvodnje in inflacijo. Nikakor nismo smeli dovoliti poslovnim službam in upravnemu apa. ratu politično teritorialnih skupnosti, naj navijajo cene, kolikor se jim zdi primerno, češ, »saj bo tako trg pokazal, če so ekonomske ali ne,« ker bi prav zaradi čakanja na učinek trga, v času tega »čakanja« nastala nepopravljiva gospodarska škoda. Lahko celo trdimo, da bi splošna podražitev skoraj vseh industrijskih izdelkov in vseh uslug, kakršno smo občutili prve dni po reformi, že v nekaj mesecih omrtvila kupno moč prebivalstva, to pa bi pomenilo zastoj, celo nazadovanje naše gospodarske rasti.
To, kar smo zdaj zapisali, vsi tisti, ko so po reformi nepremišljeno dvignili cene, niso
Nevarnost, da bo divjanje cen, ki smo mu bili | priča v prvih dneh po 26. juliju, spodkopalo in po-| kopalo reformo, je minila. Trg je ukročen, vendar jj ga niso umirile ekonomske zakonitosti, marveč smo | ga ukrotili s pomočjo državnih organov — tržnih | inšpekcij, javnih tožilstev, sodišč, to je s preizku-§ šenimi državno-administrativnimi ukrepi. Na ra-| čun samoupravnih pristojnosti delovnih kolektivov H torej, ne pa z njihovo podporo. Ponekod celo proti S njihovi volji.
lliBBIIII!
II!IIIIIIUIII!IIIMII
verjeli, mnogi pa tudi še sedaj ne verjamejo, ker jih je administrativni poseg v gospodarski reformi prehitel in zato posledic svojih ekonomsko nepremišljenih odločitev niso občutili na svoji koži. Se vedno je slišati glasove: — Le kaj se je bilo treba inšpekcijam in tožilstvom mešati v gospodarstvo, če smo pa rekli, naj reforma sama napravi selekcijo med dobrimi in slabimi gospodarskimi organizacijami! Ti ljudje ali »poslovni krogi« menijo, da tudi novi gospodarski ukrepi omogočajo delovnim skupnostim s povprečno produktivnostjo dela obstoj in napredek na račun potrošni-
kov in da je mogoče še vedno bolje shajati s poviševanjem cen, kot pa s povečevanjem produktivnosti dela. Ker ekonomske zakonitosti takšnega mišljenja še niso demantirale — saj reforma še ni izrazila vseh svojih učinkov — je v zavesti nekaterih delovnih kolektivov še vedno zelo živo in seveda »edino pravilno.«
Nikamor bi ne prišli, če bi se s tem mišljenjem teoretsko bojevali: mnogo bolj uspešno lahko obračunamo z njim ob razčlenjevanju podatkov o produktivnosti dela ' katere izmed gospodarskih panog, ki bodo morale v novih razmerah gospo-
darjenja korenito spremeniti tehnologijo dela in proizvodne odnose, če si bodo hotele zagotoviti obstbj In perspektivo v našem novem gospodarskem prostoru. Za primer smo izbrali slovensko opekarsko industrijo.
KDO KUPUJE OPEKO?
O problemih opekarske industrije smo v Sloveniji prelili že nič koliko tiskarskega črnila, vendar, naj smo te probleme osvetljevali tako ali drugače* dejstvo je, da je celotna opekarska industrija v Sloveniji zastarela ter da je produktivnost dela v njej še vedno nizka, daleč pod evropskim povprečjem saj izdelajo v modernih opekarnah na zapadu milijon kosov opeke trije ali štirje delavci, pri nas pa jih izgotovi isto količino osem oziroma devet ■delavcev. Nič čudnega torej, če je proizvodnja opečnih izdelkov zato pri nas izredno draga in da opečne proizvode vse bolj spodrivajo s trga cementni gradbeni elementi, pa čeprav je surovine za peko opeke na Slovenskem Več kot preveč.
Opekarska industrija izgublja zaradi svoje nerazvitosti nekoč prevladujoč delež v moderni gradnji; že okoli 75 % njene proizvodnje odkupijo privatniki,
(Nadaljevanje na 4. strani)
7 dni v sindikatih
r
Optimistični
obeti
(Nadaljevanje s 1. strani) ske reforme in čeprav prav zavoljo tako kratkega časovnega razdobja še ni možno pričakovati kdo ve kako obsežnih ukrepov za prehod na intenzivno gospodarjenje, pa so vendarle ti premiki že očitni. Tako na področju gospodarstva kot na področju negospodarskih dejavnosti. Če pa bi hoteli, ovrednotiti ta prizadevanja v delovnih organizacijah, potem si je hkrati treba tudi priznati, da to prvo obdobje uveljavljanja gospodarske reforme mineva bolj v boju za smotrnejše obračanje sredstev in gospodarjenje z dinarjem, da notranje rezerve za samoupravne organe še vedno pomenijo bolj varčevanje s sredstvi kot pa kompleksnejše in predvsem perspektivnejše po_ šege na- področje produktivnosti dela. Toda po svoje razumljiva usmeritev samoupravnih organov. Številni primeri namreč dokazujejo, da tudi ti več ali manj trenutni ukrepi lahko bi stveno znižajo stroške proizvod nje in poslovanja ter pogosto že samo to zadostuje za pokritje primanjkljaja v skladih, ki je nastal z drugačno porazdelitvijo narodnega dohodka.
Hkrati s tem tudi prvi odloč_ nješi posegi »na daljši rok« na področje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, kot so na primer specializacija, prehod na veliko serijsko proizvodnjo. Tako so na primer v mariborskem Agro-servisu ugotovili, da je vzdrževanje 93 različnih tipov vozil vse predrago in da bi si ob večji tipizaciji prihranili lepe milijone. V Strojni je spet temeljita analiza dosedanjega gospodarjenja in možnosti nadaljnjega razvoja v spremenjenih pogojih gospodarjenja razkrila, da je obrat livarna na meji produktivnosti. Rešitev zavoljo tega . iščejo v integraciji treh manjših livarn v Mariboru. In spet primer iz Marlesa: boljša organizacija dela in uvajanje sodobnejših tehnoloških postopkov sta omogočila, da kolektiv dosega enake proizvodne rezultate kot v prejšnjem obdobju, čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo že za 200. In v razpravi je tudi že novi proizvodni program za prihodnje leto. ki pomeni temeljito prelomnico: namesto dosedanje raznovrstne finalne proizvodnje se prav s tem programom kolektiv kombinata prvič odloča za tipizirano velikoserijsko proizvodnjo kuhinjskih elementov s kapaciteto 120.000 kosov letno.
KRITIČNE PRIPOMBE
Primerov, s katerimi bi lahko osvetlili premike v gospodarjenju kolektivov mariborske občine Tabor, bi lahko našteli še veliko. Pa ne gre toliko za naštevanje, kot da posredujemo njihovo in prav na tem posvetu nekajkrat jasno izoblikovano misel: čeprav pomeni reforma za delovne organizacije predvsem zaostritev pogojev gospodarjenja, pa je prav zavoljo tega ustvarila možnosti za izboljšanje proizvodnih in poslovnih rezultatov ter s tem tudi za realnejši porast življenjske ravni.
Od tod tudi zavrnitev predlogov nekaterih, da bi bilo treba delavcem nekaj primakniti na račun povečanih življenjskih stroškov in čeprav taka revalorizacija ne bi bila povsem v skladu s porastom produktivnosti dela. Zavrnitev predlogov, ki jih največkrat ne belijo toliko življenjski stroški proizvajalcev, kot jih skrbi za proračunska sredstva.1 Stališče, ki se je jasno izoblikovalo na posvetu tega političnega aktiva je bilo zato povsem drugačno: osebni dohodki se morajo gibati skladno s produktivnostjo dela, treba pa je predvsem z ukrepi za boljše gospodarjenje v čimkraj-šem času zagotoviti realen porast življenjske ravni proizvajalcev.	S. B.
DELAV«:
Glasilo Republiškega sveta ZSJ La Slovenijo. Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. Lisi ]e ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK
Naslov uredništva In uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2 poštni predal 3Ki-Vl. telefon uredništva 31 37 22 in 31 6G 72, uprave 31 37 22 in 31 75 01. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 000-11/1-365 - Posamezna številka stane 50 din — Naročnina je: četrtletna 650 polletna 1300 in letna 2600 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica-Ljubljana
lllllll!ll!!lll!!lllll!lll!ll!l|[!lll!!llll!llll!lll!!!ll|!!IIIII!ni!ll
ll!ll!lllll«ll!!«lllllllll![|l!l!lllll!llli!lll!ll!!;i!f
POČITNIŠKA PRAKSA — TOKRAT 2 DRUGE PLATI
POBUDA OBČINSKIH SINDIKATOV NA JESENICAH:
FOTO: M. ŠPAROVEC
UČINKOVITEJŠA IN RACIONALNEJŠA
ADMINISTRACIJA
Na Jesenicah imajo že tri leta finančno-ekonomski center oziroma servis, ki se ga poslužuje približno dvajset delovnih organizacij zavodov in gospodarskih organizacij, med njimi gledališče, knjižnica, prosvetno-pedagoška služba, manjša obrtniška podjetja. Sole prve in druge stopnje, ki zaposlujejo v enakem povprečju približno 21 »/o kadra, ki ne poučuje, se tega servisa doslej niso posluževale. Finančno-ekonomski servis, ki zaposluje danes menda le 4 ljudi, pa bi se po mnenju sindikatov moral razviti v dobro organizirano strokovno službo, ki bi naj prihranila jeseniškemu gospodarstvu in komuni kot celoti dragocena sredstva, do zdaj razdrobljena in mnogokrat neučinkovito uporabljena, prepotrebna za druge smotrne naložbe. Prihranila pa naj bi s tem tudi delovno energijo ljudi, doslej za, poslenih v vse preveč razbohoteni čisti administraciji.
Iz razgovora s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Ludvikom Kejžarjem o tem vprašanju, bi na kratko lahko izluščili te ugotovitve:
na različne naslove. Viri zbiranja podatkov pri nas — vse od komune navzgor — bi se morali poenotiti. Finančno-ekonomski servis na Jesenicah pa bi moral razvijati tudi analitsko službo,
w
Prav zanimiva bi bila primerjava, koliko stane električna energija pri turbini in koliko pri inkasan-tu. Še bolj zanimiv bi bil podrobnejši spisek	vseh
stroškov, ki se nakapljajo ng vsak kilovat električne energije na poti od turbine do inkasanta. Samo — kdo bi pripravil tak spisek in kdo bi potem iz njega tudi črtal, kar je preveč?
Prevet pa je bržčas marsikaj. A da ne bi kdo očital prevelike načelnosti tej pripombi, nekaj primerjav z Drave to in' onstran državne meje.
V elektratni v Labudu, ki je po svojih kapacitetah precej sorodna naši dravograjski HE, je na primer v neposredni proizvodnji elek-
trične energije zaposlenih 28 delavcev. Ko pa Drava priteče preko državne meje in ko se spusti preko turbin dravograjske elektrarne, zmore ukrotiti njeno energijo in jo spremeniti v elektriko že 41 delavcev. Samo nekaj kilometrov in državna meja — pa toliko večja neukrotljivost iste reke!
In medtem ko onstran državne meje vzdržuje ena skupina vzdrževalcev tri in celo po štiri hidroelektrarne, ima na naši strani vsaka elektrarna svojo skupino vzdrževalcev.
Morda pa bi zato le kazalo pogledati preko državne meje in si tam nabrati izkušenj, kako je moč ukrotiti reko? Še posebej zato, ker je pot električne energije od turbine do inkasanta pri nas tako zelo dolga, tako zelo polna ovinkov in serpentin.
S. B.
Ijal administrativno delo tudi za vsa tri športna področja? Za dve sorodni instituciji, kot sta gledališče in Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij, \ bi verjetno en človek lahko opravljal računovodske posle za obe instituciji, a zopet drugi skupne tajniške posle. To le kot primer. Ali, ukinitev 15 delovnih mest od 104 v občinski upravi bo smiselna, če bo delo kvalitetneje opravljeno in bolj funkcionalno, pa čeprav bi kasneje ugotovili, da smo morda ukinili le preveč delovnih mest.
O krčenju administracije ob enotnem finančno-ekonomskem servisu razmišljajo tudi drugi na Jesenicah. Tisti, ki so že doslej bili med koristniki uslug tega servisa, pravijo, da jih preveč obremenjuje dostava pošte v servis, ker pač servis nima kurirja, ki bi dvakrat tedensko obiskal vse delovne organizacije, da cena za knjiženje in dvojne letne bilance ni ravno nizka, da bo morda bolj ekonomično razmisliti o skupnem računovodju oziroma knjigovodji za dve sorodni organizaciji itd. Predstavniki z nekaterih šol pa menijo, da je na šolah delo tajnika in računovodje pogosto združeno v eni osebi in torej.-v takih primerih ne bi kaj dosti prihranili.
Smiselna redukcija delovnih mest v administraciji bo vsekakor morala upoštevati tudi vrsto teh pomislekov, pa čeprav verjetno vsem na prvo besedo tudi ni kar verjeti.
•	S. G.
17" T * T

Sodnik pogleda po nabito polni sodni dvorani:
; »-Začenjam sodno razpravo proti tukaj navzočemu ob-| toženemu Janku Trpim,, komercialnemu direktorju gostin-| skega podjetja Jugogost...«
| (Publika je bila nekam nemirna. Napolnila je dvorano | tik pred to razpravo in samo zavoljo nje.)
Javni tožilec pravi:
»Obtožba proti Janku Trpinu je utemeljena s priče-| vanjem neštevilnih prič, ki jih bom naštel...«
| (In jih je.)
Potem pove, da mora biti tovariš Trpin kazensko odgo-| voren, ker je »v svojstvu šefa komerciale dopustil neeko-| nomsko pogojeno zvišanje cen, kar ni bilo v skladu z našo | takratno ekonomsko in politično zakonodajo in tudi ne z ; našo vsakdanjo prakso.«
(Janko Trpin je najprej nervozno mečkal robec, potem I	se je lotil cigaret, toda eden med porotniki mu je rekel:
|	»Obtoženi ne sme kaditi!« In je dal cigarete ter vžigalnik
| na zatožno klop.)
»Trdim, da ga mora to visoko sodišče spoznati za kri-| vega. Njegovo podjetje je namreč ob reformi povečalo | cene za 33 %, kar se je kasneje izkazalo kot ekonomsko | neutemeljeno in družbeno škodljivo. Zahtevam, da to vi-| soko sodišče obsodi podjetje Jugogost na odvzem zneska, | prisvojenega na špekulativen način, ki znaša 608.213 di-1 narjev, in da tukaj navzočega obtoženega, ki je v svojstvu f komercialnega direktorja 'neposredno odgovoren za to \ kaznivo dejanje, kaznuje z enkratno denarno kaznijo \	200.000 dinarjev ter z odvzemom pravice, da opravlja od-
govorno delovno dolžnost za obdobje petih mesecev.
(Med govorom tožilca je publika molčala.)
Trpin pa pravi:
»Visoko sodišče, priznam svojo krivdo!«
(Tedaj je publika glasno začela protestirati.)
Prijavljajo se ljudje, da bi pričali v korist obtoženega.
Prvi stopi pred sodnike direktor podjetja Jugogost.
»Oprostite tovariši, kriv sem jaz, ne pa komercialni. Pod mojim neposrednim vodstvom smo delali kalkulacije o naših novih cenah v »reformiranih razmerah« in naredili smo jih, kot zdaj vidim, napačne. Zgodilo se je pač, kajti radi bi z veliko žlico...«
(Sodnik ni dovolil, da bi ga zmedli. Rad bi vso reč čimprej končal, kajti dan se je nagibal h koncu in to je bila tisti dan že njegova peta razprava.)
»Naj samozvana priča sede, potlej pa bomo...«
»Dovolite« mu skoči v besedo nekdo iz zadnjih klopi, »tovariši imajo samo delno prav. Krivi smo predvsem mi iz občinske skupščine, ker smo potrdili vse njihove kalkulacije in vse njihove elaborate — za katere se je kasneje izkazalo, da so upoštevali previsoke cene. Obsodite nas, ne pa tovariša Trpina in njegovega direktorja.«
»Ni res« protestira nekdo iz prvih klopi. »Mi, ki delamo v republiški upravi smo še bolj krivi. Zakaj pa ste sploh vi,« pravi predgovorniku v zadnjih klopeh, »tako hitro potrdili tiste kalkulacije? Mar'ne zato, ker smo rekli, da morajo občinske skupščine v dveh, ali najkasneje v treh dneh po reformi zasedati in določiti cene tistih artiklov, ki jim jih je prepustila Zvezna skupščina?«
(Publika je medtem tako glasno komentirala dotedanji potek sojenja, da so se izjave predstavnikov zvezne uprave, ki so tudi hoteli pojasniti, v kolikšni meri so krivi pri vsej tej zadevi, ki se ji reče reforma, zgubile v glasnih protestih.)
»Zakaj iščete grešnega kozla? Saj smo vendar vsi krivi!«
Tedaj se prerine pred sodnike poslednja priča.
»Tovariši,« pravi, »rad bi vam povedal, da se za vso to zadevo, ki jo danes obravnavate, čutim krivega samo jaz. To izjavljam pri polni zavesti. ..«
»Če smem vprašati,« reče sodnik, »kdo ste pa vi?«
»Sem potrošnik, hkrati pa proizvajalec, samoupravljavec in občan. Pred pričami, ki so tu navzoče in pred vsemi tukaj Inavzočimi forumi izjavljam, da sem kriv. Res je, da me niste vprašali, kaj bi jaz dejal ob vsej tej zadevi, niti me niste poklicali, da bi sodeloval, drži pa tudi, da jaz kot delodajalec, nisem naročil nikomur, kako in kaj naj dela. Torej — jaz sem kriv.«
(Publika se'je dvignila s sedežev in zahtevala, da potrošnika, ki je hkrati proizvajalec, upravljavec in občan, odstranijo iz dvorane. »Kršenduš,« je dejal sodnik, »mar nisi ti, tovariš, že dovolj kaznovan s tem, ko so ti vsi tukaj navzoči forumi tolikanj zmanjšali standard?« Potem so ga porinili ven.)
Sodnik pravi:
»Razprava se nadaljuje.«
(Navzoči pa so že tako razburjeni, da nihče teh besed ne sliši. Vsi bi bili radi krivci in sleherni zahteva, da sodišče kaznuje samo njega.)
Tako zelo kričijo, da se zbudim celo jaz
JANEZ VOLJČ, l. r.
lllllllBiliiiniiBlIM	.......im
l»l!!;ll!l!!ll!IHll
SKRIVNOSTNA DELITEV
® Podatki, ki evidentirajo razmere v približno 90 % ustanov in podjetij, pripovedujejo o tem, da je v jeseniški komuni od kakih 12.000 zaposlenih kar 782 zaposlenih v administraciji, od tega približno polovica v računovodstvu, polovica pa v čisti administraciji, Ce bi odšteli železarno, je še vedno v administraciji zaposlenih 349 ljudi, od tega v računovodstvih 276 ali 79 %. Sledi ugotovitev, da je sedanji finančno-ekonomski center resnično še neizkoriščen. Znan pa je tudi podatek, da je povprečni odstotek tako imenovane »režije« na Jesenicah dosegel 33 %.
© Statistična služba v naši. državi ni urejena (to slišimo pogosto!), je vse preveč komplicirana in neučinkovita. Če na Jesenicah potrebuješ podatek, ga ne dobiš, pravi tovariš Kejžar, toda samo železarna odpošilja kar 3? različnih obrazcev
ki bi pomagala različnim institucijam.
• Gre torej za racionalizacijo administrativnih opravil kadra, ki na tem področju deluje, in predvsem funkcionalno učinkovitost vsega, kar tu počnemo. Znani so primeri, da ne-katerij ki delajo pri izračunavanju osebnih dohodkov, delajo praktično samo teden dni ali deset dni, kot to sami izjavljajo, preostali čas pa so tako rekoč brez jasno odrejenega opravila. Tu so precejšnje rezerve. Kvalitetno in učinkovito bi skupen finančno-ekonomski center lahko posloval, če bi se okrepil z najboljšimi kadri, ki so bili doslej zaposleni v delovnih organizacijah in če se bodo njegovih uslug posluževale delovne organizacije seveda bolj kot doslej.
® Pri administraciji pa seda prihraniti tudi še na drugačen način. Zakaj ,ne bi na' primer Zavod za vzdrževanje športnih objektov na Jesenicah oprav-
»SELE OB KONCU MESECA UGOTOVIM, KOLIKO SEM ZASLUŽIL ...«
»DRUGI MI MORAJO IZRAČUNATI, KOLIKO DOBIM ...«
ČETRTINA ZAPOSLENIH NOVOGORIČANOV -OD TEH TRETJINA DELAVCEV — KAPITULIRA PRED MOŽNOSTJO, DA SI SAMI IZRAČUNAJO SVOJ MESEČNI DOHODEK ...
Se . danes v marsikaterem podjetju pri delavcih ni tako redko slišati neke vrste vzdih, č® ^evnve r<?čemo kar negodovanje, češ: »Eh, kaj pa morem! Vse, dokler nimam denarja v rokah, ne vem, koliko sem tisti mesec zaslužil!«
Sistem delitve po delu, ki velja danes za najpomembnejšo ekonomsko psihološko vzmet za pospeševanje rasti produktivnosti dela, je v praksi, kljub svoji načelni upravičenosti in učinkovitosti,^ obremenjen še z vrsto pomanjkljivosti. To pot spregovorimo o eni izmed njih, ki je izrazito psihološke, motivacij-ske narave in je zategadelj bila le redko v žarišču naših zanimanj.
Naši programerji in finanč/ii
analitiki, katerih skrb je izdelava instrumentarija delitve čistega kot tudi osebnega dohodka v podjetju^ v svojih prizadevanjih, da se dokoplj"ejo do čim objektivnejših meril, cesto zgrešijo drug, ne dosti manj pomembni cilj. V številnih primerih namreč sistem delitve dohodka ne le da se morda res odlikuje po svoji »dodelanosti«, »objektivnosti« ter »pravičnosti«, marveč je tudi pravi labirint izračunov, koeficientov, odbitkov, pribitkov, verjetnostnih računov in podobnih ekonomsko-matematičnih vozlov. V praksi se izračun osebnega dohodka po načelu delitve po delu neredko tako zaplete, da se v njem morda še znajde izobražena, z ekonomsko finančnim
znanjem podkovana glava, nikakor pa ne preprost, z zgolj osnovno šolsko izobrazbo oborožen delavec. Tako pride do precej razširjenega pojava, ko zlasti med manj kvalificiranimi, manj izobraženimi kategorijami delavcev prevladuje občutek popolne nemoči, neinformiranosti, KAKO, po KAKŠNIH poteh je bil izračunan znesek, ki ga je dobil ob koncu meseca za svoje delo.
V pogovorih so sicer delavci zatrjevali, da je v njihovem podjetju ali ustanovi uveljavljen način delitve po delu. Vsak dobi toliko, kolikor naredi, vsaj tako da jim zatrjujejo na upravi. Pri tem pa le redkokje skr-be, da bi sprejeti sistem delitve, uveljavljeni način izračunavanja osebnih dohodkov postal last zavesti, znanja, vsakodnevne motiviranosti delavca. Marsikateri delavec šele Konec meseca preko višine osebnega dohodka »post festum« ugotovi svojo tžko ali drugačno produktivnost, ki so mu jo drugi izračunali na njemu neznan ali nerazumljiv način.
Industrijski sociologi in psi-
Iz naše družbe
© Mehanik iz koprskega podjetja Slavnik je potožil:
»Pri vseh avtomobilih, ki jih dobimo od Tovarne avtomobilov v Mariboru, se pokvarijo diname, zaganja-či in brisalci — izdelki kranjske Iskre. Na urgence zvemo zmeraj eno in isto: material ne ustreza.
Verjamem, da naš material ni ravno tak, kakor ga predvidevajo tuje licence, po katerih v Iskri izde-S lujejo te naprave, ne verja-I mem pa, da Iskra nima strokovnjakov, ki bi analizirali razlike v strukturi materiala in temu prilagodili termično obdelavo ter ves tehnološki postopek.«
# Uslužbenec piranskega podjetja Splošna plovba je povedal:
»Za mornarje je radio edina živa vez s kopnim. Toda običajni radijski aparati niso uporabni, prilago-

jeni so napetosti 220 voltov, električni tok na ladjah pa ima samo 110 voltov napetosti.
Iskra nam je šla toliko na roko, da je specialno za nas izdelala transformatorje za radijske aparate. Za vsakega smo odšteli po 90 tisoč dinarjev. Razočaralo nas pa je, da so se vsi tranfsoKmatorji v pol leta pokvarili, prvi že po dveh mesecih, in da nam jih v Iskri niso popravili. Menda so rekli, da se ne da.
Tako smo zavrgli 900.000 dinarjev in potem v inozemstvu kupili specialne, za ladje izdelane radijske.aparate ...«
® Lastnik osebnega avtomobila je ravno tako nezadovoljen z Iskro:
»Pri dinamu,« mi je rekel, »ml je odletela jerme-nica. Izdeluje jih Iskra, zato sem stopil 'v njen servis. Mehanik mi je omenil, da se to velikokrat zgodi Pri njihovih dinjmih in da gre za majhno konstrukcijsko napako, ki je v tovarni še niso popravili. Urno je zvrtal štiri luknje, nekaj zanetal in jermenica je bila spet v redu.
Čudim se, zakaj tovarna ne odpravi proizvodne napake. Mar nima strokovnjakov?«
Naše polovično pojasnilo:
Iskra ima zelo dosti strokovnjakov, zlasti v svojem razvojnem inštitutu. Zavod za avtomatizacijo, kakor se imenuje, je lani ustvaril 3 milijarde 103 milijone dohodka, z raziskovalno dejavnostjo pa milijardo 802 milijona. Iskra je sama financirala za 2 milijardi 981 milijonov dinarjev raziskav, kar nedvomno kaže veliko prizadevnost in skrb za izpopolnitev proizvodnje. Verjetno pa so dinami, za-ganjači in brisalci preveč neznatne reči, da bi raziskovalce obremenjevala z njimi. Do nadaljnjega ...
hologi so pri proučevanju vpliva različne delavčeve motiviranosti na njegovo produktivnost ugotovili tesno povezanost med delavčevim vsakodnevnim pregledom nad krivuljo efekta njegovega dela in njegove produktivnosti. Človeku pri delu je treba postavljati ne le dolgoročne perspektivne cilje, ampak tudi vmesne, kratkoročne, preko katerih se vzpenja k bolj oddaljenim.
Kako pa je pri nas? Delavec, delovna skupina ali kar ves obrat in podjetje šele ob koncu meseca skalkulira vse pozitive in negative. Psihološko se pri delavcu, ki čez ves mesec ni vedel, kako »stoji«, tak način delitve na koncu konča s presenečenjem. Ali je dobil več, kot je po svoji intuicijski oceni svo« jega mesečnega dela pričakoval. Ali z manj prijetnim presenečenjem, ko so mu »izračunali« nxmj, kot je upal, da je naredil. Družbeno-ekonomske razmere v podjetju so mu s tem postale znatno bolj tuje.
Obravnavani problem smo zajeli v naslednjem vprašanju, ki smo ga v okviru širše reprezentativne ankete zastavili 300 zaposlenim delavcem in uslužbencem v NcVi Gorici: »Večkrat »e delavci oziroma uslužbenci
ZAPISKI IZ NOVOMEŠKE OBČINSKE HlSE
Varčujmo, toda vsi
(Nadaljevanje s 1. strani)
nejšimi utemeljitvami, deljena pa so mnenja o Centru za socialno delo in Zavodu za pro-svetno-pedagoško službo. Načelnik oddelka za splošne in družbene službe ObLO Novo mesto na primer pravi, da Centra ni mogoče pogrešati, ker se niti občinski družbeni organi niti občinska uprava ne utegnejo ukvarjati s socialno operatjvo, ravno tako bi po njegovem mnenju trpela prosvetno in pedagoško delo, če bi ukinili zavod, ki se ukvarja s to problematiko.
Občinski tajnik manj ceni ti instituciji. »Center za socialno delo je samo podaljšek občinske uprave, vprašanje je, če ga upravičeno vzdržujemo. Njegovo funkcijo bi lahko prevzela razna društva in družbene organizacije, in to zastonj, medtem ko smo centru letos namenili 17 milijonov dinarjev. Občinski dohodek bo tako zmanjšan, da nam bo zmanjkovalo ^denarja za neodložljive naloge Toda ne glede na rebalans občinskega proračuna mislim, da bi teh 17 milijonov bolje izkoristili, če bi jih razdelili med socialne podpirance. Ob sedanjem številu bi vsakdo dobil letno 36.000 dinarjev več. Mi pa bi ustregli novim prosilcem, ki jih ni malo.«
Po mnenju občinskega tajnika tudi delo Zavoda za prosvet no-pedagoško službo ne opravičuje 15 milijonskega izdatka iz občinske blagajne.
To naj bi bile rezerve v občinskem proračunu, če občinska skupščina ne odkrije še kakih.
DVELETNO POGREVANJE
Več kot o »svojih« zavodih in službah so mi na novomeški občini povedali o »tujih«; V nai-hujšem križnem ognju se je znašlo socialno zavarovanje.
»Dve leti že zaman prosimo, naj bi zmanjšali birokracijo v socialnem zavarovanju, zaradi katere morajo imeti zdravstveni domovi in bolnice po enega ali dva človeka več, ali pa zdravstveni delavci ob poplavi obrazcev zanemarjajo poklicno delo. Brez vsake moči smo zoper to negospodarnost.«
Sprašujemo se, čemu potrebujejo na Dolenjskem dva zavoda za socialno zavarovanje. Iz lastnih izkušenj vedo, da razširitev delovnega področja ne škoduje, če se temu primerno prilagodi organizacija dela. Nekatere inšpekcijske službe v Novem mestu uspešno opravljajo svoj posel za štiri, druge pa celo za sedem občin, prav tako ima lepe delovne uspehe novo meški Zavod za , zdravstveno varstvo, čeprav služi vsem štirim dolenjskim občinam.
Če bi v novomeški občinski hiši odlo«ali o mreži zavodov za socialno zavarovanje, bi jih organizirali po številu zavarovancev, na Dolenjskem bi pustili samo en zavod, ne da bi oklevali, ker jim je en sam že
zadoščal pred reorganizacijo socialnega zavarovanja.
»Ti zavodi opravljajo tipične pravniške posle,« je izjavil načelnik oddelka za družbene službe, »izdajajo odločbe o pokojninah in invalidninah. Menim, da je pri tem važna predvsem dobra pravniška služba, ne pa število zavodov. Poskrbe ti bi seveda kazalo, da se ne bi zmanjšal vpliv državljanov na politiko socialnega in zdravstvenega zavarovanja.
Če bi mogli, bi Novoihešča-ni združili še zavode za zaposlovanje delavcev. Skoraj vsaka občina ga ima in z njim 'vred toliko in toliko uslužbencev, ki vsaj na Dolenjskem rešujejo podobno problematiko, vodijo pa ločena knjigovodstva, statistike itd ...
»Prav je,« so mi pred odhodom rekli občinski uslužbenci v Novem mestu, »da občine črtajo vse nepotrebne izdatke in gospodarno uporabljajo dohodek, mislimo pa, da so še večje rezerve v republiških družbenih službah. Zal pri teh nimamo veliko besed, čeprav prispevajo sredstva i zanje tudi naši občani — ne preko občinskega proračuna, ampak neposredno iz svojih zaslužkov ...«
ZVON BREZ ODMEVA?
Kakor vidite, v Novem mestu razmišljajo o boljšem gospodarjenju v javnih in druž benih službah, vendar kritika
ni segala — razen pri občinski upravi — do delovnih mest, nikjer pa se ni zadržala ob delovni disciplini.
Prav tukaj pa so še velike varčevalne možnosti in velike rezerve.
Dolenjski list je pod naslovom Parada izgubjjenega časa objavil (zadnjič anonimno!) med drugim:
»... Nikar ne trdite, da v administraciji (kakaršnikoli že!) ni rezerv. Poznam uradnika ugledne ustanove, ki vsako dopoldne obvezno obide npvomeška gostišča po naslednjem voznem redu: ob pol osmih je na vrsti Trdinov hram, nato sledijo v krajših razmakih ... Včasih je pod pazduho uradna aktovka,
aamBaasmmaaamaammmmaBmam
včasih zvit papir, včasih pa nič. Zakaj neki — saj mu nihče nič noče...
Je na Dolenjskem ustanova, ki mora poslati pred banko svoj avtomobil, da se njen računovodja po opravljenih poslih vrne v uradne prostore, sicer g i še ob dvanajstih lovijo po kavarni.
Imamo zavode, v katerih je storilnost ,na psu‘, nihče ni nadzira njihovega, dela, med službenim časom pa boste našli njihove vodilne uslužbence pri (globokih) zasebnih pomenkih v zasebnih gostiščih... Na raznih mestih še vedno sede ljudje brez kvalifikacij, za-to imamo toliko uslužbencev.
Oglejte sl dopoldansko švi-ganje iz različnih zavodov, ustanov na obvezno (kavico) in klepet. Vprašajte se,, kaj dela mlada uslužbenka sredi dopoldneva pod frizersko havbo. Prav dobro ve, 'da njenega šefa dve uri ne bo nazaj (da njen zavod prosi za občinsko dotacijo, to, seveda, malopridnice ne zanima). S kakšno pravico prihajajo v službo z redno polurno ali enourno zamudo uslužbenci nekaterih ustanov in zavodov, kjer traja delovni dan od 7. do 14. ure? Poznamo uradnice, ki s službenimi mapami v rokah krožijo dopoldne po mestu, da si nakupijo vse za — dom.
... Parada izgubljenega časa koraka mimo nas. Ali ji bomo zmanjšali blišč in ji odvzeli
dragoceno bogastvo ali bomo še naprej tarnali o nerazvitosti, zaostalosti in nizkem standardu?«
Novinar, ki je to zapisal, živi v Novem mestu, zato so najbrž njegove informacije enako verodostojne, kakor podatki z občinske uprave, le da osvetljujejo osebni odnos do gospodarjenja in varčevanja, zlasti pa do dela, ki se nujno odraža v kolektivnem gospodarjenju, varčevanju, zlasti pa v kolektivni delovni prizadevnosti.
Dovolimo si torej sklepati, da je v družbenih službah in tistih, ki jih opravljajo v novomeški občini, še veliko notranjih rezerv.
M. K.
% Ip r E e A
pritožujejo, da ne morejo sami izračunati svojega mesečnega dohodka, ker je to preveč zapleteno. Kaj menite, ali je pri vas tako urejeno, da si lahko na koncu meseca sami izračuna-te^koliko ste zaslužili?«
Dobili smo naslednji rezultat:	»Točno lahko izračunam
svoj osebni dohodek« 52 % — »Le približno lahko izračunam svoj osebni dohodek« 21 % — »Sploh ne morem izračunati svojega dohodka« 27%.,
Od tri sto anketiranih zaposlenih Novogoričanov jih potemtakem dobra četrtina ne more ali ne zna ovrednotiti svojega delovnega učinka in izračunati svojega mesečnega osebnega dohodka. Izvor te nemoči je nedvomno najprej v premajhnem ekonomskem znanju delavcev, bistveno pa bržčas tudi pripomore nizka raven informiranosti o načinu delitve in gibanju proizvodnje. Nikakor pa niso brez krivde tudi neustrezne, cesto neupravičeno zapletene oblike ugotavljanja učinka dela in sistem obračunavanja dohodka.
Verjetno je zastopan predvsem prvi vzrok — to je premajhno znanje in nizka raven informiranosti ,o načinu delitve. Ce namreč upoštevamo odgovore posameznih kvalifikacijsko
izobraženih kategorij zaposlenih, potem je najboljše stanje pri uslužbencih z visoko izobrazbo, kar pa seveda ni naključje, saj so osebni dohodki tega kadra še najmanj oblikovanj na osnovi rezultatov dela, najslabše pa pri kvalificiranih in nekvalificiranih delavcih.
Podatek, da več kot vsak tretji delavec izjavlja, da si na koncu meseca ne more sam izračunati, koliko je zaslužil otipljivo priča, da za stimulativno delovanje sistema delitve dohodka še zdaleč ni dovolj, da je sistem sam po sebi sicer dognan — če pri tem nima vpogleda tisti, za katerega je bil narejen — proizvajalec sam.
Kot epilog gornjim podatkom se vsiljuje vrsta vprašanj. — Mar je bilo res že vse storjeno, da bi delavce poučili, seznanili z načinom nagrajevanja po učinku, po katerem se meri, njihovo delo? Ali lahko trdimo, da smo izkoristili vse možnosti, da bi manj razgledane delavce izobrazili in informirali vsaj o teh osnovnih vprašanjih? Ali je
Ne da bi upoštevali občutne razlike glede tega vprašanja med posameznimi podjetji, smo dobili naslednjo sliko, v kolikšni meri posamezne kvalifikacij-sko-izobrazbene kategorije zaposlenih ne morejo ali ne znajo izračunavati osebnega dohodka.
res treba v vseh pogledih potrditi prepričanje nekaterih finančno - ekonomskih »ekspertov«, da instrumentarij delitve na noben način ni moč poenostaviti? Ali ga delavcu res ni moč predstaviti v bolj popularni, enostavnejši obliki, da mu bo služil vsaj v grobem za »vsakdanjo rabo«? Končno, ali spričo tega, da tretjina delavcev ne zna ali ne more niti približno ugotavljati učinka svojega dela, lahko trdimo, da je sistem delitve v vseh pogledih dognano izveden? V takih pogojih tudi ne moremo prisegati na uveljavljenost in učinkovitost delavskega samoupravljanja v podjetju. Vsaj za tretjino kolektiva ne...
...	_. MARJAN TAVČAR
usl. z višjo usl. s sred. nižji	KV NKV
Izobrazbo izobrazbo uslužbenci delavci delavci
ne morem izračunati oseb. dohodka
18 %
21 %
28 Vo
35 »/o
36 %
B
O
O
O
m
o
O
O
3
A
O
■
3
£>
O
a
g
o
O
■
S
O
g
3
g
CENTER ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE KOVINSKE STROKE NA VICU JE PRVI UVEDEL REFORMIRAN UČNI PROGRAM
Kadarkoli nanese razprava na vsebinska vprašanja strokovnega šolstva, vselej obtičimo pri neurejenem finansiranju tovrstnih šol. Vprašanje pa je, če so skromna sredstva, ki jih prejemajo šole za osnovno dejavnost, edina ovira in opravičilo, da pedagoški kolektivi hitreje ne spreminjajo vsebine pouka, ne opuščajo starih, preživelih in neživljenjskih učnih programov in ne uvajajo takega načina vzgoje in pouka, ki bo naš strokovni naraščaj najbolje pripravil za proizvodnjo.
Za dosedanje učne programe vemo, da niso bili usklajeni s potrebami gospodarstva in da v delu ni bilo nobene doslednosti in načrtnosti. V delovni organizaciji, kjer je učenec opravljal praktični del pouka, niso sistematično skrbeli za strokovno vzgojo. Ma-lokje so imeli urejene delavnice za praktični pouk in strokovne učitelje. V večini primerov so vajenci med učno dobo asistirali kvalificiranim delavcem, zato se mnogi
bistveno več kot minula leta.«
»Kako pa so v delovnih organizacijah sprejeli novi učni program?«
»Z obema rokama. Zelo so ga pohvalili. Drugo je seveda, kako program izvajajo. Izračunali smo, da ga v delovnih organizacijah niti v 55 Vo niso izpolnili niti dopolnili. Vendar pomeni, tudi teh 55 % velik napredek. Lani so delovne organizacije izpolnile učni program le 15 %. Omeniti pa velja, da kažejo veliko volje,
Sodoben pouk v baraki
s o
a O
■
S
£ po končanem šolanju spomin-g jajo praktičnega pouka s trp-0 ko pripombo: »Kjer so me ra-“ bili, tam sem pa delal.« n Rezultati takšne vzgoje in £ pouka sevede niso dobri. Tako g ugotavljamo vsa leta. In čeprav vse to vemo. se v večini
■	strokovnih šol držijo starih S tirnic, kljub temu da so novi £ učni programi že tri leta iz-g delani in da so jih dve leti
preizkušali v desetih sloven-" skih eksperimentalnih šolah, S kjer so jih tudi popravili in v £ učnem procesu povezali učil-g nico, šolsko delavnico , in delovno mesto.
Priznati moramo sicer, da S ima večina strokovnih šol sla-£ be materialne pogoje za takšne g zahteve, kot jih postavlja novi učni načrt. Skoraj nikjer ni-" majo potrebnih delavnic, da bi E lahko izvedli osnovni kovinar-£ ski program, ki je bistven del g učnega načrta za prvi letnik. Vendar so nekateri pedagoški kolektivi dokazali, da je .a mogoče z voljo in prizadev-£ nostjo tudi v skromnih mate-g rialnih razmerah uvesti nov B učni program. Med takšne kolektive sodi tudi Center za a strokovno izobraževanje ko-£ vinske stroke na Viču. g	V centru šolajo letno 1500
B učencev, poleg tega pa so uvedli tudi oddelek za odrasle, a Imajo pa izredno slabe pogoje, £ saj poteka pouk v baraki. V g takšni stavbi si seveda ne mo-B rejo urediti potrebnih delav-o nic in nobenih dozidav, ker a predvideva urbanistični načrt ° šolo na drugem koncu. Vendar g o teh težavah na šoli preglas-B no ne tarnajo. Zadovoljni so in to tudi radi pripovedujejo, g da so kljub slabim pogojem ° lani prvi uvedli reformiran g učni načrt.
■	O osnovnih značilnostih no-3 vega učnega načrta je pripo-o vedoval direktor Centra Vin-^ ko Zupanc:
o	»Novi učni program zahteva
■	najtesnejšo povezavo med o učilnico, šolsko delavnico in o delovnim mestom v delovni ^ organizaciji. Učenec prvega o letnika obiskuje najprej šest
■	mesecev pouk v šoli, kjer iz-o menjuje tedensko teoretični in g praktični del pouka in v tem g času opravi A program. Z os-O novnim kovinarskim znanjem
nadaljuje pouk v delovni orga-
■	nizaciji, kjer šolsko znanje do-d polnjuje.«
»Ste morda primerjali us-a pehe učencev prvega letnika, o ki so opravili A program z
■	uspehi učencev, ki so delali b po starem programu?«
»Opravili smo celo bolj g drzno primerjavo. Primerjali o smo praktično znanje učencev
■	prvega letnika z učenci tretje-s ga letnika, ki so končali šola-o nje po starem programu. Obe B skupini sta izdelovali šestila, o ki je končni izdelek v A pro-
■	gramu in ki vsebuje hkrati 3 vse vrste obdelave. Razlika v g uspehu je bila presenetljiva. a Učenci prvega letnika so do-O segli za 26,7 odstotka boljše
■	uspehe kot učenci tretjega let-jj> nika.«
g	Med pripovedovanjem je
o tovariš Zupanc razgrnil veliko 0 polo papirja. — »To je doku-
■	ment,« je nadaljeval. »Uspeh = smo merili natančno in objek-g tivno, saj je bil to tudi za nas o neke vrste izpit, če smo zares ° uspeli naučiti učence letos
zato računamo za prihodnje leto, da ga bodo izpolnili vsaj osemdesetodstotno.«
»Po kakšnih kriterijih ste izračunali te podatke?«
»Naši učitelji redno sodelujejo z učitelji praktičnega pouka v delovnih organizacijah. Na voljo smo jim dali tudi učne programe, da bi natanko vedeli, kako naj dopolnijo šolski program. Pri ocenjevanju pa se opiramo na razgovor učiteljem na delovnem mestu, z učencem in na dnevnik, v katerega učenci vpišejo dnevno, kaj so pri praktičnem pouku delali.«
»Vam delovne organizacije pomagajo reševati materialna vprašanja v šoli?«
»Kako to mislite?«
»So vam na primer pomagali opremiti učno delavnico?«
»To ne. Lani smo uspeli iz lastnih amortizacijskih sredstev opremiti delavnico, za kovinarski program za trideset delovnih mest«
»Kako pa potem finančno shajate?«
»Medobčinski sklad nam daje komaj 80 “/o sredstev za osnovno dejavnost. Varčujemo na vseh koncih, kljub temu je razmerje med skladi in osebnimi dohodki zelo neugodno, — komaj deset proti devetdeset. Nujno bi potrebovali sredstva za opremo nove delavnice, da bi lahko nadaljevali v drugem letnikom B program. Republiški in ljubljanski zavod za zaposlovanje sta nam obljubila potrebna sredstva.«
»V delovnih organizacijah se pogosto pritožujejo, da so izdatki za »neproduktivnega« vajenca previsoki. Kaj mislite o tem?«
»Doslej nas je veljal vajenec v treh letih zelo malo, v povprečju pol milijona dinarjev.«
»Morda veste, koliko velja izučitev vajenca v drugih državah?«
»Bil sem na primer v italijanski tovarni »Olivetti«. V tej tovarni izdajo za vajenca med učno dobo, tri milijone osem sto tisoč lir. Poleg obleke, hrane, stanovanja- in eventualnih prevozov imajo precejšnje stroške z režijo. Tam pride na primer na enega mojstra osem učencev. Pri nas pa osemnajst učencev. Tako je seveda lahko strokovna vzgoja kvalitetnejša. Takšno moramo tudi mi doseči. V »Olivetti-ju« je na primer vajenec v tretjem letniku že preddelavec v redni proizvodnji. Strokovno vodi skupino priučenih delavcev.«
V Centru za strokovno izobraževanje na Viču se šolajo tudi Topsovi vajenci. V Top-su so mi povedali, da kažejo učenci letošnjega letnika veliko večje uspehe, ker so se naučili veliko več kot tisti, ki so delali po starem učnem načrtu. Prav zato so v Topsu sklenili s šolo posebno pogodbo, da bi učenci drugega letnika naknadno opravili A program. »Tako zastavljeno delo,« so mi rekli, »mora obroditi uspehe. Zakaj, noben pedagoški kolektiv ni še nikdar tako prizadevno in dosledno spremljal strokovnega napredka svojih učencev, kot ga spremljajo učitelji z visoke šole.«
I. VRHOVCAK

ZAKAJ UVAŽATI, CE JE DOMAČE BLAGO DOBRO IN POCENI
/
Žakelj z devizami vendar ne stoji pokonci
V Jugoslaviji sta dve tovarni, ki proizvajata avtomobilske vžigalne in ogrevalne svečke. Prva je Trudbenik v Doboju, druga pa je Avtoelektro iz. Tolmina. Trenutno sta obe tovarni sposobni proizvesti toliko svečk, da zadovoljita cotrebe ne samo domačega, marveč tudi tujega trga. Prodaja vžigalnih avtomobilskih svečk podjetju Avtoelektro iz Tolmina vse do danes ni povzročala nikakršnih preglavic. Toda v zadnjem času se je nenadoma ustavila. Zato v skladiščih tolminskega podjetja leži okoli 100.000 svečk, vred. nih nad 110 milijonov dinarjev. Zakaj nenadoma tak zastoj v prodaji avtomobilskih svečk, ko vemo, da motorizacija iz dneva v dan narašča, se bo marsikdo vprašal. Morda zaradi nekvali-tete?
Vzroki za žastoj v prodaji avtomobilskih svečk tičijo drugje! Nedavno smo uvozili 250.000 avtomobilskih svečk, znamk Bosch, Marelli, Champion. O tem, zakaj je do tega uvoza prišlo, ko hkrati ugotavljamo, da' domači proizvajalci lahko proizvedejo dovolj svečk, sem se pogovarjal z direktorjem podjetja Avtoelektro iz Tolmina, tovarišem Edmundom Poberajem.
NEPOPRAVLJIVA NAPAKA
In kar je pri vsem bistveno: v Tolminu proizvajamo svečke skoraj izključno iz domačega materiala, le pet odstotkov ga uvozimo. Torej z reprodukcijskim materialom nimamo te-, žav. Težave nam povzročajo tisti, ki dovoljujejo uvažati take izdelke, ki smo jih sposobni proizvesti — enako kvalitetne — tudi doma.«
»Pa ste kaj ukrenili, da bi zaščitili svojo proizvodnjo in da se podobne napake ne bi več ponavljale?«
»Pisali smo protestno pismo sekretariatu za zunanjo trgovi- \ no v Beograd in nanj nismo dobili nikakršnega odgovora. Skde naša nasle^n;a nisrna so zale.-gla. To sodimo po tem, ker je Jugoavto hoiei ponovno uvoziti še 84.000 svečk pa mu je sekretariat to preprečil.«
v Cem je rešitev
Na dlani je, da smo s tem, ko smo uvozili 250.000 avtomobilskih svečk, storili krivico domačim proizvajalcem. Čeprav so si v tolminskem podjetju v prvem polletju ustvarili 90 milijonov dinarjev skladov, jih tudi ta sredstva ne morejo rešiti pomanjkanja obratnih sredstev, predvsem zategadelj, ker jim 110 milijonov dinarjev leži' v skladiščih, za 144 milijonov dinarjev pa imajo še dolžnikov.
Podoba bo popolna, če temu dodamo še, da mora podjetje odplačati okoli 77 milijonov dinarjev najrazličnejših kreditov.
V Avtoelektru nimajo denarja, da bi si kupili ta ali oni stroj, čeprav bi ga za izboljšanje tehnoloških postopkov nujno potrebovali, saj je njihov način proizvodnje popolnoma obrtniški. Zavoljo tega se pred nekaj nad 200-članski kolektiv Avtoelektra iz Tolmina postavlja vprašanje: V čem je rešitev? Od »zunaj« jim ne more pomagati nihče. Opreti se bodo morali na lastne moči. Direktor podjetja pravi v zvezi s tem:
»Ne mirujemo, ko vidimo v kakšni kaši smo. Rešitev smo začeli iskati sami... Na delavskem svetu smo se o tem temeljito pogovorili. Zaključek tega pogovora lahko . strnem v nekaj stavkov: povečati moramo produktivnost, da bomo lahko pro-^ izvedli milijon dvesto tisoč avtomobilskih svečk, medtem ko jih sedaj proizvajamo nekaj nad 600.000 Če svečk ne bomo mogli prodati doma, je izhod v izvozu. Tolikšno proizvodnost bomo ob sedanjem številu zapo-. slenih dosegli le z avtomatizacije proizvodnje in predvsem z boljšo organizacijo dela.«
»V kolikem času boste sposobni organizirati proizvodnjo za milijon dvesto tisoč svečk?«
»Naši strokovnjaki so že pripravili grobe analize in ugotovili, da bi lahko na tako povečano proizvodnjo prešli v treh do štirih mesecih.«
»Pri tolikšni proizvodnji boste morali precej izvažati, če upoštevamo, da doma ne boste prodali vseh svečk. Kako vam bo to uspelo, ko doslej sploh še niste izvažali?«
^>Drži, da zunanjega trga, kjer je na tem področju konkurenca izredno huda, še nimamo raziskanega. Vendar so strokovnjaki v tovarni izračunali, da bi pri tolikšni proizvodnji svečk lahko dosegli svetovno ceno, to je, da bi za dolar prodali štiri svečke. Tej ceni se že zdaj močno približujemo. Toda svečke so pri nas zato tako drage, ker smo ugotovili, da trgovci pri. eni zaslužijo tudi do šesto dinar j ev.«
Ob tem kar sem zvedel v tej tovarni lahko rečemo: prizadevanja kolektiva Avtoelektro iz Tolmina so zelo spodbudna, predvsem zategadelj, ker iščejo izhod iz težav doma. Delajo izračune, kako še izboljšati organizacijo dela, kako zmanjšati stroške in se zares približati svetovnemu trgu s ceno svojih izdelkov.
MILAN 2IVKOVIČ
1
RAZMIŠLJANJE NA TEMO: KAKO GOSPODARIMO
TRG NI VARUH NESPOSOBNIH
»Uvoz 250.000 svečk iz tujine je dovolil sekretariat za zunanjo trgovino. Osnovno napako so storili s tem, da se niso prej posvetovali z domačimi proizvajalci, to je z nami in Trud-benikom iz Doboja. Odkrito povedano — sploh nismo vedeli, da v trgovinah razen naših prodajajo tudi Boschove, Marelli-jeve in Championove vžigalne svečke ...« je začel pripovedovati direktor podjetja.
»Kaj bi morali po vašem storiti, preden so dovolili uvoz sorazmerno precejšnje količine svečk?«
»Preden so dovolili uvoziti 250.000 vžigalnih svečk,. bi morali pristojni proučiti, če domači proizvajalci izpolnjujejo štiri osnovne pogoje, in sicer prvič:
® ali gredo domače avtomobilske svečke dovolj dobro v promet; drugič
•	ali jih proizvajamo v zadostnih količinah; tretjič
•	ali so domače svečke cenejše ali dražje od tujih. Tega pristojni niso storili. Posledice so jasne: domače avtomobilske svečke ostajajo v skladiščih.«
»Ali vi izpolnjujete vse štiri naštete pogoje?«
»Trdim, da izpolnjujemo naštete pogoje. Do začetka julija, dokler še ni bilo na trgu uvoženih avtomobilskih svečk, smo jih samo mi prodali 270.000. To, da svečk skoraj nikoli ni zmanjkalo, pove, da smo jih zmeraj proizvedli dovolj. Da pa kvaliteta domačih svečk ustreza inozemskim, so pokazali tudi atesti, ki jih je za nas opravila tovarna motorjev v Rakovici pri Beogradu po Fiatovi merilni metodi. Zdaj se pogovarjamo š‘e s tovarno Tomos iz Kopra, da bi tudi oni »uradno« preizkusili kvaliteto naših svečk.«
»Kaj pa cena?«
»Domače svečke je mogoče dobiti tudi po 900 dinarjev, medtem ko stanejo uvožene 1000 pa tudi do 1500 dinarjev.
Ce si njega dni, v prvih letih po vojni, hotel kupiti v zadružni trgovini kilogram žebljev za popravilo svinjaka ali drvarnice, ti jih niso etan, dokler si nisi naložil naročje metel v skladišču — pa če si te »artikle široke potrošnje« potreboval ali ne, tvoja stvar! Taki trgovini smo rekli »vezana trgovina« in se ji v časih, ko smo cene še administrativno določali, nismo mogli izogniti, ker se je trgovina lahko le tako znebila zalog nekurantnega blaga.
Najbrž bi po reformi, ko je napočila era ekonomskih cen, spomin na vezano trgovino čisto ugasnil, če bi ga Železarna Zenica in nekateri grosisti z železom ne oživljali tako učinkovito in vztrajno. Gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane je naročilo npr. pri tej železarni, ki je glavni proizvajalec betonskega železa za naš trg, 750 ton betonskega železa, pa mu je železarna odgovorila, da ga bo rada poslala, če lahko k pošiljki priloži 250 ton različnih žičnikov. Da pa bodo računi čisti, naj Tehnika pošlje^ na račun tega nakupa v Zenico čim-prej 25 milijonov akontacije.
Tehnika je hitro vplačala 25 milijonov dinarjev na tekoči
(Nadaljevanje s 1. strani)
v ljubljanskih opekarnah celo 83 odstotkov.
Doslej so si opekarne — predvsem zaradi izredne konjunkture za gradbeništvo — pomagale do večjega dohodka ne le s stalnim povečevanjem produktivnosti dela, marveč tudi s stalnim povečevanjem cen za opečne izdelke. Tako so letos na začetku leta po podražitvi reprodukcijskega materiala in pa zato, ker so v strukturi cene hoteli povečati vrednost dela (sredstva za osebne dohodke), zaprosile pristojne organe, naj bi dovolili povečanje cen za 20 odstotkov, vendar so naletele na gluha ušesa. Šele z gospodarsko reformo je ta industrija dobila pravico svobodnega oblikovanja cen, ki pa jo je — milo rečeno — gospodarsko kratkovidno izkoristila. Opekarne so povišale cene svojim proizvodom v povprečju za 30 %, nekatere med njimi tudi za 40 odstotkov, medtem je cena za nekatere proizvode narasla tudi za 100 %. Večino težav proizvodnega značaja so torej opekarne hotele prebroditi z nag-
račun zeniške železarne — da ne bo zamere — in res kmalu prejela pošiljko — 250 ton žičnikov — in zahtevo, naj pošlje še 18 milijonov akontacije, če hoče betonsko železo.
Pri Tehniki imajo tako zdaj na zalogi dovolj žičnikov za 14 let intenzivne gradbene dejavnosti, na betonsko železo pa še vedno čakajo ...
Pravzaprav je ekonomsko in politično napak, če primerjamo vezano trgovino njega dni in današnjo, saj je že iz površne primerjave viden velik napredek našega gospodarstva. Struktura potrošnje se je bistveno spremenila! V prvih povojnih letih je primanjkovalo žebljev in je bilo metel preveč, zdaj pa primanjkuje betonskega železa in je žebljev preveč. Takratno in sedanjo vezano trgovino je mogoče primerjati le po administrativnih cenah, ki so veljale nekoč tako za žeblje kot za metle, zdaj pa veljajo takšne cene le za betonsko železo, ne pa več za žeblje.
Čeprav so zdaj ' drugačne razmere kot v prvih povojnih letih in so metle že 15 let In več v prosti prodaji, imam občutek, da jih marsikje še vedno hudo primanjkuje.	V. B.
lim skokom cen, kar pa so javna tožilstva energično preprečila.
VISOKA CENA JE BUMERANG
Naj bo epilog prijav opekarn zaradi prekomerno podražitve opečnih izdelkov na sodiščih takšen ali drugačen — računi dokazujejo, da bi bile opekarne slej ko prej same prisiljene znižati, ceno opečnih izdelkov, ker bi sicer težko našle gospodarsko organizacijo ali človeka, ki bi jih kupil. Povedali smo že, da pokupijo tri četrt proizvodnje te industrije že zdaj zasebniki. Ce k 30 % povprečnemu povečanju cen prištejemo še 28 odstotkov prometnega davka, kolikor ga morajo plačati privatniki ob nakupu opeke, potem lahko predvidimo, da bi tako povečanje maloprodajne cene bistveno zavrlo zasebno potrošnjo opeke. Višje cene opečnih izdelkov pa bi. zmanjšale tudi investicijsko porabo sredstev v gradbeništvu — saj je obseg investicij določen, celo skrčen — najmanj za eno tretjino v tej vrsti strukture potrošnje gradbenega materiala, kar bi spet prizadelo celotno opekarsko industrijo. Razen tega so bile zaloge opečnih proizvodov v Jugoslaviji letos v ju,-liju za več kot 50 odstotkov večje kot lani v tem času, to pa je bolj slabo znamenje za tiste, ki računajo, da bo trg še naprej vsrkaval neomejene količine opečnih izdelkov.
Iz vseh teh podatkov torej izhaja, da opekarne ne smejo iskati izhoda iz gospodarske stiske, v katero so zašle zaradi nizke produktivnosti dela, v povečevanju cen, marveč predvsem v rhodernizaciji proizvodnje, gospodarski integraciji in v proizvodnem sodelovanju. Podatek, da 26 opekarn v Sloveniji proizvaja skoraj vse opečne izdelke, je namreč kaj slabo spričevalo o delitvi dela in usklajenosti tehnološkega procesa v opekarski industriji Slovenije.
MAR RES NI NOTRANJIH REZERV?
— V naši opekarni smo izkoristili že vse notranje rezerve, slišiš pogosto v razgovoru s predstavniki te ali one slovenske opekarne, če pa listaš po podatkih službe družbenega knjigovodstva, kaj kmalu spoznaš, da ta trditev ni resnična. Prav notranje rezerve so v nekaterih opekarnah kljub zastarelosti strojev še zelo velike. Kako bi bilo sicer mogoče drugače razložiti podatek, da so lani v opekarni na Vrhniki ustvarili 2,040.000 dinarjev neto produkta na delavca, v ribniški opekarni pa le 635.000 dinarjev ali več kot trikrat manj. Razli-
ka med ustvarjenim neto produktom na delavca med opekarno Črnuče in Ljubljanskimi opekarnami je sicer nekoliko manjša, vendar še vedno tolikšna, da upravičeno vzbuja sum o dobrem gospodarjenju v ljubljanskih opekarnah. Lani je črnuška opekarna ustvarila milijon 665.000 dinarjev neto produkta na delavca. Ljubljanske opekarne pa 1,069.000 dinarjev ali dobrih 36 % manj. Zgovorna je tudi primerjava izplačil osebnih dohodkov in skladov med opekarnami, ki jim »dobro gre«, in s tistimi, ki se borijo za obstoj. Opekarna Vrhnika je izplačala lani vsakemu svojemu delavcu za 134 % več osebnih dohodkov kot opekarna Ribnica, oziroma za 50 % več osebnih dohodkov kot ljubljanske in mariborske opekarne. Ce pa pri naših računih upoštevamo tudi višino skladov na zaposlenega, potem je uspeh vrhniške opekarne 4,37-krat večji kot ribniške oziroma 2,8-krat večji kot uspeh Ljubljanskih opekarn. Na-dalnje, primerjave po podatkih službe družbenega knjigovodstva povedo, da vrhniška in črnuška opekarna nista dosegli boljših delovnih rezultatov v primerjavi z drugimi zaradi večje angažiranosti poslovnih sredstev na delavca, saj so jih na primer v vrhniški opekarni angažirali 31 % manj kot v opekarni Ljubljana, oziroma 24 % manj kot v ribniški opekarni. To pa pomeni — kar dokazujejo še različni drugi podatki, ki jih tu zaradi pomanjkanja prostora ne moremo podrobneje razčlenjevati — da nastaja največja razlika v produktivnosti dela med opekarnami zaradi činiteljev ekonomskega značaja: usklajenosti tehnološkega procesa, tehnične strukture delovnih priprav, načina gospodarjenja z obratnimi sredstvi, kvalifikacijske strukture zaposlenih in vpliva strokovnih služb v pod-jutju na gospodarjenje, delitve dohodka po delovnih enotah in v delovnih enotah itd. Polno upoštevanje teh činiteljev v gospodarjenju pa so tiste notranje rezerve v opekarski industriji, ki jih pogosto iščemo z lučjo ob belem dnevu, pa jih ne najdemo.
_ Kakorkoli že, z logičnim razmišljanjem, s pomočjo ekonom1 skih računov aii pod pritiskom trga ;— tako kot v drugih gospodarskih panogah se bodo morale tudi f’	opekarne
slej^ ko prej odločiti za edino možen način ekonomskega obstoja in razvoja — za »izpraševanje svoje gospodarske vesti« in za uskladitev svoje gospodarske politike z zahtevami spremenjenih razmer na trgu.
VINKO BLATNIK
Tudi metel manjka
1
I
B
GOVORICE IN RESNICA
Po Kranju govorijo, da so iz tamkajšnjih tovarn postavili na cesto kakih 1000 delavcev. Kakšna pa je resnica?
Oh poostrenih pogojih gospodarjenja, ki jih je uveljavila gospodarska reforma, so pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Kranju registrirali 93 prijav o nezaposlenosti. Od tega jih je iz Iskre 51, iz obrata Gradisa 15, iz Elektrotehničnega podjetja 8 in iz trgovskega podjetja Merkur 5.
Istočasno s tem pa ima Zavod za zaposlovanje delavcev v Kranju v evidenci 101 prosto delovno mesto, od teh 78 za moške in 23 za ženske.
OBRESTI, OBRESTI...
Na občinskem sindikalnem svetu za Bežigradom v Ljubljani smo zvedeli naslednje'
— V podjetju Agroobnova Ljubljana-Bežigrad so doslej odpustili 160 delavcev, računajo pa, da jih bodo odpustili še okoli 40. Vse bi bilo v redu, če ti delavci ne bi imeli dela. Nasprotno, dela imajo dovolj, toda vprašanje je, kako si ga organizirajo. Tako je Agroobnova že pred časom sklenila z Agrokombinatom Jeruzalem pogodbo za gradnjo farme, ki bi jo morala dograditi že novembra lani. Toda omenjena farma še danes ni zgrajena. Agroobnova mora po pogodbi za vsak dan plačati 500.000 dinarjev zamudnih obresti, kar je do danes zneslo že nad 120 milijonov dinarjev ...
Zavoljo tega pa iz uprave Agroobnove za Bežigradom še niso nikogar odpustili!
a
fl
I'
|
!
se zdaj m dela za vse
Na nedavnem razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta i' Radovljici se je član kolektiva Park hotela z Bleda pritoževal, da imajo zaposleni letos slabše osebne dohodke, kot so jih imeli pred tremi leti.
Na istem plenumu smo tudi slišali, da je bilo takrat v Park hotelu na Bledu skoraj polovico manj zaposlenih, kot jih je danes. Tolikšno število zaposlenih pa opravičujejo s tem, da se pripravljajo na zimsko sezono in da zavoljo tega potrebujejo toliko ljudi.
Vprašanje je. kakšne osebne dohodke bodo imeli zaposleni v Park hotelu pozimi (kako so blejski hoteli pozimi zasedeni, je znano), ko že zdaj ni dela za vse?
HUJE KOT REFORMA ...
Manjša podjetja v piranski občini delajo in živijo tako kakor nekdaj. O gospodarski reformi so slišala zvoniti, da bi pogledala, kako bo kaj nanje vplivala, je pa preveč. Držijo se starega gesla: »Bo že kako«.
Glejte, ravno to geslo pa jp tokrat Kino Piran pustilo na cedilu. Kolektiv je 1. avgusta ostal brez osebnih dohodkov. Šele prazne denarnice so jih spodbudile, da so se zatekli na občino in na občinski sindikalni svet (kamor so bili med pripravami na gospodarsko reformo večkrat vabljeni, pa ni nihče prišel) in plašno spraševali: »Kaj pa zdaj?«
KDO BO VZTRAJNEJŠI?
Pravijo, da so v koprskem zavodu za socialno zavarovanje sprva tako napeto razmišljali o notranjih rezervah v zdravstvenih domovih, da so jih morali na njihove lastne spomniti drugi. Po najnovejših vesteh bodo režijo zmanjšali za 10 odstotkov. Vsa čast jim!
Ampak to še ne pomeni, da bodo res izkoristili vse rezerve. Novinarji z Radia Koper trdijo, da je kvalifikacijska struktura v tem zavodu zelo nizka, kljub temu pa menda direktorjeva tajnica zasluži okoli 80.000 dinarjev na mesec. Radi bi se o tem in še marsičem drugem prepričali, pa že štirinajst dni zaman prosijo za razgovor z »vodilnimi«...
I
ODREZAVOST
Koprski bolnišnici je bilo priporočeno, naj z varčevanjem za 10 odstotkov zmanjša izdatke, vodstvo pa je priporočilo odrezavo zavrnilo, češ da stroškov ne morejo zmanjšati.
Čudno pa je, da je zdravnik iz Valdoltre drugih misli. Po njegovem bi lahko privarčevali celo več kot 10 odstotkov, če bi pozorneje pregledali po pisarnah in če ne bi duplirali raznih laboratorijskih preiskav. Da bomo jasnejši: novim izvidom, ki jih prinese bolnik iz svojega zdravstvenega doma skupaj z napotnico za bolnišnico, ne verjamejo. No, pa saj to ne velja samo za koprsko bolnišnico. Vprašctnje je samo, ali ne zaupajo svojim stanovskim kolegom v zdravstvenih domovih ali pa liči za tem želja, da bi čimveč »namolzli« iz zdravstvenih skladov. O dobrem gospodarjenju s tem denarjem naj pa drugi razmišljajo, da zdravniški poklic ne bi kaj zgubil od svoje »vzvišenosti«.
==
I
LAIČNO ZDRAVLJENJE »BOLNIKOV«
V metalurških obratih Litostroja imajo zelo dosti bolezenskih izostankov. V letošnjem prvem polletju jih je bilo toliko, kot če 400 ljudi ne bi ves mesec delalo.
Namesto zaresnih bolnikov zdravi radi delajo, na živce jim gredo pa »bolniki«, ki jih v Litostroju bojda ni malo. (Pravijo, da je nekdo tako dolgo »marodlral«, da si je medtem zgradil hišo!). Plačani kontrolorji, ki so hodili po hišah gledat, če so bolniki resnično bolni, se niso obnesli. Dal st jim liter vina in klobaso, pa si bil bolan, čeprav so te zalotili s koso v roki.
Zdaj nameravajo v teh obratih organizirati laično -zdravljenje »bolnikov«. Zanje bodo uredili bolniško sobo in jih zaposlili z lahkim delom. Na primer s prebiranjem fižola za tovarniško kuhinjo ali s čim podobnim. Pravijo, da bo to veliko več zaleglo kakor pilule in dražeji vseh vrst. V vevški papirnici je menda podobno laično zdravljenje znatno zmanjšalo bolezenske izostanke.
ZAPOZNELO SPOZNANJE
B
Na poljih ekonomske enote Komenda se je pokvaril traktor. Zlomil se je prednji nosilec. Zelo preprosta rešitev — če bi lahko kupili drugega. Toda tega ni. Zdaj bomo pa videli, kako poučna je takšna okvara. Doslej so nekateri mislili, da je varjenje sploh najcenejši postopek Kako so se ušteli! Nosilec tega traktorja so dali zavariti Zavodu za varjenje SRS. To je stalo 142.000 dinarjev, po reklamaciji pa — 121.000 din. Da bodo tudi bralci razumeli, da gre res za nenavadno ceno, moramo pripisati, da je navedeni del, nov novcat, stal pri Agrotehniki — ko so ga še imeli — 121.750 dinarjev. Popravljen, oziroma zavarjen star del,,je le za 750 dinarjev cenejši! Verjetno pa bi bil še dražji, če ne bi prizadetega podjetja oprostili pribitka za znanstvene raziskave zavoda. Prav ta zavod je svetoval podjetju, naj raje drugič kupijo nov nadomestni del.
Toda, kje?

RAZGOVOR Z MIHO OŠLAKOM, PREDSEDNIKOM SINDIKATA RAVENSKIH ŽELEZARJEV
pilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lll!l!l!!!!l!lllllllilll lllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll|
1	S predsednikom sindikata ravenskih železarjev Miho Osla- gj
g kom sva se pomenkovala nekaj dni potlej, ko so se sestali pred- jg g stavniki delavskega samoupravljanja, vodstva tovarne, sindikata g g in Zveze komunistov in oblikovali na tem skupnem sestanku g 1 predloge za, kot pravijo, njihovo »akcijo gospodarske reforme v g 1 železarni«. In če bi se sestala včeraj, tik pred izidom lista, bi g} 1 bili mogoče nekateri podatki še razveseljivejši, kajti med najinini p s razgovorom so bili sestanki v vseh enotah tovarne, medtem je g g zasedal delavski svet, ki je dokončno izoblikoval njihov akcijski p g program. Vendar že podatki, ki mi jih je nanizal tedaj, so tako gj S pomembni, da jih ne velja prezreti.

»Praviš, da ste takrat, na tistem sestanku, dokončno izoblikovali predloge in sprejeli enotna stališča za akcijski program. Ali ne bo ostalo samo pri .akciji’?«
»No, nič ne rečem, da ne bo kdo pri nas tudi razumel vse to, za kar smo se že domenili in o čemer se še bomo, kot ,akcijo’. Reforma se je, da tako rečem, večini že .načelno vcepila’ v glavo. Samb, kadar pridemo do podrobnosti, do tega, da je treba izdelati natančne izračune, premisliti, kaj bi lahko še storili bolje, takrat je pri tem ali onem kakšen pomislek. Vendar se ga bo moral takšen posameznik tudi otresti ob naši splošni vnemi, da gospodarimo še bolje in da bomo imeli ob zaključku leta SO % večje neto osebne dohodke.«
»Praviš, 30 % večje osebne dohodke ob koncu leta. Ali ni to nekoliko preoptimistično in odkod tolikšna sredstva? Kaj pa skladi?«
Največii prihranek: delovna in tehnološka disciplina
In odtlej, od tega vprašanja naprej je potekalo najino besedovanje ob predlogih, ki so jih oblikovali na že prej omenjenem sestanku. Delavski svet ravenske železarne se je namreč sestal 30. julija in sklenil, da mora strokovno vodstvo podjetja do 15. avgusta tehtno premisliti kako gospodariti v bodoče, v pogojih reforme, poslej ko bo večja konkurenčnost na trgu, ko se bo treba spoprijeti še bolj kot doslej z razmerami na mednarodnem tržišču. In res. 16. avgusta so bili predlogi izoblikovani in iz njih lahko razberemo, da
—	z manjšino! družbenimi dajatvami, to je z znižanjem obrestne mere na poslovni sklad, odpravo davka na promet ter prispevka iz dohodka, pridobe železarji le 177 milijonov dinarjev;
—	predloženi plan predvideva povečanje dohodka predvsem z znatnim izboljšanjem delovne in tehnološke discipline, kajti
—	pod predpostavko, da bi v tekočih petih mesecih bila potrošnja na višini prvih sedmih mesecev, bi bili proizvodni stroški za 350 milijonov dinarjev višji in
—	skladno s tem bi bil tudi manjši obseg sredstev za osebne dohodke, le-te bi morali torej znižati.
In zato
—	predvideva osnutek finančnega plana na podlagi predvidene boljše gospodarnosti dela v naslednjih petih mesecih povečanje dohodka za okoli 440 milijonov dinarjev ali 14%.
Predlog finančnega plana izhaja torej iz odkrivanja in ne samo odkrivanja, temveč dejanskega izkoriščanja notranjih rezerv in zavezuje vsakogar, da si prizadeva čimbolj znižati proizvodne stroške, pospeševati produktivnost dela kot edino .realna pogoja za zboljšanje in rast osebnih dohodkov.
Po teh, da tako rečem, načelnih ugotovitvah, je prešel najin pomenek na tiste »podrobnosti«, ki naj uresničijo porast dohodka za 44C milijonov dinarjev.
Tudi »slepo kurjenje« žre milijone
»Pri katerih vrstah stroškov boste pravzaprav največ pridobili?« me je zanimalo.
Miha Ošlak je bil na to vprašanje jedrnato odrezav:
»Pri vseh.« In našteval:
»Varčevati moramo s surovino in materialom, pomožnim materialom, pri energiji in gorivu, manjši naj bi bili razni in fiksni stroški, predvsem pa bolje izkoriščen delovni čas ...«
Zato. ker je potrebno biti pri številkah kar se da natančen, sva prelistavala njihov predlog in izluščila iz obsežnega gradiva strokovnjakov tele njihove ugotovitve:
— znižanje potrošnje vložka, to je surovin, je možno predvsem z izboljšanjem izplena. Navedeni normativi iz-plenov, kot jih predvideva finančni plan, bi morali biti najmanjša obveza obračunskih enot.
Tej kategorični ugotovitvi sta sledili dve razpredelnici, ki sta pokazali potrošnjo surovin in materiala v letošnjem prvem polletju in potrošnjo, manjšo seveda, za tekočih pet mesecev. Ob zaključku razpredelnice je bilo zapisano:
—	po predvidevanju finančnega piana bi morala biti potrošnja materiala manjša za 3 %, kar bi dalo zaokroženo prihranek sto milijonov dinarjev. To pa seveda ne more biti samo naloga topilnice, temveč tudi vseh drugih proizvodnih obratov, ki morajo obvezno doseči vsaj predvideni izplen.
Pri postavki »pomožni material«, je bilo zapisano:
—	če bi bila potrošnja tega materiala v naslednjih mesecih tolikšna kot v prvem polletju, bi stroš.ki znašali 877 milijonov dinarjev, finančni plan s predvidenimi 827 milijoni dinarji predvideva varčevanje s tem materialom in prihranek za okoli 50 milijonov dinarjev, kar da 6 % znižanja potrošnje.
Električna energija in gorivo sta v železarnah pomembni postavki. Prav zato je strokovno vodstvo preračunalo, koliko bi lahko prihranili, če bi gospodarneje ravnali v naslednjih mesecih kot doslej.
Sodijo, da bi pri elektrotalilriiških pečeh znašal prihranek okoli 300 tisoč kWh, kar bi znašalo 3,2 milijona dinarjev. Z energijo naj bi varčevali tudi v pogonih, je potrošili manj za 5 %, kar bi dalo dodatnih 6,2 milijona dinarjev. In boljše izkoriščanje delovnega časa, bi zmanjšalo porabe jalove energije, ki je relativno zelo visoka. Okoli 30 milijonov dinarjev naj bi prihranili, če bi v obratih bolj varčevali s potrošnjo generatorskega plina in drugih goriv, če' bi bilo boljše zgorevanje, manj slepega kurjenja in snet — boljše izkoriščanje delovnega časa.
Bodimo odkriti: z ihto delamo le pet ur in pol
Sploh se je med najinim pomenkom kar neenako vpletla beseda »boljše ali slabše izkoriščanje delovnega časa«. To pa tudi ni nič čudnega, kajti predlog načrtov vsebuje zaskrbljujočo, hkrati pa tako or’'—itosrčno ugotovitev, da je nedvomno .	— v ravenski železarni
so na tem področju precejšnje rezerve. Temp dejstvu so odkrito pogledali v obraz in so glede tega več kot posnemanja vredni. V ugotovitvah strokovnjakov, v predlogih za izdelavo akcijskega programa, je zapisano:
— V naši železarni smo vpeljali časovne diagrame potrošnje elektroener-gije. Iz teh se vidi, da je v predelovalnih obratih delovni čas izkoriščen v dopoldanski izmeni dosledno 5,5 ure, v popoldanski in nočni izmeni pa le 4 ure. Ce nam diagram izkoriščanja delovnega časa kaže, da ta ni izkoriščen niti 70 %, je jasno, da so delovni časi nekje bolj, nekje manj odrejeni s precejšnjimi rezervami. Uveljavljanje gospodarske reforme pri nas pomeni ooljše izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih naprav\ob manjši potrošnji materiala in energije. To bo dosegljivo z razvojem iniciative neposrednih proizvajalcev in strokovno-vodstvenega kadra ter z objektivnejšo odmero delovnih zadolžitev. Predstavniki delovne skupnosti so zato izoblikovali sledeče predloge ukrepov:
— Ce želimo v smislu finančnega plana znižati proizvodne stroške ter povečati izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in doseči večji dohodek, moramo tudi temu primerno prilagoditi obračun premij, torej akcijskemu programu prilagoditi normative premijskega pravilnika, proučiti kje so rezerve v izkoriščanju proizvodnih naprav in delovnega časa s tem, da zmanjšarifci dodatne čase v cenitvi del in objektiviziramo predpisane čase.
Kooica možnosti
t	j
za večji zaslužek
Seštevek predlogov vsebuje še zamisli. kako zmanjšati nadure v tovarni in administraciji, kako uvesti hitro in enostavno prikazovanje proizvodnih stroškov in dohodka, poenostaviti administrativni postopek in
—	razviti racionalizatorsko dejavnost in skrb za tehnični napredek.
Ob tej zamisli so v železarni zapisali odkritosrčno ugotovitev, ki pa je hkrati nova in neizprosna zadolžitev:
—	zadolžitev, d.a je treba s posebnim pravilnikom spodbuditi dajanje predlogov za tehnične izboljšave in iznajdbe, ki je bila poverjena posebni komisiji, še ni bila uresničena.
Izračuni kažejo, da bi lahko pri prihranku najraznovrstnejšega materiala, kot pisarniškega, povsem navadnih čistilnih sredstev, orodja in rezervnih delov, materiala za popravila in vzdrževanje ter za laboratorijska dela, pri 6 % varčnejšem trošenju, pridobili dodatnih 90 milijonov dinarjev; dalje prihranili pri raznih stroških najmanj 42 milijonov dinarjev in ob boljšem izkoriščanju zmogljivosti, zmanjšali fiksne .stroške za okroglih 90 milijonov dinarjev.
Ob tem prebiranju številk, ugotovitev in predlogov, sem sobesedniku povsem verjel, da misel o porastu osebnih dohodkov za 30 % ni izvita iz trte. Povprečni osebni dohodki so bili v ravenski železarni v letošnjem prvem polletju 60.500 dinarjev in ob zaključku leta naj bi znašali okroglo 79.000 dinarjev. Torej 30 % več.
In zadnje vprašanje v neposredni zvezi s prejšnjo optimistično zamislijo o gibanju osebnih (dohodkov sobesedniku je bilo:
»Mar boste zasnovali drugačen sistem delitve osebnih dohodkov in s čim pravzaprav mislite spodbuditi še večjo zainteresiranost vsakogar, da bo bolje izkoriščal delovni čas, naprave, varčeval z materialom in ...«
»Takole smo si zamislili povečanje osebnih dohodkov, ki naj bo v glavnem pogojeno z boljšim delom:
— od predvidenega povprečnega 30-odstotnega povečanja neto osebnih dohodkov, ki naj bi ga v tekočih petih mesecih dosegli, gre 13 odstotkov na račun zmanjšanja dajatev iz osebnih dohodkov, 10 odstotkov na račun povečane produktivnosti dela ter 7 odstotkov na račun znižanja proizvodnih stroškov. Planirano napredovanje osebnih dohodkov, ki je pogojeno z višjo proizvodnjo in boljšim gospodarjenjem, pa še ni meja možnih dosežkov. Marsikakšno rezervo bomo lahko še odkrili ob pomenkih o vsem tem, kar sva se do sedaj pogovarjala, neposredno v obratih samih. Izdelali smo tudi osnutek: pravilnika o delitvi dohodka in po tem naj bi nadplanski dohodek delili v višini 80 odstotkov za bruto osebne dohodke ter 2(1 odstotkov za sklade. To je prav gotovo velika spod-
buda za večje varčevanje in tem povečanje dohodka. Osnutek finančnega plana predvideva, naj bi znašali skladi podjetja skoraj milijardo in pol dinarjev. Torej, čeprav bomo po naši zamisli tako povečali osebne dohodke, skladi ne bodo prizadeti, zdi se mi, da bodo lahko prav zaradi tega še večji kot sedaj računamo.«
In ob zaključku najinega razgovora se mi je predvsem vtisnil v spomin stavek, ki ga je Miha Ošlak v žačetku prebral iz gradiva, razgrnjenega pred nama:
»Spomnimo se samo na ukrepe, ki smp jih uvedli doma (v času reforme, seveda), pa bomo prav gotovo prišli do zaključka, da bodo prihranki v tovarni lahko znatno višji.«
PETER DORNIK
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN « IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• »TOMOS« KOPER:
Pravi ljudje na prava mesta
DOBRO ALI SLABO?
Naj vse te nezadovoljneže obsodimo, češ da mislijo samo na lastne interese, skupne pa omalovažujejo? Mislim, da bi bila takšna obsodba preuranje-na, preden samoupravno vodstvo ne da slehernemu članu kolektiva priložnost, da pove, zakaj se ne strinja z delitvijo delovnega časa. Morda so nekateri pomisleki upravičeni? Poročena delavka ali uslužbenka, ki za svojo družino sama kuha kosilo, je nemara najprej pomislila^ kako ji bo med enournim opoldanskim odmorom uspelo skuhali, nasititi otroke in se pravočasno vrniti, v pod-.
2e šest let, dan za dnem, zapušča tisoče mopedov tekoči trak v montaži tovarne »Tomos« * STT TRBOVLJE:	® »SLAVNIK« — KOPER:
Več tistim., ki bolje delajo
Delavski svet Strojne tovarne v Trbovljah je pred dnevi razpravljal o možnostih za zvišanje osebnih dohodkov. Člani delavskega sveta so ugotovili, da ni trenutno kje vzeti denarja za višje osebne dohodke. Prve analize o gospodarskem položaju podjetja, so namreč pokazale, da bodo sredstva, ki zaradi manjših dajatev ostanejo poslej v delovni organizaciji, komaj zadoščala za kritje večjih stroškov.
Edina možnost za zvišanje osebnih dohodkov je potemtakem v boljši organizaciji dela in večji produktivnosti. Ob polletnem pregledu poslovanja so ugotovili, da so za boljšo organizacijo dela in večjo produktivnost še velike možnosti, kar izpričujejo tudi tile podatki. V prvi poIoviqi letošnjega leta so izrabili delovni čas za 59« manj, kot v istem obdobju lani; število zaposlenih pa so povečali za 109«. Delovno storilnost so sicer oovečali od povprečnih 6 na 189«, vendar zmanjšuiejo -ta uspeh pogosti izostank’ z dela.
Število izrednih plačanih dopustov se je namreč povečalo za 35%, izrednih neplačanih dopustov celo za ?8S9«, bolezenskih izostankov do 30 dni pa za 20%.
Poseben problem predstavljajo prav bolezenski izostanki, saj zajemajo kar 109'c efektivnega delovnega časa. To pa pomeni, da je vsak zaposleni delavec letno 30 dni doma zavoljo bolezni. Podatki so torej zaskr-bljujoči in kažejo na slabo de-olvno disciplino v kolektivu, hkrati pa sami po sebi odkrivajo rezerve in možnosti za boljše poslovanje. Delavski svet je zato ped vzel prve ukrepe, da bi izboljšal delovno*-disciplino in da bi bolje izrabili delovni čas. Odločili so se, da bodo zvišali osebne dohodke samo tistim delavcem, ki bodo več in bolje delali.
Tako bodo dobivali peslej delavci, ki bodo opravili planirano število efektivnih delovnih ur dodatno nagrado, vendar le v primeru, če bo podjetje v celoti izpolnilo planirani dohodek. Dodatno nagrado pa bodo obračunavali na osnovi premijske lestvice, kot jo določa interni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
V Tomosu so s pomočjo Zavoda za organizacijo dela analitično ocenili vsa delovna mesta in po teh ocenah, ki so jih sestavljali leto dni, da bi bile čimbolj realne, določili, kakšno izobrazbo morajo imeti tisti, ki jih zasedajo.
' Primerjava strokovne izobrazbe, predvidene po analitični oceni, in dejanske izobrazbe delavcev, je vse presenetila. Več kot 50 odstotkov članov nima ustrezne šolske kvalifikacije. Majvečje razlike so pri sedanjih strokovnih delavcih.
Po sklepu samoupravnega vodstva ne bi smel nihče opravljati dosedanjega dela, če strokovno zaostaja za več kot dve stopnji. — Zahteve po šolski izobrazbi so glede na različno odgovornost delovnih mest klasificirali v osem skupin (stopenj). — V primerih manjšega razkoraka med zahtevano in dejansko izobrazbo delavcev pa si bo lahko vsakdo pridobil manjkajoče znanje. V podjetju bodo organizirali daljše dopolnilne tečaje, drugim pa s študijskimi dopusti olajšali izobraževanje na rednih šolah in jim posojali tovarniško strokovno literaturo.
Zaostrenim zahtevam po šolski izobrazbi so prilagodili tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Delavcem s pomanjkljivim znanjem bodo odtegnili nekaj odstotkov prejemkov, do-ker se ne došolajo.
Razumljivo, da so te spremembe marsikoga prizadele,
Komisija, ki v avtoprevozni-škem podjetju Slavnik v Kopru proučuje gospodarjenje in išče notranje rezerve, je med drugim ugotovila, da bi se de-Ipvni proces in učinek izboljšala, če bi na upravi podjetja in v remontni delavnici uvedli v zimskih mesecih deljen delovni čas. Po predračunih bi s to spremembo prihranili okoli 60 milijonov dinarjev pri elektriki in kurjavi.
Pobuda je zdrava, če je predračun realen. Ni pa pametno, da se , o reorganizaciji delovnega časa komisija ali kdo drug ne pogovori s tistimi, ki se jih neposredno tiče — z uslužbenci in uslužbenkami z uprave in delavci iz avtore-monta. Mnogi imajo pomisleke o tej novosti, za katero so zvedeli izza vogalov, nekateri že glasno negodujejo in grozijo, da pojdejo prvi dan deljenega delovnega časa po delovno knjižico ...
• SPLOŠNA PLOVBA PIRAN:
»Upokojitev« starih ladij
V piranski Splošni plovbi bi se letos zaradi spremenjenega deviznega obračunavanja zmanjšal dohodek zg okoli 700 milijonov dinarjev, če ne izboljšajo gospodarjenja.
Ker je dohodek tega podjetja odvisen od izkori|čanja ladij, zdaj tri komisije, sestavljene iz članov kolektiva, analizirajo ekonomičnost plovbpega parka. Kaže, da bodo vse stare ladje »upokojili«, ker so prepočasne — »Bovec« potrebuje en mesec več za pot okoli sveta kakor nova »Ljubljana« — njihovo vzdrževanje pa predrago. Ves material se je podražil za ca. 200 odstotkov, popravil pa je na starih ladjah zelo veliko. Letni vzdrževalni stroški ladij so se v zadnjih treh letih povzpeli s 180 milijonov dinarjev na blizu pol milijarde, preveč, da bi »plovnim veteranom« prizanašali.	K.
jetje. Mogoče se sprašuje tudi, kje naj pusti popoldne otroke? Kdaj bo vse potrebno nakupila za dom, ko je večina trgovin opoldne zaprta. Vse to resda sodi na področje osebnih in družinskih problemov, ki pa — tega ni moč zanikati — vplivajo na delo. Ravno tako so lahko tehtni pomisleki delavcev. Če niso, tem bolje, ljudi bo laže prepričati, da nimajo prav!
Govorimo o kolektivnem gospodarjenju in odločanju. Če to niso prazne fraze, potem mora biti vsak sklep samoupravnega vodstva rezultata kolektivnega sporazuma.	Ma-
• PODJETJE ZA POPRAVILO ŽELEZNIŠKIH VOZIL, PTUJ:
Večja dicipSina - boljši delovni uspehi
Nad 50 modelov bluzic v nad ISO barvnih odtenkih
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA- MARIBOR
Podjetje za popravilo železniških vozil v Ptuju je gospodarska reforma zajela prav v času, ko so prišli na skrajšan delovni čas, vendar jih to ni motilo, da svojega sklepa ne bi mogli uresničiti. Na 42-urni te-' den so se namreč že dalj časa pripravljali. Samoupravni organi podjetja so v ta namen določili posebno komisijo, ki je s pomočjo tehničnih služb v podjetju analizirala vsa delovna mesta ter vse faze dela in predlagala nekatere izboljšave, ki so jih v glavnem tudi uresničili. Potrebno je bilo nabaviti nekatere stroje ter postopek pri popravilu železniških vozil modernizirati. Zdaj teče delo po tekočem traku. Pri tem je razumljivo, da so v znatni meri skrajšali delovni postopek. Izboljšali pa so tudi razsvetljavo delovnih prostorov, ki je prvi pogoj za varnejše in uspešnejše delo.
Da bodo uspehi dela še boljši, so morali v tem sicer še mladem, a vendar prizadevnem kolektivu, precej poostriti tudi delovno disciplino. Vsi morajo odslej biti pet minut pred začetkom dela na svojem delovnem mestu, prav tako nobeden več med delom ne zapušča svojega mesta, niti ne gre predčasno z dela. V ta namen so v podjetju izdelali tudi poseben pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Po tem pravilniku dobi vsak Žlan kolektiva, ki redno prihaja na delo, si na delovnem mestu prizadeva in ne odhaja predčasno domov, poleg rednih dohodkov še 3.000 dinarjev mesečno dodatka. Tisti, ki ne bodo celo leto izostali, razen seveda rednega letnega dopusta, pa bodo dobili ob zaključku leta še 12.000 dinarjev, ali za vsak mesec po tisoč dinarjev nagrade. Po tem računu lahko priza-
zlasti pa tiste, ki samo še začasno ostanejo na sedanjih, delovnih mestih, čeprav so z dolgoletno prakso nadomestili šolsko znanje in dokazali, da obvladajo svoje delo.
Po mnenju sindikalnega vod-
stva v Tomosu je nekaj delavcev upravičeno nezadovoljnih, ker je klasifikacija izobrazbenih zahtev deloma neživljenjska in preveč joga. Napake bodo popravili, s tem bodo popravljene tudi krivice.	M.
• »STEKLARNA« ROGAŠKA SLATINA:
Proizvajalci kažejo na notranje rezerve
Mnoge gospodarske organizacije so že pred uveljavitvijo gospodarske reforme začele razmišljati o novih gospodarskih prijemih in so se tako ob reformi znašle že pripravljene. Samoupravni organi Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini so namreč že pred reformo izvedli med zaposlenimi obširno anketo, v kateri je sodelovala večina zaposlenih. Odziv na to anketo je bil precej presenetljiv in bo komisija, ki ureja rezultate ankete, v kratkem poročala samoupravnim organom podjetja. Do sedaj pa smo ugotovili, da so bili odgovori na vprašanja v anketi zelo zanimiva in da proizvajalci že sami nakazujejo šibke točke gospodarjenja ter tako odkrivajo notranje rezerve. Nedvomno bodo samoupravni organi podjetja vse sugestije pri nadaljnjem gospodarjenju tudi upoštevali.
V steklarni pa so prav tako imenovali komisijo, ki ima nalogo pripraviti temeljito analizo vseh delovnih mest ter komisijo, ki naj pripravi podrobnejša merila o osebnih prejemkih. Do odpustov delovne sile sicer ne bo prišlo, ampak bodo to uredili z internimi premiki oziroma premestitvami zaposlenih. Namen notranje reorganizacije je, da bo vsak proizvajalec oz. vsak član delovnega kolektiva polno zaposlen, vsaj 7 ur, ne glede, kje je zaposlen in kaj dela. Z novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov bodo uredili, da bo vsak proizvajalec resnično nagrajen po vloženem delu. Vsi zaposleni bodo polno odgovorni za uspehe celotnega kolektiva. Prav posebno pozornost bodo odslej posvečali kakovosti svojih izdelkov ter si prizadevali, da bodo imeli čim-manjši odstotek loma ter izmečka. Zmanjšali pa bodo na minimum tudi materialne stroške.
Vsi ti ukrepi bodo nedvomno vplivali na porast proizvodnje in s tem na osebne dohodke zaposlenih, prav tako pa tudi
na nadaljnji razvoj tega podjetja, ki je eno najmočnejših svbie vrste v Evropi. Omeniti velja, da imajo rogaški steklarji poseben obrat za izdelavo razsvetli avnega stekla v Slovenski Bistrici, ki svoje proizvode prav tako uspešno plasira na tuja tržišča. Nedavno tega so steklarji razstavljali svoje luksuzne izdelke tudi v Parizu, ker se francosko tržišče zanima za njihove izdelke. Ze sedaj izvažajo skoraj osemdeset odstotkov svojih izdelkov v tujino.
-ko-
• MTT MARIBOR:
Korenite spremembe v organizaciji deia
Mariborska tekstilna tovarna ima v gosteh švicarske strokovnjake za organizacijo dela v tekstilni industriji. Gre za pogodbeno sodelovanje z znano švicarsko organizacijo »Gherzi Textile Organization«, ki bo v Mariborski tekstilni tovarni proučila in izdelala organizacijsko shemo.
Podobno delo, kot ga bodo švicarski strokovnjaki opravili v Mariborski tekstilni tovarni, so opravili že v številnih zahodnih in vzhodnih državah in sodijo med najboljše tovrstne strokovnjake v svetu. Tako si lahko mariborski tekstilci obetajo pozitivne. spremembe v organizaciji dela in tehnologiji in s tem čvrstejše pogoje za rentabilno proizvodnjo.
Pomoč tujih strokovnjakov v tem'času ni le posledica trenutne gospodarske situacije, kajti prve stike s Švicarji so v Mariborski tekstilni tovarni navezali že leta 4953. Vendar takrat niso imeli na voljo potrebnih sredstev, da bi lahko to visoko strokovno delo plačali. Poleg tega pa je Mariborska tekstilna tovarna z združenjem drugih tekstilnih tovarn prerasla v tekstilni kombinat in s tem tudi dokončno spremenila organizacijsko podobo.
—oce.—
devni član kolektiva prejme na leto kar 48.000 dinarjev. To pa je že skoraj enomesečni dohodek nekvalificiranega proizvajalca. Nedvomno bo tak način stimuliranja precej vplival tudi na razne namišljene bolnike, kar vse se bo v znatni meri poznalo pri pravočasno izvršenih popravilih ter izvrševanju planskih obveznosti. Po vsej verjetnosti pa so tu odkrili tudi velik del notranjih rezerv, kar jim bo omogočilo znatno boljše gospodarjenje.
Morda še to. Da so se v tem kolektivu res skrbno pripravili na prehod na 42-urni teden, pove tudi podatek, da občinska skupščina ni imela na predlog nobenih pripomb.
-ko-
»Septemberski rok« na Filozofski fakulteti (Foto: Marjan Zapla(il)
• VELENJE:
TAKO NE GRE NAPREJ
Sklad zdravstvenega zavarovanja pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Velenju je v zelo kritičnem položaju. Na nedavni skupščini sklada so ugotovili, da jim primanjkuje že 83 milijonov dinarjev! Zato so razpravljali predvsem o tem, kako bi do konca leta pokrili nastali primanjkljaj in kaj bi morali storiti, da bi se tovrstna potrošnja zmanjšala.
Izdatki zdravstvenega zavarovanja so se v letošnjem I. polletju povečali od lanskega leta za 66,7 % in dosegli višino 789 .milijonov dinarjev. Izredno so porasli izdatki za ambulantno zdravljenje (1910/o). Pri stroških zdravljenja v bolnišnicah znaša povečanje 162 odstotka, pri kopališkem in klimatskem zdravljenju pa celo 245 %.
Podobno so se povečali tudi zobozdravstveni stroški, potni stroški, reševalni prevozi, nadomestilo osebnega dohodka nad 30 dni itd.
Akcijo za znižanje «taleža #o pričeli že spomladi, tako, da je bil stalež izostankov v mesecu juliju že kar zadovoljiv. Člani skupščine Zdravstvenega zavarovanja so menili, da je treba za vsako ceno obdržati izostanke z dela zaradi bolezni in poškodb pa julijski ravni, cene posameznim uslugam pa bodo morali kar se da znižati, vendar ne na račun kvalitete zdravljenja. V zdravstvu bo nujno potrebno poiskati vse notranje rezerve, proučiti nekatere stranske dejavnosti in pretehtati strukturo potrošnje. Spremeniti bo treba pravilnik o kor'?čenjo zdravstvenega varstva, zlasti določbe o potnih
strošldh in kopališkem zdravljenju. Po novem bi zavarovancem priznali potne stroške le do najbližje bolnišnice ali specialistične službe. Ce bo želel zavarovanec drugam, v bolj oddaljen kraj, bo moral razliko doplačati. Vse predloge za kopališko in klimatsko zdravljenje bo ocenjevala posebna komisija in tega zdravljenja bodo odslej deležni le zares potrebni občani. Komisija, ki je ponovno pregledala številne napotnice za lakšna zdravljenja, je ugotovila, da je bilo skoraj ^0 0/o neupravičenih primerov in je takšne »bolnike« seveda izločila.
Da bi premostili vse nastale težave, bo v bodoče treba več sodelovanja in prizadevanja socialnega zavarovanja, zdravstvene službe in zavarovancev.
C.
N<1 Jesenicah se je izoblikoval predlog: enaki Pngoji šolanja ob smotrnejšem trošenju sedanjih materialnih sredstev za šolstvo
Dosedanja orientacija v jeseniški komuni: Tako svet za šolstvo kot uprav, ni odbor sklada za šolstvo, sindikat, SZDL in tudi odborniki občinske skupščine (čeprav še niso sklepali o rebalansu) menijo, da šolstva prve in druge stopnje restrikcija občinskega proračuna ne bi smela prizadeti. Dohodek šolstvu naj bi se torej formiral po dosedanjem predlogu. O tem, kje bi se dalo v šolstvu kaj prihraniti, pa naj bi razmišljali tako svet za šolstvo kot upravni odbor sklada ter sami šolski kolektivi. Rezerve so prav gotovo tudi v šolstvu. Iz številnih sugestij, kje bi se vse dalo kaj prihraniti, pa čeprav v malem, je morda najbolj zanimivo izluščiti tista razmišljanja' in že formirane predloge, ki sočasno teže k boljšim učno-vzgojnim rezultatom.
-Jomislek, zakaj sta na Jesenicah v sni stavbi dve osnovni šoli, »Tone Čufar« in »Prežihov Voranc«, z dvema upravama, je na videz opravičljiv. Sicer Pa ne datira iz današnjih dni reformnih razmišljanj. Star je nič manj kot ®hri leta. Porodil se je takrat ne zaradi slednje, temveč zaradi teženj po poenotenju notranjega pedagoškega re-zu'na. Toda prav tako, kot se je porodil, So ga tpdi odložili ob pričakovanju nove šole na Plavžu. Ce b; namreč tam bila nova šola, potem bi se učenci °oeh šol tako in tako razdružili in osnovni motiv razmišljanja o združitvi nbeh Visemletk bi odpadel. Seveda je uanes šola na Plavžu le perspektiva,
sedaj je treba postaviti najprej novo šolo v Kranjski gori, za katero predvidenih investicijskih sredstev v letošnjem proračunu po zagotovilih ne bodo okrnili.
Združitev obeh osemletk pa je ponovno aktualna. Združitev dveh šol v eno s ca. 2000 učenci je sicer na videz rentabilna, tudi v materialnih izdatkih (Prihranili bi kakšno delovno mesto, nnotno bi gospodarili s sredstvi in še kaj), toda kot pravi direktor Prosvet-Po-pedagoške službe tovariš Varl, pedagoška praksa v svetu nam ne daje odgovor na vprašanje, kako bi predvsem z vzgojnega stališča lahko obvladali kolektiv dva tisoč otrok, kako bi deloval prosvetni kolektiv s 74 člani.
Pustimo ta primer nadaljnjemu raz-mišljanju vseh zainteresiranih v jeseniški komuni. Bolj izdelani so predlogi, ki jih je dal kolektiv šole »Prežihov Voranc« za eventualno ukinitev
oddelčnih šol na Planini pod Golico in na Hrušici, ki jih obiskujejo otroci I. in II. razreda. O teh svojih predlogih so že razpravljali tudi s starši, ki pa so predlog različno presojali in se tudi različno opredelili.
Otroci s Planine pod Golico bodo hodili v matično šolo
Prosvetni delavci so prepričani, da bi ukinitev oddelčnih šol ne pomenila bistvene obremenitve kapacitete matične šole, saj ne bi bilo potrebno odpirati novih oddelkov. Ne glede na to, da bi razbremenili tri učitelje za delo na matični šoli (ter ostali prihranki na materialnih izdatkih npr. za razsvetlja--vo in kurjavo), pa vidijo glavno pridobitev take rešitve v tem, da bi tudi otroci s Planine in Hrušice bili deležni enakih učno-vzgojnih pogojev na matični šoli, kar je ža njihovo nadaljnje šolanje v tretjem in višjih razredih bistvenega pomena.
Starši otrok s Planine pod Golico se sprva s predlogom niso strinjali. Lansko hudo zimo je namreč cesta bila neprevozna. Kako naj bi majhni šo-larčki prišli po visokem snegu v šolo na Jesenice, so se spraševali. Upati je, da bo letos cesta tudi v visokem snegu preorana, saj bo to terjala tudi žičnica. Toda če temu le ne bi bilo tako, so dejali prosvetni delavci, bi učiteljica, ki
— Pravkar smo na naši šoli odkrili še eno skrito rezervo: vsa zahtevana poročila bomo odslej pisali kot šolske naloge.
llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllil!llll!llllllllllllllllllll!ll!llllllll!lli!ll!ll!!lllllllllll||||||l!l!l!l!llli:'lllllllllllll||||||||||||!llllllllllllllllll!lll|l!llll!l||||l!l|||||||||||||||||!ll|iiji
itak stanuje,na Planini, v teh dneh zopet formirala razred (vseh učencev I. in II. razreda je 9, letošnji vpis samo dva učenca!). Sicer pa bi učiteljica na avtobusu dnevno spremljala otroke v šolo in iz šole nazaj v Planino. Zdaj se otroci obeh^rvih razredov uče skupaj v kombiniranem razredu, kar prav gotovo ne zagotavlja enakih učno-vzgojnih rezultatov, kot jih lahko dosežejo otroci v matični šoli. Prav to pa je bil tisti argument, ki je starše otrok na Planini prepričal, da je prav, če se njihovi prvošolci vozijo v šolo na Jesenice, čeprav sodi Planina v štiri-kilometrski pas, za katerega bi občina bila dolžna organizirati oddelčno šolo. Starši so pristali, njihovi otroci pa bodo v matični šoli gotovo dobili solidne j šo osnovo za učenje v višjih razredih.
Neprepričani starši
Na Hrušici predlog prosvetnih delavcev starše ni navdušil in se zanj niso odločili. Tu poučujeta dve učiteljici dva razreda, skupaj 42 otrok. Ker je bilo otrok s Hrušice, učencev tretjega in višjih razredov osemletke, ki so hodili v matično šolo, lani premalo v dopoldanski oziroma popoldanski izmeni za poseben šolski avtobus, so se morali voziti z rednim avtobusdm. Čeprav je njihov prevoz neprimerno ugodnejši od prevoza otrok s Planine, se starši niso odločili za ukinitev oddelčne šole. Kljub temu, da bi se letos, če bi se vozili tudi otroci I. in II. razreda, šolski avtobus izplačal in so jim ga tudi obljubili. Zal tu starše niso mogli prepričati o prednosti enotnih učno-vzgojnih pogojev na matični šoli.
< Rezerve v šolstvu
:,nS
BOLJŠE ZVAVIE
največji prihranek za družbo
Pred desetimi dnevi je prosvetno-pedagoška služba za občini Jesenice in Radovljica sklicala posvet direktorjev osnovnih šol, na katerem so ob analizi lanskoletnega dela v šolah ugotavljali, kje so še resnične rezerve v šolstvu, ki bi za družbo pomenile prihranek oziroma učinkovitejše naložena skupna družbena sredstva. Stališče, da so zlasti v boljši kvalitpti učno-vzgojnega dela na šoli največje_ družbene rezerve, saj je boljše znanje, ki ga mladina prinaša iz osnovnih šol v šole druge stopnje ali na delovna mesta lahko za družbo zelo pomemben prihranek, je bUo pravzaprav izhodišče vsem ostalim zelo konkretnim dogovorom. Sicer pa je res verjetno že skrajni čas, da se začnemo pogovarjati drugače: ne le kako bomo učili, temveč tudi kaj bomo naučili, ne le kako vzgajamo, temveč tudi kako smo mladino vzgojili — kakšno smo torej poslali v življenje ali na nadaljnjo pot učenja.
Čeprav se je odstotek otrok, ki z Uspehom končajo program osemletke, v Sedemletnem razdobju,- odkar uveljavljamo reformo šole, povzpel na tem pod-fečju od 60 % na 68,9 °/o, je lani bilo med ponavljači nekaj manj kot 10 “/o Vseh osnovnošolskih otrok (na Jeseni-.ie..na šolah II. stopnje ta odstotek se višji). Da se postopno dviga odstotek “Stih, ki z uspehom končajo osemletko, le med drugim gotovo tudi povod boljša kadrovska zasedba na šolah, saj ima_ l°_na Jesenicah npr. že drugo leto celo višek kadra za razredni pouk. Še ved-pa jim primanjkuje kar 27 predmetih učiteljev in profesorjev, zlasti za Pouk matematike in fizike. (Teh ne iorejo dobiti celo na razpisana delovna iesta, ki obljubljajo tudi stanovanje!) ^°leg tega na Jesenicah npr. ne bi smeli prezreti dejstva, da je 10 do 13 Vo otrok hrvaško ali srbsko govorečih staršev, kar se na učnih rezultatih pozna, * her jim pouk v slovenščini'sprejemanje materije gotovo nekoliko btežkoča.
Sicer pa so zanimivi konkretni dogovori na Jesenicah o tem, kaj je treba ? letošnjem in nadaljnjih letih izboljšati v šoli, da bo končni uspeh šolanja “oljši. ponavljačev manj in manj tudi Patih, ki napredujejo po členu.
Maksimalno izkoriščeno učno leto: Dogovorili so se, da se morajo učne ffe in priprave nanje dosledno planirati in izvajati na 35 učnih tednov, kar Pomeni maksimalno izkoristiti učno leto.
Maksimalno izkoriščene šolske ure:
pe učitelj,za 5 minut zamudi šolsko uro m si da opraviti 5 minut s šolsko administracijo ali uvodnimi formalnostmi, Pomeni to za letni program njegovega Predmeta izgubo 11,44 °/o učnih ur. Nje-
gova realizacija je torej le 88,56 Vo. In če k temu prištejemo še dan ali dva izpada pouka zaradi športnega dne, je to nadaljnja izguba 6°/o fundusa ur, s tem pa prav gotovo tudi fundusa znanja učencev. Poleg tega bi morali odločno odpraviti razvado, da se šolsko leto konča že nekaj dni pred iztekom šolskega koledarja, se pravi, ko čas mineva brez predavanj oziroma resnosti šolskega dela.
Kritično obdelati podrobne učne načrte: Glede na to, da so slovenski učni programi zelo okvirni, bi morali šolski kolektivi zelo kritično obdelati podrobne učne načrte, od katerih zavisi učinkovitost šolskega dela. Do tega zaključka so prosvetni delavci prišli v prepričanju, da je v čim popolnejšem in realnejšem načrtovanju pouka veliko jamstvo, da bo fundus učnih ur resnično izkoriščen.
Pomoč prosvetno-pedagoške službe:
44°/o učiteljev na tem področju ima-delovni staž, od 1 do 10 let. To narekuje prosvetno-pedagoški službi stalno skrb za njihovo strokovno izpopolnjevanje.
Deficit v znanju je treba sproti odpravljati: Dopolnilno delo z učenci je sicer že po zakonu obvezno. Toda malo poznamo primerov, kot je ta iz letošnjega leta v Kranjski gori. Zadnji teden avgusta je namreč ta šola organizirala dopolnilni pouk za otroke, ki so prestopili iz razreda v razred po členu (kljub slabi oceni!). Zgledni primer je postal dogovor ostalih šolnikov: čim se začne šolski pouk, je treba odpraviti deficit v znanju, ki so ga prinesli otroci s seboj v višji razred. Prihodnje leto pa naj bi tak dopolnilni pouk vsi or-
ganizirali že v avgustu. Seveda pa dopolnilno delo s slabšimi učenci ne bo rodilo pričakovanih rezultatov, če prosvetni delavci ne bodo iskali več stika s starši teh otrok, ki morajo v naporih šole sodelovati.
Svobodne dejavnosti — predvsem komunalno interesantne: Nemalo primerov v teh dneh poznamo, ko so se prosvetni delavci v nekaterih krajih ob manjših ali istih sredstvih za šolstvo izrekli za ukinitev svobodnih dejavnosti. V nasprotju s temi šole jeseniškega in radovljiškega področja razmišljajo o svobodnih dejavnostih drugače. Stališče, naj bi razvijali zlasti tiste svobodne dejavnosti, ki so komunalno interesantne, bi lahko takole ilustrirali. Na Jesenicah vedno bolj upada interes npr. za metalurške poklice ali turizem; zakaj ne bi torej organizirali metalurške ^ krožke ali gostinsko-turi-stične, če že imajo lahko šivilske, pa čipkarske? Za vsako, ceno vseh krožkov verjetno ne bo mogoče obdržati. Vsak učenec naj bi sodeloval v največ dveh krožkih, od tega obvezno v krožku s področja telesne vzgoje ali glasbe (na glasbenem področju so mišljene oblike kolektivnega petja ali muziciranja, šolski zbori, orkestri).
Srečanja s starši: Teh tudi doslej ni Jjilo malo. Toda skupen sestanek s starci bo učinkovitejši, če bo potekal kot šola za starše, govorilne ure, ki so bile doslej kot nekakšne informacijske iz-praševalnice, pa bodo učinkovitejše, če bodo potekale kot pedagoške posvetovalnice.
Teh nekaj zelo konkretnih dogovorov obeta, da bodo šole na jeseniško-radovljiškem področju poiskale poleg prihrankov v administraciji, v racionalni uporabi elektrike in kurjave (ne na škodo zdravja otrok) tudi tiste bistvene rezerve, ki so v prizadevanju za boljše učno-vzgojno delo na šolah in njegove rezultate. To pa je tisto, kat družba danes od šol nedvomno najbolj upravičeno terja. Pa še to: Konkretni dogovori za delo predstavljajo lahko tudi bolj oprijemljiva merila družbe pri priznavanju dohodka šolam na osnovi dela, so pa lahko tudi merilo za bolj selektivno nagrajevanje posameznih prosvetnih delavcev.
Da se ne bi ponovil primer Oblakovega vrba
Tudi matična šola v Koroški Beli ima oddelčno šolo v Javorniškem rov-tu. Vsega II otrok I. in II. razreda. Na to oddelčno šolo so doslej vpisovali le vsako drugo leto, kar pa je povzročalo velike razvojne razlike v dojemanju učne snovi (vpis v I. razred v starosti 6 do 8 let!). Ko so tudi njim predlagali, da bi se otroci vozili v matično šolo, so starši pristali, le z zahtevo, da pozimi, ko je cesta neprevozna, ponovno formirajo razred v Javorniškem rovtu. Taka zahteva je seveda povsem upravičena in logična, saj ne bi bilo prav, če bi se nam še kje dogajalo tako kot lani v Oblakovem vrhu nad Idrijo, ko so otroci pozimi ostali brez šole, ker sami po snegu k šoli niso mogli, »šola pa- k njim tudi ni prišla«.
Korak nazaj?
Ob teh predlogih, ki pomenijo materialni prihranek, predvsem pa kvalitetnejši pouk za otroke oddaljenih naselij, pa ne kaže prezreti tudi sicer pozitivne težnje prosvetnih delavcev pri iskanju notranjih rezerv v šolstvu. Na Jesenicah so zelo ostro reagirali na pismo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki ga je poslal občinskim skupščinam. Prosvetni delavci ne razumejo, zakaj je sekretariat v tem pismu priporočil občinskim skupščinam, da pri formiranju oddelkov upoštevajo pravilnik iz leta 1958, Ta pravilnik namreč vsebuje normo, po kateri lahko 47 učencev deliš na oddelke, spomladi letos pa je isti sekretariat priporočil kot normo za delitev na oddelke 41 otrok. Istočasno, ko se po časopisju obsojajo težnje nekaterih šol oziroma občinskih skupščin, da bi povečali oddelke j na račun zmanjševanja učnega kadra (!). Bati se je, da bi občinske skupščine res hotele /tako štediti. Trenuten prihranek je sicer tudi to lahko, toda ali ni tudi korak nazaj od prizadevanja za učinkovitejši pouk? V istem pismu sekretariat priporoča predpis iz 1956. leta o delovni obveznosti, ki se nanaša na takratne nižje gimnazije in ki pravi, da je učna obveznost tolikšna, kot je ur na šoli (I razred 22, IV. 26, navaja razne tolerance glede na ddljši delovni staž). S tem pa zopet preklicuje svoje priporočilo iz letošnjega leta spomladi, ki navaja enotno učno obveznost za predmetnega učitelja 22 ur, za razredni pouk 24 ur. Na Zavodu za prosvetno-pedagoško službo na Jesenicah so m-dejali, da se jim takšno ukrepanje zd: nerazumljivo in nelogično.
SONJA GAŠPERŠIČ
Pismo tovarišice Anice Gregorc iz Novega mesta je odmev na dva prispevka v našem listu: »Neznanke v občinskem proračunu« (članek iz Murske Sobote) in »Varčevanje v prosveti« (dopis iz Velenja). V pismu pravi, da je to njen odgovor na omenjena članka, se pravi njeno mnenje, ki je drugačno in ki ga v pismu tudi utemeljuje. Žal v pismu ni preveč konkretna in so ostali primeri, ki jih opisuje, le kot anonimni primeri.
Varčevanje v prosveti
V	zadnjem času se vse več piše o tem, da bi morali zmanjšati administrativni aparat na šolah. Že nekaj let sem zaposlena na šoli, zato bi rada k tej težnji pripomnila naslednje.
Res je, da je na marsikateri šoli precej administrativnega kadra. Pred kratkim sem nekje čitala, da ima neka višja šola (nisem si zapomnila katera) kar 23 uslužbencev. Menim, da bi morali šole kategorizirati, in sicer takole: Šola z več podružnicami naj bi imela ravnatelja, pomočnika ravnatelja, tajnika in računovodjo. Šola z dvema ali tremi podružnicami naj bi imele ravnatelja in knjigovodjo, ki bi opravljal tudi administrativne posle, za kar naj bi mu šola priznala dodatek v osebnem dohodku. Šola s petnajstimi oddelki brez podružnic pa bi lahko imela le honorarnega knjigovodjo.
Zakaj poudarjam delovno mesto knjigovodje? Prepričana sem, da veliko lažje opravlja knjigovodja administrativne posle kot obratno. Čeprav ni toliko dela v finančnem poslovanju šol kot v gospodarstvu, pa vendarle šole razpolagajo s precejšnjimi finančnimi sredstvi in drugim premoženjem, ki je bilo pred leti preneseno na šole z občinskih skupščin. Najkasneje v prihodnjem letu bodo šole morale tudi preiti na knjigovodstvo. Bo to delo lahko opravljal adminstrativno usmerjen uslužbenec?
Ne rečem, da nj izjem. V večini primerov pa tega dela administrativno usmerjen kader ne bo mogel opravljati, saj je povečini sprt s finančnimi predpisi in finančnim poslovanjem, prav tako kot večina prosvetnih delavcev.
Ko sem pred leti prišla na šolo, je bilo zelo težko. Šola ni imela urejene niti personalne evidence niti socialnega zavarovanja, da o finančnem poslovanju sploh ne govorim, saj je bil zaključni račun opravljen na poli papirja s 16 vrsticami, proračunske knjige so bile površno vodene, ujemala se ni niti ena postavka, knjige niso bile zaključene, ni bilo evidence o premoženju in podobno. Če se bo v prihodnje ukinilo delovno/ mesto knjigovodje, bo nastala ista situacija. Zato predlagam, da na šolah ostane delovno mesto knjigovodje, prihranke pa naj bi iskali drugod, n. pr. pri upraviteljih in pomočnikih upraviteljev.
V	pravilnikih skoro vseh šol (ki jih poznam) piše, da ravnatelj nima učne obveznosti. Poznam pa dva primera, da ravnatelja med rednim delovnim časom na sosedni šoli oziroma v sosedni občini honorarno poučujeta. Zakaj ne bi nekaj ur na teden učili na lastni šoli tudi ravnatelji in pomočniki? S tem bi gotovo privarčevali nekaj sredstev. Knjigovodjem pa naj bi dali več pristojnosti, podobno kot jih imajo tisti v gospodarstvu in ostalih družbenih službah. Zdaj pa v večini primerov knjigovodja nikoli ni vabljen na sestanek o finančnem poslovanju v občini, na šolah pa nas v večini primerov tretirajo kot pomožne uslužbence.
Prihranili pa bi lahko tudi pri naročninah za različne časopise, ki zdaj kar dežujejo na šolo, učitelji pa jih le redkokdaj pogledajo, čeprav imajo naročeno vse od Pavhhe do Tovariša in ne le dnevnike in strokovne časopise. Prav tako mislim. da bi bilo prav, če bi prosvetni delavci (ki stanujejo v šolskih stavbah) plačevali najemnino, kurjavo, elektriko, naročnino za radioparate in podobno in tako bi se lahko kar precej privarčevalo.
ANICA GREGORC NOVO MESTO
9. SEPTEMBER
je praznik občine
NOVA GORICA
ZA PRAZNIK ČESTITAJO DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE IN DELOVNI KOLEKTIVI
PROJEKTIVNI BIRO
NOVA GORICA
\
KOMUNALNA BANKA GORICA Nova Gorica
s svojimi ekspoziturami v
AJDOVŠČINI, IDRIJI in TOLMINU
•	kreditira delovne organizacije, daje potrošniška
•	posojila, opravlja posle po žiro računih posamez-
•	nikov in sprejema hranilne vloge
ZA VEZANE VLOGE NUDI VlSJE OBRESTI IN NAGRADE
VARČEVATI SE PRAVI SVOJ DENAR RAZUMNO PORABITI
Lepote Primorske in Soške doline boste najhitreje spoznali, če boste potovali s sodobnimi avtobusi
AVTOPROMETA GORICA
NOVA GORICA
Vse informacije v zvezi s potniškim prometom dobite v naših poslovalnicah *
GORICA, telefon 21-024 TOLMIN, telefon 33 AJDOVŠČINA, telefon 89 POSTOJNA, telefon 110 SEŽANA, telefon 44
Izletniške vožnje in ostale turistične usluge organizirata turistični pisarni v
BOVCU, telefon 50 in NOVI GORICI, telefon 21-443
Prav tako vam hitro in kvalitetno ter varno prevaža vsakovrstno blago doma in v inozemstvu.
namesto žalostne k o z e r tj e
v"

I
I
Da, tako daleč smo prišli, da ne uvažamo samo bakrenih palic z oznako Made in You-goslavia, domačega aluminija, minija in bombažne preje, ampak smo na višku paradižnikove sezone začeli uvažati že tudi paradižnik.
Na pošiljke iz Bolgarije in Sovjetske zveze v Delamarisu komaj čakajo. Oddelek za izdelavo mezge •— jim stoji, proizvodnjo antipaste, katere glavna sestavina je paradižnik, pa so morali občutno omejiti.
Pravijo, da so tega uvoza krive letošnje poplave v Podonavju in suša v Makedoniji.
V Podonavju je pobesnela voda najbrž res uničila poleg hiš, mostov in številnih drugih reči tudi nežne paradižnikove vitice. Najbrž bo tudi držalo, da je žgoče makedonsko sonce letos izsušilo vso občutljivejšo rast. Toda nekoč, pred dolgimi leti ne podonavske poplave ne makedonska suša ne bi zavrle proizvodnje v Dela-
gnilo. Ne moremo se zanesti na Delamaris.«
Užaljeni delamarisovci jih zavrnejo s ploho očitkov o slabem gospodarjenju. V koprski zadrugi, tako pravijo, segnije tretjina pridelka na njivah, vodstvo zagovarja škodo s pomanjkanjem delavcev in transportnih sredstev.
Kdo ima prav?
Najbrž delno oba »tabora«, kajti sicer ne bi koprska kmetijska zadruga pred časom resno razmišlja o samostojni predelovalnici paradižnika in zdaj Delamaris o tem, da bi Sečoveljsko dolino in obdelovalno zemljo okoli Kopra in Izole spremenil v veliko paradižnikovo plantažo.
Pametni ljudje so preprečili namero zadružnikov in dokazali, da ne bi bilo smort-no tik pred Delamarisom, ki ima ustrezno opremo za predelavo paradižnika, zgraditi še-en tak obrat.
In pametni ljudje menijo tudi, da Delamarisu ne kaže
paradižnik zastonj, naj si ga naberejo, kolikor jih je volja, samo da ne bo segnil. Niso vedeli, kam bi z njim. Še isto leto pozimi pa je Delamaris po Makedoniji kupoval paradižnikov koncentrat, in sicer dražje, kakor bi ga stala doma izdelana mezga iz koprskega paradižnika.
Tako se govori.
Mislim., da vse ni zlagano, drugače bi koprski kmetje še zmeraj zasajali večino njiv s paradižnikom. Letos jim je žal, da tega niso naredili. Delamaris, ki ga je kmetijska, zadruga pustila na cedilu, zdaj odkupuje paradižnike direktno od kmetov. Dovaža jim celo gajbe, da bi zmanjšal proizvodno stisko...
Letos je pač tako, toda prihodnje leto?
Temna negotovost — brez krivca!
Delamaris se utegne spet zanašati na makedonski in ’ vojvodinski paradižnik, kmetijska zadruga v Kopru zaradi tega ne bo svojih njiv zasadila z zadostnimi količinami paradižnika, niti ne bo z zasebnimi kmeti sklenila fiksnih kupoprodajnih pogodb, ti pa
DEVIZE ZA - PARADIŽNIK
i
I
marisu, kajti takrat je Kopr-ščina dnevno pošiljala v Trst po DESET VAGONOV paradižnika, belušev in druge zelenjave ...
Podnebje je ostalo takšno kot v tistih 'davnih časih, površine obdelovalne zemlje se kljub razvitejši industriji niso bistveno zmanjšale, prav tako ne manjka ljudi), ki znajo gojiti paradižnik. In vendar več strojev v Delamarisu stoji in čaka na bolgarski in sovjetski paradižnik...
Da. zares smo daleč prišli. Najbolj presenetljivo pri vsem lem pa je, da nihče nima slabe vesti zavoljo tega.
V Delamarisu se izgovarjajo:
»Zadružniki se že deset let ne držijo pogodbenih obveznosti. Če že pridelajo toliko paradižnika, kot smo se zmenili, cena ni sprejemljiva, bolj se nam izplača v Makedoniji, kupovati paradižnikov koncentrat.«	(,,)
Zadružniki se poslužujejo podobnega orožja:
»Po dva dinarja smo pred 'leti ponujali kilo paradižnika, pa ga Delamaris ni hotel odkupiti. Na tone nam ga je se-
investirati težke .milijone v lastno paradižnikovo plantažo, saj znajo ljudje, ki živijo na tej zemlji, morda celo bolje gojiti paradižnik — glede na starodavne tradicije — brez dodatnih investicij, brez novih strojev in transportnih sredstev. (Slednje bi morali v Delamarisu še celo upoštevati, ko jih uvožene surovine — ribe in pločevina — preobremenjujejo s nepredvideno povečanimi stroški...)
Menda ni treba posebej poudarjati, da bi vse te investicije v tovarniško plantažo podražile paradižnik.
Toda pustimo še koprskim kmetom do besede. Ti so namreč pred davnimi davnimi časi oskrbovali Trst s paradižnikom za dnevno uporabo in za mezgo. Kaj pravijo ti?
Odkrito povedano, bolj malo govorijo, ker so se tega že naveličali. Ze leta in leta ne vedo, kaj naj gojijo, da bodo lahko prodali. Zadružno vodstvo jim sicer svetuje, kaj naj pridelujejo, toda ko pridelek dozori, jih večkrat pusti na cedilu ... Menda so kmetje predlanskim po Kopru nagovarjali ljudi, naj pridejo po
bodo pridelali tisto, kar jim bo priporočil najglasnejši, predvsem pa tisti, v katerega še niso izgubili zaupanje.
In mogoče, čeprav tega ne želim in verjetno nihče ne želi, bcfmo prihodnje leto spet trošili devize za paradižnik. Ne da bi se zgrozili nad tolikšno potratnostjo in negospodarnostjo.
In vendar bi ta trojni problem lahko preprosto rešili, če bi Delamaris in kmetijska zadruga držala dano besedo ali drugače rečeno, če bi medsebojne kupoprodajne pogodbe spoštovala in z ustreznimi klavzulami onjilila prevelik riziko.
Če pa koprska kmetijska zadruga zares preveč špekulira — mnenja so deljena — potem daje gospodarska reforma, če ne zakoni. Delamarisu vsa moralna in družbena pooblastila, da pooperira direktno z zasebnimi kmetovalci. Seveda — brez špekulacij. In na Koprskem bo dovolj paradižnika za živilski trg in za predelavo. Morda celo po deset vagonov dnevno ...
MARIOLA KOBAL
UGANK A. Z A SKAVTE	||
— Kako iz treh prekratkih koncev napraviti doberpotrošniški vozel?
Iillll!llllllllllllll!llllllllll!lllllll!llllll>llllllll!llllllll!ll!llllllllllll!l!llil!l!ll!l!llllllllllllllllllllllllllllil!llll!l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!llll!llllll!llllllllllllllllllllllllll!lllllliiill
tem, kako deluje ■	B	novi pokojninski za-
\_	J	kon v praksi, bomo
še razpravljali — so sklenili poslanci Zvezne skupščine takrat, ko so zakon sprejeli. Sklep, ki je mnogim porodil upanje, da se bodo »trdote« (tako so imenovali nekatera zakonska določila, ki so upokojence prizadela, tisti, ki so pojasnjevali zakon) omečile, je bil za službo socialnega zavarovanja naročilo — oceniti prevedbo pokojnin.
V Zveznem zavodu za socialno zavarovanje so se dela temeljito lotili. Ocene ne more biti brez evidence.
Umnmrnr
dinarjev
podatkov
Evidenca pa tudi ni zastonj. Torej je treba stroške zanje predvideti v finančnem planu. Računali so in izračunali — 30 milijonov dinarjev. To so bili »grobi« izračuni. In kaj kmalu se je pokazalo, da so se glede stroškov za evidenco zmotili za polovico. Nič zato, 60 milijonov za tako pomembno oceno bo naša i družbena skupnost že prenesla.
Kolo administracije se je zavrtelo. Obrazci so začeli potovati iz zveze v republike in nazaj. Rubrike so se polnile s podatki, stroški so rasli. Nihče se ni zaradi tega pritoževal.
Naenkrat pa se je obrnilo. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja so tudi v socialnem zavarovanju začeli razmišljati o štednji, racionalizaciji itd.
»Nič ne' bi bilo treba posebne evidence o prevedbah, vse bi lahko dobili iz likvidatur, ki izplačujejo pokojnine, Sedaj pa moramo polniti posebej predpisane obrazce z vsemi mogočimi podatki, ki so za oceno prevedb čisto nepotrebni«, pravijo na Zavodu za socialno zavarovanje Slovenije.
Torej so našli skrite rezerve? Našli so jih res, vendar prepozno!
Kolo administracije se je zavrtelo in se še vrti. Sami ga ustaviti ne morejo, kajti način evidence so predpisali v zvezi ... In delo je bilo zastavljeno pred gospodarsko reformo! Sedaj pa te »skrite rezerve« tisti, ki so predpisali obrazce s tolikimi podatki, še niso odkrili.
Bo ocena prevedb učinkovita? Po stroških sodeč — predvidevajo, da bo evidenca stala nad 160 milijonov dinarjev — prav gotovo!	N. LUZAR

Spored RTV Ljubljana za teden od 9. do 15. septembra 1965
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
PONEDELJEK	TOREK
SREDA
9. septembra
septembra
11. septembra
septembra
13. septembra
14. septembra
15. septembra
4.30—7.00 Dobro .jutro! — 5.05 —5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.05 Domači pele-mele -- 8.25 V tričetrtinskem taktu — 8.55 Radijska šola za višjo st''T' > —
ca za Aleša — 9.25 Instrumentalna glasba za mladino _ 9.40 Zabavni zvoki — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Spored popularnih opernih odlomkov z našimi solisti — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosli! —
12.05	Stanko Premrl: Sifnfoniet-
ta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na plesišču — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... _	14.05
Naši starejši skladatelji solistične glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15 20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igralo tuje pihalne godbe —	16.00 Vsak
dan za vas — 17.05 Koncert ob
17.05	— Simfonična glasba —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Lirika skozi čas — 21.40
Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Med današnjimi sonatami —	23.30—23.35
Zadnia poročila in zaključek oddaje.
4.30—7.00 Dobro jutro! — 5.00 5.05 Poročila in dnevni koledar
—	6.00—6.10 Jutranji radijski
dnevnik — 7.15 Iz oper Giaco-ma Puccinija — 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 »Variacije brez teme« za klavir in druge instrumentalne skladbe Lucijana Marije Škerjanca — 9.00 Pionirski tednik _ 9.30 Slovenske narodne pesmi — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Vedre melodije —	10.35
Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Pesmi Pavla Si vica in Marijana Lipovška pojeta sopranistka Zlata Ognjanovič in basist Zdravko Kovač — 12.30 Kmetijski nasveti —	12.40 V domačem
krogu 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Goli palec — 14.35 Koncertirajo pihala in trobila — 15.00 ‘Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Napotki za turiste in obvestila — 15.30 Zborovske sladbe slovenskih skladateljev na pesnitve naprednih pesnikov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev —
18.00	Poročila/ — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Re-r vij a slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov
—	18.45 Festivalsko poletje —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbe-
ne razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —	20.00
Lahka glasba — 20.30 Zborovske skladbe Leoša Janačka.
4.30—7.00 Dobro jutro! —5.00
5.05	Poročila in dnevni koledar
—	6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik _ 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.05 Domače pesmi in napevi — 8.25 Rondo, concertino in mazurka — 8.55
n •'> ‘'U-p-njo — Goli palec — 9.25 Uspehi glasbenih šol — Glasbena šola Vrhnika —	9.40 Igrajo
vam godbe na pihala — 10.00 Dopoldanski radijski’ dnevnik
—	10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	11.15 Nimaš prednosti' —
12.05	Scene iz Verdijevega »Trubadurja« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domače viže — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Glasba z vzhoda in severa — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo _ 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Nastopata pevska zbora KUD »Janko Kersnik« iz Lukovice in Delavski oktet iz Stražišča pri Kranju — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Baletni prizori iz oper —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu —18.15 Priljubljene popevk v tem tednu
—	13.45 S knjižnega trga —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00—22.00 Sobotni večer s plesom — 20.30 Henry Cecil: Obe plati postave
8.00—7.00 Dobro jutro! —6.05 —6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.15 Na poljani javor bel stoji ... — 8-05 Mladinska radijska igra — Nepotrpežljivi Ibrahim _ 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (I.) — 10.— Se pomnite, tovariši . .. — Vida Zvari: Osvoboditev — 10.20 Partizanske in množične pesmi jugoslovanskih narodov
—	10.40—11.45 Lahka glasba — za tuje goste — 11-45 Nedeljska
11.00	Turistični napotki za reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo (II.) — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas
—	13.50 Pred domačo hišo —
14.00	Iz ruske orkestrske, francoske operne in ameriške solistične glasbe — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna — 15.50 Klavir v ritmu — 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne —19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik
—	20.00 Mojstrske partiture —
21.00	Športna poročila — 21.10
Melodije raznih narodov — 22.10 Godala v noči —	23.05
Isra plesni orkester RTV Ljubljana — 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
4.30—7.00 Dobro jutro! — 5.00 —5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe — 8.05 Kvintet bratov Avsenik in trio Janeza Svečnika — 8.30 Pol ure z domačimi ansambli zabavne glasbe — 9.00 Za mlade radovedneže — V objemu mon-suma — 9.15 Priljubljene otroške pesmi — 8.30 Simfonični plesi _ 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Pojeta altistka Marija Bitenc in tenorist Janez Lipušček —	10.35
Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Mojstri klarineta iz naših krajev
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Siptarske narodne pesmi
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	14.05 S poti po Češki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Majhen koncert Slovenskega okteta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05
Koncert ob 17.05	  Operna
glasba — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in t>o svetu — 18.15 Zabavna glasba — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Izbrali smo vam _ 20.45 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza
4.30—7.00 Dobro jutro! — 5.00 5.05— Poročila in dnevni koledar _ 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Od Han-dla do Brittna — 8.05 Od melodije do melodije — 8.30 Todor Skalovski:	Baltepe	— Jakov
Gotovac: Koleda — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Moj tovariš —	9.25 Pozdravi
najmlajšim —	9.40	Zvoki iz
studia 14 _ 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —	10.15 Iz
Wagnerjeve glasbene drame »Rensko zlato« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Marjan Kozina: Baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ...
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Tunizija — 14.35 Iz Borodinove glasbene lirike —
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni^ intermezzo — 15.30 V toreli na svidenje —- 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — Simfonična glasba — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Slovenski vokalni solisti, amsabli in orkestri zabavnih melodij — 18.45 Na mednarodnih križpotjih —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Majhen recital violinista Alija Dermelja s skladbami iz popularnega violinskega repertoarja — 20.20 Radijska igra — 21.11 Lepe melodije — ?2.io Jugoslovanska glasbena tribuna
4.30—7.00 Dobro jutro! — 5.00 —5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 »Lan’ sem se ženil . . .« — 8.05 Zabavne melodije — 8.25 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb _ 9.15 Mladinski zbori pojo — 9.30 Igrata ansambla Mojmira Sepeta in Jožeta Kampiča — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Predstavljamo tržaško sopranistko Margherito Voltolino — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Domače v instrumentalni izvedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Arije iz Rossinijevega »Seviljskega brivca« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne za soli. zbor in orkester — 13.1-5 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . • .
—	14.05 Radijska šola za srednjo1 stopnjo — Moj iovariš — 14.35 Iz koncertov in simfonij
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 14.20 Zabavni intermezzo 15.30 Poje mešani zbor univerze iz Valparaisa v Čilu
16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.90 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz fonoteke Radia Koper — 18.45 Naš ^ -govor _ 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Giuseppe Verdi: Rigolet-to (Opera* v treh dejanjih) — 22.10 Od popevke do popevk«
—	22.50 Literarni nokturno.