POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČlNE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1977 Dinamiko izvajanja družbenega plana v drugem letu srednjeročnega obdobja smo si konkretno zastavili na vseh področjih družbeno ekonomskega življenja s »Smer-nicami za uresničevanje družbenega plana občine Ljub-ljana-Šiška za obdobje 1976—1980 v letu 1977« izhajajoč pri tem iz temeljnih ciljev, nalog in obveznosti, vsebo-vanih v dogovoru o osnovah družbenega plana občine in samega plana. Tako so bile v »Smernicah 1977« opredeljene vsem nosilcem gospodarskega, socialnega in prostorskega raz-voja občine osnovne usmeritve in kankretne naloge za Uresničevanje naslednjih ključnih ciljev v letu 1977: — utrjevanje in vsestranski napredek položaja de-lavca v združenem delu z uveljavljanjem določil ustave in zakona o združenem delu, predvsem na področju uve-ljavljanja družbenoekonomskih osnov dohodkovnih od-nosov, svobodne menjave dela in združenega dela in sredstev ter izpopolnjevanje sistema samoupravnega družbenega planiranjaj — celovitejšo preosnovo obstoječega sistema nagra-jevanja z doslednejšim uveljavljanjem principa nagra-jevanja po rezultatih živega 'in minulega dela v skladu z delavčevim prispevkom in v odvisnosti od rezultatov dela, s čimer bo stalno izboljševan življenjski standard delavcev in občanov ob poudarjeni krepitvi njihovega družbenega standarda; — stabilnejši in ddnamičnejši gospodarski razvoj na osnovi kvalitetnih dejavnikov v gospodarjenju z nada-ljevanjem stabilizaoijske politike in doslednim izpolnje-vanjem planskih nalog; — uresničevanje razvoja prednostnih dejavnosti s spremembo strukture proizvodnje in temu podrejene investicijske politike; — intenzivnejše povečanje izvoza in racionalno na-domeščanje uvoza ter doseganje večje skladnosti v zu-.nanjetrgovinski hilanci; — izvajanje prednostnih nalog v družbenih dejav-nostih; — skladnejši družbenoekonomski razvoj krajevnih skupnosti ter smotrno prostorsko razporejanje dejavno-sti in objektov; — raoionalnejše zaposlovanje na vseh področjih s •spodbujanjem izobraževanja v skladu z družbenimi raz- vojnimi polrebami; •— izvajanje sistema varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe. Veliko oviro pri analiziranju družbeno ekonomskih gibanj in izvajanja nalog družbenega plana predstavlja neprimeiljivost statističnih podatkov za letošnje leto s podatki iz preteklih let. Spremembe v sistemu obračuna dohodka, ki se je v teku leta 1976 še dograjevaJ in pre-hod na navo enotno klasifikacijo dejavnosti so povzročili, da podalki o razporejanju dohodka iz periodičnih obra-čunov in po dejavnostih niso neposredno primerljivi z gibanji v preteklih letih, niti celoti s predvidevanji druž-benega plana in smernic za leto 1977. Skoraj povsem pa je onemogočena primerjava razvoja po posameznih pod-ročjih in dejavnostih. Primerljivi so le podatki za celot-no občino, kar pa onemogoča in v mnogočem otežuje podrobnejšo strukturno analizo gibanj. I. GOSPODARSTVO 1. Materialne okvlre in osnovne tokov« druibene re-produkcije kažejo v letu 1977 naslednji osnovni kazalci razvoja: Realne stopnje v % Smernice Realizacija 1977 1977 Družbeni proizvod 7 13,8 Zaposlenost 2,8 2,2 Produktivnost 4,2 11,6 Oset>ni dohodek 2 3,7 Izvoz 10 . 4 Uvoz 6 25 Gospodarska gibanja v letu 1977, v drugem letu sred-njeročnega plana, presegajo planska predvidevanja, ven-dar niso povsod ugodna za doseganje stabilnega in dol-goročnega gospodarskega razvoja. Predvsem lahko ugotovimo: — premajhen porast izvoza, nedoseganje "planskih predvidevanj — močno povečanje uvoza — povečanje investicij v osnovna sredstva, vendar za obe leti srednjeročnega plana še vedno pod predvide-vanji — hitrejšo rast cen, nad predvidevanji — prehitro rast osebnih dohodkov, ki so se poleg te-ga oblikovali še brez prave odvisnosti od rezultatov dela. Finančni podatki, ki jih v zaključnih računih za leto 1977 izkazuje 158 organizacij združenega dela iz področ-ja gospodarstva na obifločju občine, kažejo, da so bili v globalu doseženi ugodnejši poslovni rezultati v primer-javi z dosežki leta 1976. Višja gospodarska aktivnost v letu 1977 je vplivala na dinamiko rasti doseženih po-slovnih rezultatov. Vendar pri ocenjevanju teh rezul-talov, predvsem stopenj rasti, ne smemo mimo dejstva, da je dinamična rast predvsem nekaterih elementov iry kategorij, kot so dohodek, sredstva za razširitev mate-rialne osnove dela, prispevki interesnim skupnostim iz dohodka ipd., tudi rezultat nižjih osnov v letu 1976, ko je bil ob zelo nižji rasti gospodarske aktivnosti uveljavljen še nov sistem obračuna poslovnih rezultatov. Primerjave so otežkočene ne samo zaradi nominalnih vrednosti, temveč tudi zaradi posledic spremenjenih predpisov skladnih z razvojem družbenoekonomskih od-nosov kot sledi: — v prvi vrsti moramo opredeliti določene stroške, ki so se v letu 1976 pokrivali iz celotnega prihodka, kar pomeni, da so bili vključeni v porabljena sredstva, v letu 1977 pa se krijejo iz dohodka (amortizacija nad predpi-sanimi stopnjami, del dohodka za d&Iovno skupnost, ob-resti, sodni stroški, takse, kazni in dr.) — neplačana realizacija iz leta 1976, prenesena in pla-čana v letu 1977. Takega prenosa iz leta 1975 na 1976 ni bilo — ponovno pojavljanje dohodka delovne skupnosti, čeprav se strošek storitev že krije iz dohodka TOZD. (Ni sicer množičen pojav, vendar zamegljuje primerlji-vost) — povprečno porabljena sredstva v letu 1977 vsebu-jejo plasmaje, v letu 1976 pa ne — samoupravna reorganizacija in neprimerljivost ozi-roma odsotnost podatkov za leto 1976 (primer: Litostroj) Iz gornjega izhaja, da kljub temu, da je ob koncu leta primerljivost podatkov boljša kot med letom, rezul-tatov poslovanja v obeh obdobjih ne nioremo v celoti med seboj primerjati. 2. Osnovni rezultati gospodarstva - ..L.¦¦ Doseženi rezultati organdzacij združenega dela v ob-čini so dokaj ugodni, vendar ne dosegajo v celoti pred-videvanj. V primerjavi z ostalimi občinami v Ljubljani in mestom so bili rezultati v Siški takile: Celotni Porabljena ~ , , , prihodek sredstva Dohodek Ljubljana-Siška 123 118 140 Ljubljana-Bežigrad ' ' 124 118 132 Ljubljana-Center 127 127 132 Ljubljana Moste-Polje 124 121 134 Ljubljana Vič-Rudnik 119 114 140 Mesto Ljubljana 125 123 135 SR Slovenija 124 124 134 Organizacije združenega dela so v letu 1977 obraču-nale 16,9 milijarde celotnega prihodka ali za 23n'() več kot v letu 1976. Dinamika rasti celotnega prihodka je ob koncu leta nižja kot v devetih mesecih oziroma v polletju, vendar je treba pri tem upoštevati izjemno niz-ko rast v teh obdobjih v prejšrajem letu. Poleg tega so na dinamiko celotnega prihodka vplivale še cene in več-ja količinska proizvodnja. Glede na porast cen (proizva-jalčeve prodajne cene 8,8% ter cene na debelo 12,3%) je dinamika celotnega prihodka ugodna, posebej še v primerjavi s preteklimi obdobji, ko je cenam komaj sle-dil. Celotni prihodek v občini so ustvarile naslednje de-javnosti: 1976 tura 1977 tura I-Xll.75 1977 p~I977~ Industrija Kmetijstvo •¦ . Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem _ ,;.'"'"' Obrt in osebne storitve Stanovanj. kom. dej. Fin., tehn, in posl. storitve 7-35^ 53,1 9.324 55,0 126,8 9^878 9^,4 57 0,4 69 0,4 121,9 62 111,3 612 4,4 763 4,5 124,5 651 117,2 588 4,2 687 4,1 116,9 675 101,8 3.669 26,5 4.310 25,4 117,5 3*979 108,3 107 1.130 206 122 0,8 137 0,8 128,0 161 0,9 85,1 8,2 1.270 7,5 112,4 1.154 110,0 1,5 271 1,6 131,4 242 112,0 114 0,7 92,9 ' 179 63,7 CEL0TN0 G0SP0DARSTV0 13.845 100,0 16.945 100,0 122,6 16.981 99,8 * Brez Litostroja Družbeni proizvod v gospodarstvu občine je znašal 4,3 milijarde din ali v primerjavi z letom 1976 za 33% več. Rast družbenega proizvoda je dokaj ugodna. Poleg tega pa je pomembno za leto 1977, da je delitev izvrše-na v korist deleža, ki pripada organizacijam združenega dela. Ta del se je strukturno povečal iz 66,3 % na 67,9%. Med letom je bila delitev družbenega proizvoda bolj ugodna ob koncu leta pa se je pozitivni učinek nekoliko zmanjšal. Priloga JT 2 CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV v tisoč din I.-ZII. 76 I.-XII. 77 Indeks Celotni prihodek Porabljena sredstva od tega:.- meterialni stroški - nab.vred. pr. blaga - 8mort. po predp.stop. Doseženi dohodek - del, ki pripada drugim OZD - del, ki pripada kmetom in drugim delovnim ljudem - del, ki pripada tujim osebam - del skupnega dohodka za obresti Dohodek - povečanje - zmanjšanje Dohodek za razporeditev Izgube Skupaj rezporejeni dohodek Prispevki SIS Davki iz dohodka občine in republike Del dohodka za delovno skupnost ¦ Del dohodka za izboljšsnje okolja Oetalo Čisti doliodek od tega: - za osebne dohodke - za ostale namene 13.845.419 16.944.655 10.987-760 6.468.901 4.139.037 379.822 2.857-659 2.498 3.975 152.605 2.698.581 1.557 9-355 2.690.783 15-554 2.706.337 219.608 35.024 734 18.672 172.777 2.259.522 1.728.260 531-262 12.996.618 7.979.521 4.671.507 345.590 3.948.037 5-948 4.280 165.989 3.771.820 2.731 3.437 3.771.114 - 9.994 3-781.108 283.573 62.263 318.291 24.858 321.852 770.271 .045.380 724.891 122,6 118,3 123,3 112,9 91,0 138,2 238,1 107,7 108,8 139,8 175,4 36,7 140,1 64,2 139,7 129,1 177,8 133,1 186,3 122,6 118,3 156,5 '-¦Družbeni proizvod •v-mio din -------------------------------T_nT__s____-_I_nT__s___i-__:i:-ni:?7-p:i.___-.i:::iTi:77 ___________________19Z§__L^2__1972..._tura_|=XTl.:2L,i9Z2.JlK22;i Infiustrida . * 2^112 65,3 2.820 65,7 -153,5 -2*867 9&,4 Kmetijjstvo , . 6 0,2 6-6,1 * 100,0 6 -100,0 Gračbeništvo - ' 189 5,8 257 6,0 .136*0 ^226 113,7 Profflet . " 278 8,6 354 8,2 M2./45 '554 1OO'T 0 {Prcovina • 315 9,7 398 9,3 12L,3 ¦ 591 101,8 Gostlfistvo in turizem 49 1,5 62 1,4 ' 126,5 79 .78"'",5 OtJttr in ©sebne st-o— ' ritve . 172 "5,3 230 5,4 -133,7 -215 -107,0 Eiraftov.' fcomun. d^javnost ___ -69 .2,1 96 2,2 . ¦ 1,39,1 -84 114,3 Fin., tehn. in • - poci. storitve . ' '47 1,5 71 1,7 151,1 95 74,7 CELOTNO GOSPODAESTVO 3.237 100,0 4.294 100,0 " 132,7 ' 4.317 99,5 Prlloga JT 3 Po pokritju splošnih, skupnih in ostalih potreb družbe je ostal organizacijam združenega dela čisti dohodek. S čistim dohodkom razpolagajo delavci v združenem delu in ga delijo v skladu s svojimi samoupravnimi akti za osebne dohodke in skupno porabo ter za razvoj in razši-ritev materialne osnove dela pa tudi za oblikovanje in obhavljanje rezerv. V letu 1977 je znašal čisti dohodek v občini Šiška 2,786.228 tisoč din. V primerjavi z letom prej je bil višji za 23 %. Njegova rast je počasnejša od dohodka pred-vsera zaradi tega, ker ne vključuje več sprememb, ki so vplivale na dohodek. Višji čisti dohodek so imele organizacije v vseh pod-ročjih gospodarstva. Pomembni sta predvsem področji industrije in trgovine, kjer pa je čisti dohodek nekoliko zaostajal za poprečjem. Izredno pa se je povečal v obrti, stanovanjsko komunalni dejavnosti ter področju finanč-nih in poslovnih storitev. 3. Zaposlenost in osebni dohodki Zaposlovanje je v občini Siška naraščalo dokaj v skladu s predvidevanji. Število zaposlenih se je pove-čalo za 2,2 % dogovor o osnovah družbenega plana pa predvideva poprečno letno stopnjo zaposlovania 2,8. Zaposlovanje je bilo najbolj umirjeno v področjih, ki za-poslujejo največje število delavcev (industrija, trgovina, promet) v ostalih področjih pa je naraščalo hitreje od poprečne stopnje rasti za gospodarstvo. Manj delavcev kot v letu prej je bilo le v kmetijstvu. POVPRECNO STEVILO ZAPOSLENIH (na podlagi vkalkuliranih ur) "i=xn—st?s™i-m-št?uk-~i=m:7"PiS5"i-xTi722' _197§____tura___!977_tura_!=n!:2Li2ZZ,JQ922L- Industrija ... . 17.786 68,5 18.023 67,9 101,3 18.035 99,9 Kmetijstvo ¦' 59 0,2 58 0,2. 98,3 56 103,6 Gradbeništvo 1.865 7,2 1.925 7,3 103,2 . 2.152xl 89,5 Promet 1.963 7,6 2.016 7,6 102,7 2.119 95,1 Trgovina 1.887 7,3 1,907 7,2 101,0 1.979 96,4 Gostinstvo in turizem 610 2,3 624 2,3 102,3 648 96,3 Obrt in osebne storitve 1.269 4,9 1.430 5,4 112,7 1.430 100,0 Stanov, kom. dej. 256 1,0 272 1,0 106,2 282 96,5 Pin. tehn. in posl. o storitve - . 272 1,0 291 1,1 107,0 569 51,1 CZDOTNO GOSPODARSIVO 25.967 100,0 26.546 100,0 102,2 27.270 97,3 V povprečju so prejemali zaposleni v gospodarstvu občine 5.180 din ali 18% več kot v letu 1976. Z ozirom na to, da so življenjski stroški naraščali počasneje (in-deks 114,6) je organizacijam uspelo odmeriti realne vrednosti prejemkov. Hitreje od povprečja so naraščali osebni prejemki v področju finančno tehničnih storitev industrije, prometa, trgovine in gostinstva. Po višini so bili poprečni osebni prejeinki najvišji v finančno tehničnih storitvah, najnižji pa v kmetijstvu. Pri razporejanju doseženega dohodka in določanju višine osebnih dohodkov so številne organizacije zdru-ženega dela kršile dogovorjena merila. Dogovorjena sred-stva za osebne dohodke s samoupravnimi sporazumi je preseglo 31 organizacij združenega dela. Višjo stopnjo rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke od stopnje rasti doseženega bruto dohodka pa je preseglo 46 OZD. 4. Investicijske naloge Investicijske naloge so posamezne delovne organiza-cije v letu 1977 uresničile takole: Litostroj — gradnja obrata »transportnih vozil in na-prav« je v teku. Dela na pripravi zemljišča so se že pričela. Rekonstrukcija težke strojegradnje, v katero spada jeklolivarna, obdelava in montaža je v delnem izvajanju. Izdelani so idejni načrti za zgradbo. Vzporedno teče na-bava pomembnih obdelovalnih strojev doma in v tujini. Za nov obrat »preoblikovaine opreme« je izdelan in-vesticijski procpram. Unitas — gradnja industrijske hale za brusilnico in galvanizacijo je zaJcljučena, — Sanacija strojne obdelave in montaže, kakor tudi modernizacija in rekonstrukcija proizvodnje sanitarnih armatur in razširitev proizvodnje na radiatorske ventile kasni zaradi nepravočasnosti izdobav opreme iz uvoza. Tiki — zaključena so vlaganja v osvojitev postopka plastifikacije kotličkov. — Vzporedno je vršena modernizacija varilnega po-stopka, mehanske obdelave in montaže. Dokončana je gradnja skladiščne hale in zaklonišča. Lek — realizirana je investicija v polindustrijski obrat farmacevtske finalizacije. — Vzporedno se vrši dopolnitev in zamenjava obsto-ječe opreme. — Težišče Lekovih investicij v letu 1977 je bilo na območju drugih občin. Color — terminski plan investicij se premika v leto 1978. Vzioki za to leže v nepridobitvi lokacijskega do-voljenja za pralnico embalaže, kjer je pogoj izvršitev kanalizacije Sentvid—Medvode in izgradnja čistilne na-prave na Brodu; za pTalnico emabalaže in za rekonstruk-cijo mešalnice niso bila pridobljena uvozna dovoljenja za opremo. Pivovarna Union — gradnja nove polnilnice steklenic je v teku, poskusno obratovanje se predvideva v II. pol-letju 1978. Slovin TOZD Slovenijavino — investicija v rekon-strukcijo kleti ter industrijskega tira z rezervoarji za vino se prenaša v leto 1978. Vzroki leže v nedokončaai projektni dokumentaciji in nezagotovljenih finančnih virih. Podjetje za avtomatizacijo prometa — konec leta 1977 se je pričela I. faza rekonstrukcije ia modernizacije Povprečno izplačani mesečni osebni dohodek na zaposlenega v din "I=ni777" I=XH776 KAD-1 77 "I=Xir .JL9Z§. "1=211" 1977 Industrija 5-034 4.307 5.151 119,6 Kmetijstvo 4.372 3-780 4.483 118,6 Gradbeništvo 4,554 3.883 4.494 '115,7 Promet 6.190 4.671 5-580 119,5 Trgovina .... 5.101 4.275..... ' 5.216 122,0 Gostinstvo in ' turizem 4.242 3 = 935 4,794 1-21,8 Obrt in osebne štoritve . 5.033 4.457 5.168 116,0 Stanov. komun. dejavnost 6.663 5.817 6.714 115,4 Fin., tehn. in po.slo storitve 6.662 5-842 7.526 128,8 CELOTNO GOSPODARSTVO 5.100 4.336 5.180 119,5 *• brez Litostroja obratov delovne organizacije. Glede na obseg investicij bodo le-te izvajane vse do leta 1980. IEZE — pričeta so gradbena dela za realizacijo pro-jekta mikroelektronike, predvideni zaključek investicije koriec leta 1978. — Zaključena je investicija v proizvodnji feritov, s katero se zagotavlja uporaba feritov v profesionalni elek-troniki. Tekstil — TOZD Tkalnica Vižmarje — gradnja pro-izvodne hale za razširitev apreture je v teku, proizvod-nja bo stekla v letu 1978. Nastopajo zakasnitve pri uvo-ženi opremi. Tekstil — TOZD Tekstilna tovarna Medvode — grad-bena dela na proizvodni hali so v teku, pričetek proiz-vodnje se predvideva konec leta 1978. GP Meg-rad — TOZD Mobilia — gradnja proizvod-nega objekta na Brodu je zaključena. IMP TOZD SKIP — osvojena je proizvodnja gradbe-nih nakladalcev v kooperaciji z domaoimi proizvajalci. Druge organizacije združenega dela so v letu 1977 predvsem vlagale v modernizacijo in zamenjavo opreme, v razširitev spremljajočih objektov in dejavnosti ter v priprave in projekte za nove investicije v naslednjem letu. Na področju trgovine so bile realizirane naložbe v novo samopostrežno trgovino v Kosezah, v razširitev ma-loprodajne trgovine v Dravljah in v Vižmarje-Brod. V zagotavljanju sredstev za investicijske naložbe upa-da delež lastnih sredstev OZD, povečuje pa se delež bančnih kreditov. V sistemu družbene reprodukcije še vedno prevladujejo klasične oblike zbiranja sredstev in kreditiranja, prepočasi se uveljavljajo skupna vlaganja ter združevanje dela in sredstev na osnovah medsebojne dohodkovne povezanosti in odvisnosti. Poleg nepriprav-ljenosti s projekti je to velika ovira hitrejše investicijske aktivnosti. 5. Izgube : Po zaključnih računih v letu 1977 je zaključilo z iz-gubo, vse zaradi nedoseženega dohodka, 6 organizacij združenega dela v skupnem seštevku 9,993.527 din. Organizacije združenega dela so navedene izgube po-krile z lastnimi rezervnimi sredstvi rezerv oz. združe-nimi sredstvi drugih TOZD. Vzroki za izgube leže v: — nedograjenih dohodkovnih odnosih — pomanjkljivi samoupravni in poslovni organizaciji — neuspešnih dosedanjih sanacijah — sezonskemu značaju proizvodnje — tržnih razmerah. Brez odprave gornjih vzrokov ni pričakovati, da bi te OZD lahko izboljšale svoje poslovanje v letu 1978. Vse organizacije združenega dela so uvedle sanacij-ske postopke. 6. Zunanjetrgovinska menjava Na področju zunanjetrgovinske menjave smo že ob polletju opozorili, da se razmerja v letu 1977 poslabšu-jejo. Medtem, ko je bilo v letu 1976 ob ugodni rasti iz-voza in precejšnjemu upadanju uvoza (predvsem z ad-ministralivnimi ukrepd) doseženo visoko pokritje uvoza blaga z izvozom, pa se je v globalu to pokritje v letu 1977 iz meseca v mesec zmanjševalo. Po podatkih organizacij združenega dela izhaja, da smo izvozili za 1.360 milijonov dinarjev, uvozili pa za 1.313 milijonov dinarjev in se dejansko vrednostno ize-načili. Podrobnejši pregled prikazujejo naslednje tabele: Priloga JT 5 UVOZ surovin in reprodukcijskega materiala v tisoč din Realizacija Indeks Plan % izpol" ' ""1975 T977~~~ 1977 nitve plana IZZZZZZZZIZZZZIIZZZZZZZZlZZZZZZZZZIZZZZZZZHiZIZZZZZEZZZIZZlELl SKUPAJ -l", 052.910 1,313-064 124,7 1,371 »641 95,0 Industrija 938.868 1,209 = 966 128,8 1,253=726 96,5 Gradbeništvo 10.199 22»638 221,9 9*168 246,9 Trgovina 94.642 66.835 70,6 96.663 69,1 Obrt ' 9.201 13.547 147,2 12.084 112,1 Finančne, tehnične in poslovne storitve - 78 - —• —-• IZVOZ blaga in storitev •¦"-—""¦ Eealižacina"" —1575----1^77' -------2-------r_. v tisoč din J ':"TT"---PIan""%""Iž5oI7' Indeks 19?7 ^lank. —372---""""5 -375—" SKUPAJ Industrija Gradbemštvov Vrcmet -Irgovina Gostinstvo in turizem Pinančne,tekrdč;o@ in poslovue stojritve 1,308.913 1,360.220 1,029.257 1,053.356 969 1.157 119*013 103,177 136'. 876 168.216 22.127 28.378 671 - 5*936 103,9 1,640.081 82,9 102.3 1,339.107 78,6: 119.4 1.250 92,5.. 86,6 117.250 87,9 122,8 148.424 113,3 . 128,2 29.550 96,0 884 ,'6 4.500 131,9 "1«W»WM"!» Ti rezultati ponovno dokazujejo, da so bili uspehi do-seženi v letu 1976 le kratkoročne narave in da so še vedno prisotni globlji vzroki za preskromno izvozno usmerjenost gospodarstva in njegovo preveliko odvisnost od uvoza reprodukcijskega materiala, surovin in delno opreme. Razumljivo bi bilo tako stanje, če bi se razmerje med uvozom in izvozom poslabševalo na račun uvoza opre-me, s tem pa sodobne tehnologije, kar bi imelo dolgoroč-no ugodne posledice. Iz rezultatov analize pa dzhaja, da smo od skupne vrednosti uvoza porabili 59,8% za uvoz surovin, 37,2 % za uvoz repromateriala, 0,3 % za uvoz storitev in 2,7% za ostalo. V kolikor celoletnemu uvozu prištejemo oceno reali-zacije uvoza investicijske opreme v skupnem znesku 200 milijinov din, ugotovimo, da smo uvozili za 1.513 mi-lijonov din ali za 11% več kot pa izvozili. Delež uvoz- ne investicijske opreme v celotnem uvozu vrednostno znaša le 15 %. Posledica takega stanja, povzročene tudi z admini-strativnimi omejitvami uvoza opreme povzročajo zastoje v modernizaciji naših delovnih organizacij, posebno J9 pereče tam, kjer so le-te tudi izvozno usmerjene. Rezultati zunanjetrgovinske menjave so tako mnogo slabši od polletnih in opozarjajo, da so na področju zu-nanjetrgovinske menjave odstopanja od družbenega pla-na zelo velika. Ob tej tematiki je potrebno tudi pouda-riti, da so se razmerja med uvoznimi in izvoznimi cenami v letu 1977 ponovno poslabšala ter vplivajo na rezultate in zunanjetrgovinsko menjavo. V regionalni usmerjenosti blagovne menjave se še ve-no zaostrujejo uvozni in izvpzni tokovi z razvitimi za-hodnimi državami. IZVOZ . . ......,..:.,............... v tisoč din j—_——__ z Panoge . . struk- social. struk- države v struk- zshodne struk- ¦P " ture_____države tura razvo.ju tura_____države tura S K U P A J 1.360.220 100 674.048 49,5 81.497 6,0 604,675 44^5 lndustrija I.053.356 . 100 639.113 60,7 73.053 7,0 341.191 32,3 Gradbeništvo 1.157 100 1.157 100 Promet 103.177 100 15.614 15,1 4.545 4,4 83.018 80,5 Trgovina 168.216 100 15-419 9,2 149 0,1 152.648 90,7 GoEtinstvo in turizen 28.378 100 2.004 7,1 752 2,6 25.622 90,3 Tinsnčno tehnične in poelovne storitve 5.936 100 741 12,5 2.999, 50,5 2.196 37,0 uvoz ¦'..¦.' SKUPAJ 1.313-064 100 153-597 11,7 3-627 0,3 1.155-840 88,0 Industrija 1.209-966 100 140.209 11,6 3.627 0,3 1.066.130 88,% Gredbeništvo 22.638 100 294 i,2 - - 22.344 98,7 Trgovina - 66.835 100 1J.094 19,6 ..-.-.. - 53-741 80,# Obyt i» psebne .^ storitve " 13-547 100 - - ¦ .- - 13-547 100 Fijiajjčno tehnične ia^oalavafrfttsrit**,. 7 • «* 78 109 ¦ Blagovna menjava s socialističnimi državami se pove-čuje, predstavlja 49,5 % vsega izvoza, vendar pa je moč-no pod planskimi predvidevanji. Delno se povečuje izvoz v dežele v razvoju, medtem ko uvoznih možnosti iz teh dežel še ne izkoriščamo v celoti. Rezultati kažejo, da smo uresničili le 82,9 % predvi-denega plaua izvoza, v tem v zahodne države le 75,6 od» stotka. Na uvoznem področju ugotavljamo povsem obratno sliko, saj uvažamo struktiirno iz zahodnih držav 88,0 % vsega uvoza, iz socialističnih držav 11,7% in iz držav v razvoju 0,3 %. Očitno je torej, da niso doseženi bistveni premiki v kvalitetni preobrazbi gospodarstva v smislu trajnejše in večje usmeritve v izvoz in v zmanjševanje odvisnosti od uvoza. Konkurenčna sposobnost gospodarstva se ne izboljšuje na trajnejših osnovah, kar je posledica nižje praduktivnosti, višjih domačih cen, slabše organiziranosti in premajhnega dohodkovnega povezovanja ter zdru-ževanja dela in sredstev. 7. Drobno gospodarstvo Na področju malega gospodarstva kljub prisotni pro-blematiki, opr-edeljeni v družbenem planu občine in ak-cijsko konkretizirani v smernicah za leto 1977, ni bilo mnogo stoijenega. Nismp zabeležili, sami pa tudi ne ppdvzeli, pobud za aačrten in samoupiavno dogovorjen razvoj celotnega kompleksa malega gospodaistva v obf čini. Na nivoju mesta ni bil sprejet družbeni dogovor o razvoju servisne dejavnosti in oblikovanju cen storitev, ravno tako pa na nivoju občine še nismo izdelali pro-grama razvpja. malega gospodarstva. Vsekakor moramo kcnnpleks te problematike obravnavati ločeno po de-javnostih tako v družbenem kot v zasebnem sektoiju. PiobJematika v proizvodni obrti ni tako pereča, mnogo izrazitejša, posebno v novo Tastočih soseskah pa je sto- ritvena obrt, predvsem v poklicili, !fi nudijo storitve ne-posredno občanom. S smermcami za l@to.1978 si zadajamo konkretne na-loge, kako bi tudi to iziedno pomembno področje sklad-neje razvijali. Z organizirano in usmerjeno razpravo se želi pospe-šiti ekonomsko-tehnični razvoj in povezanost malega gospodarstva z drugimi dejavniki, poudariti poseben strateški pomen malega gospodarstva za uspešno izvaja-nje družbene samozaščite in za organizacijo materialne baze splošnega ljudskega odpora. Hkrati je potrebno razrešiti tudi vpliv potreb malega gospodarstva na urba-nistično politiko, s tem pa zagotoviti zadostno število poslovnih prostorov in lokacij, predvsem za storitveae pa tudi proizvodne obrti, pod posebnimi pogoji. Izrečena in druga predvidevanja pa se ne morejo uresničiti brez sodelovanja delovnih in pogodbenih orga-nizacij združenega dela s področja obrtne dejavnos-ti, brez interesa zasebnih obrtnikov in drugih dejavnikov, odgovornih za skladen družbeni razvoj občine. 8. Kmetijstvo Po podatkih za leto 1977 zajema območje občine. 15.602 ha, od tega se je izkoriščalo v kmetijske namene 6,326 ha ali 40,5 %, pod gozdovi je bilo 7.783 ha ali 50 %, neplodnih površin pa j§ bilo 1.491ha ali 9,5%. Konfiguracija terena, teilne in klimatske razmere pretežnem delu občine pogojujejo orientacijo v živiao-rejo in je proizvodnja poljščin podrejena tej dejavnosti. Poljedelska panoga zavzema na območju občine Ljub-Ijana-Šiška 6.326 ha celotne kmetijake površine. Na 3.177 ha njiv in vrtov je bilo posejanih in posajenih 980 ha žit, 719 ha vrtnin, 1.443 ha kn»skili rastlin in 35 ha ostalega. Povraine io povprešni prid.elkji »ajvažnejših poljščin sq bili nasledflji^ kultura ~~ Skupaj """ druzbeni" "" "zasebni ___^^ sektor __ _ cektor _________________ZilZZZZ^Z^IZZZZZfisZ-ZZsZlsZZZ-ZiilZZZZZsZtil] psenica 326 29 ječmen ¦ ¦ ' 173 23 oves 157 20 koruza . 188 47 kronpir 559 167 črna fietelja 245 47 lucerna 259 ^7 seno traVo 2363 46 silažna koruza 599 372 56 37 85 28 38 33 86 60 22 62 15 103 72 68 256 358 270 28 83 19 119 16 102 35 .559 167 223 43 244 46 2291 45 343 382 Hektarski donosi iz leta v leto rastejo, kar je znak bolj intenzivne proizvodnje. O tem, da se proizvodnja intenzivira je videti tudi iz porabe reprodukcijskega ma-teriala: umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in semena. V primerjavi med hektarskimi donasi zasebnega in druž-benega sektorja je potrebno imeti v vidiku dejstvo, da prideluje družbeni sektor izključno v ravninskem delu in na kvalitetnejših zemljiščih. Na območju občine je 307 ha sadovnjakov, od tega 297 ha v lasti zasebnikov, ostalih 10 ha pa je družbenih. Ker so ti večinoma zelo majhni, razmetani po številnih parcelah in krajih so tudi ti dani v zakup zasebnikom. Lanski pridelek sadja je bil zelo slab. Na tako nizke pri- delke so vplivali neugodni vremenski pogoji. Pozeba je v drugi polovici marca in prvi polovici aprila uničila pri-delek v sadjaistvu. Najvažnejša kmetijska panoga v občini je še vedno živinoreja. Razvoj te panoge pogojujejo talne, klimatske in tržne razmere. Vzreja goveje živine je glavni vir do-hodkov kmetijakih gospodarstev in daje kmetovalcem preko 50 "o vseh dohodkov iz kmetijstva. Preko nje se realizirajo pridelbi iz travnikov, pašnikov in v precejšnji meri iz njiv. Stalež živine na obinočju občine Ljubljana-Šiška je naslednji: Vrsta živine skupaj druzbeni sektor zasebni sektor govedo od tega krav plemenski biki prasici konji :•• ovce perutnina 7.187 1.642 . 5.5^5 3.420 465 2o955 40 . 40 716 - 716 301 - • 301 31 - 31 25.000 6.000 19.000 Od celotne živinoreje je najpomembnejša govedo-reja, ki daje tudi največ stalnih dohodkov posamezni kmetiji. Količine mleka rastejo iz leta v leto, kar je rezultat višje pioduktivosti krav, ne pa toliko številč-nega povečanja živali. Povprečna letna molznost po kra-vi je znašala leta 1977 v zasebnem sektorju na območju občine po oceni 2.530 litrov, na družbenem sektorju na farmi v Vodicah pa 5000 litrov po kravi. Konjereja ne predstavlja pamembnejše panoge kme-tijstva, s povečanjem števila traktorjev se število konj staJno zmanjšuje. Prišičereja — prašiče redijo kmetje predvsem za svoje potrebe. Ocenjujemo, da se je število prašičev v lanskem letu nekoliko zvišaki in to zaradi bolj ugodnih tržnih razmer. Perutnino redijo zasebni kmetovalci predvsem za la-stno porabo in to za proizvodnjo jajc in mesa. Med pe-rutnino so najvažnejše kokoši. Ceni se, da je na zaseb-nem sektorju okrog 14.000 kom. kokoši. Prodzvodnja jajc po kokoši se računa od 100—120 kom. letno. Družbeni sektor pa poseduje 6.000 kom. plemenskih živali. Na območju občine ima Obrat perutnina — valilnico Šentvid za proizvodnjo enodnevnih piičancev. Letna ka-paciteta vaHlnice znaša 2 milijona piščancev. Na območju občine deluje 5 kinetijskib. in 2 gozdars4d oiganizčiciji, in sicer: — Agroemona Domžale, TOZD Poljedelstvo-govedo-reja ima na področju občine Ljubljana-šiška dve organi-zacijski enoti tj. OE Vodice, kjer imajo proizvodnjo mle-ka in proizvodnjo poljščin in OE Smlednik, kjer pitajo mlado pitovno govedo. — Kmetijski zavod Ljubljana, ki ima v Preski svoj osemenjevalni center plemenskih bikov, — Ljubljanske mlekarne, ki imajo na Robežu nekaj gozdnih in kmetijskih zemljišč, — Perutnina Zalog, ki ima valilnico v Šentvidu za proizvodnjo enodnevnih piščancev, — Gozdno gospodarstvo Ljubljana, obrat za koope-racijo, ki gospodari z družbenimi in zasebnimi gozdovi na območju občine, — Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast, ki prav tako gospodari z družbenimi in zasebnimi gozdovi na območju občine s to razliko, da so ti gozdovi v Zelenem pasu in — Kmetijska zadruga Medvode, ki uspešno razvija kooperacijo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, združuje delo, sredstva in zemljo z individuainimi go-spodarstvi, vsestransko razvija kmetijsko zadružništvo in druge oblike sodelovanja z družbenim sektorjem na dolgoročnejši podlagi za popolnejše in učinkovitejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti ter s tem zagotav-lja stalno rast proizvodnje in dohodka proizvajalcev. V letu 1977 je še vedno deloval sklad za pospeševanje kmetijstva, predvsem z nalogo vzpodbujanja moderniza-cije zasebnega kmetijstva. Tako je bilo porabljeno za regresiranje v kmetijstvu 694.539 din. Porabljena finanč-na sredstva sklada so bila pomemben dejavnik izvaja-nja kmetijske politike v občini, kar dokazujejo vidni re-zultati v povečanju kmetijske praizvodnje, s tem pa tudi pravilnost usmeritve vloženih sredstev sklada. Kmetijska zemtjiška skupnost kot povezovalec raz-voja kmetijstva je dokaj uspešno uresničila naloge za-dane dane s smernicami za leto 1977: — izdelan je prostorski plan za potrebe kmetijstva. Predlog, ki ga je ob sodelovanju delegatov KZS izdelal inštitut za gozdjio in lesno gospodanstvo pni BF, bo na podlagi predhodnega mnenja Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dan v javno raz-pravo. — izdelan je akcijski program evidentiranja neobde-lanih zemljišč in predviiden nadaljnji postopek. V ta na-men je bila izvršena evidenca neobdelanih zemljišč na območju občine, z izjemo puimestnega območja. Na pod-lagi ugotovitev lahko zakljueimo, da so neobdelane kme-tijske površine predvsem tam, kjer so iz kakršnegakoli vzroka neurejeni lastninski odnosi oz. neurejene družin-ske razmere, v nekaterih pnimerih je temu vzrok tudi bolezen in ostairelost. Pri evidentiranju takih zemljišč so sodelovali delegati KZS, delegirani s KS, vsak za svojo KS in pospeševalna služba pri KZ Medvode in lastnik, katerega zemljišče ni bilo obdelano. Večina last-nikov je izjavila, da bodo v bodoče poskrbeli, da bo zemljišče obdelano oz. bodo skušali urediti lastninske odnose. — Prislopili so h gospodarjenju z zemljišči v zemljiš-kem skladu in k sklepanju zakupnih pogodb. V skladu je v letu 1977 bilo skupaj 37 ha kmetijskih in gozdnih površin, od tega 9,6 ha n/iv oz. vrtov (po katastru, v naravi je od tega veliko travnikov), 16,4 ha travnikov, 1,6 ha pašnikov, 6,8 ha gozdov in 2,6 ha nerodovitnega. Zakupna razmerja je težko doseči za zemljišča, ki so v odročnih legah, zapuščena, porasla z grmovjem ipd. Za-kupne pogodbe se zaradi gospodarskih in socialnih raz-logov sklepajo za daljsi čas, odvisno od rabe zemljišča oz. zakonskih določil. Zemljišča so bila prenešena v zemljiški sklad v letu 1976 oz. 1977. — Sodelovali so s KS Bukovica—Šinkov turn in Območno vodno skupnostjo pri razpravah in pripravah v zvezi z regulacijo Gameljščice in melioracijo kmetijskih zemljišč v zgornjem toku potoka. — H komasacijam še niso pristopili, ker ni bilo za-htevka s strani obdelovalcev oz. še ni prostorskega pla-na, ki bi služil kot osnova za to kmetijsko prostorsko ureditveno operacijo. V prvi fazi so kljub temu pristopili k racionalnejši obdelavi s tem, da so organizirali med-sebojno menjavo kmetijskih zemljišč in v ta namen nu- dili kmetom pravno in finančno pomoč (sestavljali smo za njih menjalne pogodbe in zemljiškoknjižne predloge). — Pristopili so k izvedbi manjših melioracij in to v Smledniku in Golem brdu, k prostorsko-ureditveni opera-ciji na travniških površinah na Osolniku, na Rašici in v Gameljnah pa k ureditvi poljskih poli. — Zakup kmetijskih zeraljišč ni potekal v skladu z zakonom, vendar KZS ni ukrepala, ker so bili zakupniki kmetje in ker je stremela predvsem za lem, da so bila zemljišča obdelana. n. druZbene dejavnosti 1. Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti Analiza organizacij družbenih dejavnosti zajema pod-ročje izobraževanja in kulture (22 organizacij) in področ-je zdravstveno in socialno varstvo (17 organizacij). Višina sredstev za financiranje skupnih potreb delov-nih ljudi je odvisna od doseženih rezultatov gospodar-jenja organizacij združenega dela v gospodarstvu. Pri vzporejanju nekaterih osnovnih elementov finančnih rezultatov z gospodarstvom lahko ugotovimo, da je gi-banje celotnega prihodka družbenih dejavnosti v primer-javi z gibanjem dohodka gospodarstva sicer počasnejše, vendar so sredstva čistega dohodka, s katerim razpola-gajo delavci v združenem delu, kot tudi sredstva, izločena za osebne dohodke, naraščala hitreje kot v gospodarstvu. Pri vzporejanju nekaterih kazalcev uspešnosti v druž-benih dejavnostih z gospodarstvom pa vidimo, da tako nominalna višina dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na zaposlenega, kot tudi njihova dinamika, zaostaja za gospodarstvom, zaradi hitrejšega povečanja števila zaposlenih. Organizacije družbenih dejavnosti so v letu 1977 do-segle 408.964 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 27% več kot v letu 1976. Planirana višina celotnega pri-hodka je bila presežena za 3,8 %. Več kot polovica celotnega prihodka organizacij združenega dela družbenih dejavnosti je bila dosežena s svobodno menjavo dela v okviru SIS in po njej. Na drugem mestu so prihodki doseženi z neposredno svo-bodno menjavo dela s 23,4%. Ti prihodki so se od vseh vrst prihodkov relativno najmanj povečali, le za 12 %. Pomembnejši so le še prihodkii doseženi od občanov (12,8%), ki so se v primerjavi z letom 1976 povečali, kar za 39%. Ceprav v strukturi celotnega prihodka, pri-hodki doseženi od dotacij in subvencij ne predstavljajo pomembnejšega vira (2%), so vendar zanimivi, saj so se v primerjavi z letom 1976 več kot podvojili (indeks 218). Višji celotni prihodek kot v letu 1976 so imele vse panoge družbenih dejavnosti in so tudi vse, z izjemo socialnega varstva, presegle planirano višino. Odstotek preseganja se je gibal od 2% v panogi izobraževanje do 15% v panogi telesna kultura ln šport. V področju izobraževanje in kultura je bil odstotek povečanja celotnega prihodka v vseh panogah, z izjemo panoge telesna kultura in šport, kjer se je povečal ce-lotni prihodek le za 13%, razmeroma visok, od 29% do 35%, to je bolj kot poprečno v družbenih dejavnostih. V panogi izobraževanje je zajetih 17 organizacij, ki so imele v letu 1977 skupno 178.752 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 29 % več kot leto poprej. Planirana višina celotnega prihodka je bila presežena za 2%. Or-ganizacije v tej dejavnosti svoje prihodke dosegajo predvsem s svobodno menjavo dela v okviru SiS ali z neposredno svobodno menjavo dela, saj odpade na ta dva vira 153.247 tisoč din ali 85,7% vseh prihodkov. Celotni prihodek, ki ga je dosegel Inštitut za turbin-ske stroje v znanstveno raziskovalni dejavnosti v višini 21.465 tisoč din je za 30% presegel višino iz leta 1976. V primerjavi s planirano višino pa je bil za 12% višji. Organizacija je dosegla celotni prihodek skoraj izključno (97%) s prodajo na domačem trgu. V panogi kultura, umetnost in informacije so tri or-ganizaoije: Muzej ljudske revolucije Slovenije, Knjižnica Siška in Sava film, dosegle 8.232 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 35% več kot v letu 1976. Planirana višina celotnega prihodka je bila presežena za 8%-Celotni prihodek v tej panogi se je oblikoval predvsem s prihodki, doseženimi s svobodno menjavo dela v okvira SIS (53,7%) in s prodajo na domačem trgu (35%). Zavod Tivoli, ki je edini predstavnik v panogi telesjia kultura in šport je dosegel 26.994 tisoč din celotnega prihodka, kar je le 13 % več kot v letu 1976. Vendar organizacija za leto 1977 niti ni predvidela višjega ce-lotnega prihodka, saj je presegla načrtovano višino kar za 15%. Pretežni del 32.522 tisoč din ali 88% celotnega prihodka je organizacija dosegla z neposredno svobodno menjavo dela. V področju zdravstveno in sooialno varstvo se je celotni prihodek v obeh panogah povečal, vendar zelo različno. Tako se je v panogi zdravstvena zaščita pove-čal le za 23% in dosegel višino 121.849 tisoč din. Pla-nirana višina za leto 1977 je bila realizirana s 105%. Celotni prihodek v tej dejavnosti je bil dosežen pred- vsem s svobodno menjavo dela v okviru SIS, saj odpade na ta vir 105.803 tisoč din ali 87% vseh prihodkov. Celotni prihodek organizaoij socialnega varstva se je v primerjavi z letom 1976 povečal za 31 % in dosegel višino 63.467 tisoč din. V tej panogi je tudi organizacija i'Dom slarejših občanov v ustanavljanju«, ki ima podatke le za leto 1977. Brez te organizacije bi se celotni doho-dek v socialno varstveni dejavnosti povečal za 29 %. Kljub relativno visokemu povečanju so organizacije te dejavnosti realizirale le 98% načrtovane letne višine. V celotnem prihodku so skoraj z enakim odstotkom ude-leženi prihodki, doseženi s svobodno menjavo dela v okviru SIS (47 %) in prihodki, doseženi od občanov (45%). Pri tem so se prvi v primerjavi z letotn 1976 po-večali le za 16 %, medtem ko so bili prihodki doseženi od občanov za polovico višji kot v letu 1976. Celotni priho&ek: Podrocja oz, panoge ¦-i=ni:ig7EII "Zne sek~Si;rukt;7 (v 000 din) "Znesek Strukt. IND sitve plana IZOBRAZEVANJE IN KULTUEA Izobraževanje Znanstv. razisk, dejavn.ost Kulto umetnost in inforrcacigc Tclesna kult.-in šport ZDRAVSTVEtTO IN SOCIALNO VARSTVO Zdravstvena zaščita Socialno varstvo 194.438 60,2 138.941 43,0 245.442 60,0 126 178=752 43,7 129 16,526 5,1 21.465 5,2 130 6o098 1,9 8.232 2,0 135 32.874 10,2 36.994 9,1 1.13 128.816 39,8 .99.177 30,7 50.104 15,5 163o522 40,0 127 121.849 29,8 123 65*467 16,0 131 104 102 112 108 103 105 98 S K U P A J 323o254 100,0 408.964 100,0 127 104 Za ustvarjanje celotnega prihodka v višini 408.964 tisoč din so organizacije družbenih dejavnosti porabile 142.512 tisoč din porabljenih sredstev. Porabljena sred-stva so se povečala v primerjavi z letom 1976 za 20%. Stopnja povečanja porabljenih sredstev je za 7 indeks-nih točk počasnejša kot stopnja povečanja celotnega prihodka. Tako se je udeležba porabljenih sredstev v celotnem prihodku zmanjšala od 33,6 % v letu 1976 na 31,8«,, v letu 1977. Stroški poslovanja organizacij družbenih dejavnosH zaostajajo za povečanjem celotnega prihodka v obeh področjih, vendar ne v vseh panogah. Tako so se rela-tivno bolj povečala porabljena sredstva kot celotni pri-hodek v panogi znanstvena in raziskovalna dejavnost in v panogi kultura, umetnost in informacije. Relativno najmanj pa so se povečala porabljena sredstva glede na doseženi celotni prihodek v zdravstvenem varstvu, kjer se je udeležba porabljenih sredstev v celotnem prihod-ku zmanjšala od 26,1 % na 23,9 % in v socialnem varstvu od 32 % na 29,5 %. Organizacije družbenih dejavnosti so v letu 1977 ustvarile 290.246 tisoč din dohodka, kar je za 30% več kot v letu 1976. Planirana višina dohodka je bila v ce-loli realizirana oziroma celo presežena za 0,9",). Višji dohodek kot v preteklem letu so imele vse pa-noge, čeprav niso vse dosegle predvidene višine. Z relativno visokim odstotkom zaostaja za planirano višino dohodka pri organizaciji Zavod Tivoli v panogi telesna kultura in šport (indeks 96) in panoga izobraževanja, kjer so organizacije realizirale kljub za 29 % višjemu celot-nemu prihodku le 97 % predvidene letne višine. S čistim dohodkom razpolagajo delavci v združenem delu in ga. delijo v skladu s svojimi samoupravnimi akti za osebne dohodke in skupno porabo ter za razvoj in razširitev materialne osnove dela, kot tudi za obliko-vanje in obnavljanje rezerv. Povečanje čistega dohodka je pri delitvi čistega do-hodka vplivalo le na povečanje deleža sredstev, name-njenih za osebno in skupno porabo in sredstev rezerv, medtem ko se je delež sredstev namenjen za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela kljub povečanju čistega dohodka močno zmanjšal. Delež sredstev za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela se je v razdeljenem čistem dohodku zmanj-šal v vseh panogah družbenih dejavnosti, relativno naj- bolj v panogi izobraževanje, od 10,8% na 5,9%. V všeh ostalih panogah se giblje udeležba od 0,1 % v pa-nogi telesna kultura in šport (Zavod Tivoli) do 11,9% v znanstveno raziskovalni dejavnosti (Inštitut za turbin-ske stroje). Višina sredstev iz čistega dohodka, namenjena za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organiza-cijah združenega dela, je po zaključnih računih za leto 1977 znašala 249.720 tisoč din in je bila za 30% višja kot v letu 1976. Pri tem so se sredstva za osebne do-hodke povečala za 28 % in znašala 219.137 tisoč din, sredstva skupne porabe pa 30.583 tisoč din in so bila za 60 % višja. Planirana v.išina sredstev za osebne do-bodke je bila presežena za 3,1 %. Z izjemo panoge so- cialno varstvo so vse panoge družbenih dejavnosti pre-segle planirano višino sredstev za osebne dohodke. Gibanje osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih je počasnejše kot v gospodarstvu (indeks 118) in tudi njihova poprečna višina je kljub ugodnejši kvalifikacijski strukturi le za 5 % višja. Poprečni izplačani čisti osebni dohodek zaposlenih so se povečali hitreje kot življenjski stroški v vseh pano-gah, z izjemo izobraževanje, kjer je bilo povečanje oseb-nih dohodkov manjše (indeks 112) kot so se povečali življenjski stroški. Pri tem je potrebno omeniti, da je v panogi izobraževanje zaposlenih 42 % vseh delavcev za-poslenih v družbenih dejavnostih na območju občine. •Čisti osebni dohodki na' delavča: "" ~ Oseb7dohodki""in ~ $ mosocni cisti Področje oz. . sred.skupne porabe osebnii dohočki na Danoge na delavca (v din) clelavca (v din) nii;"i:in:—~"—i-mz—i-tji: ";¦ _______________1976___1977____tlt___1976____1977_____1 IZOBRAŽEVANJE IN EULTHRA 89.347 10?. 727 116 4.960 5.658 114 Izobraževanoc 91.346 1O4.G73 115 5-122 5.-740 112 Znanstv. razisk. dejavTiost 110.714 136,709 124 5- 731 7.??A 126 Kiilt.umetn.In informacije 79-204 97.L19 124- 4,323 5« 088" 118 Teles.kult.in šp. 72.089 83.'768 116 3-920 4.614 118 ZDRAV.IiT S0C.VAR. 81.302 93-762 119 4.366 5*116- 117 Zdravstv. varstvo 88.979 107.994 121 4.984 5-7^3 115 Sccialno varstvo 71.246 83.735 118 . 3.556 4.390 124 8KUPAJ 85.680 100,653 118 4.639 5-419 116 V družbenih dejavnostih je bilo v letu 1977 poprečno zaposlenih 2.593 delavcev. Stevilo zaposlenih se je po-večalo v primerjavi z letom 1976 za 310 delavcev ali za 14 %. Vendar imata dve organizaciji: Izobraževalni cen-ter Titovi zavodi in Osnovna šola Veljko Vlahovič iz izobraževalne dejavnosti in Dom starejših občanov v ustanavljanju iz socialne varstvene dejavnosti podatek le za leto 1977. Omenjene organizacije zaposlujejo 115, 45 in 10 delavcev. Brez teh organizacij bi se število za-poslenih v letu 1977 povečalo le za 7%, in sicer v izo-braževalni dejavnosti za 4% in v socialno varstveni de-javnosti za 15 %. Tudi če ne upoštevamo organizacij, ki imajo podatke le za leto 1977 je odstotek povečanja števila zaposlenih v družbenih dejavnostih na območju občine visok, saj znaša 7 % in močno presega dinamiko zaposlovanja v gospodarstvu občine (2,2%). Število zaposlenih se je posebno močno povečalo v področju zdravstveno socialno varstvo in to v socialni varstveni dejavnosti, za 15 %. Z izjemo znanstvene raz-iskovalne dejavnosti (Inštitut za turbinske stroje) in v telesnokulturni dejavnosti, kjer je število zaposlenih v primerjavi z letom 1976 za 1% oziroma 2% manjše, se je v vseh panogah družbenih dejavnosti število zapo-slenih povečalo hitreje kot poprečno v gospodarstvu. 2. Izobraievanje Na področju vzgoje in izobraževanja so se sprejete smemice pri uresničevanju družbenega plana za obdob-je 1976—1980, v letu 1977 uresničevale v okviru objek-tivno danih materialnih pogojev. O kompleksni problematiki vzgoje in izobraževanja je razpravljala skupščina občine na skupnem zasedanju s skupščino občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana-Siška v cilju, skupnega pristopa k razreševanju perečih problemov na tem področju posebnega družbenega po-mena. Pri tem so delegati na skupnem zasedanju zborov obeh skupščin ugotovili, da so na področju vzgoje in izobraževanja v letu 1977 še vedno prisotna nekatera pereča vprašanja, ki bi jih bilo potrebno postopno raz-rešili in sicer: — na osnovnih šolah na območju občine je tudi v letu 1977 še vedno prisoten dokaj velik kadrovski de-ficit, — kot posebno vprašanje, ki bo terjalo neodložljivo razrešitev je vedno bolj prisotno dejstvo, ki se odraža v pomanjkanju stanovanj za prosvetne delavce, — tudi pomanjkanje sredstev za investicijsko vzdrže-vanje obstoječih osnovnošolskih . objektov piedstavlja eno izmed vprašanj, ki ga bi bilo potrebno čimprej ustrezno razrešiti, da bi se izognili družbem škodi. Ne glede na te in druge objektivne težave in pro-bleme pa se naloge na področju vzgoje in izobraževa-nja v glavnem v letu 1977 uresničene kot je bilo to z okvirnim programom sprejeto in sicer: — izvajanje osnovne dejavnosti zajema obvezen osnovnošolski pouk, ki ga v letu 1977'78 obiskuje 7.550 učencev, od katerih je vključenih v podaljšano bivanje 22 % ali 1.629 učencev, — v celodnevni šoli je vključenih 890 učencev ali 12 ° i, vseh šolarjev, — glede nadaljnjega razvoja celodnevne šole na ob-močju občine se v letu 1977 zaradi objektivnih razlogov ni mogla vključiti v izvajanje celodnevnega pouka nova šola v Kosezah, — sredstva za financiranje programa občinske izobra-ževalne skupnosti so se v letu 1977 zbirala iz BOD po stopnji 3,36% v času začasnega financiranja, v času od 1. 8. do 31. 12. pa po stopnji 2,42%, — pravtako je občinska izobraževalna skupnost za-gotovila sredstva za vzajemnost in soltdarnost, ki jo iz-vaja republiška izobraževalna skupnost, — zagotovili so sredstva za razširjeni del programa, v katerem je bil zajet povečan obseg zaradi novih učnih oddelkov, oddelkov PB in COS. Večji del potreb razši-ritve dejavnosti narekuje naravni in doselitveni preliv predšolskih in osnovnošolskih otrok, ter novozgrajeni OŠ objekti, — v letu 1977 so pospešeno usmerjali napore v iz-oblikovanju programskega koncepta za razvoj usmerje-nega izobraževanja v občini, izhajajoč iz sedanjih in bodočih potreb združenega dela v Ljubljani kol celoti, — zgrajena je nova osnovna šola v Kosezah (24 učil-nic, velika in mala telovadnica, zaklonišče in kuhinja), — zgrajen je bil prizidek pri osnovni šoli Zvonko Runko (učilnice za izvajanje predmelnega pouka, velika in mala telovadnica, večnamenski prostor in zaklonišče), — pri osnovni šoli Franc Marn je bil predan namenu prizidek (telovadnica, kuhinja, jedilnica, večnamenski proslor in zaklonišče), — realizirali so nekaj najnujnejših popravil na obsto-ječih osnovnošolskih objektih. Potrebe so občutno večje in se na nekaterih objektih zato povzroča že večja ma-terialna škoda, _— v letu 1977 so pristopili k integracijskim procesom OS na območju občine. Izdelana je bila analiza obstoje-čega stanja in na tej podlagi podani predlogi za inte-gracijo OŠ. Delavci v delovnih organizacijah (OŠ) so akcijo sprejeli na elaborat pa so imeli nekatere pripom-be, katere naj bi v letu 1978 uskladili. 3. Raziskovanje V prvih mesecih letošnjega leta je občinska razisko-valna skupnost izdelala obširno analizo ankete o stanju investicijske dejavnosti v proizvodnih delovnih organi-zacijah občine. Analiza je bila objavljena v posebni pri-logi »Tribune« kot delegatsko gradivo za skupno zase-danje skupščine skupnosti in občinske skupščine. Ana-liza je pokazala, da v resnici posvečajo potrebno pozor-nost inovacijski dejavnosti le velike in nekatere večje delovne organizacije, kar dokazuje, da pomen inovacij-ske dejavnosti še ni prodrl v vse proizvodne delovne organizacije v občini. Na skupnem zasedanju zbora zdru-ženega dela, družbenopolitičnega zbora in občinske raz-iskovalne skupnosti je bila sprejeta vrsta sklepov v smeri k boljšemu organiziranju, tako poklicne inovacij-ske dejavnosti, kot množične. V drugi polovici leta je bil organiziran sestanek med delegati in raziskovalci v Medvodah, katerega so se udeležili raziskovalci organizacij združenega dela: Color, Donit, Tekstilna in Aero. Da bi že srednješolsko mladino zainteresirali za pre-učevanje narave in družbe ter procesov, ki v njih te-čejo, po drugi strani pa, da bi navajali mladino na so-dobne metode dela, ki se pri teh preučevanjih uporab-ljajo, je občinska raziskovalna skupnost razpisala na-gradne naloge na temo o pomenu znanstveno-raziskoval-nega dela. Da je bil ta pristop primeren in koristen, do-kazuje primer dijakov gimnazoje v Sentvidu, ki je raz-iskovala razmere rečice Gameljščice. Delo teh dijakov dokazuje, da je pri raladini prisoten čut za opazovanje okolja, v katerera živimo. Z namenom, da bi pospešili delovanje občinske raz-iskovalne skupnosti kot pospeševalca in popularizatorja znanstveno-razvojnih raziskovanj, so pristopili k poži-vitvi izvršilnega odbora občinske raziskovalne skupnosti s pritegnitvijo novih članov. Formirana je bila komisija za inovacijsko dejavnost, ki si je kot prvo nalogo zastavila izdelavo samouprav-nega sporazuma o pospeševanju inovacijske dejavnosti v OZD. Občinska raziskovalna skupnost je bila tudi posred-nik zbiranja raziskovalnih potreb na odprti natečaj za prijavljanje raziskovalnih nalog, ki ga je z letošnjim letom uvedla Raziskovalna skupnost Slovenije. Razisko-valne potrebe so sporočile le nekatere večje delovne organizacije. Potrebe sp bile javljene z različnih delov-nih področij, zaradi česar usklajevanje med njimi ni bilo potrebno in so v sprejeti obliki posredovane Raz-iskovalni skupnOsti Slovenije. Občinska raziskovalna skupnost se je uveljavila kot pobudnik inovacijske dejavnosti v Šiški in kot enako-praven partner v skupščinskem sistemu občine pri obrav-navanju razvojnih vprašanj. 4. Zdravstvo Izvajanje smernic na področju zdravstvenega varstva občanov v letu 1977 se je v okviru Zdravstvenega doma Siška in zdravstvenih enot Sentvid in Medvode odvijalo v okviru sprejetega programa za leto 1977. Ocenjuje se, da je fizični obseg storitev v osnovnem zdravstvenem varstvu porastel za okoli 7 °..o in pri tem število bolnikov za okoli 5%. Največji porast izkazuje zobozdravstveno varstvo — prek 14% povečanje fizičnega obsega. Po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti, ki opravlja strokovna opravila tudi za občinsko zdravstve-no skupnost je bilo na področju regionalnega zdravstva opravljenih za 91 milijonov din več storitev, kot je bilo dogovorjeno s sporazumi o menjavi dela. Največje pre-seganje je izkazano v specialističnem in zobozdravstve-nem varstvu, medtem ko so odhodki za zdravila zdrav-stveno varstvo v tujini in zdravstveno varstvo študen-tov nižji kot je bilo načrtovano. S področja investicij lahko ugotavljamo, da uspešno poteka gradnja prizidka Zdravstvenega doma v Siški in da je predana namenu zobna ambulanta pri osnovni šoli Stane Kosec, Smartno. Načrtovana gradnja obratne ambulante Litostroj se kljub zbranim finančnim sred-stvom in izdelanemu projektu zaradi spremembe GUP prenaša v leto 1978. 5. Otroško varstvo V letu 1977 si je občinska skupnost za otroško var-stvo Ljubljana-Siška prizadevala, da bi se v drugem letu srednjeročnega razvoja otroškega varstva v občini in mestu pospešeno razreševaH vsi prisotni problemi v cilju realizacije s samoupravnim sporazumom sprejetih ciljev in nalog. Na področju investicijskih vlaganj v izgradnjo novih prostorskih kapacitet je občinska skupnost za otroško varstvo: — sofinancirala izgradnjo objektov iz prvega samo-prispevka in pri tem združevala potrebna sredstva ozi-roma ustrezni delež pri mestni skupnosti za otroško var-stvo. Pričeta je gradnja VVZ Koseze s kapaciteto za 160 otrok, namenu je bil predan prizidek pri VVZ Litostroj s kapaciteto za 160 otrok, za VVZ Medvode za 120 otrok. pa se je pripravila dokumentacija. V Pirničah je bila dokončana adaptacija šolskega objekta in pridobljen pro-stor za 60 predšolskih otrok, za VVZ v Smledniku pa se je pripravila tehnična dokumentacija. — Naročena je izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo prizidka pri VVZ Andersen. S prizidkom se bodo pridobile tri enote s pripadajočimi funkcionalnimi prostori, za varstvo in vzgojo telesno in duševno priza-detih predšolskih otrok. Občinska skupnost otroškega varstva je v letu 1977 razširila dejavnost še na: — varstvo predšolskih otrok v drugih družinah. V letu 1977 je bilo v družinsko varstvo na novo vključenih 20 otrok do 3 let starosti, — vzgojo predšolskih otrok, ki niso vključeni v VVZ. Pri tem gre zlasti za izvajanje obveznega 80-urnega pro-grama za otroke v starosti 5 let, ki niso vključeni v VVZ, kot tudi za otroke drugih starosti, — sodelovanje pri nadaljnjem urejanju športno-re-kreacijskih površin in igrišč v posameznih krajevnih skupnostih v cilju, da bi pridobili čim več urejenih igriščnih površin za otroke. Pri tem je občinska skupnost OV sufinancirala tovrstno investicijsko dejavnost v okvi-ru danih finančnih možnosti, — organiziranje letovanj in dnevnih letovanj za otroke, — financiranje in sofinanciranje izobraževanja vseh profilov kadra v VVZ, da bi tako postopoma izpopolnili perečo kadrovsko vrzel. Pri tem gre za dodatno izobra-ževanje varuhinj in vzgojiteljic in laičnega kadra, ki naj bi pridobil vsaj minimalno in ustrezno izobrazbo in osposobljenost za delo z otroki v okviru letovanj in dnevnih letovanj, za delo z otroki na igriščih, v družin-skem varstvu itd. — razreševala stanovanjska vprašanja zaposlenih de-lavcev v VVZ, s lem da je 3 % od vseh s finančnim na-črtom opredeljenih sredstev namenila razreševanju teh izredno perečih vprašanj. — razreševanje prisotne problematike v zvezi z na-daljnjim poenotenjem diferenciranega plačevanja oskrb-nin v VVZ (enolna lestvica soudeležbe staršev za vse VVZ v Ljubljani), — razreševanje vseh perečih vprašanj, ki se nave-zujejo na naloge in cilje skupnega pomena v Ljubljani. 6. Kultura V letu 1977 so bila osnovna idejno-politična izhodišča naše kulturne dejavnosti Titovi in partijski jubileji, ki so dali bogato vsebino manjšim in masovnim kulturnim prireditvam in manifestacijam. Občinska kulturna skupnost Ljubljana-Šiška je v letu 1977 razvijala predvsem tiste oblike posredovanja kul-ture, ki so bile dostopne delovmim ljudem in občanom in ki so najbolj prispevale k širjenju moralno-etičnih vrednot in sooialistične zavesti. Nosilec kulturne akcije je bila Zveza kulturnih orga-nizacij Ljubljana-Šiška. Ena od važnejših nalog ZKO v letu 1977 je bila usmerjanje kulturne dejavnosti v delovne organizacije, kjer so več ali manj uspešno zdramili sindikalne organl-zacije, da so začele kulturno ustvarjalnost in dejavnost ter hotenje po kulturnem sprejemanju vse bolj podpi-rati in usmerjati. Viden premik na kulturnem področju je bil v tovarni Litostroj, Tekstilu — Tkalnica Vižmarje, Lek, Avtomon-taži in drugod. Kulturni animatorji v teh tovarnah so se zelo zavzeli za razvijanje in širjenje raznih oblik kul-turnega dela. Tudi v krajevnih skupnostih zlasti v obrobnem pre-delu naše občine je bilo opaziti večje premike v aktiv-nosti na kulturnem področju. V Sentvidu in Pirničah sta bila ustanovljena dva PIKUD, ki vzgajata mladi rod v aktivne kullurne ani-matorje. Razširjen je stik z JLA, saj so bili pripadniki JLA stalni gostje na kulturnih prireditvah. Pri vsem lem delu so vodila izhodišča 2. Kongresa ZKO Slovenije, ki je dal poseben poudarek ljubiteljski kulturni dejavnosti v osnovnih celicah dela, življenja in vzgoje ljudi, občanov in mladine. Velik uspeh je zabe-ležila tudi DPD Svoboda Medvode, ki je v stremljenju za pomladitev kadrov organizirala dramsko šolo za mla-dince in pionirje ter zelo razširila krog mladine kvalitet-nih igralcev. V Medvodah je nastopilo kar 66 različnih gledaliških ustvarjalcev od pionirjev, mladine in starej-ših članov. V pretekli sezoni so mladi Medvodčani imeli skupno 71 nastopov od lega oder mladih in pionirjev kar 66 krat. Na področju likovne umetnosti sta bili 2 razstavi, iz te sredine so izšli tudi scenariji za večje manifestacije bodisi v domačem okolju, bodisi v občinskem merilu, Viden napredek je napravila »Godba na pihala Med-vode«, ki je s svojim 1.000. nastopom uspešno izvedla soliden program. »Godba Litoslroj« pa je s svojimi načrti z lastno glas-beno šolo za pridobivanje šolanih kadrov zabeležila oči-len premik v kulturni dejavnosti. Prav tako doživlja novo prebujanje Folklorna skupina »Emona«. Moški pev-ski zbor ZZB NOV »Karol Pahor« in »Pevski zbor Avto-montaža« je samoiniciativno pr.irejal nastope v naših šolah, »Karol Pahor« pa je nastopal celo v Trstu. V KUD Oion Zupančič, Sora in KUD Tacen delujejo člani, ki poleg petja gojijo še recitacije in folkloro. Lutkovno gledališče >-J. Pengov« je sicer profesional-no gledaiišče in kot tako neutrudljiv dejavnik v naši ob-čini, predvsem na področju vzgoje in zabave mladih. Tudi v nekaterih KS je v letu 1977 zopet oživela kul-turna dejavnost. Zlasti aktivni so bili v KS Šercerjevo. V letu 1977 je izvedbo zaključne prireditve »Naša beseda 77« mesto Ljubljana zaupalo direktno občini Siška. Praznovanje občinskega praznika je ZKO organizirala tako, da se je ob večerih ves teden na Trgu prekomor-skih brigad odvijal kulturni program, v katerem so sode-lovale vse organizacije in skupine v občini Ljubljana-Šiška ter šole in gostje iz Kavadarcev. 7. Socialno skrbslvo Izvajanje smernic na področju socialnega skrbstva območja Ljubljana-Siška se je v letu 1977 uresničevalo v skladu s programom dejavnosti socialnega skrbslva za to leto in v okviru danih materialnih pogojev. Pri zaključni oceni letne dinamike in skladnosti v uresničevanju dogovorjenih razvojnih usmeritev srednje-ročnega obdobja ugotavljamo: — da se je v primerjavi s hitrim porastom prebival-stva v Siški, povečalo tudi število uporabnikov social-nega skrbstva, — da je socialno ogroženim občanom zagotovljena z dvigom družbene denarne pomoči v obliki edinega vira in dodalnega vira preživljanja, trdnejša osnova njihovi socialni varnosti, — da je poenotena višina edinega vira za vse upra-vičence do te družbene denarne pomoči v Ljubljani, — da je skupnost socialnega skrbstva z notranjim rebalansom zagotovila tudi sofinanoiranje nekaterih de-javnosti dopolnilnega programa, ki so bile izločene iz programa v letu 1977: regresiranje bivanja otrok v VVZ, regresiranje šolske prehrane tudi za obdobje od 1. 9. — 31. 12. 1977, — da je z revalonizacijo programa 1977 bilo zago-tovljeno sofinanciranje humanitarnih organizacij in dru-štev, klubov zdravljenih alkoholikov in letovanje otrok, — da je občinska skupnost socialnega skrbstva v le-tu 1977 prevzela tudi nove finančne in delovne obvez-nosti, ki izhajajo iz zakonskih predpisov: izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v te-lesnem in duševnem razvoju, priznavanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti. Tako so z uveljavitvijo statusa rejnic, ki zadoščajo danim kriterijem, te rejnice tudi zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovane od leta 1975 dalje. — da je Dom starejših občanov v Dravljah pričel de-lovati z zakasnitvijo oz. ni bil odprt v letu 1977 kakor je bilo planirano. To je tudi vzrok manjšemu številu uporabnikov splošnih socialnih zavodov v tem letu (od planiranih) in manjšo porabo sredstev na tej postavki programa skupnosti. Preostala sredstva iz omenjenega naslova je skupnost nakazala Domu v Dravljah za zago-tovitev nemotenega začetka poslovanja tega splošnega socialnega zavoda, — da se občinska skupnost socialnega skrbstva pre-malo vključuje v uresničevanje nalog s področja obramb-nih priprav in zakona o ljudski obrambi in družbeni sa-mozaščiti, — da Center za sooialno delo kot neposredni stro-kovni izvajalec programa socialnega skrbstva, v svoji kadrovski zasedbi še ni usklajen z republiškim številč-nim normativom za to dejavnost, kar bo delno realizi-rano v letu 1978, — da je občinska skupnost v celoti izvajala zadane naloge in obveznosti do skupnih nalog republiškega in mestnega meiila ter solidarnostnega prelivanja v Ljub-ljani. Varstvo borcev in invalidov Služba za zadeve borcev NOV, vojaških vojnih inva-lidov, borcev in prostovoljcev iz 1912 do 1919 in žrtev fašističnega nasilja je v skladu z zveznimi in republiški-mi predpisi, oboinskemu odlaku in smernicami družbeno političnih orgaraizacij oboine zadovoljivo reševala celotno socialno zdravstveno problematiko borcev in iavalidov NOV. V letu 1977 je obravnavala služba za borce NOV in vojaške vojne invalide po uradni dolžnosti in na podlagi vlog strank 1.210 vojaških vojnih invalidskih upravičen-cev, od tega 571 osebnih invalidov VVI in nad 600 osta-lih udeležencev NOB. Za navedene vojaške invalide in udeležence NOB je bila izvršena valorizacija invalidnin in priznavalnin, urejeno vprašanje zdravljenja in okre-vanja ter izplačana odobrena denarna pomoč. Za potrebe vojaških vojnih invalidov in družinskih upravičencev je bilo izplačano iz zveznega proračuna za 1977. leto 14,000.000,— din. Ostalim udeležencem NO3 pa je bilo po občinskem odloku in sklepih komisije za zadeve borcev in invalidov NOV izplačane denarne po-moči iz proračuna občine v skupnem znesku 3,026.097,— din. Vsa izplačila so bila izvršena v skladu s planiranimi in odobrenimi sredstvi iz občinskega proračuna za 1977. leto. V 1977. letu je bil sprejet republiški družbeni dogovor, po katerem se določajo enotne priznavalnine udeležen-cem NOB. Določen je tudi postopek za pridobitev potreb-nih finančnih sredstev za pasivne občine. Po sklepu iz posvetovanj predstavnikov ZZB NOV ljubljanskih občin se v Ijubljanskih občinah poenoti kri-terije za izplačevanje ostale družbene pomoči in potreb-nega zdravljenja udeležencev NOV. Sprejeti sklepi so upoštevani v novem občinskem od-loku skupščine občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS štev. 2/78). Po tem odloku se razširja malerialna skrb rlružbe za boljše reševanje socialno zdravstvenega sta-nja udeležencev NOB. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV in upravni organ skupščine občine Ljubljana-Šiška sta že v 1977. letu pristopila k izvajanju določil sprejetega druž-benega dogovora o priznavalninah in drugih oblik druž-bene pomoči, ki so upoštevane v novem občinskem od-loku o družbeni skrbi za udeležence NOB. 8. Telesna vzgoja Tako kot smo ob polletnem pregledu uresničevanja smernic za leto 1977 ugotovili bistvene vsebinske pre-mike v telesni kulturi v smer razvoja množičnosti in športne rekreacije, kakor tudi razvoja vrhunskega špor-ta, ob rezultatih celoletne aktivnosti, lahko ugolovimo: — bistven napredek na področju množičnosti tako v akcijah na področju VVZ, SSD I. in II. stopnje, orga-nizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, akcijah učenja (plavanje, smučanje v okviru šole v naravi, trim akcij in športno političnih manifestacij). V teh akcijah je sodelovalo preko 40.000 občanov na-še občine, kar je nedvomno izreden uspeh. Tak bistven napredek na področju telesne vzgoje je bil možen le na podlagi strokovno dobro pripravljenega programa za leto 1977 kakor tudi neposrednega vklju-čevanja vseh dejavnikov v občini. 9. Stanovanjska graditev S Smernicami za leto 1977 je bila predvidena izgrad-nja 1.027 stanovanjskih eniot v soseskah ŠS-7/1 Nove Dravlje, ŠS-9 Koseze, SS-5 Pavšičeva ulica, ŠS-10 Dra-veljska gmajna in MeS-7 Medvode-Preska. Pri realizaciji plana stanovanjske izgradnje v letu 1977 je prišlo do odstopanja zaradi nekaterih zamud v letu 1976 in saraega poleka priprav v letu 1977. Odstopanja so nastala pred-vsem v številu dograjenih stanovanj po posameznih so-seskah. Tako smo v letu 1977 izgradili: v ŠS 7/1 280 stanovanj v ŠS 5 (Pavšičeva) 117 stanovanj individualna usmerjena gradnja 30 objektov individualna neusmerjena gradnja 44 objektov Dograjen je tudi Dom za starejše občane z zmoglji-vestjo 200 oskrbovancev. Glede na zaostanek tudi v letu 1976, ko je bilo izgra-jemh le 690 stanovanj, imamo trenutno v gradnji blizu 3.000 stanovanj, od katerih se pričakuje dokončanje v letu 1978 okoli 1.900. 10. Komunala V celem letu 1977 je še potekalo redno delovanje in financiranje kolektivne komunalne dejavnosti (javna razsvetljava, vzdrževanje cest, javna higiena, javne ze-lenice in parkovni gozdovi) iz splošne porabe. Poleg te-ga je bila zadovoljena redna dejavnost individualnih ko-munaln.ih potreb ob rednem vzdrževanju komunalnih na-prav. Pri celotni navedeni dejavnosti pa se je stremelo za racionalno porabo finančnih sredstev. V okviru vre-menskih možnosti, glede na zimski čas, se je nadaljevalo z izgradnjo individualnih in kolektivnih komunalnili na-prav v skladu s sprejetimi programi komunaluih delovnih organizacij. Pri tem pa je bilo vključeno sodelovanje krajevnih skupnosti. 2e v mesecu marcu se je začelo z izgradnjo II. faze Toplarne Šiška z dvema kotloma s po 50 Gcal'h. En kotel je bdl dokončan, drugi pa dan v poskusno obrato-vanje. V I. trimesečju se je začelo tudi z gradnjo tehnič-no-obratnega objekta (delavnice, skladišča). Poleg tega je bil dograjen vročevod od Toplarne Siška do Stegen in od Celovške do Avtotehne, kar je omogočilo odstranitev kotlarne ob Celovški cesti. Nadaljevale so se priprave za izgradnjo plinovoda in plinskega omrežja za zemeljski plin ter priprave za re-alizacijo mestnega programa porabe presežnih sredstev posojila za ceste na območju občine. Pričelo pa se je z izgradnjo I. faze Celovške ceste in Tacenskega mostu, kar je skladno s programom SIS za izgradnjo 10-letnega programa cest in programov re-publiške skupnosti za ceste. Pomembno je tudi to, da je bila dokončno opredeljena trasa avtoceste. Glede na navedeni investiciji se je po občinskem programu pričelo z gradnjo železniškega podvoza v Viž-marjah. V letu 1977 ni bilo mogoče uvesti, tako kot je bilo programirano, nove avtobusne proge v ŠS-10 Dravelj-ska gmajna iz razloga, ker ni bilo sredstev za nabavo novih voail. Nedvomno je velikega pomena, da je bila v tem ob-dobju ustanovljena samoupravna komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška. V okviru mesta smo sodelovali pri ustanavljanju enotne samoupravne interesne skupnosti za varstvo zra-ka. V oboini Ljubljana-Siška smo dosegli zadosten odziv podpisnikov. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Šiška je v teia času začela z akcijo za ustanovitev odborov za varstva okolja po krajevnih skupnostih. V tem času je bil izvršen podpis za pristop k druž-benemu dogovoru o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbene-ga pomena na območju ljubljanskih občin ter izveden pristok za podpis samoupravnega sporazuma o načinu soodločanja in o določitvi števila delegatov uporabni-kov komunalnih storilev v komunalnih organizacijah na območju mesta Ljubljane in o načinu delegiranja teh delegatov. V sredini obravnavanega obdobja je bil po zaključe-ni javni razpravi sprejet Zakon o upravljanju in razpola-ganju s stavbnim zemljiščem. V vsej komunalni dejavnosti, v komunalnih delov-nih organizacijah, v krajevnih skupnostih in drugih or-ganizacijah smo izvajali programe ljudske obrambe, var-nosti in družbene samozaščite. 11. Urbanizem V letu 1977 se je pristopilo k izdelavi bilance celot-nega prostora občine Šiška, saj vse bolj izstopa v ospredje neskladje prostorskega razvoja občine, pred-vsem v naselitvi prebivalstva in razporeditve proizvod-nih objektov ter infrastrukture. Pričeli smo z izdelavo sprememb in dopolnitev urbanističnega programa in ur-banističnega načrta mesta Ljubljane, s katerimi predvi-devamo izvesti uskladitev obstoječih dokumentov s spremenjenimi gospodarskimi in družbenimi interesi. Delno smo že, obslaja pa še naprej, kot prioritetna nalo-ga — opredelilev in sprostitev rezervatov za infrastruk-turne posege v prostor, odpiranje novih proizvodnih con, ter tako skupaj z združenim delom, krajevnimi skupnostmi, SIS, drugimi občinami in mestom, oprede-liti in uravnotežiti v medsebojnem odnosu centralne, pro-izvodne in stanovanjske zazidljive površine ter odnos do kmetijskih proizvodnih površin. V okviru mesta se je nadaljevalo z izdelavo koncep-ta dolgoročnega razvoja mesta »Ljubljana 2000« z urba-nističnim programom in urbanističnimi načrti mesta. Sočasno s pričetkom izdelave sprememb in dopolni-tev urbanističnega programa in načrta mesta, se je pri-stopilo k dopolnitvam bazičnih urbanističnih dokumen-tov za zaključena prostorska območja: Medvode, Podu-tik,. Soseska 6, 4/3, 5/1, Šmartno-Tacen-Gameljne, Stane-žiče in drugi. Poseben poudarek je bil dan panovni preverbi in-tenzitete izrabe površin v poslovnih conah ter naroče-na novelacija zazidalnih načrtov: v ŠM 1, ŠP 2 in 3, ŠP 8. Hkrati je v pripravi predlog spremembe GUP za prekvalifikacijo institutske cone ŠI 4 v poslovno ŠP 10. Posebno pomemben je sprejem kmetijskega prostor-skega plana, v katerem se morajo uskladiti vsi interesi poseganja v prostor. S tako zastavljeno aktivnostjo že-limo dopolniti urbanistično dokumentacijo, ki bo postala sestavni del novelacije GUP. 12. Krajevne skupnosti V letu 1977 so bile v okviru začrtanih smernic za uresničevanje družbenega plana naše občine za obdobje 1976—1980 na področju delovanja KS opravljene na-slednje naloge: — V okviru nadaljnjega razvoja delegatskega siste-ma po posameznih KS so bile ustanovljene skupne de-legacije delavcev in delovnih ljudi ter občanov za dele-giranje delegatov v skupščine komunalne in protipožar-ne interesne skupnosti. Skupna delegacija je sestavljena iz delegatov, ki jih v KS delegirajo TOZD in druge de-lovne skupnosti in delegatov, kii jdh izmed krajanov de-legira zbor delegatov KS. Tako sestavljena delegacija predstavlja trdno vez med delovnimi ljudmi v združenem delu in delovnimi ljudmi in občani, ki živijo na območju posamezne KS. Ta novo oblikovana skupna delegacija predstavlja v okviru ljubljanskih občin v nekem smislu posebnost, kajti ostale občine delegirajo delegate v ko-munalno in protipožarno skupnost izmed delegatov skup-nih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine sa-moupravnih interesnih skupnosti. — V zvezi s financiranjem KS naj poudarimo, da so bile le-te financirane iz treh oziroma štirih virov, in si-c.er: za izvajanje delegatskega sistema so bila KS dode-Ijena sredstva iz splošne porabe, ki jih le-te prejemajo vsakomesečno po dvanajstinah in so bila KS razdeljena na osnovi določil zadevnega samoupravnega sporazuma. Nadalje realizirajo izvajanje SS o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in prograniov razvoja KS v občini Ljubljana-Šiška. Lahko ugotavljamo, da so bile realizirane vse naloge, sprejete z letošnjim programom razvoja, razen pnidobitve prostorov v KS Hinko Smrekar in za novo ustanovljeno KS Draveljska gmajna. Kot tretja oblika financiranja KS oziroma reali-zacija posameznih nalog predvidenih v programih dela za letošnje leto so akcije financirane z udeležbo h kra-jevnemu samoprispevku. V ta namen je bilo v letu 1977 v okviru združenih sredstev delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti zagotovljeno za financiranje planov in programov razvoja KS 500.000 din, v skladu za ceste 1,500.000 in v okviru posebnega računa prispevka za uporabo stavbnega zemljišča 1,800.000 din. Po realizira-nih delih in sprejetih planih del, katerih realizacija je v teku, ugotavljamo, da so sredstva, predvidena za ude-ležbo h krajevnemu samoprispevku, v celoti izkorišče-na, čeprav so napram letu 1976 podvojena. — V zvezi z uskladitvijo statutov KS z zakoni, pred-vsem s področja družbene samozaščite, ljudske obrambe in delovanju delegatskega sistema, da so bile s spreje-mom statuta občine, po KS tudi sprejeti predlogi spre-memb in dopolnitev statutov KS. — V zvezi s sodelovanjem z družbenopoliličnimi or-ganizacijami, predvsem pa s SZDL kot fronto vseh so-cialističmh sil naj poudarimo, da je le-to potekalo skozi celo leto, predvsem pa ob sprejemanju in formiranju posameznih interesnih skupnosti. Se tesnejše sodelova-nje pa je bilo vzpostavljeno v času konkretnih priprav na izvedbo volitev v letu 1978. Ob pripravah na volitve je že skozi celo leto prisotno vprašanje preveritve orga-¦niziranosti oziroma razdvojitve ali ustanovitve novih KS, kjer pa je predstavljalo glavno oviro vprašanje za-gotovitve prostorov za delovanje delegatskega sistema po posameznih krajevnih skupnostih, tako da do reorga-nizacij KS ni prišlo. 13. Kadrovska politika V letu 1977 so bile na področju izvajanja družbene-ga dogovora o temeljih kadrovske politike in samo-upravnega sporazuma o štipendiranju učencev :n štu-dentov v občini Ljubljana-Šiška opravljene nasiednje na-loge: — Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve je skupno z delegati skupne komisije podpisnic družbenega dogovora vseskozi sodelovala pri izvedbi razpisnih postopkov za zasedbo delovnih mest individu-alnih poslovodnih organov DO in TOZD. Pri tem je bi-stvena naloga delegatov, ki so delegirani v razpisne ko-misije skrbeti, da so razpisni pogoji in celoten poslopek realizirani v skladu z določili družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. — Glede na sprejeti zakon o združenem delu in še nekaterih ostalih zakonov, je bilo potrebno dopolniti ozi-roma v nekaterih določilih spremeniti družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike SRS. Imenovana je bila delovna skupina, ki pripravlja samoupravni sporazum — delovni osnutek za območje ljubljanskih občin. — Na področju štipediranja je IO skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma obravnaval novo dospele vloge za dodelitev socialnih in razlike pri kadrovskih štipendijah in te v okviru določil sporazunia in sklepov skupne komisije SRS tudi rešil. — Strokovna kadrovska služba ni bila ustrezno kadrovsko zasedena in naloge, ki izhajajo iz družbcnega dogovora o temeljih kadrovske politike niso bile v po-polnosti izvršene. V prihodnjem obdobju bo potrebno te pomanjkljivosti odpraviti, predvsem pa pospešiti delo na ažuriranju kadrovske evidence. Ob tesni povezavi z delovnimi organizacijami, ki te podatke posredujejo. Nadalje je obravnaval osnutek predloga sprememb in. dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju m izva-janju štipendijske politike v SR Sloveniji. Za skupno ko-misijo podpisnic je IO tudi pripravil predlog sprememb in dopolnitev osnutka družbenega dogovora, ki so bila posredovana delovni skupini v SRS. Osn-ova za spremem-bo in dopolnitev družbenega dogovora so bile triletne izkušnje izvajanja štipendijske politike v SRS. 14. Ljudska obramba Analiza realizacije smernic za uresničevanja druž-benega plana v letu 1977 je pokazala, da so posamezni družbeni subjekti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe pristopili razMčno. Nekateri so obveznosti in naloge dosledno in kvali-tetno izvajali, drugi pa na tem področju niso dosegli ustreznih in pričakovauih rezultatov, kar kaže, da bo potrebno nekaterim organizacijam nuditi več neposredne pomoči. Načrtovane naloge v družbeno-političnih in družbenih organizacijah, SIS, KS in OZD ter upravnih organov ob-čine so bile realizirane po naslednjem: — Delo na dopolnjevanju srednjeročnega načrta raz-voja je zaključeno, ker so samoupravni sporazumi o fi-nanciranju obrambnih priprav v večini sprejeti. — Znaten napredek na področju kadrovske krepitve ljudske obrambe ugotavljamo pri organiziranju enot CZ in TO. Na podlagi osebne in mater.ialne formacije enot civilne zaščite poteka oblikovanje enot CZ na vseh ni-vojih uspešno, poteka delno tudi na izboljšavi starostne stiukture enot TO. MateriaHzaoija in oblikovanje enot TO teče po programu. Z navedenimi ukrepi pa je dose-žena ustrezna raven mobilizacije in vojne pripravljenosti. — Določen napredek pri izvrševanju obrambnih funk-cij je ugotovljen pri samoupravnih skupnostih, vendar se še vecino premalo v skladu s svojo funkcijo vključu-jejo v uresničevanje nalog s področja obrarnbnih priprav. — Na področju zagotavljanja rezervnih nalog hrane in blagovnih rezerv za potrebe oboroženih sil in prebi-valstva, lahko ugotovimo, da je izdelan konkreten pro-gram v okviru razpoložlj.ivih zmogljivosti in finančnih sredstev skladno z Ijubljanskimi občinami. — Način solidarnostnega pokrivanja nadomestil oseb-nega dohodka delavcev, ki so na pouku ali vajah je konkretno opredeljen v ustreznih aktih. — Za razvoj kmetijstva v hribovitih predelih ter za-ščito kmetij in zelenega pasu pa so bili doseženi uspehi, predvsem s pravilno programsko zasnovo kmetijske skupnosti v tesni povezanosti s strokovno službo uprav-nega organa, kar predstavlja dobro garancijo za nadalj-njo krapitev partizanske baze. Izdelana analiza obrtne de-javr.osti z namenom ugotovitve dejanskega stanja ter njegovega nadaljnega razvoja, predvsem z upoštevanjem razvoja uslužnostnih dejavnosti, je pokazala potrebo, da se v programu razvoja obrti upoštevajo tudi obrambni elementi. Deiicitarne obrtne stroke je pospeševati in podpirali njihov nadaljnji razvoj pod posebnimi pogoji. — Usposabjjanje prebivalstva, štabov in enot CZ se izvaja po venficiranih programih RSLO in poteka v vseh krajevnih skupnostih in drugih gospodarskih in družbe-mh strukturah. V sistem obrambne vzgoje so se poleg uslaljenih oblik usposabljanja obveznikov CZ in prebi-valstva vključili tudi drugi odgovorni dejavniki, ki so v programih rednega družbeno-političnega usposabljanja vnesh tematiko s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. — Izdelan in sprejet načrt civilne zaščite s temelj-niim dokumentom, oceno ogroženosti za primer elemen-tarnih nesreč oziroma vojnih akcij, je bila osnova, da se je pristopilo k organiziranju specializiranih enot CZ enote. — Komunalne organizacije, ki se po svojih special-nostih vključujejo v dejavnost civilne zaščite mesta Ljubljane so razmeroma dobro pripravljene in oprem-ljene. — Gradnja zaklonišč se vključuje v urbanistični plan in zazidalne načrte Ljubljane. Ne glede na sprejeti načrt gradnje zaklonišč za ožje mestno območje pa se pojav-ljajo težave zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti. Občinski štab za CZ je podal mnenje za predvidene lo-kacije javnih zaklonišč, ki bodo zgrajena do konca sred-njeročnega obdobja. 15. Družbena samozaščita V zvezi izvajanja smernic za uresničevanje družbe-nega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje od 1976 do 1980 v letu 1977, je bilo na področju družbene samo-zaščite opravljeno in doseženo naslednje: Na podlagi zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, je bila izvedena uskladitev dotedanje organiziranosti druž-bene samozaščite v nasi občini, ki je temeljila na »druž-benem dogovoru o družbeni samozaščiti v občini Ljub-Ijana-Siška« iz leta 1975, z določili obeh zakonov. V ta namen so bila ustanovljena enotna in skupna telesa za področje družbene samozaščite in ljudske obrambe v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih ob-čine. Tako je bil pri skupščini občine ustanovljen svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, pri temeljnih in drugih organazacijah zdiuženega dela ter krajevnih skupnostih pa enotni odbori za ljudsko obram-bo in družbeno samozaščito. Kot pomožen organ za področje družbene samozaščite in varnosti, je bil pri občinskem svetu ustanovljen odbor za družbeno samozaščito in varnost, pri izvršnem svetu skupščine občine pa tudi kolegijski organ za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev. Pri nekaterih odborih za ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito v temeljnih samoupravnih skupnostih pa je bil za področje družbene samozaščite imenovan pododbor ali komisija, v nekaterih odborih pa je za to področje še posebej zadolžen član odbora. Pretežni del organizacij združenega dela z več TOZD je poleg odborov v temeljnih organizacijah združenega . dela, ustanovilo tudi odbor za ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito na ravni delovne organizacije za usklajevanje skupnih nalog na teh področjih. Statul skupščine občine je izpopolnjen s sprememba-mi in dopolnitvami, s katerimi so določene pravice in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov ter ostalih nosllcev uresničevanja družbene samozaščite. V njem je oprede-ljena tudi pristojnost občinskega sveta za ljudsko obram-bo, varnost in družbeno samozaščito. Temeljne samoupravne skupnosti so več ali manj zadovoljivo v pravilnikih, statutih in drugih splošnih sa-moupravnih aktih že opredelile pravice in dolžnosti de-lovnih ljudi in občanov organov upravljanja, poslovod-nih organov, sveta krajevne skupnosti in odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na področju družbene samozaščite, ter določile oblike in način nje-nega izvrševanja. Svet za ljudsko obrambo, varnost in dTužbeno samo-zaščito je sprejel priročnik za svoje delo na podro-čju družbene samozaščite in varnosti, ter v svojem poslov-niku opredelil način in izvrševanje nalog na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev. Pretežna večina temeljnih samoupravnih skupnosti je več ali manj kvalitetno že izdelala oceno svojih »var-nostnih razmer«, kot podlago svojega »varnostnega na-čita« oziroma »načrta samozaščitnih varnostnih ukre-pov<, kateri pa so še v fazi izdelave pri večjem delu temeljnih samoupravnih skupnostih. Vse večje temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarske in negospodarske dejavno-sti so ustanovile enoto narodne zaščite in po predhodnem soglasju sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbe-no samozaščito skupščine občine, imenovale njihove na-čelnike. Nekatere številčno manjše delovne organizacije pa so se vključile v enoto narodne zaščite krajevne skupnosti, na kateri ima delovna organizacija sedež. Za delo narodne zaščite so odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izdelali »poseben načrt« v skla-du z »varnoslnim načrtom-< oziroma »načrtom samoza-ščitnih varnostnih ukrepov«. Intenzivno se je delalo na pridobivanju oziroma vključevanju delovnih ljudi in ob-čanov v enote narodne zaščite, njeni opremljenosti z oznakarai in drugimi rekviziti ter za oborožitev, Za uspešno uskladitev dotedanje organiziranosti druž-bene samozaščite z določili zakonov in za njeno uresni-čevanje po ustavi in teh zakonov je bilo organiziranih 30 seminarjev za tiste strukture v temeljnih samouprav-nih skupnostih, ki so najbolj odgovorne za to področje. Za nekatere večje delovne organizacije in krajevne skupnosti pa je bil organiziran tudi dvodnevni semdnar. Odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozašči-to pa so bile v pomoč za njihovo delo pri organiziranju, pravno normativne.ureditve v pravilnikih in statutih Ln uresničevanja družbene samozaščite, dostavljene kaji-žice o družbeni samozaščiti iji priročnik o delu narodne zaščite. Poleg tega pa je svet za ljudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito posredoval obširna navo-dila in smemice ter dajal ostalo pomoč za organizdranje in uresničevanje družbene samozaščite in uveljavljaaje narodne zašcite. Svet je prav tako izdelal in sprejel »varnostno situ-acijo občine za leto 1976« ter smernice in naloge na področju družbene samozaščite in varnosti v njeni zvezi. Ta dva dokumenta sta služila odborom za ljudsko obrambo in dTužbeno samozaščito pri dopolnjevanju ocene »varnostnih razmer« v svojem akolju in pri iz-delavi vainostnih načrtov. 16. Družbeno-politična skupnost in družbeno-politične organizacije Občinska skupščina, njerai orgarai in telesa so se aktivno vključili v prizadevanja za uresničevanje smer-nic družbenega plana v letu 1977. Delegati in organi skupščine so z neposredrrim spremljanjem uresničeva-nja temeljnih ciljev in nalog, predvsem pa z oprede-litvijo vseh nosilcev gospodarskega, socialnega in pro-storskega razvoja občine, in ob vsaki obravnavi poro-čil o uresničevanju družbenega plana ter drugih doku-mentov s področja plana, s sprejemanjem konkretnih sklepov, usmeutev ¦". priporočil organizacijam združe-nega dela, samoupravnim interesnim skupnostim ter dru-gim organizacijam in skupnostim prispevali bistven de-lež k uresničevanju smernic. Pomembnost tematike in potreba po usklajenem de-lovanju delegatske skupščine družbenopolitične skupno-in delegatskih skupščin posameznih interesnih skupno-sli je v I. polletju 1977 pripeljala do uspešnih skupnih zasedanj zbora združenega dela in skupščine raziskoval-ne skupnosti ter zbora krajevnih skupnosti in skupščine stanovanjske skupnosti. Taka oblika skupnega delova-nja nedvomno izraža vsebinski napredek razviijanja de-legatskega sistema in doprinaša h konkretnemu in učin-kovitemu reševanju obravnavane tematike. Zbori občinske skupščine so obravnavo temalike, ki so jo predhodno sprejeli s programi svojega dela in se za njeno uresničevanje zavezali s sprejemom družbenega plana občine in smernic za uresničevanje družbenega plana za leto 1977, izvajali na skupnih in ločenih zase-danjih v odvisnosti od vsebine obravnavanih gradiv. Tako so delegati skupščine s sprejemanjem poročil, predvsem pa pristopom ali sprejemanjem konkretnih ak-tov in predpisov, kot so: DD o skupnih osnovah in me-rilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV, SS o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška, SS o ustanovitvi protipožarne skupnosti, SS o ustanovitvi skupnosti za pospeševanje kmetijstva in goz-darstva, urbamstični plani in zazidalni načrti, poročilo o kadrovski politiki, enoten plan razvoja krajevnih skup-nosti s financiranjem iz združenih sredstev delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti za leto 1977, poročilo o inovacijski dejavnosli, poročilo o uresničevanju skle-pov skupščine s področja gospodarstva, poročilo o ure-sničevanju družbenega plana za leto 1976 ter drugi doku-menti in gradiva z vrsto konkretnih sklepov dajali osnov-ne usmeritve in določali aktivnost na vseh področjih uresničevanja družbenega plana. S takim neposrednim pristopom in veliko aktivnostjo so delegati skupščine in drugi organi bistveno prispe-vali, da se samoupravno družbeno planiranje kot sesta-vina samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov in temelj skladnejšega družbenega ter gospo-darskega razvoja vse bolj uveljavlja v vseh organizaci-jah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupno-stih ter drugih organizacijah in skupnostih. Delegati skupščine so za področja uresničevanja do-ločil zakona o združenem delu imenovali posebno komi-sijo za spremljanje izvajanja vsebine zakona o združe-nem delu. Izvršni svet in drugi organi skupščine so skladno s sklepi in usmeritvami skupščine ter na podlagi dokumen-tov in predpisov ter programov dela, s pravočasno pri-piavo gradiv in predlogi usmeritev aktivnosti, prispevali k učinkovitejšemu delovanju delegatske skupščine. V izvršilnem svetu je bil dan poudarek obravnavi in obdelavi dokumentov in gradiv s področja urejanja pro-stora, zemljiškega prostorskega plana opredelitve Iras avtocest in drugih rezervatov s ciljem skladnejšega pro-storskega razvoja in zagotovitve novih proizvodnih po-vršin ter racionalnejše izrabe obstoječih. S skladom skupnih rezerv občine je bila izdelana analiza stanja investicijske dejavnosti gospodarstva in v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami ter predstavniki ban-ke zavzeta stališča do dinamike in financiranja njene iz-vršitve. Izvršni svet je dalje neposredno posegel v ra-cionalnejše organiziranje delovnih organizacij s področja osnovnega šolstva in otroškega varstva. Bdel je nad smotrno izrabo sredstev splošne porabe v cilju vključe-vanja politike gospodarske stabilizacije tudi na to pod- ročje. Spremljal je izvajanje sprejetih stabilizacijskih in sanacijskih načrtov v organizacijah združenega dela, o čemer je najmanj trimesečno informiral zbore skupščine. Družbenopolitične organizacije so prek svojih orga-nov in vseh subjektivnih sil aktivno posegale na vsa področja, tako gospodarskega kot družbenega razvoja. Predvsem so se zavzemale za dosledno spoštovanje in izvajanje sprejetih dokumentov celotnega družbenoeko-nomskega razvoja občine, mesta in republike. Prek svojih organov (SZDL — Svet za ekonomske odnose in koordinacijski odbor za stabilizacijo in varče-vanje, ZSS — Komisija za družbenoekonomske odnose, ZKS — Komisija za družbenoekonomske odnose idr.) so vodile iniciativo za usklajevanje in urejanje odprtih vprašanj pri vseh tistih organizacijah združenega dela, ki so v letu 1976, v I. trimesečju in polletju 1977 izkazo-vale poslovno izgubo. Konkretna pomoč, ki je bila ugod-no sprejeta, je imela za edini cilj spremeniti negalivne gospodarske tokove v pozitivno smer. Občinska konfe-renca ZKS je organizirala po teh vprašanjih posebaa problemska zasedanja. Sistemu samoupravnega družbenega planiranja od osnovnih nosilcev navzgor je bil dan poseben poudarek. Družbenopolitične organizacije so vztrajale, da samo-upravno planiranje zaživi v polnem smislu resnično v duhu uslavnih določil in že uveljavljenega zakona o združenem delu. Z njihovo neposredno aktivnostjo, če-prav so prisotni še vedno nekateri administrativni po-stopki za usmerjanje razvoja, so mnoge težave v sistemu samoupravnega planiranja premoščene, spreraenjene in posodobljene. Na področju kadrovske politike so družbenopolitične orgamzacije uveljavljale vsestransko sprejeta stališča, ki so vsebovana v zadevnih dokumentih. Verifikacija ka-drovskih rešilev, tako v gospodarstvu kot v negospo-darstvu je bila dosledna. Tudi vprašanje izvajanja spora-zumov o šlipendiranju ni bilo zanemarjeno. Občinska konferenca ZKS je vprašanju kadrovske politike posve-tila posebno zasedanje in sprejela konkretna stališča, sklepe in usmeritve za nadaljnje delo. Družbenopolitične organizacije, predvsem pa SZDL prek svojih organov, so se dosledno zavzemale za ulrje-vanje in dogradnjo samoupravne organiziranosti krajev-nih skupnosti. Družbenopolitične organizacije so se aktivno vključile v priprave na skupščinske volitve v letu 1978, predvsem na nalogah, ki so jih izvajale volilne in kadrovske ko-misije v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov, tako za člane delegacij, kot prevzem vodstvenih funktij. Sprejeti so bili statuti ljubljanskih občin in mesta, kjer so ob usklajevanju in prilagajanju določil zakonom družbenopolitične organizacije neposredno sodelovale. V tej zvezi je bil dan poudarek vprašanjem samoupravne organiziranosti družbenopolitičnih skupnosti in krajevnih skupnosti in prilagajanje te organiziranosti tokovom, ki so zabeleženi in imajo namen odločanja čimbolj nepo-sredno približati delavcem, delovnim ljudem in občanom. Družbenopolitične organizacije so v tem obdobju po-sredovale delegatski skupščini tudi ocene samoupravne organiziranosti združenega dela in uveljavljanje delegat-skega sistema v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. III. UGOTOVITVE IN STALIŠČA Gospodarska gibanja v letu 1977 kažejo, da še vedno veljajo osnovne ugotovitve iz poročila o izvajanju druž-benega plana v letu 1976 in v I. polovici leta 1977, ki ga je predložil izvršni svet skupščini. Kot je ugotovljeno, osnovni problemi pri izvajanju družbenega plana niso v doseženih kvantitativnih rezultatih, temveč izhajajo iz nezadostnih kvalitetnih premikov na nekaterih bistvenih področjih, zlasti: — zaostajanje pri uveljavljanju samoupravnega druž-benega planiranja. Na tem področju so se v letu 1977 izdvojili predvsem naslednji problemi: neizpolnjena orga-nizacija analitsko-planskih služb in razvojno-investicij-skih služb glede na zahteve pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov; odsotnost enotnih meto-dologij planiranja in spremljanja uresničevanjri planov in drugi; — zaostajanje v uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, kar se globalno kaže v nezadostnem povečanju družbene produktivnosti dela, v velikih nihanjih v pro-izvodnji in razvoju, izvozu in uvozu ter v investicijah v osnovna sredstva; — neizdelani sistemi razporejanja čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov, ki omogočajo hitrej^e nara-ščanje realnih osebnih dohodkov na zaposlenega od rasti produklivnosti dela; — poslabšanje razmerij v zunanjetrgovinski menjavi zaradi zmanjševanja izvozne aktivnosti ob še vedno ve-liki odvisnosti od uvoza, ob tem, da se regionalna struk-lura blagovne menjave s tujino le počasi spreminja; — nedosledno izvajanje politike gospodarske stabili-zacije na vseh nivojih, predvsem pa preveč avtononino obnašanje vseh oblik porabe neodvisne od rasti družbene produktivnosti dela. — Izjemna deraografska rast prebivalstva z nezmanj-šano pričakovano stopnjo rasti tudi v naslednjem sred-njeročnem obdobju, povečuje neskladja v družbenem raz-voju, izpostavlja problematiko izgradnje objsktov super-strukture in diugih spremljajočih dejavnosti, poinembnih za delo in življenje delovnih ljudi v KS. Stevilo prebi- valcev Indeks Povprečna stopnja rasti po obdobjih Popis \l7l Projekcija 1980 Projekcija 1985 66.036 74.752 82.000 90.000 100,0 113,2 124,0 136,0 1971/75 1976/80 1981/85 2,26 2,15 2,46 Poprečna letna stopnja rasti prebivalstva Šiške za obdobje 1971—1985 znaša 2,4 °,'o, predvidena poprečna letna stopnja rasti prebivalstva Slovenije za isto obdobje pa znaša le 0,6 %. Nadaljnja načrtovana stanovanjska graditev, komu-nalni in družbeni standard ter delovna mesta zaostrujejo neskladja v celotnem razvoju občine. Pomeni, da mora-mo v naslednjih letih pospešeno industrializirati občino z odpiranjem novih produktivnih delovnih mest v dejav-nostih ki se s svojo tehnologijo vključujejo v kriterije varstva okolja, v kolikor želimo ublažiti neskladja med stanovanjsko graditvijo in delovnimi mesti, centralnimi, stdnovanjskirai ter proizvodnimi površinami. Ta in še nekatera druga vprašanja bodo morali nosil-ci razvoja razrešiti prav na izvajanju nalog, dogovorje-nih za ta področja, saj so materialni okvirji in možnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1978 v veliki meri pogojeni z razreševanjem teh temeljnih nalog in osnov-nih značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1977. V svetu se ugotavlja po sorazmerno ugodni gospodarski rasti v razvitih državah, ki je bila v I. polletju 1977 višja od predvidene, postopno umirjanje do konca leta, kar bo značilno ludi za I. polletje leta 1978. V letu 1977 je bila na področju cen vseskozi prisotna tendenca naglega naraščanja, čeprav se tako cene in živ-ljenjski stroški ne bi smeli bistveno povečevati v odnosu na preteklo leto. 2e v prvi polovici leta je bila zabele-žena dokaj visoka rast cen, največje odstopanje od do-govorjene politike cen pa je zabeleženo predvsem pri storitvah. Gibanje cen po podatkih Zavoda SR Slovenije za sla-tistiko: Indeksni prikaz gibarga cen Cene na področju 1976 I.-IIIu I.-VI. I.-IX. I.-XII. 1977 1977 1977 1977 PROIZVAJALCEVF PEOMJNE CENE V IKDUSTRIJI - reprodukcijpki r.aterial - eredstva za delo v tera: - v kovinrko predel.ind* - v proizv^ olek« strojrv in aparatcv - v predelavi kem. izc". r v proi zvo p;radbo materiala - v proizvo živilskih proizv. Cene v trgovini na debelo Cene v trpovini na drobno Cene storitev Zivljenski stroški 105,8 109,8 104.4 107,1 107.5 112,G 104,1 101,2 103,8 109,2 107,1 109,5 110,5 113,1 108,5 103,6 108,8 108,3 108,1 108,0 106,7 106,9 106,7 109,1 109,7 106,9 106,9 106,9 111,0 105,9 105,4 126,^1 109,0 110,5 112,0 112,8 110,6 102,8 111,3 119,4 110,5 111,9 114,2 ll3-,4 109,6 102,9 112,4 120,6 110,0 112,7 114,8 113,9 108,5 103,1 113,2 120,9 112,3 113,3 116,2 114,6 Nadalje ugotavljamo, da se je velik del nalog v Ietu 1977 uresničil, toda s prevelikim časovnim zaostankom. Najbolj opažen in zaskrbljujoč je zastoj pri gospodar-skih in komunalnih investicijah in pri gradnji stanovanj, kjer smo kar za 1000 stanovanj pod planom. Zaostajanje investicij pa ne izhaja iz nerealnega družbenega plana občine, temveč v glavnem iz nedoslednega izvajanja in nespošlovanja samoupravnih sporazumov in dogovorov. Velik del krivde za neizkoriščenost in zastoje pri in-vesticijah tako v proizvodnjo kot družbene dejavnosti in komunalno infrastrukturo nosijo neurejene razmere na uvbanističnem načrtovanju in pripravi zemljišč. Tako ravno prostorsko planiranje odraža vsa nasprotja in pro-tislovja, ki so se vrsto let kopičila v občini in mestu in so v letu 1977 dosegla kritično majo. Skladen družbeno ekonomski razvoj občine bomo možno optimalno izvajali samo tedaj, če nam bo na voljo objektivna znanstveno strokovna baza: programi, plani, projekli srednjeročne in dolgoročne koncepcije ter per-spektive. Zato bomo morali omogočiti optimalno samoupravno odločanje o razvojnih nalogah na podlagi slrokovno pri-pravljenih gradiv z usposobitvijo razvojno-planerfskih funkcij pri nosilcih razvoja, reorganizacije upravnih or-ganov m podružbljanje njihovega delovanja, učvrstilvijo organizacije Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane in dru-gih organizacij. Da bi v letu 1978 in nadalje uspešno dosegli lemeljne cilje družbenega plana, moramo z organizirano diužbe-nopoliučno akcijo poseči v dogajanja posebno glede raz-voja dmžbeno-ekonomskih odnosov v luči 8. kongresa ZKS, združevanja sredstev in dela ter na tej osnovi orao-gočiti v občino in mesto dotok domačega, pa tudi tujega kapitala. S tako politiko bo osnovna usmeritev razvoja, pre-strukluriranje gospodarstva v korist industrije in izko-riščanje prednosti, ki jih ima občina v terciarnih dejav-noslih, lahko uspešna. Vse to pa je mogoče doseči le s sočasnim prodorom domačega znanja in ustreznejšim vrednotenjem produktivnega dela. Izvršni svet