1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ 5MA JZMA JZMA JZM A JZM AJ ZMA JZM A JZMA JZMA J34AJ ZM A JZMA J ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ 2MA J ZMAJ' ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glas zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 5 MAJ 1984, leto XIX rezultatih. Ustvarili smo 32o milijonov din celotnega prihodka ali 57 % več kot v istem lanskem obdobju. Materialni stroški so porastli 87 odstotno in tako je doseženi dohodek v višini 79 milijonov dinarjev samo lo odstotno višji od preteklega leta. Pri obveznostih so se najbolj povečale obresti za kredite, ki so večje za 212 odstotkov. Vse obveznosti, ki jih plačujemo iz dohodka so se povečale 52 odstotno. Doseženi čisti dohodek je za 25 odstotkov manjši kot je bil dosežen v prvem tromesečju leta 1983. S tem čistim dohodkom nismo uspeli pokriti v celoti niti že izplačanih osebnih dohodkov in smo zabeležili izgubo v višini 8.871.o77 din. Poslovanje ZMAJA v prvem tromesečju ni zadovoljiv ZAKLJUČEK I. tromesečja ZMAJA IZKAZUJE PRVIČ V 60 LETNI ZGODOVINI TOVARNE IZGUBO. Vzroki te izgube ne tičijo v slabem delu zaposlenih, nego v večletnem razkoraku med rastjo nabavnih in prodajnih cen. Vrh teh neskladij predstavlja zadnja podražitev cinka, ki je podražila poslovanje naše organizacije v letošnjem letu za 153 milijonov din, od česar smo v prvem kvartalu poračunali le 8 milijonov din. Glavni vzrok slabe- Vrednostno je bilo doseženo 237 milijonov din prodajne realizacije na domačem trgu ali odstotno povečanje. Tako se je fizični obseg prodaje povečal za 18 odstotkov in smo dosegli ob istočasnem znižanju prodaje drugih proizvajalcev, že 54 odstotni delež prodaje baterij na jugoslovanskem trgu. Kljub tako povečani prodaji, v kritičnem obdobju pomanjkanja Električne energije, nismo uspeli v celoti zadovoljiti kupcev. Za konec se postavlja vprašanje kako naprej. Po zakonu smo dolžni izdelati redsanacijski program, ki naj vzroke izgube in predla-pe za odpravo motenj v poslovanju. Vzroki za slab poslovni rezultat so znani. V predlaganih ukrepih moramo jMDlskati vse še neizkoriščene notranje rezerve, ki nedvomno obstajajo in nam bodo prinesle določene prihranke. Osnovni problem pa bo ureditev cenovnih nesorazmerij in priznanje cene bateriji, ki jo ta v svetu ima. R.C. j;;::::::;:;: ga poslovnega rezultata pa tiči v vračilu zakonito odobrenih cen na raven 19.12.1983. Proizvodnja je, kljub občasnim problemom z materialom v TOZD Baterije za 12 odstotkov višja in v TOZD Specialne baterije 6 odstotkov višja napram prvemu tromesečju lani. še boljši rezultati so doseženi na področju prodaje, ki je Izvoz dosežen vi. kvartalu je znašal 386 tisoč dolarjev ali 10 odstotkov več kot je znašala vrednost izvoza vi. kvartalu lanskega leta. Povečanje konvertibilnega izvoza znaša 14- odstotkov, klirinški izvoz pa je zmanjšan. Tako povečanje izvoza je sicer ugodno, potrebni pa bodo dodatni napori, da dosežemo do konca leta planirano 20 odstotno povečanje. Dobri proizvodni in prodajni z naslovne strani Med osnovne surovine za proizvodnjo baterij prištevamo tudi cink, ki je v zadnjem času zaradi nedojemljivo visoke cene postal kamen spotike pri našem poslovanju in ki nas zato peha v milijardne izgube. Letno potrebujemo okrog 900 ton cinka, oblikovanega v rondele, iz katerih na treh strojih -stiskalnicah oblikujemo čaše kot negativne elektrode baterijskih členov. količinsko za 21 odstotkov višja od primerljivega obdobja. rezultati se v enaki meri ne odražajo v doseženih finančnih Na sliki: Srša Anica na stroju pobira izdelane cinkove čaše. Informacija o kritični poslovni situaciji v DO ZMAJ zaradi problematike cen Delovna organizacija ISKRA -Industrija baterij ZMAJ se je prvič po 60 letnem delovanju znašla v nevzdržni situaciji, ki jo je povzročil razkorak med rastjo nabavnih in prodajnih cen. Večletno zaostajanje prodajnih cen, katero se vleče že od leta 1981 dalje, je povzročilo zmanjševanje akumulacije in končno izgubo v I. kvartalu, ki znaša 9 milijonov din. Ta izguba se lahko že do konca prvega polletja poveča na 90 milijonov din, v kolikor se stanje ne bo uredilo. Vzroki za tako stanje so predvsem naslednji: 1. Materialni stroški predstavljajo že 73 % prodajne vrednosti. Ti so se povečali od leta 1981 do dane s: uvozni materiali 375 % domači cink 408 % ostali domači materiali 220 % Cena cinka, ki predstavlja 33 odstotkov direktnih materialnih stroškov se je v letošnjem marcu povečala od lanskega povprečja 136,00 na 306,00 din za kg ali 125 odstotno. Dobava cinka je pogojena s priznanjem cene od 1.1.1984. Ta podražitev predstavlja za delovno organizacijo 153 milijonov dodatnih stroškov ali 23 odstotkov vrednosti domače prodajne cene letnega plana 1984. Svetovna cena cinka znaša cca 170,00 din za kilogram. 2. Prodajne cene naših izdelkov smo zaradi omejevalne politike rasti cen končnih izdelkov uspeli pove- čati v obdobju oktober 1980 n maj 1984 le za 32 odstotkov. Tako so maloprodajne cene enakovrednih baterij v nemški veleblagovnici, preračunano po tečaju približno za 120 odstotkov višje kot pri nas. 3- Zakonito odobreno povišanje cen z dne 23.12.1983 smo po zahtevi Zvezne skupščine 7.2.1984 vrnili na raven 19.12.1983. Kljub učinku v dohodku cca 20 milijonov din v I. kvartalu to ni zadostovalo za odpravo izgube. 4. Uvozna odvisnost baterijske proizvodnje je zelo velika. Kljub temu, da smo v letu 1983 povečali konvertibilni izvoz v primerjavi z letom prej za 57 odstotkov in s tem ustvarili presežek nad konvertibilnim uvozom, nam je zaradi nizkega lastnega deleža manjkalo cca 600.000 dolarjev. Te devize je bilo možno zagotoviti samo z doplačevanjem do 100 odstotnega pribitka na uradni tečaj oz. dajanjem neugodnih kreditov. To dodatno angažiranje denarja in povečanje obrestne mere je povzročilo v I. kvartalu trikratno povečanje stroškov za obresti v primerjavi s preteklim letom. 5. V prvem kvartalu smo zaradi izredne energetske situacije izvršili velike napore za povečanje proizvodnje, ki je porastla v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 9,3 odstotke. Zaradi istih razlogov se je fizični obseg prodaje povečal celo za 18 odstotkov. Občutno smo po- večali tudi produktivnost dela. Vse to pa ni zadostovalo za pokritje cenovnih neskladij in nas privedlo do izgube, ki ima lahko za 450 članski kolektiv Zmaja in celotno jugoslovansko baterijsko proizvodnjo neslute-ne posledice. Energetska kriza v pretekli zimi je nedvoumno pokazala, da Jugoslavija baterije potrebuje. Dejstvo je, da bi bile uvožene baterije že danes še enkrat dražje od domačih. Notranji ukrepi, ki smo jih že pripravili lahko doprinesejo k znižanju stroškov do konca leta cca 20 milijonov din. Predvideno izgubo lahko pokrije le 60 odstotna rast sedaj veljavnih cen, s čimer bi bila dosežena 27 odstotna povprečna štiriletna rast. Dobesedno takšno informacijo smo 18. maja letos odposlali na naslove: DUŠAN ŠINIGOJ, podpredsednik IS SRS OROŽEN MARJAN, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije HAFNER VINKO, predsednik Skupščine SR Slovenije MIRAN POTRČ, vodja delegacij skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ BULC MARKO, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije TOMINŠEK ANKA, Skupščina občine Ljubijana-Šiška BREKIČ DUŠAN, predsednik IS Skupščine občine Lj.-Šiška LASIČ BORIS, generalni direktor SOZD ISKRA liumiimuEinu iimiiu esosuPME __ Cink je začel nažirati Zmaja Zaradi skokovitega naraščanja cen reprodukcijskih materialov in zaviranja cen končnim izdelkom smo v letošnje leto vstopili močno zaskrbljeni, vendar s kančkom optimizma zaradi lastnih sposobnosti in pripravljenosti, da na osnovi akcijskega programa začnemo bitko na vseh področjih za ublažitev težkih razmer, v katerih smo se znašli zaradi splošne gospodarske krize. Poleg že znanih ukrepov in samoupravnih sklepov, ki smo jih bili primorani sprejeti v mesecu februarju - o tem smo pisali v drugi številki letošnjega glasila, da vrnemo cene našim izdelkom na raven 19. decembra lani, pa nas nepričakovane, nepredvidene nove, izredno visoke cene osnovnih materialov pehajo v milijardne izgube. Iz te vrste materialov pa najbolj izrazito izstopa cena cinka in ki tudi najbolj ogroža naše poslovanje, saj predstavlja v baterijski proizvodnji osnovni sestavni del baterijskega člena v obeh temeljnih organizacijah. 0 nevzdržni situaciji, kakršna je zdaj nastala po mnenju nekaterih prvič v 60. letih obstoja baterijske proizvodnje, smo 14. maja obširno razpravljali na sestanku vseh predsednikov družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov in kolegija pri glavnem direktorju delovne organizacije. Ugotovitev, da danes materialni stroški predstavljajo že 73 odstotkov prodajne vrednosti in predvidevanje, da imamo lahko ob koncu prvega polletja že 9 milijard starih dinarjev izgube, sta dva ščita, ob katerem se krhajo naši meči. Izničujejo se naše aktivnosti, prizadevanja in vse ostalo, ter ostajamo nemočni. Tako smo menili tudi na sestanku komunistov v TOZD Baterije 15. maja, ko smo analizirali trenutno stanje. Ugotavljali smo tako kot na vseh drugih nivojih, da bitke za znižanje cen reprodukcijskih materialov ne bomo dobili, zlasti še cinka. Zato smo se začeli odločno zavzemati za odobritev novih cen našim izdelkom in to za 60 odstotkov. Zakaj takšno stališče, ki je v nasprotju s politiko potrošnika? Podatki, ki so nam na razpolago, dovolj nazorno prikazujejo in opravičujejo naše stališče. Večkrat poslušamo in čitamo o svetovnih cenah. Za cink naj bi takšna svetovna cena veljala približno 17 starih tisočakov za en kilogram. Mi ga z letošnjim letom jugoslovanskemu dobavitelju plačujemo po 30 tisočakov. Poskušali smo se že upirati takšni ceni, vendar zaman, ker bi nam dobavitelj ustavil dobavo. Kaj bi sledilo, vemo: ZAPRETI ZMAJA. Upoštevaje še transportne stroške, je en kilogram rondel v ZMAJU vreden 32 starih tisočakov /rekli smo, svetovna cena 17 tisočakov/. Ker pa vemo, koliko rondel za posamezne artikle je v enem kilogramu, si oglejmo naslednje podatke: Ena cinkova rondela v starih dinarjih R 6 171 R 12 305 R 14- 400 R 20 800 R 25 1032 Za še boljšo ilustracijo, kolikšna je cena cinka v ceni baterije vzemimo primer baterijo R 20, katere prodajna cena je 1553 dinarjev, rondela, iz katere je treba še izdelati čašo, pa stane kar 800 dinarjev. K tem podatkom je vsak komentar odveč. Dejstvo pa je, da se nam dnevno povišuje izguba in da so pri nekaterih artiklih proizvodni stroški višji, kot je naša prodajna cena. Odtod naša ofenziva za povišanje prodajnih cen, čeprav se istočasno zavedamo, da lahko upade kupna OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPPO1 iSP-gSP-SgggSP-ijpOpOPPO^POOPPOOPOOOOOOOOOOOOPOOOOOO1 16C661 iOOtoOutoooMMtoOoOOuoooOoooooCMOOOOooi 6606660606060600000. PRIMORANI SMO BILI POVEČATI cene baterijskim svetilkam V naši delovni organizaciji prihaja zaradi neskladja v cenah do neugodnega gospodarskega položaja. Cene surovinam, ki jih uporabljamo pri naši vsakdanji proizvodnji, naraščajo preko vsake razumne meje. Cene našim proizvodom pa ostajajo nespremenjene. Vzrok temu so družbeni /državni/ ukrepi, ki ne dovolijo zvišanja cen. Taka neugodna situacija je pripeljala kolektiv do take mere v neugo- moč oziroma, da se zmanjša prodaja. Vendar.,. Še lani smo plačevali 14 tisočakov za eno kilo cinka, letos pa kar 32 tisočakov. Zato ni čudno, če trdimo, da je cink začel močno nažirati Zmaja, oziroma naše poslovanje. Kaj radi smo v preteklosti za določene primere kritizirali najprej sebe, da smo potem korajžno napadli zunanje činitelje, ki so iztirjali utečeno traso poslovanja. Zdaj pa so argumentirana dejstva, vendar se tokrat kljub temu ne zanemarjamo. Imenovana je bila že posebna strokovna skupina za pripravo sanacijskega programa in dane so že osrednje usmeritve. Sleherni posameznik pa mora takoj zaostriti odnos do varčevanja materialov in delovnih sredstev na vseh ravneh, tudi do zadnje cinkove čaše in rondele, ki se zaradi absurdnih cenovnih neskladij na jugoslovanskem trgu spreminja v zlato. Takšnega "zlata" pa delovna organizacija ZMAJ potrebuje letno okrog 900 ton. Mayer den položaj, da v prvem tromesečju beležimo izgubo. Zaradi neskladja v cenah prihaja kolektiv do situacije, ko je njegova produktivnost večja, gospodarski učinek pa manjši. Delavska sveta obeh temeljnih organizacij sta ocenila to stanje in dne 25. aprila letos sklenila, da cene vrnemo na nivo, ki je veljal med 19. decembrom 1983 in 7• februarjem 1984. To pomeni, da smo se vrnili na cene, ki so bile uveljavljene v skladu z zakonom, a v februarju na podlagi moralno političnega pritiska znižane. Dne 3• maja 1984 je nastopila odmrznitev cen. Ta odmrznitev pa ni takšna, da bi lahko oblikovali cene na podlagi stroškov in tržne situacije, temveč je zviševanje cen še vedno pod družbeno kontrolo. S Projekcijo (dokument Gospodarske zbornice) je določeno, koliko se smejo cene zvišati za posamezno skupino izdelkov. Za nas je povečanje določeno na 18 odstotkov. Ob tej številki ostajamo brez be- sed. Če upoštevamo, da se je cena plastike dvignila za 40 odstotkov, da so cene žarnic večje za okoli 60 odstotkov in da so se tudi vsi ostali stroški zvišali preko vseh razumnih meja, ugotavljamo, da naše cene ne dohitevajo stroškov. Pri uveljavljanju novih cen moramo upoštevati pravila igre. To pomeni, da gre zviševanje cen po določeni proceduri. Za baterijske svetilke velja, da so v republiški pristojnosti. Tako so naši samoupravni organi potrdili cene 7• maja letos. Cene smo uveljavili 14. maja, prijavo na Skupnost za cene pa poslali 22. maja. Ukrenili smo vse, kar nam je zakonodajalec naložil. Sedaj je poteza še na Republiški skupnosti za cene, ki nam lahko tako oblikovane cene zavrne ali jih postavi na nižjo raven. Trdno smo prepričani, da do tega ne bo prišlo in da bo obveljala volja samoupravijal-cev v delovni organizaciji Iskra - Zmaj. E.K. Pri montiranju svetilk Z 20 za ploščate baterije 3R 12 Letni dopusti so skoraj pred vrati Le dober mesec nas še loči od glavne poletne sezone in nastopa letnih dopustov, kar še zlasti velja za delavce v TOZD Baterije, ki bodo pred nastopom kolektivnega dopusta zaključili prvo polletje že z 29. junijem. Zelo pohvalno je, da so vse aktivnosti okrog priprave in načrtovanja za koriščenje dopustov v naših počitniških kapacitetah letos stekle dokaj zgodaj, predvsem pa pravočasno . Zato je lahko vsakdo od prijavljencev predhodno uskladil dopust z zakonskim partnerjem, se dogovoril za prosti termin in se tako izognil nepotrebnemu razburjanju. Iz seznama, ki je bil izobešen sredi maja, je razvidno, da se je za letovanje v Baša-niji prijavilo 26 delavcev, za Pulo 21, za na otok Krk 11, za Lanterno 7 in za na Uskovnico 9 delavcev. Dokaj velik je interes za preživljanje dopusta v počitniš- Referendum Delavci v temeljnih organizacijah so v četrtek 17. maja z osebnim izjavljanjem na referendumu z večino glasov vseh delavcev v posamezni temeljni organizaciji sprejeli 1. SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TEMELJNO ORGANIZACIJO in 2. PRAVILNIK 0 REŠEVANJU STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV V TEMELJNI ORGANIZACIJI Udeležba na referendumu je bila zelo dobra, rezultati glasovanja pa kažejo, da so bili delavci dobro seznanjeni z besedilom obeh aktov, saj je za sprejem glasovalo več kot 2/3 vseh zaposlenih delavcev. mk. kih prikolicah, zelo pomembna pa je tudi lokacija. Že lani smo opazili, da je za Pulo večje zanimanje'kot za Lanterno. To se je izraziteje ponovilo tudi letos in zato je bila dana odločitev, da se ena prikolica in Lanterne premesti v Pulo. To je izvedla v prvi polovici maja ekipa Grojzdek Peter, Drčar Jernej, Štiglec Franjo in Resnik Renato, ki so prikolico postavili nekoliko naprej od sedanjih dveh, na vrhu vzpetine v avtokampu STOJA. V Lanterni imamo zdaj le eno prikolico, ki so jo za letos postavili v bližino prve samopostrežne trgovine, kakih 200 metrov od recepcije. Na otoku Krku sta obe prikolici že pripravljeni in sicer ima ena sončno lego, druga pa je deloma v senci. Bašanija je še vedno pojem letovanja ob morju in sicer že zaradi svoje tradicije in do pred nekaj leti nazaj kot počitniški dom naša edina želja in možnost. Tudi letos bodo sobe solidno zasedene. Sicer je v tem trenutku še nekaj prostora konec avgusta in v začetku septembra. Bolj zaskrbljujoča je ugotovitev, da je premalo interesa za letovanje na Uskovnici. Zabeleženo je le sedem prijav in dve z vprašajem. Spomnimo se razburjanja nekaterih, ko smo predlani postavili podaljšanje Pomlad s cvetočo češnjo v neposredni bližini naših paviljonov v Bašaniji pogodbe o najetju sob v hiši lastnika pod velik vprašaj. Brez dvoma bomo upravičenost najemanja sob za prihodnje leto zopet izpostavili, če bo izkoristek teh zmogljivosti takšen, kot je v tem trenutku nakazan. Dopusti so torej skoraj pred nami. Zadnjo besedo pa bomo rekli v prihodnjem glasilu. M .M. Kakšni so potni stroški ? Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ je od 10. marca 1984 dalje v veljavi sprememba povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog in sicer: - cela dnevnica - nad 12 ur 870,00 din - polovična dnevnica - 8 do 12 ur 457,00 din - stroški prenočevanja z računom 627,00 din hotel B kategorije - stroški prenočevanja brez računa 250,00 din - kilometrina 13,50 din Podaljšani prvomajski prazniki Da bomo koristili en dan letnega dopusta med prazniki, smo načrtovali že z letnim koledarjem. Ker pa smo konec aprila ugotovili, da se nam zaradi pomanjkanja mangana obeta ustavitev celotne proizvodnje, je delavski svet 25. aprila sprejel sklep o podaljšanju kolektivnega dopusta na 3. in 4. maj, dočim je bila solidarnostna sobota 5. maja prestavljena na 19. maj. Kako in zakaj je prišlo do nepravočasnega uvoza te izredno pomembne surovine, nam pojasnjuje Žnidaršič Desanka. Pred leti smo se odločili, da bomo manganovo rudo kupovali v tujini pri firmi HUNTER v Grčiji, predvsem zaradi zanesljivosti dobavitelja, ugodne cene in tudi kvaliteta nam je ustrezala. Vsako leto imamo z dobaviteljem sklenjen dogovor o dobavi potrebne količine manganove rude za našo proizvodnjo. V začetku meseca aprila nas je dobavitelj obvestil o izrednem stanju, ki je nastopilo v njegovi tovarni zaradi "štrajka" in drugih težav s katerimi seje soočil. Ustavljene so bile vse nadaljnje odpreme. Znašli smo se v izredno težki situaciji predvsem tudi zato, ker smo imeli le minimalno zalogo. Večjih zalog si ne moremo ustvariti zaradi že znanega pomanjkanja deviznih sredstev. Nadaljnje pomanjkanje tega materiala smo delno reševali s pomočjo posojila od Croatie. Obenem smo takoj poiskali ponudbo od drugega dobavitelja iz Grčije z najkrajšim možnim dobavnim rokom. Ponudbo smo prejeli z dobavnim rokom sredi meseca maja in tako smo tudi sredi maja prejeli že prvi vagon naravnega mangan dioksida. Medtem se pa stanje pri prvotnem dobavitelju še do danes ni uredilo in smo prejeli obvestilo, da lahko prve dobave pričakujemo šele konec tega meseca. 0 sestavu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb za naslednjo mandatno dobo smo vas obvestili v prejšnjem glasilu, danes pa vas informiramo, da je bila na 1. zasedanju za predsednika delavskega sveta delovne skupnosti izvoljena MARIJA SITAR in za namestnika predsednika FRANC LENDERO. ooooooooooooooooooooo ooooooooooooo o Kupili smo motorne krožne škarje V prvi polovici maja smo kupili motorne krožne škarje za rezanje pločevine do debeline 0,6 milimetra. Izdelane so bile v šolskem centru na Jesenicah po našem naročilu, njihovih načrtih in izkušnjah, ki so jih že nekaj izdelali za različne naročnike. Krožne škarje smo namestili v kleti poleg stroja za parafini- ranje lepenke, z njimi pa bomo rezali predvsem mesing pločevino na trakove za različne namene oziroma na zahtevano širino. V naši mehanični delavnici že izdelujejo nože in v prihodnjem mesecu jih bomo praktično preizkusili. Tako bomo skoraj v celoti prekinili dolgoletne zunanje usluge pri zasebnem obrtniku. V///////////////////M^^^ Gibanje delovne sile v letu 1983 Dne 1. januarja 1983 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ zaposlenih skupno 444 delavcev, konec leta 1983 pa že 462 delavcev Torej smo v lanskem letu povečali zaposlovanje za 18 delavcev, ali 4,o5 odstotkov, kar je bilo posledica velike odsotnosti zaradi porodniškega in bolniškega staleža, nerealiziranih potreb iz preteklega leta ter povečanja plana proizvodnje. nadomestilo zaradi daljših odsotnosti bolniškega staleža in porodniške. Tem delavcem delovno razmerje kljub temu ni prenehalo (razen po njihovi lastni volji), ker je bila v tem času tolikšna fluktuacija, da smo lahko s temi delavci sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Delovno razmerje je prenehalo 47 delavcem. Večja fluktuacija je bila v delovni skupnosti skupnih služb (13,56), medtem ko je v temeljnih organizacijah manjša kot v enakem obdobju lani (TOZD Baterije Ljubljana 9,72, TOZD Specialne baterije Šentvid Povečana fluktuacija v prvem tromesečju Fluktuacija v lanskem letu je bila 9,2 %, kar je za 1,68 % manj kot leta 1982. Delovno razmerje je sklenilo 65 delavcev, od tega 28 za določen čas, zlasti v proizvodnji kot V prvih treh mesecih je sklenilo delovno razmerje 35 delavcev, 26 ali 5,22 odstotka delavcev pa je fluktuiralo (TOZD Baterije Ljubljana 7,72 %, TOZD NOV SESTAV KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA V DSSS Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je na svoji 1. seji dne 26. aprila 1984 imenoval nov sestav komisije za delovna razmerja delovne skupnosti za naslednjo dveletno mandatno dobo in sicer: KOPAČ Maca KONČAN Jure MILOVIČ Stanka SEIFERT Štefka in GRČAR Borut. Na 1. seji komisije za delovna razmerja dne 9.5.1984 sta bila na predlog sindikata izvoljena KOPAČ Maca za predsednika in KONČAN Jure za namestnika predsednika komisije. Specialne baterije Šentvid 1,37 %, delovna skupnost 4,72 %). Napram enakemu obdobju lani se je fluktuacija povečala za 3,88 odstotkov. Fluktuacija je bila velika zlasti v začetku, ko so delavci sklenili delovno razmerje, saj je v času poskusne dobe odšlo kar 8 delavcev, od tega prvi trije sporazumno, ostalih 5 pa na osnovi sklepa disciplinske komisije. Procent fluktuacije je večji tudi zaradi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj se je v prvih 3 mesecih upokojilo kar 6 delavcev. Zaposlovanje je bilo posledica nadomeščanja delavcev, ki so odšli ob koncu leta, delno povečanje plana zaposlovanja proizvodnih delavcev, neuspešnih objav in nadomeščanja zaradi velike odsotnosti zaradi porodniškega staleža. Delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas, imajo možnost prav zaradi tolikšne fluktuacije, da sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas. Z.H. Obsežno in uspešno KRATKO POROČILO O DELO KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA V PRETEKLI MANDATNI DOBI. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb se je v pretekli mandatni dobi (ki je trajala od 1. seje 24.6. 1982 do zadnje seje 18.4.1984) sestala na 60 sejah, od tega 11 izrednih. Za svoje seje je komisija porabila skupno 43 ur in 30 minut delovnega časa. Sprejetih je bilo 358 sklepov, ki so vsi realizirani. Posamezni člani so se sej udeleževali takole: Sitar Marija kot predsednik 55 krat, Kralj Anka 40 krat - Jugovič Rudi, ki je bil izvoljen namesto Kraljeve 9 krat, Kopač Maca 49 krat, Kelbič Janja 53 krat in Smerajc Jožica 5* krat. Posamezni člani so se torej sej komisije dobro udeleževali, bili pa so tudi aktivni na sejah, saj so zelo tvorno sodelovali v razpravah. Komisija je obravnavala zadeve s področja urejanja delovnih razmerjih (sprejemi, razporeditve, prenehanja), zadeve s področja urejanja stanovanjskih razmerij (razpis posojil, dodeljevanje posojil), ocene poskusnega dela, ocene delovnih osebnih prispevkov, analizo odsotnosti in fluktuacije, odobravala izobraževanje vseh vrst in ga spremljala, ter druge zadeve iz področja svoje pristojnosti. Ob zaključku mandata so člani komisije pohvalili tudi sodelovanje s strokovno službo, ki je pripravljala gradiva za odločanje na komisiji, saj se je resnično polno angažirala tako pri pripravi gradiv kot pri tolmačenju posameznih zadev. M.K. DISCIPLINSKA KOMISIJA DELOVNE SKUPNOSTI V PRETEKLEM MANDATU Disciplinska komisija v delovni skupnosti skupnih služb se je sestala v preteklem mandatu V delovni organizaciji imamo trenutno 8 štipendistov, od tega 5 na poklicni šoli, 1 na srednji in 2 na visoki šoli. V letošnjem letu bosta zaključila izobraževanje 2 štipendista - strojna ključavničarja, od katerih je eden štipendist TOZD Baterije, drugi pa TOZD Specialne baterije. Po zakonu o usmerjenem izobraževanju so tudi učenci poklicnih šol pripravniki, zato bo potrebno pripraviti pripravniške programe, katerih posebna izobraževalna skupnost za kovinarstvo in Strojništvo nima poenotenih, prav tako pa tudi v okviru SOZD-a Iskra teh programov še ni bilo mogoče dobiti. Objavili smo tudi štipendije za oblikovalce kovin za leto Na razpis za solidarnostna stanovanja so v kadrovski službi prejeli okrog 25 vlog in sicer iz TOZD Baterije 22 in iz delovne skupnosti 3 vloge. Iz njih je razvidno, da gre za pereče stanovanjske probleme. dvakrat. Obravnavana sta bila dva zahtevka: zaradi povzročanja nereda in zaradi prekoračenja pooblastil. Komisija je za svoje delo porabila 1 uro in pol, obakrat se je sestala v 3-clan-skem senatu. Izdala je dva ukrepa - javna opomina. Postopka še nista pravnomočna, saj se vodita na sodišču združenega dela v Ljubljani. V.Z. 1984/85, vendar dosedaj odziva še ni bilo. Ob delu študira 12 delavcev, od katerih razen dveh, študijske obveznosti izpolnjujejo. Predvidevamo, da bodo do konca leta 1984 izobraževanje zaključili še 4 delavci. Na splošno pa interes za izobraževanje ob delu upada, saj v letu 1983/84 nismo sklenili z nobenim delavcem pogodbe o izobraževanju ob delu. Nekateri delavci se morda celo želijo izobraževati, pa zaradi dvoizmenskega dela ne morejo, nimajo pa toliko volje, da bi sami vložili malo več naporov in truda v izobraževanje. Nekaj več interesa je za krajše oblike izobraževanja (razne tečaje) , vendar s tem delavci pridobijo le nekaj več funkcionalnih znanj, ne pa osnovne izobrazbe. Z.H. Vse vloge, ki ustrezajo zahtevanim kriterijem smo že posredovali Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana oz. Odboru za solidarnost. [a[a[a@[a(aia[a(a[a[a[a[a[a@[a[a[a[a[a[a[a[č![a[iE][Eif3[B(a[č3[5][a[a[a[a[a[a IZOBRAŽEVANJE 25 vlog za solidarnostna stanovanja Kaj je civilna zaščita S strani Občinskega štaba za_ civilno zaščito Ljubijana-Šiška smo dobili nalogo, da preko internega glasila informiramo delavce, kaj sploh je civilna zaščita, kakšna je njena vloga, naloge, organiziranost. Ta članek naj bi čimkrajše, vendar tudi čimbolj popolno opravil to nalogo. Pojem, vloga in naloge: Po ustavnih in zakonskih določilih je civilna zaščita v SFRJ sestavni del sistema splošne ljudske obrambe. Predstavlja enega poglavitnih dejavnikov pripravljenosti in sposobnosti družbene skupnosti v celoti za uspešno upiranje morebitni agresiji ter odpornosti na razne vrste vojnega dejstvovanja. Civilna zaščita je oblika organiziranja, pripravljanja in udeležbe občanov, delovnih ljudi, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in drugih organov, organizacij in skupnosti v zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnim dejstvovanjem, posledicami naravnih nesreč in drugih nesreč večjega obsega. Civilna zaščita je v splošni ljudski obrambi postavljena na množično podlago-zato, ker računamo, da bi v morebitni agresiji Jugoslavija bila izpostavljena močnemu udaru raznih vrst bojnih sredstev, posebno iz zraka in uničevanju velikega obsega. Zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti zato obveznost služiti v civilni zaščiti zastavlja zelo široko: obvezniki civilne zaščite so vsi občani od 16. do 60. (ženske do 55.) leta starosti. Izvzeti so samo pripadniki oboroženih sil in milice,nosečnice ter ženske z otroki, mlajšimi od 7 let. V vojni in drugih izjemnih okoliščinah se civilna zaščita aktivira in vključi v delu, ko obstoječe službe in dejavnosti s svojo redno organizacijo in sredstvi ne morejo opraviti nalog v zvezi z zaščito in reševanjem. Tedaj civilna zaščita nastopi kot organizator, koordinator in vodstvo, angažira potrebne sile in sredstva na podlagi vnaprej pripravljenih načrtov in stvarne situacije. Najpomembnejše naloge civilne zaščite so: organiziranje, pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za zaščito in reševanje; organiziranje in pripravljanje ukrepov civilne zaščite; neposredno aktiviranje ukrepov in sil civilne zaščite v primeru vojne in drugih nevarnosti; oskrba prizadetih in ogroženih, odstranjevanje in preprečevanje širjenja posledic. Organiziranost in struktura: Poglavitni načeli pri organiziranju civilne zaščite sta -množična udeležba občanov in množično angažiranje materialno tehničnih sredstev. Po zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in doktri-niranih načelih civilne zaščite v SFRJ je struktura civilne zaščite naslednja: samozaščita občanov, ukrepi civilne zaščite, enote civilne zaščite in štabi civilne zaščite. Med ukrepi civilne zaščite naj naštejem naslednje: zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin; evakuacija prebivalstva; oskrba prizadetega in ogroženega prebivalstva; zate-mnjevanje in maskiranje; radio-loško-kemij ska-bioldška zaščita; protipožarna zaščita; prva medicinska pomoč; vzdrževanje reda; varstvo rastlinja; zaščita pred eksplozivnimi sredstvi in reševanje ljudi. Enote civilne zaščite so sestavljene iz obveznikov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in občinah, lahko pa tudi v stanovanjskih blokih, naseljih in zaselkih. Oblikujejo se naslednje enote: tehnične, prve medicinske pomoči, RBK, gasilska, veterinarska in za vzdrževanje reda. Štabi civilne zaščite pa so zadolženi za neposredno pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni in drugih izrednih situacijah. Načrtovanje in sodelovanje z drugimi strukturami SLO: Načrtovanje civilne zaščite teče zaradi skladnega povezovanja vseh priprav in delovanja sistema civilne zaščite v vojni in drugih izrednih okoliščinah. Poteka v vseh sredinah, kjer organizirajo zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin. Usklajujejo ga z načrtom dejavnosti obrambe in zaščite ustrezne skupnosti oz. organizacije. Civilna zaščita kot sestavina enotnega sistema SLO se povezuje z oboroženimi silami (JLA in teritorialno obrambo) pa tudi z drugimi strukturami. To sodelovanje se uresničuje v fazi načrtovanja, med pripravljanjem in v stvarnih akcijah zaščite in reševanja v vojni in ob naravnih nesrečah v miru. V.Z. niuiimiiumii Mlinu- GROSUPUE o. e- Dopolnilno izobraževanje Koncem aprila je v Škofji Loki končala Iskrino zunanje-trgo-vinsko šolo že 5. generacija Iskrinih delavcev, ki že delajo ali želijo delati v izvozni in uvozni dejavnosti. Te šola, ki je trajala 3 mesece, se je iz naše delovne organizacije udeležila Lojzka Marinko iz komerciale. 0 svojih vtisih je povedala naslednje: (iz glasila ISKRA 28.aprila 1984) "Težko je na kratko oceniti Iskrino ZT - šolo. Rada bi po- udarila, da mi je dala zelo veliko znanja, ki ga bom lahko s pridom uporabila pri svojem delu. To znanje mi vliva tudi nekakšno varnost in samozaupanje, ki ga človek v teh časih še kako potrebuje. Pri tem mislim zlasti na oskrbo proizvodnje s surovinami in repro-materiali pa tudi na plasma naših baterij. V zvezi s šolo bi zelo rada poudarila še to, da smo se med seboj vsi zelo dobro razumeli in da nam bodo ta poznanstva koristila tudi pri poznejšem delu. Seveda so k uspehu šole mnogo prispevali tudi izredno dobri predavatelji. Zlasti so mi bila všeč predavanja o praktičnih primerih. " v////// Triglavski dom na Kredarici "Za vašo pomoč se vam v imenu vseh planincev in prijateljev narave iskreno zahvaljujemo. Prosimo vas, da to našo zahvalo posredujete obema temeljnima organizacijama, ki sta obveznice darovali." Tako se med drugim glasi zahvala Planinskega društva Ljubljana- matica oziroma Odbora za izgradnjo Kredarice potem, ko je delavski svet delovne organizacije ZMAJ dne 9. marca letos sprejel sklep, da se pristopi k samoupravnemu sporazumu o enkratnem združevanju sredstev za skupno zadovoljevanje pogojev rekreacije v triglavskem pogorju, da se v sklad za izgradnjo triglavskega doma prenese brez povračila kupone obveznic posojila federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo v vrednosti lo.000,00 din od vsake temeljne organizacije z dospelostjo v plačilo do leta 1986. Nedvomno je vsakemu od nas poznan podvig, ki ga je izvedlo slovensko planinstvo s prenovitvijo triglavskega doma na Kredarici. V dveh letnih sezonah je z investicijo preko 8o milijonov din dobilo streho nad 3oo planincev. Ker pa se gradbeni odbor za izgradnjo Kredarice ubada s težavami vračanja začasno pridobljenih sredstev, se je obrnilo še na ti- ste delovne organizacije, ki še niso ničesar prispevale.Med te je sodil tudi ZMAJ. Ob tej priložnosti pa velja spomniti tudi na nekdanje, dokaj pogoste izlete Zmajevih ljubiteljev gora. Večkrat smo v našem glasilu prebirali o njihovih podvigih in vtisih, med drugim tudi o vzponih na Triglav in s počitkom na Kredarici. Ostal je le spomin - in zatišje. Morda nam manjka le dober organizator in navdušen planinec. v////////////////////w/^^^^^^ Nekaj o motiviranosti za delo Ni naključje, da sem se v tem času odločil napisati nekaj o motiviranosti za delo. Kot so sposobnost posameznika samo osnova za graditev znanja., tako je oboje le pogoj, da človek sploh opravlja neko delo. Koliko in kako bo delal, torej ni odvisno samo od sposobnosti in znanj a,ampak prav tako od notranjih in zunanjih spodbud, ki človeka za določeno delo aktivirajo. Resda opažamo pri ljudeh neko splošno stopnjo aktivnosti, po kateri se med seboj razlikujemo, vendar so še mnogo bolj očitne razlike v stopnji vneme, s katero posameznik opravlja neko delo. Prvi pogoj za delovne aktivnost je telesno zdravje, človeku je prirojeno, rekli bi lahko, da mu je v krvi, da dela. Znana je namreč trditev, da je v samoohranitvenem gonu vključen tudi nagon po delu. Kdor nima spodbud za nobeno delo in samo miruje, jev nenormalnem stanju, z drugimi besedami rečeno, da je bolan. Pri tem pogoju govorimo, da morajo biti človeku pri delu zagotovljene predvsem tri stvari: zdrave delovne razmere, počitek in hrana. Drug notranji motiv za delo so človeške sposobnosti. To se pravi, da človeka že sama sposobnost, posebno če je nadpoprečna, sili k ustreznemu delovanju. Na primer, če je nekdo talentiran za glasbo, se bo rad učil in igral na instrument. Lahko torej trdimo, da delo, ki nam gre lahko od rok in za katerega smo spo- sobni, radi opravljamo. Velja pa tudi obratno pravilo. Torej, če primerjamo sposobnosti ljudi z njihovimi delovnimi interesi, opazimo kaj hitro določeno skladnost. Zato lahko sklepamo, da človek bolje opravlja tisto delo, ki ga zanima. Delavca bomo torej lahko motivirali za delo že s tem, da ga damo k takim opravilom, za katera je sposoben . Na ta motiv je navezan tudi motiv uspeha, če pri delu uspevamo, če vidimo uspehe svojega dela, nam bo to vlilo še več veselja do dela, ne glede na plačilo, pohvalo ali priznanje. Ker pa, kot smo videli, uspešnost ni odvisna le od sposobnosti, ampak tudi od znanja, je potrebno, da delavca za njegovo delo dobro usposobimo. Navadno na tem področju radi delamo veliko napak. Še vedno se držimo izguljenega pravila, da si človek najzanesljiveje pridobi znanje na osnovi preizkušanja in zmot. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da vsaka zmota istočasno predstavlja neuspeh, neuspeh pa ne more spodbujati. Znanje moramo posredovati tako izčrpno, razumljivo in nazorno, da bo že prvi poskus uspel brez zmote. Le tak način učenja bo človeka zanesljivo spodbujal k nadaljnji dejavnosti, čim večkrat pri določenem delu doživimo neuspeh, čim manj razumemo to, kar delamo, večji bo odpor do dela. V vsakem delu mora človek videti tudi smisel, le :tako pa bo z veseljem opravljal. Poznati moramo, kot radi rečemo, cilj in pot do cilja. Ponazorimo ta motiv s primerom. če nas nekdo vodi v oddaljen, nam neznan kraj , bomo na poti bolj utrujeni in za hojo bolj nerazpoloženi, če nam nihče ni povedal, kje je ta kraj, kako daleč je, kakšna je pot. Vse drugače je, če to poznamo ali če cilj celo vidimo. V prenešenem pomenu je v podjetju mnogo takih situacij. Za motiv cilja je tudi značilno to, da je motiv močnejši, če je cilj bližji. Bližina cilja je seveda relativen pojem. Za osveščenega človeka so na primer cilji,ki so za primitivca nedosegljivi, zelo blizu in se za te cilje bori. Zelo močna je tudi skupina motivov, ki jih lahko imenujemo socialni motivi. To so tisti, ki sprožijo naš odnos do ljudi, če razmišljamo o svojem početju od otroških let naprej, vidimo, da je bila tekmovalna strast eden najmočnejših nagibov za naše početje. Ta motiv je tako občečloveški, da se ga pogostokrat niti prav ne zavedamo. Tekmovanje ni samo tisto, kar si ljudje odkrito napovedujemo, na primer pri športu. Tekmujemo pri vsakem delu, ki ga opravljamo zato, da smo drugim enaki ali da:;se jim vsaj približamo , če jih že ne moremo prekositi.To takoj opazimo pri otrocih, veliko iger vsebuje tekmovalne elemente kot so, kdo bo močnejši, spretnejši, kdo dlje vrže, bolje zadene itd. Tako tekmovanje je zdravo, saj spodbuja otroka, da bo v družbi otrok izenačen. Iz tega pa lahko zaključimo še nekaj, namreč tekmovanje je dbber ipotiv le, če med tekmeci ni velikih razlik, saj bi v primeru, da tekmujemo samo s takimi, ki jih ne morete dohiteti, postali malodušni. V takem primeru se torej motiv izgubi. Tekmovalna strast se kaže tudi v hvaljenju. Če se otrok ne more izkazati, z lastnimi uspehi, se bo ponašal z dejanji, polo- žajem ali imetjem staršev, vse to pa navadno počne s pretiravanjem, da bi se povzdignil in zrastel v njihovi luči. Prav tako je tudi z odraslimi. Mnoge človeške potrebe rastejo ravno zaradi tekmovanja. Ker se drugi lepo oblačijo, se moramo tudi mi, ker ima sosed barvni televizor, hladilno skrinjo, avto, vikend, se moramo dokopati do tega tudi mi. Navadno govorimo o teh spodbudah za posnemanje, včasih je to želja za prestižem itd. Seveda moramo v kolektivu težiti k zdravemu tekmovanju. Stara resnica je reklo: v slogi je moč. Nezdravo, stihiino tekmovanje med posamezniki vodi do razjedajoče zavisti in glavne koristi žanjejo le nekateri, ker vse, kar je slabotnejše, surovo odrivajo. Bistvo kolektivnega tekmovanja je, da je cilj deljiv, da imajo Avtomatsko zapisovanje podatkov o električni napetosti testirnih baterij v elektrofizikalnem laboratoriju Zmaja. od skupnega uspeha vsi koristi, in da se vsi skupaj dvignejo na višjo materialno in duhovno raven. Da pa bodo v kolektivu vsi delavci aktivni in da ne bodo nekateri poskušali živeti na račun drugih, mora imeti sleherni delavec resnično in močno zavest pripadnosti. Ta zavest je gotovo naj lepši, moralno najviše vrednoten motiv, ki pa ga ne doseženo s pridiganjem, ampak s pravimi človeškimi odnosi in ustrezno organizacijsko urejenostjo. Prvo načelo je, da mora delavec živeti s svojim podjetjem. To dosežemo tako, da bo njegov zaslužek tolikšen, da ne bo razmišljal o tem, kje bi se dalo še kaj po strani zaslužiti. Druga važna stvar je, da ima stanovanje v bližini, da ne doživlja velikih tegob na poti na delo in z dela. Tretje načelo je, da si mora podjetje ustvariti tradicijo, dobro ime, da bodo delavci manj ponosni. Zavest kolektivnosti raste tudi s časom, ki ga nekdo preživi v podjetju oz. istem oddelku. Na motiv zavestne pripadnosti je ozko vezan tudi motiv medsebojnega razumevanja delavcev v isti skupini. Skupina mora biti ubrana, ljudje ne smejo biti nasilno postavljeni v skupino. Poskusi so pokazali, da je najučinkovitejša tista skupina, ki se je sama izoblikovala. Največkrat sicer ni mogoče prepustiti samim delavcem, da se po svoji volji združujejo v delovne skupine, vendar pa moramo le upoštevati nekatere zakonitosti, ki vladajo v skupinskem delu. Poleg delovnih razmer, ki vplivajo na človekovo telesno zdravje, so za motiviranje pomembni tudi zunanji pogoji,ki vplivajo na človekovo duševno oz. čustveno razpoloženje. Na razpoloženje človeka pozitivno vplivajo red v prostoru, harmonija barv, primerna temperatura, ritem dela, svetloba in vse tisto kar sproža v človeku prijetno občutje. Zato ne smemo podcenjevati nasvetov strokovnjakov, ki proučujejo ergonomijo, biomehaniko in fiziologijo dela. če se vprašamo, kaj je pravzaprav bistvo motivacije, lahko po povedanem rečemo, da je motivacija tisto, kar nam omogoča, da zadovoljujemo naše potrebe. če te potrebe skušamo najbolj grobo definirati, potem jih razvrščamo v dve skupini, to je v skupino materialnih in nematerialnih potreb oz. če jih vrednotimo s socialno-človeš-kega vidika, govorimo o nižjih in višjih potrebah. Danes človek večino nižjih, materialnih potreb zadovoljuje z denarjem, zato je zaslužek, ki ga prejemamo za opravljeno delo, zelo pomemben motiv. V praksi je predvsem važna druga skupina motivov. Za prvo skupino, potrebe po materialnih dobrinah, skrbijo tisti, ki načrtujejo vedno .nove in nove potrošne predmete. Rast teh potreb je sicer vir gospodarskega napredka, vendar pa za človeka ne bo dobro, če bodo te potrebe rastle v nedogled. Zato moramo pri motivih misliti tudi na to, da bomo človeka obvarovali od pretiranega hlastanja po nižjih potrebah. To ni nemogoče. Namreč vemo, da zadovoljevanje višjih, socialnih in duhovnih potreb zmanjšuje nižje. In obratno; če človek ni zadovoljil višjih potreb, če ne živi v povezavi s soljudmi, če nima možnosti duhovnega zadovoljevanja, bo vsa njegova dejavnost izrazito usmerjena k materialnim, biološkim potrebam. To pa ni človeka dostojno življenje. Razmišljajmo o tem! A.K. Tudi članice kluba v ospredju Odigrana sta bila tudi dva turnirja. Prvega je priredil B.K. Triglav ob dnevu OF, drugega pa B.k. Tivoli ob prazniku dela 1. maju. Na turnirju Triglav so igralci nastopili v konkurenci trojk in posamezno. V tekmovanju trojk je prva trojka Zmaja v postavi S.Tršan, T. Križaj in J.Tratnik zasedla tretje mesto. Med posamezniki pa se je od naših igralcev najbolje uvrstil S.Tršan, ki je zasedel tretje mesto. Tudi naše tekmovalke so dosegle lep uspeh, šaj je Jana Vlah zasedla 2. mesto, Mojca Tršan je bila tretja in Tatjana Tratnik peta med 13 tekmovalkami. Na turnirju Tivoli, kjer je potekalo tekmovanje v konkurenci posameznikov, je imel med našimi igralci največ uspeha Jani Tratnik, ki se je uvrstil v finalni del, kjer pa je izgubil dvoboj s kasnejšim tekmovalcem Voglarjem za en kegelj in na kraju zasedel drugo mesto z istim številom točk kot zmagovalec, imel pa je manjše število podrtih kegljev. V finalni del se je uvrstil tudi Igor Tršan, ki je na koncu zasedel četrto mesto. Tudi tokrat so naše tekmovalke dosegle lep uspeh saj je bila Tršan Mojca druga, Tratnik 'Tatjana tretja in Vlah Jana šesta. ^ j V Žerjavu bodo pridobivali tudi cink MEŽICA, 15• maja - Pri rudnikih svinca in cinka ter topilnici Mežica se pripravljajo, da bodo poleg svinca v lastni topilnici začeli pridobivati tudi cink. Doslej so koncentrat cInkove rude z Zletovim v Makedoniji^ zamenjali za koncentrat svinčeve rude. Po cinku je v Jugoslaviji izredno veliko povpraševanje in pri rudniku računajo, da bi s pridobivanjem te kovine tudi znatno popravili gospodarski položaj tozda Rudarski obrati. V Mežici tudi načrtujejo postopek za pridobivanje zlata, saj je znano, da je v nekaterih svinčevih rudah tudi ta plemenita kovina. Program za pridobivanje cinka v topilnicah v Žerjavu ter tudi postopek za pridobivanje zlata bodo pripravili sami rudniški strokovnjaki. i.p. DELO, 16. maj 1984 Tomaž Križaj - slovenski prvak Na prvenstvo SR Slovenije za posameznike je član bowling kluba ISKRA - ZMAJ Tomaž Križaj že drugič osvojil naslov slovenskega prvaka, čeprav je po dveh nastopih zasedel šele tretje mesto, pa je v zadnjih dveh zaigral odlično in na kraju zasluženo osvojil naslov najboljšega v Sloveniji. Ostali naši igralci so zasedli naslednja mesta S. Tršan je bil peti, J. Tratnik 14, Končina 19 in I. Tršan 22. J.T. liliji Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških žensk 79 145 Skupaj 224 TOZD Specialne bater: moških 43 žensk loo Skupaj 143 Delovna skupnost moških 5o žensk 52 Skupaj lo2 Dne 3o. aprila 1984 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ 469 zaposlenih od tega 172 moških in 297 žensk. Letošnji DAN ISKRE Letošnja prireditev ob dnevu borca in dnevu Iskre bo potekala v soboto 50. junija v Zajčji Dobravi in sicer v organizaciji Iskre Commerce. V tem prijetnem okolju nedaleč od Ljubljane naj bi se po predvidevanju organizatorjev zbralo kakih 15 do 15 tisoč Iskrašev. Tudi v Zmaju smo že zbrali orientacijske prijave in do 15. maja zabeležili 65 udeležencev in sicer 45 iz TOZD Baterije in 20 iz skupnih služb. Kot nam je že znano, znaša cena paketa 560 dinarjev, sindikat pa bo prispeval 180 din. Prihodnjič pa še nekaj podrobnosti in prometnih nasvetov. Umrla je Antonija Dolenc Iz osmrtnice v DELU smo zvedeli, pisarni kot korespondentka. Bi- da je umrla naša upokojenka la je izredno delovna in pri- Antonija Dolenc, rojena Marinko. ljubljena med svojimi sodelav- Zadnje slovo je bilo v sredo 9. ci. Prvih srečanj z upokojenci1 maja 1984 na pokopališču v Zmaja se je večkrat udeležila, Borovnici. zadnja leta pa je bila bolehna Dolenc Antonija se je zaposli- vse do letos, dokler ji niso la v Zmaju le nekaj let po ledvice popolnoma odpovedale ustanovitvi Hydre in vsa leta in je v 78. letu starosti do invalidske upokojitve neka- umrla v bolnici. ko v letu 1950 je delala v Ohranili jo bomo v spominu! V mesecu APRILU sta bila sprejeta v delovno razmerje: VEHAR Snežana, tajnica glavnega direktorja v delovni skupnosti za nedoločen čas dne 1. 4.1984, MARKIČ Stojan, pripravnik v tehnično razvojnem področju (DSSS) za določen čas dne 16.4.1984. Delovno razmerje v mesecu APRILU je prenehalo: GAMZE Anica, tehnični kontrolor v TOZD Specialne baterije dne lo.4.1984 (upokojitev), BOH Greta, proizvodna delavka v TOZD Baterije (nedoločen čas) dne 23.4.1984, ŠKERL Elizabeta, proizvodna delavka v TOZD Baterije (določen čas) dne 3o.4.1984. WMVvWAAWvVMWAWMWAMAAMWA Iščemo pravi naslov Tokrat smo po pošti dobili vrnjeno aprilsko glasilo, poslano na naslov našega upokojenca: JELNIKAR Anton Medvode 8/b 61215 MEDVODE s pripombo NEZNAN ! To se je zgodilo prvič, saj na omenjeni naslov pošiljamo glasila vsak mesec že vrsto let. V čem je vzrok ? Sporočite na naslov: Uredništvo glasila GLAS ZMAJA Iskra - Industrija baterij ZMAJ Stegne 25 61000 Ljubljana Urednik '**\N m Rojeni v f JUNIJU ‘jv/.. PILINGER Marko (maj) ANDONOVSKA Spasenka ZAJEC Ivanka STARE Ivanka SIRNIK Alojz PROSEN Marija NOVAK Ivan ERJAVEC Slavica ŠKRABEC Marija HOČEVAR Zvonka GORIŠEK Vida SMERAJC Zdenka ŠTREMPFELJ Leopold ILIČ Dosta TURK Marija LUKAN Vojko OZIMEK Jožefa ZAKARIČ Marija ČULK Peter SREBOTNIK Franc JERANT Pavla KRALJ Amalija KOSTREŠEVIČ Zinka JERAJ Sergija PETEK Rozina ŠKOF Marija MITROVIČ Burdija čestitamo ! Obvestilo upokojencem ! Ste se morda že odločili preživeti nekaj dni oddiha ob morju ali v planinah? Ponuja se vam možnost, da koristite proste počitniške kapacitete pred in po sezoni, v Bašaniji pa tudi ob izteku glavne sezone. Zlasti na Uskovnici je več možnosti tudi v vročih poletnih mesecih. Podrobnejše informacije lahko dobite v Zmaju, v socialni službi, kjer vam bodo odgovorili na vsa vprašanja, ki vas zanimajo. Lahko pokličete tudi na telefonsko številko 571 511* IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST !!! ) Igralci bowling kluba ISKRA-ZMAJ osvojili naslov državnih Na državnem prvenstvu v igri peterk in trojk, ki je bilo v Ljubljani od 6. do 8. aprila so igralci bowling kluba ISKRA -ZMAJ dosegli lep uspeh. V igri petork so si že v predtekmovanju priigrali odločilno prednost in so tako v finalnem delu z mirno igro obdržali to prednost in prvič osvojili naslov državnih prvakov. Bil pa je to tudi prvi naslov, ki ga je osvojila kakšna slovenska ekipa, saj so do sedaj vedno zmagovali zagrebški klubi ali pa klubi naših zdomcev. Ekipa Zmaja je nastopila v naslednji postavi: Tomaž Križaj 1780, Stojan Tršan 1756, Igor Tršan 1565, Stane Končina 1666 in Jani Tratnik 1765. Redakcijo glasila smo zaključili 21. maja prvakov Istočasno pa je potekalo tudi tekmovanje v trojkah. V predtekmovanju je prva trojka Zmaja v postavi S. Tršan, T. Križaj in J. Tratnik zasedla 2. mesto, druga trojka v postavi S. Končina, I. Tršan, Perdigal pa šele 6. mesto in je le za rep ujela finalni del. No v finalu so vsi trije zaigrali zelo dobro, posebno Perdigal in na koncu osvojili, lahko rečemo presenetljivo 3. mesto. Prvi trojki pa ni uspelo ponoviti lanskoletnega uspeha ko so bili državni prvaki. Čeprav so svoj nastop odigrali zelo dobro, so tokrat morali priznati premoč prvi trojki Tivolija, ki je igrala res zelo dobro in zasluženo osvojila naslov državnih prvakov v konkurenci trojk. t.j. Obveščaj, bodi obveščen BATERIJADA '84 Za letošnje športne igre baterij-cev Jugoslavije, v organizaciji CROATIE v Zagrebu dne 26. maja je bilo letos nenavadno večje zanimanje kot prejšnja leta. Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da utegne biti avtobus prepoln udeležencev, igralcev in gledalcev. Za tekmovanja so se dogovorili, da naj bi potekala v standardnih disciplinah, to je v malem nogometu, kegljanju za moške in ženske, prav-tako v streljanju z zračno puško ter v namiznem tenisu in šahu. 0 poteku športnih iger in doseženih rezultatih bomo pisali v prihodnjem glasilu. Spomnimo se le, da je lanska BATERIJADA potekala v organizaciji Zmaja v Ljubljani in so naši tekmovalci osvojili največ pokalov ter v skupnem seštevku točk zasedli prvo mesto. Bodo lanski uspeh ponovili? zadnji is k Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za junijsko glasilo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 25. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/75 SIJUSUI GROSUPLJE p. e. SREČANJE BRIGADIRJEV -VETERANOV MDB 5. SREČANJE BRIGADIRJEV - veteranov mladinskih delovnih brigad iz povojnih let /od leta 1945 do leta 1965/ bo v soboto 16. junija 1984 ob 9. uri v Rekreacijskem centru Ježica v Ljubljani, Titova 260 /bivši Štern/. VABLJENI SO VSI, NE GLEDE NA TO, KJE SO DELALI !!! Organizacijski odbor