St. 74. V Goriei, v torek dne % julija 1912. Izhaja trikrat na teden« in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vsa leto . . 15 K %U » . . io„ Za Nemčijo 1?28*Mt-L* 2a*it Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v Jetu nVozni red žtf-leznic, parnikov in poštnih svež". Na naročilu, brez doposlane naročnine se nji: oziramo. 'Pečaj XLll ^V8e za narod, svobodo in napredek!« Dr. JK. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. «na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice seračunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi; Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni »rednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 88. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Sokolski dnevi v Pragi. Velike so bile priprave za Sokolske dneve .v Pragi. In pripravljeno je bilo vse tako, da je žarela zflata Praga v svojem sijaju ter slovesno sprejela slovanske brate in njihove prijatelje, čeli, Slovenec, Hrvat, Srb, Bolgar, Slovak, Malorus 'in tudi Poljak, dalsi ga je včasih težko spraviti pod slovansko streho, so se šešli v Pragi, v naši slovanski Moki. V Prago (treba poromati, da se slovanska duša nabije prave navdušenosti in navžije miočiJza življenje. Sokolska ideja triumluje. Sokolska ideja je zaklicala »v Pt«go«! in tisočere slovanske množice so se odzvale ter pohitele v matiiško Prago, sredi njih Sokoli. Vlak za slakom se je pomikal proti Pragi ne konca me kraja ni bilo prihoda novih trum, vsi so bili presrčno sprejeti. Ko so se peljali Slovenci po češki zemlji, so jih 'pozdravljali povsod! navdušeno; kaj šele v Pragi. Železniški vozovi so bili Okrašeni s slovenskimi trobojnica-mi, na zdar in živioklicev ni hoitelo prenehati ___CeSka Sokolska Zveza je 'počakala na kolodvoru Slovence in sprevod se je razvil po mestu. Slovenskih Sokolov je jilo okoli 500. Hrvatov je došlo 800, Srbov nad 1000. Prvikra'1 se je zgodilo, da so prišli srbski Sokoli v Prago. Slavnostno so jih sprejeli z navdušenjem, 'Hrvate in Srbe, kakor poprej že »Bolgarske Junake«, med njimi tudi »Junaki« iz Maoedonije----Dunajski Čehi so bili zastopani v impozan-tnem številu; v štirih vlakih so se pripeljali. Slovaški Sokoli, ukr;.:in'ski... Slovesno so bili sprejeti. Mesto Zagreb je poslallo deputacijo, mesto Sofija, mesto Ljubljana, vodil je deputacijo župan dr. Tavčar. Pozdravljal je župan pražki dr. OroŠ. — Prišel je vodja ruskega naučnega ministerstva Se-vijakov, ruski general Arhangelski in drugi. — Prišla je deputacija mesta Pariza. Francoske goste sta pozdravila ar. Scheiner in dr. Groš. Množica je spoštlji- vo pozdravljala goste. Oošli so zajedno francoski žurnalisti. — Prišlo je tudi mnogo Poljakov iz Galicije iir Rusko-Poljske, da se privatno udeleže Soko!Lskih slavmo-sti in odkritja spomenika Palackemu. Navzoča sta bila v Pragi minister Trnka in Hussarck. ' Neštete množice so valovale že v četrtek po ulicah, .uajveča gnječa pa je bila oko.i Zofina, ki je bil bajno razsvetljen I Na Letni. 1 Na telovadišču na Letni, kjer je pro-,. štora za 20.000 telovadcev, je »bilo živo. Uspeh tekrne za prvenstvo 28. junija je bil ugoden za Slovence1. Prvenstvo je dobil Slovenec VJdmar, četi Svoboda je bil drugi, Slovenec Fuchs tretji. V soboto so pričele vaje Sokolskih skupin na Letni že na vse (zgodaj. Po skupinskem tekmovanju so bi'!e pripravljalne vaje za popoldanski javni nastop. Vaj se ie udeležilo 10.800 Sokolov, SokoJlc 5.600. Ze dopoldne je bilo gledalcev 7000, popoldne pa ko je pričela javna telovadba vsega Sokolstva, 15.000 telovadcev, 6.000 telovadit, ie bilo občinstva 200.000 ljudi. Najprvo so nastopile ruske Sokoiice pod vodstvom m jih uCiteija, Čeha Erbena. Za njimi so prisili amerikanski češki Sokdli in Sokoiice, ki tso izvajali slovaške in ame-rikanske plese. Pogled na to vrsto jp bil diven. Komaj so ponehale kipeče slovaške melodije, že je zopet zapela telovadna pesem, !ki je naznainjala nastop 60 francoskih gimnastov. Vrtiamec inavdušonja in vseh todnevnih slavnosti pa so dosegle skupne vaje Če-»ko-slovanskega Sokolstva. Preciznost izvajanj vaj je tisoč in tisočglavo množico fascinirala. Ploskanju ni bi'!o me 'konca ne kraja. Zasedeni ;pa so bili 'tudi vsi prostori na tribunah lin .poznavalci cenijo, da ije tem vajam prisostvovalo okrog 150.—200.000 ljudi Ves Čas, .med' telovadbo in po telovadbi se ni pripetila prav nobena nezgoda. V bogato okinčani namestnikovi loži je prisostvoval neoficijelino tudi naučni 1 minister dr. pl. Hussarek. Vse je bilo krasno, divno. To treba videti, to se ne da popisati___ Na grobovih Tvrša in Fiignerja. Sokoli so šli proslavit spomin Tvrša in Fiignerja. Iz poročila v »Ed.« posnemamo: Nešteviio vejice v je bilo položenih na vznožje spomenika, ki je ikalkih 5 metrov visok, nosi v rilievu sliko Tvrša in Fiignerja, a na vrhu razprostira sokol svoja krila. Govorili so zastopniki Hrvatov, Bolgarov, Francozov — ta je proslavljal vrline češkega naroda in demokratično idejo —, Sloverocev, Angve-žev, amerikanskih Cehov, Malorusov, Cehov. Pred goivori ije ipel zbor praškega Sokola pretresljivo žalostinko tako precizno in fino nijansiranip kakor morejo le mojstri (pevci. Globok vtis je napravil govor načelnika hrvatske sokolske zveze d.ra Gara, ki je velesiniipaitičnini ter sonornto glasom povdarja1!, kaiko je ideja:, ki sta jo vžgala Fugner in Tyr3 združila vse Slo-vansitvo in veliko celoto in modno falango, ki naj delom svojimi ojača rod Po vsakem govoru so se razlegali slava-klici spominu buditeljama in misijonarjem velike sokolstke ideje. Tak nadebudni pb-» gied v bodočnost nam je otvo/ril dr. Car — na grobeh. To dejstvo označuje, kaj1 sta bila Fugner in Tyrš: še iz groba ven nas zoveta h krepkemu delu, ik gradnji velike bodočnosti. A ko so peivoi na koincu zapeli veličastno himmo »Kie dom .je smoj?« da se je razlegalo ijja po veliki poljani večnega miru, tedaj so se vsa srca topila v dveh velikih svetih čustvih v misli in hvaležnost na pokojna dobrotnika in v ponosni nadii ma .ponosno bodočnost. Novo življenje na grdbeh. Je pač tako: velikii dnhovi ne umirajo, žive med nami in. vzbujajo življeiilje. Z vznesenimi čut-stvi sme se vrača1!! z grobov v zlato Prago, kjer vrvii življenje, ki mu vernega opisa ne more dati nobeno pero. Slavnostni sprevod. V nedeljo ob 9..doip. je pričel slavno-, stni sprevod vseh ' slovanskih Sokolov. Pohk>d se je začel poimiikati na posebno znamenje s strelom in sicer najprvo po kraljevo Vinohradsih ulicali in sicer: po Vavrovi ulici, PurJcinovem trgu, okrog 'vinogradSke mestne hjše, dalje po Karlovi ulici, po Koimenškcga trgu, po Membranski ulici, potem po iVaclavskem trgu, Pfikopih, Jožefovnm trju, Elizalbetni ulici, Doli ulici, Nfkolajevi ulici do staro-'mestne mestne hiše ikjer se je vse Sokol-stvo poklonila matuski zlati Pragiv Na čelu pohoda so stopali s^vanski gostje in sicur v nasledirjem redu: Bolgari, Hrvatje, Slovenci in Srbi, za njimi pa župe češke Sokolske zveze. Sprevoda se je udeležilo preko 30.000 Sokolosv. ' Takoj po proslavi spomina Tvrša in Fugnerja je na istem pokopališču bil odkrit spomenik velikemu prijatelju Slovanov in. pripovedniku čeSkoslovensikega zbližanja Janu Lego. Udele®>a pri odkritju spomenika tega velikega rodoljuba je bila toliko od strani Cehov,. kolikor od strani SJovencev, naravnost ogromna. Poleg raznih drugih zastopnikov, so odkritju prisostvovali tudi zastopniki mest Ljubljana jn Praga, ter /ogromne množice ljudstva. Vsa slavnost je napravila !ia Čehe globok utis. Na grobu je imel Engelbert Gang1! pretresljiv in v srce segajoč govor. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi si je bilo nadelo nalogo, storiti -končno' dolžnost nasproti. Janu Legu ter mu postaviti spiomenilk. Med udeleženci se je opazilo podžupana ljubljanskega d'ra. Triferja, notarja Hudovemikii, inž. Štetm-bova, viteza pl. Blieweissa, ravnatelja Iv. Hribarja, Andreja Gabrščeka, prof. llesi-ča, dež. poslanca Engl. Gangla, drž. poslanca dr. Rvibafa, dr. Orožna, dr. Wi1,fa-na, d'r. Karbo itd. Kraljevo glavno mesto Prago je zastopal dr. Pik, muzej krarje"i-ne češke, ikaiterega kustos ie bil pokofoii Lego, sta zastopala Jos. Kuska ni Ant. DoIensky, Maitioo ičeško: dr. Jos. Volf. »Zvezo češkega učiteljs'tva«-K. V. Tu^ek, Maksim Gorki. j FOMA GOEBJEJEV. Roman. (Dalje.) »A vseeno, očka, je trgovski stan neizobražen in podivjan. ,.« »M — da,« je rekel Smolin z obžalovanjem in pokimal 2 glavo, »to je žalostna resnica...« »Recimo, Foma...« je nadaljevala deklica. »O?« je vzkliknil Majaikin. . »No seveda, vi mladi ljudje, vi ste študirani...« »A društev se ne videležujete nobenih?« je vprašal Majakin Ljubo. »Saj imamo mnogo društev pri nas...« »Da,« ie vzkliknila Ljubovj, »a jaz živim čisto osam-Ifcna »Gospodinjstvo!« ji je vstavil oče. »Toliko razne sa>'e imamo... in vse to je treba vzdržavati polnoštevilno, snažno in v redu...« Samozadovoljno je namignil z glavo proti nilzi, ki je »ila obložena z bliščečim kristalom in srebrom in proti kredenci, katere [police so se Icinile pod težo stvari in sPominja'e na izložbo v oknu prodalahiice. Smolin se je °2j"l po vsem tem in čez njegove ustnice je pohitel iro-"Jški smehljaj. Potem' je pogledal Ljubi v obraz; v tem "iegovem pogledu je zapazila ona nekaj prijateljskega m souitnega. Lahna rudečica-j' je .pokrila lici in sama pri •se»i ie deja'a s .plaho radostjo: »Hvala Bogu!,; Kakor bi se ogenj težke bronaste svetilke jasneje zasvetil v brušenih kristalnih vazah in kakor bi postalo! svetleje po vsi sobi. »Meni pa ugaja naše staroslavno mesto!« je rekel Smcrtin, gledaje deklico z laskavim nasmehom, »tako krasno in živahno je.., Nekaj bodrega je v njem, kar vzpodbuja k delu... Že sama njegova slikovitost vspod-buja človeka... človek bi živel tu prešerno, hoče se mu delati mnogo in resno... In pri tem je mesto izobraženo..'. Le poglejte, kako stvaren časopjs se tukaj izdaija... da ne pozabim, nameravamo ga kupiti...« »Kateri?« je vprašalvMajakin. »No, jaz ... in Urvaneov in Šču!kin.« »To je pohvalno!« je relkel starec in udaril z roko ob mizo. »To je prav pametno! Čas je, da se jim zamašijo usta, davno je že čas! Posebno Jezov je tam... ta je, kakor ostra pila... Tistemu.stopite na prste, a dclbro!,..« Zopet je poslal Smolin Ljubi smehljajoč pogled in njeno srce je radostno vzdriitelo. Z jasnorudečim licem je dejala očetu, obračaje se v »duši k Srnolinu: »Kolikor razumemo Afrikana Omitrijeviča, pač ne kupuje časopisa zato.ida bi mu... zamašil usta, kakor se Vi izražate... »Kaj pa hoče ž nJim?« je vprašal starec in zmignil z vamami. »Prazne imarne in zdražbo dela, a drugega nič... Seveda, če bodo vani pisali pametni ljudje, kupci sami...« »Izdajanje časopisa,« je poučevahio zagovoril Smolin, segši starcu v beseda, »je lahko, aiko se postavimo le na trgovsko stališče, jako ugodno podjetje. Razven tega pa ima časopis še drug, važnejši smoter: brambo osebnih pravic in interesov obrti in kupčije..,« »Saj pravim, da bode časopis dober, ako ga: začno' voditi :kupci sami...« »Dovolite, papa,« je rekla Ljubovj. Začela je čutiti potrebo, izgovoriti se >p, ki jo je počel nepozabnih veVki Jan Lego! Odbitja spomenika Palackemu. 30. m. m. dopoldne je bilo slovesno odkritje Palackega spomenika na Palac-kega namesti. V panteonu deželnega muzeja na Vac-iavskem trgu pa je bila prejšnji dan nekaka predslavnost, oziroma slavnostna akademija, katere so se udeležili: naučni minister pl. Hussarek, minister javnih del Trnka, namestnik knez Thun, deželni maršal Lobkovic, odposlanec »Cotlege francaise« Leger, ruski delegat naučnega nrinisterstva idr. Sevijakov, praški župan dr. Groš, rus&i genera'1 Afhamgeljski in poljski knez Cetvertinski. Slavnostni govor je imel vseučiliški profesor in bivši minister Randa, ki je v vznesenih besedah orisa' življenje Paldckega in njega pomen za politični razvoj češkega naroda. Spomenik je bil odkrit včeraj'. Slavnostni govor je 'imel poslanec dr. Ririkas. Pred spomenik je položil krasen venec Jjuf>ifansk>i župan dr. Tavčar; v imenu slov. 'Sokfdlštva je »potožil venec dr. Oražen. Nemški burši. Niso mogli mirovati ob slavnostnih Sokolskfli (dneh, marveč so se pripravili na izzivanje in so tudi res izzivali. Hoteli so smeti svoj »burne!« na Prikapiiih, drezali so ljudi, obnašati se surovo; posebno surove in izzivalne so se pokazali v nedeljo ob sprevojdu. Policija je morala več nemških buršev aretirali. Policija ije bfla (preslaba, alj Sokoli soknualu napravili red. Ka kor se brzojavka -danes iz Prage, je sinoči neki nemški študent streJjal na Sokole, ranil dva, potem ustrelil Vseslivanski časnikarski kongres. " V Pragi se je vršil vseslovansikii časnikarski kongres, ni sicer v dvorani praške mesitne hiše. Pozdravil je došle časnikarje župan dr. Oroš, potem predsednik Shoda Jos. Hofecek. 'Govornik je orisat zgodovino in pomen slovanskih čassnikar-"skSi kongresov za poKtični, igosbodarslki in kulturni raavoj slovanskih narodov. Omenjali .je v kratkih potezah vsebino na prvent, letai~1698 se "vršacem časnikarskem kongiesn sprejete resolucije, v kateri so si obljubili na to delovati, da Zib Slovan* 1. pozabUi vseh minulih krivic, iki so si jBb prizadefali drug drugemu, in da ne bi ddafi novčh kwvic; 2. da (bi; Stovani vse medsebojne prepire, naj si so hfetorični aH novii, med še-bbjf poravnal* mirnim potom, tako da bi v* i>rišel do svo3t pravic'"Potrebno bi jk '¦> razsodiščev da, se ne bi obračaK , ^ bikcev, amfpafc, fc svojim bratom Sio- ( Predsednik ie- nadalje v kratktti pa-ttzaSr omenjal zgodovinski razvoj siovan-sfc&ga, zlasti pa češkega ca^jisja m je sieojnjič poudarjal neobhodno potreio© slovanskega tisKiOvntga biroja. tiuohenjal je pri tem teziKoce, iki jih stavUjajo razni tak-tordi temu podjetju, feraono je tudi pou-4*rjai da dunajska vlada ne 00 mlcdar dala feHBoes^e, k", ie -pav. stana, da 'bi se ustanovit tak urala v avsu¦.¦¦•¦. To sfcer ni vlada izjavila ahcuemo, toda odgovor ie bA prišel od neofioijelnega, dobropouCe-nega vira. Pohvtfloo je igovoimik omenjal kulturni napredek pri južnih Slovanih. Z obžalovanjem pa ie moral ikonstatirati, da je sedaj ta napredek oviran ipo Cuvajevih rokah, ki anemogočuejo notranjo konsolidacijo pri Jugoslovani!. Slednjič je predsednik odločno poudarjal,, da je XX. stoletje stoletje Slovanov in je zavračal zadnje dni razširjeni nazor, češ, da se Čehi ženo za hegemonijo nad drugimi slovanskimi narodi. Pripovedujejo, da si (hočejo čt!hi z Rusi delni nadvlado nad ostalimi slovanskimi narodi in naj bi Rusi vladali eni ipclovici (vzhodni in deloma južni), Čehi pa drugi (zapadni in tudi deloma južni). Končal je z željo, da_ naj bi vsak iposameani -slovanski narod zbiral svoje sile, jih organiziral in spopol-njeval. Bivši sulbskii minister Marinkovič je nato poročal o razvoju jugaslovanskega in posebno srbskega časopisja. Plrvi sr-bsiki časopis je izšel dne 1. avgusta leta 1803, leta L534 je izhaljafo šele pet časopisov v srbskem jeziku, dočim je začel pravi razvoj srbskega časopisja šele od leta 1881 da'lje. iDanej. itnajo vsi jugoslovanski listi skupaj naklado 50 imilrjonov iz-vedov. Jugosilovanšlkih tiskarn je danes 220; od teh samo v Belgradu 30. Potem, omenja govornik strahovitih razmer, pod katerimi ječi hrvatsko časopisje, ki je popolnoma pritisnjeno ob tla. :Na občn'Lim zboru »Vseslovamske časnikarske zveze« so bila zastopana, po delegatih društva, ki so učfanjena v zv^zi. Imenom »Društva slovenskih časnir karjev« je poročal Rasilo Pusfcoslemšek o slučaju boroveljskega Solkola, ikatereimu je okr. glavarstvo v Celovou prepovedalo' nositi kroj. Deželna vlatfa je to prepoved potrdila. Proti temu se je boroveTjski Sokol pritožil na m:nrster«,tv?. Vnr rr. ni bilo celih osem .mesecev nikake rešitve, je posK Grafenauer v stvar* interveniral pri niiniisterstvu notranj^ih zadev in tarri"' v svoje veliko začudenje dioznal,' da koroš-1 ka deželna vlada pritožb? sploh ni dala naprej! V očivid teh neznosnih raamer, v katerih žive koroški Slovenci, poz^/lja govornik slovansiko časopisje, naj se zavzame za te najbolj zatirane 9'ovane v Avstriji. 3. da Slovani ne bi usUlit druig drugemu ne svojega jesdfca, n«K koniesžje fe sploh niti svoje kulture; Vodopravni zakon. ' (Da'lje.) O vodnih zadrugah. Razven za izvršitev javnih __ vodnih zgradb se morejo tudi za njih vzdrževanje ustanoviti vodne zadruge. Ako se upravnim potom dožene, da je naprava, ki jo noče večina udeležencev, nedvomne koristi in da se naprava izvrši namenu primerno, ako se ne raztegne na zemljišča manjšine, tedaj se sme manjšina prisiliti, da pristopi k zadrugi, snujoči se za izvršitev in iporabo naprave. .. ~ Kakor smo že uvodoma navedli, nnoV ra imeti zadruga posebna pravila, ki se v njih urede (pravice in dolžnosti zadružnih Členov, pred vsem !pa merilo za razdelitev troškov, ;ka'kor tiidi zadružna uprava. Zadružnike hi vodne upravičence, ki ne pripadajo zadrugi, ki imajo vendar od njenih uredb neposredno in bistveno 'korist vsted odstranitve nevarnosti ali vsled dejanskega izrabljanja izboljšanih razmer glede dobivanja vode, zamore ipoliti^na oblastna predlog zadružnega načelstva "prisiliti, da prispevajo s primernim doneskom k troškom izvršitve hi vzdrževanja zaOtaZnfa naspiav. O oblastvih in o postopanju. Vse zadeve >ki se nanašajo na uporabo, varstvo, obrambo in gojenje voda, spadajo v področje političnih oblasti. Za razvoj vodnega gospodarstva je velike važnosti, da se naprave, tki so jih do volite obJastk tfeianski iti čim prej izvrse. Vsled tega se more podaljšati rok začetka aH dovršitve vodnih naprav le izjemoma in y siučaju posebnega tmrn vrednih razlogov. Za večjo razvidnost določil o pristojnosti oblasti, se v načrtu izrecno navajajo oblasti, ki se jim .morajo predložiti prošnje in vloge v vsakem posameznem siučaju. V zakonskem načrtu je naročeno vo-dopravnim oblastim, da morajo, še'predno uvedejo postopanje, pretehtati vprašanja, ki so v prvi vrsti važna za razsojevanje dopustnosti dotičnega načrta. Tu sem spada >pred vsem pojasnitev vprašanja, ali in v koliko so s projektirano ..napravo prizadeti javni interesi. ' Dasi ni mogoče natančno našteti vsdi momentov, ki se naj smatrajo, po vodo-pravnem zakonu kot »javni oziri«, so se z zakonskim načrtom vendar dala oblastim tostvarna navodila. Pri tem se je tudi določilo, da je dolžnost oblasti v konkretnem slučaju raziskovati, ali bi se ne dalo s primernimi ukrepi spraviti projektirano napravo v soglasja z javnimi interesi (promet, varnost itd.). Zakonski načrt določa, da more vhda sporazumno z deželnim odborom v roku enega leta potem, ko obvelja zakon, t>-l-reetiti glede posameznih natančno določenih javnih vodnih iprog, da se sme oddati •pravica za izrabo motorične sile teh vod.-dn:h prog šc-Je tedaj zasebnim podjetnikom, ko se dolžene, da ne nameravajo zaTitcvati izrabe dotične vodne sile niti država, niti dežela, niti občine v deže1! Po sedaj veljavnih detečililh more deželni odbor intervenirati v vodopravnih razpravah le v slučajih, ko je dežela neposreden interesent. Ker pa je razvoj vodnogospodarskih razmer tesno spojen s splošnim blagostanjem dežele, je po novem načrtu dana deželnemu odboru prilika, da zastoipa deželne interese, tudi v slučajih, kjer dežela nima interesov k'-stranka. Izdelovanje načrtov ;za večlje vodo-silne naprave je praviloma spojeno z velikimi troški. Ker določa načrt, da se more prošnja za dovd'jeniJe v iiporabljamic voda zavrniti že s stališča, za čiigar pre-sojevanje ni treba poznati .p-c^rcbnfli načrtov, določa načrt dalje, da se mora za take naprave uvesti 'posebno pripraviljnino postopanje na.podlagi splošnih in torej cenejših načrtov. O prestopkih in kaznih. Vse, 'kakoršnekoJi ipoškodbe in po-varbe vodniih naprav se kaznujejo z globo od 2 do 300 K. Prestopki zaikonov, ki urejujejo vodno :pravo, se kaznujejo z globo od 10 do 1000 K. Ako je globa neiztirljiva, se določi zaporna kazen, in sicer za znesek 20 K od 6 do 24 ur, za višjo globo pa za vsakih 10 do 20 K en dan zapora. Najvišja zaporna kazen sme znašati 2 meseca. Poškodovatelji morajo, ne glede na kazen povrniti vso napravljeno škodo. OloJbe, ki se prisodijo po tem zakonu, se stdkajo v deželni kulturni zalog. H Gregorčičevi slavnosti na Navajamo k slavnosti došle pošiljat-ve, dopise in brzojavke. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, je poslal Pevskemu in bralnemu društvu na Gradišču 10 K z najiskrenejšim pozdravom vsem častilcem nepozabnega pesnika Simona Gregorčiča zlasti slavnemu Pevskemu in bralnemu društvu, ki mu je vzidalo spominsko ploščo. Za r.jo se usojam položiti majhen prispevek. Na zdar! Ignac Gruntar, 1 c. kr. notar v Ribnici, je poslal Pevske^, ! in bralnemu društvu 20 izvodov životo-pisa Simona Gregorčiča, da jih: razdeli p0 svoji previdnosti med oblikovalce slav. nosti. Želel je ob jednem k prireditvi vse dobro. Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan, Je pisal- odboru tako-ie pismo-dne 20. junija: Slavni odbor! Dasi bi se 'prav rad udeležil veselice ki jo ^prirejate, v spomliri mojega :pok«jI nega prijatelja Simona Gregorčiča dne >| t. m. moram Varn žal naznaniti, da mi ttga mogoče ne bode, ker-sem za nedeljo že drugje vezan. Želeč v%m, da bi slavnost kar najbrnlje uspela, osMam z odličnim spoltovanjem , / udani Iv. Hribar. Rajko Perušek, i. č. predsednik »Pisatriljiskeigii podpornega društva« v Ljubljani, je pisal dne 21. junija tako-le ipismo: Slavni" odbor! Podpisani odbor zahvaljuje Vas za ; povabilo na veliko Gregorčičevo, slavno« j na Gradišču, katero priredi Pevsko \ j bralno društvo dne 23. junija 1. 1912. j Ker se žal nelbeden odbornikov ne : more udeležiti osebno te prireditve, želi Vam pismeno največjega uspeha Vaše pi,. ¦ reditve ter se udeleži v duhu svečanosti prirejene v spomin nenadomestljivega dičnega pesirka Simona Gregorčiča. Z odičnlm spoštovanjem beleži ¦ v ime odbora Rajko Perušek. Dve brzojavki: Dr, Fran Ikšič- > ;Ljuibljana. Molim, da zastopaš Maticu Hrvailsku ! )ia Gregorčičevoj slavi na.OradiSču a pjc-sniku k';iče gromku »Slavu« u ime Malici Hrvatske Kučera, predsjednik. Roje Gradišče. Pridružujemo se narodni slavnosti. Slava velikemu pesniku Gregorčiču. iDivačani. Na slavnosti je bil navzoč tudi naš pisatelj in 'pesnik Ivan Cankar. Napis na plošči. V levom vrhinem kotu: Pod trto bivam zdaj V deželi rcvjskami1!-! — v desnem: Tu «e bivail old 1683.--1902. — Potem lira v sredi nad napisom.: j V-spomin Simionu Gregorčiču !l , * 1844. + 1906. Postavilo Pevsko in bralno društvo svdjemai ustanovli- telju dne 23; junija 1912. Delo je iz Jbete mrambrnate plošče in iz sivkastega okvirja (>Bae bil že Novi čas čelo 'tožen i„ kaanovan. Sicer pa naj ve »Novi čas«, da vsaka reč en čas trpi in da iKremžijade niso še angeliiil . DOPIŠI. h Karlovca. — (Nesreča na straži.) pešec Jakob Valenčič tukajšnjega 97. pešpolka 15, stotnije je stal 28. pr. in. na 'straži pri skladišču streliva. Ko ga ipride poveljnik straže konporall Tumpič vizi--tirat, ga ta usitavii, na kar ga kor.poral posvari, da ni .'pravilno tako -ustavljati vizii-tirajoče predpostavljene 'in mu sam pokaže, kako se mora'to izvršiti. Pri tem se mu puška siproži. in krogla predere mesečnemu Valenčiču trebuh. (Pripeljali so ga v tukajšnjo vojaško bolnico in le malo je -upati, da okreva. Pobegnil je od imenovjiiiega ipolka in stotniije pred 14 dnevi pešec A. Rebec. Odnesel je nadporočniku Riku 2600 K. Do sedaj tfa 'še rtiso dobili. gradu, je. imenovan za okir. sodnika v Ajdovščini; sodniki dr. LeonreBis v Moto-vunu, dr. iK. Milic v Pazinu, dr. A. Tre-viizainin L,. Viiiici so imenovanii/za.okrajne hodnike v Gorici; za sodnike so i men o- ¦ vami slov. avskulitarotje: Jos. Roječ !T3'ijai"ške Jviihinje«! Naj se ta 'večer pač vsak 'zavedni goriški. Slovenec spomni te pfepotrebne ustanove! Dolžnost •naša je, da" pri .hitimo v obilnem Stevrtu na . prireditev in da tako ipommgamo • rešiti »Kuhinjo« preteče ji smrti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Lu-cijan Kova5ic j« poslal 7 K, nabranih v stalnem omizju p>ri »iMilkužu« pri Sv. Luciji. — Neimenovan, št 7 za junij 5 K. — (Neimenovan šolnik kot ekvivalent nekega vsiljenega dari'.a 5 K. — Na račun meseč-¦nine je prišlo 1.05.10 K. Učiteljstvo goriškega okraja se je včeraj na slovesen način poslovilo od svojega priljubljenega šol sitega nadzorni ka g. Frana Fiinšgerja. Govorila sta lepo gg. Križmain, predsednik društva, in bivši nadzornik Finšger. Pokazajlo se je, kako je uoiteljstvo ¦rjuibiilo svojega" nadzornika, svetovalca in prijatelja. Zborovanja iin ibanketa »ipni jelenu« ise je udeležilo 135 oseib. Razprava proti Ad. Ribitikarju v LjubJjani 'bo v četrtek 4. t. m. Trajala bo hcel dan. ie vlak že iprem'ika'1, je skočil še-enkrat na stopnico vagona; zgubil ravnotežje in pa-, del pod vlak, .ki-iga. je vsega rasanesadt., ¦Nesrečnež, ima v Kanalu brata pri vojakih.' Nesreča mi železniški progi pri Št. Petru. —Danes pppolno&j je vlak št. 20. prijel, železniškega čuvaja Ivana Bjažico,, ko je stal pni progi, ter &a vrgel kakih 20 ni daleč ih mu prizadiljal znatne poškodbe; .Pcenesli so ga v goriško bolnišnico, : Vojaški nabori bodo v Avsmjf-nalbrti. že dne 28. julija, na Ogrskem pa 1. av-^ •gusta. Stanovanjska kriza v Nabrežini. — V kamnoseški obrti v iNaibrežini je zaposlenih okoli 2000 delavcev. Manjka stanovanj, •-obilo • ii'ih prenočuje v kantinah, mnogi hodijo daleč domov. Trebalc bi, zidati za delavce primerne hiše; občini bi bilo,to le v korist; stavbena zadruga bi bila na mestu.. - . Kolikokrat izda marsikdo po mapo--trcbnem-šc več kot dve kroni; a »Sloven-? ski llustrtovani Tednik« stane za četrtleta le dve kmui'ter priobčujc tolikoizanimivilv s\ik in zabavnega ter poučnega- čtiva, da bi »Slovs llustrovani Tednik« naj ne manjkal v nobeni rodbini. Naročite si ga! imenu.. Culi so se klici:,' Živela; republika/: živda revolucija! {'J," .' ".'.-.V'' ¦ Poslanec Mandlč |& vložil včeraj ~v poslanski zbojvnkd jnt^rpeiaciio ,radi .po-' • manjkanja tehničnega osobja pni, namest-iništvu, ^pomorski vlaidij nidioracijsikein uradu itd.... . .',."," ¦ ;.' . J' Srbski iiumisterski.predsednik, Milova-. oovič je utnirl; Vodstvo Vlade prevzame državni svetnik Pasič. ¦ ,,. ' Podržavijenje policije v Ljubljani.— Cesar je sankcioniral zadcpn .glede, podr-žavlienje ipoliciie v Ljubljani, sprejet v kranjskem dež. zibani. . :. , Italijf.nslui volilna reforma . sprejeta. — Senat je s 139 proti' 41 ,glaspvol!l(. Zlet III. okrožja Gš. S. Z. na Gradišče nad Prvačino se izvrši v nedeljo 7. julija. Naprošemi so raizna društva, da se udeležijo?) v obilnem številu tega Sokol-skdga »leta. Saj itudi GradiSki Sokol se je Iz ajdovskega okraja. Na znanem shodu v Ribembergu je baje govoril, ali bolje rečeno natolceval neki mtcčnozobui mladenič, ki baje sliši na ime »Godnič«. Pa novostrujarski shod se je popolnoma ponesrečil, dasi je bila resolucija zoper odstavke iMaoliarjeve Čitanke »enoglasno« sprejeta — Godnič, Godnfc! Sedaj ti je znano, aa nisi še godno za RBiemberg, temveč ti manjka še veHko solnčne igarkote. — Taki govorniki se dobijo pri nas med ovčjimi pastirji. — Umrl je finančni nadstražuLk Ivan ' liaek'il kolikor mu je bilo mogoče skoro Adamič, doma iz Škrbine na Krasu. Vračal se je v list na kolesu ter na Konto-veljski cesti zadel oib kamenje, 'padel je in si zlomil tilnik. Adamič je bil star 27 let; bil je vedno zaveden S.ovencc. Preostar lim naše sožalje. Intimna razstava je atvorjena od 1. t. m. v Gorici, v 1. nadstropju hiše št. 8 ulica Treh kraljev. Razstavljeno je 70 slik lin iHisib; zastopani so umetniki in umetnice gg. A. iBiucik, I. Grohar, P. Gustiuičič, Gvaiiz, Lanigr, H. Smrekar, A. Šafnitel, i. Šainitel, S. Šantel in Tratnik. ™ Razstava vseh zletov, ki j«ib \*i priredila Župa raznih veselic drugih društev. Sokol je dobro pripravljen in prirejeno je vse tako, da bo vsakdo zadovoljen, kdor pribiti na Gradišče. Pričakujemo topej obilne udeležbe. Na zdar! Trgovsko-obrtne In gospodarske vesti. Naša trgovina. — Meseca majn/lka se je uvozilo v našo državo blaga za 297,.*00.g(R) K,, izvozilo pa za 198,700.000 K. Od januarja do majnika letos se je Družba sv. Cirila in Metoda. Goriški Ciril-Metodovi podružnici ste radi obilice - drugih veselic preložile svo-io običajno letno vrtno veselico na jesen. Prihodnji teden zaključi C. M. Narodna šola na Blanči svoje prvo leto. Uspehi otroškega vrtca in prvega razreda ljudi'e šole so prav dobri; jeseni se otvori Še drugi .razred. Vsprejem iti vpisovanje otrok v »'Narodno šolo« >in otroški vrtec se vrši početkom septembra — istočasno kot v drugih slovemslkiih šolah. Stariši, zlasti železničarji, že •lahko ta teden prijavijo deeo šolskemu vodstvu. Moška podružnica .zahvaljuje ob sklepu leta vse -rodoljubne igosipe in gospode, ki so tekom leta prispeval*, za to Prepotrebno šolo in prilpotmoigfli, da se je celo vrsto otrok ^dteignilo-nemškiitn šolam v bližini."Obračamo se sedali ponovno z "Ijtidno prošnjo na Garičane za podporo n&si šolski družbi* >ki s toliko žrtvami vzdržuje to postojanko. V par dneh, 5. julija praznujemo prasz-r,|k sv. CiriJa in Metoda; naj bi se našlo Rttl«?:" narod-niih' Slovencev, ki bi se- ta da'i spomn.tI:i z darom naše Oiril-tMdto-'Jove družbe. ostane otvorjema do! 15i t. ati. in sicer od uvozilo'za 1469milijonov 70().(K)0 kron, 1H__\9.*/.. \re je vršila kakor vsako leto v soboto. Cinkvino je dobil dijak Fr. Pichl, tombola ipa upokojeni dC-želnoisodni svetnik Covačig. Pri tomboli je bila večina Slovencev, ki prinašajo denar, da se »!famc'iuMi . abbaudonati« tiin strastneje v-zejajajo v duhu Slovencem skrajno sovražnem, dasi je ustanovil zavod mož slovenske kirvi. Tombola v Št. Petru. — V soboto se je vršila tombola V §t Petru,.katero je priredilo društvo »Prešeren«. Cirikvino je dobit Fr. Leon, čevljar iz OreShovell, lomi-:lx>lo pa AlojiziJ Blažica, delavec v 5t. Petru.. Smrt pod vlakom, — V Kanalu je prišel v noči na 30. pr. m, ob l. -uri'panolnoCi iPod vlak neki Tržačaii Erncsto Budha-cher. Poslavljal se je bd .prijatelja. Ko se izvozijo pa za 1008 milijonov 600.000 X blaga. Naša trgovina je torej''letos pasivna do majnika za 46130.000 K, medtem ko je bila lani pasivna v tem času za 316 milijonov 400.000 kron. Kjnetska hranilnica in posojMaica na Dal-6tlici, regist. zadruga z neoiiie}. zavezo, bo imela svoj dbčiii zbor dne 7. julija 1.912. ob 4. uri popoldne v lokalih A. Polarni's sledečim dnevnim 'redom!: 1. Poročilo načelsitva; 2. Poročilo nadzorstva; 3. Gdčibrenia računskega sklepa ;za -leto 19U; 4. Vo-Mbiv načelstva; 5. Volitev nadzorstva; 6. Slučajnosti; Predavani« o :liraniilništvu. Odbor. Kazine vesti. Nezgoda aviatlka Zabiatnika. ~ Aviutik Zablatiiik je pri Vagramu padel z letalnim strojem, na katerem je imel tiidi enega potnika zaradi 'pokvarjenega krmila 400 'in globoko na zemljo. Zablatuik in pasažir sta ostaia nepoškodevana, aparat pa se je popolnoma razbil. Klub, v katerem se ne govori. — V Londonu so ustanovili posebno originalen klub. Ta klub sestoji iz samih gluhonemih. Claio»r šteje nad 200, med temi je gospa 60. Klub ima krasne prostore v veliki palači. Tudi uslužbenci kluba so gluhonemi. Pri električnih zvoncih imajo rdeče svetilke, ki se vžgo, kadar se kliče po zvoncih. Predsednik je gluliec VVilson, ki Je užival v angleškem industrijskem svetu sloveče ime, ker njemu gre zahvala za gradnjo železniškega sistema okoli Smiirne. Vedno nesreče z zrakoplovi. •— V Madridu je padel iz zrakoplova stotnik Mayo. Padel je z višine 25 m. Ladobi'l'je poškodbe, katerim, je podlegel. Kongres proti tuberkulozi, — Na Da-uaju je pričel kongres proti tuberkulozi svoje delo v ucdelao 30. pr, m. Dve glavri temi sta. biri v razpravi: sedanje stanje boja proti tuberkulozi in uvedba zdravljenja s solnoem. . Nesreča na železnici. — Iz Wcimarja poročajo, da je vlak med Eiscnachom in Hebom zavozil v večje število železniških delavcev. 22 jih je bilo takoj in/rtvih'. Rembrandta za 450.(X)0 mark je kupil nabiralec starin znani Nemes. To je portret Rembrandtovega očeta; konstati-raii so, da je pravi original, potem je odštel Nemes 450.000 mark. Dalje na 4. strani. *Porttfenl pregled. Poslanska zbornica. — Včeraj pop. je pričela seja kmalu po 3. uri, toda bila je -prohiujena; nemsiki radikalci so jako razburjeni vsled dogodkov v Rrasgi. Umrl je (poljedelski 'minister dr. Braf na svojem posestvu iblizu Prage. V Stiirgkhoveni kabinetu je bil Braf zastop-nik 'Cpliov. Rodil se je leta 1861. Ogrska opozicija prireja shode po deželi. Grof Apponv je povdarjal na nekem 'shodu,' *da treba magnatsko zibornico od-pravi^i,1.' ker ne odgovarja svojemu na- ZAHVALA. Povodom prebrhke izgube naše nad vse ljubljene soproge, matere in sestre, gospe Ane Bratuž roj. Srebrriic nam je dpšlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da. se čutimo doline zahvaliti se vsem onim, ki so fiam stali ob strani v teh težkih dneh ter vsem onim, bodisi iz.Gorice ali Solkana, ki so spremili drago rajnko, v tako yopHneni.. ^vStuk_ zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo si. društvu „Ska!mca" za obilno1 udelčžbOv Bog povrni vsem stotero! \ ¦-.¦.%- .-, Y GORICI, dne 2. julija^1912. ''' "/..¦'"'¦-''* .' Žalulofa raiiblna Bratnž. Obsojen! kapfaji. —Ka$aai dOn Rbssi iz Rovereta Je bil dbsofcn na 6 mesečni, zapor; W le v rteku uVeli tet oskrunil več, Šolsloft deMfc v fcferMriem ljudskem domu. Pri •bbTravrravi Jeseveda čeden Kristusov htfmfcštnlk vse tajil: Strašna nevihta je divjala v Mehiki. Nad mestom Onahainaito še je vtrgal oblak. Mesto le ra!zdiaiK>. Več stcštin ljudi mrtvih. ¦• . ' Prepovedane fotografiranje v rajonu tirofskiti trdnjav; — Proti posebnemu dovoljenju so smeile dozdaj. izjemoma zaupljive osebe fotografirati tudi v rajonu *i-roKkib trdnjav. Poveljstvo arraadnaga zbora v Inomostu, Se pa zdaj razglasilo, da bo odkionik) foreiz Izfleme v bodoče vse prošnje za fotogrfciRranie v rajonu tirolskih trdnjav in da niso tu$ aiktivrni častniki izvzeti. Letalna dunajska tekma, — Letalno tekmo je posetrlo okoli 200.000 osek Najvišje je zapet poletel nadporočnfk Bla-sobke, ki se je s potnikom poročnikom BauTieldom dvignil 4260 metrov visoko, kar so mu aa-računali, ker ie vozil potnika s seboj, s 4904 metri. Blasdhe je dosegel nov svetoven rekord glede na letanje v j višino. Blascftke je dobil nagrado 2000 . kron. Drugo darJio glede na1 polet v vi- j Savo je dobil Francoz Bedel (1000 kron), ki je poletel 2900 metrov visoko, tretje (500 kron) Garros, ki je poletel 2400 metrov visdko. Zmagovalca Je občinstvo navdušeno pozdravljalo. SPri &i&tančm tekmi je dobil prvo darilo Zaolatmk (2000 kron), kilje letel 16& km. ^Ponesrečen Z^pelbov zrakoplov. — V Diisseldorju je v petek ponesrečil zrakoplov »SchAvaben«1,. Zraltoopfov je naprav*! svojo vožnjo, na kar so ;ga hoteli spraviti v lopo, aib to je ihud veter .preprečil. Hud vetrov sunek je odtrgal zrakoplov in ga dvignil v arak. »Schwabeii« se je preklal in piin se je vnel. Vojaki, ki so držali zrakoplov, so bili dvignjerti v zrak, nato »pa vrženi na tla. Qb nesreči v Oiis-seldorfu je bilo ranjetiBi 37 oseb, med njimi 7 nevarno. Zrakoplov je zavarovan ža vsoto 650.000 mark. KterlkaJen odlok proti abstinenci. — Slavna bavarska klerikalna vlada se je zopet izkazala. Naučni minister KhiHmg je namreč izda! na okrožne urade in šolske oblasti odlok, ki zavzema stališče proti redu Gutternpterjev, 'ki hoče započeti iz Heidelberga gibanje med šdlsko mladino za ustanovitev zdržnih društev. Gutteih-plerji so po redovnih načelih organizirano zdržno društvo, ki je razširjeno po vsem svetu in prepoveduje svojim članom uživanje opojnih pijač. jPopoma zdržnost od alkohola jim ni namen sam zase, ampak sredstvo za nravjio spopolnitev in nravno povzdigo ljudi Ta red je hotei uvesti obsežno agitacijo za ustanovitev zdrzniti društev med šoteko mladino, staro deset do šestnajst fet. Gospod naučni minister je priznal važnost »vzgoje mladine k zmernosti, zlasti v uživanju afHcahaljrciih pijač«. Modro pa Je menil, da vzbuja resne pomisleke, ali naj bi se šolska mladina kratlkomalo prepustila mednarodni organizaciji »To je tem: pomembnejše, ker je poverjena mladinskim ložam medverskega Guttemplerske-ga reda posebna naloga, da v mladini ne utrdi načel abstinence, -»mpak jo vzgaja tudi v iniedvefski mbrali> 'katere načela so - ljubezen do bližnjega in čut dolžnosti.« In potem sledi fatnoEhi poziv na šolske oblasti, naj urakJno preprečijo sleherno "agitacijo v š^olaih za imenovano društvo, zlasti'če ibi se nredrznito agiitirati uči-J tajsko osduje. Da hoče minister preprečiti propagando v šoti, bi (bilo še razumljivo, amipak nadvse modra pa je utemeljitev: gre nam-Teč za nevarnost, ki baje obstoja v tem, ker gre 2a organizacijo, ki ima ža svoj cilj moralo na podlagi »ljubezni do bližnje-ka« in *§tit dolžnositr«. LepttttijaiTi; kise'BorčDroti ljubezni do bližnjega! Ustanovilo se je 62 novm skupin. Članov Sfidmarke je na Štajerskem 20.597, na 'Nižje Avstrijskem (brez Dunaja) 19.144, ria Dunaju 1L433, na Zgornjem Avstrijskem 9691; .na Koroškem 8559, na Tirolskem 4458, na • Solnograškem 3271, ria Predarlskem 2005, na Kranjskem 1812 m na Pomorskem 1311. Pomnožilo se je število članov za 37. C. Kar se tiče pUu. v.infa skupin, so skupine laim plačale 8055 K 35 v manj kot predlanskem,, in sicer se je znižala po skupinah vplačana vsota od 286.295 K 31 vna-278.239K96 v. Za Sftdmarkine namene so izdaji leta 1911 665.749 K 19 v (I. 1910 594.148 K 41 v>, m s-icer za »naseljevanje 207.867 K 33 v (1. 1910 181.967 K 93 v), 'darov 94.711 K 42 v (1. 1910 108-253 K 99 v), ustanov 3134 K, posojil 84268 K 89 v (1. 1910 114.118 K), za ljudske knjižnice 11.985 K 42 v (1. 1910 18.217 (K 27 v.) Koncem leta 1911 je imela Sudmarka 270 (212) knjižnic s 169.065 (147.365) knjigami. Izposodilo se je 27.757 (26.344) osebam 2,55.964 (301.817) 'kn,j?g. Potni učitelji so trije. Hover, Sdhnei-der in Maschke. Predavali so 455krat in privedli društvu 4111 novih članov. Za naseljevanje je izdala Siidmarka 207.869 K 33 v, in sicer 157.814 K za nakup nov?h zemljišč, 45.121 K pa na stare dolgove. 'Nakupili.so itani nad 1000 johov zenfjišč. Od ustanovitve Siidmarke leta 1906 se je izdalo za naseljevanje* 739.796 K 18 v. Vsega skupaj je naselila Siidmarka do zdaj na slovenskem ozeniljn 31 nemških rodbin s 156 glavami v 21 krajih treh dežela. Poslano*) Podpisani vljudno naznanja svojim p. t. klijentom, posebno onim iz komenskega okraja, da se ne nahaja več v pisarni g. &v. KovactČ a marveč v oni odvetnika CrOSiČa (Trst via Ačqoe 5|I., vogal Avi«ini(.J pod ugodnimi pogoji. ' Natančneje informacije daje Podružnica »Croati V Trat, Via M Lavatoio št. 1, H. nadstr. Zastopnik za Gorico in okolico: FRHHC PERKO Gorica, Stolna ulica. •) Ža vsebfrto pod tem naslovom je odgovorno taredhisivo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. , Siidmarka. V Solnagratfu je zborovalo pretekli^ petek nemško bojno društvo Siidmarka.* Po predloženem poslovnem poročilu je uštela Siidmarka 31, decembra 1911 907 Skupili s SŽ281 člani, med' njimi 56 ženskih, 11 akademičnih in 2 mladinski skupini. : ':•' gft°?yYin^M^" Kupujte samo dvokolesa f>Hltenauf ki so nnj- ^LSH&y|^fe^ boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bo-^vSlB^K. diši za navadno rabo ali za dirke. ^^^Ba Šivalni stroji Original IflClOrla so mijpmk-|^B tične^jši za vsako liišu. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in. stikale (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA. M Stolnem trgu it. 9,