Poštnina plačana v gotovini. — Die Postgebiihr bar bezalilt, leto XXVIII. TRGOVSKI UST Številka 14. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno ^ 15 lir. Plača in toži Be CaSOPIS Zd trgCIM«©« I flCftlSflil©. Obff I« d®n&Fto IStVO Račun pr; poštni hranil- Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-01, Rokopisov ne vračamo. — v Ljublani uiei v Ljubljani it. 11.968 IZhSiS vsako sredo Obratovalni čas v trgovini Šef pokrajinske uprave je z, odredbo VIII. št. 1172 3 z dne 30. marca t. 1. predpisal nov obratovalni čas: Obratovalni čas v trgovskih obratih, zasebnih zavodih 'in pisarnah se določa dnevno (razen nedelj in priznanih praznikov) od 7. do 11. ure ‘in od 15. do 19- ure. Ta določba velja od 2. aprila dalje. S tem je razveljavljena odredba VIII. št. 11721—1 z dne 23. marca t. 1. Utesnitev uporabe potniških avtomobilov na bencinski pogon Šef pokrajinske uprave prezi-dent div. gen. Rupnik je odredil, da je z 31. marcem 1945. prepovedana uporaba potniških avtomobilov na bencinski pogon, in sicer na območju mesta Ljubljane in za vožnje v kraje, ki so dosegljivi z železnico. Izjeme od te prepovedi dovoljuje v posebno utemeljenih primerih nemški svetovalec za Ljubljansko pokrajino na predlog šefa pokrajinske uprave. Kršitev te prepovedi se kaznuje po veljavnih predpisih. Liubliana, sreda 4. aprila 1945 Preis - Cena 2'— Plače in daiatve za trgovinsko osebje Najvišje cene za luščen riž Komisar za cene je z odločbo št. 477/1 z dne, 23, marca 1945 določil naslednje najvišje cene za lušlrton rii; Za rižarno — f ra n ko skladišče — 1 kg 4.95 lir Za Prevod 1 kg 5.05 lir Za trgovca detajl. 1 kg 5.70 lir franko prodajalna, vključno vse javne dajatve. Zapora električnih peči in kuhalnikov, ukinitev prodaje Pokrajinski gospodarski svet sporoča, da je ukinjena prodaja električnih peči in električnih kuhalnikov. Za nove inštalacije je potrebno dovoljenje Pokrajinskega gospodarskega sveta. Vse tvrdke, ki prodajajo električne peči ali kuhalnike, morajo Pokr. gospodarskemu svetu prijaviti natančen Popis zaloge istih kakor tudi vseh Sestavnih delov. Pokrajinski gospodarski svet opozarja, da je skrivanje ali'prodaja teh predmetov ali sestavnih delov kazniva po čl. 6. naredbe o zajetju gospodarstva za vojne namene z dne 27. VIII. 1944, Službeni list« št. 189/71. Po novi ureditvi plač z dne 22. II. 1945. Na nameščenca odpadajoče javne dajatve (od zneska pod 1.): na podjetje odpade plačilo: Izdatki podjetja (rubrike 1, 11, 12. 13) davek (po spremembi 6. XII. 1944.) Pokojninski zav€d bolniško blagajne Plača nameščenca neto (po odbitku zneskov 3 do 10 od bruto po čl. 94. in 95. Vž bedn. fodna | i ; obrambni fond 1 1 j samski j davek samoupr. doklade mestna soc. davšč. davek 1 % bedn. fond Pokoj n. zavod boln. blag. (27 dni) bruto a) skupina b) a) osn. prisp. b) V. Z. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 VI 13 14 1700.— 1 1390.24 69.16 8.5 5.70 __ 85,— 101.40 40,— 17,— 160.— 214.90 2091.90 1790,— 1 1453.57 76.— 7.95 6.08 — — 105,— 101.40 40.— 17.90 175.— 214.90 2197.80 1830,— 1 1534.90 82.84 9.40 6.46 — — 105,— 101.40 40,— 18.80 175.— 214.90 2288.70 1980,— 1 1601.86 94.24 9.90 7.60 — — 125.— 101.40 40,— 19.80 190.— 214.90 2404.70 2070,— 1 1684.19 101.08 10.35 7.98 — — 125.— 101.40 40,— 20.70 190.— 214.90 2495.60 2160,— 1 1763.48 110.58 10.80 8.74 — — 125.— 101.40 40,— 21.60 190.— 214.90 2586.50 2340,— 1 1903.20 127.30 11.70 11.40 — — 145.— 101.40 40.— 23.40 205.— 214.90 2783.30 2500,— 2 2027.20 141.36 12.50 12.54 — — 165.— 101.40 40.— 25.— 220.— 214.90 2959.90 2610,— 1 2124.46 152.38 13.05 13.71 — — 165,— 101.40 40,— 26.10 220.— 214.90 3071.— 2630,— 2 2144.36 152.38 13.15 13.71 — — 165.— 101.40 40,— 26.30 220,— 214.90 3091.20 2760.— 2 2257.14 167.58 13.80 15.08 — — 165.— 101.40 40,— 27.60 220.— 214.90 3222.50 2890 — 2 2373.65 179.36 14.45 16.14 — — 165.— 101.40 40,— 28.90 220,— 214.90 3353.80 3020,— 2 2467.03 191.14 15.10 19.11 20.51 0.71 165.— 101.40 40,— 30.20 220.— 214.90 3485.10 3150,— 2 2546.52 208/24 15.75 20.82 50.54 1.73 165.— 101.40 40,— 31.50 220.— 214.90 3616.40 3410 — 2 2717.11 238.64 17.05 23.86 103.39 3.55 165.— 101.40 40,— 34.10 220.— 214.90 3879.— 3800.— 2 2967.69 285.76 19.— 28.57 186.20 6.38 165.— 101.40 40.— 38.— 220,— 214.90 4272.90 3960,— 3 3069.33 305.52 19.80 30.55 220.78 7.62 165.— 101.40 40.— 39.60 220,— 214.90 4434.50 4050 — 3 3039.51 346.56 20.25 34.65 292.60 10.03 165,— 101.40 40.— 40.05 220.— 214.90 4524.95 4140,— 3 3116.91 350.74 20.70 35.07 • 299.91 10.27 165,— 101.40 40,— 41.40 220 — 214.90 4616.30 4230.— 3 2991.93 423,— 21.15 46.53 — 426.37 14.62 165.— 101.40 40,— 42.30 220.— 214.90 4707.20 4320.— 3 3055.21 432.— 21.60 47.52 442.12 15.15 165.— 101.40 40,— 43.20 220.— 214.90 4798.10 4410.— 3 2989.70 485.10 22.05 53.36 535.05 18.34 165.— 101.40 40.— 44.10 220.— 214.90 4889.— 4590.— 3 3110.54 504.90 22.95 55.98 569.70 19.53 165.— 101.40 40.— 45.90 220,— 214.90 5070.80 4860 — 3 3151.— 583.20 24.30 64.15 706.72 24.23 165.— 101.40 40,— 48.60 220,— 2l4.90 5343.50 4950 — 4 3209.01 594.— 24.75 65.34 725.62 24.88 165.— 101.40 40,— 49.50 220,— 214.90 5434.40 5080,— 4 3284.22 609.60 25.40 67.05 752.92 34.41 165.— 101.40 40,— 50.80 220.— 214.90 5565.70 5210.— 4 3214.53 677.30 26.05 74.50 871.39 39.83 165.— 101.40 40 — 52.10 220,— 214.90 5697.— A 3294 20 694.20 26.70 76.36 . 900.96 41.18 165.— 101.40 40.— 53.40 220.— 214.90 5828.30 5470.— 4 3373.86 711.10 27.35 78.22 930.54 42.53 165,— 101.40 40,— 54.70 220.— 214.90 5959.60 5600,— 4 3453.52 728 — 28.— 80.08 960.12 43.88 165.— 101.40 40,— 56.— 220.— 214.90 6090.90 5860,— 4 3606.24 761.80 28.30 91.40 1019.27 46.59 165.— 101.40 40,— 58.60 220.— 214.90 6353.50 6250,— 4 3659.33 875.— 31.25 105.— 1217.37 55.65 165.— 101.40 40,— 62.50 220,— 214.90 6747.40 Sprememba tarife za tiskovine Poštne hranilnice Šef pokrajinske uprave, komisar za cene za Ljubljansko pokrajino, je z odločbo št. 939/2 z dne 26. fe-bruarja 1945 odobril Poštni hran 1-I ®ici v Ljubljani sledeče najvišje cene za: lir navadne položnice 1 kos —.25 pri naročilu nad tisoč kosov vsak nadaljnji kos 2. davčne, opominsbe in splošne položnice 1 kos pri naročilu nad tisoč kosov vsak nadaljnji kos 3. čekovni zvezek (50obrazcev) s takso 1 kos . . . 4. čekovni zvezek (50 obrazcev) brez takse 1 kos . 5. čekovne nakaznice 1 kos 6. kuverte z naslovom Poštne hranilnice za 100 komadov ..................... Ljubljana dne 20. marca 1945. Ravnateljstvo Poštne hranilnice Pojasnila i Ta tabela je napravljena za poročene moške nameščence. Zneski pod rubr. 1. so bruto zneski, kakor so z novo ureditvijo določeni po skupinah in letih službovanja. Ako nameščenec sam plača po zakonu nanj odpadajoče dajatve (rubrike 3 do 10), mu podjetje izplača neto-znesek, označen v rubriki 2. Na vsak način pa je podjetje dolžno plačati za uslužbenca javne dajatve po rubrikah 11 do 13. Ni zadržka, da podjetje^ zlasti če je to dogovorjeno v posameznih primerih z ustnim ali pismenim dogovorom, plača vse javne in socialne dajatve za nameščence samo. V takih primerih je smatrati znesek pod rubriko 1 za neto plačo. (Seveda niso ta plačila, če se kot taka knjižijo, odbitne postavke.) Starejšim ali sposobnejšim uslužbencem lahko podjetje brez kake predhodne odobritve (za nadpovprečne storitve) zviša plačo za 25% ria v rubriki 1. označene po- stavke. Takega zvišanja pa ne sme biti deležna več kot iena četrtina nameščencev. Delavcem pa se za težka 'in neprijetna dela mezde lahko povišajo za 15% (premije). Uslužbence sme podjetje zaposliti brez plačila nadur v ureditvi označenem delovnem času. Ta čas ni enak odpiralnemu času, ki je običajno krajši. Za izračunavanje neto-zneskov in zneskov, s katerimi podjetje ugotovi izdatke za 1 nameščenca na mesec (rubrika 14), pripominjamo: a) Davek po čl. 94. in 95. je računan po zgornji tabeli za poročene brez otrok. Če imajo nameščenci otroke, plačajo davka manj, prav tako tudi manj za obrambni fond (rubrika 5). Samski davek plačajo nameščen-ci-samci, pravnoveljavno ločeni ali vdovci brez otrok — v starosti 30 do <30 let, če njih mesečni prejemki presegajo lir 950.—. Osnovo tvori uslužbenski davek (rubr. 3), za katerega se plača samskega davka: 50% od 30.—35. leta, 40% „ 35.—40. „ 25% „ 45.-50. „ 10% „ 55,—60. „ Samoupravne doklade (glej rubriko 7) znašajo 175% in se pobirajo pri mesečnih plačah nad 2900,— lir (pri tedenskih nad 700.— lir), io je od razlike usluž-benskega davka, kolikor ta presega lir 179.36 (pri tedenskih preko 42.94 lire). Socialna občinska davščina se pobira prav tako od razlike usluž-benskega davka, ki presega lir 179.36, in sicer pri plačah nad 3.000 lir 6% od razlike, „ 5.001 „ 8% „ „ 8.335 „ 10% „ „ 11.668 „ 12% „ „ 14.584 „ 14% „ (glej rubriko 8). b) Pri dajatvah za Pokojninski zavod smo upoštevali tudi 13. plačo (novoletno odn. božično nagrado) in spadajo v VIII., IX., X., XI. in XII. plačilni razred. c) Prispevki za bolniško blagajno so računani na podlagi 27 de- lovnih dni; dejansko so odmere vsak mesec različne po številu delavnikov. Nameščenci po zgornjih plačah so vsi v najvišjem, XII. mezdnem razredu. Višje zavarovanje (10 b) je za vse enako. Iz tabele so razvidne predvsem izredno visoke davčne dajatve ter zlasti avtonomne doklade. Radi tega je pokrenjena akcija za znižanje uslužbenskega davka ter smemo nove ureditve v kratkem pričakovati. Povišale pa se bodo dajatve za PZ in TBPD z uvedbo novih plačnih razredov tako, da dejanski efekt za uslužbence ne bo boljši, če bo sam zase moral plačevati nanj odpadajoče dajatve. Boljše dosedanje ureditve, predvsem višje plače, dopusti in božična nagrada, ostanejo še nadalje v veljavi. Obveznost izplačevanja po novi ureditvi bo nastala z dnem objave v Službenem listu pokrajinske uprave z veljavnostjo od 1., inarca 1945. za naprej. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine —.20 —.35 —.30 50.— 25.- —.50 35.- Proizvodnja v seriiah Dooim proizvodnjo potrošnih predmetov v seriji in masi tehniki vselej in povsod pozdravljajo, se povprečni potrošnik ne more znebiti nekakšnega odpora in nezaupanja do nje, ker meni, da mu kvari in krati 0skrba« Belgije se torej zaveznikom mastno izplača, Belgija sama pa pri takšni oskrbi trpi silno pomanjkanje in je bogata le na razočaranju nad zavezniki. Najvišje cene za prevoz s konjsko vprego Šef pokrajinske uprave — komisar za cene je dne 23. marca pod št. 284/5 odobril naslednje; nove cen« za prevoze s konjsko vprego: I. a) za enovprežni voz pri ob-težitvi do 1.5 tone na dan (8 ur) lir 300.—, b) za dvovprežni voz pri obtežitvi do 3 ton na dan (8 ur) lir 500, c) za vožnje, ki trajajo riad 8 ur, se sme zaračuniti 25% pribitek, č) za posamezne vožnje z enovprežnim vozom na uro lir 45.—, d) za posamezne vožnje z dvo-vprežnim vozom lir 65.—, e) pri obtežitvi enovprežnega ali dvovprežnega voza z nad pod a) in b) navedeno težo se sme računati 10% pribitek; II. a) za akordne vožnje v območju mesta Ljubljane za vagon-ske pošiljke. — za enega naslovnika za eno tono lir 60.—, bfc za več naslovnikov do teže 1.5 ione lir 85.—, do teže od 1.5—3 tone lir 70.—, za težo nad 3 tone lir 60. — ; III. za prevoz kuriva v območju mesta Ljubljane za tono lir 50.—. Razmerje pri svetovni plovbi Nekdaj je imela Anglija prti svetovni plovbi prvo mesto, zdaj pa je morala to mesto prepustiti USA, kakor se ji sploh izmikajo še druga prvenstva že od začetka vojne. Po vojni bo ameriška trgovinska mornarica obsegala okrog 15 milijonov ton, pred vojno pa je imela samo 8.9 milijona ton. Angleška trgovinska mornarica pa je imela pred vojno 17.9 milijona ton, trgovinska mornarica angleških domi-nionov pa 3.1 milijona ton. Med vojno je bila orjaška angleška trgovinska mornarica tako reducirana, da jo je ameriška daleč prehitela. Pri tem dejstvu pač Angliji ne more pomagati tolažba, da imajo Združene države Severne Amerike pri povečanju trgovinske mornarice prevelike stroške in da zaradi tega ameriška trgovinska mornarica po vojni ne bo rentabilna. V Angliji je bilo med vojno najbolj prizadeto ono trgovinsko bro-dovje. ki je dovažalo živež iz Južne Amerike. Tako so propadle najboljše ladje s hladilnimi napravami, ki so imele skupaj nad 75.000 ton. Razmerje pri svetovni plovbi se je pač za dolgo spremenilo v veliko angleško škodo. Zaposlitev gospodarstva Angleški vladni strokovnjak za ; lator produkcije in zaposlitve je ( no cena socialna vprašanja Beveridge je postalo delo samo. Trg in spisal knjigo o popolni zaposlitvi gospodarstva, ki je težko dosegljiv ideal vseh držav. Najdaljše poglavje knjige je namenjeno zasebnemu gospodarstvu in v njem je razvil pisec naslednje misli: V vsaki svobodni državi je v ospredju vprašanje, ali je popolna zaposlitev gospodarstva sploh dosegljiva, če je večina produkcijskih sredstev v rokah zasebnih podjetij. Možnost popolne zaposlitve je odvisna od tega, kako zasebno gospodarstvo izrablja svojo svobodo. Beveridge se boji zlorab svobode: ter zahteva razlastitev takih zasebnih podjetij, ki z monopoli in karteli izkoriščajo potrošnike ter politično zlorabljajo svojo gospodarsko moč. Zasebni podjetniki morajo imeti čut odgovornosti in po merilu tega čuta naj bodo deležni svobode za svojo od države neodvisno delavnost. >Deutsche Adria Zeitung< naglasa, da so izvajanja angleškega oficialnega socialnega politika dokaz, da hoče Anglija ostati v duhu in sistemu liberalizma. Zato je v knjigi tudi večkrat poudarjena »svobodna« država, pri čemer pa pisec ne prikriva svojega spoznanja, da je popolna zaposlitev gospodarstva težko dosegljiva z metodami liberalizma. Popolna zaposlitev gospodarstva je sploh veliko hrepenenje vseh plutokratičnih držav, zlasti pa USA, kjer so prepričani, da je mogoče popolno zaposlitev doseči le z ves svet obsegajočo izvozno ofenzivo. Anglija in Združene države hočejo ves svet preplaviti s svojo industrijsko proizvodnjo, da bi na ta način ostal ves močno razširjeni produkcijski aparat v teku. Brezposelnost mas je mora, ki tlači plutokratične državnike, ker vodi do socialnih katastrof in do popolne propasti plutokratične oblasti. V plutokratičnili deželah je samo vojna začasno ustavila in odpravila brezposelnost, ki je v industrijskih deželah bič sodobnega človeštva in tudi dokaz, da liberalizem ne zna in ne more pravilno razviti in udejstviti produktivnih sil. Nasprotne dežele so videle, kako je Nemčija z novimi metodami odpravila brezposelnost množic. Nemški sistem ni vzel trga in cene za regulatorja produkcije in zaposlitve gospodarstva, kakor je to v plu-tokratičnih državah, temveč regu- nista več odločujoča činitelja, ker vodi oba država. Na la način in pod tem pogojem ni več važna razlika med zasebnim in državnim lastništvom produkcijskih sredstev. V Nemčiji so spoznali veliko vrednost zasebnega podjetništva, ker daje dobre pobude in priložnosti za razvoj in uveljavo osebne iniciative, državno vodstvo gospodarstva pa itak skrbi, da z osebno iniciativo ne morejo biti zlorabe. Kakor Nemci, tako želijo popol- zaposlitev gospodarstva vsi ostali narodi Evrope in tudi ljudstva anglo-aineriškega sveta. Samo popolna zaposlitev gospodarstva lahko pomaga človeštvu do napredka ter odpravi vzroke sporov in razdorov. Vsi to želijo, vsi imajo isti cilj, različna pa so samo mnenja glede pota in načina. Po pravem bi moralo to veljati tudi za plutokrate, ki pa v resnici hlepijo samo po politični oblasti ter hočejo zaradi tega uničiti tudi dobre nemške zglede in uspehe pri zaposlitvi gospodarstva. Švedska zunanjetrgovinska politika Robert Goli Ljubljana, Šelenburgova ul. »Deutsche Adria Zeitung« opisuje, kako ja na Švedskem zunanjetrgovinska politika, ki je najvažnejši faktor gospodarskega življenja, zašla v nevarno smer. Leta 1937. je švedska zunanja trgovina dosegla svoj rekord, ker je bil izvoz vreden 2 milijardi, uvoz pa okrog 1000 ni li'j ono v kron. V prvih vojnih letih švedsko gospodarstvo ni bilo dosti prizadeto. Od Nemčije in drugih dežel celinske Evrope je Švedska dobivala vse, kar je bilo potrebno za njeno industri-jo ter za preskrbo in zaposlitev prebivalstva, pri čemer pa seveda ni bilo mogoče preprečiti vseh primanjkljajev, ki jih je povzročala angleška blokada. Švedsko trgovinsko brodovje, ki je bilo v inozemstvu ter v službi Anglije in USA, je sicer precej trpelo, švedske ladjedelnice pa niso s svojim delom na tekočem traku popravljale samo nastale škode, temveč so pripravljale tudi močno in moderno povojno mornarico za čezmorski promet. Švedski zunanji minister je nekoč dejal, da se njegova politika od časa do časa spreminja po raz-merju sil in tako je švedska vlada že konec leta 1948. mislila, da je poraz držav osi samo še vprašanje časa. Prva posledica tega je bila, da so pri trgovinskih pogajanjih z Nemčijo o blagovni izmenjavi za leto 1944. nemškim sovražnikom na ljubo omejili nekatere dobave Nemčiji. Potem pa je Švedska konec avgusta 1944. zaprla svoja pristanišča na vzhodni obali za ves inozemski promet. Praktično je prišel pri tem samo nemški promet v poštev, z izgovorom na ne-varnosti pa je bilo že prej švedskim ladjam prepovedano prista- Pridelovanje bombaža v Španiji Že blizu 10 let se v Španiji uspešno pospešuje pridelovanje bombaža in je dežela tako na najboljši poti k popolni samopreskrbi. Leta 1936. so španski nasadi bombaža obsegali 25.000 ha, potem pa so se vsako leto povečali ter dosegli zdaj že nad 70.000 ha. Leta 1936. so pridelali okrog 10.000 bal (po 220 kg) bombaža, po šestih letih je pridelek dosegel 15.000 bal, lani pa že 30.000 bal. Letošnji pridelek bo dal morda že 40.000 bal in ustanovljenih je bilo več novih obratov za čiščenje bombaža, delo pa se bo pričelo v kratkem tudi v dveh novih velikih predilnicah. Že lani je bil uvoz bombaža zelo skrčen, v prihodnjih letih pa sploh ne bo več potreben. Baretič Vladimir splošno čevljarstvo — Ljubljana, Pražakova ulica 12 !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ PAPIR t PESEK na debelo Vladimir Palača Bata, III. nadstr. ■■■■■■■•■■■j Josip Olup konfekcija — manufaktura 1 Ljubljana Stari trg 1 j »■■■■■■■■■ «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■*■■■■■»•■■■■■■■■■■■■■■■■■■" ■■■■■■■■■■■■■■■■■ I FR. P ZAJEC | : Izprašan optik in urar j • Uabllana. Strllarleva ulica B - Tel. 44-86 j : (pri trimostovju) Tj ■■■■■>■■■■■■■■ m ■■■liMiil f ■■■■■■■■ S j Nikola Romčevič \ s : trgovina z usnjem 1 j 1 Ljubljana, Puharjeva ulica 3 \ ■■■■■■■■■■ Gostilna Kačič Ljubljana — Dunajska cesta Ivan Mihelčič koncesionirano, elektrotehnično pocSJetfe Ljubljana — Borštnikov trg ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•a■■■■■■»■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■ jati najprej v nemških severnih, pozneje pa tudi v vzhodnih pristaniščih. Omejitev trgovinskih zvez z Nemčijo ter z njo sodelujočimi deželami pa je dosegla nasprotno od ■tega, kar je pričakovala švedska vlada. Dežela, ki se sama izolira, je v nevarnosti, da ohromi pri izvozu in uvozu. To je morala izkusiti tudi Švedska. Že v prvih treh četrtletjih 1944. se je v primerjavi s povprečjem zadnjih treh predvojnih let njen izvoz skrčil približno na eno četrtino, uvoz pa za polovico. Švedski gospodarski in finančni krogi so gotovo že iztreznjeni, najmanj pa si morejo obetati od anglo- ameriških mornariških in izvoznih načrtov, ki so prevrgli večino namenov in računov švedske zunanje-trgovinske politike za povojno dobo. Ge bi Švedska tudi mogla uresničiti svoje izvozne načrte, bo težko našla deželo, ki bi dobave v gotovini plačevala, vprašanje pa je tudi, kako bi mogla Švedska z lastnimi devizami finansirati izvozne presežke. Zadnja nemško-švedska pogodba o izmenjavi blaga je potekla konec lanskega leta. Novih pogajanj doslej še ni bilo in švedsko gospodarstvo ima od tega čedalje večjo škodo. Delo v rudnikih se omejuje, gozdovi pa se izsekavajo kakor še nikdar, kar pa ne more zajeziti pomanjkanja kuriva. Potrebne so bile, že močne omejitve potrošnje kuriva v industriji in gospodinjstvih, racionirali pa so tudi plin. Od predvojne potrošnje kuriva je prišlo na premog in koks 83% in ker ni več premoga iz Nemčije, so hudo prizadete vse panoge gospodarstva. Državne železnice imajo vedno večjo zgubo pri tovornem prometu, razna državna in privatna podjetja ustav, ljajo svoje obrate in ker je bila tudi lanska letina slaba, ni čudno, da se je kupna moč švedske krone za široke mase znižala za kakih 30°/o. Strokovne organizacije zahtevajo zvišanje mezd in valovi stavk utegnejo podreti vse jezove državne politike mezd in cen. Nevarnih posledic gospodarske izolacije, katero je vlada sama izzvala s svojo zunanje-trgovinsko politiko, se zaveda že vsa javnost in v listih se čedalje bolj razpravlja o pomanjkanju raznih surovin in blaga, ki omejuje industrijsko proizvodnjo ter ogroža tudi preskrbo prebivalstva. Nekateri listi so pri tem naglasili, da se s pomanjkanjem vedno druži brezposelnost, drugi so pa tudi odkrito priznali, da je bila vladna ko-njunkturistična zunanje - trgovinska politika zgrešena. Ameriški izvoz bo racio-niran - Koliko si Američani obetajo od svojih izvoznih načrtov, .se vidi iz izvajanj nekega strokovnjaka v trgovinskem ministrstvu. Po njegovi sodbi bo po vsem svetu povpraševanje po ameriški proizvodnji tako veliko, da bo treba ves izvoz racionirati, ker ne gre, da bi prišlo v eno deželo ameriškega blaga in izdelkov preveč, v drugo pa premalo. Že zdaj je v Ameriki okrog 40 nabavnih komisij iz raznih držav, ki bi rade čimprej prevzele potrebno in zaželeno blago. Dobavne pogodbe se sklepajo tudi za povojna leta in ameriški podjetniki naj bodo previdni in obzirni pri sklepanju takih pogodb, da bo ameriška proizvodnja po vsem svetu sorazmerno razdeljena. Predvsem naj .ameriški podjetniki in producenti upoštevajo, da bo Sovjetska unija kakih 20 let dober odjemalec ameriškega blaga in izdelkov. Vojni dobički angleških družb Čeprav so tudi v Angliji dividende omejili, imajo vendar mnoge podjetniške družbe ogromne dobičke in tudi dividende, ki jih delijo, so zelo visoke. V primer vojnega dobičkarstva navaja »Deutsche Adria Zeitung«, da so dividende znane podjetniške družbe Woolsworth letos za 5% višje ko lani ter da znašajo 45%. Čisti dobiček je za 12.8% večji ko prejšnje leto ter znaša 5.86 milijona funtov. Dobiček se je zvišal od 7.23 na 7.39 milijona funtov ter je skoraj enak delniškemu kapitalu, ki znaša 7.5 milijona funtov. V. Pečar delikatese in mlekarna - Poljanska c. št. 18 !!■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■ ■■■■■•■■■■■■■■■■■ ■■■»■■■B ■■»■■■■ ■■■■ ■ ■■ K ■ ■■■■n* »* Novak Anton ■ gostilna in trgovina Ljubljana, Litijska ulica j i HiiiaiMii«aa*iiaiaiiiii ■■■■■■mi ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■•■■■^j I Joško Zaic | : manufakturna trgovina ZAJCUU Ljubljana - Poleg tromostovja BM ftl*sr fi&Hj -n Vrt M ^dietrgovina z urinom Juiii Zupan, Uubliana, Frankopanska c. 5 Občni zbori Kreditno društvo Mestno hranilnice ljubljanske v Ljubljani ima redni občni zbor 11. aprila ob 16. oz. pol ure po končanem alarmu v sejni dvorani Mestne hranilnice. Dnevni red običajni. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani ima 20. redni občni zbor 12, aprila ob 17.,% v ravnateljstvu banke, Rimski trg 3. Delnice se morajo položiti vsaj 5 dni pred občnim zborom pri blagajni banke. Vsakih 5 delnic daje pravico do 1 glasu na občnem zboru. Tovarna zaves »Štora«, d. d. v Ljubljani ima 22. redni občni zbor 16. aprila ob 17.30 v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke. Najmanj 10 delnic je treba položiti vsaj tri dni pred občnim zborom pri blagajni Zadružne gospodarske banke.' Vsakih 10 delnic daje na občnem zboru po en glas Gregorc & C. o., d. d. v Ljublj ni ima 4. redni občni zbor 7. aprila ob 1530 v družbeni pisarni. Delnice se morajo položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom. Centralna vinarna, d. d. v Ljubljani ima svoj 20. redni občni zbor 28. aprila ob 17. v svojih prostorih v Frankopanski ulici 11. Vsaj 25 delnic se mora položiti najkasneje 6 dni pred občnim zborom pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani. Denarništvo in zavarovalstvo Poslovni čas denarnih zavodov za stranke Blagajne denarnih zavodov v Ljubljani so odslej odprte za stranke od 7.30 do 10.30 urie dopoldne. Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine. ! K. Pečenko : ; usnje in čevljarske potrebščine { Ljubljana, Sv. Petra c. 41 j 'iiiiiMiiniiiiiiuHniiiniMiiiiiniiuHiii! Gostilničarski vestnik 2 j SEI3EIIII8 IEIII&I j Trgovina z železnino LJUBLJANA ■ * Na drobno Na debelo : Ljubljana - Mestni trg Bolniška blagajna gostilničarjev Kot važna socialna ustanova posluje Bolniška blagajna Združenja gostilniških podjetij že blizu 40 let ter nudi primer zglednega socialnega prizadevanja in vzajemnosti pri najvažnejši akciji samopomoči. Članstvo plačuje za blagajno po 0.05 lire od litra v Ljubljano uvoženega vina, obrati, ki vina ne točijo, in prostovoljni člani pa plačujejo manjše zneske. Prispevke pobira trošarinski urad, kar je za članstvo zelo ugodno, ker se tako plačevanje po načinu in višini zneskov le malo pozna. Po pravilih določena povračila za zdravnika, zobozdravnika in pogreb so danes res še nizka, vendar se stroški v celoti plačujejo za zdravila in za oskrbo v splošni bolnišnici. Izkaz premoženjskega stanja izkazuje; aktiva: 31. XII. 31. XII. 1943 1944 Blagajna 47.691.70 99.633.58 Poštna hranilnica 33.044.60 1.211.26 Naloženi denar 107.214.80 107.272.60 Inventar 380.— 380.— Dolžniki 80.365.— 81.247.32 Skupaj lir Prebitek 268.696.10 289.744.32 45.740.18 21.048.66 Pod postavko »naloženi denar« je vloga pri Gostilnačarski kreditni zadrugi v višini 100.000 lir, ki se lahko vsak čas odpove in dvigne. »Dolžniki« so se letos meseca marca znižali na 45.100 lir in pride od tega na sindikat 37.100 lir. Dohodki (prispevki in članarine} so znašali konec 1. 1943. lir 210.867.33, konec lanskega leta pa 176.495.42 lire, dočim so bili izdatki konec 1.1943. lir 174.127.15, konec lanskega leta pa 155.446.76 lire. Itazdclitev izdatkov: 1943 1944 Bolniške podpore 10.80 °/o 10.20 °/o Zdravniki 27.50 "/o 28.— «/o Zdravila 12 — °/o 13.40 "/o Zdravljenje zob 7.50 “/o 2.60 °/o Bolnišnica 18 — °/o 18.30 °/o Kopeli 0.80»/. L—%> Pogrebnine 5.50»/. 4.50 V o Ostali in upravni stroški 17.90«/» 22,— °/o za vse gostinske osebje — strežno in nestrežno. Plače na bazi 00 ur bi se seveda lahko reducirale na 48 ur za 20°/o, vendar bi nadure bile prevelika obremenitev. Določbe, zakona o zaščiti delavcev so bile zaradi plačila nadur tudi spremenjene in se plačujejo nadure s 25 °/o poviškom, s 50»/« poviškom ob nedeljah in praznikih ter s 15 °/o i>oviškom za nočno delo. Trgovinski register Spremembe in dodatki; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta dr. Pogačnik Frido, zasebnik v Ljubljani. Iz zadružnega registra Pri Kmetskem hranilnem in posojilnem domu v Ljubljani se izbrišeta člana upravnega odbora dr. Drago Marušič in Jakob Modic, vpiše pa se član upravnega odbora Franc Štrukelj, posestnik v Ljubljani M ZAHVALA 100 “/e 100 %> Zvišali so se le upravni in ostali stroški, kar gre predvsem na račun podpor. Če letos ne bo nepredvidenih izdatkov, bo kljub pomanjkanju uvoza vina računski zaključek bolniške blagajne ugoden. Snovanje kolektivnih pogodb 1 V poslovnem poročilu Sindikata gostinskih podjetnikov je kolektivno pogodbeno delovanje opisano takole: Kolektivna pogodba za strežno osebje z dne 22. XII. 1942. je bila v čl. 5 s I. dodatkom z dne 24. III. 1944 spremenjena z ozirom na splošno zvišanje plaž in mezd. V členu 5. določeni pavšal je bil zvišan z veljavnostjo od 1. aprila 1944 naprej za 30°/o. Ker se nekatera določila te kolektivne pogodbe v praksi niso obnesla, je sindikat nameraval pogodbo spremeniti in uvesti pogajanja. Predvsem naj bi se spremenili ključ za razdeljevanje obvezne napitnine v korist vajencev (čl. 5), ekvivalent za dajatve v naravi (čl. 6), vprašanje garancije v čl. 7, vprašanje možnosti zaposlitve ženskega osebja (čl. 13) ter določila o veljavnosti in odpovedi pogodbe (čl. 14). Sindikat je od Pokrajinske zveze delodajalcev prejel pooblastilo za sklicanje pogajanj, do katerih pa ni prišlo. Delavska zveza je predložila poleti 1944. sindikatu osnutek besedila kolektivne pogodbe za gostinsko pomožno strežno osebje. Sindikat je takoj sklical vse članstvo po strokah in formuliral svoj proti-predlog, ki je bil v razpravi na več sestankih med zastopniki Delavske zveze in sindikata. Konec oktobra 1944 je bilo soglasno for- ">■■■■■■■■■■■■■■■■■BNianacaiBiaiiaiiaiaBiaSBaBaaL j Blaznik Anton I ■ ■ : soboslikarstvo in pleskarstvo [ ■ ■ ■ ■ j Ljubljana, Poljanska 43 : ■■•■■■■■■■■■■■■■»■■Bi "■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■••■■a ■■■■■■■■■■■■■■■i •''iMNBHiaiaiaaiaiaiiiiiiiu. ■■■■■■.. | Pavlič Leopold zastopstvo Škodovih zavodov Ljubljana, Ulica 3. maja — pasaža mulirano besedilo ter pogodba pripravljena za podpis. Pri teh pogajanjih sindikat načelno ni nasprotoval mezdnim zahtevam delojemalcev, sprejeti pa ni mogel mezdnega predloga v ce-loti zaradi občutnega skrčenja prometa v gostinskih obratih ter pomanjkanja živil in pijač. Vendar končno besedilo, temelječe na 60-urnem tedniku, tudi v mezdnem delu prinaša ugodnosti delojemalcem. V vprašanju delovnih pogojev pogodbe pa sindikat ni bil popustljiv glede odpravnine, priznal pa je dopuste, (plačane). Da do sklenitve te pogodbe in do uvedbe pogajanj za spremembo kolektivne pogodbe za strežno osebje ni prišlo, je vzrok na-redba Vrhovnega komisarja, s katero se delovni tednik od 60 ur znižuje na 48 iur, vratarjem in slugam zvišuje na 72 ur, šoferjem pa določa na 60 ur. Ta urnik za gostinstvo ni bil sprejemljiv in je sindikat z Zvezo delodajalcev dne 13. XI. 1944 predložil svoje pomisleke Vrhovnemu komisarju ter vztrajal na običajnem 60urnem tedniku. Vrhovni komisar je osvojil stališče sindikata ter ga obvestil, da bo sam s svojo odločbo uredil mezdne in delovne pogoje (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■••i j Splošno ključavničarstvo Josip Weibl ] nasl. Julij Weibl Ljubljana : Čopova 10 Kolodvorska 18 : j Telefon 22-56 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a' !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■UIB I Hiška tiskan! d. d. j j | v Ljubljani j Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi našega najboljšega, pre-skrbnega moža, očka, brata itd., gospoda ALBERTA KILLERJA mu poklonili vence in cvetja, ga spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku cerkve Marijinega Oznanjenja. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 10. aprila 1945. ob 8. uri v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 29. marca 1945. Žalujoča žena s hčerkama ter ostalo sorodstvo. Jrigl av tt 1.. ndusirija periSa Liubljana + Dne ‘20. t. m. je preminul nagle smrti v najlepši moški dobi, v starosti 38 let, zdrav in krepak, naš nadvse ljubljeni, plemeniti soprog, oče, siin in brat, go#pod Boris Rajer lesni trgovec v Logatcu. Predragega pokojnika smo položili k večnemu počitku dne 22. t. m. začasno na logaškem pokopališču. Logatec, Idrija, Colje, Gorica',Skoplje. Dragica, soproga; Nevenka, hčerka; Evgen, oče; Kazimir, Bojan, brata; Evgenija, sestra in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti ljubljenega moža in skrbnega očeta, sina, brata in svaka JELČIČA ANGELA pleskarskega in slikarskega mojstra kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, iskrena hvala! Posebno se zahvaljujemo g. prof. Lušickemu in g. dr. Jamšku, upravi klinike, čč. sestram za posvečeno nego ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena s hčerkama. OLUP » • trgovina z modnim blagom : \ \ 1 Ljubljana, Stari trg 2 : : a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■2 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M «■■■■■■£ i LEN ASI S GERKMAN MANUFAKTURA ■ JGfublfana — Slviiavjeva ulica BERNIK MARIJA trgovina s klobuki Ljubljana, Stari trg ŽKobal Žarko ■ ■ m elektropodjetje — Ljubljana, Stari trg St. 11 ■ ■ .............................■■■■(■■■■■■Hill......... | Philips Radio - D. Zrimšek j ■ ■ Ljubljana — Ulica 3. maja' ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■a««. Slaščičarna Oriental - Jus«! Mehmeti ! ■ ■ ■ ■ Ljubljana — Stari trg a ' • x « %■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■#■■■■■«■■■■■'' >aiiaaNaaiaiiHai»i»iiiiHinn»iaaiiiiaaiHaHaiiiiaiiaa»iaiHaiaiaaiaBaaaiuaiiHiiiiiiaHi^ Mr. Pii. J. Kolar ! i : kemična tvornica - Ljubljana VII v ■ aaiiiianHBBiHHiiuinuuiiHiBBiaaiiiaNHiaiiMHiinniiiiNHniiuninuiuiHMiuiHii' Rudolf Radovan tapetnift — Ljubljana, Mestni trg 13 Avtomatični buferf „D4|-DAN“ J. z o. z. - Ljubljana, Ulica 3. maja Francoske gospodarske težave Napovedana racionalizacija francoskih rudnikov je naletela na razne težave 'ter Se ne bo itako hitro izvedena. Pirej pridejo na vrsto zavarovalnice in bunke, potem obrati za 'proizvodnjo energije in Sedle nazadnje rudniki. V eeveirno-franeoskiih premogovnikih se jo storitev precej znižala, kar smatrajo delavski zaupniki za 'posledico slabe preskrbe .rudniških revirjev. Med rudarji v premogovnikih je nad 30% Poljakov, 'ki pa po večini niso iz-vežbami rudarji. Povprečna daievna storitev rudarjev je zdaj samo še 850 kg premoga, dooim je bila še lani 1050 kilogramov, pred' vojno pa 1200 kg. Francoska nabavna komisija se v Londonu pogaja, za dobave 'bakra iz Rodezije. Producenti zahtevajo okrog 70 funtov šterlingiov od tone, čeprav je oiicialna kontrolirana cena rodezijskega bakra za Anglijo samo oikrog 60 funitov. Obrtniški vestnik Proizvodnja žarnic na švedskem Švedska je prej dobivala žarnice iz Nemčije, zdaj pa jih' izdeluje sama in tiiz poročil' švedskih gospodarskih listov je razvidno, da je ta proizvodnja v primerjavi z nekdanjimi dobavami dz Nemčije predr'ga. Nov.i viri dobav vvoltrama In molibdena za. žice so rae-aadoatni In dragi, težave pa dela domači .industriji tudi iproizvodnja stekla za žamdoe. Zaradi težav pri dobavah surovin in v razbremenitev industrijske panoge je bilo Izdelovanje nekaterih vrst žarnic sploh ustavljeno. Suša v Avstraliji Londonski listi poročajo, da je v Avstraliji itako huda suša, kakršne že dolga leta ne pomnijo. Ta katastrofa tima hude gospodarske posledice. Letošnji pridelek bo zelo pičel In ker so se zaradi velikega izvoza v zadnji dobi zelo izčrpate zaloge žitai in drugega živeža, bo tudi težko s preskrbo prebivalstva. Od suše je najbolj prizadeta živinoreja. Zaradi pomanjkanja vode je v nekaj tednih poginilo že blizu 2 milijona ovac. Avstralija je imela slabo letino tudi lani in zateči so se 'morali k ra-cioninamju živil, na katero v začetku vojne ni nihče mislil. Zdaj med' sušo so bili obroki iraznih živil precej, zmanjšani, .pričakujejo se pa še večje redukcije pri domači potrošnji žita in maščob, da se obdržijo najvažnejši izvozni kontingenti za Anglijo. Maksimalni cenik za dimnikarska dela smo objavili v prejšnji številki »Trgovskega lista«. Zvišane cene se smejo zaračunavati od 1. marca 1945 dalje. Sklenjene pogodbe o opravljanju dimnikarskih del se morajo prilagoditi novim cenam. Cenik se dobi v pisarni Odseka za obrtništvo. Dimnikarski mojstri novih proračunov ne bodo dostavljali posestnikom. Cenik za, ščetarske izdelke je na podlagi predloga Odseka za obrtništvo odobril komisar za cene pri selu pokrajinske uprave s svojo odločbo z dne 17. marca 1945 štev. 530/1. Odobrene so cene za blatarice, ščetke za likanje, ma-zalke s ščetinami in žimo, ročne ščetke (enostranske in dvostranske), ščetke za obleke s ščetinami in z žimo, žimnata omela za pod in ročna omela ter konjske ščetke s ščetinami in z žimo. Cenik se dobi v pisarni Odseka za obrtništvo. Cenik za fotografske razglednice, za fotogr. albume in tiskane razglednice ji© na predlog Odseka za obrtništvo odobril komisar za cene za Ljubljansko pokrajino s svojo odločbo štev. 531/1 z dne 1'7. marca 1945. Cene so določene za fotografske razglednice, vizitke, knjižne karte, fotografske albume, tiskane razglednice enobarvne reprodukcije in večbarvne. Cenik se dobi pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ul. 1 — drugi vhod. Ureditev plač in mezd za industrijo moških in damskih vrhnjih in poklicnih oblačil ter za moško in damsko krojaško obrt V »Službenem listu« št. 17 z dne 28. februarja t. 1. je objav ljena nova ureditev mezd in plač med drugimi tudi za moško in damsko krojaško obrt. Delovni čas znaša brez odmorov 48 ur tedensko. Delo čez uro se plača z 25 °/o pribitka, v nede-ljah in praznikih se plača s 50°/o poviška. Dopusti in božičnica sie plačajo po kol ekt ivni pogodhi. Urne mezde znašajo za vse razrede enako. Delavke pri izdelovanju oblačil (pomočnice) prejemajo po tej ureditvi 80°/o za moške določenih mezdnih postavk. Urne mezde znašajo: 1. Izučeni krojači po meri, po vsaj 21etni izobrazbi v obratu, ki izdelujejo oblačila samostojno pomočniki: pomočnice: L. 13.— L. 10.40 2. Isti, ki pa še nimajo 21etne izobrazbe pomočniki: pomočnice: L. 11.50 L. 9.20 3. Pomožni delavci, ki imajo več ko 21etno poklicno zaposlitev (delo v roke) pomočniki: pomočnice: L. 10.20 L. 8.16 4. Pomožni delavci z manj ko 21etno zaposlitvijo pomočniki: pomočnice: L. 9.50 L. 7.60 Vajenci prejemajo: v 1. učnem Tribuna - Liubliana - Karlovška testa Milka Špeletič - Richter trgovina z meSanlm blagom Lfubljana — Prijateljeva ulica St. 11 j letu 20 °/o, v 2. učnem letu 30°/o, v 3, letu 45°/o in v 4. učnem letu 60 °/o osnovne urnine, določene za ustrezno skupino. Ce so vajenci stari nad 18 let in so še v uku, se jim prizna k urnini še pribitek 20 "/o. Podrobnejše določbe in ostala določila za konfekcijske krojače, za nekrojaške delavce in nameščence, zaposlene v krojaških podjetjih so razvidne iz prej cit. »81už-benega lista«. Prednja nova ureditev mezd za damsko in moško krojaško obrt je stopila v veljavo s 1- I. 1945. Poskuša se doseči sporazum, da se bo razlika za januar in februar plačala v več mesečnih obrokih. Novi cenik za moška in damska krojaška dela Da bi se novim mezdam za krojaško stroko prilagodile tudi cene za krojaška dela, je komisar za cene pri šefu pokrajinske uprave po zaslišanju Odseka za obrtništvo sestavil predlog za novi cenik za moška in damska krojaška dela ter ga poslal v odobritev Vrhovnemu komisarju v Trst. Dokler cenik ne bo odobren, dobe krojači in krojačice vsa potrebna pojasnila glede novih cen za krojaška dela med uradnimi urami pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova c. 1 — drugi vhod. Stsiiiarske vesti KARL PRELOG LJUBLJANA : fiuaaaaiHiaiMi faip tttadic zlatoc - £\uMiana, Slad tc$ Z1 »taiaaaaaaaaaaaaiaataaaaaaaaaataaaiataataaaaaaaaaaaiiaaaaaaiiaataaaiaaataaaaaaaaaaaaaaaaataaiaaaaa* iiaitaa»aaaaaaaaataaaaaaaataaaaaaaaaaaaaaaaaa»»aaaaaaaaaataaaii(taaaa»iaat»aaaaaaaaa»aaaaaaat»aa»aa 5WcfeoreI Josip ■ čevljarstvo — Ljubljana, Mirje Telefon štev. 38-36 Telefon štev. 38-36 JERAS MAKS Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 34 ČOKOLADA — BONBONI — KEKSI IVAN VRBINC, LJUBLJANA, Kolodvorska 8 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo, ličarstvo in soboslikarstvo Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izdelava zelo solidna in po zmernih cenah Telefon štev. 37-31 Telefon št. 37-31 Joško Jelačin rgouina z mešanim blagom in gostilna Li ubij a na* Rudnik Okretič Vladimir ■ splošno mizarstvo — Ljubljana-Rudnik 48 Josipina Toni trgovina z mešanim blagom in gostilna Ljubljana - Rudnik IVAN BRUNCIC Lfubljana — CdovSka cesta St, 42 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cona srnama I — Delo solidno 1 Tolalon 34-76 i Telefon štev. 30-50 Telefon štev. 30-50 OGLEDALA - STEKLO »KRISTAL« d. d., LJUBLJANA, Dunajska c. 14 IZDELOVANJE OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA specialni oddelek za ornamcntacijo stekla po osnutkih Šef pokrajinske uprave je izdal pojasnilo. po katerem njegova odredba z dne 23. marca 1945 o obratovalnem času v trgovinskih lokalih, zasebnih zavodih in pisarnah no spreminja predpisov Vrhovnega komisarja o minimalnem delovnem času. Da se tem predpisom zadosti, naj bo notranje poslovanje v teh podjetjih v času, ko ni prometa za stranke, t. j. med pol 11. in 16. uro, in sicer po dogovoru. Letni račun Glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega barja je razgrnjen interesentom na vpogled v pisarni odbora na Novem trgu št. 1 in pri načelniku odbora g. Antonu Križ-mancu-v Bevkah. Račun je razgrnjen od 24. marca do 7. aprila in sicer ob sredah ter sobotah od 8. do 10. ure. Cene za pogrebe je določili iloonniaar za cene ljubljanskemu Mestnemu po-zavodu takole: gala razred f™ ,.r’ L razred .2480 ilar, II. razred 1400 lir III. ra7Xed 950 jilr, iy. raz. red 460 linr lin V. razred 320 lar. Cene za vodo iz ljubljanskega vodo. v oda j© določena za industrijo za ku-'biionii meter 2 liri, pni večji .poraba pa za kubični meter 2 Miri. Zvišana je fcj. la tudi vodom eršoiina im obč. pristioj-ibima m hidrante. Nove cen© veljajo od *. januarja 1945 . Pošta Begunje pri Cerknici je pričela 3. aprila poslovati za celotno poštno službo. Nemška državna banka je izdala nove bankovce po 10, 20, 50 a n 1000 RM v poenostavljeni opremi. Nadalje je Reichsbanka izdala bankovce jk> 20 RM, na katerih so natisnjeni razni alpski motivi. Življenjski stroški v Švici eo se od začetka vojne z višal j. za 52 odatotkov, ce.no v trgovini na debelo pa so narasle že za 106 odstotkov. španska vlada pripravlja nov carinski zakon, ki ne bi več vseboval klavzule o mjvečjl ugodnosti. Veljavne pogodbe s to (klavzulo naj bi se v emislu novega zakona revidirale s pogajanji s prizadetimi državami. Angleški izvoz v Južno Ameriko je padel po vrednosti od 21 milijonov funtov v 1, 1943. na 10 milijonov funtov v 1. 1944. Islandski parlament je sprejel investicijsko petletko, lfii predvideva za izvršitev nameravanih investicijskih del najetje inozemskega posojate' v višini 300 milijonov irinmdskih kron. Amerikanski poslovni ljudje so začeli, gospodarsko ofenzivo proti angleškim podjetnikom. Ne zadovoljujejo se s tem, da že uspešno izpodrivajo angleške izvoznike na azijskem 'in južno-ameriškem trgu, temveč jim hočejo konkurirati tudi na evropskem ter celo na angleškem 'trgu. V ta namen kupujejo angleška podjetja v Angliji, da bodo mogli svoje proizvode prodajati pod angleško zastavo ter bodo na ta način uživali vse prednosti poslovnih ljudi angleškega valutnega bloka. Anglosaško zavezništvo v gospodarskih zadevah nj preneslo preizkušnje. Vse pogodbe ameriških bank o dovolitvi kreditov raznim emigrantskim vladam so po nekem poročilu iz Nevv-yor.ka pravno še neveljavne, ker bi se morali najprej razveljaviti tako imenovani Johnsonovi akti. Zato mora nizozemska emigrantska vlada še nadalje čakati na denar iz sklenjenega 175 milijonskega dolarskega posojila- Avstralijo je zadete silna sruša. Zaradi pomanjkanja vode je poginilo že 2 milijona! ovac. Tudi poljski pridelki silno trpe zaradi suše. FOTO.STUD 10 FRANJO MAVEC, LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 6 Prvovrstne fotoamnterske izdelave — Na zalogi vedno svež fotoinalerial galanterija na debelo \ Ljubljana, Rimska c. 20 ♦ Skladišče Rimska c. 21 a iMuaiHaniamiNaMHNai»NumiaaiitMNiMMii«ii»H*llia*Ma*ManMUHiMaMiiMMHHM Nakup in prodaja vsakovrstnih rabljenih predmetov Trgovina „0gled“ - A. Peternel Ljubljana — Mestni trg 3 f Vsem znancem in poslovnim prijateljem javljamo tužno vest, da je v ponedeljek dne 26. t. m. nenadoma preminul naš namestnik ravnatelja, gospod HINKO BEZGOVSEK Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb je bil v petek, 30. marca ob pol 9. uri z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Prva hrvatska štedlonioa podružnica Ljubljana. Naročile se na ,Trgovski HRANILNICA UHHLJANSKE POKRAJINE prej HRANILNICA NRAVSKE NANOVINE Ustanovljena leta 1820. sprejema vloge — dale posoiila — opravlja vse banine posle Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless. — Urednik: Aleksander Železnikar. — Za tiskamo »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. Vsi v Ljubljani.