Ith*)* voftk dsn raw i« pminikor ^„ed daily except Satardaya, Sundays and Holiday.. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški »n upravaiftki pro», t or I s 26» T South Uwndala Ata. Office of Publication: ÜS47 South Law uda le Ava. Telephone, RockweU 41HM « ^.TZgTjrS: .^TffT Chicago. ilu Četrtek, m. decembra (dbc. id. im» »•» y»rl* Acceptance for wiling at special rate of postage provided for Ja section 1108, Aet of Oct. t, WT. authorised oa laaa 14, 1*1* ÄTKV.—NUMBKR 24.1 sija obsojena v lapadalka; izključitev prihaja Organizatorična | kampanja v Kanadi Unij« CIO izkazujejo napredek VELIKA BRITANIJA PR0V0-ORALA VOJNO? Rusija odklonila posredovanje Lige narodov, glede ustavitve sovražnosti med njo in Finsko ¡talija Zahteva in zapretila • prelomom diplomatičnih odno- , , • ■ » ¿ajev z Anglijo in Francijo. Finski bram- SVODOiien IZROd bovci porazili ruske čete v bitkah na dvesto milj dolgi fronti v Kareliji. Bolnišnice v Leningradu natrpane z ranjenimi ruskimi vojaki Zasedanje fašistične zbornice Ka^TCFV>-^|D© k ume nt o vzrokih v vojno objavljen NEMŠKE OPERACIJE NA ZAPADU ŽENEVA, 13. dec.—Posebni Itr trinajstih »kupnine Lige _JV jc dane» obsodil Sovjet-unijo kot nspsdslko finske __jike. S tem je pripravijo- foi za izključitev sovjetov is m skupščina bo iskala ma-gialno pomoč za Finsko in za-* se na Združene driave. Od-trinajslorice je pooblastil ¿atvo Lifre, naj se obrne za S tudi na one države, ki niso uiice Lige. HELSINKI, 13. dec—Finski njni sUn vztraja pri svojih po-ntiiih, da je sovrsžns sovjetske pumIs še vedno v zastoju na irelijskem ¡«trnu severnozapad-od Leningrada po dveh tednih dkvilega napadanja, istočasno finski brambovci odbijajo ru-r napade v večini krajev na Ini fronti. V več krajih se Ulke v rde na amučih. Flntftl ■bovci drve na amučih po le-ii gladini, izstrelijo salve iz gečsih strojnic In oddrve nazaj. MONTEVIDEO, URUGVAJ, l dec.—Tri angleške križarke s upadle nemško "žepno" dred-I io Admiral Scheer, ki se je m U mesece klatila po južnem Atlantiku in lovila ter potapljala nvezniške tovorne Isdjs. Po lli nemška bojna ladja Uko po-kurjena, da ne je zatekla v luko Monlevideju In njen poveljnik i zaprosil urugva jako oblast za ilernacijo. bataljoni eo bili uničeni, poleg toga pa so Finci zasegli več strojnih pušk rn drugega orožja ter razbili mnogo tankov. Finska Rim, 13. dec—"Italija mora Ottawa, konferenci unij CIO, ki ae je vršila v tem mafttu. je bil odo-bren načrt glede velike orgsnl-zatorlčne kampsnje, ki nsj bi potegnila dva miHjona neorganiziranih delavcev v industrijske unije. Sllby Barrett, načelnik sveta kanadskih industrij-napovedal, da bo- Berlin, 18. dec—Joachim von Rfebentrop, nemški zunanji mi nister, je objavil drugo belo »"• vrov.- tlouja iiiuiai unti. j®--■ ----* — -— i lunin , jtj vn/je»i< uiufv vv« dobiti prost izhod iz Sredozem- do uni*e CI° tanM,u im®,e tolH knjigo o vzrokih vojne, v ksdsrl skega morja, da zaščiti neodvis- ko *,Mnov kot ttn»je Ameriške odprto obtožuje Veliko Britsnl- .............-a--..™......i nost svojih kolonij, kamor jeSavske federsdje. Te so v 1 jo ^ j«, ont iikJj^no odgovor- letalska «Ha, ki je nedavno dobi- prisiljena pošiljati svoje prebi- ***njlh mesecih potegnile več na M jgbruh aovrainoetl. v voj-- več bojnih letal iz Italije, je| valce, za katere ni dovolj prosto- tirtoi hu A. C. Avenolu, tajniku <*ovab»da iz razlogov, ka-je izjasnila v svoji noti 4. decembra, katero je poslala taj-"to Mi(e Avenolu," se glasi te-V tej noti je Molofcov J*U«»1, da je apel Finske na narodov brez podlage, da "Ja ni v vojni s Finako ln da vzdržuje mirne odnošaje z novo f|n»ko "ljudsko vlado", katero eo srtanovHi finski komunisti, ko * ie vlada v Helsinku odpove-M* oblasti in vsled tega ne mo- * (ffjrvoriti v imenu finskega tororla Ru*ki telegram je prttet v 2e tri ure po Času, ki ga je ''iga narodov za odgo-** ™ «voj predlog. Ta je «nI* ^njc upanje g4ede poaredo-med Rusijo in Finsko s I^ige. Načelnik finske ds-JciJe je izjavU. da ga ruAJ ni presenetil. Predstav-^vjetov v Ženevi so na-J^ 'li. da bo Ruaija pretrgula "mutifas odnošaje s Veliko *^nijo h Francijo, ako bo ¡p* r»redlog glede izključitve "■'J« « Lige narodov. HflH|„klt Fin((kai w dtc^. <*te in bojna letaU so veliko ruako ofenzivo na V**u> milj dolgi fronU. ki ss J*^ "d karelijske zemeljske do ToKaJasrra, ki leti 76 ll od jeaers Ladoga "O b« vrženi nasaj s veliki-^^^ «tetine ruskih S v v * bik> "Wttti in rsnje-¿1 N*jbolj vroč» bitke sosevr-^ Tolvajaerm. Trije maki lija je dovolj močna, da iz-vo/uje svoje zahteve s silo, če bo treba." Ali govor urednika Mussolinijevega lista izmeni otvoritev nove kampanje za-.koncesije na račun Francije, ni znano. Fašistični krogi so molčali o italijanskih težnjah, odkar je izbruhnila vojna v Evropi. Govoru pripisujejo važen pomen, ker je prišel na predvečer] zasedanja fašistične korporacij-ske zbornice, ki je nadomestila prejšnjo poslansko zbornico. Domače ¡FINANČNA ZVEZA MED FRANCIJO IN ANGLIJO Pueblake novice IHMibls, Colo.—Joe Zupančič, po domače Kajserček, slovenski farmar. Je Imel pred dnevi nesrečo, da je trčil s svojim avtom ob neko drugo vosih». On in nje-. , gova lena Tona ata bila le lahko S*upm> kupovanje VOJ-pobita, toda na drugi sit rami eta ni7l potrebščin bili dve osebi ubiti in več ranje- nlh Zupančiča «daj dejte krivde. STABILIZACIJA M da Je prehitro vos«. | D£NARN£ £^|Qj£ Rlbben tropov a deklaracija Je uktjučena v dokumentu, ki kri narjev. V borbi za demokraci-| Je aktivnosti evropske diploma jo je fronta tudi v Kanadi, ne cije od mirovne konfersaos v samo v Kvropi. Sinovi delav- VeresMesu, ki Je končala prvo skih staršev odhajajo na evrop-1 svetovno vojno, do iibruhs seda-ska bojišča in mi moremo skr- nje vojne. Zunanji minister je v beti, da bodo prevladovale do- svoji deklaraciji uničil vsako u-stojne delovne tfazmere v Kana- panje, ds je mir blisu, e trditvi-di, ko se vrnejo," Jo, •'da nemško IJudetvo ns bo Konferenca je i izdelala zako-^^0™*^ nodajni program in ga predloži-1"cM>v' ^ Naši bolniki v CallfomiJI 1xm Angelea, Calfcf.-J'red nekaj dnevi je bil v tukajšnjem WUahlre Hoapltalu operiran *{\m ™ Steve Kotzman is Gallupa. Newl|4k,en,lev n,mM^m Mexico, član društva 120 SNPJ Odrezali eo mu desno nogo nad kolenom. Kotsmsn. ki Je tuksj s svojo Asno, se adaj nahaja na naslovu 144 N. tHllon. dva hloks od omenjene bolnišnice. Clanl SNPJ v Los Angeleau ao napro-Aeni, da v« obiščejo. Clevelandake vesti l*sriz, 13. dec.—Francija in Anglija sta v\S>raj naznanili zveae. ki bo trajala vso vojno doba Hi šest mesecev po zaključanju vojne t Nemčijo. Najbolj značilne točke dogovora določajo izmenjavo denarja po vrednosti brez transfe-rlranja zlata, skupno kupovanje vojnih potrebščin in odpravo konkurence na tržiščih. Na bazi proporčnegs narodne- ® ga bogastva bo Velika BrlUniJa Clevelsnd.—4®rl avtnl neareci tH ^inih la Normanu lfeLartyju, delav-skemu ministru. Konference s« je udeležilo 246, delegatov, ki so| zastopali okrog 100,000 članov. Program vsebuje naslednje toč-| ss bo borilo, dokler mu ne bo sa-gotovi Jen žlvljenaki prostor, v katerem se bo Ishko razvijalo in korakalo naprej.1* Versajaka pogodba, ki Js dala 2,100,000 Nemcev Poljski. Js us-tvarMa pogoje aa novo vojno. Dokument citira iajavo, k) Jo j« podal na mirovni konferenci Uoyd George. angleški prsmisr v času svetovne vojne. On js takrat posvaril dlplomsts, ds bo e bils težko pobits Msry Glavič. Zlomilo jI Je nogo na dveh mestih ln nahaja se v bolnišnici.— Ted Mandel Je odprl v Kuclidu novo vlnamo. Popravek prejšnje vesli Detroit, Mich— Dne 6. dsc, je bilo v Proaveti poročsno, da je Musksgonu umria Francea Demšar, roj. Horvat, doma od Kranja. V resnici je bsš narobe. Rojena Je bila Demšar in umrla Je a imenom Horvat po svojem prevzela tri petine vojnih stroškov, Francija ps dve patini. Naznanilo se gkl namii,a(ril Usvm Ia hil ne-l ! I i.. .. liui.i ^^^ govega obiska, ni znano. Finci pojasnili sovjetske zahteve Bojkot nemškega blaga je bil ne-koč sredstvo, ki je imelo prepre-čitl izbruh vojne. Zaradi opozicije angleških in francoskih im-perialistov in njihovih lakajev mirovna fronta ni mogla biti. # . - zgrajens in posledica Je sedanja Tntnn gfW 0111116" vojna med zavezniki in Nemči-|1 Ul'lU #C/M jo." tem oziru. I Bueschdorfa In v bližini Unije CIO so prej zagotovile Mosele. vlado, da bodo koopsrirale a nJo| v vojni proti agreelji. dec—Mar- _____________ _________ kongresnega I razbila, I odseka, ki preiskuje neameriške I I skegß parlamenta Pospešitev produkcije j bojnih letal Umdos, I» dec—Angleški Italii v Moskvi razb a, odseka, KI preisauje niam. r.w 1» ÖSS.—anairaaii r------------ -----" " r^rr as Js izognil stagiasaim »aijniin - --------- »dbila saht^ glede od- aktlvnosti. je dejal, da ^n JCIs je dsnmi prvič po ds Je roska podmsmles«, je spr- ^jsla v Murmunsa, oooua isnwr*w I cu • _____ ____Li I . .. ... 1..—1 irnmiki tovorni oarnik Bo heim '. ... _____ukn <> > arktiku. Poznali Vprašanje odstopa otoka izzvalo konflikt jrocki ne bo priiel Helsinki. Flnsks, 18. dec. -\V AmOfiko Finska vlada Je včeraj izjavila. Orange, Tex., U. da so se pogajanja s sovjetski-|tln Dies, načelnik mi voditelji v Mbskvi itoMeotok^MkiVRusijr DÜ-ITriki, Izgninl ruski boljšavi^l "vojne" sesUl v Ujnem kument ksteregs Je Flnsks ki živi v Mehiki, najbrže ne bok^^njg, da razpravlja o zala-predložila Ligi narodov, omenja prišel v Združene države, da na- ^ ^une sile s potreb-ootek dolgih in neuspešnih po- .topi pred tem odsekom In pove, w|n4mi. CUn ratrUmenU. ki b rajanj v Moskvi. kar ve o komunističnih aktivno- ^^ ||J|r .. w guvortlo na tej Rusija je v prvih dneh pogs stih v državah Južne Amerike ! j, Ja ^^ (gkiju^n, vsak Janj zahtevala od Finske, naj jI Dies je rekel, da ni dobil zagoto- drufk, bl objavil Ujnosti, pa da v najem omenjeni otok za VIU. ds se bo Trockl vrnil v Me- jf v MftUc|jt, dobo tridesetih let. da na njem hlko po ? Parlament le Životari v voj zgradi letalske in pomorske ba- lKKio razpravljali člani odssfca «a Pm,ianci govorijo In zi ter vojašnice z. 6000 vo s- Lvoji seji Možnost jsjsbo^^ Zatona pomeni do- kov. Dalje Je zahtevala pravico ^ poalsl «vojegs P^vn^ « 0frt/tot.rjm Je bilo poverje- postavitve topniških baterij ob v Mehiko, da ssallšl Trockegs 'janj# vojnih ln obramb- Rusi potopili nemški parnik Več članov posadke ubitih Hslalskl, Kinsks, IS. dec— Vest is Mantyluota, finskega pristaniščnega mesta, ae glasi, mi «».mi», v,,. — • zlafa v zvezi s iransaKi ijami i a parnlkom la newyorškegs pri- finuncirgnjpm vojnih op*r«cU. stsniščs H6 ur pred Hitlerjevo invazijo Poljske. Angleškim boj- . . nlm ladjam, ki ao prstole nanj, \Amertkki parnik se Je izognil, ko Je vael severno prip#/ytf fingke begunce pot In odHul proti Murmansku.1 Nemški uradni krogi se norčujejo la poročila ia Londona, da angleška podmornica, ki Je op«-zli s parnik Bremen, ga nI napad-la ia rešpekts do načel medne, rodnega prava. "Angleži bl potopili parnik, čs bl gs mogli." pravijo ti krogi "Oni rošpskti-rsjo mednarodno pravo Is. ks-dar vidijo, da ni drugega Isho-ds." ! I^Hidon. 13. dec — Zadeva | nemškega parnika Bremena, ki je Izognil angleškim bojnim Bergen, Norveška, 111. dec. —• Ameriški parnHt City of Flint bo morda pripeljal finske ba g unče v Ameriko. Parnik bo dospel v Bergen prihodnjo soboto la llaugesunda. norveške luke, kjer Je ialožll svoj tovor. Prihodnji teden bo odplul v ne ko drugo pristanišče, kjer bo vzel na svoj krov finske begunce in |H)U*m odrinil proti Ameriki. Parnik City of Flint js zasegla nemška bojna Isdjs Deutiuhland ti oktobra in ga rusko obrežju, ki bi preprečile dostop sovražnim bojnim Isdjam v Finski asliv. Flnsks delegscijs Je odbila to zahtevo, izjavila ps Je. d« e pripravljena odstopiti Rusiji druge otoke, med temi SeiMkMn. P* ninsaari. Pavansaarl h> Tytar-aaari. Otok Hogland naj W skupno dominirali Flnsks m Rusija v interesu vzajemne zaščite. Dalj« je bila Finska pripravljena odstopiti Rusiji del karelijske zemeljske ožine r ia- _____.no Izvajanje vojnih : , za kos ruskega teritorija Lih regulacij, ylefiejo vryiee. Nm ^ severu. - I vprašanje po-Uneev dajejo n- Sovjetski voditelji se niso za | (mrte odgovore dovolj ill s Umi koneesljaml Ir cahtevall so mnogo več. Finski nemški tovorni parnik Bollhelm v Botnijskem zalivu. Vsč članov | posadke je Izgubilo življsnje. ne-kateri pa so dospsll a rešilnimi čolni do obrežja. Parnik Js bil ns poti v Hamburg s lovorom žita. iahuumi, is. dec—Angleško sodišče je odredilo zasego tovorov štirih nemških parnikov, katere so ujele angleške bojne ladje. Prvo poročilo o blokadi nemškega izvoza pravi, da Js bils isse-lena le mala količina nsmškega blaga na pernikih, ki ao Jih odvedle bojne ladje v anglsške pomorska liaze. vila v segate Wlnatona Chur-I luko ob arktiku. Pozneje Je od- chHla, mornartfnega ministra plul v llergen, kjer Je prevuda Admlralttida Je včeraj naznani- kontrolo nad nJim norveaka la ds Je angleška podmomite o-l fblsst In gs Izročila lastnikom. l»asMa parnik in adaj zahtevajo člane nemške (Hisadke pa je are-v Angliji pojssnils, zakaj ga ni|tirsla.| nafMUÜa In potopila. Politični krogi In »^„¿»l/rjnski predsednik se zadovoljni z lajsvo admlralltete. , |> /# da podmornica ni napao —-----i Wixjd Je nsznanll pospešitev pro-1ol»rambe v zraku Našs Istslsivo gy||rj ij^tvo, nsj ne verjame * je uprls zahtevam In Izjavila „ ^^ Dejal Js. ds nsdkriljsje leUUtvo sovražnika 0 «gujočem se polo- d. bi bils njena neodvisnost M — u Velika Britanija dobro pri-1 Njegova napadalna ln obrkmbna mu - --' pravlU ae vojno v zraku Is od- sila stalno ruirsščs. jljsnje nemških letalskih napa- letalski minbter js dslje re-iov, "ki pridejo kmsJu." ^ ds bodo ksnsdskl letale! Wood je Izjsvtt. "ds sme lshko|kmslu sktlvni ns evropski froe. nevarnosU, sko bi Jih sprejs s nakar so se oogsjsnja razblls Sovjetska vlada je potem zapre tils t vojno, da dobi vss, kar uhtevs. In kmalu nsto se njene I Washington, D. €., IS. dec— Kyoeti Kalilo, predsednik finske reiMiblike, se Je zahvslll Roose-Veltu zs izražene simpatije na-prsm Finski, ki se mora boriti proti Rusom aa oh rs no svoj« neodvisnosti In svobode. "Finski narod se vam zahvaljuje aa is-rsžsne simpatije," se glasi tele-gram, ki ga Je Kalilo poslal Roo-seveltu mu Nemčije in napada biro-k racijo, ker Je ponovno dssasa» strirsls svojo nesposobnost v _ . vodstvo vojne Daily Mall hoče bo elal na vročih tleh, ko bodo vedeti, aU i Velika Briten! ja v I kritiki v pertamentu aaMevali vojni a Nemčijo sN ns. ChurehW pojaanils od njsga. P H 08 VETA' PROSVETA THE ENLIGHTENMENT LO Of LASTW1NA SbOVBNSI PODPOtNl JEDNOTI rte*« (Imi CHI«—) la aa lata. MM aa »al Ma. II M aa MN lata; aa HM H Mk Mi, M TI aa »al Ma; M il far tka Oafta* SUlaa (a»aa* Clrtaagat HM pav yaw. Cklaaaa tal Ctaaaa »T.M par yaa». aaaatttaa H,N paa yaa*. Ia aaaavataalb IHiMMi vaaMaa (Irtlaa. ao-pmtmi IM.) M vraaia pMilJatalJa Ia * alafeja. 11 poMrtaa t. a»d aaaalialtad MUm «lil mai ba rataraad. Otkat aaaft aa atarlaa. pUy., pom, «U., will b* raturaa« aal? arfcaa aaaaavaaM by aatf- PROHVETA •a. LmwmémU A»«.. OS TI« nCDBBA' foon Vu* Glasovi iz naselbin Ivana Vuka, slovenskega delavskega in socialnega pisatelja In pesnika, ki je bil dolga leta marljiv sotrudnik Prosvete, Mladinskega lista, ProleUrca, Majskega glasa, Cankarjevega glasnika in Ameriškega družinskega koledarja v Ameriki, ni več med ilvimi. Dne 12. novembra t. 1. ga je pokopala dolgotrajna bolezen. Med tem pa, ko se je Vuk dolgo let boril z boleznijo, je pridno pisal svoje socialne povesti in črtice, pesmi in dramske skice, potopise in članke ter prevajal iz drugih jezikov — največ iz ruskega — za slovenske delavske liste in revije v starem kraju in Ameriki. Prosveti je Vuk redno pošiljal svoje spise in v našem uredništvu Še leti kopica njegovih rokopisov, ki čakajo na vrsto Lahko rečemo, da je bil Vuk, čeprav se nI povzpel do vrha umetniške višine, najplodovitejšl slovenski delavski pisec. Pisal je silno hitro in vsled tega je bil njegov jezik pomanjkljiv, toda njegov stil je bil svojevrsten, mehek in poetičen; bolesten ton proletarske bede isveneva iz slehernega njegovega dela in delca. Za nai Mladinski list je Ivan Vuk napisal in prevedel ogromno Število mladinskih črtic in pripovedk. Svoje mladinske spise je najraje zajemal iz ruskih in orientalskih virov in nekateri so izredno lepi ter svojevrstna novost v slovenskem mladinskem slovstvu. Vuk se je pojavi) kmalu po svetovni vojni, ko ae je vrnil is Rusije, kjer je bil tri leta vojni ujetnik, kasneje je pa nekaj časa sodeloval v revoluciji. Po povratku s rusko ženo v domovino se Je takoj vrgel v delavsko gibanje in aioor na strani zmernih socialistov, med katerimi je deloval vaa ta leta kot unljskl zaupnik, čaanikar In pisatelj. Njegov rojstni kraj je pri Ljutomeru na Štajerskem, toda delal je v Ljubljani, kjer je tudi umrl v 57. letu svojega življenja. Vuk ne bo pozabljen med slovenskim delavstvom na tej in oni strani oceana. Za njim šalu Jeta tudi Prosveta in Mladinski list kot svojim zvestim prijateljem in sotrudnikom. Spomin na Ivana Vuka bo iivel tudi med nami v oddaljeni tujini, saj si ga je sam postavil s svojimi deli. O društveni proelavi IIL—Poročilo o naši proelavi je ie pozno, vendar bom nekaj omenil, dasi sem mislil, da bo to storil prej kdo drogi. Naše društvo 116 SNPJ je bilo staro 30 let oktobra meseca, toda to obletnico smo praznovali še junija, ker pri nas ne smemo točiti opojnih pijač drugje ko na pašnikih. Vzlic temu, da je na4a naselbina majhna — 10 slovenskih družin in nekako toliko Hrvatov, ki smo večinoma vsi člani SNPJ—smo proslavili našo 30-letnico prav tako kakor v kaki veliki naselbini. To se pravi, da smo imeti govornika iz glavnega urada, in sicer gL tajnika Freda Vidra. On je lepo raztol-mačil poslušalcem, kaj pomeni biti član SNPJ, za kar mu gre priznanje in hvala. Lepa hvala pa tudi njegovi soprogi, ki se je s svojim veselim in prijaznim obrazom sesnsnila z našimi Člani in članicami. V imenu društva se tudi lepo zahvalim vsem iz Anir burna in Springfielda, ki ste nas posetili in nam pripomogli do boljšega uspeha. Žal nam je, ker smo bili vsi tako zaposleni, da nismo imeli časa, tla bi se z vami malo pogovorili. 2e1Im, da bi se še videli in imeli več čase za pogovor. Nekateri so me pismeno vprašali, kako je z novimi rovi v Lincolnu. Prvi rov, katerega so pričeli odpirati pred šetftimi leti, slabo napreduje in v njem dala le nekakih' deset delavcev. Bolje pa napreduje drugi rov, katerega so pričeli odpirati pred tremi leti. V njem že dela okrog 60 delavoev in upanje je, da jih 1k> zmeraj več: Pri cesarskem delu pa je še vedno uposlenih preko delavcev, kar pomeni, da so delavske razmere še vedno pod ničlo. Na letni seji so bili pri našem društvu izvoženi vsi stari odborniki za 1940. Torej se naj članstvo v vseh zadevah tajništva obrnejo na stari naslov. Mihael Brilll, Ujnik. Narobe svet Newporški svetovno znani dnevnik Times je pred dnevi objavil od svojega poročevalca O. E. R. Gedyeja v Moskvi vest. v kaUrl Je rečeno, da je govornik na shodu v neki moskovski tovarni rekel med drugim: Fincem bomo izbili zobe Uko daleč, ds jih gospodje, ki vladajo Finsko, ne bodo nikdar več našli. Živele mirovna politika sovjetske vlafoe! Tu je s kratkimi besedami označena vsa kon-tradfkcija današnje uradne sovjetske politike. Fincem bodo izbili zobe Uko daleč, da jih ne bodo nikdar več našli In to je mi rti v na sovjetska politika! Mir sdaj pomeni za sovJeU izbijanje xob in sploh pobijanje delavcev in kmetov ns Pln-skem. Poljskem in drugje! Vojns js mir! Demokracija v Ameriki, Angliji in Franciji j# -t vojno hujsksštvo in imperislisem. ampsk vojno izzivanje, barbarsko napadanj«* in Imperialistično prodiranje na vae atrani is Rusije je — demokracija in nevtralnost! Ameriški, angleški, francoski, švedski, norveški, finski In drugi aoclalistl, ki polivajo na obrambo In branijo «voje demokratične svo-bodščine ter ogorčeno obsojajo barbarske obo-(Datfc v nizacije, ker zanje vztrajno delujejo. In taki so vredni zaupanja tudi na odgovornih meMih. In prav zato je potrebno, da ne zamudimo prilik in jih pridobimo, ko so še majhni, v njih otroških letih. Tako bodo imeli prtliko spoznati vrednost organizacije, Jco doraščajo, in to po sebno sedaj, ko se ustanavljajo mladinski krožki, ki so za ot r* ke posebna šola. Vsak mladinski član fiNPJ prejema mesečno tudi Mladinski list, v katerem so podučni članki in ojtrokom razumljivi spisi, ki zanje mnogo pomenijo, ako jih čiUjo. Nié takega ne dobijo pri inšurencih. Tam otrok ne dobi drugega ku kor zavarovanje, ker >kompanije se ne brigajo, če ima otrok .kaj v glavi ali nič, namreč kar bi mu bilo v korist v njegovi dnevni borbi za obsUnek. Zato pa je torej potrebno, da jih priddbimo čim več v jednoto, kar bo v njihovo korist. In namesto, da bi «e prerekali, kdo je kdo in izgubljali Čas, je ravno sedaj prililca. Z delom, ki bo v korist jednot«, vsado lahko pokaže svoje zmožnosti. Le tak ima vrednost za organizacijo. Kristina Turpln, 102. Miklavž v Chieafju Chicago.—Prihodnjo nedeljo, 17. doc., bo sopet Miklavžev dart? katerega priredi federacija čika-ških drušUv SNPJ -v jednotini dvorani. Vsi otroei, ki spadajo k društvom federacije, bodo zopet prejeli darila in bodo postre-ženi s raznimi dobrinami in sladkimi rečmi. Vsi fedaracijski odbori so na delu za božično priredbo, da bo zopet napravila otrokom čim več vaselja in naredila nanje čim boljši vtis. In to je tisto, kar jih vsako leto privablja, da rajši prihajajo na bošičnico in to Proletarru tipam, da bomo složno delali za procrit StfPJ. Posabno j# potrebno, da soielu jemo z društvom 046 in napredek nam bo zagotovljen. Zadnje mesece se sodelovanje z mladino povoljno vrši. Posebno skupna proslava 36-letnice jednote je pokazala, da smo napravili velik moralen kot tudi finančen uspeh. Druga naša dolžnost je, da posečamo seje in da bratsko razpravljamo o društvenih stvsreh in želi bomo uspeh. Odbor, ako nima opore pri Članstvu, tudi ne more sam delati čudežev. Zato upam, da bo leto 1940 leto skupnega dela v prid obema društvoma, jednoti in napredni delavski stvari. V nedeljo, 17. decembra, je letna seja kluba Naprej 11 J8Z, priče tek ob 10. dopoldne. Tudi ta seja bo zeio važna, ker bodo volitve odbora in začrtali bomo pot za naše delovanje v prid delavski stvari v letu 1940. Ta kkib je majhen, ampak vrši veliko napredno delo v teh krajih s širjenjem literature in drugo agitacijo za delavsko stvar. Zato pa vsi na sejo in izvolimo dober odbor, da bomo tudi tukaj beležili napredek. V nedeljo, 31. decembra, se pa vrši letna seja okrožne federacije SNPJ, pričetek ob 1. pcjpdV-dne v Društveni dh/orani na Boydsvil1u. Tudi na tej seji bo volitev odbora za 1940. Federacija je izvršila dosti dobrega dela v tem letu v prid brezposelnih članov. Pridružijo nalj se ji še osUla društva v tem okrožju in potem bomo lahko izvršili še več skupnega dela v prid društev in SNPJ. Opozarjajo se vsa pridružena društva, da pošljejo čim več zastopnikov na to sejo federacije, da bomo lahko izvolili dober odbor in beležili napredek pri skupnem delu. Joseph Snoy, 13. Seja v^ealovamkega kluba Aguilar, Cošo.—Pozivam vse člane in članice vseslovanakega kluba s sedežem v Trinidad-Aguilarju na sejo, ki se ¡bo vršila 17. dec, v tukajšnji mestni dvorani ob 2. popoldne. Prav tako se vsi udeležite glavne seje v Trinidadu 7. januarja, ko ae bodo vršile volitve odbornikov za 1940. Udeležite se polnofte-tudi odpustili 300 delavcev, po vilno in si izberite takšne urad-drugih pa omejili več oddelkov, nike, ki vas bodo zastopali v V nekaterih tovarnah so vzrok vseh zadevah po svojem najbolj-za U položaj novi stroji. ' šem prepričanju. Tudf moramo Na 8. decembra se je vršila da bomo dofcfl* še enega glavna seja društva 13 SNPJ, po "Htopnika v okrajni odbor. Se-seji pa smo imeli skupni šesta- d*> imamo «"«ga, Johna Cottd-nek in malo zabave s članstvom U® ml-r« katerim se lahko pogo-društva 640, na kateri smo prt- vorite «lovensko, dasd je bH ro-dobili šest novih članov in čla- Je« tukaj. Klub je »Menil, da nic, enega pa v društvo 13. Vai 1)0 nekaJ daroval za božič tistim, so mladi, krepki fantje in možje, W ho v veliki potr*W. Torej po- žene in dekleU. Člani se dobe, aanto delati je treba. Seveda pred nekaj meseci ja bilo slabše. Sedaj čutimo, da smo nekaj prispevali k jubilejni kampanji SNPJ in se odzvali klicu gl. izvršnega odseka. Seja druifttva 13 je bila še povoljno obiskana in izvolili smo sledeče uradnike: Predsednik je John Rebol, podpredsednik Peter Kroflich, Ujnik i» zastopnik publikacij Joseph Snoy, blagajnik Frank Wočko, zapisnikar Vincenc Alesh; nadzorniki so John Seiak, Frank Kocjančič, Dominik Bradach; zastavonoša Joseph Strauss ml., vratar Louis Luzar, reditelj pogrebov John Blatnik in zdravnik dr. David Danenberg. Seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu ob dite na sejo 17. dee. v Aguflarju. Joe Kolenc, 381. Zahvala Homer City, Pa.—članice društva 290 SNPJ se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili naše veselice 2. dec. ter nam pomagali proslaviti 36-let-nico SNPJ. Udeležba je bila nadvse povoljna, kajti dvorana je biJa nabito polna in članice smo dosegie zaželjeni cilj. Prekosile amo člane, dobile nagrado in društveno blagajno prav dobro sakrpaAe. (Nagrado smo darovale društveni blagajni.) Se enkrat najlepša hvala vsem, posebno rojakom ki tu rojeni mladini iz Mclntinya, ki so se Uko lepo odzvali vabihi in nos oosetiH v velikem številu. Prav Uko lepa hvaša tudi fierganto-dekletom, ki so tako lepo in Igrale in prepevale. Roja-jlh toplo priporočamo. Morv Modic. . Slika ktro, ki se je edeletite rereamnij ob otvoritvi Buiičiut zabava »oe. kluba ±9 Cleveland.—knt običajno zadnja leta, Uko bo klub 40 J8Z tis-di letos priredfl svojo plesno veselico na bošilni dan, 26. dec. v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo rd. Vabhno vse ljubitelje plesne zabave in delavsko orientirane organizacije, da gotovo posetijo naš ples, za katerega bo igral Frank Barbič ml. in njegov orkester. Vstopnina samo 25c. Za vse potrebno bo preskrbljeno', d* hO zabava' dobra. Kot omenjeno, se vse to vrši v SDD. Med nami bodo člani soc. kluba 27 in tudi brez Iverja od kluba 38 gotovo ne bo. Pričetek ob 7:30. Na svidenje. Anna Barbič, Ujnica. * Veter veeh lovcev Bon Air, Pi^-NaSi lovci od slovanskega lovskega kluba 4 so Uko sigurni svoje sreče, da so izbrali dan za skupno gostijo še prodno je bila odprta sezona na rogače. Za ta dan so določili 16. dec. Torej, kdšr bo prišel v Bon Air v hallo v soboto zvečer, bo serviran s srnjakovim golažem za 26c, poleg bo pa še izvrstna godba za plesdželjne. Ce se pa i bo krogla < srnjaka ne prijela, bo- mo pa kaj drugega kupili (vemo za starega imiaka). Brez mesa torej ne bomo. (»Drugo bo v tedniku Ured.* Jos. Vidmar. Seja divAtva 707 Sammit, li.—Pozivam vse člane in članic*; društva 707 na letno sejo, ki se v*K 17. dec. ob 2. popoldne. Izvoliti bo treba društveni odbdr za 1940. Pripeljite tudi kaj novih članov, bodisi v mladinski ali odrasli oddelek, ker 31. ded. se kampanja zaključi. Antonia Vintar, Ujnica. Cal. Olae it Chicaga Chicago.—ulinulo jo krasno polletje in tudi topli jesenski dnevi so se poslovili od nas, kar pač pomeni, da je zima tukaj in se bliža leto h koncu. In kaj naj delamo^- teh dolgih zimskih večerih? Radi tek« nam dobro čti-vo pride telo "hendi". In kako nam je dobrodošla naša Prosveta. V njej se vedno dobi dosti zanimivega čtiva, bodisi novice iz starega kraja in tudi dopisi naših rojakov po naselbinah so jako zanimivi. Zadnje čase se mnogo prostora porabi v našem dnevniku, posebno pa v s redni Številki, s prerekanjem. Po mojem mnenju so naši rojaki vsš prehitro užaljeni za vsako mafenltOst, potom, ko nasUne ogenj, ga je pa težko «pogasiti. Navsezadnje se pa prično prepirati v našem listu, tako da je Pr6sveU polne tega, nakar z vidijo krivdo še na urednika in Uko mora še on odgovarjati. Vsega tega bi ne bilo, ako bi bilo malo več tolerance med našimi rojaki. Zadnjič, 28. novembra, sem videla dopi* naše rojakinje iz Oglesbyja, v katerem piše o svojem obisku Chicagia, o posetu Prešernovega koncerta in ogledovanju po Fieldovem muzeju. Da so naše dame pri jasne in gostoljubne, to vam rada priznam. Saj Jih tudi jaz dobro poznam, ker bivam v njih okolici že 26 lat. Radi tega ml je dobro anan tudi Art Instituta in Fieklov musej. Ali to bi si nikdar ne bila mieUla, da so tam tako privlačne in zapeljive bronaste so-he, da bi se "zauberfant", o katerem piše dopisovalka, zaljubil v nje in si želel poljuba od njih. Kaj pa naša dekleta? One bi gotovo zavidale sobam po muzejih, če bi nafti fantje hodili po poljube k njim. Kar se tiče naših pevskih zborov, jih imamo v Chicagu več, na primer naše Savane. Le škoda, da jih niste imeli priložnost »lišrti. Kako so naa zadovoljili na zadnjem koncertu, ne bom o-pisovals, ker sta to storila ie nsša rojaka. Pripomniti moram le to, da je bil program Uko dobro napravljen, da ja prekosfl vse druge koncerte. To vem, ker jaa poeečam njih koncerte že leta. Upam. da ss jim bo tudi spomladanski koncert prvo nedeljo po veliki noči Uko dobro oboe-eol. Vsaj tako nam obljubujejo. Nehote mi pridejo na misel lepi časi, katera smo preživeli (PslJe as Z. atrmai.) decemb» Radio v svetovni vojni in danes ¿v2 so tako tesno zvezana s temi z'umf samem iznajditelju sploh tXn^ Okrog 1. 1912. so doznali, da se dado „ priprave za to izredno zanimivo ' lati z najpreprostejšimi prip^f ^ 11 nasUlo radijsko amater ki " samo sport. V Švici so bili radijski ami? P ho imeli oblastno dovoljenje* m H JT je, leU 1912. jih je bilo že dvajset a ob , svetovne vojne že 12$. Tt pilti^ f radija so se mučili še z velikimi valS" Ijavami, s krisUlniml detektorji in slu Jka primitivnimi pripomočki, ki so zahtevi 7tnaPIT' če bi «Preje-znake z Eiffelovega stolpa. Možje so bil li in ponosni, če so mogli poslušati in rsiu * znake Uga slovitega oddajnika. Se marši teremu izmed teh mož, v kolikor živijo bod< spominu vznemirjajoča sporočila franco, vlade ki so ob koncu julija 1914. tvorila nemških vojnih pripravah in o francoskih sprotnih ukrepih. Ob splošni mobilizaciji 19 pa so morali vsi amaterski sprejemniki s jimi anUnami vred v nasprotju z današi prakso izginiti. Zanimivo je v ostaleir r merjati tedanjo stopnjo radijske tehnike z našnjo. Pod "radiom" razumemo danes radiotele mjo# to je prenos govora in glasbe s pomo. elektromagneUkih valov, nekaj, česar si iz našnjega življenja ne moremo več odminl Ce si pa imel L 1914. nezaslišano srečo, da ujel zoprno nosljajoč glas ali gramofona glasbo, ki je zvenela kakor pločevina, je bil prav poseben dogodek. PosUja na Eiffekn stolpu je imela poleg oddajnika na pokajo iskre obločni generator, ki so z njim delali pr poskuse z radioUlefonijo. To seveda ni bil dio v današnjem smislu besede. Vojašk< nirji U postaje so si sicer včasih dovolili . lo, da so oznanili svetu: "Človek izvira od o ce/' ali "Če hočete imeti krepke in zdrave ot; ke, jih hraniU s kakaom Bensdorp", a to bilo malone vse. Valovne dolžine so merili tedaj še na kiion tre. čim dalje pa je trajala svetovna voj tem več je bilo slišati oddajnih postaj. Se bro se marsikdo spominja Morseovih znak ki so jih oddajati prvi leUIski oddajniki m ei komernih znakov velikih vojaških postaj jujočih se drŽav. Ko je Amerika stopila v v nI, se je število posUj še povečalo in bila je pi va senzacija, ko so'tedaj v Evropi ujeli pr znake iz Annapolisa v Zedmjenih državah, Tdckertona, New Brunawicka in iz drugih likih ameriških posUj. O kratkih ali celo trakratkih valovih ni govoril še nihče, Mara ni jih je v popolni tišini proti koncu vojne u del v radijsko Uhniko. Ob začetku svetovne vojne so bili na d« samo oddajniki na iskre (pokajoče in zvene iskre), razen Uga še oddajniki na oblok. prvih izvira zasUrela označba "telegrafiji iskre," ki se je Nemci še vedno ne morejo nebiti. Med vojno so prešli na elektron« cevi pri sprejemnikih in pozneje pri oddaji kih. S Um se je ustvarila tudi radiotelefoni " ki obvlada danes ves svet. Svetovna vojna bila še vsa v znamenju radiotelegrafije, dan ima Ulefonija besedo. PoJeg oddajnikov cevi se je razvil visokofrekvenčni stroj, ki primeren za velike oddajne posUje in zelo šmamico. ti plesu je prišlo med fanti ■snih vasi do prepira in je itapina izrinila drogo iz hi-» da je ostala sama v njej. so zaklenili. V tej družbi jI tudi domači sin. Izprti so j razgrajali in razbijali. Ne-»je eden izmed fantov v dvakrat ustrelil z revolver-Bil je to Ivan 2alar, udi precej članic, tudi te bi bilo dobro, da bi m udeležil*' »eje. Posebno to pot bi želel, d« bi jih bilo nekaj na da nam bi nekoliko pomar gaie na seji. Namreč na zadnji aeji je članstvo sklenilo, da želi imeti nekoliko okrepčila po seji, ker pa samo ene vrste okrepčilo ne zadostuje, se je tudi sklenilo, da se napravi nekoliko prigrizka. Zato opozarjam žene naših članov, da ae ne bodo jéeile, ako njih možički ne bodo doma točno ob določenem času za kosilo. Pred vsem pa vaa opozarjam, da pridete toc-no ob 8:30 zjutraj, da bomo .j>rej gotovi s sejo, da bomo tako toneli dovolj časa, da se bo porabilo, kar bo pripravljeno. Nadalje vabim vse tiste člane, kateri so bili na letni seji ieta 1919, da so gotovo navzoči. Razume se, da tisti, kateri so še; med živimi, ker veliko teh danes pogrešamo. Dalje opozarjam starše, kakor tudi mlade, to je angJeško govoreče člane in članice, katerih imamo pri našem društvu nad 70, da se udeleže te seje in naš kegljaški team, da nam bo poročal, kako kegljajo. Torej ne pozabiti v nedeljo, 17. decembra, vsi člani in Članice društva Cieveianda 126 SNPJ na «ejo. Ker društvo šteje okrog 400 članov in članic, ae je za to pot najelo spodnjo dvorano v SND ter se bo ta seja torej vršila v spodnji dvorani in ne kot običajno v dvorani št. 2. Na svidenje v nedeljo ob 8:80 zjutraj. Za odbor, J. Terbizan, predsednik. Iz coloradskih hribov Crested Hotte, Cok».—Dane« ni pravice ne postave na avetu. Pravica in ¡»stava so okrogli dolarčki Poglejte, kaj «e godi dandanes a temi malimi deželami. Pride hudičev hitlerizero ali boljševizem in tf kar napove: Poberi cunje in beži iz svoje koče! Ali je to pravica? Ne! To je samo toumbug in izdajstvo, in pa trgovina za okrogle dolarčke, katere vsakdo vzame in tišči v svojem žepu. Tukaj se yae poletje ni nič delalo, ko pa sta pričela rogoviliti Hitler in Stalin in ko sta navalila na poljsko republiko, se je takoj začelo ddati po pet dni na teden. Toda, ko sta Hitler in Stalin podjarmila Poljake in ukradla Poljsko, je tukaj takoj nastal nrir: z delom so prenehali 6. decembra. Kako dolgo bo delo počivalo, ne vem, najbrfe dokler ne pridejo druge deželice na vr sto. Finska bo kmalu v Stalinovih rokah, potem pa bo prišel na vrsto Balkan. Tako bodo podjarmili male dežele drugo drugo in jih podvrgli svoji komandi. In kdo je temu kriv? Sam «vet in izdajstvo za tisti ušivi dolar. Ce imaš dolar, imaš ipoatavo, maš prijatelje; če nimaš dolarja, nimaš nič. V tej deželi živim že čez 40 let, ampak je vsako leto slabše za življenje in tud za pravico. 'A tega smo sam krivi. Jaz mislim, da se moramo premisliti, če hočemo kapitalizem porušiti. Kar se tiče zime, je taka, ka-krftne tukaj živa duša ne «jomni I>epo in gorko je kakor v juliju Ampak vam povem, da bomo to pošteno plaČaM na spomlad, maju In juniju. Jaz dobro po-znmm te coloradske hribe, ker sem tukaj že 42 let. Mislil «em da ne bo konca z delom, pa se je zaobrnilo, ker Je lepa in gor Francija in Anglija pravita, da ne prenehata, dokler ne bo zopet vzpostavljena Avstrija, pa Ce-hoslovaška in I*oljeka. Angleži m Francozi bi se tepli, ako bi pOTuZu Amerika zopet -poslala svoje vojake v Evropo, kakor jih je 917. Ampak bi moraii naj prvo poslati Wall street. Tod» Roo-se ve It je povedal, da hoče—cash in mirna Bosna. Paul Panian. Three young patient« recovering from tuberculeale receiving their afternoon refreehiseiiL Complete feet in s eanetorium le the Number Ose requirement "> curing from thle dieesse. Ghriatmea Seele are enabling tuberculoid aisoclatlona to aaelet in finding people 111 with tbla dlaeaae and la aurting them on the road back to health, % I**1/' pre*«*). Malte v Mitist reste, katero es KIUjH rsadejall. E* proti fangfti. da »davijo prodirasje Js- Na Jacksonville, Kimn.-Če bi ne bilo toliko malomarnosti med delavatvom, bi Mlo manj mtoe-rije na svetu. Tako |w ni čudno, da je toliko delavtev brez dela. Mnogi so si sami krivi, ker jim e organizacija' deveta briga. Seveda, v taki kortfuziji kot je danes in s takimi voditelji kot jih ima delavMvo, ni čudno, da se ne zanima še ta tiato organizacijo, ki jo ima. Ravno sedaj se čujejo krepke opazke proti izrednemu asea-mentu v premogaraki uniji, katerega je razpisal t^wis. Vprašanje je, koliko premogarjev ga bo plačaila Kot statistika kaže, je še precej premogarjev neor ganiiiranih, torej t*'h Lewis ne m mogel prisiliti na plačitev tega izcednega aaesmenta. Ni čudno, da se tako zvana relifna |>odpora vedno manjša, ker je vedno več delavcev brez zaslužka, vse pa hiti v te urade za pomoč, dasi je zelo pičla ki za toliko maso malo založi». Naj več slučajev je, ako delaš en mesec, si potem dva meseca brea de la, in to s« kar naprej ponavlja. Večkrat vidim na lastne o«, ko prosilci iberejo pred relifno postajo v ofromnem števihi, u-pajoM, da bodo dobili kaj pri boljška, aii največkrat se vrnejo razočarani. Zadnjič aem Jih opaaoval na tukajšnji okrajni postaji v Girandu. Najbolj pa Je tragično, ko pridejo mlade mar tore s svojimi dojenčki, največkrat se j44i pa še «den ali dva malčka držita zs krilo. Človek se vpraša, all mora res vse tako biti v deželi, kjer je vsega dovolj? Mnogo krivde je na vladajočih «lojlh, največ pa na ljudrici malomarnosti. Ko pridejo volitve, ako gre sploh na volišče, bo enostavno vzel demokratski aH republikanski listek in bo krepko napravil križ za nadaljnjo mizerljo, namesto da bi vid socialistični listek in junaško podkrižal svoje kandidate. Ali bojim ae, da smo od tega le daleč, ker ljudstvo drugega ne čita kot reklamo. In ravno sedaj ne vid» v listih nič drugega kot kupe reklame, cene pa tako pretirane.—Pozdrav vsem člta-teljem TVoavete, Jacob I (s k »h, 281. USTNICA UMPWiTVA Dopisnikom: Nekateri dopisi in društvena naznaaMe, prirtiče-na danes, no f>riAla prspozno zs ¿redno izdajo (včeraj), za drti-jre ni Mlo prostora. Ruški letalci t prihajajo na Finsko Stork holm, ftvedfika, lil, dec. — Dopianik tukajšnjega lista Nya Dagligt Allehanda poročs iz Ifelslnks. da so finski leUlri metsll letake na rusks letališč« s fMieivi ns eervjetnke leUlre. nsj od MI Jo s svojimi letali ni* Kin-fko. kjer bodo rU>blli nagi ado zs letsfa. Por*»či»o dobavlja, da «e i« več ruskih k-tslcev te odzvslo pozivu. Vzroki poljskega Po ntnfinju nevtralnih rajnikih strokovnjakov Ogrska utrjuje Neki švicarski vojaški strokovnjak je napisal v dnevniku Neue Berner Zeitung" dolg Članek, kjer govori o vzrokih poljskega poraza. Is članka poant»-mamo: "Na treh frontah je Nemčija grozila Poljski in na vzhodu je čakala Rusija v začetku z dvomljivimi nameni. Dve moinoatl sta bili za Poljake: utrdba meje po načinu Maginotove ali Hfeg-friedove Črte in pa atrateški u-mik za obrambno črto ob Siall. Za prvo rešitev se Poljska ni mogla odločiti, utrdim dolge meje, ki bi požrla milijarde denarja, je morala še ia finančnih razlogov odpaatl. Tudi bi bila zahtevala oborožitev in tehnična o-prema utrdb nadaljnih milijard. Poljska za to ni imela denarja. Morda bi bil imel drug način po-ljake obrambe kak uspeh, namreč držanje dobro zgrajene obrambne linije: Bialystok—Bug —Visla—8an. V tem ozlru bi se bili morali Poljaki seveda že v naprej odreči obrambi zapadne Poljske. Mogoče bi se bili Polja ki na imenovani liniji lahko dr žali nekaj meseeev, seveda bi morala biti Rusija nevtralna. Da pa so bile pozicij« ob Visli tako MM |K>polnoma izgubljene, je krivda v tem, tla v mirnem Častr Poljaki ničesar niao storili za o» hrambo te linije. Ko se je vojna začela, je bilo fte vae prepozno. Nemci ao a sistematičnim bombardiranjem iz zraka uničili vse zveze z zalediem ter je htl tako vsak dovoz materijala nemogoč. Ce govorimo o notranjih vzrokih poljskega |»ornza, je treba I cei/}w> mo \t> omeniti, da je tu glavni wr*|«IC/C v slabi opremi in oborožitvi. Tudi za to 11I bilo dovolj denarja. Danes je ugotovljeno, da so Po- j Ijaki poslali v boj le 700,000 več ali manj dobro oboroženih mož. pri svojem številu prebivalstva bi jih pa morali najmanj nad H milijone. Občutno je bilo pomanjkanje modernih tehničnih sredstev, predvsem proti orožja za tanke. Nerazumljivo je, zakaj se Poljaki niAo bolje pripravili za napad nemških obklopnih divizij. Vojska industrijske države se je borila s tehnično nedoraslo ix>ljsko armado. Poljskim vrhovnim vojaškim krogom s« pač mora očitati, da so operirali brez pravega bojnega načrta. — Mogoče da tega načrta sploh ni bilo ali pa se ni mogel radi lastne nes|H>sobnosti la-veatl. — Tudi so bili Poljaki brez dobro iavežbanega generalnega štaba. Doba dvajsetih let jo bila prekratka, da bi bili dani vsi pogoji za ustanovitev dobrega generalnega štaba. Primanjkovalo je spoaobnlh strategov, ki bi bili sposobni, spoznati pravilne operativne in taktične možnosti. Rydz-8migly je imel premalo tradicije in izkušenj, Navauen poljski vojak, in oficir zitsluži polno pohvalo, ki so ^ jo morali priznati celo Nemci.'^¡¡¡^.^ Trdovratnost, a katero so se od vseh strani obkoljeni poljski vojaki borili do zadnje imtrone, je občudovanja vredna. Poljski vojak j« kapituliral šele tedaj, ko je zmanjkalo munlclje in prehrane. Tudi J« bila zadnje dni tragedija, da Je bil poljiki vojak brez poveljstva In organizacije. Tu ležijo tudi globoki psihološki vzroki poljskega propada. Poljskemu letalatvu je kmalu zmanjkalo goriva In potrebne munlclje, zato je bila bret njegove odporne sile v razmeroma kratkem čaau atrta. Poljski letalci so bili kmalu obaojeni na brezdelje v avojlh letališčih in Nemcem je bilo lahko zagospodarltl v zraku. Poljaki niao mogli ves Čaa izvesti nobene večje letalske akcije. Občutno Je bilo pomanjkanje protiletalakega topništva, delovanje strojnic proti bombnikom ae je pa izkazalo kot nezadostno. Seveda bo šele nekoč nepristranska vojna zgodovina pravl-^ ugotovila vse vzroke poljske-ga propada, takrat 1)0 pti mogo-tozadevna natančna slika. Po Delavski Politiki. Bojazen pred rtliko invazijo Budimpešta. Ogrska, 12. (Vc. — Gradnja utrdb v Karpatskem gorovju, kjer je nova meja mini ogrsko Kutenijo in poljskim o-zemljem, katerega so Rusi zasedli, ss je pričela na vaej črti zdaj, ko vso države v juAnov«hodni ti-v ropi skrbno motrijo dogodke v* zvezi z rusko ž t »Mesijo Kin-nke. O-grska in vse druge k stika iiske držav« se l>ojijo, dit I>0 sovjetska Rusija skušala raztegniti svoj v|div v to smer, ko bo njena kam|ienja ns Finskem končana. Ta se bo pričela na jiomlad in O-grska si» pripravlja na to možnost. Madžari izražajo svoje simpatije napram finski republiki, ki je (»ostala žrtev Stalinove agresije, Oni }>oudarjajo rasno sorodstvo a Finci in kulturne ive-z«) v demonstracijah, ki se vršijo v Budimpešti in drufft ogrskih mestih. Demonstracije proti Rusiji so bile tudi v ogrskem parlamentu. Bolgarski tisk je edini, ki ta-govarja rusko akcijo. Na eni strani sicer poveličuje junaštvo finskih brambovcev, na drugI pa rusko kamittnje na Baltiku. Tisk trdi, da Je ta kampanja upravičena v interesu varnosti aovjetske Rusije. , . Stališče Bolgarije vftnemlrja njene sosede. TI sklepajo, da «e Je Bolgarija poatavlla na stran Rusije v konfliktu s Finsko v pričakovanju, da jI bodo sovjetl dali pomoč v kampanji, katere cUJ je, da Bolgarija dobi nazaj osernlje, katerega Je IzgubNa pred In po svetovni vojni, Zadeva rudarske unije prod kongresnim odsekom Wa»hlngton, D. C., 18. dec,— Kongresni odsek, ki preiskuje poslovanje federalnega delavskega odbora, ja potisnil na atran vprašanje spora med člani od-bOTi» da zasliši voditelje in člane progresivne rudarske unije (AD1' ) glede Isirb« med to unijo In I*wiaovo organizacijo UM-WA. Kdmund M. Toland, pravni svetovalec odseka. Je naznanil, da so bili Joe Ozanlč, predsednik progresivne unije In 14 drugih voditeljev In članov te unije po-zvanl pred odsek, da pojaanllo svoje Izkušnje s delavskim odborom, kateremu J« bilo poverjeno Izvajanje Wagnerjevega zakona. Uživajte NAJ _ 4 VELIKE veiefje skozi celo leto— Dar, ki vam nudi bolj. «e življenj« —Tr»Jno vrednoat In veadje xa celo d rutino. 1. PLIN ZA GRETJE VODE Brez truda, neprestsno uživate udobnost, ki Jo vam nudi avtomatični plinski Vodi) Gr«lec. Nič čakanja, nič pažnje. Vedno pripravljen dan ali noč za ato In eno rabo. Je za varčnoat tudi I 2. PLIN ZA GRETJE STANOVANJA Sitnosti s furnace zgine, ko grejets a plinom. NIŠ šsflsnja aH skrbi. Niče-sar za odnašati ali donašati. Thsrmostat ostane Čist, zdrava toplota za vas av-matično. ' 3. PLIN ZA HLADILNICE Moderni, (ihi Ga« R*frlgerator obdrži hrano svežo in dobro več dni—varni« zdravje—nudi tudi posebno varčevanje. Obetane dalj, ker nima posebnih toeiatično. 4. PLIN ZA KUHO Radost cele družine! Moderni plinski štedilnik prihrani čas, kurjavo In kuha hitreje, boljši rezultat kuh« In peke. Lahko za čistili, lahko zs rabltl -krasni moderni modeli t aljiiMiJt « 1 J ' 'e' mMfiHlšl Za vsa pojasnila o plinskih napravah /a gretje stanovanja, hlajenje, gretje vode In kuhanja, ae obrnite na MASTER PLUMBER, HEATING C0NTRACT0R, GAS APPL1ANCE DEALER or PUBLIC SERVICE C0MPANYof NORTHERN ILLINOIS izmed vseh. Opazil nem že pri zadnji raza ta vi njeno blagodejno kombiniranje aJi mešanje barv. Skoro nekaj svojstvenega. Krasna je slika 'Tihožitje". Dovršena je ahka "Nevihta". Globoko je podana scena, kaiko se zemlja zvija v bolečinah, v bojazni pred nevihto. Slika je realistična, v katero so izlite barve do mojstrske viiine. A najbolj je napravila name vtis sHka Studio": Skromna soba z velikim oknom v ozadju, ob katerem trudno vise težke plave zavese. Skozi okno, na katerem atoji posoda g cvetico, simbolj življenja, se vidi bogato mesto, ki ga je zgradila delavska roka. Na mizi je poleta z barvami in mali čopič. To je vae bogastvo artista, ki ustvarja in se «me le le skrivoma ozreti na ono, kar so njegove roke ustvarile. Na mizi stoji vaza in v njej par suhih, uvelih in trudnih rož. To je irfmbtf artista, ki je življenja truden, a ustvarja, ustvarja do zadnjega. V vsem študiju je pogodena tako bistvena skromnost, ali vendar od tu prihajajo v« ideali za življenje k i višinski obstoj. Imenitna sam i sel. Zelo učinkovita je tudi "Polnoč". Siivia obeta zelo veHko. Olga Oltaren je bila zastopana tudi z več selo posrečenimi deli, a najbolj ae mi je dopadla njena slika "Tihožitje". Nekaj svoje-vratnega. Stena z odprtim oknom, skozi katerega se vidijo krasne zelen« Kvade, ki so polne življenja. V sobi vlada pokoj. Na mizi črnin življenja in sadovi narave. Na steni se rahlo odbija rdeč žar, ki se lahno dviga, kakor žar pomladi, upanja, življenja. Kombinacija kot taka, je imenitna, « tudi kombinacija barv je zelo harmonična. Eddie Horvatin je imel tudi več slik na razstavi, a najbolj efektira name ona "Valovi življenja". Zelo lepa zamisel, ki pri priči zagrabi, človeka. Kakor Prešeren: "Le jadra apet napni-mo, valovom se zračimo." Eddie Tekavc je bil zastopan tudi z več deli. Najbolj pa zagrabi "Mivteria noči". Posrečena in globoko zamišljena romantika. Bleda luna otožno gleda med vrhovi umrlega drevesa. Iz dupline gleda sov», skovir z luno vred na pokopališče s spomeniki na grobeh. V ozadju hiša, ki je vsa zapuščena. Smrt je vladala okoli. Vse je temno, le sovi je vseeno v vsej misteriji. Janko Kapel je bil isto zastopan z več jell. A ena najkras-nejših njegovih del je "Pokrajina". Krasna kombinacija z zelo posrečeno realisti ko. Cela slika se mi zdi, kot da je poeneta na gorenjski livadi z mogočnimi Alpami v ozadju. "Luč" je tudi nekaj svojstvenega in selo dobro dovršena. Joe Smole je bil zastopan z dvema slikama. Ima čisto nekaj svojega v izražanju, kakor v mešanju. "Hiša na hribu" je kra-sen pojav. Stil svojevrsten. I Carollne Stekel je imela tudi več del, a ena se odlikuje in sicer "Preža", Je radiranka, a krasno spaja barve. Pomen zelo lep. V mrzli lunini noči na sneženem hribu prežita, kakor dve pošasti na življenje, dva tigra in gledata v dolino, kjer je življenje. To je aek> lepo označila z rdečo barvo. Koliko je resničnih tigrov danes, ki preže na nedolžne žrtve, a povrhu ti so krščeni .. . Ona dva nista. Zelo posrečena ivalistika. Flor en ce Levar je imela eno m mislim, da prvič na razstavi, ker se ne spominjam tega imena s sadnje razstave. V eni sami sliki je polcaaala, da ima slikarski talent. "Tihožitje". Tihožitje, poleg mak, ki raste prosto in vroče poleg kupe življenja. V osad- Poslovenil OTON ŽVPANClC L! A M 0'FLAHBKTY Katie je držala v roki prazni kozarec obrnjen in gledala Gypa z modrimi, skoraj zaprtimi očmi. "No, kaj je s teboj, otročiček?" je vprašala drzno, ker ¿o je brinjevec podžgal. "Zakaj ne bi smela priti sem, če me je taka volja? Saj me nI najel noben dobrodelen zavod, da bi hodila vaši gnadi s poti, haha, kadar se vaši visokosti poljubi priti v to krčmo. Ali mi kakšna postava brani pogledati osorej v ta okraj, a?" Cim dalje je govorila, bolj se ji je razvnemala togota. Sumila je, da ji Gypo nekaj važnega prikriva, ter da ji je njen prihod v tem trenutku podelil nekakšno moč nad njim. Tista posebna tenkoslutnost predmestne ženske je pač predrla površino Gypove zadrege, ni ji pa mogla pronikniti do pravega jedra. Z levico si je odgrnila plašč ter jo vnic položila pod srcem na razcefrano, rdečkasto bluzo. Kako vele so bile njene prsi! "No, Katie — je začel Gypo. Mahoma ga je prekinila. Čakala je samo, kedaj bo izpregovoril, da bi ga prekinila. Bila je vsa srečna, kadar se ji je ponudila taka prilika, da jo mogla vzrojiti. "Le tako naprej/' je zavpila, "ti toponosec ti! Saj te poznam, prav res da. Potepanje ti diši. Dober si samo, kadar nič nimaš. Kakor hitro pa po kakšnem dobrem obedu lahko sam sebe duhaš in ti kaj žvenketa v teh tvojih cunjah, pa že vihaš in nočeš nikogar poznati. Ali veš, kaj ti bom zdajle povedala, Gypo? Ali veš, kaj ti bom povedala? Ti si čisto navaden, lažniv, prepreden zvitorepec, jaz sem te že dobro pregledala. Zdaj le ne upaj nič več od mene, ljubček moj. Ne boš; bi ti kaj malo pomagalo." Gypo je postal nervozen in je prekladal svoj orjaški život. Imelo ga je, da bi izprožil levico In jo kresnil po čeljusti. Samo lahen zamah, pa bi omedlela. Toda nikdar še ni udaril ženske iz tega ali onega, njemu samemu nejasnega predsodka. Vendar mu je strahovito presedala. Zdaj, ko je imel ta denar pri sebi in se še ni odločil, kaj bi z njim, bi se je bil rad odkrižal. "Nehaj," je zakričal razjarjen, "če ne, te ubijem. Ali ti nisem dal za pijačo?" Nato je pristavil malosrčno: "Ali ga hočeš še kozarček r Katie je še vedno strmela vanj. Nenadoma se je Izpremenila. Nekaj se je vrinilo v njene čisto posebne misli, in izpremenila je svoje stališče. "Nič ne maraj, kaj sem ti zdaj rekla, Gypo," je povzela s tihim, žalostnim glasom, ter gledala v tla o povešeno spodnjo ustnico, kakor človek, ki ga je trajna nesreča strla in docela ugonobila. "Bog vsemogočni, svet je tako trd, da človek kar pamet izgubi. Revščina, revščina, revščina in sama revščina. Ti si prav tako zakopan kakor jaz, Gypo, in veš, kaj menim. 2iva duša se naju ne uamill. Vsaka roka je proti nama, zato ker nič nimava. Zakaj je to, ali mi veš povedati, Gypo? Ali je Bog sam zoper naju? Haha, seveda sva bila oba komunista in člana revolucljonarske organizacijo in tako veva, da ni Boga. Pa denimo, da bi bil Bog, kaj vraga počenja —" "Katie," je jezno zakričal Gypo, "ne govori tako. Pusti Boga." "Bog mi odpusti, prav imaš," je viknlla Katie In zaihtela. A s presenetljivo naglico se je hitro osrčila ter se skoraj ostro obrnila proti Gy>pu. Oči so se ji lahno zožile, in zagoneten, pošasten smeh ji je preblisnil lice. Ta smeh ji jo prinesel na obraz sled lepote, sled lepote In vedrosti. "Povej mi, kje si dobil ves ta denar, Gypo. Davi ga še niai imel." 'Gypo se jo nehote zdrznil ter jo strahoma pogledal. Silno se je mučil, da bi si izmislil kak Izgovor za avoje nenadno bogastvo. Po njem je vrelo, ker si še ni skoval načrta. Pod-zavedno je preklinjal McPhilllpa. ki ga je poslal v smrt, ker ni zasnoval načrta. S srepl-mi očmi in odprtimi usti je glodal Katie. Nato se jo sklonil k nji, skušal govoriti, a ni rekel nič. Ona je rasumela to napak. "Da," je dejala, "saj sem vedela, da imaš nekaj za bregom. Ali si izropal kako cerkev, ali kaj, in te je strah, da te ne bi duhovniki * (spremenili v kozo?" (Daljo prihodnjič.) Zdaj je postala razuzdanka, znana kot taka celo med prostitutkami bordelske četrti — skruno, zanemarjeno bitje brez vsakega čuta za odgovornost. Nekaj sledov mladostne lepote ji je še vedno ostalo v globokih modrih očeh, ki so bile otožne in trudne ter so v kotih krčevito podrhtavale, v črnih laseh, ki so ji zanemarjeni uhajali na obraz izpod robu posvaljka-nega rdečega klobuka. Toda usta, to izdajalsko zrcalo vseh pregreh, so že popolnoma izgubila razkošne, a nežne črte nedolžnega deklištva in cvetoče zrelosti. Ustnice so se na straneh ve-sile. V sredi so bile nabrekle. Barve so jim obledele ter bile kričavo prosto obnovljene s cenenim rdečilom. Uboga trpinčena duša je strmela iz mladega obraza, ostarelega, zamra-čenega, trdega in otopelega, preden so ga utegnila razorati leta. ^ l Pomolila je naprej svoj drobni obradek, obrnila glavo po strani, in zraven povesila en kot ustnic. "Take misli sem bila," je dejala počaai, zraven kriveč ustnice In obraz. "Zato sem tako pritihotapila ter sedla k tebi. Slučajno sem te videla, fantič moj, ko sem govorila z Biddyjem Macovo tam čez na ogalu nasproti Kanovih. Pa sem jo kar mahnila sem, da bi se s teboj lepo mirno pogovorila. Pa to je jasno kot beli dan, da me ne maraš videti. Tako dolgo ne, dokler imaš kaj denarja, da se nacejaš s pivom. Davi ti je pa druga pela, ali ne, ko si moledoval, naj ti dam za skodelico čaja, jaz pa že tri dni nisem slišala, kako žvenklja pol kro-nice. O, tako —" "Zdaj pa zapri gobec," je jezno usekal Gypo. "To je prav po tvoje, da prerečeš človeku vse najhujše. Bog ve, da nisem na kaj takega še oddaleč mislil. Samo tako nanagloma si bu-šila vame. Kaj bi pila?" Katie ga je gledala ogorčeno, z brado še vedno naprej, z glavo po strani, s povešenimi ustnicami in rokami v bokih. Zašepetala jo: "Prežganega brinjevca," ni pa obrnila oči od Gypovegs obrasa. Gypo je vstal in oddrsal k točilnici po pijačo. Njene oči so ga lokavo zasledovali, z glavo pa je ves čas nalahno kimala proti njegovemu ogromnemu hrbtu. Njeno razmerje z Gypom je bilo tiste neredne vrste, ki jo jo težko očrtati z eno samo besedo. Brez dvoma mu ni bila žena, a prav tako je ne bi bilo moči' Imenovati priležnice. una zveza je imela hkrati značaj pravilnega zakona in konkublnata, posvečenega po naravni ljubezni. Katie je Gypa ljubila, ker je bil močan, velik, molčeč, nemara tudi, ker je bil topoglav in je njena bistra predmestna še-gavost vselej pretentala njegovo okorno pamet. Kadar-le je imel Gypo kaj denarja, ga je potrošil z njo. Včaaih, kadar je bil brez vsega, ga jo vzela s seboj domov in mu dala naslednje jutro še zajtrk. Na sploh sta si bila. dobra prijatelja. Zadnjega pol leta, ko je bil Gypo izgnan iz revolucljonarske organizacije In je ostal brez prijateljev, denarja in zaslužka, je Katie skrbela, da ni poginil od glada ali mraza. Ljubila ga je po svoje, na presenetljiv način. S poslednjimi ostanki svoje ženskosti ga je ljubila, kakor bi bila mogla ljubiti svojega pravega moža. Toda ti paberki ljubezni so skromno životarili mod drugim plevelom gre-hote, ki je bohotal okrog njih. Samo kedaj pa kedaj so se prerill na dan In ogrnili prazno puščavo njene duše z mehko toploto in sijem svojo luči. Vsako prijazno delo usmiljenja, ki ga je izkazala neokretnemu velikanu, je izpodbijala množica drugih del, ki so bila zavržena in kruta. Gypo pa jo je sprejel na pleča z mir-nodušnostjo zdravega korenjaka, kakor da je naraven dar življenja, kot sveži zrak ali hrana. Pogrešal jo je samo, kadar jo je potreboval. Prinesel je brinjevec in jI ga ponudil. Molče ga je vzela. Počasi ga je srebala, držala ga je daleč od ustnic ter strmela med pitjem v tla. Zdaj pa zdaj se je stresla, kakor da je pijača ledeno mrzla. Gypo jo je nezaupno opazoval s koncem očeaa. "Kaj te je prav za prav prineslo sem?" je vprašal nazadnje. Silno ga je dražilo, da mu je prišla na glavo prav ta trenutek, ko se je ukvarjal z načrtom, ko ga je pekel v žepu denar od izdajstva, in si še ni izmislil verjetnega pojasnila, odkod ga ima. Bil je razdražen, a nekako zmedeno in bedasto. Niti za svojo razdraženost ni še izumil verjetne pretveze. m smoppii ■ DAYS Uf ♦ ▼M* TIMt ISIMPC •A" 1 ...L m. PlPS- I Ena izmed mehiških deklet, ki so se udeležile demonstracij Me hiške delavske zveze v glavnem mestu. ju tempel, izvor lepete. Nekaj svojevrstnega. Na razstavi so bila še druga dela učencev umetniške šole, a čas mi ni dopuščal, da bi si jih natančneje ogdedal. Rečem le, da se pri vseh lahko zabeleži velikanski uspeh. Pogrešal sem pa par učencev, ki »o imeli lepa in dovršena dela na zadnji razstavi. Škoda, če so opustili. Mr. Prašek, čestitam na velikem uspehu! Učenci, sledite mojstru učitelju in upam, da z vztrajnostjo in voljo ponese te slovensko ime Širom dežele! U-verjen sem, da vam ne bo šlo nikdar iz spomina, da ste imeli učitelja Slovenca in da ste zajemali krepkosti in vrline pod krovom Slovenskega narodnega doma! "Črički".—Koncert in marti-novanje. Zdi se mi zelo lepa kombinacija. "Ze čriček prepeva— sladko vince piti!" Koncert je bil v vseh ozirih zelo dobro podan. Kakor tudi deklamacije. Harmonija ubrana, glasovi čisti in izbira pesmi zelo primerna za tak večer. Par .pesmi je bilo, kakor v dinamiki tako tudi v harmoniji, podanih prav mojstrsko, da je nemogoče izvleči več iz mladih pevcev. Po koncertu se je pričela krstija, kar je zelo razveseljivo dejstvo, da se taki lepi običaji ohranijo, da bo znar no še mlajšim. Saj za vinograd-ne kraje je bil to dan, ki ga ni bilo večjega v letu. Ce ta dan ni bil vesel, so bili temu enaiki dnevi vse leto. Kajti, če niso bili sodi polni, ni bilo izkupička. Ce ni bilo izkupička, ni bik) blagostanja. Pričakoval sem, da bo večja udeležba. Ne zanemarjajte mladine, rojaki! Mogoče je to zadnja generacija, ki jo slišite peti slovensko pesem. Zbor se je tudi, kot povsod, skrčil od lanskega leta. Rojaki, matere, mladino pošljite nazaj in nove, mlajše notri! Sicer bo prišel kmalu čas, ko bomo žejni slovenske pesmi. Lep večer je bil!— HUMOR Previdnost . Mlada plesalka je dobila službo pri potujočem cirkusu. Sprijaznila se je z nekim klovnom in ga vprašala, kakšni so njeni tovariši. "Niso slabi," meni klovn, "do-bričine so in tudi ravnatelj ni hudoben. Samo, če hočeš biti previdna, pazi, da se ne boš nikoli slekla pred žensko z brado." 'Bahovec Planin zdravilni ¿sj. Najbolj« sredstvo toper I želodca, jeter, iokia, «reve»j* burja. Urejuje, utrjuje in ¿isti kri b telesu nove moči in energijo, zaprtje in slabo prebavo ni b Slovi tudi kot sploftno zdravilo i ske, še posebno v prestopnih Cena 1 škatlja $1.00, 3 »k. $2-9 MARIA CELJSKE ŽELODČNE LJICE: Cena male »teki. 6< like $1.26. 6VEDSKE KAPLJICE za i ¿reva in vročico: Cena male 60c, velike $1.25. Poštnina imenovanega bla^a je Z vsakim naročilom zs $1.251 polijemo sraven zastonj nai leg stenski koledar. Steve Mohorko C 704 So. 2nd Street . Mileauk« Važno . Mali Tonček pride zelo pozno iz šole domov. Oče ga strogo vpraša: "Ob enih šele prideš domov, ko se je pouk končal že ob dvanajstih V* "Neka dama je izgubila kovača." "Kaj je pa to s teboj v zvezi? Ti moraš priti domov in ne po cesti iskati." BOLJŠA KAVA s onim dutaSs STAROKRAJSKIMOTtUSOM. Dodajte Franckovo Okori j o v vaš lonec ali perkulator ko priprav* Ijate kavo. Na prodaj v boljših grocerijah. KUPITE SKATLJO dE DANES naroČite si dnevnik prosvek Listen te mmd Adttertiee eeer PMJNDEOfS TU60SUV RUNO Folk Song* and Mame Tambuntza Orchettra Station WWAJC, Brerr Smdag 1 ta t SSS a Ctask SL. Chieage — Har. 0000 Naročite Mladinski liat,nai boljši mesečnik as slovensko ■riadinot Izpolnite spedaji kepe*. prtMfte petrebeo veete deeerjs -M " Order v plaši, ta .i aaroftte Praeveto. Met. ki Je vale Ustelaz-Pojasnile:—Veelej kakor bltro kateri teh «lesov prenehs bi SNPJ, aH de ee preseli prt* od šrašlne te bo sahtavel »f™ TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela •» ■» h |H •i«(i proč uu — . . . . l .1 tednik, bode moral tleti Osa Is šetttse šreiine. Id Je tak« naročena na dnevnik Proeveto, te takoj tasnanltl J*»™* ta obenem doplačati dotttno vsoto lista freeveta. Ako ter« tedai mere annvaiAfcvo «ilbti Sitem ae te vaeto aaroiniao. kaj dopsdlo, se ne bom spuščal Marion Pruftek je imela na raa-v kako ocenjevanje sli presoja- stavi dve sliki. Obe v futurietič-r\js, peč pa se bom ustavil pri nem akvarelu. "Vrtinec" v lastni IVruMtovih učencih. samtali v kubikiranju. Krasno la razstave pred d verni leti je delo, ki da veliko misliti. Globo-zaznamovati prt učencih telo ve- ko izbran kontrast barv. A bolj lik napredek, kar je častno za ae mi jo dopadla dn^ "Stolp", učitelja in za učence, kakor tudi Okrnjen stolp stoji na malem sa odbor. Videl sem dela. ki so holmcu, življenja cesta se vije skoro popolnoma dovršena. Ome- okoli njega Sprva bela In glad-nil bom neštatera. ki so bita po ks. nato ae vije v daljavo med mojem okueu pravi biseri na tej Skalovjem in se izgublja v mor-ramtavi Težko je točno pogodi- ju. Kakor ds je vas mrtve! A ti po sliki, kaj je čutila umetni- poleg stolpa stoti drevo, ki se soška duša. zlasti v "futurtsmu", Ioni. Torej življenje je tu In se ko je zrasel osnutek v njej. Zato ew*ja okoli visokih idealov. Zve-tma vsa* gledalec pravico tohns- sta naslednica mojstra očeta! čitt al aliko čisto po svoje. Pa če SIM* Filipi* je imeta na maso kaj ujema ali ne t osnutkom stav} večje število slik. Človek umetnika, bi oodil, ds j* najbolj aktiv os Nekoliko o kulturi Piše L. Seme (Nadaljevanje ta fceeea.) Razstava.—dola moderne u-metnostl, ki jI je učitelj mr. Prušek. v zveal s šivalnim klubom Progresivnih Slovenk, je tudi važen dogodek v zgodovini a-merišklh Slovencev. Kombinacija ni tako pogrešna, kakor bi al človek predstavljal, če nima vpo-gleda v dela. ki jih prodorira Si-velika v spretnih n*ah. Videl sem tam krasne stvari, ne vem, s menda kar višek umetnosti tega poklica Ker ae ne razumem os t« dela, daei k mi je marsi- Tlaka vabila ssmelics in shode, vizltnice, časnike, knjige. koledarje, let*» Itd. w slovenskem, hrvatskem, slovaškem, M češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJn DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnita Saje vodatve tlakama -Cene smerne, unijah o delo Pišite po lafensaeije as aaalov: SNPJ PRINTERY **7-it Sa LAWNDALK AVBNUV M Mul 4004 CHICAOO, ILUNOia