LETNIK XXI ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1982
V ■
smučina
ELNSI
GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
V	»Stenmarkovi brazdi
«
Prevod članka novinarke in potapljačice Isabelle Villa, sodelavke revije MONDO SOM-MERSO (Podvodni svet), številka 256, maj 1982 Revija je po nakladi na tretjem mestu v Italiji v svoji stroki.
S	planin na morje — Elan osvaja tudi navtično tržišče. Najvažnejša izdelka sta Pasara in GT 080, prvi za ribolov, drugi za zabavo.
Govoriti o Elanu pomeni pomisliti na Stenmarka in veliki snežni »beli cirkus«. Vendar je Elan sedaj tudi sinonim za morje. Ta tovarna je začela s svojo dejavnostjo med II. svetovno vojno, na Gorenjskem, in sicer je proizvajala smuči, ki so bile v pomoč partizanom. Po
orodja. Elan se je razvijal in že se je pojavil na tržišču nov izdelek: čoln. V Jugoslaviji so številna alpska jezera in reke, poleg tega pa lepa morska obala s številnimi otoki: raj za jadranje in čolnarjenje. Tako se je zgodilo, da so v Elanu v svoj program vključili tudi čolne iz poliesterske smole. Začeli so s kajaki in kanuji in nadaljevali z jadrnicami in ribiškimi čolni, vse to z namenom, da bi zapolnili obdobje po zaključeni smučarski sezoni.
Dva ključna izdelka v proizvodnji čolnov sta: GT 080 — gliser iz poliesterske smole z max. močjo motorja 68 KW in Pasara z notranjim motorjem, tipična barka ribičev Jadrana (toda — igra usode, — v tem
končani vojni se je proizvodnja nadaljevala, tovarna se je razširila. Kljub temu, da so bili proizvodi prvotno namenjeni domačim kupcem, so mladi voditelji začeli bitko za afirmacijo svojih proizvodov na inozemskem tržišču, ne nazadnje tudi zato, da so finančno zmogli uvoz materiala, potrebnega za svojo dejavnost. Prodaja artiklov v izvoz je narasla na 60% in se širi še naprej, med drugim izvažajo svoje artikle v okroglih 34 pokrajin v Italiji.
Okoli leta 1958 so poleg proizvodnje smuči polagoma začeli tudi z izdelovanjem športnega
mtmrn
12. kongres ZKJ bo od 26. do 29. junija v Beogradu
»Bližnji kongres ZKJ bo kongres kontinuitete — gre za nadaljnjo graditev socializma, političnega sistema socialističnega samoupravljanja na delegatskih osnovah, vprašanje združevanja dela itd., na mednarodnem področju pa za nadaljnje zavzemanje za enakopravnost, z a sodelovanje in mir v svetu, za neuvrščeno zunanjo politiko in enakopravno sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju.
12. Kongres bo manifestacija enotnosti jugoslovanskih komunistov, njihovega odločnega vztrajanja na partijski liniji, ki jo imenujemo Titova pot razvoja, in pri graditvi socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.«
~*~* * * *^* * * * ickiri* * ickit+i* *^*******
trenutku najbolje prodajana na Ligurskem morju).
Videla sem postopek izdelave teh dveh čolnov in nato oba praktično preizkusila, ko je VITALCO (firma, ki uvaža in preprodaja v Italiji Elanove čolne) organiziral obisk v Elanu, da je vsem svojim kupcem dal možnost videti, s kakšno resnostjo in velikimi izkušnjami se čolni izdelujejo.
Pasara 490 M z vgrajenim motorjem je konstruirana po načinu tipičnih ribiških bark dalmatinskih ribičev. Proizvodnja (Nadaljevanje na 2. strani)
Transport garderobnih tribun
V	»Stenmarkovi brazdi«
Čoln Pasa ra
(Nadaljevanje s 1. strani)
teče že dolgo in šele v tem letu s čolnom razpolaga tudi italijansko tržišče: od tedaj je sicer prišlo do nekaterih sprememb originala, in sicer takih, ki so olajšale in poenostavile montažo čolna in s tem pripomogle k sprejemljivi ceni.
v sedvič konstrukciji, ki mu zagotavlja nepotopljivost. Preiz-uusili smo ga z motorjem Evin-rude 52 KW, vendar pa ima potrdilo RINE za motorje do 65 KW na elisi.
Je sorazmerno lahek (ca. 350 kg) in tako omogoča sproščeno vožnjo tudi z motorji
Darilo Elanu — Druga pionirska četa Postojna
OBISKI 1982
Pasara je izdelana iz poliester-ske smole, ojačane s steklenimi vlakni. Motor, postavljen v sredini čolna, je lahko močan od
6	do 7,5 KW. Pramec je pokrit na ta način, daje pod njim prostorna shramba, kjer je lahko postavljen rezervoar za gorivo. Linija čolna je lepo zaokrožena, na pokrovu motorja je lepo izdelan lesen okrasek, tako da celotna slika daje vtis nečesa »več«. Pasara je primerna za vsako morje tudi če je maksimalno obremenjena (njena nosilnost je 450 kg ali 6 oseb).
Poleg Pasare 490 M obstaja tudi verzija Pasare z izven-krmnim motorjem do 15 KAV. Najidealnejši motor za to verzijo je 7,5 KW z dolgo osjo.
Sedaj povejmo kaj o GT 080. Je hiter in poskočen čoln, vožnja z njim je prava zabava.
V	imenu VITALCA je bil predstavljen na sejmu v Genovi in je požel zavidljiv uspeh. Globoka lupina V oblike ga dela stabilnejšega, z lahkoto ga je voditi, zanesljiv je tudi v razburkanem morju. Izdelan je iz ojačanega poliestra, z dvojnim dnom
manjše moči. Je ubogljiv in gaje lahko voditi. Vodljivost je omogočena z zobatim krmnim mehanizmom, zavarovan je z ne-odbojnim vetrobranskim stekl-lom, ima štiri udobne sedeže, ki jih je moč raztegniti in s tem spremeniti v ležišče za sončenje.
To je torej Elan v novi luči. Treba mu je torej čestitati, če bomo njegov znak našli na vodi, tako pogosto kot smo tega vajeni na snegu. To bi bilo tudi veliko priznanje doktorju Atti-liu Loru in njegovim sodelavcem, ki so v tej smeri začeli delovati pred tremi leti: takrat je namreč VITALCO pričel verjeti v Elanovo navtiko in se pričel ukvarjati z uvozom in širjenjem Elanovih čolnov na zahtevnem italijanskem tržišču.
Prevedla: Sonja Bogovčič
E/. A/V
Dopisujte
Zapi št.	Datum:	Naziv obiskovalcev	število
1.	6.1.82	Svetovalci za telesno vzgojo Zavoda SRS za šolstvo, Ljubljana	9
2.	19.1.82	y£z "FRAN MILIČINSKI" iz Valburge	15
3.	29.1.82	Bolnica Begunje	15 20
4.	19.2.82	Gostje Republiškega sindikata obrtnih dejavnosti , Ljubljana	
5.	8.3.82	Vojni atešeji iz 30 držav, akreditirani v Jugoslaviji	30
6.	19.3.82	Profesorji in dijaki Trgovske akademije iz Celovca	15 20
7.	!.4.82	Dispanzer za medicino dela, prometa in športa Radovljica	
8.	5.4.82	Dijaki srednjih šol iz Zagreba	50
9.	5.4.82	Republiški komite za vzgojo in izobraževani med SFRJ in Avstrijo , Ljubljana	* 50
10.	9.4.82	Predstavniki CK ZK IMPOL Slov.Bistrica	40 !
11.	15.4.82	Rektor Inštituta za telesno kulturo iz Minska, SSSR	| 3
12.	15.4.82	Člani smučarskega kluba Filzmoos, Avstrija	10
13.	20.4.82	Delegati TKS BIH in TKS Slovenije	30
14.	19.4.82.	ZSMS - Cbč.konferenca Kranj ia študenti Lesarske akedemije v Puli	50
15.	20.4.82	Ekonomski administrativni center Kranj	70
16.	6.5.82	Tehniška šola za lesarstvo, Ljubljana	50
17.	8.5.82	Učenci državne srednje šole iz Nabrežine	40
18.	8.5.82	00 SS0J - vojaki vojne pošte Postojna	40
19.	8.5.82	TAM - Maribor	50 50
20.	18.5.82	Učenci osn.šole TCME ŠRAJ - AUC&A, Nova vas - Bloki	
21.	19.5.82	Gostje RCOU Poljče	60 !
22.	20.5.82	Delavska univerza Radovljica - skladiščniki	15
23.	24.5.82	ŽIC Jesenice	50
24.	25.5.82	Učenci sr.šole za farmacijo in zdravstvo LJufclJana	** i 50 ;
; 27.	25.5.82 25.5.82 26.5.82	Visoka šola za org.dela, Kranj PTT Izobraževalni center, Ljubljana Francozi iz Savoje	120 50
28. 29.	26.5.82 28.5.82	Švedi - gostje RK SR Slovenije Učenci kcvinarsko-metalurške in kmetijske šole "VELKO VLAHOVIČ" _ Ptuj	50 40
			64
		S k u p a J : 1.156	
					—
Dragutin Šurbek v Elanu
Spominjam se svetovnega prvenstva v Ljubljani 1966, ko se je Šurbeku pridružil Stipan-čič kot 15-letni čudežni deček in ko smo vsi že pomalem odpisali »Drageca« češ umakniti se bo treba — prihajajo mlajši, eksplozivnejši in perspektivnejši, pa je »Tova« le spodbudil Šurbekovo voljo in skupaj sta v paru z zlatimi črkami pisala našo namiznoteniškozgodovino. Tretji — Čordaš je pravzaprav tudi pripomogel, da so kot ekipa zagrebškega Vjestnika nanizali nepozabnih 166 zmag, kar je absolutni svetovni rekord v zaporednih zmagah in vreden Guinesseve knjige rekordov.
Naštevanje rekordov nas ne bi pripeljalo do pravega Šur-beka, zato dodajmo, da v svetovnem namiznoteniškem svetu Šurbek ostaja sinonim volje, borbenosti in je priljubljen povsod kjer se pojavi. V teh dvajsetih reprezentančnih letih je imel povrhu vsega to smolo, da ni postal športnik Jugoslavije, vedno se je našel nekdo mlajši, z bolj bleščečimi uspehi, tako da bi zanj veljalo vpeljati nagrado dvajsetletja, ki bi gotovo ob vsej svetovni konkurenci pripadla prav njemu.
Povsem normalno je, da ob takšnem tempu ni imel časa za normalno življenje in ker imata v Jugoslaviji le nogomet in košarka profesionalni status, si je svoj kruh moral poiskati v tujini. Sedaj je član Essna in tako nima pravice igrati v našem državnem prvenstvu, tako da imajo naši mladi upi možnost spoznati njegovo moč le na pripravah
reprezentance, katere obveznosti natančno izpolnjuje.
Ob pomoči bivšega zveznega trenerja deklet Jankovca smo ga uspeli dobiti in voljan je bil obiskati Elan in prav nič težko mu ni bilo odigrati nekaj setov z najmlajšimi. Ker je pač imel možnost igrati na najboljših mizah, nismo pričakovali komplimentov za naše izdelke. Predvsem pa se zaveda, da je popularnost namiznega tenisa pri nas bolj priložnostna — za časa prvenstev — in da bomo morali poiskati boljše prijeme, če želimo ta šport približati občinstvu. Za primerjavo naj služi podatek, da nemško ligo v povprečju spremlja 2300 gledalcev (dvoboj na osmih mizah traja uro ali dve), naše prvenstvo pa poteka skoraj brez gledalcev in to tudi po štiri ure skupaj.
Ko sem ga v prostem pogovoru povprašal, koliko časa bo še vzdržal v svetovnem vrhu, je v smehu omenil SEUL 1988, ko bo namizni tenis prvič olimpijski šport. In vsakdo, ki Dra-gutina Šurbeka dobro pozna ve, da ga lahko zaustavi le višja sila.
Pred mesecem je skupaj s Kaliničem stal na najvišji stopnici v Evropi in zopet so bili pozabljeni napori in bolečine, ki ob močnih top-spinih izvabljajo ekstremne obremenitve hrbtenice in ki vztrajno načenjajo organizem. Vendar dokler bo v njem toliko žara, volje, vse dotlej se lahko nadejamo vesti o njegovih uspehih, ki nas vedno znova razveseljujejo.
J. Urbanc
Družbeno samozaščitno usposabljanje delavcev TOZD Trgovina
Da bi zagotovili varen prenos denarja, smo za tiste, ki denar prenašajo organizirali usposabljanje v ravnanju s strelnim orožjem, katerega bodo imeli pri sebi pri prenosu gotovine.
Usposabljanje smo organizirali v sodelovanju s Postajo milice Radovljica. Sam program je obsegal predavanje o lastnostih orožja, kdaj in kje se ga sme uporabljati ter pod kakšnimi pogoji.
Po končanem teoretičnem delu so se delavci seznanili z orožjem, katerega bodo pri prenosu denarja uporabljali in opravili tudi praktično streljanje.
Upajmo, da jim orožja pri opravljanju dela ne bo treba »uporabiti«.
V. Z.
Delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo pravico in dolžnost v organizacijah združenega dela med drugim tudi tako, da varujejo družbeno lastnino, ki jo upravljajo in z njo gospodarijo.
Konkreten primer je to v TOZD Trgovina, kjer delavci po končanem delu prevažajo dnevni izkupiček iz Trgovine v Begunjah do SDK v Radovljici.
Direktor TOZD Športna orodja Lojze Pintar i. Dragutinom Šur bekom v proizvodnih obratih
Čim starejše je vino, tem boljše je. Pregovor, ki ga je v prenesenem pomenu moč uporabiti ob mnogih prilikah, velja kot naročen za Dragutina Šurbeka — večnega mladeniča našega namiznega tenisa. Če se spomnimo Barne, Dolinarja, Harangoza potem vemo, da so bili legende zelene mize deljene z mrežico. Dolga leta so vztrajali za njimi, vendar je pojav Surbeka njihov mit zrušil. Kdo bi si mislil, da bo Dragec, ki je v jugoslovansko reprezentanco prišel leta 1962 kot 16-letni fante, zdržal celih dvajset let in preko 500-krat oblekel majico z modrim grbom. A
kdo ga pozna, ta ve, da jo je vsakič prepojil z znojem in da je le izjemoma moral priznati premoč nasprotnikom.
Rodil se je leta 1936 v hrvat-skem Zagorju in že kot šolarje kazal izjemno nagnjenje do športa. Ukvarjal se je z gimnastiko, atletiko, toda nadvse ga je prevzel namizni tenis. Kasneje ko je obiskoval srednjo PTT šolo v Zagrebu, si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi čim več treniral, ker je začutil pripadnost beli žogici. Trud ga je pripeljal do reprezentance še v času, ko je v njej kraljeval Markovič, Teran pa je bil drugi mož.
Za mizo Šurbek ne pozna šale
»Pri Elanu se dobimo«
Prvo soboto v juniju je Elan organiziral srečanje športnikov
—	smučarjev v športni dvorani na Bledu za delavce Elana in njihove svojce ter povabljene goste iz tistih delovnih organizacij, s katerimi sodeluje.
Ta prireditev je bila načrtovana že meseca marca, takoj po zaključku svetovnega pokala, kamor smo povabili poleg naših najboljših tekmovalcev tudi Stenmarka. No, prireditev je takrat odpadla, na tej pa Stenmarka ni bilo.
V	hokejski dvorani na Bledu se nas je zbralo ocenjeno blizu dva tisoč gledalcev, nastopajočih pa je bilo kar lepo število:	napovedovalca Na-
taša Dolenc in Marjan Kralj, pevci Andrej Šifrer in Tatjana Dremelj, TOF z Moped sho-wom in drugi.
V nadaljevanju posredujemo govor glavnega direktorja Dolfeta Vojska, ki ga je imel ob otvoritvi prireditve:
Spoštovani gostje, drage sodelavke in sodelavci!
V imenu samoupravnih in poslovodnih organov Elana vas vse lepo pozdravljam. Elanov pozdrav velja še posebej vsem tekmovalcem, ki so zastopali jugoslovansko smučanje v vseh obdobjih. Povabili smo tekmovalce vseh disciplin, ki so zastopali Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih, olimpia-dah ali pa so bili državni prvaki v katerikoli smučarski disciplini. Tako je bilo povabljenih 181 tekmovalk in tekmovalcev. Zbrani so pionirji popularizacije tega športa, ki so z. lastnim odrekanjem brez pravih pogojev postali legenda smučanja pri nas. Današnjc ugledno smučarsko mesto Jugoslavije v svetu z dosežki sedanjih aktivnih tekmovalcev je v resnici nadaljevanje udejstvovanja, ki so ga bivši
Za uvod je spregovoril o Elanu glavni direktor Dolfe Vojsk, nato pa je sledila predstavitev tekmovalcev — veteranov in nazadnje zdajšnjih aktivnih tekmovalcev, z vmesnimi glasbenimi ali pevskimi vložki. Vrhunec vsega pa je bila predstavitev Bojana Križaja, Borisa Strela, Andreje Leskovšek in Anje Zavadlav.
Ocena prireditve s strani publike je bila različna. Prav gotovo pa prireditveni prostor ni bil akustičen. Mnogi so bili mnenja, da je bil program prenatrpan s predstavljanjem tekmovalcev-veteranov, manjkalo pa je predstavitev tudi drugih zdajšnjih tekmovalcev in tekmovalk v alpskem smučanju. Pogrešali so tudi več zabavnih točk.
tekmovalci s takšno vnemo in brez enakopravnih pogojev začeli že od predvojne naprej. Zato vsem tem tekmovalcem naša iskrena zahvala in prisrčen pozdrav.
V	povojnem času je vzporedno rasel iz 10-članske zadruge, ki jo je ustanovil Rudi Finžgar današnji Elan. Danes smo DO s preko tisoč zaposlenimi v Begunjah in s svojimi enotami v Avstriji in Švedski ter mnogimi kooperanti. Prizadevamo si biti uspešni na vseh tržiščih sveta s svojo pestro ponudbo zimskošportnih in letnih izdelkov. Kmalu smo prišli do spoznanja, da je naša pomembnost povezana s pomembnimi tekmovalnimi dosežki v svetu in doma. Ni velikega Elana brez velikih tekmovalnih uspehov, zato ustanovitev lastnega inštituta z lastnim razvojem, zato velika podpora Elana tudi tekmovalnemu športu. Pravzaprav so bili tekmovalci s svojimi rezultati pred našimi dosežki. Zato ni čudno pa tudi užaljeni nismo, da so prve genera-
cije jugoslovanskih smučarjev tekmovale na tujih smučeh. Prav njihov vpliv pa je povzročil potrebo po velikem napredku kvalitete, s čimer smo lahko pričeli prodirati na svetovno tržišče. Velike razvojne vložke pa je Elan lahko kril le z velikimi prodajnimi količinami, kar je zopet pomenilo potrebo po prodaji v celotnem svetu. V tem prehodu smo imeli na žalost premalo podpore doma in je Elan moral prehoditi trnovo pot vseh jugoslovanskih proizvajalcev, od tega da je prodajal svoje izdelke pod tujimi imeni, da so drugi trgovali z njegovimi z-delki in tudi iztržili denar, do počasnega prehoda in stanja, ki je danes, ko lahko s ponosom ugotovimo, da smo ena izmed redkih jugoslovanskih proizvodnih enot, ki uspeva s svojim lastnim imenom v svetu. Če smo s svojim primerom delno doprinesli k samozaupanju našega majhnega naroda v borbi za prodor v svet, smo tega veseli. S pre-malim samozaupanjem smo imeli opravka v celotni svoji zgodovini. Do nedavno je bilo še mnogo takšnih, ki niso mogli verjeti v to, da bi mi bili sami sposobni razviti takšno kvaliteto naših izdelkov, ne samo smuči, temveč tudi drugih izdelkov, s katero bi se lahko kosali v mednarodni tekmovalni areni. Spomnimo se poleg smuči na telovadno orodje, čolne, ročke za dviganje uteži itd. Tudi danes obstajajo tovrstni problemi, saj se kaj hitro najdejo ljudje, ki so pripravljeni negativno oceniti v domačih težkih razmerah ustvarjeni proizvod nasproti inozemskemu, ki bi naj bil boljši.
Pri tem pa nas učijo izkušnje in smo začeli ukrepati tako, da nam ne bi naših rezultatov drugi pobrali. Danes je jasno npr. da ni nova skakalna smuča v svetu dosežek kogarkoli v inozemstvu, temveč Elana.
V	Elanu smo se vedno veselili in tudi danes nam je ljubo, da v imenu smučarskega športa lahko povezujemo vse generacije tekmovalcev, ki so omogočili naš skupni pa tudi Elanov napredek. Smatrali smo, da je to naša prijetna družbena dolžnost, s katero bi se na skromni način spomnili vseh tekmovalcev in njihovih naporov v imenu Slovenije in Jugoslavije v celoti. Pri tem upamo, da bomo imeli v tekmovalcih vedno podporo v naši težki konkurenčni borbi v svetu, saj nas bo reševalo le dobro delo kolektiva kot celote in sodelovanje pri razvojnih dosežkih, da bi lahko ostali v svetovnem vrhu. Na tem področju pa je za nas vse v prihodnjih obdobjih še mnogo dela, pravzaprav nikdar zadosti, ki ga bomo lahko opravili le z dobrohotnostjo in pristnim sodelovanjem.
Dovolite, da se na koncu zahvalim vsem tistim, ki so izdelali in pripomogli k izdelavi toliko in tako dobrih smuči, nadalje vsem tistim, ki so ponesli slavo našega smučarskega športa v svet in končno vsem tistim, ki so na naših smučeh dosegli vrhunske svetovne rezultate.
POPREČNI OD V OBČINI
Po podatkih Zavoda za statistiko SRS je bil poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v naši republiki lani 11.404 din, v radovljiški občini pa je dosegel vrednost 11.190 din. V letošnjem januarju je znašal poprečni čisti osebni dohodek v radovljiški občini 12.379 din, kar je za 28,7% več kot v lanskem januarju. V radovljiškem gospodarstvu je znašalo to poprečje OD 12.370, lani 9.506 din, v negospodarstvu, kjer je bilo lanskoletno poprečje 10.563, pa je znašalo poprečje 12.699 din.
Bojan Križaj, Boris Strel, Anja Zavadlav in Andreja lx“skovšek
»Amaterske melodije 82<
Zadnjo nedeljo v maju letos, je bilo že četrtič (enkrat na Sv. Petru, trikrat v Krpinu) organizirano tekmovanje harmonikarjev, amaterjev z navadnimi harmonikami »dreito-naricami«.
Tekmovanje je organizirano v spomin na partizanske harmonikarske melodije v času NOB, predvsem pa v spomin na Kokrški odred, ki je operiral na teh terenih.
V okviru Turističnega društva Begunja deluje posebni organizacijski odbor, ki mu predseduje Tonček Triplat, partizanski harmonikar.
Tekmovanje je bilo razpisano samo za harmonikarje Gorenjske in se ga je letos udeležilo 29 harmonikarjev — amaterjev. Vsak od nastopajočih je zaigral po eno partizansko in eno narodno melodijo, ki so jih ocenjevali v dveh komisijah, strokovni in iz publike. Med samim tekmovanjem so vključili več kulturnih in zabavnih točk. Tako je nastopila folklorna skupina upokojencev iz Javornika, pevski zbor »Be-gunjščica« iz Begunj in solista
Jančova mama iz Podgore ter šaljivec Klemenov Nac.
V dopoldanskem delu so se na tekmovanju zvrstili tekmovalci takole:
1. Pivk Andrej, Tržič
2. Praprotnik Martin, Brezje.
3. Fabjan Franc, Besnica (naš upokojenec)
Vsi tekmovalci so ob razglasitvi rezultatov dobili lepa praktična darila.
V popoldanskem delu je sledila veselica pozno v noč, na kateri so vse vprek igrali razpoloženi harmonikarji, ki so ostali v Krpinu tudi še po dopoldanskem tekmovanju.
Prireditev je vsekakor uspela, vsebinsko kot finančno in organizatorji obljubljajo, da se bodo te tradicije držali tudi v bodoče.
Pa še tole: Organizacijski odbor se lepo zahvaljuje Elanu za pomoč, praktična darila za nagrado, kakor tudi vsem delavcem iz Elana, ki so kakorkoli pomagali pri tej prireditvi.
S.	K.
Najboljše komentaije za karikaturo bomo nagradili in objavili prihodnjič
Otvoritev »Amaterskih melodij 82«
Harmonikarji — zmagovalci
Pobratenje med IGD Elan in IGD BPT Tržič
Skupinska slika udeležencev
slonih je proizvodnja ponovno stekla. Požar, ki je uničil podjetje, je še pospešil, da se je že v letu 1950 ustanovila »Prostovoljna industrijska gasilska četa Elan«, ki je ob ustanovitvi štela 22 članov in članic. Prvi predsednik je bil Ribnikar Franc, poveljnik pa Frelih Vinko.
Že pol leta kasneje je društvo dobilo motorno brizgalno »Rakovico« z vso pripadajočo opremo. Vse do leta 1956, ko se je iz Prostovoljne industrijske gasilske čete Elan, preimenovalo v »Prostovoljno industrijsko društvo Elan«, smo bili v najtesnejših stikih z GD Begu-
Ob pomoči Občinske gasilske zveze smo leta 1969 organizirali republiško gasilsko tekmovanje lesne industrije.
Leta 1970 je društvo proslavilo 20-letnico obstoja. Proslave se je udeležilo 210 gasilcev in nad 40 gostov. Že naslednje leto smo dobili 1200 I motorno brizgalno »Rosenbauer« ter vrsto druge sodobne opreme, v letu 1974 pa je bil nabavljen sodobni vodni top »Rosenbauer«.
Od leta 1970 dalje smo začeli opremljati obrate z javljalci požarov in so do sedaj nameščeni že skoro v vseh prostorih. V lakirnici smuči pa je nameščena »Šprinkler« naprava za
Podpis listine o pobratenju
6 SMUČINA
29. maja je bila v kulturnem domu v Kihnem slovesnost pobratenja med l(;i) Klan in IGI) BPT Tržič, na kateri so sodelovali ne samo gasilci iz Klana in Tržiča, temveč tudi predstavniki obe. gasilskih zvez in društev, s katerimi je že pobraten Klan in BPT — Bukošck in Predilnica Litija.
Pobratenje je rezultat več kol 20-letnega sodelovanja med gasilci obeh društev na strokovnem in športnem področju.
lo so poudarjali govorniki, med katerimi sta bila predsednika obeh društev ter glavni direktor Bl*'l in predstavnik Klana tov. Vinko Bogataj, dir. TOZD Smuči.
V' drugem delu programa je slovesnost poživil nastop folklorne skupine i/ Rihncga, kije bil enkraten.
Na pikniku, ki je sledil uradnemu delu, so si gasilci izmenjavali mnenja in izkušnje in se tudi poveselili.
GOVOR PRKDSKDNIKA IGD ELAN
Gasilke in gasilci, spoštovani gostje!
Dovolite mi, da ob današnji slovesnosti, ob pobratenju med gasilci IGD Elan in gasilci BPT iz Tržiča, najprej podam kratko kroniko razvojne poti našega gasilskega društva.
Razvojna pot gasilstva v naši delovni organizaciji sega že od leta 1948, ko se je na pobudo takratnega vodstva podjetja organizirala desetina 8 članov, ki so bili podrejeni gasilskemu društvu Begunje.
Gasilske opreme praktično sploh ni bilo, razen nekaj ročnih gasilnih aparatov.
Le dve leti za tem t.j. leta 1950, je vsled neprevidnosti prišlo do katastrofalnega požara, ki je uničil celotno podjetje. Požar so gasili gasilci iz osmih gasilskih društev iz Begunj in okolice s 133 gasilci in gojenci šole milice, ki je bila takrat v Begunjah. Toda vsled nezadostne opremljenosti niso mogli preprečiti najhujšega.
Takratno vodstvo podjetja se je takoj lotilo obnove podjetja in z velikimi napori vseh zapo-
Zamenjava listin o pobratenju
nje, ki nam je nudilo tudi vso strokovno pomoč.
Leta 1957 je društvo razvilo svoj prapor.
Število začetnih požarov je stalno naraščalo. V sušilnici lesa je 1957 leta prišlo do večjega požara, ki pa je bil s strani domačih in sosednih gasilcev uspešno pogašen in je bila s tem preprečena večja materialna škoda. Pri gašenju tega požara sta se dva člana našega društva zastrupila s plinom in sta bila prepeljana v bolnišnico.
Vse to nam je narekovalo, da brez ustrezne strokovne izobrazbe in poučevanja vseh zaposlenih ne moremo uspešno zavarovati podjetja pred požarom. Pristopili smo k organiziranemu izobraževanju celotnega kolektiva in članov gasilskega društva. Podjetje pa nam je dodelilo finančna sredstva za nabavo požarno varnostne opreme. Vedno večjo pozornost smo posvetili preventivni dejavnosti.
Z nenehno rastjo podjetja in povečanja števila zaposlenih, smo povečali tudi članstvo v svojih vrstah. Leta 1965 smo dobili novo 800 I motorno brizgalno »Magerus« in večje število cevi iz uvoza.
samodejno gašenje in stabilna naprava na C02.
Ko smo tako na ktrako sledili razvojni poti »Industrijskega gasilskega društva Elan«, se moramo zavedati, da je Elan postal moderna delovna organizacija s sodobno tehnologijo in urejenimi delovnimi pogoji.
Zavedati pa se moramo, da današnja proizvodna tehnologija uvaja vedno več različnih lahko vnetljivih in eksplozivnih materialov, ki nenehno povečujejo nevarnost požara. Zato ni dolžnost samo gasilcev, da skrbimo za požarno varnost v podjetju, ampak dolžnost slehernega zaposlenega, da po svojih možnostih doprinese svoj delež za večjo varnost.
Ne bi podrobno govoril o ostalem delu v našem gasilskem društvu. Omenil bom samo najvažnejše.
Zavedamo se, da za uspešno delo v društvu moramo imeti ustrezen strokovni kader. Zato smo organizirali vrsto tečajev in predavanj, več članov pa se je šolalo v Ljubljani, nekaj pa se jih je šolalo pri Obč. gasilski zvezi Radovljica.
Strokovno se je članstvo usposabljalo tudi na vseh vrstah vaj. Redno se udeležujemo vseh tek-
movanj. Pred petimi leti so članice našega društva osvojile
1. mesto v Sloveniji, člani pa so na mednarodnem tekmovanju v Fustenfeldu v Avstriji zasedli
2.—3. mesto.
Ker je naše društvo še razmeroma mlado, smo že takoj po ustanovitvi pričeli navezovati prijateljske stike z gasilskimi društvi, kjer smo si na podlagi medsebojnega sodelovanja pridobivali potrebne izkušnje. Zlasti so nam bile potrebne izkušnje o delu gasilske organizacije v industriji. Poleg povezave prijateljskih stikov s sosednjimi gasilskimi društvi, smo že pred dobrimi 20 leti navezali stike z gasilci Predilnice iz Tržiča, ki so imeli že dolgoletne izkušnje s področja gasilstva v industriji. Medsebojni odnosi so se stalno krepili. Sprva je bilo sodelovanje izključno samo strokovno in izmenjava medsebojnih izkušenj. Pred sedmimi leti pa smo v to sodelovanje vključili letna športna tekmovanja in kasneje še zimsko tekmovanje. Ta športna srečanja so nas še bolj zbližala med seboj, čeprav niso bili rezultati glavni cilj,
marveč sodelovanje in povečanje telesne pripravljenosti gasilcev, ki nam je ob intervencijah še kako potrebna.
Sodelovanje gasilcev Elana in gasilcev BPT iz Tržiča je doseglo vrhunec, ko so se člani obeh društev soglasno odločili, da se društvi pobratita.
S podpisom listin o pobratenju se morajo naši medsebojni odnosi še bolj okrepiti.
Ob zaključku moram poudariti, da naše društvo tesno sodeluje z gasilci GD Bukošek, s katerimi smo že pobrateni.
Člani BPT Tržič pa sodelujejo z gasilci »Predilnice« iz Litije.
Ko smo tako zbrani gasilci vseh štirih gasilskih društev, ki nas vežejo bratske in prijateljske vezi, naj nam bo vodilo delo, saj je nam vsem prva naloga skrbeti za požarno varnost na svojem območju in s tem obvarovati našo DO pred požari.
Z uspešnim delom bomo tako mi gasilci doprinesli svoj delež k stabilizaciji in nadaljnji krepitvi našega gospodarstva.
Z gasilskim pozdravom — na pomoč!
njegovega lastnega kulturnega ustvarjanja morajo naše družbene in kulturne organizacije dajati našemu delovnemu človeku veliko več podpore in ga usmerjati. Programi kulturnih dejavnosti morajo upoštevati vse okoliščine dela in življenja delovnega človeka ter njegove najrazližnejše potrebe: od kulturne samoaktivnosti, vsebine izobraževanja, podobe in vzdušje delovnega okolja, izkoriščanja prostega časa, načina prebivanja pa vse do problemov, s katerimi se srečuje v svojem samoupravnem delovanju, v samem delovnem procesu itd.
Tito na X. kongresu ZKJ Josip Radevič
Obiski letos
Sindikat je zopet organiziral razstavo slik skupine »DPD SVOBODA — TONE ČlIFAR«, likovnega kluba »DOLIK« iz Jesenic
Razstava slik v avli
Francozi iz Savoje
Jeseniški likovni klub je takoj na začetku svojega razvoja znal pridobiti k sodelovanju vse, ki so se zanimali za likovno delo, tako začetnike kot že utečene oblikovalce. In kar je bilo za klub pomembno, vedno je iskal in našel pomoč pri najrazličnejših strokovnih sodelavcih. V letih, ko so bili šolani slikarji na Gorenjskem prava redkost, si je DOLIK pridobil za mentoija akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Ta je dolgo spremljal in usmerjal likovna prizadevanja članov kluba in jih usmerjal predvsem na pot opazovanja narave in njenih spremenljivosti. Rezultate Ravnikaijevih prizadevanj je čutiti še danes. Oblikovanje narave po neposrednem živem vzoru in ne po spominu ali domišljiji je tisto pravilo, ki še danes sodi med osnovno usmeritev Dolikovih slikarskih prizadevanj.
Naša velika obveznost je vsestransko razvijanje kulturnega Življenja delavcev. V delavcu je bila namreč dolgo časa dušena človekova potreba po izpričevanju ustvarjalnih sposobnosti in dolžnost zveze komunistov je, da to razvija. V samoupravljanju stopa naš delovni človek skozi nezamenljivo življenjsko in politično šolo, v kateri veliko izve in se usposablja za družbeno delovanje. V njem se razvijajo nove potrebe in angažiran odnos do stvaritev kulture in znanosti. Delavec in delovni človek sploh ni samo porabnik kulturnih vrednot, marveč tudi njihov ustvarjalec, in to v.«' bolj že danes, še bolj pa jutri. In prav v tem razvijanju
Glavni direktor Dolfe Vojsk govori zbranim slovenskim novinarjem
Gradnja objekta hladilne vode
Kaj je zveza sindikatov Jugoslavije
(nadaljevanje z marčeve številke)
3. Zakaj je zvezi sindikatov zaupana tako pomembna vloga in odgovornost v razvoju socialističnega samoupravljanja?
V	pričujočem bežnem pregledu družbenopolitične vloge in nalog Zveze sindikatov ■Jugoslavije je mogoče kaj kmalu opaziti, da so v ustavi in zakonu o združenem delu ter v nekaterih drugih dokumentih predvidena velika pooblastila, pravice in dolžnosti zveze sindikatov v izgradnji in razvoju naše socialistične skupnosti. Takšne vloge in pooblastil doslej ni imel še noben sindikat v svetu.
Zaka j je tako?
Predvsem je to posledica in izraz marksistične idejnopolitične koncepcije Zveze komunistov Jugoslavije, da socializma in socialističnega samoupravljanja ni mogoče zgraditi niti z zakoni, niti z dekreti oziroma prisilo organov socialistične države, najsi bo še tako delavska, niti z osamosvojeno akcijo in avtoriteto avantgarde delavskega razreda tj. zveze komunistov, naj bo med ljudstvom še tako priljubljena in vplivna, še najmanj pa z aktivnostjo nekaterih elitnih delov družbe, kot so humanistična ali tehniška inteligenca, poklicni politični funkcionarji itd., kar so nam poskušali in nam še skušajo vsiliti nekateri psev-domarksisti in laži-revolucio-narji.
Socialistično samoupravljanje je mogoče zgraditi — po že preverjeni koncepciji ZKJ — samo kot dejanje delavcev samih in celotnega delavskega razreda, ker je množično angažiranje in enakopravno sodelovanje vseh delavcev v upravljanju družbenih zadev imanentno socialističnemu samoupravljanju.
Delavci pa te svoje vloge in obveznosti ne morejo uresničiti stihijsko in spontano, zgolj kot pripadniki delavskega razreda, temveč samo organizirano, kot razredno organizirani in razredno zavestni delavci, ki vedo, kaj hočejo, tj. delavsi razred sam. To je že do sedaj, ne le enkrat, pokazala zgodovina delavskega gibanja in socialističnih revolucij. Za razredno organiziranje in osveščanje ter usposabljanje delavcev za lastno osvoboditev skozi socialistično samoupravljanje pra nas je najbolj primeren sindikat, z zvezo komunistov na čelu. Sindikat je za to najbolj primeren, ker zbira v svojih organizacijah vse delavce, ker ima celovit in preverjen sistem razrednega organiziranja in delovanja delavcev ter bogato revolucionarno tradicijo in izkustvo.
Povečana vloga in naloge zveze sindikatov v naši družbi, določene z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi
temeljnimi družbenimi dokumenti, torej ni posledica neke prehodne politične muhe enodnevnice, niti subjektivistične konstrukcije ustvarjalcev nove ustave in zakona o združenem delu ali podobno, temveč je, nasprotno, rezultat in posledica objektivne potrebe v izgradnji socialističnega samoupravljanja na sedanji stopnji našega razvoja, izraz in posledica marksistične idejnopolitične koncepcije ZKJ o načinu izgradnje socializma pri nas, nujnost v tej etapi razvoja naše revolucije.
Za uresničevanje takšne vloge nalog zveze sindikatov v naši družbi je nujen ustrezen sistem njegovega organiziranja in delovanja.
II.	ČLANSTVO IN
ORGANIZACIJSKI
USTROJ
Zvezo sindikatov Jugoslavije sestavljajo sindikalno organizirani delavci v osnovnih, občinskih in republiških oziroma pokrajinskih organizacijah sindikatov in zveze sindikatov.
1.	Član zveze sindikatov
V	zvezo sindikatov se lahko pri nas včlani vsak delavec, ki sprejema statut ZSJ in ima status delavca v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, zatem tisti, ki je v delovnem razmerju v pogodbeni organizaciji združenega dela ali pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi v zasebni lastnini ter civilne osebe, zaposlene v oboroženih silah SFRJ, statut ZSS omogoča organiziranje v ZS tudi združenim kmetom in samostojnim umetnikom.
Delavec postane član zveze sindikatov, če se prostovoljno včlani v osnovno organizacijo zveze sindikatov (OOZS).
Zunaj osnovne organizacije zveze sindikatov delavec ne more sindikalno delovati in uresničevati sindikalnih pravic in dolžnosti. Samo v primeru začasne nezaposlenosti in služenja vojaške obveznosti v JLA je delavec lahko član zveze sindikatov oziroma obdrži status člana, čeprav ni vključen v nobeno osnovno organizacijo zveze sindikatov.
Ko se delavec včlani v osnovno organizacijo zveze sindikatov, postane sočasno tudi član zveze sindikatov svoje republike ter član Zveze sindikatov Jugoslavije. Pravice in dolžnosti člana zveze sindikatov so določene s statutom Zveze sindikatov Jugoslavije in statutu zveze sindikatov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
Delavci se, med drugim, včlanijo v zvezo sindikatov zaradi svobodnega izražanja in demokratičnega usklajanja, na razredni podlagi, svojih
neposrednih interesov in njihovega usklajanja z zgodovinskimi interesi celotnega delavskega razreda. V zvezi sindikatov se dogovarjajo in usposabljajo za organizirano sodelovanje v uresničevanju in razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov v organizaciji združenega dela in vsej družbi, še posebno za dejavno vključevanje v proces samoupravnega odločanja v organizacijah združenega dela in na vseh ravneh družbenopolitičnega sistema. Delavci se — in prav je, da se — v zvezi sindikatov organizirano bojujejo za stalno izboljševanje svojih življenjskih in delovnih pogojev ter življenjske ravni v celoti.
Poleg tega delavci v zvezi sindikatov m z njeno pomočjo organizirano varujejo svoje samoupravne pravice, krepijo socialistično varnost vseh delovnih ljudi in stabilnost svojega materialnega in družbenega položaja. Onenem krepijo socialistično solidarnost m razvijajo socialistično zavest ter socialistično samoupravno moralo.
Vse navedene in druge mo-nosti in dolžnosti omogočajo delavcem, da se v zvezi sindikatov, kot svoji razredni organizaciji, posebej zavzemajo za varovanje svojega socialističnega samoupravnega sistema in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Uresničujejo pa tudi številne druge interese kot pripadniki delavskega razreda in svoje sindikalne organizacije.
2.	Osnovna organizacija zveze sindikatov
Osnovne organizacije zveze sindikatov so temeljna oblika sindikalno	organiziranih
delavcev. Ustanovijo se na podlagi statuta v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Tako je določeno zaradi tega, ker pomenijo osnovo našega sistema socialističnega samoupravljanja delavci, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela. Zato je v zvezi sindikatov splošno sprejeto in uveljavljeno načelo, da se v vsaki temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti praviloma ustanovi ena osnovna organizacija zveze sindikatov.
Izjemoma je v eni temeljni organizaciji združenega dela možno ustanoviti več osnovnih organizacij zveze sindikatov, če ima temeljna organizacija združenega dela veliko delavcev ali če ima dislocirane dele, zunaj svojega sedeža.
Položaj, vloga in naloge osnovne organizacije zveze sindikatov so določene v statutu ZSJ in v statutih republiških in pokrajinskih organizacij zveze sindikatov. V skladu s temi dokumenti je temelj in izhodišče v oblikovanju celotnega sistema sindikalnega or-
ganiziranja delavcev prav osnovna organizacija zveze sindikatov. Biti bi morala (in vse bolj postaja) najpomembnejši vir in dejavnik v izbiri in odločanju delovanja celotne organizacije zveze sindikatov in najpomembnejši subjekt v uresničevanju sprejetih stališč in sklepov.
Vloga in vsebina dela osnovnih organizacij zveze sindikatov izhaja iz celotne vloge in nalog zveze sindikatov v združenem delu in političnem sistemu, določena in neposredno opredeljena pa je s statutom ZSJ in statutih republiških in pokrajinskih organizacij zveze sindikatov.
Tako je v statutih določeno, da delavci zveze sindikatov v svojih osnovnih organizacijah:
— si prizadevajo za povečanje produktivnosti dela, sa samoupravno planiranje razvoja, smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnje in na tej podlagi za povečanje dohodka in za delitev po delu in rezultatih dela,
— se zavzemajo za to, da samoupravne akte in odločitve, ki jih predlagajo organi upravljanja, poprej obravnavajo na zborih delavcev in da je za razpravo o njih in drugih vprašanjih na voljo dovolj časa,
— skrbijo, da se posamezna vprašanja, o katerih sklepajo organi, katerih člani so tudi delegati temeljne organizacije združenega dela, predhodno obravnavajo na zborih delavcev,
— se zavzemajo za to, da se pred zborom delavcev obravnavajo vprašanja, o katerih bodo sprejete odločitve ter organizira razpravo tudi o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za delavce,
— vodijo kandidacijski postopek za volitve članov delavskega sveta v temeljni, delovni in	sestavljeni organizaciji
združenega dela in za člane disciplinske komisije v temeljni	organizaciji združenega
dela,
— predlagajo kandidate in vodijo kandidacijski postopek za	volitve članov organov
samoupravne delavske kontrole v temeljni, delovni in sestavljeni	organizaciji
združenega dela, banki, zavarovalnici, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti,
— predlagajo, potrjujejo kandidate in vodijo kandidacijski postopek za volitve delegatov v zbor združenega dela skupščine družbenopolitične skupnosti, v skupščine samoupravnih	interesnih skupnosti in zavarovalne skupnosti,
— delegirajo svoje predstavnike v razpisne komisije za imenovanje poslovodnih organov,
— se zavzemajo, da so v temeljni organizaciji združenega dela ustvarjeni pogoji za nemoteno delovanje samo-
upravne delavske kontrole,
— skrbijo za varstvo samoupravnih pravic delavcev in varu jejo družbeno lastnino,
— delujejo tako, da v temeljni organizaciji združenega dela ne pride do sporov; če pa do njih pride, sodelujejo z organi družbenopolitične skupnosti in predstavniki delavcev, ki so spor začeli, pri iskanju rešitev nastalega spora,
— predlagajo sprejem samoupravnih sporazumov; dajejo pobudo drugim za sprejem samoupravnih sporazumov ali zahtevajo spremembo veljavnih sporazumov; sodelujejo v sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v temeljno organizacijo združenega dela in sporazuma o razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke ter o uporabi sredstev za skupno porabo in o delovnih razmerjih ter podpisujejo te sporazume,
— zahtevajo, da je zagotovljeno obveščanje o vseh vprašanjih, o katerih organi upravljanja in drugi organi v organizacijah združenega dela razpravljajo in obveščajo osnovno organizacijo zveze sindikatov,
— se zavzemajo da so delavci pravočasno, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščeni, da imajo dovolj časa za razpravo, da delegati, izvoljeni v temeljni organizaciji združenega dela redno obveščajo svojo osnovno organizacijo o svojem delu, da so nosilci samoupravnih funkcij odgovorno vedejo,
— razvijajo dejavnost pri krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Clan zveze sindikatov lahko v osnovni organizaciji začne obravnavo kateregakoli vprašanja. ki je pomembno za njene člane, za OOZS ali delavski razred v celoti. Vendar pa teh vprašanj v osnovni organizaciji zveze sindikatov ne rešujejo samo iz vidika interesov same OOZS in njene temeljne organizacije združenega dela, temveč v skladu in na podlagi stališč, ki so jih sprejele o posameznih vprašanjih širše organizacije zveze sindikatov, kot tudi občinske in republiške organizacije sindikatov in zveze sindikatov.
«
Takšno svojo vlogo in obveznost lahko osnovna organizacija zveze sindikatov uresničuje samo, če ji pri tem nudi oporo občinska, pa tudi širša (regionalna, republiška itd.) organizacija zveze sindikatov.
Organi osnovne organizacije zveze sindikatov so:
a) občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani (v Sloveniji) ali delegati delov osnovne organizacije,
b) izvršni odbor, ki ga izvoli občni zbor,
c) nadzorni odbor, ki ga izvoli občni zbor.
V osnovnih organizacijah zveze sindikatov z več člani se oblikujejo sindikalne skupine s 5 do 15 člani (v Sloveniji do 50 članov) ali sindikalne podružnice (teh v Sloveniji ni) z 20—50 člani, kot oblike sindikalnega delovanja po delih temeljne organizacije združenega dela, po izmenah, delovnih enot itd.
V sindikalnih skupinah ne sprejemajo odločitev in sklepov, ki bi bili obvezni; sindikalne skupine so le primerna oblika za neovirano izražanje in usklajevanje posameznih konkretnih interesov in mnenj delavcev, za predlaganje in dajanje pobud za dejavnost OOZS in drugih subjektov v tozdu ali še širše in navsezadnje, sindikalne skupine so tudi način za množično vključevanje delavcev v celotno družbenopolitično in samoupravno življenje.
3.	Sindikati v Jugoslaviji
Delavci, organizirani v osnovnih organizacijah zveze sindikatov v eni dejavnosti, ali
a v nekaj sorodnih ali
omplementarnih dejavnostih sestavljajo enega izmed sindikatov Jugoslavije. Sindikati so, v bistvu, oblika sindikalnega organiziranja in delovanja delavcev po sorodnih ali komplementarnih dejavnostih in kot sestavni deli zveze sindikatov svoje republike ali pokrajine in Zveze sindikatov Jugoslavije. V bistvu so oblike sindikalnega organiziranja v enotni razredni družbenopolitični organizacijji delavcev Jugoslavije. Težišče dejavnosti zveze sindikatov je na samoupravnem načrtovanju razvoja OZD, pogojih in določanju kriterijev in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela, na samoupravnem organiziranju združenega dela, na izboljševanju delovnih in življenjskih razmer delavcev, na proizvodnih tekmovanjih in uveljavljanju delovne ustvarjalnosti itd.
Od 8. kongresa ZSJ sindikati' ne obstajajo v vseh republikah in pokrajinah, temveč samo v tistih, v katerih je to določeno s statutom zveze sindikatov republike ala pokrajine. Prav tako v vseh republikah in pokrajinah ni enako število sindikatov, pa tudi organizirani so različno.
V republikah in pokrajinah v katerih obstajajo sindikati, se konstituirajo odbori posameznih sindikatov in njihovi drugi organi, predvideni s statutom zveze sindikatov republike ali pokrajine na ravni občin, skupnosti občin ali regij in na ravni republike.
Na ravni Jugoslavije se od 8. kongresa ZSJ (od 21. do 23. novembra 1978) konstituirajo zvezni odbori posameznih sindikatov, ki jih sestavljajo delegati republiških odborov istoimenskih ali sorodnih sindikatov, in sicer;
5.	Občinske organizacije sindikatov in zveze sindikatov
V skladu s statutom ZSJ so v vseh občinah v Jugoslaviji ustanovljene občinske organizacije zveze sindikatov, v republikah in pokrajinah, v katerih obstajajo sindikati kot oblika organiziranja delavcev, pa so v občinah ustanovljene občinske organizacije posameznih sindikatov, kjer so pogoji za to.
V občinskih organizacijah sindikatov se uresničuje ta-korekoč celotna vloga in vse neposredne naloge sindikatov. Večji del vloge in neposrednih nalog se uresničuje v osnovnih organizacijah sindikata, del na ravni občine, pomemben del pa tudi v sodelovanju osnovnih organizacij sindikatov in občinskih organov sindikata ter zveze sindikatov.
Občinska organizacija sindikata in zveze sindikatov ter njihovi organi pomenijo poglavitno oporo in pomoč osnovnim organizacijam sindikata v njihovem delovanju in uresničevanju njihove vloge in nalog. Prav tako so občinske organizacije sindikata in zveze sindikatov ter njihovi organi učinkovite toliko, kolikor so učinkovite v svojem delu osnovne organizacije sindikata in zveze sindikatov.
Organi občinske organizacije zveze sindikatov so:
— skupščina, ki se redno sestaja vsako četrto leto,
— občinski svet zveze sindikatov, ki ga izvoli skupščina za dobo štirin let,
— nadzorni odbor, ki ga izvoli skupščina.
Občinski svet izvoli predsedstvo kot svoj kolektivni politično izvršilni organ.
Organi občinske organizacije posameznih sindikatov so:
— skupščina, ki se sestaja vsako četrto leto,
— občinski odbor sindikata, ki ga izvoli skupščina za dobo štirih let,
— nadzorni odbor, ki ga izvoli skupščina.
V nekaterih republikah (v SR Hrvatski in SR Srbiji, na primer) imajo s statutom določene organe tudi na ravni skupnosti občin oziroma regij.
V	SR Sloveniji je 12 medobčinskih svetov zveze sindikatov, ki povezujejo delo občinskih organizacij na posameznem območju.
6.	Organi zveze sindikatov
na ravni republike
Organi zveze sindikatov socialističnih republik so:
— kongres zveze sindikatov, ki se sestaja vsako četrto leto,
— svet zveze sindikatov, ki je najvišji organ ZS med kongresoma,
— nadzorni odbor.
Republiški svet zveze sindikatov izvoli izmed svojih članov predsedstvo, kot svoj kolektivni političnoizvršilni organ.
Organi sindikatov na ravni republike so:
— skupščina sindikata kot najvišji organ sindikata, ki se sestaja vsako četrto leto,
— republiški odbor sindikata kot najvišji organ sindikata med skupščinama, ki ga izvoli skupščina za dobo štirih let,
— nadzorni odbor.
V	socialističnih avtonomnih pokrajinah imajo iste organe zveze sindikatov in sindikatov, le da imajo namesto kongresa konferenco kot najvišji organ zveze sindikatov v pokrajini.
7.	Organi zveze sindikatov
Jugoslavije
Organi Zveze sindikatov Jugoslavije so naslednji:
1. Kongres ZSJ kot naj višji organ Zveze sindikatov .Jugoslavije, ki se sestaja vsako četrto leto,
2. Svet ZSJ kot najvišji organ Zveze sindikatov Jugoslavije med kongresoma (sedaj šteje 138 članov),
3. Nadzorni odbor, ki šteje 8 članov.
Svet ZSJ izvoli predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije kot svoj kolektivni političnoizvršilni organ; predsedstvo šteje 31 članov.
Svet ZSJ sestavljajo delegacije zveze sindikatov socialističnih republik, ki štejejo po 18 članov ter delegaciji so-cialističnah avtonomnih pokrajin, ki štejeta po 15 članov. Nadzorni odbor ZSJ sestavlja po en delegat zveze sindikatov vsake republike in pokrajine.
V	organih Zveze sindikatov Jugoslavije se usklajujejo interesi delov delavskega razreda Jugoslavije, še posebej pa interesi in stališča republiških in pokrajinskih organizacij zveze sindikatov ter sprejemajo stališča in sklepi, ki imajo skupen pomen za ves delavski razred Jugoslavije. V njih se, razen tega, usklajujejo dejavnosti vseh organizacij in organov Zveze sindikatov Jugoslavije pri uresničevanju sklepov in stališč kongresa ZSJ, uresničuje vloga in naloge sindikata glede na pristojnosti in vlogo skupščine SFRj in drugih zveznih organov (ZIS, ZKJ, SZDL J itd.) ter organizira izmenjava izkušenj o uveljavljanju vloge in posameznih funkcij sindikata v združenem delu in političnem sistemu in se dogovarja o sodelovanju in politiki ZSJ v mednarodnem delavskem gibanju.
Organizacije in organi Zveze sindikatov Jugoslavije pri uresničevanju svoje ustavne vloge in nalog na podlagi statuta in drugih dokumentov 8. kongresa ZSJ pomembno prispevajo k izgradnji in' razvoju socialističnega samoupravljanja v naši državi ter negovanju in krepitvi kohezije delavskega razreda, bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, kot tudi boju za mir in miroljubno, enakopravno sodelovanje vseh držav in delavskih partij v svetu.
KONEC
Popularni sodelavci
ssjsf jss’' /jc.Vfcj/7ec/o
 ji VREČKO
RESMAN K,
ZAJC
POTOČNIK Z.
Težko delo nanašanja steklenih vlaken za čoln
jauraino leiaio, ki so ga izdelali nasi delavci na specializaciji v zahodni Nemčiji Najvišji Pavel Potočnik
POTOČNIK PAVEL iz Bre-zij, roj. 20. XII. 1943, po poklicu KV ključavničar, v Elanu zaposlen od 14. X. 1961 z vmesnim odsluženjem vojaškega roka, je na delovnem mestu kontrolor jadralnih letal na Fortuni.
Kdor ga ne pozna, se bo spraševal kako to, da je KV ključavničar kar naenkrat ekspert za jadralna letala iz plastike — pa še kontrolor povrhu.
Do pričetka gradnje jadralnih letal, pred nekako štirimi leti, je bil zaposlen v remontu na vzdrževanju strojev in naprav. V prostem času pa je že od mladih nog gojil padalski, jadralni in letalski šport na letališču v Lescah. Tako je tudi opravil izpit za inštruktorja in postal je jadralni učitelj in prob-ni pilot naših jadralnih letal.
Že pred pričetkom proizvodnje jadralnih letal 1978, je bil eden prvih, ki je dajal pobudo in korajžo za pričetek dela na tem področju, zato je bila naša odločitev pogojena s tem, da dobimo nekaj izkušenih jadral-
cev. Tako je že pol leta preje bil dodeljen prvi skupini za prakso v zapadni Nemčiji z namenom prenosa znanja ostalim našim delavcem.
Do zdaj je že mnogo mladih fantov naučil jadralnega letenja. Pri uvajanju nove proizvodnje je bil eden od nosilcev naloge. Uvedel je veliko novitet in izboljšav, katere koristno uporablja celo firma v zapadni Nemčiji.
Trenutno polovico delovnega časa posveča novemu dvosedežnemu jadralnemu letalu. Njegove bogate izkušnje iz letenja in jadranja, so neprecenljiv doprinos k temu novemu projektu.
Je pravi privrženec svojega dela, ne glede na čas. Delu je predan z vso dušo in telesom. To njegovo delo se ne da plačati po običajnih merilih. Čeprav nima visokih šol, je njegovo znanje iz prakse temu enakovredno, največkrat pa ga celo presega.
S. K.
Montaža novega električnega voda za menzo
Občinsko tekmovanje ekip prve pomoči CZ ^
V	nedeljo 23. 5. 1982 je bilo
Ob novem mandatu
Delovanje 00 ZK v DSSS in TOZD Trgovina
v Radovljici občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči CZ, na katerem je nastopala tudi naša ekipa.
Namen takih tekmovanj je pri članih ekip vzpodbujati težnjo po čimboljšem, znanju in obvladanju veščin prve pomoči, seznanjati člane ekip s tradicijami partizanske sanitete, vzgajati člane ekip v duhu patriotizma in socialistične solidarnosti, s kvalitetnim osvajanjem znanja iz prve pomoči krepiti obrambno moč naše skupnosti, s pripravami na tekmovanja in z udeležbo na njih obnavljati teoretično in praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo trajno usposobljenost za nudenje prve pomoči.
Pravico do udeležbe na tekmovanju so imele vse ekipe PMP iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij radovljiške občine. Ekipa je sestavljena iz 6 članov, od katerih morata dva imeti opravljeni 8()-urni tečaj, ostali štirje pa 20-urni tečaj. Na tekmovanju ne smejo nastopati poklicni zdravstveni delavci in osebe mlajše od 16 let.
Samo tekmovanje obsega preizkus praktičnega znanja, ki se opravi z:
— izvedbo triaže vrstnega reda dajanja prve pomoči in do-dočitve vrstnega reda evakuacije po oskrbi poškodbe,
— oskrbo fiktivne poškodbe, ki mora biti realistično prikazana na manekenu ali pa jo ponazarja slika ali pa oboje.
Preizkus praktičnega znanja opravijo ekipe po trojkah tako, da vodja ekipe in njegov namestnik na določenem mestu opravita triažo, trojka pa na svojem tekmovalnem mestu oskrbi poškodbo in nakaže transport poškodovanca.
Čas, v katerem je mora trojka oskrbeti poškodovanca, je vnaprej določen glede na vrsto poškodbe in vpisan na ocenjevalni poli praktičnega dela tekmovanja. Če je poškodba take vrste, da je trojka sama ne more oskrbeti, ji na njihovo zahtevo ocenjevalec odredi pomoč.
Ekipe ocenjujejo ocenjevalci triaže in ocenjevalci praktične oskrbe poškodovancev. Vsi ocenjevalci so poklicni zdravstveni delavci.
Priprave na tekmovanje, ki so obsegale 4 vaje po 4 šolske ure so vodili štabi civilne zaščite. Samih priprav so se udeležili tudi vsi rezervni člani ekip, kar se jim prizna kot dopolnilni pouk.
Naša ekipa je dosegla 30. mesto od 45 ekip.	y	7
18. 5. 1982 je imela OOZK DSSS in TOZD Trgovina sestanek, na katerem so člani obravnavali Program aktivnosti OOZK, ki ga je bilo potrebno prilagoditi Programskim usmeritvam OK ZKŠ. Po razpravi so člani OOZK ugotovili, da je sam program aktivnosti dobro pripravljen in da se bistveno ne razhaja s programskimi usmeritvami OK ZKS in da prilagoditev ni potrebna ter da bo OO v bodoče delala po lastnem programu.
Člani OO so obravnavali tudi Osnutek resolucije 12 kongresa ZKJ. Po razpravi so bili člani
OO	enotni, da je osnutek resolucije preveč načelen, premalo obvezujoč in premalo konkreten
(kot je bilo npr. to opaziti v resoluciji 9. kongresa ZKS). Glede na dokaj kritičen položaj ekonomskih odnosov s tujino bi morali biti na zveznem nivoju bolj kritični. Načeloma pa so se člani OO strinjali s pripombami, ki so bile objavljene v sredstvih javnega obveščanja.
Na sestanku so člani obravnavali tudi prisotnost na sestankih, ki je večkrat slaba. Člani sekretariata so zadolženi, da z vsemi, ki se sestankov ne udeležujejo opravijo razgovore in do naslednjega sestanka pripravijo poročilo.
Na sestanku so bili obravnavani tudi stroški delovanja OOZK. Sklep OO je bil, da se sestanejo sekretarji vseh OOZK v ELANU in zavzamejo enotno stališče glede pokrivanja teh stroškov.
V. Z.
elfkn
REZULTAT REFERENDUMA 11. ma.1 1982 o sprejemu Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD,DSSS
TOZD, DSSS	število	: volilo	1'	1 jvolilo	: % 1	v ZA	o i i l,o				
							%	jmol'1	*	nevelj. '	*
SMUČI	446	578	>84,8	68 1	j 15'2	322	72,2	43	9,6	15	5,o
Spcrtna OR CD JA	154	136	88,5	18	H,7	125	79,9	10	6,5		1,9
PLASTIKA	86	80	95,0	6	'• 7,o	71	82,5	9	lo,5	"	-
TRGOVINA	88	?8	88,6	10	j 11,4	77	87,5	1	1,1		-
INŠTITUT	40	57	92,5	3	7,5 j	34	85,o	2	5,o	1	2,5
VZDRŽEVANJE	123	lo9	88,6 i	n	U.4 j	96	78,o	12	9,8	1	98
SKUPKE SLUŽBE	147	155	91,8	12	8.2	124	84,5	•	6,1	2	1,4
Skupaj :	1.084	955 i	87,9	151	12,1	847	78,1	86	7,9	20	1,9
Predsednik volilne komisije : Dušan Kolih \	'
.ji" j
Medalja za 1. meslo odbojka-šev MLINŠE— 82
SLO in DS
»Ml VZGAJAMO SEBE IN VES NAŠ NAROD V DUIIU LJUBEZNI DO NARODOV VSEGA SVETA. Ml CENIMO KULTURO IN ZAPUŠČINE DRUGIH NARODOV. MI V POLNI MERI PRIZNAVAMO DOSEŽKE DRUGIH NARODOV V KULTURI, ZNANOSTI IN TEHNIKI IN V KOLIKOR SO NJIHOVI DOSEŽKI VEČJI, TOLIKO BOLJ JIH CENIMO IN JIM NE ZAVIDAMO«.
I	I T O
MOŽNOSTI IZOGIBA VOJN
Čeprav bodo spopadi zaradi okoliščin, o katerih smo že govorili, še dolgo časa neizogibni, ni nujno, da bi ti spopadi prerasli v vojne. V svetu se ustvarjajo objektivni pogoji, da SE VSAK SPOPAD RAZREŠI BREZ VOJNE.
Že učitelji proletariata Marx, Engels in Lenin so učili, da bo obstajala možnost za izbruh vojne, dokler bo obstajala razredna družba, ker prav razredna delitev družbe neizogibno ustvarja vzroke za konflikte in spopade. Vendar pa so učili tudi to, da je vprašanje, če se bo takšna možnost uresničila, oziroma, drugače rečeno, ali bo neki spopad pripeljal do vojne, je vedno odvisno od številnih okoliščin. To velja danes in bo veljalo v bodoče.
Kadar govorimo o okoliščinah, od katerih je odvsina možnost izbruha vojne, imamo v mislih predvsem razmerje sil, razmerje moči, kakršno obstaja med eno stranjo (državo ali skupino držav), ki bi želela in bila pripravljena začeti vojno zaradi uresničevanja kakega svojega cilja, in druge strani, ki temu nasprotuje. To pomeni, da se kot močna ovira napadalni vojni pojavlja obrambna sposobnost držav, ki želijo mir in ki so pripravljene braniti svojo svobodo.
Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, da danes obstaja močan odpor proti napadalni vojni kot praksi, kot načinu reševanja mednarodnih problemov. Proti napadalnim, nepravičnim vojnam so danes številne sile v svetu. To so predvsem socialistične in druge napredne sile, ki
so vsak dan številnejše in močnejše, ker so tudi njihove materialne in vojaške možnosti večje.
Proti napadalnim vojnam močno deluje izredno razvita zavest ljudi po vsem svetu o njihovi nesmiselnosti. Vse bolj se kompromitira uporaba sile, ki se bolj in bolj kaže kot nemočna, kar dokazujejo neuspele agresije. Danes ni niti enega naroda na svetu, ki bi bil pripravljen prenašati tujo oblast nad seboj.
K preprečevanju vojn prispeva tudi strah pred hudimi posledicami, do katerih lahko privede uporaba sodobne oborožitve, še posebej jedrske, kemične in biološke.
Da bi sile miru in napredka, ki nasprotujejo napadalnim vojnam in izkoriščanju narodov in držav, lahko uspešno onemogočale vodenje napadalnih vojn, je nujen njihov stalni boj za mir in krepitev njihove lastne ekonomske, politične in obrambne moči.
K boju proti napadalnim vojnam in vsake vrste tlačenju in izkoriščanju drugih zlasti pomembno prispevajo NEUVRŠČENE DEŽELE. Bojujejo se za pravične ekonomske in politične odnose v svetu, za odstranjevanje razlik, ki obstajajo med razvitimi in nerazvitimi, proti agresiji in izkoriščanju, za mir in družbeni napredek, pa tudi za razpustitev vseh vojaško-političnih organizacij. Neuvrščeni se bojujejo za pravico slehernega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi, za krepitev vloge Organizacije združenih narodov, ki naj bi zajemala vse države, majhne in velike, razvite in nerazvite — enakopravno, in da bi skupno odločali o svetovnih problemih. Med neuvrščenimi državami ima izredno mesto Jugoslavija, ki je ena izmed držav ustanoviteljic tega gibanja in njegova gonilna sila.
DOKLER BODO POTEMTAKEM OBSTAJALI POGOJI ZA NASTANEK SPOPADOV MED DRŽAVAMI, SO MOŽNE VOJNE MED NJIMI. Kljub temu pa, da bodo spopadi še dolgo zakonitost, same vojne niso neizogibne. Vojne so možne, ne pa tudi nujne. Do njih lahko pride, vendar to ni
zakonitost. Obstajajo namreč sile in pogoji, da se spori razrešujejo brez vojne, z mirnimi sredstvi in da se vojne ukinejo kot politično sredstvo, kot sredstvo za razreševanje konfliktov.
STALIŠČE JUGOSLAVIJE GLEDE VOJNE
Jugoslavija odločno obsoja vsako izkoriščanje in ogrožanje tuje svobode in neodvisnosti. To dela zato, ker meni, da ima vsak narod na svetu neodtujljivo pravico živeti svobodno, pravico, da sam odloča o svojem položaju, da suvereno razpolaga s svojimi naravnimi bogastvi.
ZATO SE JUGOSLAVIJA BORI PROTI AGRESIJI IN AGRESIVNEMU PRITISKU IN PROTI VSEM OBLIKAM IN NAČINOM VMEŠAVANJA V NOTRANJE ZADEVE DRUGIH DRŽAV IN NARODOV.
S tem, ko obsoja napadalne vojne kot nepravične in ne priznava možnosti, da bi katerokoli osvajalno vojno opravičevali s kakršnimikoli razlogi, Jugoslavija podpira in v mejah svojih zmogljivosti pomaga vsem obrambnim in osvobodilnim vojnam. Prav tako podpira revolucionarni boj delavskega razreda in vsako drugo napredno gibanje, ki se bojuje
Prehodni pokal med moškimi ekipami je ponovno prejela ekipa iz Elana Begunje. Tudi med ženskimi ekipami so bile najboljše tekmovalke iz Elana, vendar ne tako prepričljivo, kot pri moških. Prvo mesto so dosegle le zato, ker so imele več boljših mest med posameznicami.
proti imperializmu in drugim oblikam hegemonije. Kot neuvrščena socialistična samoupravna država je bila Jugoslavija vedno in bo tudi odslej — na strani ljudstev, ki se bojujejo za svojo svobodo.
Jugoslavija zastopa stališče, da danes obstajajo pogoji, da se vojna preseže s sodelovanjem narodov in držav in da se vsi spori med njimi lahko razrešijo po mirni poti. (Že desetletja obstajajo in mejijo druga na drugo socialistične in kapitalistične države. Pa vendar sodelujejo med seboj in se ne vojskujejo druga proti drugi). Vendar pa se moramo zavedati, da kljub vsemu možnost vojne še ni izključena. Zaradi tega mora naša država nepretrgoma in vztrajno izpopolnjevati in krepiti svojo obrambo, da bi si lahko zagotovila svobodo, neodvisnost, ohranila celovitost svojega ozemlja in nadaljevala svoj svobodni socialistični družbeni razvoj na temeljih samoupravljanja. Tak razvoj je mogoč samo v svobodi. To je edini razlog naše vojaške priprave. Kajti SFRJ LAHKO VODI SAMO OBRAMBNO VOJNO, AGRESOR PA NIKOLI NI BILA IN TUDI NE MORE BITI.
V. Z.
Skupni pokal za Elanovo
mesto
Tradicionalni četveroboj 1982
OOZS TOZD Universal Jesenice je bila organizator tradicionalnega, letos že 6. tekmovanja v športnih igrah med Elanom iz Begunj, Postajo Milice iz Jesenic, Hladno valjarno Bela in TOZD Universal Jesenice.
Moški so tekmovali ekipno v malem nogometu in odbojki ter ekipno in posamezno v kegljanju in streljanju z zračno puško. Ženske pa so tekmovale ekipno in posamezno v kegljanju in streljanju z zračno puško.
o
.L#
Odbojka
USPEŠEN NASTOP ODBOJKARJEV NA VIII. MAJSKEM TURNIRJ — MLINŠE 82
'L
Majski turnir MLINSE 82
Mlinše so manjši kraj med Moravčami in Izlakami, vendar je ta krajevna skupnost med najbolj aktivnimi v občini Zagorje ob Savi. Tudi letos so pripravili tradicionalni majski turnir, to je sklop športnih panog, ki potekajo od 1. do 25. maja v počastitev meseca mladosti in rojstnega dne tovariša TITA.
15. V. 1982 so pripravili prvič tudi tekmovanje v odbojki, na katerem so sodelovali tudi naši odbojkarji. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip in sicer:
KS Štore — Ljubljana KS Slivna Partizan Preserje 1 KS Trg osvoboditve Ljubljana
Gradbeništvo Trbovlje — TOZD Beton Kisovec TVD PARTIZAN I.
Tovarna pohištva Trbovlje
TVD Izlake
TVD PARTIZAN II.
Partizan Preserje 2 Partizan Preserje 3 ELAN Begunje V prvem kolu smo bili prosti, v drugem pa smo se že pomerili z eno boljših ekip — Tovarne pohištva Trbovlje.
Po ogorčeni borbi smo zmagali z 2:1 in se uvrstili v zaključ-
ne boje z ekipama: Beton in KS Trg osvoboditve Ljubljana. Najprej je ekipa Betona premagala KS, nato pa smo mi premagali ekipo KS Trg osvoboditve z 2:0.
V odločilni tekmi za prvo mesto smo igrali z ekipo Betona in po sorazmerno lahko osvojenem prvem setu 15:8, smo zaigrali bolj lagodno, tako, da smo se morali krepko potruditi za končno zmago, saj smo drugi set dobili komaj s 15:13, ter tako osvojili prvo mesto.
Po podelitvi kolajn prvim trem ekipam, smo odigrali še prijateljsko tekmo z ekipo Preserje 1, ki pa smo jo izgubili s 15:17 in 10:15, poudariti pa je treba, da se je poznala utrujenost, saj smo igrali vse tekme zunaj na asfaltnem igrišču pa še sonce nas je grelo, kar pa nismo navajeni, saj večino tekem igramo v telovadnici.
Na zaključku v gostišču VI-DERGOR smo se z njenim lastnikom in enim od vodij tekmovanja Francem Vidergorjem dogovorili za sodelovanje na prihodnjem turnirju, po možnosti, da bi sodelovala še kakšna druga ekipa našega športnega društva, saj bi s tem veliko prispevali v tej športni manifestaciji.
Hrovat B.
Brata Pirih sta tokrat igrala v nasprotnih ekipah. Ker je bil BOR oslabljen jim je še kako prav prišla pomoč našega najboljšega igralca Pirih Antona in to je bilo za naš poraz odločilno.
Obisk slovenskega združenja »BOR« iz
V nedeljo, 30. 5. 1982 smo sprejeli v goste prijatelje — zamejske Slovence in se z njimi pomerili na športnem polju.
Košarkarska sekcija, ki deluje v okviru SŠD Elan, je srečanje razširila tako, da so prišli na račun tudi najmlajši košar-
športnega
Trsta
karji Radovljice — kadeti in pa odbojkarji Elana.
Zmage so tokrat odnesli s seboj gosti, kar pa ne pomeni, da borbe niso bile zanimive in napete vse do zadnjih sekund.
Obisk jim bomo vrnili in tako nadaljevali s tradicijo tovrstnih vezi.	J.	Urbanc
Odbojka za Pokal Maršala Tita
V soboto 22. V. 1982 smo v Begunjah gostili najboljšo ekipo v medobčinski ligi za leto 82 pokal maršala TITA — ekipo Bohinja. Čeprav smo vedeli, da je ekipa izredno dobro uigrana in kvalitetno boljša od nas, smo se zelo potrudili in zaigrali najboljšo tekmo v letošnji sezoni. Po zmagi gostov v prvem setu s 15:13 nato naši
s 15:12 in ekipa Bohinja v tretjem s 15:11 se je v zadnjem odločilnem, vnela srdita borba v kateri pa so boljši gostje, po več kot polurni borbi zmagali s 16:14 in nas tako izločili iz na-daljnega tekmovanja z rezultatom 3:1. Kljub porazu smo zapustili dober vtis in upamo, da se bodo take tekme še ponovile.
Hrovat B.
Kadeti so vodili ogorčeno borbo, rezultat je bil tesen — za točko so zmagali gosti.
Odbojkarji so se pomerili v treh setih, v vseh treh pa so rutinirani gosti bili premočni
Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško
V soboto in nedeljo, 29. in 30. maja je bilo izvedeno Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško za leto 1982. Organizator letošnjega prvenstva je bila Strelska družina Mošnje. Nastopilo je 222 tekmovalcev, od tega 42 žensk in 180 moških iz 26 OOS.
Elanovo moštvo je bilo številčno oslabljeno, kar pa se ni odražalo na rezultatih.
REZULTATI:
A. Ženske do 40 let:
1. Šefman Mariina—LIP
2. Urankar Marija—LIP
3. Mrak Angela— ELAN
4. Lavrič Marija—ELAN 24. Bec Marija—ELAN
Nastopilo je 33 tekmovalk.
II.	Ženske nad 40 let:
1. Jesenšek Vera—ELAN
2. Podlipec Amalija— ELAN
3. Gričar Majda — Veriga
Nastopilo je 9 tekmovalk.
C. Moški do 40 let:
1. Kolarič Peter—Veriga
2. Biček Joža — Obrtniki Rad.
3. Lotrič Franc — Veriga
5. Praprotnik Filip— ELAN
6. Kokalj Rudi—ELAN 14. Kajdiž Milan — ELAN 26. Potočnik Zvone — ELAN 43. Arh Anton — ELAN
60. Vidic Zdravko— ELAN
93. Trdina Srečko— ELAN
94. Dežman Jože — ELAN 101. Cerar Jani — ELAN 116. Šlibar Avgust — ELAN
Osvojeni pokal za 1. mesto — moški - četveroboj
118. Radevič Josip—ELAN 130. Urh Joža — ELAN
Nastopilo je 138 tekmovalcev
I). Moški nad 40 let:
1. Pangerc Silvester—Park
Hotel Bled
2. Knaflič Anton — Veriga
3. Ažman Stanko— LIP Bled
4. Resman Andrej ELAN
6.	Pristave Slavi — ELAN
29. Škofič Florjan— ELAN 36. Jeram Peter—ELAN
Nastopilo je 42 tekmovalcev.
F. Ženske ekipno:
1. ELAN Begunje
2. LIP Bled
3. GP Bohinj
4. ISKRA Lipnica
5. PIT Radovljica
Nastopilo je 9 popolnih ekip.
F. Moški ekipno:
1. VERIGA LESCE
2. ELAN Begunje
3. OBRTNIKI Radovljica
4. LIP Bled
5. FILBO Bohinj
Nastopilo je 16 popolnih ekip.
G. Ekipno skupaj:
1. ELAN Begunje
2. VERIGA Lesce
3. LIP Bled
4. GP Bohinj
5. OBRTNIKI Radovljica
Nastopilo je 26 OOS občine Radovljica.
Kokalj Rudi
Osvojeni pokal za 1. mesto ženske - četveroboj
Novice, novice
—	Nove FIS točke nekaterih smučarjev in smučark (med prvih 50)
Moški — smuk: 15. Meli 6,37, 38. Vesti 14,89
Moški — slalom: 1. Stenmark 0,00, 4, Križaj 6,93, 32. Kuralt 21,36, 41. Cerkovnik 22,32
Moški — veleslalom: 1. Stenmark 0,00, 7. Strel 3,19, 9. Kri-
ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame
ANE TAVČAR
se zahvaljujeva vsem za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem polizdelka smuči in nabavnega sektorja za podarjeno cvetje.
Žalujoča hči Valentina z družino in sin Tone z družino
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta
FRANCA ARHA
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujem gasilcem in sodelavcem za finančno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoči sin Franci
(^Razpis
za 1. Najboljšo fotografijo z dopusta za 2. Najboljši članek z dopusta
ZAHVALA Ob smrti drage mame
PLESEC FRANČIŠKE
se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in denarno pomoč od sodelavk iz lakirnice, namesto venca na grob.
Žalujoča hčerka Ela z možem
žaj 5,38, 13. Franko 9,94, 30. Kuralt 15,22, 40. Zeman 18,74
Ženske — slalom: 19. Zavadlav 16,80, 22. Leskovšek 19,84, 31. Dornig 22,81, 40. Jerman 25.30 Ženske — veleslalom:	26.
Leskovšek 15,51, 35. Jerman 19,61
—	V sezoni 1982/83 se v svetovnem tekaškem pokalu predvideva tudi tekmovanje v Sarajevu in sicer 7.—13. 2. 1983 moški 30, 15 km in ženske 5 in 10 km.
INDOK služba Stare Tone
ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta
ZUPAN JOŽETA
se vsem zahvaljujem za izrečeno sožalje, vsem mojstrom in sodelavcem iz nadaljnje in končne delavnice za podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Žalujoči sin Jože z družino
ZAHVALA Ob smrti dragega brata
FILIPA VOVKA
se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in denarno pomoč, sodelavcem »končne« namesto venca na grob.
Žalujoča sestra Milena Resman
ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta
SILVESTRA KOŠIRJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča Telovadnega orodja za venec in izrečena sožalja.
Sin Janez z družino
UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc (Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, /.a katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, št. 421-7-72).