Leto V., 6tev. 3t fzifla oh < z|utraf. _ Stane mesečno 20-— Din M inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: jlikloSiieva cesta št. 16,1. T-jlefoo št. 72. Ljubljana, torek, 6. februarja !92<* Cena S Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: L|ubl|ana, Prešernova ul. it 54. Telet. It. 30. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. t. Celje, Aleksandrova s. Račun pri poštn, čekov zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 4. februarja. Lotogr.il ehod zaupnikov JDS za inbljansko oblast je padel ravno v mnotek zelo važnih dogodkov. V pograda se snuje opozicijonalni blok n 24. t. m. bo zboroval glavni odbor ms da odloči o politiki stranke. , Beograd, februarja, r. Politični po-La ie demokratska akcija proti kle- se Je zadnje dni nahaja pod doj-•kalizmu trčila v radikalsko, ki sknša 1 ^ar- i?tvarjti iz ostankov NSS, NNS in ;KS svoj blok proti — demokratom 1 In končno pod utlsom znanega članka v cSamoupravi« o kraljevih prcrogatl- Vlada se maje VESTI O OSTAVKI MIN. PRED. PAŠIČA. - TEŽKOCE IN ŠPEKULACIJE REŽIMA. - PORAZ VLADE V PARLAMENTARNEM ODBORU koviča, dalje pod dojmom akcije za opo-| zlcljski blok, ki jo radikali hočejo parali-Makih trenotkih je prevažno, da se zlrat! s svoiiml Ponudbami radlčovcam, r,,glas pristašev, da se ob njihovem •siumevanju položaja, zadene prava ®er. Demokratska stranka ni stranka av-loritete, kjer škof končno odloči o ptem. Zato mora toliko bolj pazljivo proučevati nasvete, ki prihajajo iz ši-tokih vrst, kjer se mnogokrat onazuje mirnejše in vslod tega doslednejše ne-[o v ccntrali. Jasno je povsem, kar se je na pred-jonferenci in na zboru slišalo, da je [lavno delo .JDS v Sloveniji in njo iarnvni poziv in naloga napram državi n narodu organiziranje jugo-lovensko orijentiranih n a-;re d n i h sil proti k 1 o r i k a 1 i z-eu. Tako je in tnko mora ostati, dflsi ,» radikali in njihovi pomočniki šo ako silijo, da našo pozornost vežejo inse. Je res tragično, da si družba ljn. ii, ki trdilo, da so napredni, stavlja a živi,jonsko nalogo pobijanje demo-;r3tov. Komu v korist, tega ta gospo-la ne vpraša. Phod zaupnikov je Sel na dnevni «<1 preko teh ljudi. Odobril jc sicer, tar je naČelstvo'-doslej storilo za «nn-Mdni blok t,, a izraženo ie bilo občo uišlienje. da jo dovoli poniriunja in jrošenj. Prosili in za n.iimi letali z opo-uini k pameti ne bomo več.. Kadar se delalo za skupnost, vedno je JDS oorala biti ona. ki je žrtvovala, drugi so samo dobivali. Naša roka je tu. volja za sknpen nastop no sme biti enostranska. Naša pot je ravna, dor hoče z nami, prav: kdor noče, mu ' nomnči. Radikalski blok se voiiče smatra ra lomočnika kleriknlizma. Ljudi pa, ki rani obešajo iz užai ie.nega snmo-jub.in in iz gmotnih razlogov, bo ra-' kalila vrela kakor izprešano limono ni sebe, čim bo to kazalo. vseh teh zadevah je bilo opaziti, je takoivann »dežela«, to so: zaup-i izven Ljubljane mnogo ostreje aznoložena, kakor vodstvo samo. Oni ibČutijo razpoložljivost radikalskega :Ioka gg. Ravniharja in Pnclia še bolj n so zato ogorčeni do skrajnosti ter aiitevajo. da se radikalsko pomočnike »vsem izloči. Vemo pa tudi, da so itega mnenja v tem pogledu zlasti tu-mnogi pristaši SKS na deželi, ki »to zapuščajo ljubljansko vodstvo K S. Tudi o opozicijskem bloku jo bilo ovora. Poudarjalo se je. da njegova norebitna ustanovitev pomeni samo "frlamentarno tehnično formacijo s Sijem rušenja vlade in natančno na-letega dela v parlamentu. Pa tudi to možno le, dokler so ne zahteva ka-ft žrtev principijelne narave, Even-"aini klerikalni vstop v tnko parla-entamo formacijo se mora smatrati novo odlaganje njihovega v t n n o m i stičnega programa, Raztin ciljev v parlamentu more-Jtna taktična skupnost zoper izrodke tkalske vladavino dnignga ne za- vah. Olede opozicijskega bloka radikal-ske novine lansirajo vesti o tem, daje Radič na Dunaju pooblastil dr. Lorkovl-ča, da se v Beogradu pogaja i z demokrati i z radikali ter Izbere situacijo, ki bi za federalističen blok bila povoljnejša. Radič Je, glasom te vesti. Izročil dr. Lor-kovlču točne pogoje, tako za eventualni sporazum z radikali kakor obenem za eventualno sodelovanje v opozicijskctn bloku In za odhod radlčcvsklh poslanccv v Beograd. Dopoldne se ie raznesla vest, da se Ic min. predsednik Pašič odločil za demist-lo in scnzacilonalna verzila le trdila, da le demtsiio tudi žc podal. Radikali so seveda vse demantirall, značilno pa le, da se navzlic temu vzdržuje govorica o pred stolečl krizi. Delsfto le, da Pašič žc več dni ne priliala Iz svolega stanovania. To se razlaga s tem, da se čuti po italilan-sitem potovanju vrlo utrulcniga. Trdi sa pa tudi, da le zopet enkrat politično zbolel. Vladino stališče ie v zadnjih dneh postalo posebno težko. Obtožba proti drju Markoviču stavlja radikalsko stranko pred alternativo, da so otvorjeno zavzame zanj in riskira opasen spor z grupo posl. Rankoviča, ki grozi v tem slučaju z Izstopom. Ako pa pusti radikalska stranka drja Markoviča pasti so komplikacije neizogibne. Vrhu tega sc v političnih krogih zatrjuje, da afera radi članka v Samoupravi o prcrogatlvah krone med vladarjem in min. predsednikom šc nI razčiščena. Današnji poraz vlade pri razpravi zakona o ccntralnl upravi je položaj še poostril. Ni dvoma o tem, da Pašič pripravila demisiio, ker hoče izzvati odločitev vlade prej nego zadobi opozicijonalni blok trdnejše oblike In dokler ima vlada še trumfe ncratlficirunega sporazuma z Italijo ter nedovršenega proračuna v rokah, s katerimi upa Pašič doseči ponovno po- veritev j pooblastilom za razpust ln nove volitve. Beograd, 4. februarja, r. Danes dopoldne je imela sejo sekcija zakonodajnega odbora za proučovanje načrta zakona o centrnlni upravi. Po vladnem načrtu bi imela ostati vsa ministrstva razen ministrstva za soc. politiko, za agrar no reformo in za izenačonje zakonov. Vrhovna uprava bi bila torej razdejena v 14 resortov. O tem predlogu se je vršila zelo živahna razprava, katere sla so posebno udeležila minisler za izenačenje zakonov Marko Trifkovič in posl. Velja Popov ič, braneč predlog vlado. S strani opozicije so pobijali vladni načit zemljoradnik Moskovljevič, demokra'a Kumanudi in Grisogono, musliman B:ih-mon in klerikalec Kremžar. Proti predlogu vlade je nastopil tudi Nemec dr, Hans Mosor. Demokrati, muslimani in klerikalci so predlagali 12 ministrstev, zemljoradniki 9 ministrstev, Nemec Mo-ser pa }e stavil posohen predlog. Pri glasovanju jo vlada ostala v manjšini s potim! glasovi proti šestim glasovom opozicije, s katero je glasova! tudi dr. Mosor. Radikali so bili konsternirani. Min. Trifkovič je skušal reSitl situacijo z zahtevo, da opozicija na seji v sredo predloži formuliram prodloge o sestavi vrhovne upravo, nakar je predsednik naglo zaključil sojo... SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Reograd, 4. februarja, p. Na današnji seji Narodne skupščine je minister za vere dr. Janjič predložil načrt zakona o pravoslavni cerkvi ter načrt zakona o izenačenju muslimanske verske zakonodaje. Po nekaterih kratkih vprašanjih, nn katera jo odgovarjal minisler za notranje stvari, je skupščina prešla na dnevni red: proračunska debata. Govoril je v Imenu zcmljoradnikov Woodrow Wi!son mrtev UMRL JE V NEDELJO. - SOŽALNE IZJAVE VSEGA SVETA. -Wash!ngton, 4. februarja, z. Thomas j Macdonald: «Wilson jo bil človek, ki je Woddrow Wilson, bivši predsednik j jasno razumeval, kako pride Evropa do Zedlnjenih držav lo včeraj, v nedeljo I mira in sigurnosti, človeštvo se bo ved- -«--'—■ .....-• no spominjalo \Vilsoua kot človeka, k! js zanj čutil«. Pariz, 4. februarja, z. Poincare jo brzojavno izrazil svojo sožal.e soprogi Wilsonovi Ameriškim novinarjem v Parizu je Poincare izjavil, da Francija uh bo pozabila, kaj jo Wilson storil za svobodo narodov. zjutraj umrl WashIngton. 4. februarja, z. Po izjavah zdravnikov je VVIIson umrl na arteriosklerozi. Smrtna borba je trajala cclc tri dni. Bolnik Jc silno trpel in nI mogel niti govoriti niti Jesti. 13 ur pred smrtjo je padel v agonijo, Iz katere se nI več prebudil. Predsednik Coolldge ic takoj, ko Je zaznal o Wilsonovl smrti, odredil, da se VVilsonu priredi časten pogreb na državne stroške s sodelovanjem vojske In mornarice. Izdal ie posebno poslanico ameriškemu narodu, v kateri povdarja, med drugim, da je Wtlson povcdcl Ameriko v vojno z Idealizmom, ki ga nI nikoli zapustil. Tako je zagotovil Amorlkl Izredno važen vpliv na zgodovino vsega sveta. Obenem je zboljšal javno mnenje sveta o Ameriki. SOZALJE SEDANJEGA PREDSEDNIKA Washlngton, 4. februarja, z. Takoj ko jo Wil«on umrl. st je napotil picdsednik Coolidge s soprogo v Wil?onovo stanovanje, kjer je žo bilo zbrano na tisoče ljudi. Coolidge je izrazil rodbini svo.e sožalje in jo izjavil, da bo IVilson pokopan z vojaškimi častmi. Kje bo Wilson zakopan, se So no vo. SOZALJE MACDONALDA IN POINCA-REJA. London, 4. februarja, z. Takoj ko je projel poročilo o Wil?onovi smrti, je ministrski predsednik Macdonald izrazil Wilsonovi rodbini in ameriški vladi brzojavno svoje sožalje. V brzojavki pravi SOZALJE NAŠEGA KRALJA IN VLADE Beograd, 4. februarja, r. Povodom smrti \Voodrowa Wilsona jo kralj brzojavno izrazil sožal.e vdovi NVilsouovi, Tudi Pašič. to poslal sožnlno brzojavko v ime nu vlade. ODMEVI V ČASOPISJU. Pariz, 4. februjtrja. >. Pariško časopis-je posvetuje bivšemu predsedniku Zdru ženili držav \Voodrowu Wilsonu vznošo-ne besede. Listi poudarjajo predvsem, da je Wilson postavil v ospredje poravnavo krivice, ki se jo Franciji zgodila lota 1871. s tem, da ji je bila odvzeta Al-zacija Lorena. Večina listov je prepričana, da so bodo nade Wi]»ona v bodočnosti izpolnile. Praga, 4. februarja, j. Ob smrti bivše-ga predsednika \Vilsor,a prinašajo češkoslovaški večerni listi umrlemu tople besede. Zunanji minister dr. Beneš je izjavil nokemu ameriškemu novinarju, da jc bil \Vilson najmarkantnejša oseba novega časa. Wilsonova največja zasluga je bila, da je v onem trenutku zastopal nio-ralično vest človošlva, ko so je zgodilo na njej največjo naBiijo. Rikov Lenina naslednik NOVA RUSKA VLADA. - TROCKIJ KOMISAR ZA VOJNO. , Moskva, 4. februarja, e. Kongres sov. | komisar za zununje posle je člčerin, rt Voja Lazič, ki jo izpolnil ■ je,QV je z£,uijuCII svoje zasedanje t Iz. ! vojno Trocklj, komisar dela in zaščite ves predpoldan. Posebno je kritiziral ra-1 vo^jtv|j0 novih komisarjev. Za Lcnino« j Kamenev, za zunanjo trgovino Krasln. dikalce, da so no brigajo za gospodarsko v naslednika ln predsednika sveta ' želcznlce Rudzutak, pošte in telegraf obnovo sela. Napadal je tudi vlado, da je kom|sarjcv je izvoljen Rikov, ki je bil Smlrnov, finance Sokolnikov, narodno invalide izpustila iz proračuna in bodo Leninova desna roka pri izvedbi nje. 1 gospodarstvo Džerzinsklj. morali čakati na nov budžet, da bodo e nQve ekonomske poUtike (Nep), i --— mogli dobili svoje invalidnine. S tem je bila seja zaključena ter prihodnja določena za jutri dopoldne ob 10. Prva skupna seja opozicije DANES SE VRŠI DRUGI SESTANEK. - BLOKAŠI DEMENTIRAJO VESTI O KOMBINACIJAH Z RADIKALI, RADIKALI NEPRESTANO ŠIRIJO GOVORICE O PREVIDNOSTI KLERIKALCEV IN RADIČEVCEV. Beograd, 4. februarja, p. Danes do« poldne jc dospel v Beograd dr. Spaho in takoj posetil Davidoviča. Obvestil ga je, da je bil zadržan po svojih pri« vatnih poslih ter sc jc nato dalj časa z njim razgovarjal. Po tem razgovoru je imel sestanek z dr. Korošccm. Ob 11. dopoldne se jc vršil v musli« manskem klubu prvi sestanek šefov o< pozicijskih skupin, na katerem sta Ko* rošcc in Spaho oficijclno sporočila sk!c» pc, ki so bili sprejeti v Zagrebu in o katerih sta* Davidoviča že prejo obvc» stila. G. Davidovič jc preciziral stališče dem. stranke, posl. Jovanovič pa nazi» ranjc zcmljoradnikov. Nato sc jo raz« pravljala momentana situacija parlamcn« ta. Zdi sc, da so šefi skupin soglasni v tem, da se opozicijski blok ustvari čim> izključena, ker jc v teh razmerah nc« mogoče, da bi opozicija sestavila vlado, niti tedaj, ako bi od krone dobila man* dat S tem bi akcija opozicijc postala popolnoma dcplasintna. Beograd, 4 februarja, r. Iz radikalskega vira se poroča o pogajanjih za opozicijonalni blok. Sodeč po postopanju klerikalcev stvar ne gre gladko, kakor pred kratkim časom, in sicer radi umikanja klerikalcev, Iti stojijo na stališču, da situacija še ni popolnoma dozorela in da se torej no more šo sprejeti definitivna od-nih krogih sklepa, da klerikalci čakajo ali ne bo morda v političnem razvoju feduie in no more na našem stališču prej. Klcrikalci zanikajo, da bi sc p» boju doma prav nič spremeniti. gajali z radikali; tudi se dementirajo V ostalem se je odobraval boj JDS ! vesti radikalskih listov, da so radikali bper birokratični centralizem doma1 ponudili sporazum Radidu. Prihodnja PRED EVROPSKO KONFERENCO. London, 4. februarja, r. «Daily Tele-graph« javlja, da so med Macdonaldom in Poinearejem vodi stalna korespondenca in to očitno zast.ran sklicanja konference, ki naj hi rošila visoča vprašanja v Evropi. Kakor so doznava, sledi o tem zaključek zaveznikov, čim dospe izve?t- DELO KOMISIJE ZA RAZVRSTITEV IN REDUKCIJO. Beograd, 4. februarja, r. Intermlnlste-rljalna komisija jc danes nadaljevala delo v ministrstvu pravde pod predsedstvom ministra Pcriča. Poročilo o razvr-ščevanju uradnikov v ministrstvu za šume in rudnike sc je sprejelo v celoti. Po jo komisije strokovnjakov, ki proučuje ; dcfinltivncm poročilu se reducira v pod-plačilno sposobnost " Nemčije. Anglija ročju tega ministrstva okoli 2000 uradni-■ • • kov |n nameščencev. Nato se Je vzelo v pretres poročilo iz resurta prometnega ministrstva. Razprava bo pa končana šele v nekaj dneh. ŽELEZNIŠKA KATASTROFA. Wasliingtcn, 4. februarja, c. V Ford-ville sta trčila dva električna vlaka 17 oseb ie ubitih. » stremi, da se evropska konferenca skliče že prej, ker želi, da strokovnjaki neposredno njej priobčijo rezultate svojega dela. S te in v zvezi so Anglija nadeja, da pride istočasno s konferenco tudi do rusko - angleške konference. V londonskih službonih krogih se trd', da bi angleška vlada najraje videla Cičerit;?. kot voditelja rusko delegacije, ki hi prispela v London. Ta konferenca bo tem važnoj-ša, ker je ureditev odnošajov med Anglijo in sovjetsko Rusi;o v ozki zvezi z """" "u IT T 1 obnovo Evropo in regulacijo medzavez- na3topil moment, v katerem bi lih obvez-11 * .T? v. - „„.„„, ,. 1 . , . ničkih dolcrov. Angina se hoče polom ali ne bo moral v političnem razvoju | ..__ „,.,,;,j J,,,. uosti, le ov e bo moral v političnem razvoju aotgov jvngnj* » sprejete v opozicijskem bloku, mag- hčerina poslužiti Zvoze med rusko - an-IratL Zato je v njihovem Interesu, ?''c-ko, »' «vrop^o konferenco \oentj j...; «... _____j. . ,:..,,,' e ruska, treovska misija v Londonu spr>- v prestolnici. Krivdo, da ta tli že "del. s" pripisuje federalistični z.i-|!oiinii Hrvatov in pa avtonomistični ifmagogiii klerikalcev. Bolj in boli "e ukazuje, kako je v okviru ustave mo-ugoditi vsem težnjam po obšir-11,1 samoupravah. Po impozantnem poteku zbnra sapnikov, po samozavesti in odločnosti, _'Jo je pokazal zbor, kakor tudi z '*irnm na da.lekosežne organizatorne 'krene ter jasno, reupogljivo in vztra.i-10 silo. ki hrez oklevanja sistematiS->o deluje na roalizacili programa ju-toslovenskn demekraeiio, ni dvoma, [a prihajajo za jnsroslovensko deino-;ratsko stranko v Slovenlii ča.si zma-ovjtega razmaha. Okoli nje se bo •tiralo vse, kar čuti demokratsko, na-!l,lonalno in napredno. SPORAZUM Z ITATlio PRED NARODNO -SKUPŠČINO. Reograd, 4. februarja, r. Vlada je Iz- seja opozicijonalnih šefov je določena za jutri dopoldne. Beograd, 4. februarja, n. «Bcogradske Novosti« pišejo: Opozicija z vso akcijo bazira na predpostavki, da bi v slučalu zrušenja radikalne vlade ona sestavila vlado. Pašič s svojo demisijo hočo po« kazati javnosti, da je ta predpostavka da nekaj časa še ne pride do definitivne odločitve, vendar pa bodo pogajanja na daljevali. Beograd, 4. februarja, p. Veliko pozornost v političnih krogih vzbuja dejstvo, da se tako zvana Rankovičeva skupina v ralikalskem klubu odkrilo (zlaga proli dr. Markoviču in Rankovlč sam hočo v parlamentu osebno nastopili proli njemu. Vodstvo kluba mu za ta slučaj grozi z izključitvijo. MEMORANDUM SAVEZA DR 2 A Vi' Sajo, da so njihove zahteve upravičene NIH NAMESCENCEV. in ako bi jim vlada ugodila, bi bilo to komaj 50 odstotkov njihove predvojno Beograd, 4. februarja, p. Nocoj je pia£c_ imel Savcz državnih uradnikov sejo, na kateri sc je definitivno izdelal memo« randum, katerega uradniki predložijo ministrskemu svetu in narodni skupščini. V tem memorondu se navaja bedno sta= njo uradnikov, ki bi sc imelo izbolišnti z uradniškim zakonom od 1. okt. 1023. EVROPSKO PRIZNANJE SOVJETSKE VLADE? Rim, 4. fohruarja. r. V dlplomatlčnlh krogih se zatrjuje, da bodo primeru Anglije in Italije v zadevi priznanja sov- Uradnlki zahtevajo, da sc draginjsko jetske vlade sledile tudi ostale evropske doklade za umlrovlience podvojijo in države. Najbrže bodo sledile Mussolini- Jevcmu vzgledu, ki ic najprej sklenil trgovinski sporazum In bo nato priznal sovjetsko vlado tudi de jure. Jugoslovcn- je ruska trgovska mhija v Londonu sporočila angleški vlnrli zaključek sovjetske vlade, da .je Rusija pripravljena z vsemi silami sodelovati na gospodarskem razvoju in konsolidiranju Evrope. ODSTOP VENIZELOSA. Atene, 4. februarja, j. Zdravniki ?o na-svetovali ministrskemu predsedniku Ve-nizclosu, da vsled svojega zdravstvenega stanja poda demisijo, čeprav ni no-varnosti. da se njegovi srčni napadi povrnejo. Knphandaris je dobil nalog, so-staviti novo vlado; ako se mn to posro-či, bo Venizelos takoj odstopil. Inozemske borze 4. februarja. CURIH: Beograd 6.75, Ne\v-York 573.50 London 24.87, Pariz 2G.75, Milan 25.07, Praga 10.075, Budimpešta 0.02, Bukarešta 2.07, Sofija 4.15, Dunaj 0.008125. TRST: Beograd 20.75 do 20.95, 1'uria 100.50 do 107, London 08.80 do C0.10, New-! York 22.80 do 22.90 Praga 0(1 do 80.50, | Dunaj 0X82 do 0.0325, dinarji 20.75 dn ! 26.95, službeni lečaj zlaie lire 441.129. DUNAJ: Devize: Beograd 838 do 812, Berlin 15.00 do 10.50, Budimpešta 2.43 do 2.53, Bukarešta 3G5 do 307, London 307 tisoč do 3i>8.000, Milan 3105 do 3115, Nov York 70.S35 do 71.185, Pariz.8302 do 3318, Praga 2052 do 2003, Polija 506 do 510, Curih 12.375 do 12.425; Talute: dolarji 70.6B0 do 70.8G0, lire 3100 do 3120, dinarji 833 do S89; efekti (v tisočih): Hrvatska da se od 1. okt. 1923 kot dneva, ko jc —v , .u ,„,„„„ , ,, ,„ , ,v stopil uradniški zakon v veliavo poleg 'oŠikT državnT tlškaViirickst" vseh 'kon- novih p!°č izplačejo uradnikom dose. enclj in nrotnkolnv nndntcinlh ?7 hi danje draginjske doklade s to korektu« ska vlada sc baje že pogaja s poslani- . , . .„„_„., luarja v Rimu ter Jih nafbržTta teden ' da sc omoienlm državnim nameščen | kom Krepovsklm o priznanju sovjetske ske_ družbe P™vlco kabolnle^(prometa "oči narodni skupščini. Parlamentarna hipotekama 72, Jug".-hivenska 123, Sara-„ j Jevska pivovarna 1480, Jesenlco 23»), Ze. ODGODITEV PODPISA RUSKO-1 nlcn 10()O> Cutmann 1400, Slaveks 090. ITALIJANSKE POGODBE. ! Trbovlje 68ii. Rim, 4. februarja, j. Kljub oflcijelnlm; PRAGA: Beograd 41.25, Duniij 4.81, napovedim ilalijniisko-rusko-trgovska po-! Berlin 8.20, Rim 152.875, Budimpešta 1"1 ©fi godba še ni bila podpisana. Kratka voet Pariz 163.Č0, London 150.425, New-York »Agencije Slep'inub poroča o tem: 'i zahvalno brzojavko v pozdrav g. kurski dobiček da konccsije klerikalcem, Svefozarju Pribičeviču. Predsednik gosp. D a v i d o v i d se je z brzojavko gosp. dr. Žerjavu Sprejet, z viharnim navdušenjem j zahvalil za pozdrave'demokratskih za- tvori predsednik dr. Gregor Žerjavi upnikov, zbor s pozdravnim nagovorom | Prisilo jo razen tega Še več dru- gih pismenih in brzojavnih pozdravov, mod njimi iz Zagreba, Sarajeva, Splita, Ptuja itd. Zlasti brzojavne pozdravke predsedniška v Beogradu in posl. Prilnčevi-ča so bile sprejete z velikim odobravanjem. Živahno pozdravljen je nato pozdravil zbor predsednik mariborske oblastno organizacijo JDS Govor dr. Žerjava Otvorivši zhor je dr. Žerjav predvsem konštatiral ogromno udeležbi nad 1000 zaupnikov. Pozdravlja vrle Votranjeo, dobro organizirano Gor"nj-iko, pa tudi Dolenjska že vstaja. Ljub-'jana se bo letos vrnila v jngostoven--ki tabor. Pozdravlja zlasti podpredsednika gosp. Josipa Turka, ki je cljub bolezni prišel vršit svojo dolžnost. (Živahno pritrjevanje.) Govornik nadaljeval: DR. FRAN LIPOLD. pomaga preganjati državotvorne elemente, popušča Nemcem In Turkom tam, kjer naravnost reže v narodno meso. Z radikali se da danes gliiiatl za vse. Pod njiini sc ic razpasla najsramotnej-ša korupcija, ki io večinoma pokriva partizanski piašč. Strup korupcijo razjeda cclo naše javno življenje, pljuska žc v najskiitejše kotičke javne uprave. Zdrava administracija bi na mah razbila separatistično fronto, ugonobila federalistične In avtonomistične demagogije. Tu nosijo popolno soodgovornost tudl vsi tisti radikalski voditelji kl sc danes obupno sprašujejo, kam bo to vedlo. S popolnim nerazumevanjem problema so dopu- Cast mi je pozdravili tako veličasten stili da Je stranka do temelja pokvarila zbor zaupnikov demokratske stranko iz činovniški zakon ki jc Izhodišče vsake državnega jedlnstva. Ona nI naša v vsaki njeni točki, saj Jc delo kompromisa In marsikatera srčna želja Jugoslov. demokracije je v njej ostala neizpolnjena. Toda nI mobro vemo, da narod ne moro živeti od državno- pravnlh gesel In da Jc že skrajni čas, da se od revizl-jonlstlčnlh fraz In bojev za teorije preide k praktičnemu delu. Ako bl bila radikalska stranka to, kar predpisuje ustava, izvedla, bl se bilo že davno pokazalo kako nepotrebni so federalistični In avtonoml-stičnl programi. Naša ustava nI centralistična kakor se jI po krivem očita. Ml danes ječlmo pod birokratskim centralizmom radikalskcga režima, predvsem zato ker Jc ustava v bistvenih točkah ostala na papirju. Nasprotno je v okviru ustave izpeljiva najširša decentralizacija in dekonccntraclja. Danes je ljudstvo nezadovoljno, ker mora za vsak mostiček, za vsako cesto, za vsako posteljo v bolnici, za vse male In večje potrebščine svojega kraja čakati na državni budžet, hoditi k ministrom. Izvedimo samoupravo pa se bo takoj pokazalo, da v svrho odprave splošnih tegob nič nc potrebujemo parlamenta v Ljubljani, dajte domačim uradom zlasti v gospodarskih zadevah širšo kompetcnco, pa bodo klerikalci zaman pridigali, da mora mesto velikega župana sedeti na Bleiwclsovl cesti klerikalni min. predsednik z 20 klerikalnimi ministri. Odobravamo, da je JDS znova povzela Inlcijatlvo za uvedbo čim širših samouprav In Marinkovičev načrt je tako širokogruden, da mu niti avtonoinlsti ne morejo prigovarjati. Lc to trdijo, da Je revlzijonlstlčcn. Ml smo pa baš nasprotnega mnenja In pravimo da jc izved Ijiv v okviru današnje ustave. Primimo se dela, pa se bo pokazalo, da Imamo mi prav. Tudl ml slovenski demokrati srno z vnemo pripravljeni sodelovati in naše načelstvo je žc pripravilo konkretne predloge, da se principi Marlnkovičevcga programa unesejo v zakonski načrt, ki ga bo treba Izdelati. Ml v ostalem znamo, zakaj SLS odklanja vsak trezen predlog. Saj dobro vemo, kaj ic bistvo klerikalne politike. 7. odkritim klerikalnim programom v Jugoslaviji nc gre več. Ob prevratu so Instinktivno prekrstili svoje nekdanje • katoliške, zavode z nacijonalnlmi imeni. To nI pomagalo. Klerikalizem Je propadal. Zato sc je lotil druge taktike: postal je voditelj nezadovoljnih toda nc za to, da Jim izvojuje izboljšanje, da jih s pametno politiko popelje iz razočaranj, v atmosfero realnih pogledov In uspehov, temveč da jih zadrži v nezadovoljstvu ter priklene k svojemu rimskemu vozu. Dr-žavnopravni boj klerikalne stranke jc Ic sredstvo njene ultramontanske politike, kl si ne upa več nastopati z odprtim vl-zirjem. Vse kaže, da široke mase polagoma spregledujejo. Ljudstvo globoko razočarano vidi, da io doba 21 tigrov doba popolne sterilnosti slovenske politike. V kupčijah z radikali so klerikalci dosegli nekaj čisto partizanskih uspehov, udariti so mogli nekaj naprednih ljudi, doseči proste karte in državne podpore le ono izmed . ljubljanske oblasli, lo tem bolj, ker vaši sanacijo naše javne uprave. Z izročitvijo j M 0r,Ct onemogočili imenovanje tega ali Politična akeija je ; Anton Likozar, nadučitelj; Ivan Mohorič, tajnik Tig. obrt. kom.; univ. prof. dr. Josip Plemelj; Josip Reisner, poslanoc; Adolf Ribnlkar, načelnik v p.; Ivan Zakotnlk, župan, Zg. SišV.a. n. NAČELSTVO. Člani načelstva v LJubljani: Sv. Jakob: dr. Ignacij Rular, ravnatelj; Krakovo - Trnovo: dr. Jožo Itohinjoc, I. Močnik, posestnik; Dvorski: dr. Josip Lavrenčifi, odvetnik; Alojzij Potočnik, učitelj; Kolizejski okraj: profesor Josip Breznik, Rudolf Gejer, ključ, mojstor; St Peterski - kolodvorski: Ivan Zupan, ravnatelj; Mirko Urhas, trgoveo in posestnik; Poljanski: dr. Fran Tomin-šek, odvetnik, Ivan Pestotnik, živinozdravnik; Vodmat: Valentin Fortič, mag. urad., Simon Praprotnik, miz. mojster; Sp. Šiška: Nando Tušar, pekovski mojster, Alojzij Lombar, krojaški mojster. Strokovni in stanovski zastopniki: dr. Pavlo Avramovič, zdravnik; 8to;an Bajič, cand. iur.; Alojzij Baša, post. na6. Zidani most; Jožo Bekš, višji davčni upravitelj; Ivan Brioelj, pleskarski mojster; Martin ColariS, posestnik in major v p.; Engelbert Franclietti, brivski mojster; Fran Golob, tovarnar, Vič-Glinco; Miroslav Gregorka, višji žel. revident; T. Jakopič, knjigovez; Fran Kavčič, gostilničar b pos.; Ivan ICersniJ, načelnik kroj. zadruge; Josip Krušič, odb. invalid. udruženja; Evgon Lovšin, ravnatelj; Fran. Medic, tovarnar; Josip Modved, vc-letrgovcc; dr. Makso Pire, odvetnik; Janko Tavzes, poštni uradnik; Riliard To-ry, poslovodja; Valentin Urbančič, kov. mojstor; Stanko Virant, glav. urednik «Jutra«; Janko Žagar, metteur. Člani načelstva Izven Ljubljane: Ljubljanska okolica: Vič: Joločnlk, trgovec; Zapuže: Fran šuštoršič, gost. in pos.; Vrhnika: dr. Rafael Ipavec, živinozdravnik; Dev. Marija v Polju: Janko Kuhar, uradnik papirnice. Črnomeljskl okraj: Karel MSllor, trgovec in pos., Črnomelj. Kočevski okraj: dr. A. Schiffrcr, zdrav nik, Ribnica. Kamniški okraj: dr. Rihard Karba, lekarnar in župan, Kamnik; dr. Ivo Poto-kar, odvetniški kandidat, Radomlje. Litijski okraj: Ferdo Poljšak, uradnik, Trb. dr. Zagorje ob Savi; Alojzij Turk, trgovec Višnja gora. Krški okraj: Josip Pfolfor, župan in pos,, Krško. Brežiški okraj: dr. Josip Zdolšek, župan, Brežice. Laški okraj: Josip Goropevšok, gostilničar in posestnik, Trbovlje. Radovljiški okraj: Leo Pibrovc, učitelj Jesenice; Fran Jaklič, šolski vodja v p., Radovljica; Josip Ambrožič, tov. za gredlje, Ljubno. Logaški okraj: Fran Tavzes, notar, Gor. Logatec; Fran Pavlovič, uradnik, Rakek. Novomeški okraj: šol. sv. Ferdo Sei-del, prof. v p., Novo mesto. Kranjski okraj: Lončar Ivan, župan v Tržiču; dr. Fran Jerala, odvetnik, Škofja Loka. in. IZVRŠILNI ODBOB. Člani izvršilnega odbora JDS.: LJUBLJANA: Vinico Janežič, poštni kontr.; Peter šterk, trgovec; Joško Jereb; Janko Stupica, trgovec; Mirko Fegic, učitelj; Franc Poljšak, mag. uradnik; Josip Toni, mesar; Emil More, tovarnar; Franc Pišek, žel. v p.; Ivan Povšek, orož. str. v p.; Martin Brišnlk, zasebni učitelj; Ignac Vehar, miz. moj.; Karol Kalin, pos.; Rudolf Mlakar, trgovec; Ivan Simončlč, trgovec; Janko Grašič, žel. usl.; Anton Merlak, stavbeni polir; Fran Ks. Stare, slikar ln posestnik. RADOVLJIŠKI OKRAJ: Lovro Humer, rest., Jesenice; Janko Ravnik, delavec, Jesouice; Josip Pernuš, zal. piva, Lesce; Herman Tome, župan, Bled; Jakob Spioar, tajnik pos., Radovljica; Fran Arh, pos., Srednja vas 66; Mijo Grobotnek, trg. in pos., Boh. Bistrica; Niko Prestor, učitelj. Kranjska gora; Fran Vovk, pos., Podnart; Jože Gogala, pos., Kova vas pri Lcscab; Fran Kovač, tovarnar, Zgoše-Begunje; Ivan Potrlč, trgovec, Bled; Janko Baraga, nadučitelj, Kor. Bela. KRANJSKI OKRAJ: Rlcl Mayr, tovarnar, Kranj; dr. Bena Sabothy, odvetnik, Kranj; Fran Sire, Irg., Kranj; Janko Sajo-vlc, trg., Kranj; Anion MarkelJ, sedlarski mojster, Tržič; Anion Jerman, tov. moj., Tržič; Ivan Mokorel, fev. moj., Bistrica pri Tržiču; Peter Kristan, pos., Ziganja vas pri Tržiču; MllineJ Luznar, uradnik. Skofia Loka: Anton Cesnnr. no.. ni vlak, mnogi pa so se kot zastopnl-l štev. Vsi so ponesli 6eboj Iz Ljubljane ki domačih kulturnih organizacij ude- oplodeno zavest svobode, bratstva, ležili zborovanja Zvoze kulturnih Aru-1 zvestobe za zvostobo. Novo predsedstvo, načelstvo in izvršilni odbor JDS za ljubljansko oblast Zabnica; Ilumbert Culearl, lesni trgovoc, Stara Loka; Josip Lapajne, nadučitelj, Cerklje pri Kranju: Prane Vidmar, pos., Železniki; Tomaž Kovačič, delavec, Stra-žišče; Antou Križnar, trgovec, Strnžišče pri Kranju; Frauc Gartner, pos., Ccš-njlca p. Selce. LJUBLJANSKA OKOLICA: Fran Kav-! čl«, naduč. v p., Dev. M. v Polju; Josip: Hromeč, kov. mojster, Vovčo; Alojzij Ja-1 vornik, pos., Škofljica; Slavko Sublc, post' nnč, Medvode; Ivan Matjan, pos., Vižmar-! Je; Jakob Kolenc, pos.; Jernej Glavič, pos., gulca-Dobrava; Anton Bohinc, lesni trgovec, Svetje; inž. GJIderer, oskrbnik, Zelimlje; dr. Franc Sabec, zdravnik, Vrhnika; Jožo Tomaž, poštni čin., Zgornja Šiška 41; Antou Navlk, trg. bi pos., Stp-panja vas; Anton Drašler, pos., Borovnico; Alojzij Berlič, pos., Zapužo; Mihael Zrimc, pos., Ig-Sludenec; Janez Slrubelj, pos., Grosuplje; Fran Čuk, učitelj, Kopanj p. Grosuplje; Andrej Leben, pos., Babna gorica p. Polhov Gradec; Franu B.-- dek, pos, Slivnica p. Grosuplje. LOGAŠKI OKRAJ: Ivan Rihar, pos., Zg. Logrdec; Anton de Gleria, trg. bi pos., Dol. Logatec; Slavko Smole, pos., Dol. Logatcc; Valentin Doljafe, učitelj, Hotederšiea; Josip Ivastellc, l.ovač, Cirk-nica; Jaka Odrine, gost. in trg., Grahovo; Ivan Benčina, pos. Stari trg; Ivun Zaje, čevljar, Dobračeva vas p. Ziri; Vinko Demšar, mesar ln gost., Stara vas p. Ziri; j Resolucije zbora zaupnikov Iv:in Marinko, pos, Kalce; Rudolf Schoss, I podur, Unec-Rakek; Franc Kiauta, gost. in pos., Dol. Planina; Frano Homovcc, gosi, Cirknica; Ivan Sušteršlč, nadučitelj, Clrknica. KOČEVSKI OKRAJ: Dr. Vilko Mavrer, notar, Kočevje; Fran Merlak, ravnatelj zavoda za slepe, Kočevje; dr. Josip Luznar, zdravnik, Kočevje; Filip 1'eterlln, trg, ltibnica; Ivan Uurger, trg, Ribnica; Ivan Arko, pos., Ribnica; Franc Ilfiuig-miian. Dol, vos pri Ribnici; Josip Obcr-star, lov. in pos, Sodražica; Evgen Ivane, trg, Sodražica; Fran Fajdiga, pos, Sodražica; Ivun Rus, st. tovarnar, Loški potok; Ferdo \Vigele, nadučitelj, Loški potok. NOVOMEŠKI OKRAJ: LJudevit Kalči«, u, r. bolnice, Novo meslo; Edmund Kaste-lic, trg. Novo mesto; Kari Blelweis, notar. Novo meslo; Amand Skcrlj, ravnatelj, Novo mesto; Jože Malko pos, Gotna vas pri Novem mestu; Kari Rozman, pos. Novo meslo; Anion Carll, notar, Zužem-perk; Dragotln Gregorc, nadučitelj, Toplico pri Novem mestu; Rudolf Falesliinl, pos. Straža pri Novem mestu. BREŽIŠKI OKRA^: Dr. LjudevU Sti-ker, odvetnik, Brežice; Josip Boecio, trg, Brežice; Josip Holy, brivski mojster, Brežice; Fran Ušlakar, notar, Sevnica; Maksim Sribar, živinozdravnik, Sevnica; Blaž Jeričejt, trgovcc, Rajhenburg; Bogdan Zobenica, zel. ur, Rajhenburg. LAŠKI OKRAJ: Aulon Gnus, šol. ravnatelj, Dol. p. Hrastniku; dr. Fran Roš, župan, Laško; Miloš Roš, učitelj, Hrastnik; Robert Plavšak, učitelj, Trbovlje; Alojzij Stravs, paznik, Trbovlje; Fran Osolln, trg. Laško; Rudolf Mejak, post. nač. Rimske Toplice; Avgust Drukar, notar, Laško; Franc Guček, ključavničar, Trbovlje; Avgust Dolinšek, pos. in gost. Dol; Fran Feštajn, rud. podur, Trbovlje-Vode; Jurij Ferene, stavbeni mojster, Trbovlje. ČltNOMELJSKI OKRAJ: Franjo Kri-sper, notar, Črnomelj; Anton Sever, trg, Semič; Kourad Barle, nadučitelj; Franc Vinkšelj, trg, Gradac; Albin Kocjan, pos., Dragatuš; Julij Mazele, trg, Gradac; Fran Lovšin nadučitelj, Vinica. LITIJSKI OKRAJ: Ognjeslav Fincin-ger, kov. mojster, Šmartuo pri Liliji; Mihi Debeljak, nadučitelj, Šmartno pri Litiji; Franc Kolbe, poštar, Litija; Ignac Fabjan, krojač. Višnja gora; Fran Hace, trg in pos, SUčna-St. Vid; Kari Korbar, gost. in pos, Zagorje ob Savi; Janko Levstik, nadučitelj, Zagorje ob Savi; Ivan Prosenc, rud. podur. Loke pri Zagorju; Frnnc Mo'ar, pos., Kresnice pri Liliji; Anton Tomelj, sedlarski moj, Izlake pri Zagorju. | KRŠKI OKRJ: Ivan Pungerčič, pos, ' Bučka; dr. Tomo Romih, ravnatelj v p. Krško; Franc Rendla, davč. nad upr. Krško; R. Engolsberger, trg. ln pos. Krško; Ivan Benedičič, nadučitelj, Mirna; dr. Albin Češark, zasebni uradnik,umlm dr. Albin Češark, zdravnik, Mokrouog; | Franc Anders, zasebni uradnik, St, Janž; Jo2e Činkole, pos, Dobruška vas pri Sko-cijanu; Martin Nečimnr, pos. Raka; Franc Lukek, čevljarski mojster, St Rupert; Nace Krbin, pos. in gost, Mihovca, St Jernej; Ivo Pečnik. nadučitelj, Svibno; Pavel Zupet, pos, Skocijan pri Mokronogu; Ivan Kovačič, mlinar, Krška vas. | KAMNIŠKI OKRAJ: Frane Homer, zidarski mojster, Kamnik; Jože Mesec, kanelist, Kamnik; Anton Skok, župan in P os, Domžale; Andrej Slokar, trgoveo, | Domžale;' Ivan Kuhar, pos. in župan, Dob; Ivan Maličič, trgovec in posestnik, Dob; F. Arbi, pečar, Lukovica; Anion Gnnsk, nndučitelj, Krašnja; Franc Beu-kovič, pos, Blagovica; Janko Toman, nadučitelj in pos, Moravče; Valenlin Gro-gorc, pos. In gost, Mengeš; Pavel Toto-kar, trg, Radomlje; F. Jerman, kovač, i :V.r,irea; Franc Pav?ur, /r.os. ^n gosiihiifar. Šmartno v Tuhiniu. I, PROTEST Z OZIROM NA 6PO. RAZUM Z ITALIJO. Zbor zaupnikov JDS. obsoja, da je vlada sklenila sporazum z Italijo, ne da bi predhodno zaslišala mnenje Narodne skupščine. Obžaluje posebno, da vlada v tem sporazumu n! izposlovalu našim neodrešenim rojakom zagotovila, da pre« neha barbarska raznarodovalna politika v Julijski Benečiji, zlasti popolna brez. pravnost našega jezika v uradih in šolah. Zahteva, da so izgradijo na lastnih tleh za našo prekomorsko trgovino po< trebne pristaniške naprave pri Sušaku. Slovenija naj se pa, kakor je bilo pri« likom podpisa nesrečne rapallskc po» godbe slovesno zagotovljeno, zveže z direktno želcznico z morjem. Ta čas pa naj sc Sloveniji s primerno prometno, zlasti pa tarilno politiko omogoči, da bo imela s Sušakora naglo in konkurenčne zveze. Protestira proti temu, da se v trgovski pogodbi z Italijo namerava dovoliti tej državi ekonomsko ekspanzijo v naše kraje. Zlasti odločno ugovarjamo, da bi sa smeli Italijanski prekupci svobodno gibafl v naših krajih, kjer ubijajo do> mačo legalno ln davkoplačujočo trgo« vino. n. ORGANIZACIJSKA IN POLI. TIČNA RESOLUCIJA. Zbor zaupnikov JDS. premotrivši po« iitično situacijo v Sloveniji 1.) poudarja, da se more krepka po« litlčna organizacija naprednih Slovencev ustvariti le na jugoslovcnsko«naeijon.i!« nih, svobodomiselnih in socijalnih na« čelih programa JDS, da se na njem združijo vsi sloji v harmonično delo, ki naj prevede slovenski del naroda v Ju« goslovcnstvo nekvamo že pridobljenim njegovim kulturnim in gospodarskim uspehom, da se v njem in z njim krepko razvije. V radikalsko strujo ne moremo imeti nikakršnoga poverenja, ker nc sloni na načelih, ampak samo na stremljenju po moči. Zlasti pa ker odklanja naše jugo« slovensko mišljenje, brez kojega jc na« rodno edinstvo prazna fraza. Dasl v polni meri ccnimo historične zasluge Srbstva v državi in priznavamo, da ie v moralni njegovi moči ln državni zavesti najkrepkejši steber Jugoslavije, vendar s polnim prepričanjem odklanjamo vele« srbsko konccpeijo naše državo. Le čc sc nacijonalna zavest Srbov, Hrvatov in Slovencev razvije v .lugoslovcnstvo, če bomo vsi za narodno edinstvo nc samo v besedah, ampak tudi v dejanju, v žrtvah, v državnih ugodnostih in brc menih, skratka prožeti duha cnakovc ljavnosti vseh plemen v vsem javnem življenju, potem bo Izginil separatistični strah pred narodnim cdlnstvom, kl nc \ bo več prazna beseda, ampak efektivno j dejstvo v vseh pojavih zunanje fn no« tranje politike. Za to naše Ideje smo našli odziv samo v Demokratski stranki Jugoslavije, kojc predsedstvu s tem pošiljamo svoj po« zdrav. Z) S svojim programom o širokih sa« moupravah in dckonccntracijo je Demo« kratski klub po vsem pogodil želje slo« venske demokracije. Ogromna škoda za ves narod jc, da sc v Ustavi predvidene samouprave niso še provodlc. Demokrat« ski klub naj program dekoncentracije Izdela v vseh podrobnostih. Tak pro« gram bo atrakcija in vzflled drugim. 3.) Zbor zaupnikov JDS, smatra, du jo JDS v Sloveniji jedro, krog katerega se morejo vsi nacijonalci in napredni elementi brez raz'ikc stanu politično or< ganlzirati. Zato jih zbor zaupnikov vabi naj v interesu skupnega odpora zoper klcrikallzcm z zaupanjem pristopijo v JDS. 4.) Zbor zaupnikov Izreka zaupanje In zahvalo staremu načc!stvu, zlasti njega predsedniku dr. Žerjavu in mu daje ab« solutorij s pohvalo za vztrajno ddo. Istotako izreka zaupanje poslancu Rcis« nerju in ga prosi, naj izvršuje svoj mandat v korist gospodarskih Interesov Slo« venije in uradniškemu stanu. Novemu njičelstvu pa daje naročilo in pooblastilo da vstrajno dela na skupnem nastopu vseh naprednih struj v Sloveniji. IU. CERKVENOPOT.ITIČNA RFSO« LUCIJA. Z ozirom na potrebno izgradnjo za« konodavstva v zmislu čl. 12. Ustave in bližnja pogajanja za konkordat s Sveto stolico zbor zaupnikov: 1.) zahteva, da sc osigura popolna rav« nopravnost našega jezika v ccrkvi z uvedbo bogoslužja v narodnem jeziku; 2.) da 60 Sv. Stolica opozori, da njena raznarodovalna politika v Julijski Be« ncčlji vzbuja nevarnost za verski mir; 3.) da se v cerkvenopolitlencin zakono« clavstvu zajamči verska svoboda in mir. Uprava ecrkvcnim potrebam 6lu?ečlh zakladov, imetij in dohodkov naj sc iz« roči po demokratičnih načelih voljenim zastopnikom prizadetih vernikov. IV. GOSPODARSKA RESOLUCIJA. Zbor zaupnikov JDS. 1.) usvaja v po'ni meri gospodarski program, ki so ga trgovske in obrtniške komore postavilo na svojem kongresu 27. januarja t. 1. v Zagrebu. Zlasti po« udarja zahtevo ustanovitve Privrcdncga S.ivota v zmislu č!.44. Ustave; 2.) zahteva, da sc nemudoma Narodni skupščini predloži zakon o popolnem iz« enačcnlu direktnih davkov. 3.) poklcr so ta zakon ne prevede, uai sc a) odpravi 30% linearno povišanje dlt rektnih davkov, kl samo poteaclvs postoječe neenakosti in je posebne pri hišnem davku v Sloveniji za pri. zadete naravnost uničujoče breme; b) naj sc direktni davki kontingcntlrajo po davčnih pokrajinah, da sc s tem izloči občutek neenakomernih obrc« mcnltcv, kl jc najhujši protivuik državne zavesti. 4.) Samoupravam uaj so zagotovi fi' mmcijclna samostojnost s tem, da se jim dodele realni davki, do izcuačetija davčnih sistemov pa zlasti ono davkja, ki postoje lo v aotičnih pokrajinah, t, j. v Sloveniji dohodarina ln posebn« trošarine na žganje in vino. 5.) Eksistenčni minimum pri dohodu« rini noj sc zviša na 15.000 Din. 6.) Zakon o taksah jc povsem nestro-kovnjaSko izdelan in je nujno potreben pregleda po strokovnjaški komisiji, ki naj lz njega popravi očivldne pogrcškii in pa pretiranosti, ki bodo pač ubile pro. met, a državi ne bodo nesle nič. 7.) Kuluk naj sc popolnoma odpravi. 8.) Kot najbolj uspešno sredstvo proti draginji se priporoča, da driava vsem produktivnim slojem omogoči delo z dodelitvijo čim cenejšega kredita. Misel da se osnujejo z drž. p imočjo zavodi za kredit obrtnikom ln kmetom, pozdrav« Ijamo. Samo zahtevamo, da se organizacija provedc tako, da bo kredit izdaten, uprava pa okretna in nepristranska in da bodo naše oblasti, ki so gospodarsko močno razvite, temu primerno uvaže-vunc. Narodna banka naj deluje povsod na poccnitev kreditov. 9.) Da sc regulira dotok tujega ka« pitala, nc da bi pri tem trpela naša go« spodarska neodvisnost, naj vlada poleg zakonov za pospeševanje industrijo in obrti predloži zakonske določbe o var< stvu naeijonalne posesti. V. RESOLUCIJA O LIKVIDACIJI IZREDNIH VOJNIH IN POVOJNIH MER. Ker se gospodarske razmere pomalcin ustaljujejo, zahteva zaupniški zbor JDS, da vlada likvidira razne vsled vojnih in povojnih težav nastale probleme* 1.) Predvsem zahtevamo, da se reši invalidsko vprašanje v zmislu zakon« skega načrta, ki ga je 1. dcccmhra 1922. predložil Narodni skupščini tedanji mi« nister za soc. politiko dr. Žerjav. 2.) Vprašanje agrarne reforme se ne more vci} dalj zavlačevati, ker negotovo stanje ogromno škoduje, ampak se mor* rešiti v zmislu določb Ustave. 3.) Država naj konečno resi vprašanje vojnih posojil, kjer se mora na vsak na« čin ozirati na nedolžno prizadete za« vode, ustanove in mladoletnike. Po mi« rovni pogodbi prevzeti dolgovi a. o. motu arhijc sc morajo redno priznati z iz« plačilom zaostalih anuitet. 4.) Onim, ki so oškodovani vsled raz« ličnosti konverzije kronskih terjatev in zadržanja pologov v inozemstvu, v ko« likor sc ni dosegla njih zaščita v mednarodnih pogodbah, gre primerna od« škodnina. 5.) Vlada naj skliče komisijo gospo« darskih strokovnjakov, da izdelajo za« konski načrt za likvidacijo vseh vojuih in povojnih izrednih odredb in pred« lagajo za prehod potrebne akcije držav« In drugih činltcljcv. 6.) Potrebna je tudi likvidacija vojnih škod, rckvizicij in dajatev v prečanskih krajih. Pri tem naj se v polni meri upošteva tudi one naše državljane, ki sc utrpc'i vojno škodo na ozemlju današnje Italije. V svrho zadovoljivo rešitv« tega vprašanja, naj naša vlada to zadevo spravi na razgovor oh priliki trgovskih pogajanj s kralj. Italijo Želimo, da sc vojne škode v starih granicah poravnajo, a v interesu uravnoteženja bud-žeta, ki mora biti sposoben, da nase vzame regulacijo prejemkov državnih uslužbencev, kakor tudi, da se odpravi državni ideji tako opasen občutek, da ena pokrajina nosi preveč bremena za drugo, je, da se likvidacija celokupno vojne škode v starih granicah izvrši po« sebnim računom in enkrat za vselej po» krije izrednim potom. VI. RESOLUCIJA V KORIST JAVNIH NAMEŠČENCEV. Zbor zaupnikov 1.) Izreka svoje nezadovoljstvo, da sfl jc po koalicijski vladi izdelani zakon o civilnih činovnikih in ostalih državnih nameščencih po radikalski vladi skvaril v bistvenih točkah. Zahteva revizijo tega zakona ln njemu sledečo razvrstit« vene naredbe ter čimprejšnjo vzprejetje modernih pragmatik za ostale panogo državnih nameščencev, zlasti tudi za že« lezničarje; 2.) zahteva, da se v imenovanem za< komi uvedene temeljne plače s pritikli« nami nomudoma izplačajo računši od 1. oktobra 1923, kakor veleva njegov elen 249. Obenem zahtova, da se od« pravi neenako postopanje z upokojenci in se jim priznajo enake temeljno pokoj« ninc v vsej državi, drnginjsko doklad« pa, da se izenačijo z aktivnimi; 3.) zahteva, da vlada, uvažujč, ko jo naša valuta že dalj časa ustaljena, izda novo uredbo o draglnjskih dokladah, ki bo stnvPa javno namešeenstvo glede no« tranje izdatnosti prejemkov na pred« vojno stanje. Smatra, da so sedaj uve< deni davki In davščino ob pravilnem, enakomernem izterjevanju v vsej državi, tudi čc se odpravijo najnovejše preti« ranostl, zlasti ako sc uvede pošteno go« spodarstvo in štednja, zadostni, da rl( pokrijejo za to rcculaelio notrebne) Bvote. Pripravljeni pa smo zagovarjati vsako res le za ta namen sklenjeno pra« vično na vse dele države razdeljeno breme,, ki bi spravilo z dnevnega reda sramotno bedo javnih nameščencev; 4.) glede redukcij protestiramo proti Strankarstvu, s katerim se jih izvaja, in proti ukinjenju produktivnih in koristnih naprav in zavodov, zlasti zn pospeševanje našega gospodarstva. Nuj bi sc takoj sprovedio samouprave, kjer bi sc moglo velik del nedolžno uničenih eksistcnc za* poslitl; 5.) zahteva, da demokratska stranka ob vsaki novi politični kombinaciji stavi za predpogoj ureditev gmotnega pro» blema javnih namcščcnccv. VII. RESOLUCIJA ZOPER ZLORABO JAVNE OBLASTI V STRANKARSKE ALI KORUPTNE SVRHE. Žalostni pojavi korupcije v državni upravi kategorično zahtevajo, da sc ob. enem z rcgulacljo prejemkov javnih namcščcnccv s posebnim zakonom proti korupciji zaostrijo pogoji dejanskega stanu zločina zlorabe javne oblasti, pod* kupovanja in sprejemanja poklonov od strani javnih funkcijonarjev in uvedejo najtežje kazni. Tozadevna obsodba po rednih sodnljah naj se vrši tudi na za« sebno obtožbo. V Izvrševanje načela v čl. 107. Ustave naj se predloži zakon, po kojem sc na javno in zasebno obtožbo s strogimi za« pornimi kaznimi kaznujo po sodniji vsaka zlouporaba oblasti javnih državnih In samoupravnih namcščcnccv v partij« ske svrhe kakor tudi vplivanje starešin na podrejene uslužbene. Istotako naj se predložc zakoni, s ka države In javnih teles ln njihovih name« ščcnccv za vsako nezakonito postopanje v zmislu čl. 18. Ustave. S tem zakonom nnj se odredi tudi de. janski, stan in stroga kazen za zlorabo vero v zmislu čl. 12. Ustave. VIII. SOCIJALNO,POLITIČNA RE. SOLUCIJA. Zbor zaupnikov JDS. 1.) ugovarja razpustu ministrstva za socijalno politiko, oziroma v skrajnem slučaju naj se kot cclota združi z mini« strstvom za narodno zdravje; 2.) zahteva, da vlada in dotične avto« nomne uprave energično pritisnejo na čim največjo štednjo in zmanjšanje režij v socijuIno«zavarovalnih zavodih, po, sebno v »Srcdišnjcm uradu za zavaro« vanje delavcev v Zagrebu« in «Pokojnin« skem zavodu v Ljubljani«, in predloži na podlagi doseženih izkušenj potrebno no« velo socijalno»zavarovalnih zakonov. 3.) protestira odločno proti temu, da hoče vlada vendar enkrat začete štcdil« ne odredbe ljubljanskega ln zagrebške« ga ravnateljstva zavarovalnega zavoda iz strankarske mržnje preprečiti in z razpustom ravnateljstva odvzeti še po« slednji ostanek kontrole interesiranih krogov. Zahteva, da se nemudoma'r.iz> pišejo volitve ruvnnteljstev središnjegn in okrožnega urada za zavarovanje d » lavccv. IX. RESOLUCIJA O KMETIJSKI DRUŽBI. Zbor zaupnikov JDS protestira proti mešanju vlade v samoupravo »Kmetij« ske družbe«, ki jo skuša umetno spra> viti v klerikalne roke. Zahtevamo, da sc terimi sc ustanove pogoji in predpiše brez odloga skliče občui zbor »Kmetij«-postopek za odškodninsko odgovornost i ske družbe«. Poročilo tajništva JDS na zboru zaupnikov Na predseslanku delegatov JDS. za I Odsek privatnih nameščencev. ljubljansko oblast v soboto je glavul1 Privatni nameščenci linajo v našem tnj strankin tajnik dr. Rapd podal nastopno ništvu samostojen strokovni odsek, ki ga podrobno poročilo organizacijskega dela: Ako pristopimo k preglednemu poročilu o delovanju demokratske stranke v vodi poseben tajnik. Provovarstvenl odsek. Vsi ti odseki pa se poslužujejo cPravo- Jjubljanski oblasti za poslovno dobo od varstvenega oddelkn», ki ima nalogo, da 7. julija 1022. dalje, potem moramo naj- pomaga tlanom( ki 80 [)rjšli rndi striin)lnr. prej omenjati vse odseke, ki skupno ; ,llte pripndnosli v nepriliko in pa, da na-ustvarjajo harmonično zaokroženo celoto | 5im prij„|eljem nudi pomoč pri sestavi in tvorijo celokupno delovanje našega tajništva. Organizatorni odsek smatram za os, okoli koje se suče vse delovnnje ostalih odsekov, zato ga ome-njrm najprej. Na podlagi zadnjega izida volitev v marcu si je odsek stavil program dela, ki uaj obstoja predvsem v sistematičnem udejstvovanju po deželi. — Ako omenjam tehnično plat, je navesti suhoparne Številke o korespondenci, ki pa • me zase vendar jasno pričajo o nnšerti delu. Skupno je bilo sprejetih in odposlanih 17.312 dopisov. V veliki meri spadajo med odposlane dopisa pozivi in navodila k organizaciji ler rešitve Intervencij. Uspeh intenzivnega dela centrale se kaže v naraščajočem zanimanju podeželskih krajevnih organizacij, ki so poslale pravo jedro demokratske stranke. Duh tavanja in iskanja, ki je moril in držal la-tenlne sile nnprednjakov po deželi vsa leta po vojni, razen morda par hipov za ...... ' , pokazali v . Preobrata Izginja In pušča rodovitna 'volllvah na tla treznemu delu. Odsek si je stavil za | glavno nalogo doseči osnovanje orgnni- prošenj, pritožb in končno, da znnje na pristojnih mestih intervenira v kolikor je uspeh rešitve zavisen od Gličnega nastopanja. Da točno orišem njegovo delovanje naj navedem ekshibitno številko vlog v dobi njegovega poslovanja, t. j. od 25. nprila 1923. dnlje: 112. Pri tem niso všteti dopisi za informacijo in odgovore. Politično delo stranko. Cisto politično delo je stranka vršila s prirejanjem sestankov, občnih zborov k. o. in javnih shodov, ki smo jih priredili v vsej poslovni dobi 530, ne vštevši sej ljubljanskega načelsva. ki jih jc bilo troje. O najvažnejših odločitvah je poročalo strankino časopisje, vsled česar podrobnosti na tem mestu izpuščam. Poleg dovolj znanih volilnih bojev de-ccmbra meseca 1022. iu pa murca 1923. je stranka po svojem tajništvu vršila podrobno notranjo delo, čigar sadovi so se i pokazali v zadnjem času pri občinskih Notranjskem. V tem času se Jt Sodelovali smo sporazumno z društvom | so pretresali načine, kako bl se uradnl-za zgradbo drušivcuih domov ln pomagali. ško vprašanje odpravilo z dnevnega rc-ustvariti v mnogih krajih krov uaprod-1 da. Oovori se, da naj bi uradnlštvo še nemu kulturnemu delu. Nad 10 domov Je I tekom t. m. prejelo plače po novem za- v tej dobi dovršenih, da lahko kljubujejo nnjbesnejšim napadom. Vse zgornje delo nam Je omogočilo neprestan stik z ljudstvom po deželi, obenem nam je pa bilo trdna opora pri razširjenju ljudske prosvltljenostl in z njo dana podlaga pravnemu demokrntizmu. Da omogočimo tudi v nadalje podrobno delo in dn vse znpočelo še poglobimo, srno razdelili ljubljansko oblast v posamezna okrožja, v kojih so prevzeli delo okrožni tajniki. Do sedaj imamo ustanovljena tajništva v kamniškem, logaškem, ljubljanskem in radovljiškem okraju. Nadaljnja okrožna tajništva so predvidena za novomeški, krško-brežiški, kočevski lu črnomeljski okraj. konu in da ie minister pravde dr. Pcrlč cclo zagrozil z ostavko, ako bodo gg. kolege šo nadalje kazali toliko malobriž-nostl za najbolj pereče vprašanje državne eksistence. Novlepnsp h demokratske misli na deželi Klerikalni poraz v Hotcdcršlcl nad Logatcem. V Hotcdcršici so se vršile v nedeljo, 3. t. m., občinske volitvo. Vloženi sta bili dve listi: klerikalna in lista nnpred« nega gospodarskega bloka. — Preko 20 let jc bilo županstvo v klerikalnih ro« Program našega preteklega dela Je bil , J _ .. . , ... ,. ,„„., ° „ „,___r, J... . ,„„.,.„,, _„, knh. Tud za pretočeno nedeljo so klc. izrazen v stremljenju zainteresirati nnj-, ., , . ,. , , ... . . , . ,, .. , , ,. . . , ..... ,, r ka ci upnli da bodo občino šc obdržal , širše plast, za »dc* = v pom.cn h L^' praznik v soboto poslan, in naprednih kulturnih društvih. Svoj cilj ca Stanovnika, da je držal klerikalni I smo kusnli doseči s em da smo članstvu , d 2 ik jc scvcdi< oznani, sUod „ nudili polog dolžnosti, ki so Jim pripad e prižnlco.'Giavno posluSalstvo so pa tvo. v hipu njihovega pristopa k organizacij , ^ k >. volitvah niso' mo(,,e udi pravice ln ne najzadnje koris i, ki od,očatl. Gospod Stanovnik je rekel izhajajo z smotrenega dela in točne infor- (-csnr mu scv'ecla nihčc nj veJrJcn. da miranosli. Naše krajevne organizacije in poverjenišlvn kakor tudi centrala so središče, iz kojega prihajajo nasveti, v kojem se delajo najrnzlifuejše prošnje iu ki prirejajo strokovne tečaje predavanja itd. Naš program ra bodočnost obstoja v poglobitvi dosedanjega dela, v posameznih odsekih našega tnjnlšivn ln lo nn vseh področjih. Neprestani sliki z deželo, podrobna poročila iz posameznih krajev, koje preskrbeli je dolžnost naših k. o., odnosno poverjenlSlev, bodo omogočili Izboljšanje položaja v vseh ozirlh, ustvarili bodo pa tudi silo, ki bo vemo služila naši veliki domovini. S lem bo ntvorjena najuspešnejša borba proti raz-krujalnemu delu klerikalizma in ostalih razdiralcev. Bodočnost nnm bo prinesla trde boje In ni Izključeno, da bomo v najkrajšem času preizkušali svoje pomlajene sile v volilni borbi. Discipliniranost in požrtvovalnost ler skupen nastop vseh nnprednjakov nas bo vodila do zmage. sploh ni vedel, da bodo v Ilotcdcršici občinske volitve, in da Je prišel narav, nost Iz Zagreba v Hotederšico. Žago, varjnl je dosedanjega župana, nosilej klerikalno liste, In pripovedoval nekaj o »tigrih«, nakar so sc mu ljudje sme, jall. Proti vjčeru jo je pobrisal domov, Volilnih upravičencev je bilo 176. Od teh je umrlo, bilo pri vojakih ali drujia, če odsotnih 16. Volitve sc jc udeležilo Izmed ostalih 160 volilnih upravičencev 142 (88 odst.). Napredna lista ie dobila 89 glasov, klerikalna pa le 53 glasov, Nnprednjaki so pridobili od volitev v skupščino nad 60 odst., klerikalci pa so izgubili 23 glasov. Izmed 9 občinskih odbornikov jc torej naprednih Izvojc nih 6 (in trije namestniki), klcrikalci pj imajo Ic tri odbornike (In enega name, stnlka). Nosilec napredne liste je bij g. Ivan Albrccht, nosiloc klerikalno liste pa dosedanji župan g. Ivan Pctkovšcle. p. d. Iiabjnn. Občani so pokazali, da nc marajo imeti več občine v klcrika'nih rokah, ker so tekom 20 letnega klcriknlncgn gospodarstva v občini spoznali, kakšno jc. Padla je klerikalna trdnjava ob incjl države. Ko so klcrikalci svoj poraz vj, deli, so bili silno poparjeni. Pri skup, ščinskih volitvah lanske spomladi so cc'c noč po volitvah preganjali zvonove od navdušenja. Odklcnkalo jim je. Woodrow Wilson I pokazala tudi jasna tendenca po združi- . i—111 „„ ..„„1 ii * i t ■ lvl vseh nnprednjakov v skupni frou . taciji po vseli občutn i in če e mogoče , • , , ■ , ,„j; ' , ,. ,,, . .? . Ljudstvo se zgrinja okoli delavnih in ak- tudi po vseh posameznih mestih, tri/ h in .■ ,- , , , 1 ' livmh poedmeev, lako, da moremo danes ob obračunu svojega dela z mirno vestjo da so od vsega dejanja in nehanja naši pristaši na deželi. Da pridobimo v vaseh, da znmore na podlogi orgnnizncij vsak čas spoznavni! potrebo, k| jo čuti i^j ljudstvo in se na to z vsemi silami pole- ni]jj V govati za ugodno rešitev upravičenih z;i- J "d _ . litev posameznih stanov. I boJU ,ln5,m MsUa"lm 8tareJ5lm PuJežel- V svojem delu je odsek napredoval si- skim voditeljem naraščaja, smo priredili do danes tri poli;ično šolo, kojih uspoh cer počasi, vendar i -i jo uspelo osnovati ste imeli baš vi deželani priliko najbolj M poslujocib K. o. in 72 poverjenišlev, I občutiti. 1 i ne obstojajo predvsem v tem, da bi zahtevale le požrtvovalnosti pristašev, am- pak nudijo članstvu osobite koristi in jim gredo v vseh ležavnh na roko. Kmetijski odsek. Da znmore usjiešno sodelovali pri pro-nčavanju in pri izvajanju gospodarskih teženj, so je osnoval poseben odsek z nazivom »Kmetijski odsek», ki obstoja iz strokovnjakov, kojih naloga Je, vse potrebo iu upravičene težnje kmetskega stunu ,..,.,,,.., strokovnjaško preštudirati ln njih izvrši- 'J"bljansko okolico m kaminski okraj. -tev na kompetentnih mestih potom demo-1 J° posečalo naša predavanja IG Pri prvi smo zbrali mladeniče, ki imajo veselje za pollličuo udejslvovanje in to iz vse ljubljanske oblasti. Pridružili so se tudi nekateri prijatelji iz mariborske oblasti. Skupno je redno posečalo predavanja od 0. do 13. novembra 1923. 62 gojencev. Da omogočimo podrobno delo in v po-tanjkostih spoznamo gojence, smo za drugo šolo, ki se je vršila od 2. do 0. januarja 1924. izbrali manjši delokrog, t. j. krnlske stranke podjimll. Odsek Jo baš v konstituiranju in bo v doglednem času že aktivno stopil v ospredje ler brez dvoma mnogo doprinesel do konsolidacije razmer med naprednjakl. Strokovni delavski odsek «Unlja>. Tudi delavstvo ima v našein tajništvu tovarišev. Za mesto Ljubljano se je vršil tretji tečaj in lo od 7. januarja do 1. lebruarja 1924. trikrat tedensko v večernih urah od 8. do pol 10. ure zvečer. Povprečna udeležba je znašala 22. Celrtl tečaj se vrši o Veliki noči, nakar že sedaj opozarjam delegate posameznih f-voj strokovni odsek «Unijo», ki s svoje | K- in poverjenišlev. Posebno pozornost smo dnlje posvečali tudi inteligenčnemu naraščaju, zlasti aka- stranl zasleduje j, otp« in kulturno potrebe delavstva in skuša s Ircznim delom rešiti čim ugodneje najtežje sodobne do-Invske probleme. Odsek je reorganiziran in bo svoje delo raztegnil po vseh industrijskih krajih z naslonom na naše že obstoječe K. o. Kot njen strokovni del bo samostojno rrizmotrival In predlagal rešitve za lokalne potrebe delavstva, obenem pa ludi skrbel za moderno demokratično duhovno orijentacijo našega delavstva. Pravovarstveni odsek. domski omladini. Prosvetno delo JDS. Poleg vseh navedenih panog, k| Jim Je tajništvo posvečalo svojo brigo, pa je tajništvo vršilo tudi prosvetno delo in lo s predavanji ii najrazličnejših strok In pa s poljudnim prlknzovnnjem modernih problemov, ki znnlmnjo širšo jnvnost. »Zveza kulturnih društev* nnm je nudila svojo pomoč s lem, da je preskrbovala predavatelje, ki bo prcdnašali pred najširšim forumom svoje izsledke In izku- Obrtnlštvo si oživlja pod našim okra-fjem svoje »Slovensko obrtniško društvo1 siva. Skupno smo priredili 45 predavanj, v Ljubljani*, dn v nJem skupno premotrl od tegn največ o temah, ki tičejo gospo-položnj ln si uslvari podlago za razmah, darstvo, nato pn prihajajo po vrsti moder-Istočasno rcSujc ludi vprašanje strokovne. na vprašanjn in nazirnnja. naobrazbe svojega naraščaja, kar vrši v| Skrbeli smo za strokovno lzvcžlanje Politične beležke 4- Kdo hoče vse bojkotirati demokrate? Poročali smo žc, da je družbica, ki si nadcvljc ime načelstva NNS, sklenila bojkotirati demokratsko stranko. Stvar ni nevarna, a treba bo, da sc bojkotu odzovemu prav odločno. Bojkotirati nas hoče zaspani g. Ravnihar predsednik • lugoslov. Matice.. Tudi tajnik CM. družbe g. SkulJ ne mara več občevati z demokrati. Bojkotira demokrate Industrl-jcc In predsednik Ljubljanskega sejma g. Ivan lionai in pa pogrebni direktor g. Danijel Šaplja. Odvetnika dr. Ravnihar In Hacin Istotako krčevito bojkotirata demokrate. Najbolj pa jc za bojkot vnet predsednik »Trgovske banke, vclctržec g. V. Al eden. Ves je goreč za radikalijo, ki je trgovstvu tako darežljiva prijateljica. Zato ji jc zadnjič na nepojasnjen način poslala Trgovska banka 90.000 Dlri. + Murska Straža contra inaribar-ska «Straža». Po svoji katoliški navadi jc mariborska »Straža, polila z gnojem urednika »Murske Straže., ki jc klerikalcem povedal nekaj bridkih'. Zdaj g. Bcn-de poživlja »anonimnega tintomaza, ki sc je po zajčje skril za grm odgovornega urednika In za poslansko Imuniteto, da sc podpiše in da bom vedel, s kakšno kreaturo Imam posla.. O. Bcndc bo čakal zaman. Ostane pa lahko pomirjen: Straža ic list ordinarnili lopovov, ki pod duhov-sko suknjo in poslansko imuniteto poskušajo krasti čast bližnjemu, a Je nikomur več ukrasti nc morejo. + Kako pa to? Q. Pucclj je kot član »Zcmljoradiiiškcga kluba, med obtožitelji radiknlskcga bivšega ministra pravde dr. Laze Mnrkovlča. V Ljubljani pa sedi sku paj z Istimi radikali, ki sc imajo predvsem dobrohotni roki g. L. Markoviča zahvaliti, da Izhaja glasilo NSS, SKS in NRS kot dnevnik. Kdo to politiko razume? Ali naj kdo take ljudi še vzame za resne? — »Narodni dnevnik, radi »Kmetijske družbe, psu jc klerikalce. A proti radikalom nima žal besede. In vendar so ti glavni krivci! + Novo načelstvo JDS ho imelo v kratkem sejo, kjer bo določilo delovni program za leto 1924. Ob enem se bodo konstituirali odseki, med njimi kmetijski strokovni odsek, ki bo pod vodstvom posebnega odbora kmetovalcev In strokovnjakov organizdral kmetijska predavanja, vodil ustanovno delo za kmetijska gospodarska društva in zadruge In bo imel v evidenci vse zahteve kmečkega stanu. + Težkoče pri izvajanju uradniškega zakona. V nedeljo se jc v Beogradu vršila zanimiva ministrska seja. ki ji jc predsedoval g. Marko Trifkovič. kot Pašlčcv namestnik; poleg Pašltfa pa so manjkali šc ministri Trlfunovlč In Janjič, ki sta se nahajala v Zagrebu, nadalje dr. Srškič, Voja Vukičevlč, Kosta Mlletič in šc finančni minister dr. Sto-jadlnovlč, ki sc Je dal oprostiti radi bolezni. Slo jc za perečo točko: o uradniškem vprašanju! V glavnem so navzoči ministri razpravljali o referatih notra njega ministra, ministra pravde ter prosvetnega ministra glede uradniškega zakona, ki naj bl bil sprejet že ta mescc. Toda pojavljajo se težkoče, ker razvr- Umrl je eden največjih mož, kar jih pozna človeška zgodovina . . . Woo-drow \Vilson je bil rojen 28. dcccm-bra 185(1 v Stannton v Virginiji ter je irskega pokolenja. Ze kot študent je deloval publicistično. Leta 1881. zapusti univerzo ter odpre odvetniško pisarno v Atlanti. Kmalu se vrne na univerzo, habilitira so s svojim prvim politično-znanstvonim spisom, od L 1888.—1890. jo profesot v Middletovv-nu, 1. 1892. postane predsednik (rektor) univerze v Princetovvnu. Tu se posveti politiki in postane kmalu odličen voditelj demokratske strank". L. 1010. je bil izvoljen za guvernerja zvezne države New - Jcrscy, dvo leti lioznejo postane predsedniški kandidat in dobi od 531 volilnih mož 430 glasov proti 88 Rooseveltovim. L. 1916. idejni smeri demokrallzmn, ki edini nudi nnraščnja zn posamezne slnnovo In v to stltcv uradnlštva, kakor jo predvideva svrho priredili knjigovodski Ir*-' -- —'-— «--■>-:-•—- i->--------- i baš v tem času vrši na Bledu. ga Amerika Izvoli v drugič za predscJ-nika. Bil je takrat na višku svoje moči. Tretjič. 1. 1020. je propadel . Kaj pomeni \Vilson v svetovni dobi, jo znano. O njem kot politiku in pisatelju bu Se govoriti. Borba za velika načela samoodločbo in demokracijo na konferenci v Parizu ga jo strla in ko se je kot polzmagalec vrnil v Ameriko, jo bil bolan. Več nego dve leti je jo boril proti smrti. Umrl je v hudih nmkah. Milijoni, ki so nekdaj v srčni nadi, v nestrpnem pričakovanju in končno v triumfu izgovarjali njegovo ime, se danes v žalosti klanjajo pred njegovim mrtvim truplom. Grenka solza kane tudi iz oči Jugoslavije na rakev moža. katerega slika ne izgina iz srca hvaležnega naroda. Slava njegovemu nesmrtnemu spominu! 25. predstava »Gorenjskega slavčka«. Menda jo na slovenskem odru dosege! 25. predstavo svojih oper doslej lo Viktor Parmo. Zato sc indujemo, da nu je v ned vjo zvečer sledil tudi častitljivi, velezasliižni starosta slovenskih sklada-reljov ia gl.lcbenih pedagogov, Anton Kocrstoi*. Nova priredba njegovega »Go cenjskcga slavčka. jo kot ljudska opeia s posebno skrbno, uprizoritvijo dosegla izreden uspeli,, ki se jo izkazal trajen. Nenadomestljiva škoda je, da ni Foerster v mladosti našel pobudo, ki bi mu bila dala poguma 7,a ustvarjanje nadaljnjih opernih del. Seie kot starček je ustvaril novo oporo »Za dom in rod», ki še ni uprizorjena. Jubilejno predstavo jo ozna ocvala štev. 25 med žarnicami, ki so so spustilo nad oder. Predstava je bila dobra in aplavz zelo živahen. G. Zupan, ki je nastopil v vlogi oskrbnika potindvaj-setič je dobil lep venec. Ljubljanska drama. V sobotni številki smo prinesli o predstavi »Beneškega trgovca, splošno poročilo našega kritika Ui je smatral predstavo za tako nezadostno, da ne zasluži detajlirane ocene. Ako bi hoteli prinesti njegovo kritiko v vseh grajanih detajlih, bi izpolnili vsaj eno celo številko. Tega mnenja so vsi poznavalci Shakespearovega dela ter je isto sodbo Io šc drastičnejo izrazil v pondeljek dramski kritik 11. Z. v »Slov. Narodu., O. šest in nekaj tovarišev pa jo bilo »užaljenih, in »razburjenih, nad našim poročilcem. Znto so priredili demonstracijo. V nedeljo 8e jo vršila namreč piva letošnja repriza »Beneškega trgo • ca». Začetek predstave so jo zavlekel za tuditemu s lanu trden temelj zdravega svrho priredili knjigovodski tečaj, ki se! zakon, šc nI Izvršena. Ravno tako sc ka- četrt, uro In stojišče jo postajalo nemir- '•"* - ----------> «.--•.- . 1 želo zanreko C ' (tančnem oziru. Ministri I no. Končno so začeli /astoril letati gor razvoja. in dol, oder se jo odprl in v polkro?" so stali igralci in igralke, ki nastopajo v komediji. Celo g. Danilo jo moral p>i-ti, dnsi šo v civilu. Iz polkroga pa j« stopil g. Šest in pvečital deklaracijo, da je »osobje zaradi kritiko užaljeno in razburjeno ter naj p. n. publika blagovoli upoštevati njegovo duševho razpolozo nje«. Nato jo zastor padol, zaploskalo jo v desnih najbolj živih ložah in na stojišču, saj je bil «hoc». Drirre nesreče bilo in predstava se je linto vršila milno. G. Sostu, ki negativnih kritik svojih eksperimentov pri opori in drami očivid-no sploh no moro pre.iosti, pa take i" enako demonstracijo no pvineso zmage, Mi ostajamo neomajno pri svoji sodbi ter jo bomo na provokaclje vbodoče W jasneje izražali. Za seboj imamo vso nn-sločo publiko, a v slučaju »Trgovca beneškega. celo dokaj igralskega osobja. — Veseli nas, da je naša sumnrična ocena že na prvo reprizo moatoma ugnd110 vplivala: v nedeljo se jo žo dokaj manjc kričalo ter govorilo smiselneje in jasneje. Ako izostane še vrsta neokusnosti, pretiravanj in burkastih novotarij te' ako se igralci poglobijo v svojo vloge-so lahko izboljšata i predstava, i kritika. Terorizirati pa so no dnmo. Slnočnjl Koncert ge. Vilme do Thlcr-ry - Kavčnlltove nnm .io nudil prvovrstni umetniški užitek globoko občutene^ petja. Sinoči smo zopet enkrnt vidclii kaj jo izgubilo ljubljansko gledališč«! Ito ga jo zapustila ga. Thiijrry - Knvčni-kova. Koncerta nt inja je v zahvalo dovršeno petje želn navdušeno ploska-njo občinstva, ki jo veliko unionsko dva-rano dcm.nla napolnilo, ter jo preje!-1 vdlik venec in mnogo šoukov. Ve« i""L Domače vesti * 8. lebruarja bo začela uprava »Jutra* ustavljati list brez izjeme vsem, od katerih do tedaj ne bo prejela naročnine za tekoči mesec. Cenjene iui-ročniko prdklmo, naj takoj spravijo v red svojo obveznost z naročnino, da uam ne bo treba neprestano nanjo opozarjati. ' Kralj io kraljica na lovu v Sloveniji. K tej naši vesli nam poročajo, da gre za pomoto, ker vsled prepovedanega ča-»a lov ua divje koze ni mogoč. Kralj In kraljica nameravata v Slavonijo ln ne v blovenljo. * Slovensko zdravniško društvo. Nadaljevanje rednega občnega iliora se vrši v četrtek 7. februarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer v ženski bolnici v Ljubljani. Nato predava g. dr. TIre, zdravstv. nadzoruik: Metodika zdravstvene propagande. " «Dor Abcnd» v nu"i državi prepovedan. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo pošiljanje In razpečavanje dnevnika ki izhaja na Dunaju. * Poskusi i zrakoplovom brez motorja. Mevoaadski melianik Josip Kosu izvaja ua tnir.ošnjem vojn-rn aerodromu poskuse z zrakoplovom brez motorja. Posrečilo so inu je sicer dvignili se v viSave, vendar ir more krožiti dalj časa, ker je aparat iretežak. Narodni dom v Kranju, ta velika narodna kMudala, jo »prejel dne 1. fo-bruaria pivU gosta v svoe bele dvorane. Prostovoljno gasilno društvo kranjsko je namreč priredilo plos. Spored je otvorll pevski zbor Narodno čitalnice pod vodstvom nadzornika Rusa z mo-gočao himno »Slovonac, Srb, Ilrvat». Ko so utihnili njoni zadnji akordi, jo povzel besedo piedsednik Narodnega doma, g. Fock, ki je z galerije očrtal zgodovin-ski tronutek prvo prireditve v prostorih veličastnega Narodnega doma, ki je poleg ljubljanskega nedvomno najlepša sovrstna narodna stavba. Nato sta načelnika prostcvrljnoga gasilnega društva Maj-r in Pajovic otvorila plos, ki so ga jo udeležilo nad 150 parov. Dvorana je bila bajno iluminirana na znotraj, na zunaj pa jo v sijaju snežno odejo sredi bodočega parka z visokimi razsvellenl-mi okni izgledala kakor čaroben dvorce. Z začetkom uporabe Narodnega doma je podan Kranju nov širokogruden razvoj v društvenem in družabnem oziru. Brez-primerna požrtvovalnost kranjskega meščanstva bo žela krasno sadovo za svoje lodoljubno delo. * Nova ureditev sanitetske oprave. cSi. Novloe* od 1. lebruarja priuaiajo 1'ešenje ministra narodnega zdravja, s ka terlm se ukinejo okrožne sanitetne uprave v Srbiji, župnijski tizikatl v Vojvodini ia okrožna zdravstvena nadzorništva Eosni in se njih posli prenašajo na ono u— Ogenj v dimniku. Saje so se vnele v nedeljo zvečer v hiši na Sv. Petra cc sti St. 41. Poklicana je bila požarna bramba in je eden izmed gasilcev, ki je brzo osnažil dimnik saj, že po par ml« nutah preprečil razširjenje ognja. u— Koncert. Od nedelje 3. t. m. v rc> stavraciji in kavami Tratnik redno vsak dan koncert ciganskc kapele pod vod> stvom p rimu ž a Miškota qd 8. do 1. ure ponoči. g MliMGOa bar s a UUUKUIIUIIU PISALNI STROJI [» LJUBLJANA, CANUAR. NAB. 5. Tel. 407 p 'PcmuTmnrzmersnr.-.—KTT--irnmtmmmmam •/rjvx*rrr. Iz Maribora a— Mariborski drobiž. Občinski svet je sklican na sejo v petek dno 8. februarja ob 19. uri. — V noči od nedelje do pondeljka je neznanec vlomil v go?t 1-uo Ljudskega doma na Riški ccs i ter odnesel razna živila kakor mast, klobaso, Šunko, kavo, sladkor, dalje tudi no-kaj donarja in obleke. Tat so ja prip'a-zil čoz vrt to skočil v shrambo skozi odpito okno. a— Samomor detektiva. V nodeljo po-poldno so jo ustrelil detoktlv Andrej Tratnik, ki zapušča ženo in Štiri nepio-skrbljene otroko. V smrt je baje šel zaradi rodbinskih razmor. r- liniji,« Ji (jn «1 delato sami, ako ko-VbllnU uit IJU pite blago tlrugiepretluu bi ue ogledate nizkih eeu v trgovini „DANICA" Majzel! & RaJšelJ Ljubljana, Tur.aSkl trg SL I (bivša Preskrboralnica). Velika valoma lilaca, hlačevine, žameta, koiiteiiine, ttakoviuo, barbenta, tla uric, odej, pletuv, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter uairazličnettcga drugega blaga. — l-tot:im zaloga ninja vaeh vrat. sej Postrežba vo.tua ia točaa. Iz Celja e— Mestno gledališče v Celju priprav lja za predpust gledališki kabaretni ve čer v voliki dvorani Narodnega doma z obširnim in zanimivim sporedom. Glasbena Matica v Celju je priredila v nedeljo dne 8. lebruarja v muli dvorani hotela Union v Celju povski kon-cort, na katerem sta nastopila član kr. opere v Ljubljani dr. Aleks. Itigo in profesor Glasbeno Matico Janko Itavnik. Zolo pestri in srečno izbrani program je obsegal sledeča točke: Ravnik »Vaso-I valec», Skrjanc »Vizija«, Adamič »Nocoj ekroina nadzornik^ oziroma Ifeike, ki sa P® ^ t** '^b Tt . j.jiT ,.,,, * ,,, i n »Norčeva jesenska pesem*. Schubert, nahajajo na sedežih velikih županov. G e- „ ,„ ,, r' . '. „ . u...„..t— ci i> «. . v • Strauss, Marx, Wo f, Debusav in Novak, do Hrvatske tn Slovenije bo lo vprašanje „ ' . ,' ' . ... . . .1 i Koncert je bil ves čas na umetniški višini ter je stopnjoma naravnost fascinl-ral občinstvo, kljub temu, da so so proizvajale samo povske solo - točko. Dr. Itigo razpolaga z zelo ljubkim In prikupi ji je~'o"|)HkarjeM|n"pasarje"MkI bili doslej vl!n tcr ima„tud' ,in P,a* člani kovinske zadruge ln razteza svoj de- ^j^T™:, °J\V.8*!'i .^.P.,.^ okrog na celo mariborsko oblast, vStevši rešeno, ko bo ministrf'.i svet donesel re-' Sllcv o administrativni delitvi teh oblasti. * Nova radrujra ttrarjev za mariborsko oblast je bila v uodeljo ustanovljena v Mariboru. Zadruga vsebuje urnrje, zlalar- 1'rekmurje. Ustanovni zbor Je bil obiskan samo od Slovencev, ki so izvolili za predsednika zadruge znanega mariborskega narodnjaka, urarja Frana Rureša, zn namestnika urarja Lcčnika iz Celja. V odboru so Se: urarjl Bizja1-, Knezer bi Stoječ ter pnsar Tratnik, vsi iz Maribora. • Iz lilaznlco na fndenru je pobegnil v noči na čelr'ek t. m. Ivan Kružlč iz Štajerske. Oblečen je bil v bolniško obleko. Iz Ljubi; ane u— 50 let v magistralni službi. Včeraj je praznoval g. Nikolaj Rus, magistratni sluga pri zdravstvenem oddelku, 50 let« nico svojega aktivnega službovanja. De« loval jc pod šestimi župani, dvema ko« misarlcma in petimi fiziki kot policij« ski stražnik, večinoma pa kot sluga pri mestnem fizikatu. Za svoje požrtvovalno službovanje pri zatiranju epidemičnih boleznih si je pridobil za zdravstvo v našem mestu velikih zaslug ter jc bil opetovano odlikovan. Jubilant jc šc da« Bes aktiven in čvrst in zdrav. Zveza ma« Eistratnih organizacij mu jc priredila si« noči častni večer, pri katerem so bile jubilarju izrečeno čestitke ter mu jc bilo izročenih tudi nekaj darov. u— Umrl Je včeraj po dolgotrajni bo« lezni ravnatelj poklicnih gasilccv, g. Iv. Koleša. — V deželni bolnici je umrl bivši pleskarski mojster, gosp. Ludvik 1'rohlich. Pogreb se vrši v sredo, ob 4. pop. Blag jima spomin. u— Poljski vlak za Palestino. Včeraj popoldne je šel skozi Ljubljano poseben vlak s poljskimi Židi, ki so nastanijo v Palestini. u— Umrli ao v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili naznanjeni sledeči smrtni lučaji: S. Eleonora Uršula Bračck, u« Smiljcnka, 60 let. — Marija Sever, obč. uboga, 70 let. — Jincz Dimic, bivSi ope« knrniški delavec, (iO let. — Lucija Pe« teh, zascbnlctt, 70 let. — Uršula Sctlna, zascbnica, 82 let. u— Ukradena stara slika. Neznan gost ie v nedeljo dopoldne v gostilni do Selil« «va v Kolodvorski ulici ukradel v veži na steni visečo staro sliko,' predstavlja, iočo rimskega cesarja Nerona, kot; mu* illca kristjanov. Ukradena slika je več tisoč dlnarlev vredna. občinstvo burno oklamirulo, kar naj slu ži umetniku v znak veliko hvaležnosti celjskega občinstva za ta nastop. Z občudovanja vrodno spretnostjo iti dovršenostjo je spremljal na glasovirju pevsko točko prof. Itavnik, kateremu bi bili Co-Ijani iz srca hvaležni, ako bi nastopil o priliki samostojno. Glasbena Matica si jo v Celju s to prireditvijo zopet stekla veliko zaslugo za umetniški užitek glasbo ljubečega občinstva v Celju. spomin dolgo pismo s plamenečlmi pozdravi. Danilo Ui6 — kakor Veljko in Miško. Hladnokrven je ostal do kraja. Končal je mimo brez sleherne potezo strahu ali boli. Le ua mater jc mislil, ki ji je bil edina opora. Žalostno je le, da mati njegova Se danes po vseli težkih letih trpi |>omaii]kanje. Trojo mučenikov za naSo svobodo, troje žrtev avstrijskega rablja. Naj bo ccnjen spomin njihovega mučeništva. Umor nečaka bivšega ruskega carja Knez Nikolaj Volkonskl ubit v Novem Sadu. V živem spominu je še ona ruska tra« gedija v Novem Sadu, ko jc neki Rus uhil več članov godbene kapelo pred očini vseh gostov v lokalu, potem pa še samega sebe. Tu jo bila vzrok ljubo« sumuost. Sedaj prihaja iz Novega Sad.i vest, da je bil v Pctrovarailinu ubit ruski knez Nikolaj Volkonskl. VolkonsKi jc bil uslužben pri prvi armadnl koinan« di, ubit jc bil iz revolverja v predsobi policijskega urada. Stvar jc tekla tako«le: Iz Pctrovaradina jo šla ob devetih zvečer v Novi Sad 13 letna Katica Milič. Pred vratmt mestne kazine v Pctrovara« dinu jo jc ustavil službujoči čuvaj in vprašal zakaj tako pozno hodi po u!i« cah. Mala Katica sc je ustrašila, ker jc bil čuvaj strog in ni znala niti bcscdice spregovoriti. Čuvaj je dcklctco pozval, du gre takoj z njim na policijo in dc':li« ca sc jc šc holj ustrašila in začela je jo« katl. V tem momentu jc šel zraven vrat knez Volkonskl. Vpraša čuvaja, zakaj pelje dcklctce na policijo. Čuvaj odgo« vori, da je njegova dolžnost to storiti, ker je prepovedano ženskim otrokom hoditi po ulicah ponoči. Tako so Sli na policijo vsi trije in na policiji je dal knez Volkonskl častno besedo, da on spremi dcklctce domov. Pustili so nato dcklico s knezom, ta pa je odvcdcl de« klico — v svoje stanovanje. Ves čas so bili stariši deklice v No« vem Sadu v velikih skrbeli radi otroka in poslali so v Pctrovaradin mlajšo sc< stro Katičino in njeno tovarišico Olgo, da vprašate pri policiji, ako jI jo kaj znano o Katici. Bilo jo žc pol enajstih. Dcklici sta na policiji opisali Katico in službujoči kaplar su jc takoj spomnil na dcklico ki jo jc odpeljal knez Volkon> ski. Kaplar jc odšel skupaj z deklicama proti stanovanju kneza Volkonskcga in ko pridejo vsi trije pred hišo izide Vol« konski s Katico. Kaplar jc vprašal Vol« konskega, zakaj ni dekleta odpeljal do> mov, kakor je obljubil, ta pa je dal osorni odgovor, na kar jc zahteval ka> plar od njega, da gre z njim na policijo. Otroko jc kaplar pustil, da gredo sami domov, samo njih imena jc napisal. Volkonski sc je pa začel v predsobi policijskega urada kregati s kaplarjctn in končno jo prišlo do pretepa. V tem pride orožnik Horvat, ki sc jc postavil takoj na stran l.aplarja. Naenkrat po tegno Horvat revolver ter ustreli Vol« konskega naravnost v srce. In seduj? Katica je doma povedala, tla sc ni nič zgodilo z njo v stanovanju Volkonskcga, orožnik jc pa priznal, da je ustrelil Volkonskcga iz maščevanja radi nekega dekleta. Orožnika so takoj aretirali in odvedli v zapor, kneza Vol konskega so včeraj pokopali z vojaškimi častmi. a. Knez Volkonski je bil star 35 let. iz rodu Romanova in nečak bivšega ru> skega carja. Bil jc poročen z grofico Dcmidovo, ki ga jc žc poprej zapustila. Po ženi jc bil v daljnem sorodstvu knezom Arscnom. V ruski vojski je bil oficir. Bil je bohem, ljubil jo nočno živ« Ijcnjo, žene in pijačo. Siccr jc bil zc'.o Inteligenten, zelo prijeten družabnik ln zato priljubljen v novosadski družbi. Sumljivi gostje Ormož, 4. februarja. Sumljivi gostje so se pojavili v Obrežu pri Središču. Dne 28. januarja zjutraj je kmetica B. v Obrežu na svojo no malo začudenjo opazila, da so hlevne duri zaklenjeno od znotraj. Vsled njenega vpitja so se duri naenkrat odprlo in na pragu sta se prikazala dva moSa; prvi jc imel z robcem zavozan spodnji dol obraza, drugi pa jo stal za hrbtom prvga, tako, da ga ženska nI videla v obraz. Naz-uanra sta pravila ženski, da ju je t°blo in tla sta se zato zatekla v hlev. Ženska pa jr- hotela ncznanca natrnSnrtM spoznati in ju jo novabila na za.tfrk. Ma-sklrani je vabilo sprejel, drugi pa se takoj olstranil. Neznanec je hotel zajtrk plačati z lOdinarskim bankovcem in ko mu je itenska rekla, da naj lo ob. IrJ.i denar, kor ga bo potreboval. Če le na potovanju, ji jn pokazal jolno listnico bankovcev ln lepo srebrno cigaretno dozo. Začel ji je t m viti. da sta s tovariSem pobegnila ir. kaznll.-.l-ne v T/opoglavi in nameravata iti v Avstrlio. Na Med n tega dne sta neznanca prenočila v hlevu neke drnire kmethe v Ohrožti. Tej pa sta pra /il.t, da sta vo laka. da sta umorila v N1B« nck^ci gr nerala ln nato dezertlrala. Dva ''ni potem 'ta vl(l"!a. dva kmeta v ob""»?k"m gozdu ogertl, pri katerem sta se grr. la dva maskirana mo*a, ki ita •«> takoj oborožila s puškami, ko sta videla pri ha lati kmeta. Ljudem ie precej zmešal plavo Pa-rttga « svoilmi tovariši in mhlljo zato okoličani, da nI izključeno, da spadata neznanca k Carugovi čet!. Ke,lvrm-no bodo naša varnostna obliatva ukrenila potrebno, da dolonejti Identitet« teh nepovabljenih gostov, kl vznemirjata ljudstvo. Samomor radi rcdukclle. V petek, 1. Icbruarla je v beograjskem hotelu, »Pariz« Izvršil samomor Svetlslav Udovlčck, ekonom iz Kumanova. Zjutraj ob šestih Je na vrata njegove sobe potrkal vratar. Ko mu gost ni dal odgovora, je velel odpreti sobo, kjer jc našel Udo-vlčka mrtvega v postelji. Udovlčck sc je ustrelil s samokresom. In sicer si jc pognal v glavo dve krogljl. Pred samomorom je napisal pesem, naslovljeno na uredništvo nekega beograjskega dnevnika. V pesmi prosi oproščenja za svoje dejanje ter pomoči za svojo ženo in otroke, katere zapušča. Udovičck je bil reduciran In ja prišel v Beograd Intervenirat, da sc njegova redukcija prekliče. Ker nI mogel ničesar doseči, do Pašlča pa mu niso dovolili, se jc ustrelil. Tako se množijo žrtve radikalske socialne pravičnosti. Obletnica smrti sarajevskih mučenikov V nedeljo, 3. t. m. je poteklo devet let, kar so Veljko Cubrilovič, Mižko Jovanovič in Danilo Ilič končali svoje sokolsko življenje v Sarajevu. Jugo-slovenska mladina izpred vojne obnavlja svoj spomin in zagrebške »Novosti* prinašajo izpod peresa znanega sokol-skega delavca D. Bogunoviča tužno reminiscenco o njihovi mučoniski smrti. Početkom I. 1915., ko so blizu sarajevskih trdnjav ž« odmevali topovi Karagjorgjove vojske, se jo Veljku, Mišku in Danilu, obsojencem radi sarajevskega atentata, bližala zadnja ura. Dne 3. februarja jim jc odbila. Vso noč po smrtni obsodbi so prespali mirno. Najvodrc.jši je bil Veljko, ki je oba svoja tovariša bodril: »Naj nam bo žal, da umremo. Jaz verujem, da bo moj narod Se svoboden in srečen.« Smrt Vol,ika Cubriloviča je bila potrdilo njegove vero. Ko »o ga prignali iz zapora na dvorižče, ko je predsednik vnovič prečital smrtno obsodbo in Je krvnik pristopil k svojemu opravku, si je Veljko povsem mirno odpel kravato 1« ovratnik, odvrgel obojo v sneg in nato poljubil križ. Krvnik mu zvezuje roke In Veljko medtem prosi svečenika: »To željo mi izpolni, da sporočiš moji ženi moj zadnji pozdrav. V zadniem trenutku se spominjam nje in otroka!« . . . Medtem ga krvnlkova pema.'rača dvigneta ob vislice in on vzklikne: »fcivcl srbski narod — živela svoboda!* . . . Vojaki so udarili ob bobne in več se ni dalo čuti . . . Miško Jovanovič je končal enako. 1 Dva dni uroi je naoisal Sokolstvu v Priljubljena krasotica Lotte i ki je od mnogih krogov željno pričakovana, nastopi v veliki društveni drami - 6 dejanj Življenje polno =razočaranj= po romanu „Tabca vstani" od Margarete Bolim. — Slike zelo krasne, pretresljivo in vesele vsebine Razkošni in moderni Karneval »ima spomenica rahteva remeduro Id sa pošlje vladi in vsem parlamentarnim klubom razen nemškega In džcmljetskega Volitve novoga odbora so se izvršile Boglasno. Za predsednika jo bil izvoljen agilnl tov, Petič, za podpredsetlniko tovariši dr. Pivko, Vagaja in dr. Marušič, v odbor pa tovariši: J. Uratina, B. Vel-kavrh, M. Prek, J. Rožman, J. Jeras, dr, E. Turk, V. Itakušček, J. Vldio, F. Zor-čič, F. Slajnicr, P. Kročič tn St, Vidmar. Z zborovanja je bilu poslana kabinetni pisarni naslednja brzojavka: Na svoji letni skupščini /brani dobro-voljci iz Slovenijo onodušno pozdravljajo Vašo Veličanstvo kot svojega vojnega, druga z željo, da bi Vašo Veličanstvo tudi v bodočo stalo na braniku onih idoj katerim jo bil položen tomelj na poljanah Dobrudže Iti katere vodijo do popolnega ujedinjenja Jugoslovenskega naroda. Oblastni eavoz dobrovoljcev za Slo. vonijo. OBČNI ZBOR SAVEZA DOBROVOLJCEV ZA SLOVENIJO. Ljubljana, 3. februarja. Danes so je vršil v kazinski dvorani občni zbor Saveza dobrovoljcev za Slovenijo. Zbor jo potekel v najlepši harmoniji in je znova okrepil vezi medsebojnega tovarištva in prijateljstva. Predsednik prof. Vagaja jo očrtal delo organizacije v preteklem letu in opisal žalosten položaj, v katerem bo nahajajo dobrovoljci, pozabljeni tn zapostavljeni od vseh. Krivda zadova oni režim, ki je ubijal vedno dolirovoljttko vprašanje, za katorega' ni kazal razumevanja, kakor ni tivaf.oval dobrovoljcev niti takrat, ko »o se z največjim Idealizmom borili za svobodo in ujedinjenjn. Prodsednik se jo dalje spotnin.ial umtlih dobrovoljccv zlasti Merlaka in dr. C.nozde. Po tajnikovem in blagajnikovcm poročilu je prUlo na vrsto vprašanje diaidentov, kl jo tvorilo najvažnejšo razpravno točko na občnem zboru. Tov. Cr. Peklo jo prečita! spomenico na vojno ministrstvo, v kateri so našteti razlogi, ki so napotili velik tlel oficirjev in moštva tkzv. »srbskoga korpusa«, da to korpus zapustili. Čeravno pa je bil ta korak vslo.i nečuvenoga postopanja takratnega poveljnika, geaorala ?.ivkoviča iiinljiv in opravičljiv, in čo-ravno so skoro vsi ti »disldentl* vstopili nato v rusko armado in ee v njenih vrstah daljo borili za našo osvobojenjc, jim sedaj naša vojna uprava nočo priznati značaja dohrovoljstva in oficirjem ne oficirskega čina, dočim je mirno pro-vzola nešteto oficirjev, ki bo se do zadnjega borili v avstrijski armadi proti Srbiji in zaveznikom. Sestavljena in soglasno odobrena ob- Šport Tekma za prvenstvo Juuoslavlle v smuških skokih se ie vršila preteklo nedeljo na skakalnici v Bohinju. Smuški skoki so ena najlepših, toda za nas najtežjih smuških panog, ker naši mladi smučarji nimajo skoraj nobene prilike za trening, poleg tega pa tudi nimamo trenerjev, kl bl našim smučarjem šli na roko pri pravilacm udcjstvovanlu tega lepega športa. Poleg tega pa je skakalnica v Bohinju tehnično pomanjkljiva. Njen zatek jc vsekakor premalo strm. Taki so bili pogoji, pod katerimi sc je vršila nedeljska tekma, da ne bl docela zamrlo gojenje smuških skokov. Tekmovalo je pet smučarjev. Prvenstvo je dosegel Joža Pogačar (Ilirija), kl je bil prvak žc leta 1921. Najdaljši njegov skok je znašal 15.5 m. Drugi Je bil dosedanji prvak Subert (Hcrines) s 3.26 točkami, tretji Be-neš (Ilirija) s 5.80 točkami. Najboljša toč-ka v skokih je 1, najslabša 6. — Kakor čujemo, namerava JZSS zgraditi v bližini LJubljane tehnično pravilno skakalnico, da omogoči člmjačje gojenje te športne panoge. Drsalno tekmo za prehoilno darilo dr. Oilherta Puchsa Je v nedeljo v Ljub-! ljcnl priredila Ilirija tia svojem drsališču 1 pod Ccklnovlm gradom. Teknil, kl jo jo vodil dr. P udi s, je prisostvovalo tnr.ogo-I brojno občinstvo, kl jc Imelo res krasen | športni užitek, ker so vsi tckmovalcl pokazali lepe zmožnosti v drsalnem športu. Na prvem mestu je tudi letos g. Viktor Vodišek, mestna številka 5. 1100 točk, drugI je bil Inž. Stanko Bloudck. mestna številka U, 10-12 in pol točke, tretji pa g. Ivo Kavšck, mestna Številka 14, '>86 točk. O. Sclnvab iz Celja, ki jc lani dosege! drugo mesto, topot ni nastopil. Po tekmi je vsak od tekmovalcev trlkut po pet minut Izvajal prosto drsanje In sc je pri tc-n odlikoval zlasti g. Kavšck. Višek prireditve In športnega uJitka pa Je bilo prosto drsanje bivšega svetovnega mojstra dr. Oilbcrta Fucltsa, kl je s svojimi vajami očaral prisotno občinstvo, kl je z bumlin ponovnim odobravanjem Izreklo mojstru zahvalo za izredni užitek. S. K. Primorle v Uubllanl. V četrtek dne 7. t. m. ob 20. url seja poslovnega odbora v damski sobi kavarne »Knionaa. V sredo 6. L m. ob 20. sestanek gospodarskega odbora Uprave Igrišč v rcsuiv-racljl pri »Roži«. — Tajnik. Plavnina seket/a S. K. Ilirile naznanja, da sc vrši sestanek v četrtek, 7. t. m. točno ob 7. zvečer v »Prešernovi sobi* restavracije pri »Mraku.. Prosi se številne udeležbe. Smilili« t "krm z-, prvenstvo Jngo* slavile se vrši ncprcklicno v nedeljo 10. t. m. Shrt bo v Planici ob 8. zjutraj, cilj okrog 10. ure v Kranjski g"rl. Proga za tekmo Je dolga priiično 20 km ter ho točno mari.Ir-ina. Dantska proga znaša 6 km. Tcknovalcl In reditelji prenočujejo v Ratečah, cs varnost, da se občni zbor razbije. Razkosanost obrtnikov so končno pokazale volitve novega odbora. Od 170 članov društva jc bilo navzočih lo 4Ji. Za mesto predsednika je dobil največ glasov industrijec g. Gjura Džamonja, ki je bil izvoljen z 29 glasovi, dosedanji predsednik g. Novak jc prejel 9 glasov, ostali so bili razccpljcni, nekaj Članov ■••c je glasovanja sploh vzdržalo. Podprcd sodnik je čevljar Rud. Monjac, predsed-r.ik razsodišča pa steklar g. Kovačič. Ker so nekateri šc po volitvah nada« fjcvall z očitanjem g. Novaku, jc slednji ki jo vodil društvo kot predsednik od njego\'e ustanovitve po prevratu, konč« no izjavil, da sploh stopi iz društva. 2c« leti je, da se ta neljubi spor v interesu i.godnega razvoja narodnega obrtništva v Mariboru čimprcie izravna. Strankar« rtvo in osebni pripiri nc smejo zavla« dati v takšnem važnem narodnoobramb« tem gospodarskem društvu. V tem oziru jc g. Novak čisto pravilno precizira! svoje stališčo na današnjem občnem rboru, ko je ugotovil, cla v Slovensko sbrtno društvo ni nikdar pripustil stran« karstva, za svojo osebo pa si nc da od nikogar predpisovati političnega prepri« ranja, katero mu narekuje samo njego« va poštena vest in razum. Zato so nasprotniki nestvarne opozi« -i je tudi pravilno obsojali nekorektno postopanje radikalne vlade, ki je ravno pretekli teden odlikovala plačanega taj« nika obrtnega društva g. Kendo za za« (J-jgc pri jesenski razstavi, čeprav jc bil i'a svoje delo tudi tam posebej plačan. G. Novak in drugi obrtniki, ki so delo vali neumorno in nesebično žc pri vseh treh razstavah, pa niso prejeli od vlade nikakega priznanja, — ker pač niso ra« ciikalni odborniki kakor g. Kcnda, ki je po volitvah presedlal tjakaj. Pod takšni« mj razmerami pač Slovensko obrtno riruštvo v naprej nc bo moglo dosegati takšnih uspehov, kot jih jc želo pod svojim dosedanjim voditeljem gospo« tlom Novakom. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Pšenica: baška, 79 do SO kg, 2 odst., 12 vagonov 342.5 do 347-5. Turščlca: za februar, 20 vagonov 252.5 do 260; dupli« kat kasa 15 vagonov 265 do 267-5; lOOod« stotna kasa, 1 vagon 247.5; ladja Dona« vn, 10 vaconov 265; stara, 1 vagon 260; sremska, 2 vagona 265. Fižol: baški, beli, 3, vagoni 685; pisani, 1 vagon 545. Moka: *0s», 1 vagon 530; «6», 6 vagonov 325; lr7», 5 vagonov 285. Otrobi: banatskil v jutinih vrečah, 4 vagoni 165 do 167.5; v papirnatih vrečah, 1 vagon 170. Ten« denca nestalna. Dunajski živinski sejem (4. t. m.) Do« flon 2951 glav goveje živine; od tega <92 iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 11 do 16, izjem« no 19, biki in krave 11 do 15, slaba žl, .fina 7.5 do 11. Tendenca nestalna. Svinjski sejem v Mariboru (1. t. m.) Prignanih je bilo sicer 112 svinj in dve Jrozi, ker pa ni bilo kupcev, se kupčija ni prav nič razvila, tako da tržno nad rorstvo to pot ni zabeležilo nobenih ten. Tržišče z jajci (4. t m.) Na domačih tržiščih se opažajo že sveža jajca. Zato ceno Se po malem slabijo. Povprečno se plačuje komad v državi po 2.50 do ?,75 Din. Blaga pa Se znatno primanji kuje. Na izvoz, vsaj ne na večji, pri sedanjem stanju ni misliti. V Italiji jc Se mnogo blaga nove produkcije, v so« vernih državah pa jc Se znatno pomanj kanje jajc. =3 Obrtništvo proti redakcijam v siro i o vnem Šolstvo. Zvoza obrtnih zadrug v Mublhni le na SlrSi odborovi seji, ki se vrSila včeraj pod predsedstvom načelnika g. Engelberta Franehettija razpravljala o aktuelnih stanovskih vprašanjih in ined drugim na predlog g. dr. Plessa soglasno sprejela resolucijo, v kateri se najonergičnoje protestira proti redukcijam na strokovnih Šolah in pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani. Protest se pošlje ministrstvu za trgovino in industrijo v Beograd in klubom političnih strank, da zastavijo svoj vpliv, da se no izvršijo redukcije, s katerimi je naio obrtništvo najobčutnejše prizadeto. = Načrt zakona o Izkoriščanju vodnih sli v naši državi je dan na proučeva-njo vsem članom vlade. Ministrski evet I bo nato v najkrajšem času predložil ta J načrt narodni skupščini. : Porast tečaja Bleerovega posojila.1 V Beograd je dospela brzojavna vest iz Amerike, da so obveznice Bleerovega posojila naraslo na 74. = Zakon o prisilni poravnavi. Beograjski »Trgovinski glasnik* ugotavlja izpod peresa nekoga pravnika, da jo zakon o jirisilni poravnavi Izven stečaja, kl jo veljal prej samo za ozemlje Hrvatsko in Slavonije, bil z zakonom o proračunskih dvauajstinah za januar in fobru-ar leta 1022. razširjen na celo državo. Kor jc medtem sam tn zakon o dvanaj-stinah prenehal veljati konccm februarja istega leta, jo po mišljenju pisca v »Trgovinskem glasniku* prenehal veljati tudi zakon o izvenkonkurzni poravnavi ter bi se v svrho njegove nadaljnjo veljavo moral vnesti ponovno v finančni zakon. Ker se to ni zgodilo, po mišljenju pisca zakon o izvenkonkurzni poravnavi ne volja za bzimlje celo države. Pravniki so mišljenja, Svetovnoznana nemška tovarna vodnih turbin išče za Maribor in pripadajoči gospodarski okoliš' w t ■ I l za projektiranje in napeljavo vodnih sil. V poltev pridejo le dobro vpeljani, reprezentativni gospodje v v boljši družabni poziciji. Cenjene ponudbe, za katero se zasigura stroga zaupnost, se prosijo na „M. N. E. 6493" na ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. B56 »BP Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri|ateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, sestra in teta, gospa Zofija Hastelic, roj. Vtdic danes, dne 4. februarja ob 6. uri zjutraj v 71. leta, po dolgotrajni bolezni, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojuice se vrši r sredo dno G. t. m. ob 4. uri popoldne iz ženske bolnice v Novem mestu na Šmihelsko pokopališče. / 559 Rodbina Kastellc in sorodhlkl. Sokol Občni zbor gorenjske So-kolske župe V soboto dne 2. februarja je bil v Kranju občni zbor GS2, na kato.rom 60 bila zastopana vsa v župi včlanjena društva. Občni zbor je vodil župnl starosta br. dr. feomrov, ki so jo v svojem nagovoru spominjal smrti nepozabnega dr. Tavčarji!, čigar izgubo občuti tudi GS2. Omenil je dalje, da jo bilo delovanje vseh di;uštev dobro in da posamezna druStva tekmujojo med seboj za Čim boljšim so-kolsklm delom, tako da je GSZ ena najboljših v Jugoslov. 6okolskem savezu. Preteklo leto sta bila v župi otvorjena zopet dva nova sokolska doma, tako da jih šteje župa dosloj osem. V letošnjem letu pa se otvorijo zopet trije in sicor v Železnikih, na liledu in v Kranju, vr-hutega bosta društvi v Medvodah in ua Jesenicah položili letos temeljne kamne za lastne domove. Starosta se jo končno spominjal 50-letnice br. Gangla, želeč, da bi njegov duh prešinil vse sokolsko članstvo. V imenu JSS je pozdravil občni zbor član starešinstva JSS br. Bajželj, ki je opozarjal zborovalce na širjenje sokol-skega tiska in na pažnjo, da se v sokolska društva no zanese politika. Zupni načelnik br. Ažman je v svojem poročilu navedel tehnično delo v preteklem letu, zlasti prednjaški tečaj in izpit, dalje javne nastope in tekmo v župi ter končno podal preglod telovadečoga članstva, naraščaja in deco, kojih števi'o znaša v 14 žnpnih društvih preko 1200. Za tekoče leto ima župa pripravljene za vse oddolko posebno vajo, ki izidejo v najkrajšem času v posebni bfošuri. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Tajnik br. Cvar je podal statistiko članstva, iz katero jo razvidno, da se je članstvo pomnožilo. Jako razveseljivo je bilo poročilo blagajnika br. Jležka, kl jo izkazal p eko 9000 Din preostanka v župni blagajni. Vrhutega ie poročal, da župna društva no dolgujejo ničesar niti župi niti Savezu in da ni bilo ncprilik « posameznimi društvi glede blagajniškega poslovanja. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Predsednik prosvetnega odseka br. dr. Obersnel je toliko obolol, da ni mogel na župni občni zbor, zato jo njegovo' poročilo prečltal br. Cvar. Vestno sestavljeno poročilo je vsebovalo pregled dola v preteklem letu ln smernice za bodoče. Posebno pozornost naj obračajo prosvetni odseki v društvih sokolskemu tisku in predavanjem. Br. dr. Kuščer vpraša zastopnika JSS, kakšne uspeha je pokazala praksi, nko .je načelnik obinem predsednik prosvetnega odseka? Br. Bajželj po;acni, da je najbolje, ako sta obe funkciji združeni v eni osebi, v društvih, kjer pa načcln'k no more zmagovati obeh poslov, pa naj so vrši delo nbrdv sporazumno in vzajemno. — Br. dr. Kuščer predlaga, da sc morajo društveno odborovo sejo vršiti redno najmanj enkrat mesečno in sicer ob določenih dneh takoj začetkom meseca. Vsako društvo jo obvezno, da poiofa župi v ekscerptu o poteku vsako seje. Po daljši debati se predlog sprejme. Na predlog br. blagajnika se dolo"! župni prispevek na 4.50 Din za člana na leto, tako da bo znašal skupno sa vezni in župni prispevek tor vplačilo za poškodbeni fond letno 10 Din. Letošnji župni zlet po določi na Jesenicah dno 13. julija, namščajdii dan pa na Bledu dne 3. avgusta. Obenem so iz- raža želja, da bi se v letu 1935. vriil n« Bledu pokrajinski zlet JSS. Volitve so ee vršile z vzklikom in bo bili izvoljeni: za starosto br. dr. Sem, rov, za njegovo namestnike br. Dolenc, Skofja Loka, br. Osvald, Jesenice in br, Spicar, Radovljica, za načelnika br. Až, man, za načelnico s. Sajovičeva, za tajnika br. Cvar, za blagajnika br. Mežek, za zapisnikarja br. Česen, za odbornike: Sajovio, Ravnik in Varaha, za predsednika prosvetnega odseka br. dr. Obernel za njegovega namestnika br. dr. Kuščar, za preglednike računov, br. Dolenc ml., Maly in Siherl. Zupnemu odboru se na, roči, da sam ii/'nuje zastopnike v sa-vezni odbor, skupščino in sabor. V kan-didacijski odsek pri saveznl skupščini sa odpošlje župni tajnik br. Cvar, kateremu občni zbor naroči, da se strogo drži r.a. čela, ki ga je župa izrekla v svoji reso, luciji, predloženi saveznemu starešinstvu kot saborni predlog, da savezni starosta no sme biti eksponiran politik. Zupa »prejme v svojo oskrbo kot manj šinsko društvo sokolsko društvo v Gu. Stanju. — Na predlog prednjaSkega zbo-la so naroči župnemu odboru, da razmišlja, kako bi bilo mogoče izdajati »Sokolski Vestnik* GS2, ki bi naj izhajal štirikrat letno. — Prihodnji župni občni zbor bo v Skofji Loki. Občni zbor novomeške sokolske Žnp« so vrši dne 10. febr. ob pal 2. popoldne v mali dvorani Nnrodnoga doma v Novem mestu. Ker je občni zbor velike važnosti, poživljamo vsa društva, da se ga zanesljivo udeleže. Po občnem zboru se vrši telovadna akademija na čast odposlancem društev, za kateio se vrSo že sedaj velika pripravo. Kino Življenje polno razočaranj — Je skoraj vsako! Malo jih je, ki bi mogli trditi nasprotno! Kino »Ljubljanski dvor« Igra te dni film z omenjenim naslovom, z Lotte Neumann v slavni vlogi. In res, kakor pravijo lepaki — po dolgi odsotnosti! Lotte Neumann je že Iz onih »dobrih starih časov., nekak biedcrmaler v razvoju kinematografskega življenja, ko se je igralo dobro z dobrimi, ko je kraljeval okus ln so govorili cstetl. Pomlad veje Iz njenega igranja, čista jasna pomlad, polna mladostnega hrepenenja! Zrna-ga pojoče mladosti nad starokopitne odurnostjo! Pripoveduje nam Lotte Neumann, kako-jo je njen ded zatiral, branli in jo varoval vsake prijateljice, vsakega stika s solnčnim svetom. In kako je potem pobegnila v karnevalski noči v piro-vanjc pestrega življenja In kako je počelo. Razočaranje za razočaranjem, udarec pa udarccm — In končno vendarle zmaga, sreča! — Ta film jc tiha, mehka pesmica priljubljene igralke in čc zapoje mlad študent petošolček grcdoE iz kina tudi rcsnico o Idealni ljubezni in solnčnem hrepenenju, o neskončnosti narave in lepoti pomladi — potem jo flhn dosegel svoj cilj In naincn, Lottka pa enega častilca več. Nova železnica v Črni gorL V Črni gori se letošnjo pomlad prIČn« z gradnjo železniške proge Podgorica-Plevnlca. To bo prva železniška proga, ki bo omogočala hitrejši prevoz pridelkov lz notranjosti Črne gore. Prosa bo vezala Podgorico s Skadrsktm jezerom in se bo po njcl razvil živahen promet v tcin kraškem hribovitem svetu. Nova proga bo baje žc letos Izročena prometu. ci ^r Od nedelje na pondeljek je prenočilo v Ljubljani skupno 113 tujcev. Od teh je prenočilo 95 v sledečih hotelih: UNION: Bc!ovsky Klcmcnt, posest« nik. Mirna; dr. Bauer Ivnn, kemikar, Dunaj; Deires Franc, trgovcc, Dunaj; Dingclstein Avgust, potnik, Offcnboch; Ehrcnstein Emil, agentura, Dunaj; Func Filip, zečar, Beograd; Fingerhut Jonas, potnik, Dunaj; Grossaucr Viljem, trg., Dunaj; Glyczy Lenart, veleposestnik, Cabar: Hohcnberg Egon, trgovec, Dunaj Ilshn Samuel, trgovec, Zagreb; Horo« vvltz Henrik potnik, Dunaj; Jičinsky B., tov. direktor, Praga; Jaklič Milan, direk« tor, Zagreb; Kudaljcev Ivan, uradnik, Beograd; Kellcrt Evgen, potnik. Dunaj; Lcwitch Avram, bančni direktor, Bco« grad; Lowit Josip, trgovce, Dunaj; I.oh« berger Julij, direktor, Gradec, Lcderer Mavro, trgovcc, Osijek; Lo\vbcr Ucrt., prokurist, Dunaj; Lipovš Antc, knjigo« vodja, Mirna; Mcissncr Arnold, trgovcc Brno; Makoviecki Anton, trgovec, Du« naj; Matkovič Viktor, uradnik, Zagreb; Mally Jernej, trgovcc. Stara Cerkev; Nauscr Traugott, trgovec, Zagreb; Julij Prcmrou, trgovec, Karlovac; Tiussi Ro« mano, Inženjer, Karlovac; Bcrgcr Geza, zasebni uradnik, Slav. Brod; Riicker K., tovarnar, Romerstadt CSR.; Rabas Ad., gozd. mojster, Hmeljnik; Schauta Erika zasebnica, Grad Mokrice; Smalc L., in« ženjer, Beograd; Vcsclko Ivan, lesotržcc Mežice; Weil Maks, trgovec, Dunaj; \Volf Edmund, trgovcc, Beograd; Vesel Franc, ravnatelj. Trst; Suppanz Emerik, trgovec, Rogatcc; dr. Zagorskjr Vladimir savjetnlk, Bos. Samac; Zugcr Mirko, tr« govcc, Zagreb. SLON: Cvar Antonij«, poštna uradn.. Ortnck; Ccrcr Anton, lesotržcc, Kam« nik; Zipper Bernard, potnik, Dunaj; II. DruScvič. trcovec. Podeorica: Hcllcr R... inženjer, Kranj; Cravos Josip, trgovec, Trst; Lcntz Alojzij, zasebnik, Zagreb; Lcvičnik Vinko, profesor, Celje; Ivan Obkirchncr, trg. potnik, Domžale; Ra. doševid Dušan, trgovski potnik, Dunaj; Tintncr Maks, potnik, Dunaj; Tumpci Josip, oskrbnik, Sevnica; \Volf Avgust monter, Dunaj. JUŽNI KOLODVOR: Brus Mici, hči gostilničarja, Hotederšica, Brus Ivanka, hči gostilničarja, Hotodcišica: Baraga Janko, nadučitelj, Kor. Bela; Finkat Fr., žagar, Okonina; Glive Ivan, posestnik, Ormož; Jcrgclj Ivanka, zasebnica, Ribnica; Jeraj Matija, lcsotržcc, Nizka; Jenko Antonija, hči posestnika, Sv. Frančišek; Krajcer Anton, trgovec, Pola; Lukan R., lesotržcc, Trst; Oroszy Viktor, zasebnik Vrhnika; Potočnik Ivanka, šivilia, Bled; Pretner Ivana, hči posestnika, Komirje; Rcpuš Josip, železniški uradnik, Stična. LLOYD: Bcladova Viljemina, godbe-niča, Pclhrišmov; Skvarča Ivan, gozdar, Zagorje; Zcmunich Duja, trgovcc, Jesenice, Dalmacija. SOČA: Brončič Rclja, urar. Bugojno: Jahoda Josip, litograf, Novi Sad; Petrič Herman, uradnik, Maribor; Stanovri'; Ivnn, krojač, Vrhnika; Spoler An«on, trgovcc, Dobrcpoljc; Trček Anton, posestnik, Bevke; Vidmar Ivan, trgovec, Zlrl; Zaje Božidar, Bin gostilničarja, Mokronog. TRATNIK: Alcmpojcvič Jurij, carl' nik, Rakek; Adamovič Vlasto, carinik, Tržič; Gruden Josip, abs. ing., Doljant; KInn Ivan. trg. potnik, Trst. ŠTRUKELJ: Kambič Franc, trgovec, Metlika; Kumar Srečko, glasbenik, Ske-denj; Parolič Marija, uradnica, Jcscnice. Poleg tega je prenočilo 18 tujccv v naslednjih gostilnah: Dc Schiava 7, Stari tišlar 4, Ravnik 3, Amcrikanec in Nov' svet po 2. LOTTE NETJJML&JNTN' v Kino ^Ljubljanski dvor" S. in e. februarja Iz strahu pred noži prod par dnevi se jo na beograjske,m policijskem ravnatelistvu »glasila lepa cnlada žena. Vprašala je po predstojniku. in ko so ji pokazali uradnika, s katerim so lahko pomeni raill svojo zadeve, je povedala, da ji loži na srcu ,strah pred njenim možem, ki je artlst v metanju nožev. Do nedavno sta bila ima in njen mož angažirana na Dunaju v «Bonacherii». Tam sta se produ-ritfila precej Časa, dokler ni ona spoznala drugega artista, po imenu Nuss-baumerja, na katerega je njen mož »ostal strašno ljubosumen. Ženin mož, ki se piše za .Takuma. jo poskrbel za to, da se ona in on, fini izteče angaž-mnn. preselita z Dunaja kam daleč. Odločil je, da se zatečeta v Beograd, z namenom, da najdeta zaslužka v kakem tamoSnjom zabavišču. Prišla sta torej v Beograd. In odkar sta tu. pravi Riri, kakor ie lepe mlade J^no artistično ime. kaže njen mož ■ topninioče se znake duševne rnzdra-iienosti. kateri ona prav nič ne zauna. Še več! Prepričana ie, da snuje nien mož proti nloj morilne naklepe. Ker io vešč metalec. noifev, mu trotovo ne hn težko Izvršiti takega naklepa. Poklic mu gre v tem oziru naravnost na roko. Jakum in Biri se projicirata takole: mož postavi svojo ženo v kot. oh-dr> jo z lesom in začne metati nože. k! zadihajo tik njenega telesa med roko in život, nad glavo, med bedra Itd. Te nože meče proti r.ji iz nasproti le-'ISejfa kota. Scene s<> tako razburljive. da ženske, ki prisostvujejo pred-rtavam, čestokrat omedlevalo, moifc na snrelrta kurja prit. Jakttm jo dol-;o iskal prilike da hi začel s svojimi produkcijami v Beorrrdu. Sedaj je iz-'knfl anga'min, in l:"r se tako čudno vede, sluti Irpa Tiri. da se bo ž nio nekaj zgodilo . . . Ona ic uverjena, da ho mo? prvo priliko izrabil v to, da zažene nož mesto tik nie naravnost v njo in da jo zadene d« smrti. Mož, nravi Biri. sc ho potem Izgovarjal, da jo napaka zgodila čisto slučajno. Ker jo premeten, so bo znal oprati tudi |,red sod iščem ... Policija je ovadbo srospe Biri vzela na znanje in je poslala na Izvid svoje organe, da se prepričajo, kakšne okol-nosti so ženo prignale do te?a, da jc urišla prosit pomoči in zaščite. Agenti pa niso mogli izvedeti nič drugega nego to. da Jakum in n!egova žena ložirata pri «71ntcm konju«, kier je ?nano zbirališče vseh vist artistov. N"anravila sta v tem časti, odkar se mudita v Beogradu, ie velik dolg, in zdaj ne vesta, kakn bi ga plačala. O kakih hitdohnih naklepih pa policijski -"■'renti niso nič zavohali. Da si napravi komodnejše stališče ter si prihrani poznejše neprilike, je policija sklenila, da Birijino ovadbo vzame na znanje: izgnala je Jakuma :ti njeeovo ženo iz Hengrada nazaj tja, odkoder sla prišla. Tako se je najlažje Izognila tragičnemu koncu, ki ga je opisovala Biri, — ?o je njena ovadba bila resničen Izraz strahu pred igro z noži in ne zgolj obtožba v histeriji. Novi predsednik raske sovjetske republike Vsa oblač la za gospode in dečke v veliki i/.bcri in po priznano nizkih cenah nudi konfekoljska Industrija Draga Stal), Ljubljana -i Po poročilih iz Moskve, se je vršila v nedeljo volitev Leninovega naslednika. Za predsednika rusko republike jo bil izvoljen Rikov, dosedanji vodja gospodarskega oddelka sovjetske vlade in Leninov namestnik. Bikov spada med ožji krog Leninovih prijateljev. V zunanjo politiko do-: slej ni powegal, zato je v evropski javnosti le malo znan. Matematične naloge Ljubljanski lzprehodl. Meščan našega mesta stanuje na kraju Poljan, pn mostu, pisarno pa ima na koncu Mitja. Rer gre v službo vsako jutro in vsako popoldne in ravnotako nazaj, mora to pot premeriti Štirikrat na dan, razen nedelj In praznikov. Naš meščan je p;i iznajdljiv in muhast, ali recimo čud.ik, 'in zato sklene, da bo na tej svoji Štirikratni poti na dan vsakokrat, torej štirikrat na dan, šol vedno po drugih ulicah. Poskusi izračunati, v koliko dneh bo mož prekorakai vse mogočo kombinacije ljubljanskih ulici Toda toga ne znaS preračunati, to znajo pri nas samo boljši matematiki, ki pa morajo vedeti, koliko ima Ljubljana ulic. Da si olajšamo račun In izključimo vso ovinko, si mislimo, da je Ljubljana zgrajena pravokotno in da ee ulice križajo v vzdoljnih in navpičnih križih, ter da je vzdoljnih ulic 19, povprečnih pa 18. Ljubljanskih ulic pa je več, in kakor znano, niso tako geometrično Izpeljane. Pa če bi bile in bi mol korakal vsak dan po drugih, in broz ovinkov, In Ljubljana bi mu olajšala račun kakor zgoraj povedano, bo mož rabil mnogo dalj kakor vse svojo žlvljenjo, namreč 8'17 milijonov 903 tisoč in 1)10 dni. Naše srce. Takšne čudeže ima v sebi naša meglena Ljubljana. Toda vsakdo nosi v sebi samem ravnotakšno čudeže. Srce jo kakor stroj, ki nikdar ne odpove, pri zdravem in razumnem človeku to:;a stroja tudi ni treba nikdar popravljati, silno elastično jo in brez minute prestanka gro in tečo in utriplje noč in dan tako svojih šestdeset, osemdeset in več let. Njegovi utripi si sledo bolj naglo, kakor sekundo. Kaj mislite, kolikokrat jo utrip-nilo srco šestdcsetlelnoga človeka? Srce utripne povprečno na uro 5000 krat. Računaj leto na S65 in četrt dneva, potom je srco v C0 letih življenja storilo utripov: 2 milijardi in 029 milijonov in S00 tisoč. Občni zbor človeštva. V svetovni vojni smo doživeli »hiranje milijonskih armad. Pa tudi ti zbori so prav neznatni napram onomu, ki bi nastal. če si predstavi amo: Nekdo, ki ima moč, ukaže in .skliče, da se imajo določenega dne vsi živi ljudje brez izjeme naenkrat zbrati na htem kraju. »Kraj. bi soveda bil precej obširen, da bi na njem na Slo mesta 1580 milijonov ljudi. Toliko jih namreč baje sedaj živi na zemeljski obli. Recimo, da bi svetovna komanda vsakemu zliorovalcu dovolila, da zavzame prostor 4 kvadratnih čevljev, da so moro na tetn prostoru nekoliko gibati. Pri tem pomisloku boš tudi Ti, dragi bralec, najbržo precenjeval širino prostora, potrobnega za takšen občni zbor človeštva. Na.daljavo ene milje ima namreč 12.000 ljudi prostora. Na kvadratno miljo pride torej z lahkoto 12.000X12.000 = 144 milijonov ljudi. Z* vse človeštvo toroj ne potrebuješ več kot 11 kvadratnih milj, kar odgovarja n. pr. povrMni maihnega otoka ISornholma ali površini Ilodeuskoga jezora, to jo pri nas n. pr. površini združenega Ljubljanskega polja in Barja od Iga in Studenca pa do Domžal, MeugeSa, in roclmo Medvod. Toda ta prostor je že skoraj prevelik! V «kišto!» Ko smo žo zbrali celokupno človeštvo zemeljsko oble na Ljubljanskem polju, ga pa ne pustimo domov v Ameriko, Afriko in druge krajo, predno nismo napravili še enega poizkusa. Naročimo toroj pri tvrdki I. I. Naglas velik lesen zaboj, po domačo kišto, ki naj bo enako dolga kakor Široka kakor visoka, toroj kockasta, in tako velika, da lahko v ta zaboj pospravimo in lopo zložimo vse ljudi. V to svrho določimo vsakomu sotrpinu prostor, ki je dva metra dolg, dve tretjini metra Širok in pol metra visok, da so lahko narodi prezračijo in da labko mod zloženimi ljudmi porabimo tu. di šo nekaj zavojnega mntoMala, Kako velika mora torej biti takšna «kižla» ali vsaj kako dolga ena njena stranica? Vidiš, dragi moj, tudi tukaj segaš pre-daloč in previsoko. Stranica kockasto .kišto. ni nič daljša, ko 1000 ni, to jo on km. Ali: V «kižto», ki meri on kubični kilomotor, lahko na zgornj opisani tlačiti pospraviš vso ljudi, knr jih danes na svetu livi. Ce ne verujoš, izračunaj, in čo šo. no veruješ niti lastnemu računu, pa poizkusil Statistika več i z ž i v e IJ e , kakor pravi Zupančič: naj srce se nuvriska ln nujočel). • Najmanjša skica več pove nego nab daljšo poročilo (Napoleon). NiČ ni slajšega od resnice, pa vendar jo resnica grenka. (Paul llorvieu) Cesto ae sreča kakega Človeka zida s polomljenimi bosi tuje sreče. (P. llervieu) • Imej vedno pred očmi za primer nekega zaslužnega človeka in £ivi, kakor da je on lu prisoten, kakor da on opazuje, knj delaš. Naj ti njegova slika vselej bdi pred očmi: da ti poali.il bodisi ia zgled ali za nasvet. (Seneca) X Prvi boljševlškl svetnik. Boljše- viki Imajo torej svojega prvega svetnika — Lenina, ki lina na vesti stotlsoče umorov, smrt milijonov ljudi, ki so poginili od gladu. »Chlcago Tribune, poroča iz Kise: .Kongres združenih sovjetskih republik Je Imel zborovanje, posvečeno Leninovemu spominu. Po govorili Kallnlna, Zlnovjcva, Stalina in Buharina so bile Prolesor Hiram Ballart Je v Ncwyor-ku Izdelal statistične podatke o duševnem razpoloženju Amerlkancev. V ta na- j šprejVto "resolucije tc-le""vsebine: "«Tls£ men ie vse ljudi razdelili v tri skuplnt: žalostne, vesele in ljudi brez izraza. Po čim revolucionarnih romarjev, ki so prišli iz vseli kotov Rusije in sveta, bo do- dolgotrajnem opazovanju Je prišel do sje ^^ da r|)i5če Lenlnovo svetl5ie _ dečega rezultata : Na 100 oseb pride '»: gledati obličje svojega dragega voditelja, žalostnih, 5 veselih In 17 brez Izraza, z j Unlnov, sp|s, hodo v encm zvczku dan, teh podatkov Izhaja logična posledicama | na svc(,0 y epem m„„onu ,zt,sov v so Amerlkancl zelo žalosten narod, ta-; skcm Jc,|ku PrevcdH jlh bodl) tud, v tu. to so sl v Ameriki seveda zastavili \t>ra- jfl Jcz,ke .7ia5,| v vzhudne. Ta knjiga bo Sanje, zakaj so Amerikancl tako ža'0- komunlstleno .sveto p,snl0,( kI „ bodn sten narod? Oblasti odgovarjajo: Naš Lcn,nov, ujcnc| raz5|rjall po celem sve-narod ima dobre zakone, kot n. pr. za- |u Leninovo i kon proti alkoliolu. 2e radi tega bl se j mjd|, zcrajcnn morali vsi smejati. Morda so Amerlkancl žalostni radi tega ker se ta zakon . da strogo ne Izvaja? AH bl morda trebalo; ujavll> da Je w|a Lcninova tu. Leninovo svetišče bo v obliki plra-v Pctrogradu.« X Koliko so tehtali Leninovi mo- šc kaj zabranitl, da bl ljudje bili vcsc-Icjši? Resnično gotovi krogi v Ameriki razmišljajo o tem da se zabranl tudi pu- snirt markaiitcn pojav dcdlčnostl. Leninov oče ie umrl v Isti starosti, tudi za- , . .. . „ • , .. . _ radi možganske kapi. LcnInov,e možgane šenje. Ako Amerikancl tudi v tem slu-[sQ M y Splril/Nj|hova tcia j.340 g jc normalna. čaju ne bodo vcselcjšl, tedaj pa gotovo nI več pomoči. hanalista Freuda, načelo krščanske izpovedi, zmisel Aristotelove «Katarse», ki ni po najnovejši razlagi (očiščevanje*, mar- Lenin na mrtvaškem odru X Samomor rablja. V Vratlslavl _ . (Breslau) se je L februarja ustrelil krv- Iveri nik Speete, ki je obesil v svojem žJvlje- Odkrita Izpoved Je dobra za dušo nju 45 zločincev Samomor je Izvršil, ker (geslo quakerjev, geslo salutUtovske .11 nl P"stati lzRuhe svo)e pravka' reševalne vojske, geslo dunajskega psi-1 ^^^ psa ^^ v Voltsbcr- gu na Štajerskem je umrl v bolnici tovarniški delavec zaradi stekline. Trpel jc strašne muke. Naknadno so ugotovili, da je revež ubil In pojedel lastnega psa, ki so ga zasledovali zaradi stekline. Ta pes je ogrlici pred tremi tedni tri osebe, ki so bržkone tudi Izgubljene. X Prestopil k Islamu. Lord Headly ki ic prestopil k Islamu, je bil dolgo edin | ang|cjk| picmenitaš, ki ie bil tnoliame-danske vere. Nedavno ie dobil nasledni-ka; to Jc baronet sir A. tlamllton Iz Sus-scxa. Razen teh dveh Izpoveduje Islam tudi lady Hcster Stankope, ki Je znana po svojih Izrednnstlli. Mnogo let jo h«-% | dlla z bedulnl po arabskih puščavah. Prvi Anglež, ki j» prestopil k islamu. Je bil Sj I neki župnik angleške cerkve, ki ie 1. 1891 i v llverpoolski mošcil javno zatajil krščan stvo In proglasil Islant za edino vero-izpovedovanje, ki osrečuje človeštvo. ! Razen v Llverpoolu Je na Angleškem mošeja še v Londonu. Zbirajte in daruj le, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! M. S,: lz sodne dvorane Dr. Cone Aženpeč se je strahovito razburil. Unvno na tem le mostu je bil preči-'al znamenitega Fr. Z. »Znamenite porotne zagovore«. V|xjkojoni sodni -vetnik Peter Čitrimiiri je sedel poleg njega zatopljen v časopis. Trgovec Figa je kadil cigaro in gledal skozi akno kavarne. — Kaj pa je? se je prestrašil go->[*>d Curimuri. — Poglejte, je s pridušenim glasom, plašno oziraje se po kavarni pričel dr. Aženpeč. — AH ni to brezobzirnost hrez primere? Najprej nam ukažejo: Aid, zagovarjaj falota za vbogajme, potem, ko pa z muko stišneš Iz drenovega Rlučaja z vsemi štirimi porotni Msrovor, tu pa dajo v Časopis! In zasukajo in prestavijo tvoje besede, da te smeie širom vsa domovina! — Kal blebetate, saj vendar tisti "iso pisali tega, ki so vam ukazali zagovarjati! je resno pograjal svojeaa mlajšem kolego bivši sodni svetnik. — Ravno tisti. Le pazite. Najprej lopne i>o zagovornikih, potem po porotnikih. In po načelu, da vrana "rnnl "c izkljuie oči, govori prav dostojno, fe3, kljub temu, da predlagate za po-neverca kazen, ga porotniki oproste. — Toda. cosDod kolesa, vi venilar sodnega dvora ne morete imenovati vrane! Iz U'ga slodi nujen sklep, da on ni boljši od vas — he — lic. Gospod Peter Curimuri pogleda na soseda Figo, triumfira samo duhovitosti. — Vidite, vrane, vrane, — se ljuti doktor. Povem vam in dokažem. Cuj-te torej: — Nil klopi pred dvorom stola — — Kaj, kaj, ga prekine Figa, prosim, ne razumem prav! — A pardon, pozabil sem, da sto vi lajik. Na obtožni klopi jired sodnim dvorom, to je pred sodnim stolom, sedi poštama kmečka ženica. Na levi javni obtožitelj, pred njo sodni dvor, na desni zapisnikar — — in sodni Btol? prekinja trgovcc Figa. — To je sodni stol, to vse skupaj. Torej! Predsednik lirične otipavati ob-toženklno rodovnico — — Ni mogočo! vzklika Figa. — ime, rojstvo, očeta, mater, pred-kazni, vojaško službo Itd Nato privleče predsednik velikansko polo in vprašuje dalje. Kato se podomačo rečo pn hiši, koliko bratov, sestra, otrok, smrtnih slučajev, koliko sadnega drevja pri hiši, ali hruške ali tepke, seno ali slama —. Naenkrat prekine predsednika državni pravilnik, to je, gospod Figa, da me ne bodete spet prekinjali, javni obtožitelj. Visok, močan gospod, uridltra z veJikim ar lasom in nrsd po- rotniki jKJsebno rad govori o tem, kako rad je umorjeni hodil v cerkev in kako se jc pred vsakim večjim žgan-cem prekrižal, prej ko ga jo cmoknil v usta. — Gospod predsednik! kaj pa vprašujete? To vendar ne spada v genera-lijal Predsednik vrže polo po mizi ln vzdiline. — Vidite, to so nnm spet naprtili. Za vsakega falota moram izpolniti tako rjuho in jo poslati temu prokle-tetnu minist a rstvu. Saj je za smčjatl Poleti love muhe tam po minist-a-rstvu. Pozimi pa linirajo take pole, da si krajšajo ča.s, sn delajo potrebne z ozirom na redukcijo in nam krajšajo življenje, Bič bi bilo treba vzeti i>a prav pošteno nagajžlati tiste ljudil — (Državni pravilnik kima.) Torej, mati, Vi ste obtoženi, da ste rekli napram Katri Kufejoš v Prek-murju, da naši finanearjl nimajo kaj dela, tor da bi jih bilo treba domov poslati. Veste, gospod državni pravilnik, — je nadaljeval gospod predsednik —, to jo vse . . . (podrgnll jc skrčen kazalec |K)J mečo palca). Koruption. Saj nič ne rečem. Za smčjat jo pač! — (Državni pravilnik pomenljivo pritrjuje.) Ali ste to storili, ali no, mati? Potem ste naznanili na žandarmerljski Staniči, da Vam je Kntra Kufoješ pra vila da ia VaS soilcd flnancariu dal deset kilogramov krompirja, da mu je dovolil vola gnati čez mejo na Madžarsko. Očitali torej podkupljivost! Le hitro povejte, čo ni res! Bomo kar na kratko napravili, gospodje. Ta Katra Kufejoš trdi, da ni obtoženki nikoli ničesar rekla, potrdi pa inkriminirane besede obtoženke. Drugačo ni nič slabega čez njo. glas dober, predkazni nič — prosim, gospod državni pravilnik! — Ta vstane, se pokrije s čepico, stegne roke, da so ohlapni rokavi talarja za vihrali in prične svoj plaidoyer: — Visoki senat! Ta ženka, v vsej svoji prekmurski preprostosti' si je upala dvigniti besedo čez predpostavljeno oblast! Čez ono oblast, ki se ji j ml klanjamo, in katere ukrepe nepri-komo izvršujemo! Kajti novo sveto pismo današnjega veka bi sc moralo glasiti: V začetku je bila oblast ito. — Ali smem nekaj reči, gospod sodni dvor? se jc zdajci oglasila obtožen-ka, plaha, tresoča so po vsem telesu. — Kaj boš blebetala, saj je za sm.V jat, no — pa povej — saj pomagalo ti tako nič ne bol zarentači predsednik. — Katra Kafcjol mi je to res povedala. .laz sem pa mislila, moj Bog, saj to pri finanoarjlh ne sme hiti, mogočo pa je to res eden slabi vmes. Hotela sem, da bi kralj to zvedel in vprašal, kako ir, kaj. Zato sem povedala orožnikom. dobro sem mislila! — Visoki senat! nadaljuje govornik. — Obtoženka je žalila oblast r. ozirom na službeni posel. Podan je § 101. srbskega kazenskega zakona. Udarilo jc z vso silo pravice! Konča! sem! Sodni dvor odide k posvetovanju. Sodni dvor se vrne. Predsednik razglasi sodbo: «V imenn . . . Boste krivim spoznani pregrešita po § 104, srbskega kaz. zakona, ker sto rekli, da javni namu-ščenci nimajo kaj dela, da bilo treba prav pošteno nagn.jf.lati — eee — to se pravi, da bi jih bilo treba douu v poslati. Nadalje ste tam in tam, že voste kje in komu, rekli, korupcijou — eee — to se pravi tisto zavoljo krompirja. • Dr. Aženpeč se prekine. — Saj voste, naš predsednik jc že nostann iu se rad zinoti. — Nato nadaljuje: — Predsednik potem še [K>ve: Smo vas obsodili, da bodete kaznovani na sto dinarjev ali pa na štiriindvajset ur zapora. Tako. Ste razumeli? Sprejmete kazen? Da si bodete zapomnili, kaj se pravi čez višje govoriti! Ailijo, zbogom! Ob vratih je sedel sodni sluga, ki je v tom hipu kihnll. Tako je dr. Cene Aženpeč končal svojo povest. Rešimo satalsSi Tabor! •JUTRO. it. 3f 8 O Lanrencinem in Grisvlinem na-firtu ni izvedel nif. Ko sta «iamro6 junakinji dospeli dve uri za Sainciairom do gradu, sta slučajno naleteli na pastirja in od njega sta izvedeli dovolj, da sta lahko sklepali, da je grad pra-1 zen in da barona, ni več v njem. Skle-: nili sta torej, da se vrneta nazaj v KoJmar, kamor prida prej ali slej tudi Nyetalopo, da pripravi po novih na-ortih zadnji napad na Luciferja. Laure in Grisvl sta dospeli v vilo Satiles pred Salnolairom, ki se je zamudil v Frei-bnrgu. Gospod Charles in gospa Bl.m-che sta jima svečano obljubila, da ne bosta nikomur govorila o njunem junaškem namenu. Popoldne je prispel tudi Lourmel iz , št^asbourga, kamor ga je iz Pariza pripeljal aeroplan. S seboj je donesel šifrirano radio-brzojavko, ki mu .jo je j poslal Raymond iz Georgetowna (v! angleški Guyani) 27. maja ln ki so je j ?la»ila: »Ogledali smo si ljubko An-; filie. Vse gre dobro. Irena in Henri staj vesela in zadovoljna. Novega nič.» | »Mina pa je umrla 24. maja,» za-mrmra zamišljeno Sainclair. Nato pove Loormolu. gospej Blanchi in gospodu Charlesu Nortmundu, kaj je izvedel od Franca. »Strašno! Strašno!« vzklikata AUi-čana. »Res je,» potrdi rosno Lourmel. «A to so bili najbrž samo poizkusi. Moje mnenje je: Irena jo tam doli na Anti-lih mirno zaspala, Lucifer pa je medtem pritegnil njen perisprit tor ga zamenjal z Mininiin . . •Torej desinkarnacija in reinkama-cija?» de Sainclair. «Da . . , Vsekakor ne smemo izgubljati časa. 29. maja smo! . . . Imamo le še enajst dni . . . In severni tečaj je daleč! . . .» »Lucifer bo gotovo ee pred 10. junijem na tečaju,v pravi Nyctalope. »Sredstva, s katerimi razpolaga, šo ogromna . . . Znano nam je že, da njegova podmornica, če jc istega tipa kakor Oberalles — ne pozabite pa, tla Grisjl o njej ne ve uičesar, in tudi rdeč^latsec nam ni o njoj nič govoril — da plove njegova podmorniea s hitrostjo 100 milj na aro, to je skoraj 200 kilometrov... Od Gdanskega do Spitz-bergov je po morju približno 3800 kilometrov ... Lucifer utegne ta hip biti že rta, Spitzbergih ... Lahko si mislite, da ima Lucifer še drugih prevoznih sredstev kakor sani. pse in kajake, ki bi ga prepeljali preko ledu polarnih krajev! 0(1 Spitsbergov do tečaja meri zračna črta kakih 1000 do 1200 kilometrov. Z letalom se ta razdalja premeri v šestih urah!... In je-li mar izključeno, da bi Lucifer imel v svoji podmornici posamezne dele letala, morda celo v dveh izvodih? ...» Molk. Lourmel pravi: - Na tečaju so magnetične okoliščine brc.: dvoma take, tla bo teledynamo imel neomejeno moč... No razumem seveda, kako. Da bi mogli vse te stvari doijmeti, bi morali naši raziskovalci in učenjaki dolgo časa študirati, poleg tega pa natančno poznati telc-i!yr;amo in njegovo funkcioniranje... Rdečelasec Hunter nam je o njem vedel tako malo pove4ati, Grisyl pa sploh ne ve ničesar!... In severnega tečaja do sedaj razen Pearya še nikdo ni dosegel.* Torek S. 11. 1924 Kaj, če bi izprašali Kroona?» pred- laga gospod Charles Nortmund. Kroon jo bil tisti, ki sta ga Sainclair in Corsat v noti od 11. na 12. maja presenetila in ujela v rdeči hišici. Od takrat je bil zaprt v kleteh vile Saules. »Kroon je bil lo orodje v Luciferje-vib rokah, in ne bogzna kaj razumon, in sdnzil je kot čuvar in krvnik ujetnikov. No, poskusimo kljub temu lahko!* Sainclair, Lourmel in Nortmund! odidejo v podzemlje. V eni izmed kleti, ki je bila razmeroma- udobno opremljena in razsvetljena z električno žarnico, kajti solnčna luč ni dohajala skozi no-beno lino, najdejo rdečelasea pri jedi, poleg njoga pa stražnika z revolverjem v roki. Sainclair mu obljubi življenje in svobodo od 15. junija dalje, poleg tega pa če stotisoč frankov, če mu razkrije vse, kar ve o »gospodu baronu«, o Schvvalzrocku, o telodynamu itd. Kroon jo ves obupan, da si ne more prislužiti bogastva in svobode: izvzem-ši o rdeiii hišici in podrobnosti o bivanju »gospoda barona., v njej, ki je prihajal zelo poredko in se hitro zopet odpravil, ni ujetnik vedel ničosar. In njegova žalost, ki jo jo izražal v besedah, v kretnjah in v vsem obnaša- nju, je bila tako odkritosrčna, da a] nikdo dvomil o njej. Ko uvidijo, da ne izvedo ničesar vrnejo v Nortmundov delovni kabinet Nenadni in nepredvideni odhod Ln, ciferja s Schwalzrocka jim 110 gto ij glave. Strašne zagouetke in nedouin, ljivi problemi, ki jih jim je Lucifer dal že toliko, so se pomnožili za enega-Kaj so bo zgodilo na tečaju? Od ra?., rešitve teh zagonetk odvisi sreča i i življenje ne samo Sainclaira in nje-vih zaveznikov, ne samo Laurene^ Irene, malega Henrija. gospoda Alo. ks&ndra Prillanta — ampak ttuli ž:t, ljenje in sreča milijonov in milijonov ljudi... Zmaga Glojn WartoSkega h| bila zmaga Luciferja — ne Lucifer j Nosilca Luči, Luciferja - D11I1& Teme ^ zmaga Zlega nad Dobrim; in *j zmaga bi pomorila smrt svobodo, za, sužnjenje ogromne večine človeštva pod bičem nedotakljivega tirana, ki bi ne brzdal svojih strasti in izpustil uzdo krvoločnosti in siavohlepju!... Govorili so, premišljevali 111 itova!J načrte tja do večera. Pri jedi, kjer o bile navzoče tudi gospa Blanehe, La 1 ronce in Grisyl, okušajo govoriti o drugih stvareh. A ni šlo: besede kar niso hotele z jezika, in kmalu so a razšli. Zl i „B30lsevin]fl" m li „2nltn" m isaki Inili if 1 Din SttM fuka beseda SO par. Za .Dopisovanje" ln „Zenltv»" m računa vseka beseda 1 01 o. — Prlottujejo >• le mtll oglasi, ki ■O platen! t napra]. Plaia a« lahko tudi v znamkah. Na vpratanja odgovarja uprava la, tu Ja vprašanju priložena znamka sa odgovor tar manlpulacljska pristojbina (S Din). fbtls! iMU&lSlBStSS ri^SofeB Instrukcijo fa olžJe£olca. sprejme realec p-itoSolec. Naslov pove uprava Jutra". 285S Instrukcije t- matematike, opisne geoms- 1 trije ln fizike. opre.-mera. — . J-'onudbo pod ..Gotova pomoč" i n upravo „Jutra". 2844! Izurjena stenografinja siovensko-neraška, strojepiska lSfo mesta. Ponudbe pod šifro ..Izurjena" na upravo .Julra' 2881 Trgovski pomočnik \*SČ manufakturs. gre tudi r galanterijo. mlajt.a moč, teli mesta. Cenjene ponudbo nn naslov: Ignac Kveder, Kri« pri Tržiču. 2821 Otroški voziček se pr,«3a. ,,Jutra". Naslov pove uprava ! -805 I Kratek klavir in poceni proda. Naslov pove i uprava „Jutra". 2853 Vezenje (štikanje) r i stroju, se poui.-uje ▼ In Izvin hlSe. — Naslov pustili v opravi ,Jutra". 2339 (dobe) Služkinja za vse t? sna kuhati lu opravljati druga blbna opravilu, dobi takoj dobro mesto. Naslov se izve r upravi ..Jutra' , Pre-»•rnova ulica 5». 2G03 Gospodična *! Igra kak Instrument In »ačemlco z dobrim glasom za petje so Ifičo za učenje. — vpralatl od 12—2 vsak dnn » kavarni ..Narodni douo". Kopelnik. 2771 Priučenega laboranta ki ja zmožen samostojnega dala, tfice kemični laboratorij Večjega industrijskega podjetja. Ponudbe jo vposlatl ua V rr.ro ..Jutra" pod „S.imo-r.ojnl laborant". 27SU Dežniko popravlja In prodaja po aelo nizki ceni M. Hoatnlk, Vodnikov trg (paviljon). 263G (iščejo) Abs. eksp. akademik mesta v kakem večjem podjetju. Ore tudi brezplačno. Ponudbe na postni predal 167 2651 Potnik /peljana starejša prvovrstna moč ZEantifakturno stroke, Ihto • 15. februarjem na-tteefienja. Ponudbe Be prosijo Jit upravo ..Jutra" pod alfro ^Slovenija lu Hrvatska". 2641 Sflad trg. pomočnik flče mesta v trgovini z meS. blagom ali gpecer^«. Nastopi takoj ali pozneje. — Naslov toove uprava »Jutru". 2706 t. Absolvent ilbv. trgovske golo o prakso, ivojažčlno prost, želi na:neWe-Oja. OoplBB na upravo .Jutra' pod ..ToCnost". 2817 i--------- Gospodična t 121etno prakso v notarski plearnl, iell mesta v notarski ali odvetniški pbarni v I.jub-IJr-nl ali na deželi. Cenjene ponudbo pod ..Notarska pl-aarua" na upravo „Jutra". 2862 V. B. L. Tovarna dvokolss ln otrobklh vozičkov v LJubljani. Karlovtka cesta it. 4. Zvo-carsktt ulica Et, 1. — Velika Izbira otroških vozičkov, dvo-koles, mallb pomožnih motorčkov ln ftlvalnih oirojov. Preko zlT.ie so shranijo ln sprejemajo v popolno poprovo za emajllranje ln ponlklanjo dvokolesa, otroikl vozički, šivalni ln razni drugI stroji. 2281 Mehke ovratnike •ia uoapode In vsakovrstno perilo iilva gospa. — Naslov pove uprava ..Jutra". 2773 Pletenine vseh vrst ln predliskarUe ročnih del — najmodernejši vzorci — cene nizko. L. Turk. Pred skotijo Ifl, v prejšnjem poslopju Kreditno banke. 280'j Šivalni stroj skoraj nov, se proda. Našlo* v upravi „Jutra". 2656 Srebrne krone po 1. 2 ln B staroavstr., dobt najvišji ponudnik nekaj tisoč. Heflektanti naj se Javijo pismeno na upravo ,,Jutra" pod ,.Krone". 2626 Ljubljanski Zvon 30 letnikov (od leta J8S5. do leta 1015.), brofiiran, ao proda. Kje, pove upravnifitvo ..Jutra". 2559 Katica, povej mi, kje si kupila posod.) T Ali ne veS. da ee kupi najboljfie pri V i o e 1 n u, Maribor, Glavni trg? 191 Lepa jedilnica in glasovlr, se prodasta. — Naslov povo uprava ,.Jutra". 2850 Gska kolo dobro ohranjeno, se proda. Fotm ec v Knunjcvl ulici V. vnak dan od 3.-4. ure pop. 2336 Janšovega losa dfib. 20 do 60 cm, se proda okoli 3000 m* iu več vagonov hrastovega lesa. Silvar, Ljutomer. 2813 Enonadstr. trg. hišo v lepem ln Jako prometnem trgu na Sp. štajerskem, prodam po nizki cen!. — Naslov povo uprava „Jutra". 2783 Enonadstropna hiša tik ob državni cesti ln trgu, primerna za vsako obrt, se proda za 75.000 Din. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Bremenoprost". 2779 r? fi Eompanjonko s kapitalom 100.000 dinarjev itfce trgovec v mestu. Pogoj Je sodelovanje. Primerno Izobražene samostojne dame naj plBejo pod ..Zasigurana eksistenca" na Aloma Com-pany. LJubljana. 2740 T* i Zatekel so je mlad p e b ovčje pasme. — Restavracija pri Scstici (8). 2802 Steklenice od parfumov ln kolinske vode, kupi droge-rija J. C. Kotar, Ljubljana, NVolfova ulica 3. 2583 Ljubljanski Zvon letnik 1923, prvo Številko, kupi Tiskovna zadruga v Ljubljani, Trcficrnova ulica it. 64. Suho hruške prvovrstno, kupim takoj veft* jo množino. Ponudbe z na-ved bo cene, vrste ln kollčiue uaslovitl: Jožo Kovač, LJubljana, Stari trg 3. 1726 Ttafnice — kretnica. Kupim v dobrem stanju: 220 do 280 m tračnic, po m 25 do 82 kg težko, lu desno kretnico. profU 35—65. 120—150 hrastovih pragov. Parna žaga na Skofeljci. 2798 Prazna soba (tudi dve) a posobnlm vhodom, ce Ifičč za takoj. Tudi v bližnji okolici. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Prazna soba". 2654 Starejši gospod iSče čedno opremljeno sobo s poBcbnim vhodom v Spodnji Bloki. Ponudbe pod: P. O., Ljubljana I, poftnl predal 45. 2777 Eno sobo (ali dve) prazno ali opremljeno, soluč-uo, v mesto ali okolici, lfičem takoj za 1—3 mesece. Ponudbo pod ,.Zelo snažno" na upravo „Jutra". 2845 Na stanovanje fie sprejme gospodična aH dijak. Kje, pov« uprava .Jutra' 2830 Hrastovih desk lepih, suhih, kupim 30 wta brea grč in vsakrSnih napak, nožamuno debelino 27. 34. 41. 54 mm, širino od 20 naprej in dolžino od 3—4 m. — Cenjene ponudbo z navedbo zadnje cone franko vagon pod ..Plafca se pri prejemu" nn upravo „Jutra". 2815 Prekrasno stanovanje obotojoče Iz 3 sob in pritl-klln, dobi kdor prevzame novo elegant. popolno poblEtvo. Vprašanja na upravo „Jutra" pod „100.000". 2804 Zasebni uradnik t prakso, zmoZen vseh pisaril i:ikih dol, slov.. nemSčine, Brbobrva&člne ln deloma ital. ter francoščine, ldčo mesto, ,najraje v knjigovodstvu ali .'korespondenci. Nastopi lahko takoj. Cenjeno ponudbe pod L,Marljiv" na upravo „Jutra" 2S56 Prodajalka stroke n triletno prakso. Želi premeniti mesto takoj ali posfieje. — Reflektlram lo ua večjo trgovino v mestu aH na deželi. — CenJ. ponudbo pod ».Prvovrstna" na upravnifit.vo „Jutra". • 2604 Učenka katera se je učila Ss 2 let! v trgovini z mefianim blaftom. 4eli zadnje leto premeniti •voje mesto radi oblrnejfie Izobrazbe v rettjl trgovini na delali. Nastop po dogovoru. Nado v doto uprava „ Jutra". 2781 Črn -površnik ijlsto nov, za gospoda majhne postave, prodam za 270 Din. aeutpetorfika vojašnica, I. n . despo, vrata 4, St. 91. 2857 Maribor, Aleksandrova cesta flt. 57. prodaja: Moko I a banaško, lepa namizna J a-b o 1 k a od 50 kg naprej po najnižjih dnevnih cenah. — Istotam se kupuje fižol po najvišjih dnevnih cenah. Gostilna in mesarija i \s<3m Inventarjem v s:elo prometnem kraju, se cdda ! takoj v najem. Pismene no-| nudb« najkesneje do 12. febr. j p priloženo znamko na upra-| vo ..Jutra" pod „Ugodm. prilika". 2517 Sobo prazno ali opremljeno, ISče takoj ali najkesneje s 1. mar-rem mlad bollden samec. — Cenjene ponudbe pod „Soba 3924" na upravo ,,Jutra". 2820 Stanovanje 3 sob eredl mesta, zamenjam z enakim aH tudi z 2 sobama. Naslov pove uprava „Jutra". 2818 Soba s hrano odda soldnemu gospodu. — Naslov pove uprava ..Jutra". 2828 Na stanovanje in hrano se sprejme dva Rolarja(lce) ali zakonski par. Kloktr. razsvetljava in uporaba klavirja Naslov poro uprava „Jutra". 2833 _ . I Plesne obleko kompanjona tcd Dln 400 do Dln 120o v s sroto od 50—75.000 Dln, i vseh barvah. Po natančnem sprejmem takoj za sodelo- 1 naročilu glede velikosti, bari vanjo pri večjem podjetju. — I v« In materljala podljem tudi Ponudbe pod Slfro ,,Dober za- ! po povzetju. P. M a g d 1 č , služek" na upravo „Jutra". LJubljana (nasproti glavne 2776 i poŠte). 2126 Trboveljski premog in drva 17 dobavlja Družba ILIRIJA. LJubljana, Kralji Petra trg 8. 1 Ali ste že poslali^ i S naročnino za Jutro" | 2689 2—3 gospodje i, kapitalom 60.000—100.000 Din, za dobro idočo malo tvornico. se ISčeJo v svrbo ustanovitve družbe. Ponudbe Je poslati na upravo ..Jutra" pod »Ugodna prilika". 2679 Kompanjon se ISČe za malo tvornico h sigurnim dobrim zaslužkom, s kapitalom 75.000—lOO.UOO Dln. Ponudbe na upravnlštvo .Jutra' pod „Dobri zaslužek". 2676 Družabnik i malim kapitalom in po možnosti e prostorom za pisarno, se ISče. Ponudbe poti ..Brezkonkurenčno podjetje" na upravo ,.Jutra". 23o7 Posojilo 3000 Din iSčem ln vrnem 6000 Din v 6 mesecih. Ponudbe pod Slfro „Zelo nujuo" na upravnifitvo „Jutra". 2841 Dopisovati želim radi pomanjkanja znanja s plemenitim, zdravim akadc-mlčno izobraženim gospodom v stalni, dobri poziciji, 40 do 50 let starim. Kdor hrepeni po udobnem domu, lju-beznjlvl, skromni, vsestransko izobraženi ženici, naj Be blagovoli javiti b polnim naslovom. Dopisi 6e na željo vrnejo. Na upravo ..Jutra" pod ..Fortes fortuna adjuvat" Znanja želi 401etna dama s premožnim gospodom od 45—60 let. — Dopise pod Slfro ,.Dolgčas" na upravo „Jutra". 2810 Umetniško razglednice In pisemski papir kupite najcenejšo pri M. T I č a r. 57 Tovarna za ločenje dragih kovin I. Augustln, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta št. 231, prevzame vsakovrstno zlato in e rebro ▼ predelavo in prodajo. — Pozlačenje, posrebrenje, po-niklanje ln pobakrenje. 2713 Perilo, kravate, rokavloo Itd. po znatno znižanih cenah pri 97 IV H. Sinkovic nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 19. VS ZAMUDITE PRILIKE: Amoriknncc ameriški driavljan, ki Ima veljaven potni list, ee l&čo »p. dobičkonosno transakcijo. — Kapitala se no potrebuje nobenega. ponudbe !»od ,,Ameri-kaneo fctev. 2800" na upravo ,.Jutra". 2800 Potrebulem bpretoega in sposobnega faiiurirarja za, vezenju na kurbl-strojn, l | | • • ugodno prilike ° * ki se Vam nudi ravno sedaj. Žensko volneno blago vseh vrst ter llstre zamorele dobiti najoeneje pri tvrdki n. DULRR. ljuiiljana, MikloSlč&va cesla št. 36 | kjer ee prodaja poil tovarniškimi ce- fi 8 fffl » nami na drobno in debelo radi roduk- » » ^ cije zaloge. Oglejte si I ^v Preselitev pisarne Ujetnik dr. Leopold M\\M\l v Maribora naznanja, da se je preselil z odvetniško pisarno s št. 30 na št. 36 Aleksandrove ceste (nad kavarno „Jadran"). 632