Ith«j« vuk dan la praaalkor daily «Mft SMlays and Holiday». UJIIfftfff.............. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE llr«4nilkt la upravnlftkt proatori: 1647 South Lawndala Av«. ... Offlc« of Publication: 1667 South Uwndal« At«. Telephon«, Roekw«U 4904 >YK AJt UCXL Cona Uata jo #6.00 i«, im. «i «a* imu Um AM af Ohitw «t Itenfc ». CHICAGO,-1BU TOREK, 3. JANUARJA (JANI ARY 3), 1939 Subscription 96.00 Yoarly S T K V'.—7 N11M H K R I Acoaetane* far attlllng at apoeia] rat« of po»Ug«_Ewridad^odporo pri so cialističnih poslancih, ki imaj največ sedežev v parlamentu, in pri članih na splošno, je še vpra šanje. To se bo pokazalo v pri hodnjih tednih. Nekateri desni čarski listi kažejo na nesoglasja ki so se pojavila na konvencij socialistične stranke, in na dej Ktvo, da se je 1014 delegatov vzdržalo glasovanja o Blumov resoluciji. in UU.H Act of'fht 1, 1017. authorised on Juno 14, 1011. Velika poneverba odkrita v Franci ji Prominentni politiki zapleteni v škandal Pariz. 31. dec. — Finančni škandal, v katerem gre za milijone dolarjev, je pretresel Francijo. Sedem tiaoč delničarjev francoske filmske drtjšbe Pathe, ki je bankrotirala, je isposlova-o zaporna povalja proti predsedniku družbe {p trem drugim direktorjem na obtožba^ da so po-neverili 140,660,000 frankov (o-krog $3,689,000) .Nekateri napovedujejo, da bo veot* mnogo večja, ko bo preiskava dognala vse podrobnosti finančnega škanda la. V Parizu sodijo, da so sleparji uživali politično drotekcijo. V parlamentarnih krofih se že sli šijo zahteve po uradni preiskavi proti prominentnlm $>olitikom, ki so osumljeni zveae s slepacji. Najbolj promlnemna osebnost med onimi, ki ao JM aretirani, ie "car" Bernard Tknenzapf, «li Natan. On je pe wlu Rumunec Ime si je Spremenil, ko je prišel v Francijo in dobil francosko dr žavljanstvo. Na kakšen način je dobil državljanstvi v kratkem času, je še zagonštka. Naslov "car" je dobil, ko je postal na čelnik filmske kompanije potem ko je izpodrinil C^rlesa Pathe ja, ustanovitelja družbe. KITAJSKI DIPLOMAT ZA MIROVNA POGAJANJA ornlške čete zasedle višine v balaguerskem sektorju |m> več naskokih, v ka lerih je padlo vik'- sto fašiatov Zmago so morali uporniki drago plačati. Gibraltar. 31, dec.—Francovi letalci so napadli t bombami an gleško ladjo Mariango na Hre dozemskem morju med ftpanijo in Baleariškimi otoki. Francosk parnik Oued Yquem. ki se je na hajai v bi(Hni, je odrinil angle ški ladji na pomoč. Fašistični letalci so }simbar dirali tudi španski ruAplec Joae I .uj« Diez v bližini Gibraltarja Sedem članov fstoadke je bilo ubitih in enajst ramenih. Nov poljifto-eeihi obmejni incident Varšava, Poljaka, 31. dec. Napol uradni liat Gasata Polaka poroča o novem incidentu v Te-šinju, diatriktu, ki ga Je Poljaka dobila (»d CeškoftlovaAke. Trije poljaki stražniki ao bili ranjeni, ko ao Cehi 4>rič»li streljati nanje s svoje airsni meje pri Fre^ atadtu Oborožen kaos" v nan-kingfkem distriktu RUSKA POMOČ KITAJSKI llongkong, 31. doc. — Wang Ciogvej, bivši kitajski premier, sugestira mirovna pogajanja i Japonsko na podlagi pogojev, ki jih ju očrta I knez Fumimaro Ko-noe, predsednik ja|>onske vlade, svojem govoru pred enim tednom. Cingvej je poslal tele-gram generalu Kaišeku, vrhovnemu poveljniku kitajske arma de, v katerem pravi, da so pogoji, katere je stavil japonski premier, ugodni in da omogočajo diskusije o sklenitvi premirja. Cingvej je bil pred leti eden najvplivnejših voditeljev Kitaj ske, učenec dr. Jatsena, ustanovitelja kitajske republike. Da 1 on zdaj'govori v imenu vlade, n znano. Poučeni krogi v Hongkon-gu smatrajo njegovo sugestijo o pogajanjih z Ja|K>nsko za potezo proti generalu Kaišeku, k je preveč naklonjen komuni stom. Aanghaj. 31. dec. — M. 8 Hat«*, ameriški profesor na u niverii v Nankingu, poroča "oboroženem kaosu" v nanking škem distriktu, katerega so Ja-ponske čete zasedi« pred enim letom. "Plenitve In požigi so na dnevnem redu," je rekel profesor. "Pomanjkanju Je velikaM|to in prebivalci stradajo. Položaj bivšem glavnem kitajskem me Zadnje vesti WA8HINGTON, I). C.—Da-nce opoldni? se odpre novi kon* grea. Jutri opoldne prečita predsednik Koortevelt svojo poslanico nlšjl zbornici. BAST1A, KORZIKA.—Tukajšnje prebivalstvo je sprejeli» rancoakega premierja baladi-erja m kliciS«|rt MtiMHoliniju, na veAala z njim! IIKKLIN,-—Tu se danem začne sodna obravnava proti A21 "izdajalcem in zarot nikoii,M med laterimi so trije prvi lia vrsti. Več Mocialintov je priza4ietlhv HBNDAYE. FRANCIJA___ Ujallati še vedno odbijajo fašl-stične napade v Kstalonljf. kar je v Japonskih rokah." Prpfesor Je preiskoval položaj po naročilu mednarodne re-lifne komisije in zdaj je objav poročilo o rezultatu preiskave. Ttfklo, 81. dec. — General Ka-zu moto Mačijeri, načelnik blroj mllitarlBtlčnih zadev, Je bil od stavljen na obtožbo, da Je ligu bil važne militaristične doku mente. Dva njegova pomočnika sta bila suspendirana na podlag te obtožbe. Naznanilo ne omenja na kakšen način so se dnfcumen ti izgubili in kdaj, ali če so pri šli v roke zunanjih špionov. Kveilein, Kltajsks, »I, dec — Obseg ruske isimoči Kitajski orožju, bojnem materialu In le talcih je še vedno velika tajnost Pomoč mora biti vsekakor vallka ker vsak oblikovalec, ki pride Kvellen, glavno meato province KwanKMl. "I>«xi *totine ruski miUtarlatičnlh Izvedencev in In žen i rje v, ki poučujejo Kitajce kako morajo ravnati h topov Htrojnlcami in drugim morllnlm »rožjem. Bojni material prihaja iz lin m i je na Kilajnko v velikih količi nah. Domneva Je, ila ho Kuai |h»-hI,Ji Kitajski čez d vesta bojnih letal v tem letu, veliko število toi*>v, atrojnic in drugega orož-Ju. Ruakl letaki pilotirajo letala in vežbajo Kitajce. Hitlerjev minister Goebbels pretepen Uradna ča$opi$na agentura skuta prikriti ikandal RUtIL, ftVJCA, 1. Jan — Dik tatur Hitler ne bo dovolil Ženi (»oebbelaa, ministra nacljske propagande, odhoda na Dansko, da tam dobi razporoko od svoje ga moža. Na 1$ način namerava Hitler preprečiti škandal v visokih narljaklh krogih, ki Isvlra Is IJuhavne afere njegovega mini* tra. Ha sel, ftvica, HI, dec. — Dr. Paul Goebbels, minister nacljske propagande, je bil zaradi Ijubav-ne afere z ženo nemškega film skega igralca pretepen skoro do smrti pred enim tednom. Tako ae glaai vest Iz Berlina. Goebbels ae nahaja v nek berlinski bolnišnici z razbito gls-st« in okolici nllči enarWji, od»Tvo*1n dnfglmi poškodbami še od Moskvi M centov, ducat jajec in par Vladni deficit itiri milijarde dolarjev Washington, D. Sl dec.— Trošenje denarja Iz fwl«ralne blagajne Is» glavno vprašanje pred kongresom, ko se anlde v svojem zaiMNianJu. Deficit v fiskalnem letu, ki se konča :»0,Junija, bo znašal štirf milijarde dolarjev, notranji dolg pa bo nara-ael na 41 milijard, največji v zgodovini republike. S -,t Lov na zunanje kpione v Ameriki Washington, D C., Si. der.-Ameriške oblasti so naznanile velik lov na zunanje špione, ki so aktivni med uslužbenci v federalnih depart ment ih Preiskava ae Imi pričala v za k lad nem depart meniti ptA*m bo rasteg-njena na drage. 22. decembra. Bolnišnica je moč no zastražena. Uradna nemška Časopisna agentura Je naznani la, da Je bii Hitlerjev mini*ter poslan v bolnišnico zaradi akut nega vnetja črevesja in da je vsled tega proklical vse božične aktivnosti. Povest je povsem drugačna kot Jo skuša prikazati časopisna agentura. Goebbels Je bil odpeljan v bolnišnico, ko so ga pri jatelji filmskega Igralca Gusta va Kroelicha, soproga Lide Bas rove, ki Je tudi igrslka, zasačil v Kroelifhovem stanovanju in ga silno pretepli, da se tako ma ščujejo nad nJim, ker Je posl* Froelicha v koncentracijsk borišče, ker se ga J« hotel une biti, da se Ini laglje shajal z nje govo ženo. Poročilo pravi, da se ima Goebbels zahvaliti svojemu šoferju, ki je posegel v pretep da ga niso Frešna. Nemčija bi rada dobila velike škodove tovarne v *ilznu. Francoska firma Schnei-der-Creusot, ki Je (>os«d6vala 50 odstotkov delnic dkodovih orožnih In municijskih tovarn, Je pro-0 dala delnic« češki vladi. Iz tega sklepajo, da bodo tovarne kmalu prišle |mmI nemško kontni. Tovarne Itodo najbrž kupili Krupjsjvi interesi v Kssenu in Bor*Jgovi v 1'orenju. Berllner Zeitung, glasilo nemške armade, zvezi i nameravano ku|)čijo piše j , "Po |s>loinu sistemov političnega prijateljstva v Južnovzhod-ni Kvropl je postalo očitno, da ie bndo zrušili tudi ekonomski odnošaji, ki so sloneli na teh sistemih. Čimprej bo Ceho-8lova-klja likvidirala svoje politične prijatelje, tem trdnejši bodo odnošaji med nje in Nemčijo, njeno največjo sosedo/'.; Kako v velikem obsegu so ftkodove tovarne Ae »daj odvisne od Nemčije, kaže dejstvo, da Mo- rajo dolmvljatl premog II Nwn-Mf'. ï* premogovnikov V krajih, katere Je morala češka re|)ubli- ka odstopiti Nemčiji |k> mona- tovskl konferenci, Akp Nemčija dobila te tovarne, bo prizadeta tudi Kumunijs. Ta Je posls-t velika naročila fikodovi kom-iwnljl, predno je Hitler okupiral Hudetako, toda orožja ne bo dobila, če bo podjetje prišlo v nemške roke. lie Nov zarotniiki proces v Nemčiji Berlin, 31, dec — Kden največjih zarotnišklh procesov v Nemčiji ae bo prk-el v prvih dneh januarja. Krnst Niekisch, bivši desničarski pisatelj in izdajatelj, in dvajset njegovih prijateljev m« »hi moralo zagovarjat I pred nacijskirii s Kani/arija znanstvenikov, ki naj prevzame nalogo vsdrževanja svobodnega razvoja znanosti in vodi boj proti diktatorskim režimom ter Išče resnico povsod, se je isijavilo iis konvenciji A-merlške zvezi« za isslvig znanosti. Ta uiogia na organizai'IJa znanstvenikov, ki uključuje več sorodnih grup, katere predstavljajo skoro milijon članov, je sprejela resolucijo, v kateri na-glaša načelo, fla znanost ne upošteva nobenih mej v avojem raa-mahu. Itazvija s«« le tam, kjer Ji ne stav ijo ovir in kjer prevladuje posilim intelektualna svoboda. Posebni i*r*»r, kateremu na-čeluje Frank B«sis, skivlii an-tro|M»l«»g in profesor na kolumbijski univerzi v New Yorku, Je }H«zvsl znanstvenike po vsem avetij, naj ae pridružijo borbi proht diktaturam in za očuvanje demokracije. I* v demokratičnih državah imajo sfisostveniki nevezane roke in intelektualno svolssto, Walter K. taiino«, profesor -fiziologije na univerzi Haryard. je bil izvoljen za predaadttMäu AmerUke lfm za podvig BUfl»^ sli. V svojem goVoirU je iioudar-J al, da morajo znanstveniki gledati. da bo znanost služila napredku in ljudstvu na sploto* PBOSVET* PROSVETA THB ENLK.HTKNMKNT GLASILO IM LASTNINA »LOT«*«« MAIO0HI PODPORNI JKDNOTS Mar«tal— M UruUu» M»** (hWi C**—**) Im WjT« M». M 7I - M »-•«••«• i* ClMH» II » TSmMImi «t-' for Um Ü.IUÍ StoU. («M«* CHm—) •M ifrivV f« M p« trn», Cteteft*» m4 ÍTJ» »» M.H p« fin ««jat-— m êammm SiTT^â.*. EoàopW ""¡^JT PmmI KA) M vr*«j9 »MlUfU« » » ■»■—in, «• Ja prUoMi p®*t«tw». Advart Uta« r«U* «• m4 eeeeiuéu* erlétie» will m* b* r^mrmmà. tyto. .«Am »torto», »to»». ^'«Ti",-* | PROSVETA MI7M S«. LewBieNAr*. I op TH imun» Dnu v ahtopaj« M P*mt ' J«»r »•*•>• kMM m wlm MMMi. 4» *M» i« • toto Mtoii NtolM. Jo »r«r*AMO. M M Sopotnik Batista Kuba je topla otoška deželica južno od Kloride. Dolga stoletja je bila Kuba španska kolonija. toda Stric Sam je leta 1898' stopil na Kubo ta ji podaril "svobodo". To ne pravi, da je Kuba zamenjala politično podložnlštvo Španiji za finančno in ekonomsko podložnlštvo new-yorikemu Wall Streetu. • ^ Od tistega ¿asa Kuba hlapčuje wallstreet-sklm bankirjem na zunaj, na znotraj pa je Imela te celo vrsto domačih vojaško-političn» diktatorjev. Stric Sam ne ne briga, kaj ti diktatorji počenjajo donja, glavno je» da ima ameriški kapital na Ktfbi proste roke in da obresti redno tečejo v New York. Sedanji diktator Kube je polkovnik Fulfen-cio Batista, ki je pred kratkim obiskal Združene države. BatlsU je zlezel na diktatorski stolec pred nekaj leti, ko je v ponovni revoluciji padel prejšnji diktator Machado, zvesti hlapec ameriških kapitalističnih magnetov. Revolucije na Kubi — kakor v premnogih drugih lati nitki h republikah Srednje in Južne Amerike mm. «o nekaj navadnega in proces je vedno isti: stari diktator pade in njegovo mesto zasede silen gromovnik za svobodočim pa ae ta gromovnik malo ogreje v predsedniški časti, ima dežela «pet starega tirana z drugim Imenom. % , Batista je'ispodrin^ Martina Grauva. ki je pokazal precej poštenosti jn smisla za demokracijo, toda ameriškim magnetom Martin Grau ni ugajal baš zaradi svoje poštenosti, demokratičnosti in simpatij do delavcev, zato so ameriški jnagnatje dali pooblastilo Batisti. Batista Je «prva nastopil kot radikalen revolucionar, ali newyorškl bankirji ne niso zmotili, ko so mu zaupali Kubo.' Kmalu je Batista vrgel masko z obraza in neusmiljeno zatrl civilne svobodščlne ter razpustil demokratične delavske organizacije. Nastopil je drugi Machado '.. Politično akrobatstvo polkovnika Fulgenclja Batiste pa s tem še ni bilo zaključeno. - Živimo namreč v dobi neverjetnih političnih vrtoglavosti in presenečenj. • • - Spominjamo se, kako so komunisti n* Kubi in v Združenih državah še pred dvema letoma neusmiljeno sekali po Batisti kot po "ladajal-cu, buržujskem prodancu in fašiatločem hlapcu." Tega krika in psovk iz tabora komuni« m to v danes ni več. Ko je bil Batieta pred ne-kaj tedni v New Yorku gost welletreetaklh bankirjev In v Washlngtonu gost novodealake vlade — ni bilo proti njemu nobenih sovražnih demonstracij, nobenih protestov In nobene slabe besed« s komunistične strani. Kaj se Je »godilo? Ali *e>je Batista prelevil v komuni-sta? Prav nič ne ni prelevil, smpak prelevili so se — komunisti. Bstists namreč nastop^ še vedno kot demokrat Njegov* diktatura je "demokrataka" kakor Jo — |»<> "novi liniji", pojmovanja — Stalinova diktatura "demokratska". In komu-nisti na Kubi so se brž prilagodili Batistovi "demokraciji" kskor so se komunisti v Združenih državah prilagodili "demokraciji" Johna L. Lewisa in drugih takšnih "demokratov '! ^ Batista pa je za svoje koristi zelo pameten. Prave demokrate in prave delavske demokratične Strgan izacije on aovrsži, ker mu mešajo štreno in nepruatano kažojo na njegove krive rrfun*. um p« k komunistični "demokratje" so *daj al! riirht . . . Komunistični "demokratje" s* dajo praktično porabiti, kadarkoli je treba dobr<« zanoliti pravim demokratom pa se je liattHia hitro |x>bratil a kutisnakiml komunisti in jih W4-1 v »lužbo. Poslužij ae jih Je, kakor se zviti lovci (Nialužijo lesenih in lepo pobarvanih rac, ki jih spustijo po vodi. da privabijo v bližino žive race . . , AkrstVs: Fulgrncljo-. Batista je legallairal komunintičmt nI ran ko na Kubi in JI dal proste rok«*, dočim demokratične delaviike unijp in političn«* organizacije še vedno tatira. Komuni»!i imenujejo zmešane liberalce, ki VMIjo le ra*1*ričnt teror, toda komunističnega terorja n* vidijo, avoje "»«»potnike** (fellow-traveler»). Smatraj«» jih trn potnike, ki potujejo i njimi vred v enem vozu. dasi nami ne ved«», kam potujejo ... . . Kube j« i»|>la deželica in lis tista ima tamkaj prijetno, toplo življaitje. On dobro ve, časa mu >e treba — komunisti \%m ga imajo «a «vo-jega aopotnika. Zdaj ni več fa*i»tičnj bandit ... Gl asovi'iz naselbin t. Glas od "gorke peti" | ni šiht odpravili in delavce raz-ffta Fork. O. — Ko to pišem, *tfft ** Prv* dva 4,ht*' ijo malo kar ali vozičkov. Pravijo, da bodo nam starim brez štrajka povišali penzjon. Jaz bi rad dve sto dolarjev na mesec, da bi si kupil avU) in najel šoferja. Potem bi se več ne dolgočaail pri zakurjeni peči— Vsem čitatdjem -Prosvete sreč-no novo leto. Nace Zlemberger, 176. delih sveta, koder so naši Slovenci naseljeni. In ker ne poznajo ameriških* razmer in naših obtf*j«r. bi si lahko mislili, da je Siianftek res jako velika in glav«, ki si je zaalužil ime f Ptasvete. V resnici si pa v «rojih dopisih dela le reklam ca več klobas, katerih mu ne »vidam. Privoščim-mu vse druge zkbave in šale, 6e se more fte kaj šaliti 76-letni starček. Toda v Pennsylvaniji Je gotovo kaj drugih novic in dogodkov, o katerih bi lahko poročal. Dopisi z novicami niso predolgi. Zidanšek pravi» da piše po začrtani poti. Nedavno je zapisal» da je bil nekoč član socialistične stranke in unije, sedaj pa ni več in tudi ne bo več. Zakaj ne? Kdo mu je začrtal pot, da ignorira te delavske organizacije? "Oče Pro-m ve te"—pa nam daje take vzglede! Mi premogarjl Imamo bridke izkušnje; katere smo krvavo pla-čali, ker smo pred več leti organizacijo zanemarili. Zato pa Je vsakega dolžnost, kf hoče biti Poročilo zastopnika Isharon, Pa. — Leto 1988 jemlje slovo. Kapitalisti se vet»elijo, ker si bodo razdelili ipastne dividende. Kaj sf bomo pa mi delavci razdelili? Žuljave, .*okc in krive hrbtenice, to bodo naše dividende. Milijone lačnih t iva po vseh Zedinjenih državah. Radi bi f'.elali samo za golo življenje, a dela ni ne zastare ne zn mlade, Jter stroji povsod delevne moči odrivajo, ljudstvo pa cepi na vse strani. Pretekli teden sem se mq.'ii v naselbini Strabane, kjer imajo marsikaj lepega, ker ljudstvo skupaj drži in deluje. Imajo avoje posojilno društvo in svojo zadružno trgred zunanjim napadom in invazijo kot so Združene države. To je znano tudi latinskim Američanom, vsled česar so na zadnji konferenci v Limi prijazno, toda odločno odklonili ponujano jim oboroženo "protekcijo" s strani "Velikana s severa". V. ' t In kar se tiče "obrambe demokracije" pri južnih sosedih pred fašizmom, je to naj+ečja iluzija alt 'pa največji bluf — lahko tudi oboje. Idej, pa bile fašistične ali kakršnekoli, ne morete ustaviti niti z največjo oboroieno steno. V sedanjem, stadiju človeške druibe, ko je kapitalizem v procesu razkrajanja, oboroievanje le pospešuje razvoj fašističnih idej. Oboroievanje le priliva nacionalizmu, blaznem nacionalizmu, ta pa fašizmu oziroma se spremeni v fašizem, pa bil črn, rdeč, zelen, srebrn, sploh kakršnekoli barve. Zakaj torej to oboroževanje? Mar v tem leži solucija težkih ekonomskih problemov? Naj citiram Roosevelta, ki je leta 1936 na paname-riški konferenci v Buenos Airesu glede tega rekel: ' . - DsUs as t __ ♦ pPAj .i* ? i ■ rea dvajsetimi IM (Iz Prosvete. 3. januarja 1919) Domače vesti. V Chicagu se je* ustanovilo novo slovensko posojilno društvo z imenom Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo. Jos. Steblaj je tajnik tega društva. Delavske rasli. Italijanska vlada zahteva odškodnino za. rudarje svoje narodnosti, ki so bili ustreljeni med stavko v Ludlowu, Colo..' leu 1914. > Po svetovni tqjni. Večinski in neodvisni socialisti v Nemčiji so organizirali koalicijsko vUuto. katero je centralni svet potrdil. Predsednik Wilson Je obiskal Italijo, med tem pa so reakcionarjj v Franciji začeli napadati Wil-sona. da je sanjač. . ,'- }' „ Sovjetska Rusija. Boljše viške čete eo zasedle Rigo v Letaki, dočim so zavezniško-ameriške čete v severni Rusiji zasedle Kadil. TOREK. 3. JANUARJA Doživljaji brezposelnega učitelja vTominu medvojno So v življenju dogodki, ki se človeku vtisnejo v spomin tako silno, da jih do smrti ne pozabi. Se danes se po gostilnah pogovarjajo o vojnih dogodkih pred 20 leti; bivii vojaki, ki so trpeli in krvaveli med vojno, ne morejo pozabiti groznih dni. Nisem bil vojak, a žive] sem kot brezposeln učitelj čez eno leto na fronti v Tolminu. Naj napišem tu nekoliko spominov iz svojega življenja, nekoliko dogodkov iz let 1»J5 in 1916. f ' r Bilo je v maju 1. 1915. Vse v cvetju, ptički so veselo žvrgole-li, a vseh teh naravnih krasot naše ljudstvo takrat ni opazovalo. Kmet je žalosten hodil po polju v strahu, da bo nemara v kratkem času moral zapustiti svojo rodno grudo in prepustiti sadove svojega truda uničenju. Bilo je že gotovo, da bo Italija napovedala vojno Avstriji. Iz previdnosti je okrajni šolski svet v Tolminu ukazal, naj se prekine pouk na šolah v vseh vaseh na levem in desnem bregu Soče, ker so stale te vasi v neposredni bližini italijanske državne meje. Ta ukaz se je izvršil 13. maja. Tudi prebivalci Tolmina smo gledali s skrbjo v bodočnost, ne vedoč, kaj vse nas čaka. Napočil je dan 24. maja, Žalosten dan< posebno za prebivalce goriške dežele. Vojna je bila napovedana. Učiteljstvu obmejnih šol je bila izplačana dvomesečna plača., Okrajno glavarstvo se je u-maknilo v Cerkno, drugi uradi pa drugam. Trgovci, mesarji, peki in gostilničarji so zaprli svojo lokale ter se preselili nekateri na Kranjsko, drugi na Koroško in Štajersko. Vsi, ki so imeli precej denarja na razpolago, so si po mili volji izbrali nova bivališča, le ubogi kmetje in siromaki niso vedeli, kam naj bežijo. Vendar je bilo tudi za te preskrbljeno. Kdor ni hotel ostati doma, je moral iti v barake. V Brucku an der Leitha in Stein-klammu, .v Leibnitzu in Krome-rižu so bila pripravljena taborišča za begunce. V vsakem taborišču je bilo na stotine barak. Tudi šolo in cerkev je imelo vsako taborišče. ■ Mnogi učitelji in učiteljice so odpotovali v taborišča. Tudi mene je okrajni glavar nagovarjal, naj odpotujem v taborišče, a že takrat sem slutil, da bo življenje v baraki grenko in bridko, zato sem ostal z družino v Tolminu. V posebne vlake so tlačili kmete in ubožce in njihove otroke. Begunci so vzeli s seboj le, kar je bilo neogibno potrebno, vse drugo je ostalo doma brez varstva. V Tolminu je ostalo kakih 160 ljudi, ki niso hoteli zapustiti rodne grude. Jaz sem ostal z družino v obširnem šolskem poslopju, ki je stalo na skrajnem koncu trga z razgledom na Sočo Jn na volčan-ske hribe, kjer je že prvi dan vojne napovedi mrgolelo polno italijanskega vojsdtva. Po velikem šolskem poslopju ni ve£ odmeval veseli krik in vik Šolske mladine. Tolminske ulite so o-stale puste in prazne, ker ostali ljudje so čepeli doma in razmišljali, kaj se bo zgodilo. Nekateri so bitt trdno prepričani, da bo italijanska vojska že prvi dan zanedla Tolmin in okolico, ker razen nekaj avstrijskih črnovoj-nikov ln orožnikov ni bilo videti avstrijskega voJaštvav Bilo je vse tih«» in mirno, le ptički na Šolskim vrtu so veeelo Žvrgoleli. Sede! s«»m pri čebelnjaku, opa-*ovaJ veselo letanj* čebelk? In razmišljal, kaj bo z nami.. I>*narja nisem imel, ker sem dal vso plačo trgovcu, peku in mesarju. preden so odpotoval], v zaledje (Malo mi je le nekaj moke, zaWlr In vreča koruze, ki jo kupil od beguncev. Tudi jaz sem se zanašal na to. da Italijani zanedejo Tolmin In nas rešijo mučnih skrbi in po-manjkanja, a minil je dan brez vsakih dogodkov. Italijani so za-*edii pnri dan Voiče in Kobarid, a ostali so onstran Soče-; zasedli so le nekaj vasi na levem bregu, mlkm Dne 25. maja sem vstal zgodaj in Šel na vrt. Sedel sem pri čebelfth in gledal čez Sočo v Voiče in na volčanske hribe. Tudi tam je bilo vse tiho in mirno. Okoli 8. ure je počilo na Mego-zah in oblaček dima se je pokazal na zvoniku v Volčah. Avstrijci so streljali na zvonik, ker so morda opazili na njem kakega italijanskega vojaka. Kmalu po prvem strelu je počilo drugič, pa tretjič in vse granate so bile namenjene zvoniku v„ Volčah. Ura na zvoniku je redno bila in se ni zmenila za granate, ki so frčale okrog zvonika. Po desetem strelu je ura bila deset kakor v zasmeh slabim strelcem, dele po nekolikih nadaljnjih strelih je granata odbila en stebriček pri zvonovih. Avstrijci so streljali še dalje na zvonik, dokler »niso poškodovali kolesja pri uri, a zvonik je ostal Še vedno pokoncu. Mislil sem si: Vojaki s& vadijo v streljanju,, ker imajo dosti hiuni&je. Proti poldnevu je streljanje prenehalo,, tudi ur» ni več bila. Vstal sem in šel v stanovanje h kosilu. . . Popoldne sem hodil nekoliko po Tolminu in se razgovarjal % ljudmi o dogodkih. Neki Tolmi-nec je rekel: "PrmejduŠ, sm mi-slu, da je vejska bi huda, pa še turna v Učeh niša magli padrit; še staji pakanc." Minila sta tudi drugi dan In druga noč brez posebnih dogodkov, le na Ježi nad Colčami je žaromet posvetil na levi breg Soče. • . Tretji dan sem se namenil zanesti vrečo koruze v bližni Po-ljubinj v mlin.»Ker se ni spodobilo, da bi v fraku nosil na hrbtu oprtnik, sem oblekel najslabšo obleko, potisnil na glavo star slamnik in šel skozi trg proti Poljubi« ju. . Od Sv. Lucije pa mi je tedaj prijahalo nasproti deset jezdecev. fcifi so to ogrski huzarjl pod poveljstvom nadporočnika. Vojaki so se Ustavili in nadpo-ročnik me Je po nemško nahru-lilt "Sie, Bauer, wo'fs das Danteloch?" Mene je to vprašanje razjezilö tako, da sem se hotel obrniti in mu pokazati oni del telesa, kjer konča hrbet, a takoj sem spoznal, da bi se s tem izdal da razumem nemški; A tega nisem hotel, zato Sem le i glavo odkimal. Nadporočnik je bil vidno jezen, ker mu nisem ničesar odgovoril, in še posebno, ker sem puhal cele oblake dima iz moje kratke pipe. Ošabnež je zarežal na svojega korporala in mu velel: "Sagen sie dem dummen Bauer, dass er seine dreckige Pfeife aus dem Maul nehmen soll, wenn er von einem Oficier steht!" Korporal po rodu hrvat, je za renčal name: "Gospodi ne oberlajtnant kaže, da ba-ci svoju posranu lulu iz gubca, kada stoji pred oficirom!" "Da, da," sem rekel in hotel iti dalje s pipo v ustih. Oficir se je še bolj razjezil, rekoči "Der Kerl versteht auch Icroatisch nicht," zavihtel bič in me hotel oplaziti po zadnjf plati, a k sreči je zadel le moj oprtnik. i' . - . »Dalje grede sem razmišljal, kaj je bolj pravilno, ali Dante-grotte ali Danteloch. Teg» poslednjega itraza nisem še nikoli poprej* slišal, a zaradi tega vražjega Danteloch bi jo bil kmalu skupi) Bjjez druge nezgode sem jo primahal v Poljubinj. Mlinar mi je takoj zmlel koru/-zo in vrnil" sem se domov. Seveda sem Še enkrat srečal tistih ogrskih mustačarjev. Istega dne popoldne so ,prija-hali- v Tolmin Štirje oficirji. Spraševali so ljudi, kje bi lahko jedli in ¿uli, a gostilne so bile zaprte. Prav kar sem se preoblekel in prišel na vrt, ko* so pri-jahali vsi štirje oficirji na šolsko. dvorišče. Pcglpolkovnik, bil je Ceh, "po imenu "Pribil, me je vprašal po nemško, kje bi dobili kaj hrane in pijače. Odgovoril sem qiu, da so gostilničarji zapustili Tolmin in da ni mogoče dolu ti ničesar. Ker sem pa spoznal, da so v veliki zadregi in so bili videti dobri ljudje, so se mi smilili. Povabil sem jih S stanovanje in moja žena Jim je v naglici pripravila južino. Drugega nismo imeli kakor edino še nekoliko jajc in zadnji hleb kruha. ' Podpolkovnik mi je povedal, dr ostanejo v Tolminu, ln me naprosil, da bi prenočili v šoli. Rad sem odstopil jtospodom dve sobi, ker je bilo moje stanovanje Veliko in pem imel tudi vso potrebno opravo. Podpolkovnik se mi je zahvalil ln mi povedal,, da je določen za komandanta v Tolminu. Hkratu me }e prosil, naj vsaj za nekaj dni poskrbim gospodom za hrano, čeprav skromno,, ker morda že čei nekaj dni pride vojaštvo v Tolmin in z vojaki tudi živila. K sreči sem imel nekaj kokoši in te sem namenil gosoodom. Z mojo družino so otepali polento in solato, za zajtrk pa žgance, po tol-minsko"ašnaljke". Tako s* je začelo v Tolminu. Kako se je' nadaljevalo, pa ob drugi priliki. . —K. F» Iz Slovenije',/ POČASTITEV SPOMINA IVANA CANKARJA % Ljubljana, 11. decembra. — Kmalu po enajsti.uri so se zbrali pred grobnico Kette-Cankar Murn na pokopališču pri Sv. Križu odborniki Društva slovenskih književnikov in drugf pisatelji. Prišli; ao Oton Zupančič, Fran Albrecht, Juš Kozak, Milena MohoriČeva, Bratko Kreft. Mile Klopčič, J. Pahor, VI. Bartol, B. Borko. Tej počastitvi Cankarjevega t spomina so prisostvovali tudi nekateri drugi njegovi £a-stilci, med njimi v imenu igralske organizacije inj^ tajnik: Jerman. Dame so priarfsle na* geljev in prižgale sveče. V imenu Društva slovenskih književnikov je pisatelj in režiser Brat-ko Kreft položil na Cankarjev grob krasen venec, nikar je spregovoril pesnik Oton Zupančič. Z izbranimi, toplimi besedami se je poklonil spominu svojega mladostnega tovariša In prijatelja. Navzoči so posvetili velikemu slovenskemu pisatelju minuto zbranega molka in se na to s klicem "Slava mul" poslovili od njegovega groba. Pokopališče je bilo zayitd v mokrotno meglo in z drevja so se utrinjale kapljice. Tako je sSma narava nudila otožen okvir Mj tihi, a pie-telili počastitvi Cankarjevega spomina. - 1 Dobro znamenje "No. Jurček, kaj pa dela tvoj bolni bratec? Ali bo kmalu.spet zdrav?" ' "Da, danes je bil že tepen!" AH *e 'Pro* veto'? M»iraJU mj IM Dr* Harris Ptafebeta, kov. im dr. Arthur C. < krtati« < /vest mmrrUtklk sirarni I. Hirrkiiir orgsftizaflfe rdeav« mituht » dt»irikiu. ki sla bita kr*en)a protitm»(aega ve« 4rm«t* Glasovi iz ' s naselbin (Nadaljevanj* s I. straaU senico, kateremu je Nanika svetovala, naj počaka spomladi, ko bo Zelje inr ko imajo \osenice največje veselje. Toda mr. Gosenica ima raje klobase, ki se kuhajo v kialent zelju. Se enkrat hvala vsem skupaj, posebno pa družini Rolih. Ob priliki vam bom skušala vrniti vato gostoljubnost. Upam tudi, da se boste držali izreka, da obljuba dolg dela. « Prosim, da mi dovolite še malo prostora. Moja nekdanja sošolka Mary Iskra iz Aberdeena. Wash., mi pile in pravi, naj ji odgovorim. Ker sem pa njerf naslov izgubila, jo prosim, naj ml ponovno piše in pošlje naslov. Dobila sem tudi pismo od Jacka Klančnika, bivšega Člana društva 13, ki se nahaja v državni bolnišnici v Columbusu, O. On me prosi, da bi mu pomagali, da bi prišel ven. Kot slišim, bi ga njegova mati rada dobila v staro domovino. Piše, da se dobro počuti* da pridno čita Pro-sveto in da toll priti ven. Torej Če se kdo sanimar naj mu pomaga, slasti sorodniki, zakar jim bo hvaležen. — Pozdrav Čitateljem, Prosveti pa mnogo naročnikov. Paula GlogovŠek, 333. Pojasnilo Imperial, Pa, — Želim nekaj pripomniti' k A. Zidanškovemu dopisu, v katerem je pisal, da je bil na zahvalni dan tukaj na banketu, na ksterem mu je "blaga j niča dala velik kos purana in še povrhu 't* a porn in.'t On se je zmotil, tista o-seba ril blaga/niča gospodinjskega kluba ne druftva 106. Toliko v odgovpr in poJaanilo na vprašanja,^ sem jas tista blaga j» niča;- Mary Poljšak. blagajniča društva 106, so po kvoti one dežele^ kjer se je rodil. 1 Problemi ji* priseljenca ■ v Poroöüa se f atheriikint dvtiiv» Ijanom pa nezakonitem vnfopu * Vprašanje; 'L*ta 1080. sem potoval kot natakar na brodu pa sem tukaj dezertiralin ostal v tej deželi. Kasneje sem se poročil z dekletom, ki se rodilo v Ameriki. Imava dva o-t n>ka. Pred d vem« letoma m« je nekdo ovadil priseljeniški o-blasti. Tam so mi rekli, ijaj odpotujem iz Združenih držav in se povrnem z redno vizo. Tega pa nisem storil. Mesto tega sem prosil za registracijo pa so ml povrnili prošnjo in dali so mi kolčno tri mesece Časa za odhod iz Združenih držav.. Moja družina me potrebuje. Kaj se zgodi, ako v ¿Warle ostanem tukaj 7 Ali me bodo deportiran? Odgovor: Iz vašega pisma ae nam zdi, da so bile priseljeniške oblasti Jako blagohotne z vami, ali da vi niste porabili prilike, da legalizirate svoje blvanjrv tej Meli, popolnoma nesmiselno je bilo prositi za Ngtfctra-cljo, ker tako postopanjevelja le za one, ki so prišli v Združene države pred dnem 8. junija J 921. Lahko pa bi bili Ali v Kanado, potem ko bi vaša žena kot ameriška državljanka vloži-la prošnjo na priseljeniškega komisarja, da se vam izda redna priseljeniška visa. Na to bi se bili povrnili k svoji družini kot redno prlpuštenl priseljenec. — Bržkone ni ie pr«kaarto. da to storite sedaj, ali ako tepa ne storite tekom danih vam treh mesecev, bo priseljeniška oblast prisiljena, da izda proti vam de-portaeijekn povety*. Ako vas deponirajo, ne iioste mogW Iti v Kanado. Torej po* u rt te ae. JSlafurtUitimn kniwttnki 4rta*-IJnn j* pod vrikvoU Vprašanje: Moj brat. ki j> postal kanadski državljan po naturalizaciji, bi se rad našla-nll v Združenih državah. Ali bi ga lahko pripusllfl kot priseljenca <7ven kvote? Odgovor: Ne. Lq oni, kl so se rodili v Kanadi, niso podvrženi kvoti. ako se hočejo preseliti v Združene države. Vaš brat bo moral dobiti priseljeniško vi- ' t*ii*rlj&\wnje izurjenih ¡Htljedelcev -__ Vprašanje: ..Imam farn^o in precej dobro zaslužim. Kad' bi poklical sem oftenjega sorodnika, ki je dovršil poljedelske šole v Evropi. Ali mu to daje kako prednost? . Odgovor: Po priseljeniškem zakonu od 1. 1924 imajo izurjeni poljedelci, njihove žene in otroci pod 18. letom prednost v kvoti takoj za starši ameriških državljanov jn soprogi državljank.. Ta določba zakona pa sedaj ne pomaga mnogo prosilcem sa viso, ki so izurjeni poljedelci. Kakor nedvomno znate, ni sedaj v tej deželi velike potrebe za dodatne poljedelske delavce in radi tega morajo dokazati, da ne padejo na breme javnega do-brodelstva po svojem prihodu v Ameriko. Pošljite affidavit svojemu sorodniku, v katerem navedite avoje gmotno stanje, li-javite v tej listini, da se boste na Vse načine potrudil dobiti mu službo izurjenega poljedelca. Zapomnite si, da rasun posebnih izjem se ne sme nikomur sajamčiti dela, kajti to bi bilo proti takozvanem contract labor law. Priiel je v New, York na veliko• noč leta 1007 Vprašanje: Bil aem dete, ko so me prinesli v Združene' države. Moji starši mi pravijo, da amo iz Rusije potovali s par-nikom v neko angleško luko, odkoder smo šli po želesnicl v neko drugo luko, kjer smo ss vkrcali ha veliko, ladjo. Po oamih dnsvih smo prišli v. New.York, Moji starši s« dobro spominjajo, da j« ladja pristala ob molu ravno na dan pravoalavne velikonočne nedelje. . Aii bi motit dobiti, imi luke, odkoder smo odpotovali in ime ladje? To vas se je ugodilo J. 1907. > Odgovor: Vaš popis ne pusti dvoma, da ste se ykrcali v U-vjrpoolu, "Uhibria* je bil sdi-nl parnik, ki Je prišel is L|ver-poola dne & maja 1907« katerega dne je u bila pravoalayria yeH-kanoč. Potoval Je zares osem dni, Ako tofej vaše sUrše spo-min ne vara, ste prišli s tem parni kom. . Potrtibyi koraki ta prihod »o rottnika ali prijatelja tr . ntarega kraja ' * Vprašanje: NaVedite mi,-kaj naj storim, dk pomagam nektpi sorodnikom priti sem? Odgovoi: NI... mogoče k odgo voriti na kratko na to vpraša nje. Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City, Js izdal bqletln 0 strani, ki o tem podrobno razpravlja. Lahko dobite iztis, ako pošljete 10 centov (v gotovini ali znamkah) za pokritje poštnih In manipula cijskih stroškov.—FLIH. flLJÜ B? Harry L. Hopkins (levo), novi trgovinski tajnik, in F. C Harrington. kl Je bil imenovan za načelnika administracije WPA. Tedenski odmevi • ^ (NsdsUsvsnJt ■ I. itrsni.) "Oboroževalna zaposlenost je goljufiva saposlenost. Ne zgradi nobeno stalne strukture in ne kreira nobenih stalnih potrebščin (goods), ki bi bile poonske vlade, kateri načelu je premier Fumlnaro Koiyx\ zaradi spr»rs med č|ani kabinete glede vodstva notranje In zunanje politik*. Vodja opozicije proti sedanji politiki japonskega premirja Je admiral Nobu-maaaMoetsugu. j»re/UUvnlk skupine, ki je aktfvoa v sgtariji, da Japonska postane totalitarna država. e ' i' čarati "prospsritito^ s oboroževanjem in r\s ta pačln podaljšati življenje kapitalizmu? Kaj uie skriva za v#o ififro? ".-V Od« on noč* posredovati mšdf . Rimom in Parinom Katoliki v Avstriji. i »stopaj o i* c mrkv* Dunaj, j^l. dec. — Odilo Glo-bočnlk, nacijski distrlktni načelnik, je v razgovoru Z reporterji dejal, da je od 8. oktobra, ko je dunajski kardinal Innitser napadel nacije v svo)| pridigi v katedrali sv. Štefana, doalej (zatopilo 52,0 ■ - - . . * "O ne," se prijszm> nasmehne ■deček, "moja mamica Js le re-jjls^da moram v t>lju pojesti pr-vovšerrtljo."" ' « " ^v - sss^s^^f^d naroČite si dnevnik prosveto Ps sklepa II. rsdae heevaasijs ss lakke asrsll ae list Prssvste la prltujs «d»s. dva, tri, «tiri sil pei il»s«v Is Srsiis« k »nI asrsš-slsi. Ust ^rssvsta staa« se in saslui. sa .Iim sli atttsaa M.fe »S ■ 1*1 s* asratelaa. Ksr pa flaal Is plai«*« pri smnnmmiI« It.N sa Uslslk. ss H^ erHU|s k asnrfnlnJ. Tsr»| mSs| al rrsska. rsM. Sa is list srJfCt se šlsas SNPJ. Ust Prssvrta b «site Is^aiss la S*«»e ie v vaški .Srallsl acki«. ki bi tU filsl Uat fuk dan. Ctaa lista t'fsss®ts |si ------t * . Zs ZSral. drŽave la Ksaade. M.SS U Uefm Is ( M«sSs Js,7..1frJ» I ledeni Is..,.,.. I š Š $ I I t 4 M I udulk Is.............S je S ladaiks Is, »•»Idi . > I iMisIks Is........... 5.10 I tsdaiks la............MS I Malli* Is............ vts 4 Udslli* Is............ t.te 4 i «talk* In ......... 1.79 i t «tati» v la,'..,...,.. alf |^t«dslS«v ts.......... 1JS - Sa Mnft is... r........ee.ee IspelslU sinnIsII kupoli, prtMIt« polrvbn» *■»<» d*asr)s sli Msasr o, <1. » v platnu la «I ssr«rfll« l*r««vsta, list, kt )• vsis IajHsIm, • 4*«|s«sllsi ~Vw»l«J kakor hllro kstfrl tak #|snov pr*n»hs blU Hss HN-Pi, sil H m pr»»«ll pra# ud druAlns in bu Mht^vsl ¿«m «v»j Mat tednik, kad* murni MsM USA Is Sstl#nn d»a«ls«, ki )s Ink* »kupno nnrolcns nn dn#vslk Crotvolb, Uj U»k«J nnfnnsIU uprsvniAtvu lula, ..In ob«n«m dupls^sll dutldno violo llslu fresvvts. Aku t «ss ns tlo/l, («dsj mors uprsvnIStvo snlftstl Hnturn ss (o vmIo n«ru#nlku. I) PKaaVKTA. SNPi. teST Ms. l.s»nd«U Avs.. CMres«. III. 4*rlM»s« |HSil)aa urWaliifr u-IM Praoct* $... I»»,. v ............../j..., .6. drttMvs It.... ....... Nsslev .,,..«. .••..*.#..*•»,*, •. ♦»..»#». »» »•.•»»♦ ( v. tntsvlta i »d »I k Is ss pfipiiit« k m*H earn* sisl «d Mnllk IkuMV m»t» druiln« i Ii>.#»».#»......».«.#..r.»...«...»...««.....CI. dreHea Hi r . I) M M > • • I > I • I I I I ) • • I ) t • I . i t M M i I M t • ) > I ■ • ft. dt nil * S H. I)*,,...,..,.......................,>......CL desltes It* I)......................................*. (X drsllvs U. ...... IMe- lir lav s Mm aarWaik .................. Sta* aa»«/alk. I artnr TORp, 3. JANUARJA pogledalo gimnazijstu v oči, j„ je izstopilo. Težko je dihal in kakor zaklet jo je nepremično motril — in res »e je na stop. niči še poslednjih ustavila in Me smehljaje se ozrla. Takrat se je pa tramvaj že pomaknil naprej in je peljal trpinčenega šolarja njegovemu neprostovoljnemu cilju nasproti. Oh! Nikoli ne bo pozabil svoje Sulamit! Zdaj je manjkalo deset minut do šestih; torek, izstopila je pri drevoredu. Vsak torek bo ob tej uri čakal na tem mestu, dokler je ne bo spet videl. In če pride samo enkrat na leto semkaj? Ne, u-soda ne more biti tako kruta! Cez kakšen mesec, morebiti čez pol leta jo bo srečal in pogovarjala se bosta iz oči v oči kakor dva stara prijatelja, kakor se pač pogovarjajo ljudje, ki so od nekdaj in za vselej namenjeni drug drugemu,*^__/ In potlej je Rudolf v resnici čakal, čeprav ne vsak torek— kajti včasih ni mogel opustiti raznih šolskih dolžnosti in obiskov pri prijateljih — približno od tri četrti na šest do kakšnih pol sedmih na postaji pri drevoredu na "Sulamit", ki je bila v njegovem spominu poosebljena vsa krepost tistih ženskih bitij. ki jih je kdaj oboževal; krepost njegove prve ljubezni Priči, dvanajstletne slaščičarjeve hčerke z letovišča, neke filmske igralke in sestre Winnetousa, junaka romana, ki jo je že pred tremi leti oboževal. Rudolf je vdano čakal v zgodnji jeseni, ko je rahlo deževalo in je pihal veter, oktobra in novembra, v prvem decembrskem snegu; in vsaka ura, ki jo je zapravil s Čakanjem, se mu je zdela žrtev, ' ki jo mora žrtvovati svoji Sulamit. Ze se je sprijaznil z mislijo — v najglobljem kotičku je občutil kakor nekakšno osvoboditev — da je dekle "pozabil za vselej": tik pred božičem je pa stala spet pred njim v rahlem snežnem metežu. Ne da bi okleval, je stopil za njo in spregovoril sto in stokrat pripravljen in zglajen stavek: "Draga gospodična — že šest mesecev vsak <|an čakam na vas" (v resnici je bilo le tri ali kvečjemu štirikrat na teden), na kar se je osuplo obrnila in zbadljivo vprašala — ustrašil se je njenega odločnega in "vzvišenega" glasu: "In zakaj, če smem" vprašati?» i , Tudi to vpra4anje je že dolgo pričakoval in odgovor nanj je imel prav tako pripravljen. "Ker se vam takrat, ko sva se skupaj peljala v tramvaju, nisem mogel pridružiti. In ker"— glas mu je zazvenel zelo hripa-vo, "ste me takrat tako dolgo gledali in ste mi vrnili pogled!" Gladko dekliško čelo se je nagubalo, potlej se je spet zjasnilo, nato se je pa dekletce na ves glas za smejalo: "Oh, zdaj vaa poznam! Da, da, res je, neprestano sem vas morala gledati, ker —" Hudomušno se je zahftiitala in skrila svoj nosek v muf. "Ker — ker?" je vprašal Rudolf in bel oblaček je nastal pred njegovimi usti, tako globoko je moral zasopsti. . "Zakaj ste me tako gledali, kakor me ni še nikoli gledala nobena ženska?" Konec stavka se je komaj še sliial. Takrat je pomežiknila s svojim živim očesom, in nesramno, vendar pa kljub temu vsa zardela je obrnila glavo, da so poskočili vsi veliki kodri in je rekla:' "Prosim vas, ne zamerite mi —tako rada ga imam! Takrat sem vas morala zato tako gledati. ker ste nekoliko podobni našemu psičku Fifiju — kajne, da ne boste hudi name?" Nato se je obmHa in spet zardela in veselo odskakljala. Rudolf je nepremično strmci za njo, kot mavrica pisan svet se je neslišno pogrezal ¥ nič, namesto njega ga je pa aajel siv, mrzel in vse pfeveč resničen svet . .. SIGRID VNDSET t*1--™ ROMAN Fo*L*0nü Trm Albrtckt In lepa—ali se vam ne zdi, da je dražestna? Morali bi videti njene lase, če so razpuščeni! Ce sem pridna, jih ji smem počesati in naravnati—. No, tu sva že," je rekla nato. Pričela sta lesti po nekih neznansko mračnih Icamenitih stopnicah. 'To vas ne sme prestrašiti. Naš vhod je Ae ver s hujši—videli boste, ko naju pridete obiska. Pridite vendar kdaj zvečer—skušali bomo dobiti še druge in potem napravimo polten rimski k rok. Zadnjega sem jaz itak popolnoma pokvarila." Pozvonila je v zgornjem nadstropju. Ženska, ki jima je odprla, je bila na pogled prikupna in dobrodušna., Peljala ju je v majhno sobo z dvema posteljama. Okno je gledalo na sivo dvorišče, pred oboknicami je viselo perilo, povsod po balkonifrpa so stale cvetlice in gori po sivih strehah so bile loggie in lope med zelenim grmičjem. Naposled je Frančiška spregovorila z gospodinjo—obenem pa je tača* pogledala v peč in pretipala posteljo ter mu vmes sem pa tja pojasnjevala: "Solnce je tu notri vse dopoldne. Ce pride ena postelja ven,, bo tu dovolj prostora. Peč je videti čisto dobra. Misačno stane štirideset lir brez svečave ip kurjave in dve za servizio. To ni drago. Ali naj ji rečem, da jo vzamete? Jutri se lahko vselite, če hočete!—Ni, da bi se zahvaljevali sa kaj. faj si lahko mislite, da mi je samo v veselje, če vam morem malo pomagati," je rekla zunaj na stopnicah. "Ce vam le ugaja, filgnora Papi je snažna ženska, to vem." 'To j« gotovo redka čednost v tej zemlji?" "Oh ne. Rekla bi, da niso prav nič drugačne gospodinje pri nas v Kr ist i j eni ji. Tam, kjer sva stanovali moja sestra in jaz, na Holbergovi cesti—»sam postavila nekoč par lakastih čevljev pod posteljo, a se jih nisem upala izvleči ven. 8amo sem pa tja sem pokukala k njim—stali so tam kakor dvoj« kosmatih ovčk." "Da," je rekel Helge. "Saj jas sem zmerom stanoval doma." Frančjika se je nenadno na ves glas zasme-jala: "Pomislite, ta signora je mislila, da sem vaša moglis—da bova obadva stanovala tam. Rekla sem, da sem VAša sestrična—-ona pa se je naj-p>ej malo smrdnila nad tem. Cugina—to gotovo povsod po svetu enako malo velja!" Smejala sta se nekaj časa nad tem.' "AU imate veselje sa majhen sprehod?" je nenadoma vprašala gospodična Jahrmannova. "Ali ne bi ftla tja ven do Ponte Molle? Ste le bili tam? Ali morete hoditi teko daleč? Nasaj se lahko potegneva s električno, veste?" / "Ali pa morete vi—asj vam nI dobro?" "Kar dobro ml bo delo, če se rashodim—pojdi, prosim, pravi Gunnar zmerom—hočem reči, Meggen. : Kramljala je bres prestanka In od Časa do časa pogledovala k njemu, da bi se prepričala, ali ga dobro sabava. Krenila sta po novi poti ob Tiberi, ki s« ja rumenkastosiva valila pod zelenimi holmci. Majhno bisernosvetli oblaki so ležali vrh temnega grmičja na Montu Mariju s slvorumeniml vilami med večnozelenlm drevjem. Frančiška je posdravlla redarja in se smeje obrnila h Gramu: . "Pomislite, ta fant se je hotel poročiti s me-noj. Imela sem navado, da sem se večkrst sama sprehajala tod In malo pokramljala i njim. Pa me Je' vprašal. Sicer pa me je tudi nekega trafikanta sin saanubil. Jenny me je pošteno o*tela—rekla jfc, da je to moja lastna krivda, 1« to je nemara tudi bila." "Zdi sa mi, da vas gospodična Winge kaj pogosto oAteje. To je videti res stroga mati." •;Oh, Jenny, ne t Bamo, kadar sasluftim. Ce M bil le kdo le'prej storil to"—je zavzdihnila. "Pa na to ftallbog živ krst nI nikdar pomislil." Helge Gram se je čutil lahnega in prostega, ko je tako stopal ft njo. Nekaj neizrekljivo mehkega je ležalo preko nje—preko njene hoje, glasu, obrssa pod velikim raševinastim zvončs-stim klobukom. Bilo je, kakor da Jenny Winge iS more prav trpeti, če je pomislil sdaj nanjo— ona je imela tako samogotove «vet Ioni ve oči—in tfko grozen tek. Ceeča je pravkar pripovedo-vala. da skoraj ničesar ne more jesti, te dot. r . . Tema noči je na lepem oživela. Pod okni je iaple«a!* rdečkaste svstleba hakelj, po stopnicah so se saslišali težki koraki. Nekaj mož je sopihajoč neslo na-vsgor težko brem* Nato je Mle ep* VMlifcv, ,