v*t je minuivo Decentralizacija Ko so v nekem trgovskem podjetiu razpravljali ® decentralizaciji, so prišli °° krepkega argumenta Proti decentralizaciji. Ogla-s|* se je namreč nekdo iz skladišča in vprašal: 7- Zdi se mi, da ostane Pri decentralizaciji odprto samo še tole vprašanje: “°slej smo gnilobo iz skladišča dajali v prodajalne. Komu pa jo bomo prodajali v bodoče? ZAČUDENJE — Veš, ne razumem te-®a. zakaj nam očitajo monopolizem. Vraga, saj imamo vendar čez sto poslo-valnic in najmanj deset Podjetij, ki prodajajo za *tas! KONKURENCA To se je zgodilo nekje na jadranski plaži. Ona po-sepeta njemu: — Ti, zakaj me tisti »zamorček« ves čas tako pogleduje? Ali mi je morda kopalna obleka kje počila? — Kaj ga ne poznaš? To J® vendar zastopnik monopolističnega podjetja, ki se hudo boji konkurence ... — Ampak, zakaj me vendar tako gleda?! '— No, za enkrat je on na Vsej plaži najbolj zagorel' sonca. Ti pa že tri dni Zaporedoma ves dan ležiš na soncu in sedaj se mož menda boji — konku-rence! NE KLICI VRAGA! . V nekem podjetju je ‘Sralska skupina KUD sklenila uprizoriti Gogoljevega »Revizorja«. Ko je o tem poročal prometni referent na seji ^Pravnega odbora, se je Zastopnik knjigovodstva razburil: Tovariši, proti temu odločno protestiram! Imam ytis> da je ta igra naper-j®na direktno proti naši komerciali. Vlagam svoj etoi Ne kličimo vendar ^ga, dokle- ga ni...! ^Rotest »pravičnika« ^ Stalno napadajo gozdarski kriminal. Odkrije Povedano, to me žali. se čutim zaradi te go-osebno prizadetega! Tista leta sem bil še raziskovalec. Raziskoval sem izkopanine: mrtve faraone, bronaste zaponke, brontuo-zaurusova vretenca in podobno. Za ta poklic je treba imeti dobro fantazijo. Ce na primer najdeš vdrto čelado, veš, da takrat še ni bilo strelnega orožja, temveč so se mlatili po glavah s topimf predmeti, ker bi bila sicer čelada preluknjana. Ce najdeš razbit krožnik, veš, da Je bil lastnik moškega spola, poročen in pod žensko copato. Ce najdeš star denar, ki je zelo oguljen, veš. da je bil last državnega uradnika, ki ga je tridesetkrat zavrtel med palcem in kazalcem, preden ga je izdal. In tako dalje. Torej vidite, da sem z vso pravico postal v poznejših letih davčni inšpektor. Nekega dne smo raziskovali. Prodrli smo v grobnico faraona Tutankamna XXV. V nosnice nam je silil duh po trohnobi, iz če- Po sledovih Tutankamna (Piše Ivan Žebljiček) sar smo sklepali, da njegova žena ni imela smisla za gospodinjstvo in zračenje stanovanja Ves teden smo raziskovali grobnico. Vse nam je bilo jasno: da so bile cene nizke, ker smo našli tiskane cenike, da so imeli humoristični časopisi dobre sodelavce, ker so imeli malo reklam; da je faraon imel velike borbe z nekim vladarjem, ki je trdil, da je Egipt njegova madre patria Takoj smo vedeli, da gre gotovo za nekega vladarja iz Italije. In tako dalje, in tako dalje. Največje težave nam je pa dal neki pergament, ki ga nismo mogli razumeti in smo ga prinesli s seboj domov, da ga razvozlamo. Besedilo je bilo namreč enostavno, toda nelogično. Glasilo se je takole: »V mesecih marec, april, avgust in september je število bolnikov največje, dasi umrljivost v teh mescih ni največja. »Kako je to mogoče?« smo se spraševali. Problem nam je vzel mesec dni časa. Nekega dnj me obišče prijatelj Marjan, kateremu potožim o problemu, ki ga ne moremo rešiti. »Zakaj mi pa niste tega prej povedali?« mi odvrne Marjan. »Ali nisi vedel, da sem jaz referent za bolezensko zavarovanje pri Zavodu za socialno zavarovanje? Problem je po mojem mnenju povsem enostaven: pergament je gotovo izdelal neki zavod za socialno zavarovanje!« Pogledal sem pergament še enkrat in ugotovil, da bo res, ker je bila na pečatu vtisnjena molzna krava. Marjan pa je nadaljeval: »Takrat je bilo najbrž tako kot danes. V marcu, aprilu. avgustu in septembru so razna poljska dela: oranje, setev, košnja, žetev in si takrat gredo zavarovanci zdravit svojo .bolezen” s poljskimi deli!« Takoj nam je bilo vse jasno. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ bolnih v starosti od 25 do 35 let. »Prav tako kot danes!« je končal Marjan Od takrat dalje smo imeli lahko delo Kndar nam 1e bilo kaj težkega raz-vozljati, smo poklicali Marjana in on nam je lepo pojasnil, kako je bilo mogoče, da so premožni posestniki dobivali otroške dodatke, kako pokojnino nekdo, za katerega so samo tri priče vedele, da je nekoč delal itd. Zastonj ne sega moja vajeniška doba do Tutan--kamna XXV V pričakovanju novega Jek reta »Hm, počasi se bo pač treba privaditi na novo službeno mesto.« Poštnina plačana v gotovini SREDA, 2. SEPTEMBRA 1953 10 dinarjev LETO Vi MM LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA VSAKu Glasbeni program v OZN »Prenehaj s to svojo Indijsko ljubavno pesmijo! Mar ne vidiš. da obeh hkrati ne morem poslušati?!« Monici so Pravzaprav je bil Jaka Zajec miroljuben državljan, ki ne bi mogel ubiti niti muhe, kaj Sele človeka Zdravniki so potem sicer nekaj govorili o shizofreniji, toda jaz jim ne verjamem tega. Kajti bil sem pri Jaki Zajcu pol ure pred tem, preden se je zgodil umor in ga popolnoma razumem Jaz bi na njegovem mestu storil prav isto. Tistega usodnega dne je Jaka Zajec nastopil svoj letni dopust. Bil je še v postelji in je bral, ko je prvikrat pozvonilo. Jaka je šel odpirat vrata. Pred vrati je stal možakar: »Ali prodajate tukaj nylonke?« Jaka je zazijal kot karp: »Nvlonke? Menda ste se zmotili v naslovu V tej hiši živimo samo pošteni ljudje, ki se ne bavimo s črno borzo .« Toda možakar je vztrajal: »Povedali so mi naslov: Zakotna ulica št 1 Saj menda stanuje tukaj neka vdova, njen mož je bil privatni podjetnik .« Jaka Zajec se je razburil: »Potem zvonite tukaj pri sosedu. Tu živi vdova po podjetniku! Bacek se piše!« Ni še dobro odložil copat, ko Je že vnovič pozvonilo. Mlado dekle ga je smehljaje pozdravilo: »Slišala sem, da imate lepe svilene rute naprodaj .« Jaka Zajec ji je brez besede patetično pokazal z roko sosednja vrata. In tako je šlo ves dopoldan Jaka Zajec si je prinesel pručko na prag in Je usmerjal ves ta veletok re-flektantov na svilene rute, nylonke, sončna očala, penicilin, streptomicin, nylon žensko perilo in amerikan-ske srajce k sosedi Bacek, vdovi po bivšem podjetniku Opoldan je za hip prenehal z naporno službo vratarja in izdajalca informacij. da je skočil v sosed-nj ) gostilno na kosilo, potem pa je požrtvovalno nadaljeval svoj posel Popoldan so se pojavile prve komplikacije, ko je neka ženska zahtevala pojasnilo. kje se v tej hiši prodajajo marelice Jaka Zajec je bil v dvomih: ali naj jo pošlje na naslov vdove Bacek ali ne? Potem se je ojunačil in jo napotil k častivredni vdovi Bacek — in ni se zmotil: kmalu se je ženska vrnila s polno košaro marelic in mu pri odhodu stisnila v roko deset dinarjev napitnine, ker ji je pomagal odnesti košaro po stopnicah do vozička na ulici Ta dan je presenečeni Jaka Zajec izvedel, da njegova soseda prodaja več artiklov kot kak ameriški magacin, kjer dobiš vse. od šivanke do cestnega valjarja. In ko je pozno zvečer ponehal naval na veleblagovnico Bacek & Co se je utrujeni Jaka Zajec podal na večerjo, potem pa je ves utrujen legel v posteljo Kajti ta dan je med nami odpravil več strank kot prijavni urad na notranjem odseicu skozi ves mesec, in je res krvavo zaslužil svoj počitek. Ni se dobro zadremal, ko je pozvonilo. Jatca Zajec je nataknil copate, ogrnil suknjič in odsei odklepat vežna vrata. Pozni obiskovalec se mu je vljudno opravičil, da je pritisnil na napačen zvonec, ker je pravzaprav namenjen k častivredni vdovi po pokojnem podjetniku Baceku. Jaka Zajec se je nekaj časa sicer usajal, potem pa je uvidel, da je najpametneje, če odklopi zvonec. Zgrabil je škarje in prerezal električni vod pri zvoncu. Potem je pomirjeno legel v posteljo in zaspal Zbudil se je, ko mu Je skozi odprto okno priletel na nos precejšen kamen. Ves ogorčen je planil k oknu in zatulil na ulico: »Kdo je?« »Jaz,« je bil duhoviti odgovor iz teme »Kdo, jaz?« se je razburil Jaka. »Jaz, tepec! Odpri mi hitro vežna vrata,« se je grozeče oglasilo iz noči. Jaka Zajec je ponižno zleze! v suknjič in copate in odšel odpirat vežna vrata. Zunaj pa je stal popolnoma neznan možakar: »Hik, izgleda, da sem se malce zmotil. Veste, jaz sem pravzaprav namenjen h gospodični Bacek « Jaka Zajec je ostrmel: »H gospodični Bacek? Nemogoče! Otrok vendar še nima niti deset let .« Toda neznanec ga je kar odrinil od vrat in zamomljal: »Kakšnih deset let! Kolikor, hik. Jaz vem, hik, je sedaj ravno v najlepših letih okoli tridesetih...» Se preden je Jaka Zajec prišel do stopnic, mu je že priletel po stopnicah nasproti možakar, ki je pravkar vstopil, z vrha stopnic pa ga je spremljalo divje preklinjanje: »Pohotnež ne- marni! Zeno imaš in tri otroke, pa te ni sram nadlegovati poštene ženske, ki sem jo izbral za mater svojim otrokom ...« Jaka Zajec je sočutno naložil na rame nesrečneža, ki je pravkar pristal v veži, ga odnesel do vežnih vrat, jih odklenil, naslonil nesrečneža na zid, zaklenil vrata in odšel spat. Prej pa je še zaprl okno in spustil roleto. Vidite, jaz sem bil sedmi, ki mu je Jaka Zajec odklepal to noč vežna vrata, ko sem prišel z zadnjim vlakom k njemu na obisk. Res je sicer, da me je pred tem dvakrat oblil z vodo skozi okno, zmetal name večji del svojih nepremičnin in skoraj vso zalogo čevljev, toda v stanovanju se je vse pojasnilo. Kriv sem bil seveda jaz, ker sem mu na vprašanje: »Kdo Je?« — odgovarjal: »Jaz sem .« Zbudil sem se, ko Je Jaka Zajec natikal copate na noge in nato zavil v kuhi- TEŽAK PRIMER V ordinaciji dr. Salvato-ra se zglasi pacient: — Signor dottore, napadi se mi vedno pogosteje ponavljajo ... — Morali se boste odločiti za operacijo ... — Ali res ni druge pomoči? — Caro mio, ali dieta ali pa bo treba obolelo mesto odrezati... — Ampak, dottore, Jaz bi rad ozdravel brez diete in brez operacije! — 2al ni mogoče Saj vendar sami dobro veste, da bolehate na akutnem vnetju — tržaškega vprašanja! VISOKO ODLIKOVANJE Na predlog CK madžarske partije je sklenil Vrhovni sovjet odlikovati znanega sovjetskega izumitelja Sergeja Plagijatščikova z najvišjim sovjetskim odlikovanjem »Red Malenkove-ga šnirlca I. stopnje« zaradi velikih zaslug, ki si jih je imenovani pridobil s tem. da še ni iznašel televizije. Kajti v okviru mednarodne radijske razstave v Ljubljani, bodo Jugoslovani oddajali prvi televizijski prenos. Ker je oddajnik izdelan v Jugoslaviji, bi v primeru, da bi imenovani Sergej Plagijatščikov že iznašel televizijo, grozila jugoslovanskim sosedom resna nevarnost, da bi lahko s svojimi očmi videli — resnico o Jugoslaviji! njo, od koder sem še zaslišal rožljanje nečesa kovinskega, potem pa je bila nekaj časa tišina, ki Jo je kmalu nato prekinil strašen krik človeka, ki je v smrtni nevarnosti. Planil sem pokonci, stekel v predsobo, zagledal odprta vrata, planil skoznje na stopnišče, stekel po stopnicah v vežo, tam pa sem oka- menel Pri vežnih vratih je stal Jaka Zajec in držal v rokah okrvavljen pet-colski kuhinjski nož. Pred nogami pa mu je ležal negiben možakar, ki je še v smrtnem boju jecljal opravičilo: ».. jaz samo... Bacek...« V tem je Jaka Zajec stekel mimo mene po stopnicah navzgor, nato sem slišal, kako vlamlja neka vrata potem sem se onesvestil. In vendar je bil Jaka Zajec miroljuben državljan, ki ne bi mogel ubiti niti muhe, kaj šele tri ljudi in • eno podjetnikovo vdovo! (Specialno za PPPP napisal Stef, dopisnik lz Chikaga) NEUMESTNO VPRAŠANJE — Hm, kako so ženske dandanes pokvarjene. Pri nas v tovarni bomo morali tri odpustiti zaradi nemoralnega vedenja. — Dobro, kaj pa boste napravili z moškimi? KRIMINALNI ROMAN konča navadno takole: ».. in potem se Je policiji posrečilo najti krivce in jih predati roki pravice...« STAVKA V FRANCIJI pa je končala takole: »... in potem se je policiji posre- čilo najti krivce za stavko in jih predati roki pravice . .« Ali vidite v obeh stavkih kakšno razliko? Menda ne. Kajti v obeh primerih je zaradi »happy enda« treba najti — krivce! Tokrat zares »Ne, slgnora Spaghetti, ni obujal spomine na borbe v Jugoslaviji! Tokrat je pil vodo in jedel sadje...« Perzijski hokusookus »Sah, šeh, hokus — pokus, gentlemen, Iz tegale soda smodnika bo v hipu nastal zopet vaš petrolejski sod...« Stef Bezlaj: OH, TA POSTREŽBA! Pravzaprav je vsa nesreča v tem, da sem Mariborčan. Res da igrajo pri vsem tem sekundarno vlo-60 še živčne motnje, toda so čisto sekundarnega Pomena. Zdravnik, ki me je pre-Bledal, mi je namreč priporočil čim manj razburjala, kratke sprehode in nič alkohola. Ko sem ob zadnjem priporočilu milo zavzdihnil, mi je svetoval, naj raje pričnem piti Cockto a'> Rogaško. Domov grede sem zavil V prvi gostinski obrat. »Imate Cockto?« »Zal nimamo. Toda imamo sijajno črno dalmatinsko vino. .« Požrl sem slino, odločno °dkimal ln odšel v drugo 6°stilno »Imate Cockto?« »Zal nimamo. Toda. če “elite, vam lahko postrežemo ...« »Imate vsaj Rogaško?« »Tudi te nimamo . Ve-fite . . Nisem poslušal do kon-Ca- Odšel sem dalje. Zavil sem v tretji gostinski obrat. Isti odgovori, samo tokrat s to razliko, da so me pri lem pogledali, kot da bi Padel z Marsa na zemljo ali kot da bi v zoološkem Vrtu zahteval aligatorja v slonovi majonezi. v četrtem lokalu sem se razuum. Ne morda zaradi *eSa, ker niso imeli ne Cockte ne Rogaške, temveč ker so se mi celo posmehovali: »Oprostite, toda tukaj ni mlekarna niti pionirska restavracija .. .« Potem sem zavil v peti gostinski obrat. Iz previdnosti nisem več spraševal niti za Cockto niti za Rogaško, temveč sem kar naročil pol litra črnega. In ko sem obrnil prvi kozarec in se mi je piičela oglašati vest, sem jo takole potolažil: »Ljubica, kar molči! Ce bi hotel ubogati tebe in Zdravnika, bi se moral pregrešiti proti dvema zdravnikovima zapovedma, da se ne smem razburjati in da •Poram hoditi na kratke Sprehode. Ali ni torej pametneje, če se pregrešim Samo proti eni?« , Ko je vest slišala te dokaze, je previdno umolknila. Sicer se je še razburjala, še več: celo preklinjati je pričela — toda ne v°č mene, temveč kulturno Postrežbo v naših lokalih. Toda to pa — k sreči! — be spada več k moji borzni! RAZLIKA Gost: »Natakar, psi litra, Prosim ...« . Natakar: »Kakšnega, pro-sim? Navadnega ali bolj- .. Gost: »V čem pa je razlika?. Natakar (v hudi zadregi): c ce ceni!« TaJe bo piavil In erviu »Tega bom povabil v naše podjetje, da bo povedal direktorju v obraz vse njegove napake!« — Na servos, hams ten Hanzi ksegn, frau Kliček? — Bos fir an Hanzi — inam kanarfogl, frau Mur-šec? — Obana — totega Han-zija, fon da frau Zemlprezl švogarja — Obagens — izionet-megli — kaj vse ne rečete, peste frau Muršec, tisti Hanzi, toti keri je finfun-firciga mit ta hitlarišn tak šnol prek grence durh-prenal? — Jojojo — kloar, dar-zSlbige! Tisti, keri je ajno-firciga tak pape aufrajsal za Hitlara, no ta haupt-gošnrajsar pajm hajmat-pundi bil! Jojojo! — Na, denkns ina! Zobos frau Muršec! Te pa ga rajn nič strah nena pajtla — saj je bil ajna od hauptfirar-jov pa j da golbn gefar pa j ta oltn kroha — no — bi hast tes šo . — Pri folksšturmi, ma-nens? — Natirli, zelpstfer-štendli! Pri folksšturmi, kloar! Also, ta trauta sl da keri koj tak dol prit? Na — zobos! — Zakaj te ne — fiks-tajfisakrament! Hota jo esterajhišn pos, pa an haufn defic ... — Devizn, manens, gol, frau Muršec? — Jojojo — natirli, de-fizn! Siiling! Na, do traut si jo Kana. da bi mu kaj reko! — A bos, te štiling! Saj nobeden kana ne ponuca svoje Štllinge, san jo to gnug plede lajt, keri so fro, če žiher ta libn geste iz auslanta na svoje stroške unterholtajo! — Jo kloar, natirli! Stari frajndrli holtajo holt cam! — Na, und bos hota den ksokt, da Hanzi? — Bosa ksokt hot, da Hanzi, frau Kliček. Tes frogns! Alzo darzolt hota, kak te to obn šen lebn tun, majnazol! PRI ZDRAVNIKU (Bolniška blagajna je izključena) Bolnik: »Tovariš doktor! Trebuh me boli...« Zdravnik: »Tri dni bolniškega!« Bolnik: »Tovariš doktor, ampak jaz bi rad zdravila!« Zdravnik: »Ali mi niste mogli tega takoj povedati?!« — Nič lažjega! Včasih sem v podjetju žongliral celo z devetimi funkcijami hkrati... — Oba netmegli! Denkns-ina! Zo bos! — Azo, hota ksokt, da živi vira baron! Majnatraj! — Obagens! Pa vajta, bos hota ksokt od drugih? — Na, azo, fon Herman hota ksokt der tut lebn vira graf — Ta šaudian! — Naja — toti je e bil ima an pisl tepat, ta Herman ... — Pa fon uera Gili hota ksokt, te lebt vira fir-štln ... aufn grosn fus! — Jo, natirli, jasno! Tota je bla že tu zo an rih-tiga frauncimal Te hots frštondn! — No pa od Rudla, fon dem hota ksokt ta Hanzi, toti živi vira rihtiga kenig! — Oba na! Gens, gens! Mohns kane pledn vic, frau Muršec! Ta Rudi, to vem gane zagvišno, ter tut cindhelca no šupantln fr-kaufn in di graca gast-hajza... — No jo — borum net! Tut jo da emalige kenig Peta, keri je pred ajnofir-ciga bil gane a rihtiga kenig, jo a v auslanti auto-mobiiln frkaufn . — Na — to rajsns oba o — mit de pledn vic, li-be frau Muršec! Aufclgat to losi mi oba net!. . — Zakaj te ne? Ce so keri drugi jo a zo zaupled, da vse tako verjamejo ... LIUBA SLOVENITA DANES TELEVIZIJSKA PREDSTAV* DANES TELEvizUsKA PREDSTAVA PRIMA ŠTAJERSKO mladega samomorilca obvaroval pred mokro Srnrtjo. Z njim so pohiteli Pa drugo stran še vsi ostali »n se zbrali okrog mladega moža, ki so ga tako naglo ^trgali iz njegovih mladostnih spominov in kapitanskih sanj. Mladi mož se je skušal fčšiti dvajsetih rok, ki so Se ga oklenile, toda zaman dvajsetim rokam se je Pridružilo še dvajset, še Štirideset in končno tudi °ho postave. »Kaj se je zgodilo?« je hotelo vedeti oko postave. »Iz vode so potegniti samomorilca!« je dejal nekdo, M je kot navadno vedel v®č kot se je zgodilo. »Ni res, toda tik preden Je skočil, sem ga zadržal!« .Se je pohvalil upokojenec m ženska s košaro je pripovedovala obširno vso dramatično zgodbo o nesrečni ljubezni. Mladi mož je končno ra-^drnel. Glasno se je zasme-JPt. kar je ljudi dokončno Prepričalo, da imajo res duševno neuravnovešenega -toveka pred seboj. Oko Postave je takoj alarmiralo reševalno postajo, ki je ®snično poslala takoj re-dvalni avto, ki je mladega moža kljub otepanju odpe- ljal v bolnišnico na oddelek za živčno bolne. Tam so ga takoj sprejeli in hoteli vedeti od njega vse mogoče, kot na primer, če -je bila njegova stara mati pijanka, če je bil njegov praded božjasten in Če ima kakšnega strica v blaznici. Na vsa ta vprašanja ni mogel mladi mož dati zadovoljivih odgovorov, zato so poklicali primarija. »Končno,« si je mislil mladi mož, »bom lahko pametnemu človeku razložil kako in kaj!« in je primariju vse lepo in obširno obrazložil kako in zakaj je stal na mostu. »Torej kapitan ste bili tudi?« je vprašal zainteresirano primarij in napisal na listek kilometrsko diagnozo v latinščini. »Ali lahko sedaj grem?« je vprašal po vseh teh vprašanjih mladi mož. »Saj še imate čas do prihodnje ladje!« ga je smehljaje potolažil primarij in ga potrepljal po rami. Tako je ostal mladi mož z mosta še šest mesecev gost v bolnišnici. Ko so ga končno odpustili užaljeni, da res ni blazen, je odšel ves vesel proti domu. Toda v teh šestih mesecih se je odvadil cestam in zato ga je povozil neki nepreviden avtomobilist ter prevrnil v jarek, da ni mogel več vstati. Tako Je ležal v jarku brez moči, ves povaljan. Ljudje so hodili mimo njega, nihče ga niti pogledal ni in v najboljšem primeru je slišal samo kakšno pikro opazko o pijancih, ki se ob belem dnevu valjajo po Jarkih ... Tedaj si je mladi mož zaželel, da bi bil vendarle blazen. DOBER LOV Profesor sedi za mizo v kavarni. Vstane, vzame svoj dežnik in hoče oditi — »Gospod,« zakliče gost prt sosednji mizi, »pustite, prosim, dežnik tam, to je vendar moj dežnik!« Profesor Je zbegano pogledal in ugotovil, da je res pomotoma vzel tuj dežnik Oprostil se mu je In iskal svojega. Tudi gost mu je pomagal iskati ta nesrečni dežnik, ven-tlar Je bilo vse iskanje zaman. Profesor Je ves zmeden odšel Iz kavarne, toda brez dežnika. Na ulici se je šele spomnil, da je pred enim mesecem nesel v po-pravljalnico svoj, ženin in hčerkin dežnik. Sel je torej naravnost v popravljalnico dežnikov in dvignil vse tri dežnike Tako je z vsemi tremi dežniki stopical po cesti proti domu Tn glej, kdo mu pride nasproti? Prav tisti gost iz kavarne. Ustavi se, premeri profesorja od nog do glave, se nasmehne in reče: »Dober dan imate danes, kajne?« »Zadnji čas, pletenje!« POZNA GA — Kje sl pa vzel ta plašč? — V Ljubljani, na Titovi cesti... — Kje pa? V trgovini ali v gostilni? Kavalir v OBUP — Piješ? — Pijem. — Iz obupa? — Iz obupa. — Zaradi ženske? — Ne Zaradi cene vina! vsakem primeru ... DOBRA POSTREŽBA — Klanjam se, milostljiva! Zdi se mi. da je milostljiva danes prvič pri nas . .. — Da, prvič Mislim pa, da tudi zadnjič! da sem našla svoje SKRBI SE NE MUDI »Vaš pulz, dragi 'pacient, je prc- »Moram ti povedati, draga, da se počasen!«-^ je Garry Cooper iz prav takšne za- »Nič hudega, doktor, se mi ne drege sijajno izmazal!« mudi!« »Veš, moj mož posveča svoje skrbi »Dovolite mi telefonirati ženi. Kesamo vzgoji psa.« vica bo sicer mislila, da sc, mi je pripetila nesreča ...« HongapaJ: PRLEŠKA StLBTVA CELJSKI CEFIZELJ Zadnjič sem bil v Celju priča zanimivemu dogodku, ko se je vrnil v Celje obujat spomine Herr Heinz Kodella, bivši kulturbun-dovec in švabski prisklednik, ki je bil dolga leta do Slovencev vse prej kot prijateljsko razpoložen in jo je zalo takoj po osvoboditvi odkuril n? varno, to je v Avstrijo Mož je menda mislil, da ga bodo Celjani sprejeli z odprtimi rokami. Pa se je presneto uštel! Dobil je tako krepko lekcijo, da ga je menda enkrat za vselej minilo koprnen.je po našem belem Celju in po žlahtni kapljici, ki jo tod naokoli še marsikje točijo. Pravijo da jo je tako hitro popihal odtod, da se njegovi oboževalci niti posloviti niso utegnili od njega Zato so pretakali solze. Najbolj žžffcstna pa je bojda bila neka A R., ki je ena njegovih najbolj vnetih zagovornic, tako da se je ta dan vodostaj Savinje dvignil kar z.a dva centimetra. Vsa sreča, da še ni začela šola Kajti sicer bi učenci te A. R. gotovo utonili — vsaj tisti, ki ne znajo plavati! V Pilštanju sem izvedel, da je nabiranje suhljadi v gozdu velik prekršek Baje gozdna uprava tudi zelo nerada izdaja dovoljenja za nabiranje suhljadi Najbrž se boji, da bi potem ne dosegla plana zgnite in strohnele suhljadi Skočil sem še enkrat v Celje, dn sem se zglasil na celjski davčni upravi, kjer je nekaterim uslužbencem baje vljudnosti zmanjkalo Mene je ta stvar hudo zaskrbela, ker sem mislil, da sedaj brez nje ne bodo mogli uradovati Pa so me potolažili, da gre tudi brez nje Tako sem olajšan odšel domov Lep pozdrav! Cefizelj 1. r. NE VERJAME VEG! — Veš. Jože, odkar sem bil na modni reviji, ne verjamem več v ljubezen »na prvi pogled«! — Ampak kaj ima pri tem opraviti modna revija? — Kaj?! Pa še koliko! Veš, videl sem jo trikrat: prvič je nastopila v obleki, drugič v jutranji halji in tretjič v kopalni obleki.. — In.? -- Kaj še ne razumeš? Sele tretjič sem se zatreskal v nio' LJUBITELJ ŽIVALI — Imate radi živali? — Zelo. Zlasti pečene piščance ... Kak sen se vičija hoditi kres marpruški most, to sen van že etan poveda. Dere srna te ali s prijate-lon Driikšon cmižila nek-šega dragega kiselaka, te mi je prava, kak se je ne dugo toga sela s svete Prlekije v nobl Marpruk. Za selitvo, je reka, sen si resen zbra najbolši den, Fse sveče, dere je na cugi največ lidi. Nas je blo pet pa trinajset falatof kufrov-ja, cekrovja, opletenih gla-žof — marel nd tašk sploh ne štejem Opravo sen že prle z vagonom naprej posla. Kumaj smo se na prleškem štacjoni v cuk zepha-li, te pa smo skorok do Ormoža lajn stali Spotoma sen čtija, ka gre naj vagon derektno v Liiblano. Boginemilo smo ciisrali svoj ceak v driigi vagon, ge je bija še vekši dreng. Priten sen gvišno trtal fseh svecof dol zmola. Na zdrii-čenem Viiptiiji nas je kon-dokter nagna viin z vagona, ka je pre samo za matere z dicoj reserfirani. Znovi kufre doj, kufre gor! Priten sen zmola driigi frta) fseh svecof. Zman-trani kak cucek sen začeja malo pretakati, pa me je dumači komadant že pr prven frtali skrega, ka čen pre že do Marpruga fse požreti Na Pragersken smo te ali že fsi sideli. Dere smo v Marpruk prfu-dali, se je reklo. Kaj pa zaj? Za štiri falate ne blo rok. Komadant si je hitro zrajta: Nosača sen! Dere sen jemi pret štacjonom plačiiva 100 dinarof. sen VSAJ NEKAJ Franček pride pošteno natreskan domov. Zena ga ogovori pri vratih: — Uh, že zopet si pijan! — Sama si kriva. Zakaj si me pa nagovorila, da sva igrala loterijo?! Zena mu pade vesela okrog vratu: — Zlati Franček! Torej sva zadela? — Denarja sicer ne, pač pa steklenico žganja! Vsak po svoje mola že tretji frtal fseh svecof. Met ten sta se komadant no ščer, kera je bila v mesti že napol duma, že zglihale z nekšin fijakaron — takši je pre faleši no bole nobl kak dinstman. Naložili smo je-dvi no teko kufrovja, keko je moga šamprkavi gidran potegnoti. Mi moški pa smo ZLOBEN PRIPIS PEDAGOŠKA DRESURA Neki ameriški farmar je kupil mulo, ki je, bila trmasta, kakor so pač vse mule, tako da je bil ubogi farmar na koncu popolnoma obupan. Ni mu kazalo drugega, kakor da je najel poklicnega dreserja za šolanje mule. Ko je dreser pričel s šolanjem mule, se je najprej postavil pred mulo in jo kresnil z debelo desko po glavi. Mula se ni ganila. Dreser je znova zamahnil z desko. Farmar je pričel protestirati: — Slišite, vi,, menda ne nameravate mule ubiti?! Trener je ugovarjal' — Zdi se mi, da se ne razumete mnogo na vzgojo mul, sicer bi' morali vedeti, da je pri tem treba najprej vzbuditi pri živali pozornost! vekli za jin fsakši nekaj cekrovja! Dere se je gidran f cundrkasten trabi spusta po Partizanski cesti, sen vida, kak maha ščer nekšin lidčn, keri so tudi mahali. Potlan pa so mahali še driigi tak samo za špajs, jas pa sen kunčava tretji falat fseh svecof. Pret naš novi še prazni kvantir sen prfuda glih op praven cajti, ka sen plača fijakari 500 dinarof za nobl foringo z mahajon vret te pa sen smeja še kufrovje tijata gor v driigi Štok zavleči Potlan sen si op ple-tenen glaži majnciko odi-hava pa ti dumači komadant fčista na lepen zahu-ška' Kje pa je moja taška7 Pa še zadji penezi so notri no fse, kaj trebam za vekšo lepoto! — Premetali smo fse kufrovje, cekrovje no taškovje — nesrečne tašk e nigi! Te pa sen se — ven man najmlajše nogč — znavi sprava na potplate pa hajt nazaj na štaejon! Lehko si misliš, ka sen spotoma oprava še štrti frtal fseh svecof, še hujdiči sen zmes kakšo dobro besedo prvo-šča Pa Je resen hasnola! Srečno sen najŠa nekšega dinstmana, kak je pr lilb-lanskem cugi ponuja liden komadantovo taško. Dč sen jemi boginemilo zadjih 100 dinarof — zaj pa si san zračuni, keko me je ko-štala tota selitva v nobl Marpruk! Svetiivlen ti, seli so zrniron samo san z ma-reloj, punim kajiron no džiirčon — tak je najleži no najbole, čeglih maje nobl OLA JŠEVALNA OKOLIŠČINA — Pred tremi leti sem vas že obsodil zaradi tatvine čevljev, sedaj pa ste zopet tukaj zaradi istega prekrška . — Kaj hočete, tovariš sodnik! Tudi najboljši čevlji ne morejo trajati dalj kot tri leta! j IZ PIONIRSKE BELEŽNICE (Piše Jožek Čebulica) Zadnjič sva jaz in moj bratec prišla v RAKOVNIK, kjer so si kmetje šušljali: — Jaz moram plačati 50 jurčkov davka 1 — Jaz moram plačati 30 Jurčkovi — Jaz pa 25 jurčkov! Takrat pa se je oglasil četrti in se začudil: — To je pa res čudnol Kmet S. K. ima prav toliko zemlje kakor mi, pa bo plačal samo 13 jurčkov?! Takrat pa je šepnil peti: — Pst, ne govorite tako glasno o njem! Pomislite vendar, da je on predsednik davčne komisije! Ko sem slišal to, sva jo z bratcem urno ucvrla v ŽUŽEMBERK na občni zbor zadružnikov. Zadnjič jih je namreč od 300 'članov prišlo samo 40, pa je zato moj ata ukazal, da mora na občni zbor vsa naša družina, tako da bo na sestanku vsaj 44 članov in si potem ne bodo več drznili časou.si pisati 0 slabi udeležoi. ŽIVLJENJSKE RESNICE Zakon je včasih podoben boks niatchu, kjer so priprave na match večkrat bolj zanimive kakor sama borba. Za bolnike: Zdravnik, kf vam svetuje, da mislite pr> jedi samo na prijetne stvari, se gotovo ne hrani V menzi in očitno ne ve za cene mesa. Za motocikliste in avtomobiliste: Mislite vedno, da so vsi pešci gluhi in slepi. Za pešce: Mislite vedno, da so vsi avtomobilisti in motociklisti blazni samomorilci. Za vsevedneže: Verjemite; da je najbolj neumno: biti vedno najbolj pameten! UBOGLJIV UČENEC — Poslušaj, Janez, zakaj pa nosiš kolo na ramenu? Ali je pokvarjeno? — O ne! Toda učitelj klavirja mi je rekel, da zaenkrat še ne smem uporabljati pedalov. NESPORAZUM — Koliko otrok imate? — Trideset. — Priča, opozarjam vas, da se ne šalite! Koliko i’*’ imate? — Trideset. — Vraga, ali ste morda turški sultan?! — Ne, samo učitelj, Pr0' sim. »Za tifus gre. Ker pa je vaš prijatelj, bom napisal: bronhitis — in pika.« •Boljši boksar sredi zadnje runde svojemu nasprotniku: »Ej, dobri človek, tu sem!« Sreda, 2. septembra 1953 TOTI LIST Stran 7 JUCA ODGOVARJA PEPI V Štanjelu so zadnjič Zborovali junaki iz Kosovelove brigade. Med njimi bila tudi dva stara »Panska borca, ki sta ho-e^a kupiti pri tamkajšnjem gostilničarju košček Mož pa jima je s silno resnim obrazom po-jasnil, da jima sira ne mo-re Prodati, ker je ves rezerviran za Zvezo borcev. Ta je pa lepa! Od kdaj pa 80 Španski prostovoljci Izvzeti iz Zveze borcev? Ko pa sem naslednjega ®ne obiskala še tamkajšnjo zadružno prodajalno, sem ^dela na polici lepo rejeno miško, ki se je brezskrbno krepčala z mastno salamo Kakšna sreča — Eeni pomislila — da pri nas ne živijo sloni! Kajti 8 neki bi jih le nakr-n^i, če bi se kateremu iz-jned njih zahotelo obiskati katero zadružnih prodajaln!? V Sežani sem v gostilni Pri »Mohorčiču« pogledala v kuhinjo, da bi našla kaj *a pod zob. Pa niso imeli na zalogi prav ničesar, ra-ien velikega roja muh, ki <>i zadostoval najmanj za dni za vse abonente v ^f.e<^nimi gosti vred, pa “e jih nekaj ostalo za Pomije, Sedaj pa moram končati. Drugič več! Tvoja Juca Ena, ki se je zgodila TAM OKOLI OKROGLICE Tiste čase med vojno je Prišla četa partizanov v ''as blizu Okroglice. Med njimi je bil tudi partizan "Ovo, znan po tem, da je P" velik ljubitelj vinske ?apljlce Stopil je v prvo *"®o in rekel gospodinji: Mamica, žejen sem!« Hi-/° je ona stopila za hišo n mu prinesla vrč vode. Naš Jovo pa se je namrdnil: »Mamica, saj jaz nisem rekel, da sem uma-(an; rekel sem, da sem' želen!. SKOTSKA Škotu je padla vžigalica niorje. Ves obupan zatuli: " Kapitan, ustavite ladjo! Zakaj želite, naj usta-*n ladjo? v " Vžigalica mi je padla morje! Ne morem. Predpisi dovoljujejo ustaviti lad-v samo v primeru, če pade *norje človek. ^ Well! Uik °t se zavihti preko pa-MDe v morje: J0j Kapitan, ustavite lad- *v'.A|arfborsfcei»^i izpod NELJUBIM PEVCEM So zadnjič pri »Splitu« tako lepo peli, kot da bi sred’ Graza v gostilni sedeli. Za takšno popevanje ne bi bil greh, če pevec dobil bi jih tja po zobeh. Kar ni še zgodilo se, lahko zgodi se drugič, če tak se koncert ponovi. MARIBORSKA »S čim pa se sedaj ukvarjaš, odkar ni več športne stave?« »Kruh kupujem v mariborskih pekarnah in ugibam, kaj bom našel v njem.« O PUTRA! (Precej prosto po Prešernu) O piltra, draga flašika domača ki si pojila mojega očeta, saj žejnega me več Iz tvoj’ga sveta brez piitre ne spelja goljfiva kača. Le kdo ne ve, kak se v sladkost nreobrača. vse, kar nam piitra dobrega obeta, nikdar ne bo iz srca mi vera vzeta, da piitra resna stvar je - ne igrača. Krepčilo daš za delovno ročico, ti piitra, ki boljše je od vsac’ga zvarka tak za moža za ženo. za devico. Le če preveč popijem, moja barka zašla v vijugah s ceste bo v pšenico, če prej — pijan ne zvrnem se v dno jarkal NEKAJ CIRKUŠKIH... Slavni in irzni krotilec petih levov, Francoz Mac Donald, je prišel pred meseci kot samec v Beograd in nastopa sedaj v cirkusu »Adria«. V Beogradu se le zagledal v lspo Beograjčanko in se poročil z njo. Glavna atrakcija cirkusa je sedal ona: ob lada namreč kar šest »lafof«: vseh pet zverin in še ' rotilca . * Ko Je fraa Muršec zvedela da nastopa v Mariboru v cirkusu »Adria« Imitator iz Avstrije, in je kar vrglo v cirkus. Občudovala ie mladega umetnika in glasno ugotovila: »Jesamarijandjozef. ter kan oba vos!« Netcdo za ničnim hrbtom pa le dejal: »Wirk-lich kann er was! Auch un-sere Sprache spricht er bes-ser als Sie .1« • Akrobatski par, ki izvaja v cirkusu vratolomne džungelske akrobacije, je pravzaprav trlo: lepa partnerica. stasitl partner in srčkana opica V loži sta sedela on in ona Gledal 1e on ta trio in priznalno vzkliknil: »Madonca. je fletna!« Ona ga je grdo pogledala in rekla: »Francell. že spet gleda.* po drugih!« On pa1 »Afna!« »Kaj?« se je razburila ona »Se hrulil me boš?« Pa ji je pojasnil: »Ne razumeš; pravim, da je afna fletna!« OGORČENJE — Veš, Meta, tale naš sosed je pa res izprijenec! Najprej je varal svojo ženo s tistole Ivanko sedaj pa zopet vara Ivanko! — Nesramnež! S kom pa jo vara? — Pomisli — s svojo ženo! BALADA V »ZLATIH DVERIH« (Prosto po zadružnem sestankui STROKOVNO POJASNILO Ko se je arheologom po dveletnih naporih posrečilo odkopati staroslovansko najdišče, so ugledali nekaj ostankov zidov. Dolgo časa so se prepirali, kaj naj bi bili ti zidovi, dokler ni prišel mimo možakar, ki je slišaI*njihov prepir in avtoritativno posegel v diskusijo: — Tole e gotovo bila najstarejša staroslovenska železniška postaja! Arheologi so zazijali kot karpi Potem pa je le eden boječe vprašal: — Po čem pa sodite, če dovolite vprašanje? — Hja, ze'o je podobna železniški postaji, ki 1o imamo pri nas! — Torej ste vi arheolog, kustos muzeja? — To -avno ne, pač pa sem doma na Jesenicah! KO SE IE BYRD vrnil z Južnega tečaja, je dejal, da je najbolj obupen občutek če si odrezan od vsega sveta Vsa sreča, da ni še bil v »Šport hotela« na Pokljuki Kajti če bi zagledal tamkaj zemljev d »Kraljevine Jugoslavije« bi najbrž občutka odrezanosti od sveta in dogodkov ne zna! izraziti z besedami. POJASNILO Zadnjič sem slišal na Bledu tale razgovor' — Ti, kdo so pa tile? — Tile? To je mala avi-acija, ki bo imela prvenstvo na Bledu — Kaj pa tale množica za njimi? Ali je to publika, ki le prišla na tekmovanje? — Kje pa! To so samo funkcionarji, ki spremllajo tekmovalce. — Te. tel Zakaj jih ie pa toliko? — Hm saj razumeš: Bled In potem — vse je brezplačno »Vrtec dol, bratci,— gostilno pa gor! Raje tam bomo doklade zapili, deco pa sami si bomo učili —! Tisti, ki pamže da v vrtec, je nor!« Skoro že zmago slavil je hudič, ko se je v glavah vendžr le zjasnilo: Sola edino je pravo zdravilo proti norosti in ne več — polič! DOBRO GA POZNA — Zenkica, dovoli, da ti predstavim svojega najboljšega prijatelja Veš, skupaj sva hodila v šolo, skupaj sva stanovala in če eden ni imel denarja — Potem ga tudi drugi ni imel, kajne?! a D »Harmonna" Sodnika na košarkarski tekmi Branik — Zader Besede: »Po mojem mnenju bi bilo treba odločiti na ta način ...« Misli: »Ali boš ti mene, ali bom jaz tebe...?« PROFILAKSA Pripravljali so nov oddelek bolnice za živčne bolezni. Posluževali so se najmodernejših metod. — Upravnik bolnice — specialist — je vodil mladega zdravnika po sobah in mu razlagal. Prišla sta v prvo sobo s krasnim razgledom na žitno polje, ki se je kot morje izgubljalo v daljavi. »To je sobi za one živčne bolnike, ki so izgubili vse upanje in ki živijo brez perspektiv. Ta široki razgled v daljavo jim bo morda vlil upanje v bodočnost.« Mladi zdravnik je podvomil v te besede, ker je bil pomislil na svojo plačo, pogledal skozi okno, pa mu ni kljub temu nič odleglo. V sosedni sobi je upravnik dejal mlademu zdravniku, naj navdušeno nekaj zakriči. Mladenič je vzkliknil; »Zvišali so mi plačo!« V istem hipu ga je oblila £ stropa hladna prha. — Upravnik mu je razložil, da je ta soba rezervirana za bolnike, ki bolujejo na hi neroptimizmu. Sla sta eno sobo dalje. V te) sobi so bile vse stene prevlečene s parolami v prvi osebi Mladi zdravnik je čital parole: »Jaz sem tepec! Mi smo grobjanl! Škandal, da nismo bolj olikani! Napravili smo svinjarijo! Bodimo ljudje!« In tako dalje •Za koga je to?« Je vprašal mladenič. »To je za ljudi, ki vidijo le napake drugih, svojih pa ne vidijo!« ga je poučil upravnik. Mlademu zdravniku se je zdela ta soba premala. Ko sta prišla na hodnik, sta jima stopila na pot dva novinarja, ki sta se predstavila in upravnika vprašala, kako da je uprava bolnice prišla na to, da bi razširila svoje prostore »Popolnoma enostavno!« je dejal upravnik »Ali ne v^ste da se je Odred uvrstil v prvo, Branik pa v drugo zvezno ligo? Jasno, da smo morali zaradi tega že vnaprej pripraviti mesta za del slovenskega nogometnega občinstva, kateremu bodo gotovo odpovedali živci Ravno prav: pokazal vam bom še eno sobo!« Po teh besedah ju je upravnik peljal v neko sobo, kjer sta dva človeka kričala: »Dva in dva je ena!« »Vidita,« je dejal upravnik, »to sta prva dva: po nedeljski tekmi Odred— Proleter venomer kričita, da je dva in dva ena, ker Je bil rezultat 2:2, Odred pa Je dobil le eno točko!« Ko sta se novinarja poslavljala, sta dejala, da bi bilo dobro, če bi to zadnjo sobo nekoliko udobneje uredili. Ko sta bila sama, Je upravnik dejal mlademu zdravniku, da sta to predlagala v strahu, da ne bi sama bila nekoč pacien- ta, ki kričita' »Dva in ena je nič!« KLJUSE PRAVI: ČUDNO JE... ... da je v zadnjem »Poletu« o nogometni tekmi Odred—Proleter bilo napisanih samo 246 vrstic, o odbojkarski tekmi ZDA— reprezentanca Slovenije pa kar 71 vrstic; ... da se imenuje množično plavalno tekmovanje v Ljubljani tekmovanje, na katerem ni bilo tekmovalcev; ... da ne nastopa noben Branikov športnik v cirkusu, ki je dobil prostor v Branikovem športnem parku. REKORD Amerikaner si hoče ogledati Dunaj, zato najame izvoščka, ki naj bi ga vozil po mestu. Ko se peljeta mimo Schonbrunna, vpraša Ame-rikanec, kako dolgo so gradili ta grad. — Menda tri letal — mu odvrne izvošček. — To bi pri nas zgradili v enem mesecu! — se pohvali Amerikanec. Izvošček ga zapelje pred opero. Amerikanec ponovi svoje vprašanje: — Kako dolgo so tole gradili? — Samo eno leto, se previdno zlaže izvošček. — Hm — meni Amerikanec — tole bi pri nas zgradili v nekaj tednih! Izvošček molče zavije proti cerkvi sv. Stefana. Amerikanec zaničljivo vpraša: — Kako dolgo pa ste gradili to? Izvošček ustavi kočijo, začudeno pogleda in zmaje z glavo: — Glejte, glejte! Tegale pa včeraj še ni bilo tukaj I ZNAKI Svoj čas so naši meščani hodili v sezoni na deželo pomagat. O tem se dva kmeta pogovarjata: — Veš, eden teh mojih delavcev je bil prej uradnik — Kako to veš? — Ko je kidal gnoj, je trikrat po vsej sili hotel zatakniti vile za uhol VZROK — Poslušaj, fantek, to pa ni lepo, da tako pretepaš tegale fantiča. Ali ne veš, da mora pametnejši popustiti? — Seveda vem in prav zato ga mlatim. Kajti pravkar mi je rekel, da je pametnejši od mene! REBUS RfcŠVfEV: / kvaliteta CEtJfT • PROTEKCIJA Nekega dne je potrkal na nebeška vrata čisto navaden zemljan. Vratar Peter ga je najprej vprašal t* ime, potem pa mu je velel počakati pred nebeškimi vrati, češ da mora najprej pregledati v kartoteki njegov življenjepis, potem pa še povprašati gospoda očeta, ali ga lahko spusti v raj ali ne. Zemljan je sedel na nebeški prag in čakal. V tem pa pride pred nebeška vrata debel župnik, pozvoni In kmalu se pojavi na vratih vratar Peter. Ko zagleda župnika, se mu obraz razleze v prijazen smehljaj in brez vseh ceremonij ga vljudno povabi v nebesa. Navaden zemljan se razburi: »Poslušaj, Peter, to ni prav. Zakaj je tale lahko vstopil brez preverjenja kartoteke In brez dovoljenja gospoda očeta? Ali poznate tudi v nebesih protekcijo?« Vratar Peter ga potolaži: »Nikar se ne razburjaj! Veš, takšni strici — kot je tale — zaidejo zelo redko k nam, zato pa imam tudi ukaz, naj vsakega duhovnika takoj spustim v nebesa. Ce prids vsakih sto let eden k nam — Je že dosti!« DVE UMETNIŠKI Kipar ustvarja jezdeca na konju. »Vse najboljše k rojstnemu dnevu, očka! Ves dan ti bomo predvajali glasbo po želji!« V Ljudski vr‘ v Mariboru! Na razširjenem košarkarskem igrišču bo v sredo, fl ^ne ^ septembra 1953, ob 17. uri mariborski ženski odbojkarski derby Železničar t ■VUIII Branik, v nedeljo, dne 6 septembra 1953, ob 9. uri pa še dv; tekmi zahodne cone sredo zvezne odbojkarske lige: ženske — Železničar Ljubljana : Branik, in moški — Železničar Ljubljana : Branik. Bosta ženska in moška vrsta Branika uspeli ostati še naprej na prvem mestu brez izgubljene točke? I/diiia Novinarsko druStvo Slovenije, poverjeništvo Maribor — Ureja nreduiSki odbor, odgovorni urednik Dragan Flisar — Letna naročnina 400 dinarjev, polletna 200. fietrtletfi# 100 dna - Uredništvo in uprava; tfaribor. Kopaliika 2 - Telefon 28-76 - Cek. rafi NB 6401-T-169 — Poitni predal 92 — Rokopisov Ib risb oa vračamo — Ti»k Mariborska tiskarn*