8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P„P,126
PRmnurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	f/A,. i*
Abb. postale I gruppo	LiCna 4110 lil*
Leto XXXVIII. Št. 46 (11.174)
TRST, četrtek, 4. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK ie začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
Kljub odsotnosti predsednika Murmure in obolelosti poročevalca Vernaschija
V senatni komisiji začetek razprave o globalni zaščiti slovenske manjšine
Poročilo Jelke Gerbec - Iz razprave v poslanski zbornici izločili osnutke, ki zadevajo Slovence - Zavrnjen poskus Gruber Bcncove, da se razprava prekine
RIM — S počasnimi koraki, skoraj v zatišju in celo malce sra-»ežijivo se je včeraj v komisiji za ustavna vprašanja v senatu končno začela razprava o predloženih zakonskih osnutkih za zaščito slovenske manjšine v Italiji to je o zakonskih osnutkih za globalno zaščito KPI, PSI in SSk ter o osnutku zaščitnega zakona, ki so ga sedaj predložili tudi demokristjani. Rekli smo počasi, tiho in sramežljivo, kajti zasedanje komisije je
bilo nepopolno, saj je poleg poroče-Tatca Vernaschija (KD), ki je zbolel, manjkal tudi predsednik komi-»ije Murmura, prav tako demokristjan. Podpredsednik komisije, komunist Flamigni, pa je kljub temu odprl razpravo in dal besedo senatorki Jelki Gerbec, ki je dejala, da je prišlo do velike zamude pri uresničevanju ustave, kar zadeva pravice Slovencev, ki živimo v Italiji, kajti že pred časom so bita sprejeta določila, ki zadevajo zaščito francoske in nemške manjšine ter da edino Slovenci še ne uživajo primerne zaščite. Odlašanja je bilo dovolj, je poudarila Gerbčova. in sedaj, ko je tudi KD predložila svoj zakonski o-
snutek, res ni več izgovorov, da bi z razpravo odlašali. Jelka Gerbec je nato predlagala dvoje: prvič, naj prideta čimprej do poročila v komisiji in drugič, naj takoj, že včeraj. sestavijo ožji odbor, ki naj bi pripravil načrt avdicij; nobenega dvoma namreč ne more biti, da mora komisija ob razpravi o tako važnem vprašanju slišati tudi mnenje direktno zainteresiranih, to je pripadnikov manjšine same.
V razpravo je nato posegel demokristjan Mancine, ki je dejal, da soglaša s predlogom o imenovanju ožjega odbora, vendar mora do tega imenovanja priti šele po poročilu; socialist Barsacchi pa je de-
Zakonski osnutek KD
ne upošteva naših zahtev
Deželno tajništvo Krščanske demokracije je včeraj objavilo besedilo zakonskega osnutka z naslovom »Zaščita in ovrednotenje slovenske jezikovne skupine v Furlaniji - Julijski krajini*. Zakonski predlog, ki so ga v senatu podpisali Di Giuseppe, Mancino. Beorchia, Giust Tonutti in Toros, v poslanski 2ix,rnici pa sam vsedržavni tajnik KD Piccoli, poleg njega pa še Bian-co. Bressami. Maria Piccoli, Ver-nola, Ciannamea in Gitti, sestavlja trinajst členov ter daljši, devet gosto tipkanih strani obsegajoči uvod, v katerem utemeljuje potrebo po zaščiti slovenske manjšine, predvsem pa nujnost neke diferensirane zaščite, češ da je treba upoštevati različnosti, ki obstajajo v sami manjšini. Na osnovi trditve, da je pripadnost manjšini stvar »volje*, ne pa neke danosti, priznava osnutek določeno stopnjo razlike samo tistim, ki to zaščito zahtevajo.
Osnutku sta tudi priloženi dve tabeli, od katerih prva našteva občine, kjer imajo pripadniki manjšine pravico do uporabe materinega jezika v odnosu z javnimi oblastmi — uradi in sodišča — še to pa le preko prevajalcev in tolmačev, ne pa z namestitvijo oseb z znanjem slovenščine v javne službe, to pa so, vse občine tržaške pokrajine, v goriški pokrajini pa sama Gorica, Doberdob. Krmin, števerjan in So-vednje. Druga tabela pa našteva občine ali dele občin, kjer naj bi bila s'oyenščina dovoljen tudi v izvoljenih telesih in kjer naj bi uvedli tudi dvojezično toponomastiko. V tej tabeli, z razliko od prve, ni Milj, področje Trsta pa je omejeno le na območji obeh kraških rajonskih svetov. Za občino Krmin predvideva ta tabela le okrožje Plešivo. za občino Gorica pa Pevmo,- Oslavje, Šiandrež in Podgoro. V celoti spadajo v to tabelo občine Doberdob, Števerjan in Sovodnje.
Osnutek torej sploh ne upošteva Vseli Jo občin, v katerih žive Slovenci. pač pa je predvidena možnost. da bi v omenjeni tabeli vključili še nekatere druge občine, toda s tako močnimi omejitvami in take zapletenim postopkom, (zahtevo v tem smislu naj bi na primer podpisalo najmanj 25 odstotkov vpisanih v volilne sezname, ustrezen Postopek bi moral voditi vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino po predhodnem mnenju občinskega in deželnega sveta, vso stvar bi prevzelo predsedstvo vlade, ustrezni dekret pa bi moral podpisati predsednik republike), tako da bi bila sprememba območij, v katerih se zaščita izvaja, praktično skoraj nemogoča.
Osnutek obravnava nadalje samo neznaten del zahtev slovenske narodnostne skupnosti, saj sploh ue omenja na primer problemov teritorija, sociogospodarskih vprašanj ter vprašanja razvoja kulturne in Založniške dejavnosti. Prvi členi govorijo o uporabi jezika, dobršen del osnutka je posvečen šolstvu, sledijo p;, nekatere obrobne določbe, kot na primer one o povratku spačenih imen in priimkov v izvirno o-bliko.
Toda tudi glede šolstva je zakonski predlog KD omejevalen, saj se sploh ne govori o avtonomiji slovenske šole ampak v tej zvezi predvideva samo umestitev dveh vice-Pioveditorjev v Trstu in Gorici.
Kako pa s slovenskimi šolami v Beneški Sloveniji, ki predstavljajo eno glavnih z.Rhtev naše skupnosti? Glede vrtcev osnutek predvideva le možnost, da bi — ra zahtevo staršev — vključili v vzgojr* program tudi vprašanja običajev in tradicij ter kulture »krajevnih skupnosti*, kar naj bi poučevali v »krajevni Slovenski govorici*. Možnost pouče-
vanja slovenskega jezika v osnovnih šolah pa osnutek predvideva le — seveda prav tako na zahtevo staršev — «v okviru organskega -programa didaktičnega eksperimentiranja*. Na nižjih srednjih šolah bo možna uvedba tečajev s slovenskim učnim jezikom le pet let po uvedbi že omenjenega »eksperimentalnega programa* in le za učence, ki so obiskovali osnovne šole s tem programom.
Skratka, demokristjanski zakonski osnutek niti v najman jfT Meri ne u-pošteva zahtev slovenske narodnostne skupnosti. K osnutku se bomo vsekakor še povrnili z bolj razčlenjeno analiz?, in njegovo celotno objavo.
MADRID — Že nekaj dni kroži po španskih vojašnicah 20 strani dolg dokument »Pismo vojske španskemu kralju*, v katerem .ie zahteva o spremembi ustave, ki bi dajala kralju večjo oblast. V nasprotnem primeru, trdi dokument, bi država potrebovala »diktaturo za obnovo*.
jal. da soglaša s predlogom Gerb-čeve in da je treba torej odbor sestaviti takoj. Na seji komisije so tako ob koncu razprave sporazumno sklenili, da se odbor sicer ne imenuje takoj, vendar so se dogovorili, da bodo predstavniki vseh strank do prihodnje seje komisije že zbrali predloge za člane ožjega odbora in bi torej ta odbor lahko začel z delom takoj po poročilu. Sejo so nato odložili na prihodnji teden v upanju, da poslanec Ver-naschi, ki je v bolnišnici, medtem okreval.
V zvezi z včerajšnjo razpravo v senatu je treba tudi poudariti, da se je včeraj v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice nadaljevala razprava o zakonskih osnutkih za zaščito 06talih manjšin v Italiji. Pretekli teden .je bila ta razprava prekinjena prav zaradi težnje, da bi vanjo vključili tudi problematiko slovenske manjšine. Včeraj .je prišlo na seji ponovno do poskusa, da bi vprašanje Slovencev »zamrznili*. Tokrat ga je treba pripisati predstavnici Liste za Trst Gruber Bencovi, ki je predlagala, naj se razprava o vseh zakonskih osnutkih, torej tudi o tistih, ki zadevajo Slovence, prekine in naj komisija predlaga vladi, da naj prej izdela okvirno zakonsko besedilo, ki naj bi veljalo za vse manjšine v Italiji in se šele nato začne z obravnavanjem posameznih primerov. Ta predlog .je bil zavrnjen in sprejeto je bilo stališče, ki so ga zastopali med drugimi socialist Fortuna. komunist Baracetti in demokristjan Bressani, po katerem so vprašan ?e zaščite slovenske manjšine ločili od ostalih zakonskih osnutkov in bodo odslej nadaljevali z razpravo o zaščiti ostalih manjšin v Italiji. Komisija je imenovala ožii odbor, kateremu so zaupali nalogo, da se posvetu >e z zainteresiranimi deželami in kulturnimi organizacijami ter nato pripravi skupno besedilo zakonskega osnutka.
Dolanc pri Colombu
RIM — Člana predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca je včeraj na Farnesini sprejel italijanski zunanji minister Colombo. Državnika sta o-bravnavala najvažnejša mednarodna politična vprašanja in pa dvostranske odnose med Italijo in Jugoslavijo, katere sta označila za o-dlične.
VLADA BI MORALA VLOŽITI USTREZNI ZAKONSKI OSNUTEK DO 12. T.M.
SPADOLINI PREDLOŽIL SINDIKATOM IN DELODAJALCEM OSNUTEK REFORME ODPRAVNIN ZA ODPRAVO REFERENDUMA
Od leta 1977 zamrznjeno draginjsko doklado naj bi postopno vračali v sklad
Predstavniki sindikata med včerajšnjim srečanjem z vlado
(Telefoto AP)
RIM — Odpravnina naj bi posle.’ znašala (za vsako leto službe) letno plačo razdeljeno s 13.5. V skupne letne prejemke bi šteli tudi draginjsko doklado, ne pa socialnih dajatev, ki jih plačujejo zaposleni. Zamrznjene točke dragin.jske doklade, ki jih niso upoštevali od leta 1977, pa bodo postopoma povrnili v treh letih. Najdlje v osmih letih bo treba poenotiti od-pravine delavcev in uradnikov. Pred inflacijo bodo odpravninske sklade zavarovali s stalnim 2-od-stotnim dodatkom in z nadaljnjim dodatkom 75 odstotkov letnega poviška življenjskih stroškov. Po 8 letih službe bo mogoče zahtevati, toda le za nujne zdravniške stroške in za nakup stanovanja, predčasno izplačilo odpravnine. Tak predujem pa bo lahko prejelo le 10 odstotkov upravičencev, v vsakem podjetju pa največ 4 odstot-
ZA RESOLUCIJO JE GLASOVALO PET STRANK VLADNE VEČINE
Zbornica odobrila resolucijo, ki obsoja kršenje človekovih pravic v Salvadoru
Le politična rešitev lahko omogoči izhod iz krize - Poslanska zbornica obsodila tudi trenutno stanje v Turčiji
RIM — Poslanska zbornica je z 272 glasovi proti 222 odobrila resolucijo, ki so jo predložile stranke vladne večine glede kršenja človekovih pravic v Salvadoru in v
način prizadevati za politično rešitev sedanje krize.
Resolucija ob koncu odobrava tudi sklep vlade, da ne pošlje svojih opazovalcev na volitve. Kar za-
Turčiji. Resolucija obvezuje it 'i deva stanje v Turčiji pa dokument.
jansko vlado, v skladu * mnenjem, ki ga je izrekla generalna skupščina svetovne organizacije decembra, da si prizadeva za dosego politične, ne vojaške, rešitve v imenu načel svobode, strpnosti in človekovega dostojanstva, kot predvideva ustava in kot poudarja sklepna listina helsinške konference. Poleg tega naj vlada poseže pri drugih državah, da se ne bi vmešavale, posredno ali neposredno v notranje zadeve srednjeameriške republike, da bi omogočili salvadorskemu ljudstvu življenje v miru in omikanem sožitju. Pet strank vladne večine meni, da se je treba na vsak
..............................
Francoski predsednik v Izraelu
TEL AVIV — Francoski predsednik Francois Mitterrand je včeraj prispel v Izrael na dvodnevni uradni in prijateljski obisk. Uglednega gosta sta na letališču Ben Gurion v Tel Avivu dočakala predstavnik republike Navon in premier Begin.
Izrael upa, da bo s sedanjim prvim obiskom francoskega predsednika v židovski državi ponovno vzpostavil nekdanje francosko-izraclske prijateljske odnose in obnovil dialog z Evropsko skupnostjo. To je bilo razvidno tudi iz pozdravnega govora predsednika Navona, ki je zaželel, da bi sedanji obisk pomenil konec težkega obdobja v zgodovini odnosov s Francijo, «s katero smo bili prijatelji in zavezniki*.
Mitterrand pa je poudaril neomajno prijateljstvo med obema narodoma, njegov obisk naj bo doprinos »pri iskanju mini* in »pravičnega reševanja problemov, ki nas skrbijo*.
Na sliki (telefoto AP); francoski predsednik Francois Mitterrand ob prihodu na letališče Ben Gurion.
Poljske oblasti zadovoljne z obiskom v Moskvi
VARŠAVA — Medtem ko vojaške oblasti postopoma omejujejo določila vojnega stanja, posveča ves poljski tisk izredno pozornost nedavnemu obisku generala Jaruzel-skega v Moskvi.
Za «Zycie Warsza\vy» je obisk potrdil, da je Poljska «pomemben in močan člen v socialistični skupnosti*. da je SZ »resnični prijatelj* in da »brez trdne Poljske ni trdne
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHHiiiiiiHiiiiiiiinitiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii«
Salvadorski uporniki odbijajo napade režimskih elitnih enot
ki ga je odobrila italijanska poslanska zbornica potrjuje prejšnje ocene in obveze ter podpira prizadevanje vlade, da bi na vseh mednarodnih forumih zahtevala obnovitev demokracije in spoštovanje človekovih pravic v Turčiji.
Za komuniste, ki so glasovali proti resoluciji, je spregovoril med drugimi tudi poslanec Bottarelli, ki je najprej poudaril hude kršitve človekovih pravic v Turčiji ter nato dejal, da so volitve v Salvadoru le tragičen poskus vojaške hunte, da bi dosegla demokratičen videz. Bottarelli je menil, da številni protesti na mednarodni ravni niso zapustili nobene sledi na zadržanju italijanske vlade, ki j še ni odpoklicala svojega veleposlanika iz Salvadora. Zatem je kritiziral politiko ameriškega predsednika Reagana, ki je prepričan, da le vojaški poseg lahko prepreči domnevni sovjetski ekspanzionizem v Srednji Ameriki. Bottarelli je še zahteval od vlade naj pošlje nujno pomoč v Salvador, kjer naj jo razdelijo s pomočjo človekoljubnih organizacij, ki naj jih določi Organizacija združenih narodov.
Popoldne je v debato posegel tudi zunanji minister Colombo, čigar izjave so 10. februarja skoraj povzročile vladno krizo. Colombo je dejal, da italijanska vlada obsoja kršenje človekovih pravic v Salvadoru in da je že izrazila obsodbo tujega vmešavanja v salvadorske notranje zadeve.
Evrope*. Glasilo vlade »Rzeczpospo-lita* (Republika) pa zatrjuje, da »skupno zavezništvo in sodelovanje med Poljsko in SZ preprečuje načrte o mednarodni osamitvi Poljske in predstavlja trden odgovor na gospodarske in politične sankcije*. Za glasilo poljskih komunistov «Trybuna Ludu* je obisk »odprl novo stran v odnosih med obema partijama, državama in narodoma*.
Za človeka z ulice pa je še najbolj obetavno, da bo verjetno tudi sam deležen dela gospodarske pomoči, ki jo bo SZ nudila Poljski. Vse to pa bo plačal z nadaljevanjem vojnega stanja, s strogim spoštovanjem načel »realnega so-sializma* in z odločnim bojem proti vsem poskusom Solidarnosti in «kon-trarevolucionarjev*. da bi posegli v poljska dogajanja. Tudi v gospo-
darstvu je povsem jasno, da bodo ohranili sistem centralističnega državnega gospodarskega vodenja, ki ga skoraj ne spreminjajo zadnji sklepi sejma o večji avtonomiji za podjetja.
Vsekakor se general Jai-uzelski dobro zaveda, da je Se daleč do prave normalizacije, da se je odpor v državi le potuhnil in da na pomlad lahko ponovno izbrulme. Zadnji znaki niso namreč nič kaj obetavni, saj se trošenje protirežim-skih letakov iz dneva v dan veča.
BANGKOK — Glas Demokratične Kampučije in razni zahodni viri trdijo, da so vietnamske okupacijske sile na raznih območjih Kampučije izselile domače prebivalstvo, da so lahko naselile vietnamske kmete.
ki uslužbencev.
To je v bistvu predlog, oziroma osnutek reforme sistema odpravnin. ki ga je včeraj Spadolini obrazložil Lami, Carnitiju in Benve-nutu na ponovnem srečanju med vlado in sindikati, ki .ie bilo v glavnem posvečeno temu vprašanju, ki je v tem trenutku najbolj pereč«. Kot .je znano, je na podlagi zamrznitve draginjske doklade pri obračunavanju odpravnin iz leta 1977 doslej vsak delavec že izgubil več kot 400.0C0 lir za vsako leto službene dol je. proti čemur .je demo-crazia preletaria sorožila referendum. Če se mu hoče vlada izogniti, mora vložiti predlog novega zakona najpozneje do 12. t.m. in mora pridobiti za to vsaj načelno soglasje sindikatov in delodajalcev, nato pa podporo večine v parlamentu.
Zato se Spacloliniju zelo mudi in je včeraj tak predlog, ki ga .je pripravila posebna strokovna komisija, sporočil tudi zastopnikom združenj javnih in zasebnih podjetij, Intersinda in Confindustrie. Prve reakcije tako sindikatov kol delodajalcev so sicer previdne, a v bistvu negativne. Sindikati ugotavljajo, da predlog še ni dovolj izdelan in da se vsekakor močno razlikuje od sindikalne platforme, delodajalci se pa pritožujejo, da bi jim Spa-dolinijev osnutek nalagal prevelika bremena. Dokončno oceno bodo seveda izrekli šele po podrobnejši proučitvi v pristojnih organih. Danes se bo že sestalo enotno tajništvo zveze CGIL, CISL, U1L, odločalo pa bo v ponedeljek enotno vsedržavno vodstvo. Prav lako s« bodo v prihodniih dneh sestala vodstva združenj delodajalcev.
Po svoji strani je Spadolini sklical za danes nujno sejo gospodarskih ministrov, določil pa je tudi drugo vrsto sestankov: v torek, 9. t.m., se bo vlada ponovno pogovarjala s sindikati o davčni politiki, nakar bo sledil 17. t.m. sestanek o vprašanjih naložb, zaposlitve, zajezitve cen in tarif, vmes pa bo še več' srečanj z delegacijami sindikatov in delodajalcev o specifičnih temah gospodarske politike in boja proti inflaciji.
AMAN — Posebni Reaganov odposlanec za Bližnji vzhod Habib je Po pogovorih s sirskimi voditelji včeraj prispel v Aman.
SAN SALVADOR — Salvadorski vojaško - de-mokristjanski režim si prizadeva, da bi čimprej ponovno vzel oblast nad ognjenikom Guazapa, strateško izredno pomembnim oporiščem uporniške fronte Farabundo Marti, ki je oddaljeno le 35 kilometrov od glavnega mesta San Salvador. Duarte je včeraj poslal proti upornikom več kot tri tisoč pripadnikov svoje elitne enote imenovane ALCATL. Dobro utrjeni uporniki so uspešno odbili vse naskoke in po razpoložljivih vesteh iz Salvadora naj bi na bojišču obležalo približno 40 režimskih vojakov. Hude izgube so utrpeli tudi uporniki.
Z bližanjem volitev v ustavodajno skupščino se iz dneva v dan krepi nasilje, ki dosega prej neslutene meje brutalnosti. Samo včeraj so v raznih predelih prestolnice odkrili 20 razmesarjenih trupel političnih nasprotnikov sedanjega re-
žima. Vendar nasilje vlada po vsej državi in kljub najsodobnejši opremi in pomoči vojaških svetovalcev iz ZDA, režimske enote vedno težje držijo oblast nad podeželjem.
Zato postaja vedno težje razumljivo, kako namerava Duarte končati bratomorno vojno z volitvami, na katerih ne bodo sodelovale opozicijske sile. Še bolj neuresničljive so Duartejeve obljube, da bo po volilni zmagi izvedel agrarno reformo in razdelil zemljo kmetom. Sedanji režim podpirajo namreč predvsem veleposestniki, ki so se doslej vedno s silo uprli vsakemu razlaščanju.
Zato pa je vredna večjega upoštevanja pobuda ameriškega kongresa, ki je z veliko večino glasov 396 proti 3 zahteval od predsednika Reagana, naj nemudoma in brez pogojev sproži pogovore med sprtima stranema v Salvadoru.
iiiiuiiiiiiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiKiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinmiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimmuutiiiiiiiiiniii«
PONOVNI PROTIJUGOSLOVANSKI NAPAD V BELGIJI
Mlada Jugoslovana žrtvi atentata v bruseljskem jugoslovanskem klubu
Neznanec pokosil pet oseb z rafali iz brzostrelke - Trije jugoslovanski državljani ranjeni, od katerih se eden bori s smrtjo
BRUSELJ — Dva mrtva in trije ranjeni, od tega eden v kritičnem stanju, saj je dobil 5 krogel v trebuh in se bori za življenje, je tragična bilanca najnovejšega protijugoslovanskega terorističnega a-tentata v belgijskem glavnem mestu, ki je bilo že lani prizorišče sterilnih sovražnih dejanj proti Jugoslaviji. Kot ugotavljajo prvi izsledki belgijske policije je neznanec visoke rasti in svetlih las, nekaj po peti uri popoldne prišel v prostore združenja belgijsko - jugoslovanskega prijateljstva Jugoslavija in z rafalom iz brzostrelke ustrelil po skupini jug. državljanov in rojakov. Streli so pokosili dve osebi, ter težko ranili tretjo, ranjeni pa sta 'bili še dve osebi, ki so ju takoj prepeljali v bruseljsko bolnišnico.
Klub Jugoslavija je sicer čez teden zaprt, včeraj pa so ga izjemoma odprli, da bi člani lahko spremljali televizijski prenos nogometne tekme Bavern - Croiova, potem pa so nameravali na ogled srečanja med Crveno zvezdo in bruseljskim Anderlechtom. Storilec tega najnovejšega terorističnega dejanja je na begu a belgijska policija ima na voljo njegov podrobni opis.
Kot ugotavljajo belgijska sredstva obveščanja v svojih poročilih, gre za politično obarvano dejanje. V tiskovno agencijo Belga pa je kmalu po atentatu prišla izjava belgijske sekcije organizacije Nacionalni odpor Albancev s Kosova, ki zavrača kakršnokoli odgovornost v zvezi z atentatom. Belgijski radio je v poročilih omenil, da gre za nadaljevanje terorističnih dejanj iz lanskega leta.
Belgijsko zunanje ministrstvo j‘e proti večeru odločno obsodilo ta najnovejši protijugoslovanski teroristični napad, ki se je dogodil, kot poudarjajo, kljub številnim in
okrepljenim varnostnim ukrepom, ki so jih sprejeli prav zaradi včerajšnje nogometne tekme. Vodstvo jugoslovanskega državnega prvaka je kljub današnjemu terorističnemu dejanju odločilo, da tekmo z Anderlechtom vendarle odigra, poudarjajoč, da bi odpoved srečanja pomenila popuščanje protijugo slovanski emigraciji. Igralci Crve-ne zveze so na rokavih nosili črne trakove, jugoslovanska zastava na štadionu je bila spuščena na pol droga, pred tekmo pa sta moštvi z enominutnim molkom počastili spomin na žrtve zločina.
BOŽO MAŠANOV1Č
tija. Na svojem štiridnevnem obisku v Egiptu bo Scotti preučil možnost okrepitve kulturnega sodelovanja med obema državama.
Ogorčenje in osuplost za razsodbo v Brescii
BRESCL4 — Ogorčenje in osuplost zaradi oprostilne razsodbe na procesu o pokolu na Trgu Della Log-gia se še nista polegli. Vsa napredna in demokratična javnost z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so storilci in naročniki vseh fašističnih KAIRO — Egiptovski predsednik i pokolov vselej nekaznovani, pri če-Hosni Mubarak je včeraj sprejel i- mer poudar ja jo nesramno zadrža-talijanskega ministra za kulturne nje ali celo odkrito pomoč pomemb-in naravne dobrine Vincenza Scot-1 nih sektorjev državnega ustroja.
Miiiitiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiuiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiui
V Veroni začetek procesa zaradi Dozierove ugrabitve
VERONA — V ponedeljek se bo na veronskem sodišču začel proces po liitrem postopku proti šestnajstim domnevnim ugrabiteljem ameriškega generala NATO Jamesa Lee ja Doziera. Med obtoženci so tudi domnevni pripadniki strateškega vodstva milanskega in beneškega voda rdečih brigad Barbara Balzarani, Franceseo Lo Bianco, Luigi Novelli, Umberto Catabiani in Remo Pancelli. Peterica je skupaj s »skesanim* Savastom, Furlanom Di Lenardotn in Marcel-lom Capuanom organizirala Dozierovo ugrabitev, medtem ko so ostali obtoženci imeli zgolj postranske vloge. Na zatožni klopi je seveda tudi Toskanec Giovanni Ciucci, ki je ob vdoru posebne policijske enote v padovsko skrivališče naperil orožje proti Dozieru.
Medtem ko se v Rimu nadaljuje razkrinkavanje vrinjencev RB v javnih ustanovah, v prejšnjih dneh so aretirali tudi uslužbenca prevoznega ministrstva in delavca pri RAI, so v Chioggi policisti odkrili prvo skrivališče, v katero so se zatekle pripadnice skupine »prima linea* po begu iz kaznilnice v Rorigu. Stanovanje je baje najel eden izmed zgodovinskih vodij prevratniške skupine, Sergio Segio, ki je še na prostosti.
S SINOČNJE REDNE SEJE V SESLJAM
Soglasni poziv skupščine KGS za začetek parlamentarne razprave o zaščitnem zakonu
Brzojavki senatorjema Murmuri in Vernaschiju - Predsednik Budin izrazil zaskrbljenost glede vsebine toliko pričakovanega zaščitnega zakona - Odobren je bil proračun ustanove za finančno leto 1982
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti, ki se je sinoči sestala na svojem sedežu v Sesljanu, je soglasno sprejela predlog upravnega sveta ustanove, v smislu katerega bo odposlala brzojavki predsedniku senatne komisije za ustavne zadeve senatorju Murmuri in poročevalcu o zakonskih osnutkih o globalni zaščiti Slovencev v isti komisiji senatorju Vernaschiju, da bi prišlo do takojšnjega začetka razprave o tem vprašaju. Brzojavka, ki jo je sinoči glavna skupščina KGS soglasno sprejela, se glasi:
sGlavna skupščina Kraške gorske skupnosti poziva, da bi se končno začela razprava o zakonskih osnutkih o zaščiti Slovencev v Italiji in da bi tako v parlamentu prišlo do odobritve pravičnega zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini dežele Furlanije -Julijske krajine.*
V obrazložitvi tega predloga je predsednik Budin skupščini podčrtal, kako je to vprašanje v sedanjem trenutku spričo zadnjih dogodkov posebno aktualno in živo. Pri tem pa je dodal, kako slovensko narodnostno skupnost zaskrbljujeta predvsem dve vprašanji: zaskrbljuje jo najprej vsebina tako dolgo pričakovanega zaščitnega zakona o slovenski narodnostni skupnosti, ki bi jo nekateri hoteli deliti v kategorije. drugič pa je zaskrbljena zara-di termina, v katerem bi do odobritve zakona lahko prišlo. Zato je tudi upravni svet KGS predlagal odposlati brzojavko odgovornima senatorjema.
S tem v zvezi se je predsednik Budin tudi navezal na vprašanje statuta KGS, ki ga. kot znano, deželna uprava po več letih še ni o-
Junija uradno odprtje Evropskega inštituta za vodo
Med raznimi mesti v Evropi, ki so svoj čas postavila kandidaturo, da bi postala sedež »Evropskega inštituta za vodo* (med kandidati sta bila tudi Barcelona in Zuerich), je prevladala kandidatura Trsta, ki si je torej zagotovil še eno znanstveno strukturo. Ta bo praktično začela delovati v začetku prihodnjega leta. inštitut pa bodo uradno izročili namenu 24. junija letos. Inštitut, ki nastaja na pobudo Evropskega sveta, bodo finančno podpirali EGS naša dežela ter vlade posameznih članic evropske deseterice. V sodelovanju s tukajšnjo univerzo bo inštitut vzgajal strokovne kadre za vodno gospodarstvo.
Na razstavišču pri Montebelu bedo v soboto, ob 11. uri, odprli 6. specializirano razstavo športnih čol nov, avtomobilskih prikolic in naprav za kampiranje «Nauticamp 82». Razstava bo trajala devet dni in se bo zaključila 14. marca. Nastopilo bo 60 razstavljavcev, ki bodo prikazali najnovejše proizvode okrog 250 italijanskih in tujih tovarn s tega specifičnega področja. Organizatorji razstave nameravajo s to priredit vijo ne le postreči ljubiteljem življenja v naravi z najnovejšimi eksponati s tega področja, ampak tudi poudariti možnosti sodelovanja med obmejnimi kraji naše dežele, Jugoslavije, Avstrije in Bavarske.
Razstavo bodo spremljale številne «stranske» prireditve — med te mi naj omenimo filmske predstave, posvete ob okroglih mizah, srečanje med kampisti, športna tekmovanja, itd. — v paviljonih pa si bomo lahko ogledali bogato izbiro rulotk, športnih čolnov, šotorov, manjših avtomobilskih prikolic, ustrezne o preme in sploh vsega, kar potrebuje sodobni človek za daljše ali krajše počitnice v gozdu, ob reki ali jezeru ter ob morju.
lUiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiufiiiitiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiftiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiimiMimiiiiiuiiiiiiiiiifHiiiiiiiiimitiimiiiiiiiiiiiiiMiiia
ZARADI ODSOTNOSTI NEKATERIH SVETOVALCEV VEČINSKIH STRANK
Na včerajšnji seji deželnega sveta nova večina dvakrat preglasovana
Polemični komentar Pascolata (KPI) - Odobren zakon o distribucijskem sektorju
dobrila, sklicujoč se na zaščitni zakon, ki še r.i bil odobren. Budin je poudaril, da bi teh dveh vprašanj ne kazalo povezovati in pozneje tudi dodal, da je tajništvo predsedstva deželnega odbora včeraj sporočilo, da odgovorni organi statut še proučujejo in da bi se moral pristojni odbornik Tripani sestati s predstavniki KGS, seveda z namenom, da bi v imenu deželnega odbora izrazil pridržke in pomisleke do tega dokumenta, od. odobritve katerega je v veliki meri odvisna sama dejavnost ustanove.
Vsekakor pa se je o predlogu u-pravnega odbora o brzojavki za čimprejšnji začetek razprave o zaščitnem zakonu razvila krajša razprava; dolinski župan Švab je skupščino seznanil, kako je dolinski občinski svet s soglasnim sklepom odposlal brzojavko, poleg pristojnima senatorjema, tudi predsedniku ministrskega sveta Spadoliniju. Tudi listarskemu predstavniku Udoviciju
se je zdelo primerno, da bi nekaj povedal: predlog, da bi KGS odposlala brzojavki, se mu je zdel nesmiseln, češ da so to že storile nekatere krajevne ustanove, med katerimi tudi devinsko - nabrežinska občinska uprava, katere član je tudi on sam; dejal je, da ne nasprotuje temu predlogu, vse skupaj pa se mu zdi povsem brez vsakega smisla. Take njegove trditve sta zavrnila tako predsednik Budin kot svetovalec Spetič, ob koncu razprave pa je bil, kot že rečeno, predlog soglasno sprejet.
Na sinočnji seji je glavna skupščina KGS med drugim tudi odobrila proračun za poslovno leto 1982; po orisu posameznih postavk, ki jih je nazorno prikazal predsednik Budin, je skupščina s široko večino glasov — vzdržali so se le svetovalci Devetak, Tul in Gergolet (vsi SSk) ter Novelli (KD) - odobrila finančni dokument, ki se izenačuje na višini 624.875.740 lir.
OD SOBOTE PRI MONTEBELU
Vse za življenje v naravi na 6. razstavi «Nautieamp»
Razstavo bodo dopolnile številne spremne prireditve
S posegi poročevalcev večine Spa-gnola in manjšine Bratine ter z repliko pristojnega odbornika Bombe-na se je včeraj v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o posegih za racionalizacijo in razvoj distribucijskega sektorja. Po glasovalnih izjavah, ki so jih podali predstavniki svetovalskih skupin, je skupščina z večino glasov o-dobrila zakonski osnutek; vzdržali so se komunisti in predstavnik LpT Pellis, medtem ko so MF, misovci in DP glasovali proti; ostale stranke so zakonski osnutek podprle.
Vsekakor pa je bila včerajšnja seja precej razgibana; označevali so jo tudi nekateri posegi, ki so bili na robu odprte polemike med strankami glede tega vprašanja. Dvakrat se je namreč zgodilo, da je o-pozicija preglasovala večino pri glasovanjih o dveh amandmajih. To se ja zgodilo zaradi odsotnosti nekaterih svetovalcev večinske koalicije v trenutku glasovanja. Dogodek je seveda vzbudil ostre komentarje in dal povod komunistični skupini, da je izdala polemično tiskovno sporočilo. «Začenjamo dobro s to večino* je komentiral načelnik skupine Pa-scolat po glasovanju o drugem členu zakonskega osnutka; člen je namreč deželni svet zavrnil zaradi odsotnosti številnih svetovalcev večine.
iimiiiiiMiiMMiiiiiiiiiimiMiiiiiitiiiiiimiiminmiiiHnM
Pisma uredništvu
STANJE V OSNOVNI SOLI V UL. CONTI
Sva starša deklice, ki obiskuje 1. razred osnovne šole s celodnevnim poukom v Ul. Conti. Medtem ko sva povsem zadovoljna z didaktično u-smeritvijo šole, morava na žalost ugotavljati, da so velike pomanjkljivosti, kar zadeva kuhinjo in higieno. Zdi se nama nepojmljivo, da morajo otroci, za katere je tako dobro poskrbljeno z vidika njihovega umskega in čustvenega razvoja, vsakodnevno tvegati svoje zdravje in da je za tako stanje odgovorna javna ustanova, ki bi morala v prvi vrsti skrbeti za dobrobit najmlajših državljanov.
Glede prehrane naj poveva, da je marsikdaj težko sploh ugotoviti, kakšne narave je servirani obrok, da se v krožniku skoraj vedno najdejo tuji predmeti in da je servirana hrana redno mrzla ter pripravljena s preveliko količino maščob.
Glede čistoče je veliko povedati, kar pa je povsem nesprejemljivo, je higiena stranišč. Predvsem ni poskrbljeno za dnevno razkuževanje, težave pa so tudi ob dejstvu, da o-troci ne morejo vključiti izplahoval-ne naprave, saj je gumb prirejen za odrasle.
S tem stanjem sva hotela seznaniti javnost tako v osebnem imenu kot v imenu vseh staršev otrok, ki obiskujejo omenjeno šolo. Prepričana sva. da bodo odgovorne oblasti ustrezno ukrepale.
Silvo Venier. Franca Pečar
Srečanje tržaških in koprskih komunistov
V Kopru sta se prejšnje dni sestali predstavništvi tržaške avtonomne federacije KPI in medobčinskega sveta Zveze komunistov s Koprskega. Razgovorov so se udeležili Tonel. Poli, Spetič in Geri za tržaško KPI ter Pucer, Čehovin, Klanjšček in Devana Jovan za ZK. Koprski komunisti so tržaške tovariše seznanili z glavnimi cilji bližnjega kongresa ZKS ter s sedanjo fazo predkongresnih priprav, posebej pa so opozorili na zaskrbljujoč 'pojav upadanja števila pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, kar je pokazal zadnji popis prebivalstva. Ob tem so razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi ta pojav zajezili.
Tržaški gostje so poročali o sedanjem položaju v Italiji ter na krajevni ravni, govorili pa so tudi o hudem mednarodnem položaju in o problemih miru.
KPI za učinkovitejše delovanje organov KZE
Tajništvo tržaške federacije KPI je na zadnji seji vzelo v pretres delovanje vodilnih organov Krajevne zdravstvene enote. Po seji so izdali poročilo, v katerem ugotavljajo, da tako vodilni odbor kakor tudi skupščina omenjene ustanove povsem za nemarjata interese bolnikov in vseh tistih, ki imajo pravico do storitev zdravstvene enote, ter da se na sejah ukvarjata izključno s političnimi problemi, če se bo večina v o-beh vodilnih organih brez vsakega nadaljnjega oklevanja lotila dejanskih problemov prizadetega prebivalstva — je še rečeno v poročilu — bodo komunisti tehnično podprli njuno delovanje, v nasprotnem primeru pa bodo nastopili z drugačnimi prijemi.
Zavrnitev drugega člena zakonskega osnutka, je še komentiral Pa-scolat, je emblematična za sedanji položaj; odsotnost številnih predstavnikov večine ob trenutku glasovanja je rezultat vzdušja nezanimanja. utrujenost in razprtij v sami večini. Po drugi strani je tudi žalostno ugotoviti, da v razpravi o zakonskem osnutku, ki zadeva tisoče operaterjev tega tako važnega sektorja gospodarskih dejavnosti naše dežele, ni bilo zraven svetovalca Bertolija. ki bo na osnovi novega sporazuma med šestimi strankami prevzel odgovornost tudi za ta sektor. Tudi iz teh dogodkov so'razvidne jasne razprtije, je zaključil načelnik komunistične svetovalske skupine Pascolat, ki so sicer spremljale potek' posvetovanj in ki še obstajajo znotraj nove večine.
Zelo razgibana razprava se je v skupščini razvila tudi potem ko je odbornik Bomben skušal ponovno vključiti v zakonski osnutek tista določila, ki so bila zavrnjena s sprejetjem amandmajev. Njegov predlog ni bil sprejet, ker je v nasprotju s samim pravilnikom o delovanju deželnega sveta.
Po zaključni seji se je sestalo vodstvo svetovalske skupine KD, ki je z zadovoljstvom ocenilo izglasovanje zakonskega osnutka o posegih za racionalizacijo in razvoj distribucijskega sektorja. V tiskovnem poročilu KD je tudi rečeno, da stranka formalno poziva deželni odbor, naj čimprej predloži zakonski osnutek, s katerim bi v odobreni zakonski osnutek ponovno vključiti tiste kategorije, ki so bile na osnovi sprejetega amandmaja izvzete iz skupine, ki bodo deležne deželnih prispevkov.
V nadaljevanju seje je podpredsednik odbora in odbornik za industrijo De Carli odgovoril na vrsto interpelacij in vprašanj v zvezi z deželno politiko do krize, ki jo preživlja ladjedelski sektor. Odgovoril je na vprašanja in interpelacije, ki so mu jih zastavile svetovalske skupine DP. PDUP, KPI, KD, SSk, PSI, PSDI, misovci in lista.
aspekte arheološke problematike od prazgodovine pa do srednjega veka. Med zanimivejše predmete, ki jih bodo prikazali, gre gotovo prišteti predmete, ki so jih izkopali v nekaterih jamah in gradiščih na tržaškem Krasu in v prazgodovinskih naseljih in nekropolah v Furlaniji.
Konec aprila v Trstu arheološka razstava
V četrtek, 29. aprila, bodo na pobudo deželnega ravnateljstva za kulturne in zgodovinsko-arheološke dobrine priredili v palači Economo v Trstu, Trg della Libertš 7, razstavo arheoloških najdb, ki so prišle na dan med najnovejšimi raziskavami v raznih krajih naše dežele.
Razstava bo opremljena tudi z
grafično in fotografsko dokumentacijo, ki bo prikazala pomembnejše
NniiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiMHMiiiiiiiimiimmiiiiiMiHiimiiiiiiiiiiiniHMHmtiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiMNimN
• V torek, 9. marca, se bo na sedežu tržaškega esperantističnega
združenja v Ul. čaj esperanta.
Trento 1 začel te-
Jutri na Opčinah sestanek z razlaščenci
Kmečka zveza prireja jutri v mali dvorani openskega po svetnega doma sestanek z Openci, ki jih bodo prizadela razlaščanja v zvezi z izgradnjo hitre ceste. Zastopniki naše o-srednje kmetijske organizacije jih bodo seznanili z najnovejšimi načrti in z vsebino novih dokumentov, ki so jih prejeli v teh dneh o tem zelo perečem vprašanju. Kmečka zveza se priporoča za udeležbo.
Po prireditvi »Nauticamp 82» se bodo v letošnjem delil zvrstile na sejmišču še štiri pomembne razstavne prireditve, in sicer 3. mednarodni prikaz pomorskega prevoza s tejnerskimi in trajektnimi ladjami («Transadria»), ki bo na sporedu od
5.	do 8. maja; v času od 17. do 29. junija bo na vrsti 34. tržaški mednarodni velesejem; .jeseni bodo priredili povsem novo razstavo z naslovom «Trst - mesto kave*. Ta prireditev, ki bo poudarila vlogo Trsta v mednarodni trgovini s kavo. bo na sporedu od 16. do 18. septembra, v času od 27. do 31. oktobra pa bo zopet na vrsti povsem nova prireditev. in sicer «1. razstava morja*, ki bo obsegala področje lad.jedel-stva, zaščite morja pred onesnaženjem, izkoriščanja morskega bogastva in pa profesionalnega in športnega ribištva.
Minister Marcora na občnem zboru tržaških industrijcev
Minister za industrijo Giovanni MarcOra se bo letos udeležil rednega letnega občnega zbora tržaških industrijcev, ki bo v dvorani Avditorija v soboto, 20. marca. Industrijska zveza je sinoči izdala o tem daljše poročilo, v katerem naglaša, da je to nov dokaz o prizadevnosti, s katero osrednja vlada v zadnjem času sledi dogajanjem na našem območju. Na občni zbor — ki se bo začel ob 16. uri — bo industrijska zveza povabila vse družbene, politične, kulturne in gospodarske sile iz našega mesta in iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine.
Predavanje o terorizmu v krožku «Tomažič»
Kaj je terorizem? Kako se je razvil v Italiji fašistični in kako Ultra-levi terorizem? Ta vprašanja so bila snoči v ospredju večera, ki ga je v ljudskem domu na Pončani organiziral krožek «P. Tomažič*. Novinar Vojmir Tavčar je v uvodni besedi, ki ji je sledila krajša razprava, orisal značilnosti desničarskega in levičarskega prevratništva, še zlasti pa se je zaustavil ob analizi terorističnega pojava kot posledice blokirane situacije v italijanski družbi. Govor je bil nadalje o pojavih terorizma v deželj in o torkovi razsodbi bresciansliega sodišča
V ponedeljek so se sestali člani novega odbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko To-mažič*, da bi si porazdelili funkcije. Sporazumno so odborniki sklenili. da bodo podelili funkcijo predsednika Dragu Gašperlinu, za njegovega namestnika pa so določili Davorina Križmančiča. Druge funkcije so bile tako porazdeljene; tajnik: Igor Pavletič: namestnik tajnika: Stanko Vodopivec; blagajnik. Fabio Viola; namestnik blagajnika Boris Valentič; umetniški vodja’ Oskar Kjuder. Umetniško komisijo, ki bo skrbela za izboljšanje umetni škega nivoja ansambla, bodo sestavljali: Oskar Kjuder, Iztok Kodrič, Aleks Curk, Drago Gašperlin, Igor Pavletič, Ervin Gombač, Stane Raztresen Boris Košuta in Robert Kreševič. Gospodarska komisija : Miran Batič (načelnik). Oskar Čok. Milan Slapnik, Pino Deponte in Sil vano Maver. V tehnično komisijo so bili izvoljeni: Sergio Zampieri (načelnik), Stellio Brana, Silvanu Maver, Marjan Ražem. Alojz Škrlj, Ivan Grgič, Stanko Kralj, Ivo Vida-li in Sergio Sancin. Disciplinsko komisijo bodo sestavljali: Alojz Škrlj (načelnik), Sergio Zampieri. Oskar Čok. Milan Slapnik, Silvano Maver komisija:	Santo Giorgi,
Stanko Vodopivec, Oskar Kjuder. Boris Košuta in Silvano Maver. Od govorni za arhiv in notni material: Oskar Čok, Marija Žagar in Ivan čač. Zapisnikarji: Boris Valentič. Paulo Cerkvenič. Davorin Križman
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinMimiiiMiniiHNfmiiiiiiiiiHiiiMfiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiimuiiinMiifiiiiiiiimiiiiKiiiiiiiiininiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii*
OB MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENSK
Zanimiva pobuda dijakinj učiteljišča
V mestu m okolici vrsta prireditev in proslav 8. marca
v zvezi Loggia.
s pokolom na Trgu della

PRIHODNJO SOBOTO PRVI NASTOP V BOL JUNCU
V POLNEM TEKI PRIPRAVI NA LETOŠNJO ZBOROVSKO REVIJO ^PRIMORSKA POJE*
Na pevski manifestaciji bo nastopilo 130 pevskih zborov, od katerih 42 iz zamejstva - Nastopi v dvanajstih krajih, tostran in onstran meje
Primorska že spet brsti v mrzličnih pripravah na vsakoletno množično zborovsko manifestacijo «Primorska poje*, ki stopa letos v svojo trinajsto pomlad. Revija se je v svojem sorazmerno kratkem, a nadvse plodnem življenju tako razmahnila, da je postala nepogrešljiv dejavnik primorske kulturne bitnosti in istočasno dragocen povezovalec Slovencev z obeh strani meje. Za letošnjo manifestacijo, ki bo potekala od 13. marca do IS. aprila v dvanajstih različnih krajih tostran in onstran meje, se je prijavilo kar 130 pevskih zborov. To število sicer ni rekordno (lani se jih je prijavilo 138), kljub temu pa zgovorno odraža razsežnosti, ki jih je zadobilo zborovsko petje v naših krajih, in potrjuje, kako je ta kulturna dejavnost še vedno priljubljena med primorskim ljudstvom.
Za zamejstvo pa je ta ugotovitev še bolj pomenljiva in spodbudna, ker iz nje izhaja, kako množična je angažiranost naših ljudi na kulturnem področju. Prav ta angažiranost pa je eno najpomembnejših
orožij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zoper vsakršen poskus raznarodovanja. Samo iz zamejstva bo namreč nastopilo na letošnji reviji «Primorska poje 82» kar 42 pevskih zborov, in od teh 30 s Tržaškega. Če to pretvorimo v še podrobnejše številke, lahko rečemo, da bo na reviji nastopih nad tisoč pevk in pevcev. Med njimi je veliko mladih, saj se je večina pevskih zborov znatno pomladila, kar je dodatno jamstvo, da bo Primorska poje še živela in nadaljevala svoje pomembno kulturno poslanstvo.
Prenavlja se tudi pevovodski kader in množijo se napori za zvišanje kakovosti petja, čeprav na tem področju še ni vse v najboljšem redu in bo treba vložiti še veliko prizadevanj, da bodo zbori res dosegli raven, ki si jo vsi želimo. *Primor-ska poje» bo zato tudi tokrat najboljši pokazatelj, koliko je bilo de jonsko vloženega v kakovostno rast.
Kot rečeno, bo prva prireditev prihodnjo soboto, 13. marca. Prvih enajst pevskih zborov, od katerih sedem s Tržaškega in Goriškega,
iiiiiHiiimmimifiiiiiiiiiiiutiiiiiiiniiiiiiiiiiitiimtiuniiiiirsftifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PORAZDELITEV FUNKCIJ V TPPZ PINKO TOMAŽIČ
Drago Gašperlin novi predsednik zbora
Drevi ob 17.30 bo v knjižnici šole «Da Vinci* seminar na temo: »Nerazvitost, zakaj?*, ki ga prireja Acli. Prof. Bianchet bo govoril o oblikah kolonialnega gospodarstva! Socialna od 16. do 20. stoletja, Maria Ragau pa o kulturnem kolonializmu v Keniji med plemeni Turkana. Sambu-ru, Embu in Kikuyu. Seminar je namenjen predvsem srednješolski mladini.
Ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk, bo tudi letos v mestu in okolici celo vrsta prireditev in proslav kulturnega in družabnega značaja, ki bodo tudi priložnost za razmislek o vseh perečih družbenih vprašanjih ter še posebno o problemih, s katerimi se danes soočajo ženske.
Med temi pobudami moramo vsekakor omeniti kulturno predstavo, ki so jo pripravile dijakinje učiteljišča »Anton Martin Slomšek*, v sodelovanju z nekaterimi profesorji, in ki nedvomno pomeni dokaj originalen pristop do praznovanja 8. marca in splošno do obravnave vloge in položaja ženske skozi zgodovino vse do današnjih dni. Zamisel za to predstavo se je rodila sicer že v lanskem šolskem letu, stvarni pogoji za njeno postavitev na oder pa so se uresničili v decembru, ko so učiteljiščnice dale pobudo za raziskovalno delo o žen-
DOSEDANJI NAČELNIK JE MENDA ZAPROSIL ZA PREMESTITEV
Openski poštni urad naj vodi prava oseba
Dne 8. februarja 1979 smo z dali Šim sestavkom opozorili na žgoče vprašanje o rabi slovenščine v poštnih uradih tržaške okolice, ki pos lujejo v veliki meri, če že ne pre težno, s slovenskim življem. Poudarili smo, da mora osebje teh u radov po zakonskih predpisih nujno obvladati naš jezik in da to velja tudi za načelnike poštnih uradov. Ugotovili smo. da se ta prak sa ponekod uveljavlja, drugje oa zopet ne. navedli smo primer slovenske uradnice, ki v občevanju s pripadniki naše narodnostne skupnosti uporablja zgolj italijanski jezik in med drugim pozvali naše fante, naj čimbolj množično izkoriščajo redne natečaje za službena mesta v sklopu pokrajinske poštne službe.
Maja istega leta smo se h gor njim problemom povrnili, prven-
stveno pa smo spregovorili o razmerah v openskem poštnem uradu, ki mu je tedaj načeloval Lino Sa-mero, sin furlanskih staršev, pošten, prijazen in nepristranski človek, katerega so domačini brž vzljubili. Sam se je naučil slovenščine in z našimi ljudmi govoril po njihovo, vtem ko je n.jegov predhodnik bil docela nasprotno naravnan in sploh ni prikrival svoje nenaklonjenosti Slovencem. Samero je tudi podprl in lastnoročno podpisal protestno pismo uslužbencev tega urada zaradi premestitve njihovega kolege drugam Ni natanko zna no. zakaj, toda Samero .je kmalu zatem zaprosil za drugo službeno mesto in dodelili so ga rojanskemu poštnemu uradu v Ul. Barbariga, katerega vodi še danes.
Na Opčinah .je Samera nadomestila Slovenka, gospa Janežič, ki pa
je tu ostala bolj malo časa; kaže, da zaradi osebnih problemov, ki so ji narekovali premestitev v Brišč-ke. Namesto nje načeluje poštnemu uradu na Opčinah sedaj Giacomo Munno, in to približno leto dni, naenkrat pa se .je razširil glas, da namerava oditi tudi Munno (menda bi rad v urad na Rocolu - Me-lari).
Ponovno se torej odpira vprašanje načelniškega mesta v openskem uradu in z njim vprašanje, če bo bodoči načelnik obvladal slovenščino. Po naših informacijah, zbra nih med neposredno zainteresiranimi, Openci niso pozabili Lina Samera in menijo, da bi bilo lepo in prav, ko bi se iz Rojana vrnil k njim Ko pa bi se to ne zgodilo, potem seveda odločno zahtevajo, naj bo Munnov naslednik Slovenec, o-ziroma, naj obvlada naš jezik, (dg)
ski stvarnosti skoei stoletja. V par mesecih so tako zbrale kopico zelo zanimivega zgodovinskega gradiva, ki so ga nato v sodelovanju s profesorico Lili Cebulec tudi dramatizi rale in obogatile s plesnimi in glasbenimi vložki. Same so si zamisli-ue sceno, vezne tekste in priložnostni govor, pri odrski uprizoritvi pa so jim priskočili na pomoč še nekateri profesorji, glasbeni ansambel «Andromeda» in openski kulturni delavec Drago Gorup. Prireditev slovenskega učiteljišča bomo lahko prvič videli v soboto v Ljudskem domu v Trebčah, na praznovanju, kjer bodo sodelovali še malčki krajevnega otroškega vrtca ter pevski zbor osnovne šole »Pinko Tomažič*. Prireditev bodo nato uprizorili še v kriškem Ljudskem domu (8. marca), na Proseku (13. marca) in v Bo-1 juncu (14. marca).
PD Rovte - Kolonkovec bo proslavilo mednarodni praznik žensk v nedeljo na svojem sedežu. Kot gost bo na prireditvi sodelovala narečna pesnica Marija Mijot, o po-mentu 8. marca pa bo spregovorila Nadja Pahor, ženske s Proseka in Kontovela se bodo v soboto zbrale na družabnem večeru, kot smo že omenili, pa bodo 13. marca priredile gostovanje dramske skupine učiteljišča. Sekcija ZŽI - UDI z Opčin bo počastila dan žena s kulturno prireditvijo, na kateri bodo sodelovali moški in ženski pevski zbor, folklorna in dramska skupina SKD Tabor. Na proslavi v Nabrežini, ki se bo odvijala v nedeljo v dvorani Igo Gruden, pa bo nastopil ženski zbor Tabor z Opčin.
V	mali dvorani tržaškega Kulturnega doma pa bo drevi ob 19. uri kulturni večer v počastitev 8. marca v priredbi Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem, odbora Zveze vojnih invalidov NOV in Društva slovenskih upokojencev v Italiji. Nastopili bodo mladi iz dramske skupine in pevski zbor KD Primorec iz Trebč.
V	okviru praznovanj mednarodnega praznika žensk pa je pokrajinsko vodstvo ZŽI - UDI napovedalo še naslednje shode in proslave: JUTRI od 9.30 do 12.30 shod na Trgu
Goldoni
V	SOBOTO od 9.30 do 12.30 na vo-galu med Ul. Carducci in Battisti ob 18. uri v Ljudskem domu v Po-dlonerju (Ester Pacor in Narcisa Brana)
ob 19. uri v prosvetni dvorani pri Dom ju (I. Brajnik) ob 20. uri v krožku Pečar (Ester Pacor)
ob 20. uri na Konkonelu (Nataša Andolšek)
V	NEDELJO od 9.30 do 12.30 shoda na Trgu Unita in pred glavno bolnico
ob 19. uri v Ricmanjih (Elsa Sar-della)
ob 18. uri v občinski telovadnici v Dolini (Nerina Švab in G. Raf-faele)
V	PONEDELJEK od 9.30 do 12.30 shodi na Trgu Stare mitnice, v Rojanu, v Skednju in v Miljah ob 19.30 v Miljah
ob 19. uri v Skednju (Ester Pacor in Devana Černič) ob 20. uri v Rocolu ob 19.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu (Silvana Mondo in Ester Pacor)
ob 20. uri v Lonjerju
Tatovi so vdrli skozi okno stranišča
V stanovanju ameriškega državljana Judaha Schorra v Ul. Matte-Otti 48, so neznani tatovi predvčerajšnjim ukradli 100 tisoč lir, 800 dolarjev in nekaj zlatnine. Kraje se je Shorr zavedel okrog 21. ure, ko se je po nekajurni odsotnosti vrnil na dom. Agenti so ugotovili, da so se tatovi vtihotapili v stanovanje skozi odprto okno stranišča.
Zakonca padla z vesp«
Zakonca Roberto (47 let) in Gra ziella (43 let) Petronio sta se včeraj z vespo peljala po drevoredu, ki pelje k Lovcu, ko je Roberto Petronio zaradi poškodovanega cestišča nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom, s katerega sta se prevrnila. Žensko so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zaradi verjetnega zloma leve rame zdraviti 25 dni. njenemu soprogu pa so nudili le prvo pomoč.
čič in Igor Pavletič. Tudi v nadalje bosta referenta za zdravstvo dr. Marjan Spetič in Milka Kjuder. Mladinsko komisijo pa bodo sestavljali: Aldo Pipan, Igor Pavletič, Lučka Križmančič. Davorin Križ-mančič, Katja Kjuder in Boris Va lentič.
V živahni in plodni diskusiji, ki .je sledila porazdelitvi funkcij, so se člani novega odbora še posebno zaustavili pri problemu pomladitve ansambla, saj je jasno, da bo samo s stalnim dotokom novih, mla dih sil lahko Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič* nadaljeval tudi v bodočnosti svoje po membno, plemenito poslanstvo.
I.	P.
Drevi občinski svet v Zgoniku
Drevi ob 20. uri, se sestane zgoni-ški občinski svet. Na dnevnem redu je med drugim odobritev resolucije o globalni zaŠčitUSIdvencfevv FtaKji/ razprava o veliki cestni povezavi v tržaški pokrajini, ustanovitev posredovalne komisije za podporo revnim in razprava o ureditvi tranzitne postaje na proseški postaji.
zapo-
Javna skupščina gradbenih delavcev
Sindikalna zveza delavcev, slenih v gradbeništvu (CGIL - CISL -UIL), bo priredila v torek, 19. marca, ob 16. uri v prostorih pomorske postaje javno sindikalno skupščino, na kateri bo govor o krizi na tem proizvodnem področju (na Tržaškem je danes brez posla 233 gradbenih delavcev) in o perečem stanovanjskem problemu. Govor bo tudi o stečaju družbe «Porfirio» in o njegovih posledicah za tukajšnje gradbene dejavnosti. Na posvet je sindikalna zveza povabila javne upravitelje ter predstavnike vseh socialnih, gospodarskih in političnih sil s Tržaškega.
DREVI V PODLONJERJU
Večer solidarnosti z ljudstvom Salvadorja
V okviru akcije solidarnosti z bojem salvadorskega ljudstva bo drevi ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju zastopnik Združenja Italija - Čile orisal trenutni položaj v tej latinskoameriški državici, kjer kot znano divja državljanska vojna in kjer pripadniki vojske izvajajo krvavo represijo tudi nad civilnim prebivalstvom. Svoje izvajanje bo obogatil z diapozitivi.
bo nastopilo v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Drugi nastop bo v nedeljo, 14. marca v Kulturnem domu v Braniku. Revija se bo nato spel vrnila na Tržaško. Deset zborov bo v soboto, 20. marca nastopilo v tržaškem Kulturnem domu. Naslednji nastopi bodo v nedeljo, 21. marca v Divači, v soboto, 27. marca v Ilirski Bistrici, v nedeljo, 28. marca v Desklah in v petek,
2.	aprila v Koprskem gledališču, nakar se bo revija preselila na Goriško, kjer bo koncert v soboto, 3. aprila v goriškem Avditoriju. Naslednje tri prireditve bodo v nedeljo, 4. aprila v Idriji, v petek, 18. aprila v Tolminu, v soboto, 17. aprila v Ajdovščini, slovesen zaključek pa bo v nedeljo, 18. aprila v Lesah, v Beneški Sloveniji, tem najbolj zapostavljenem koščku slovenske zemlje, kjer bo slovenska pesem odjeknila najbolj ljubeče.
Homogeno kreiranje ansambla Collegium musieum iz Maribora
Sinoči je na rednem koncertu Glasbene matice nastopila skupina olasbenih umetnikov, ki delujejo v okviru mariborskega Collegium musieum. Sodelovali so naši ^enomi-rani solisti: pianist Janko Šetinc, oboist Drago Golob, violinist Gorjan Košuta in violončelist Miloš Mlejnik. Večer je bil posvečen delom iz baročnega ustvarjalnega obdobja skladateljev J. D. Heiniche-na, D. Buvtehudeja J. S. Bacha, G. Ph. Telemanna, J. M. Leclaira in G. F. Haendla. Čeprav sestavljajo ansambel močne solistične o-sebnosti, je njihova igra odražala vso podrejenost nujnostim skupnega kreiranja. Zaradi tega smo imeli pred seboj homogeno skupino poustvarjalcev, ki ie zapustila vtis pristne prepričljivosti. Posebno odmevne so bile skladbe J. S. Bacha, J. M. Leclaira in G. F. Haendia.
I.	S.
Nedeljski koncerti v gledališču Verdi
Vodstvo gledališča Verdi bo tudi letos priredilo niz nedeljskih dopoldanskih koncertov, ki bodo potekali v mali dvorani tržaškega o-pernega gledališča (Ul. S. Carlo 2). Prvi koncert bo na sporedu v nedeljo, 14. marca, sledilo pa mu bo i še šest koncertov (do nedelje, 9. maja). Občinstvu se bodo predstavili komorni ansambel, pihalni ansambel, ansambel trobil in vokalni ansambel tržaške opere.
Obtožen nepremišljenega
umora svojega očima
Tržaški preiskovalni sodnik ie odredil začetek sodnega postopka pred tržaškim porotnim sodiščem proti 40-letnemu Giorgiu Vatovcu Visintinu iz Istrske ulice 52 zaradi nepremišljenega umora očima Giuseppa Vatovca. Giorgio Vatovec naj bi 14. oktobra pred dvema letoma v prepiru večkrat z metlo udaril očima, ki so ga morali zaradi poškodb prepeljati na zdravljenje v tržaško bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili zlom stegnenice desne noge. Njegovo zdravstveno stan.je se .je zatem poslabšalo in čez nekaj dni je Giuseppe Vatovec podlegel poškodbam zaradi komplikacij na pljučih. Preiskovalni sodnik dr. Colarieti v obtožnici meni. da obstaja novezava med pretepom in poznejšo smrtjo Giuseppa Vatovca, zaradi česar je obtožil Giorgia Vatovca nepremišljenega umora. Slednji je sedaj na začasni svobodi. Po vsej verjetnosti mu bodo sodili v poletnem roku obravna.v porotnega sodišča.
Marku štavarju in družini Izrekajo globoko sožalje ob izgubi dragega starega očeta bivši sošolci in prijatelji.
Sekcija PSI Greta Rojan izreka ob smrti tovariša Ludvika Rebca najgloblje sožalje ženi Lojzki in svojcem.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
JURE ŠTAVAR
Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Žalujoči žena Mara, sestra Pina, hči Zora, sin Jure z družino ter drugo sorodstvo.
Trst. Mexico, 4. marca 1982
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega
RUDOLFA PURIČA
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku, sorodnikom, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Repen, 4. marca 1982	Žalujoči svojci
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM
ODEOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V ITALIJI
vabijo na
KULTURNI VEČER S TREBENCI
na katerem bodo nastopali mladi iz dramske družine in pevski zbor. Prireditev bo v počastitev
«8. MARCA*
v Mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU, Ul. Petronio 4, danes, 4. marca 1982, ob 19. uri.
S P D T
VABI
/SPDT\ SVOJE ČLANE NA .
28. redni občni zbor
ki bo jutri, 5. marca, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Prvo sklicanje bo ob 20., drugo pa ob 20.30. Na sporedu bo predsedniško. tajniško, blagajniško, poročila načelnikov raznih odsekov, razrešnica staremu ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno.
Vabljeni!
Razna obvestila
KD Slovan, Lipa in Primorec obveščajo, da se bo nadaljeval plesni tečaj za mlade jutri, 5. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
Matere bivših učencev šole Karel Širok vabijo na večerjo ob priliki praznovanja 8. marca. Za informa cije telefonirati na št. 911119.
KRUT obvešča vse udeležence re kreacijskega plavanja v Strunjanu, da bo odhod avtobusa danes, 4. t.m., ob 15. uri s Trga Perugino.
Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča učitelje, da si lahko ogledajo na šolskem skrbništvu ministrsko okrožnico št 20, ki se na naša na premestitve in začasne namestitve na osnovni šoli za šolsko leto 1982/83. Rok za vlaganje prošenj zapade 18. marca Zainteresirani učitelj lahko dvignejo obrazce prošenj na skrbništvu (soba št. 4).
KD Rovte-Kolonkovec priredi 7. t.m.. ob 18. uri na sedežu društva v čast vseh demokia ičnih žena ♦Družabni večer*. Govornica Nadja Pahor, svoje poezije bo brala M. Mi jot.
ZŽI Trebče in KD Primorec vabita na večer posvečen mednarodnemu prazniku žensk, ki bo v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo: otroci vrtca iz Trebč, mladinski zbor osnovne šole P. Tomažič, dramska, pevska in plesna skupina, učiteljišče A. M. Slomšek in ansambel Andromeda.
Zveza žensk iz Nabrežine priredi v soboto. 6. t.m., ob 20 uri proslavo 8. marca v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nastopajo ženski pevski zbor Tabor z Opčin, hato' sledi zabava s plesom.
,SLOVENSKO STALNO
l-* GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
N. V. GOGOLJ
ŽENITEV
Danes, 4. marca, ob 16. uri (mladinski abonma)
Jutri, 5. marca, ob 16. uri (mladinski abonma)
FRAN LEVSTIK Minister Gregor pa nič Izvaja ALOJZ MILIČ
Danes, 4. marca, ob 14. uri in ob 16. na nižji srednji šoli na Proseku
Jutrii 5. marca, ob 10. uri v Avditoriju v Portorožu, ob 13. uri v Valdoltri
SESTANEK STROKOVNJAKOV DVEH DRŽAV
Sodelovanje telefonskih služb na našem obmejnem območju
Povečano število telefonskih pogovorov med Gorko in Novo Gorico V obmejnem območju tudi videmska območna telefonska skupina
Čestitke
Danes praznuje rojstni dan PINO ŽERJAL. Vse najboljše mu želi družina Debernardi.
tiussimi
Danes ob 20.30 «red prosl» bo gledališka skupina «Gruppo della Roc-ca» predstavila Ruzantejevo delo ♦Recita Fantastica*. V abonmaju o-drezek štev. 7
Od torka, 9. marca, bo na sporedu komedija «La vila comincia ogni mattina*. Avtorja Terzoli in Vaime, režija Garinei in Giovannini. V glavni vlogi nastopa Gino Bramieri. Izven abonmaja, za abonente, razen v soboto in nedeljo, 20% popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Danes ob 20. uri (red F za parter. red B za balkon) bo druga pred-1 siava opere «Falstaff» po Shake speaiovi komediji. Dirigent Daniel Oren. režiser Giulio Chazaiettes. j Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631-948).
AVDITORIJ
Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole; ob petkih in sobotah, ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 16. uri pred stave za vse. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štSy,. 567201 int.,10^	_ J(1
Še danes, 4. t.m., bodo na sporedi^
,v.iAsdiitorijV;iSs«rtčeil#OPaNol?, 11.15 v priredbi gledališča Verdi enourne plesne predstave za šolsko mladino. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi -(tel. 631-948). Jutri, 5. in 6. marca bodo te predstave (s pričetkom ob 11.30) v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Te dni so na tržaški filozofski fakulteti diplomirali
DUŠKO JELINČIČ MAJDA KODRIČ MARTA RENER
Ob uspehu čestitajo novim doktorjem prijatelji
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. marca KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.55 — Dolžina dneva 11.16 — Lu na vzide ob 11.57 in zatone ob 2.45.
Jutri, PETEK, 5. marca BOGOLJUB
Vreme včeraj: naj višja temperatura 10,6 stopinje, najnižja 5.9. ob 18. uri 9 stopinj, zračni tlak 1022,8 mb Ustaljen, brezvetrje, vlaga 37odstot-na, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Cayffa, Matteo Skogler, Lorenzo Carche Iu-rissevich. Tomaso Bulligan, Andrea Murgia. Daniele Filippi, Joel Mrv-cic, Chiara Morgante, Emanuele Fornasaro.
UMRLI SO: 79-letni Lodovico Rebec. 43-letna Emilia Peharc por. Varcounig, 64 letna Maria Sedmak vd. Tence. 74-letni Stanislao Tomasi. 61 -letni Giuseppe Bassanese, 79-Iptna Elvira Ercigoi vd. Michelazzi, 79 letni Luigi Bertom. 52 letna Paola Trost por. Bisiacehi, 81 letna Maria Cartesio vd. Polese Serafini, 67-letni Stelio Valenti. 85 letni Giuseppe Bordon. 75-letni Guido Michelli, 76-letni Giuseppe Privato.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9. Trg Valmaura 11, Zgonik. Boljunec
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Ul	Rossetti	33,	Ul.	Roma	16,
Zgonik Boljunec.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul.	Rossetti	33,	Ul.	Roma	16,
Zgonik, Boljunec.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124: Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan tel. 209 197: Žavlje: tel. 213 137: Milje: tel. 271-124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel: 68-441,
Gledališča
Med funkcionarji in tehniki italijanske in jugoslovanske telefonske službe obstajajo že dolgo vrsto let prijateljski odnosi, ki so prekoračili običajno sodelovanje na tehničnem področju. V takem okviru sodelovanja, je prišlo veliko časa prej ko sta italijanska družba SIP in jugoslovanska poštno - telegrafska telefonska družba PTT, vzpostavili avtomatski telefonski promet med državama (do tega je prišlo sredi lanskega leta), do takega prometa na obmejnih območjih. To je veljalo že več let za pogovorp med naročniki goriške omrežne skupine v Italiji in novogoriške omrežne skupine v Jugoslaviji, ter za one tržaške omrežne skupine in koprske omrežne skupine. Za take pogovore so veljale in veljajo notranje tarife, to pomeni, da so tarife zelo nizke, vrh tega pa je moč hitro dobiti s pozivom naročnika na sosednem območju.
Pred nekaj dnevi so se v Čedadu sestali zastopniki obmejnih telefonskih služb. Sestane!, je bil na županstvu, prisotna sta bila tudi če-dadski župan Pascolir.i in tolminski Kovačič. Prisotni so bili tudi zastopniki družbe SIP ing. Di Rien-zo, ki je deželni direktor te družbe, ter videmski direktor ing. Carra in goriški in Trivellat ter zastopniki novogoriške PTT službe z di rektorjem Dovečarjem na čelu. Jugoslovanski predstavni! i so italijanskim kolegom pcdarili izvode najnovejšega telefonskega imenika Slovenije za leto 1982. Sledil je pogovor o možnosti izboljšanja telefonske službe. Na tem sestanku so poudarili tudi, da je že od vsega začetka bila koristna uvedha neposredne telefonske povezave med videmskim in novogoriškim telefonskim omrežjem, do katere je prišlo
v prvi polovici lanskega leta.
Na tem sestanku je bilo tudi poudarjeno, da se telefonska služba brezhibno razvija na obmejnem območju. Do začetka lanskega leta sta v to obmejno območje (poudarjamo da veljajo tudi nizke tarife) spadali kraji, ki sodijo v goriško omrežno skupino (vsi kraji v goriški pokrajini z izjemo Gradeža) in v novogoriško omrežno skupino (vsi kraji v občinah Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina in Idrija). Od lanskega aprila pa je v to obmejno območje prišla tudi videmska omrežna skupina (Videm, Čedad, Čenta, Hu-min, S. Daniele, Manzano, Palmanova, Codroipo), Za vezo služita goriška in novogoriška telefonska centrala. Promet se je precej povečal in služi tako poslovnim ljudem kot tistim, ki imajo sorodstvene ali prijateljske vezi.
v lanskem letu pa se je povečalo na 105.090 od prejšnjih 87.000 tudi število pogovorov med Gorico
in Novo Gorico (govorimo vedno o omrežnih skupinah). Podobno kot v notranjem italijanskem telefonskem prometu uporabljajo sedaj skoro vsi s telefonski naročniki neposredno zvezo. Le malokateri kličejo še vedno telefonsko centralo, da bi dobili vezo z zaželenim telefonskim naročnikom.
Sicer pa je od lanskega poletja uvedena tudi neposredna telefonska zveza med Italije in Jugoslavijo. V teh primerih pa veljajo drugačne telefonske tarife mednarodnega značaja. Kar se Italije tiče so se te tarife pred nekaj dnevi podražile za petnajst odstotkov. Tarife telefonskih pogovorov na obmejnem območju pa so ostale nespremenjene.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
initiiMiimtiiiiiim 111111111111111111111111*111 umit iiiiiiHmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
PRISRČNO OBMEJNO SODELOVANJE
Žene iz Nove Gorice obiskale svoje tovarišice v Ronkah
Delegacija predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Nove Gorice se je včeraj mudila v občini Ronke, kjer jih je sprejel predstavnik občine Ronke in pa delegacija ženske organizacije UDI. Zastopnice iz Nove Gorice je vodila Ljudmila Volk, predsednica koordinacije sekcij z? družbeno aktivnost žena v mestu Nova Gorica, v njej pa so bile še Cvetka Mušič, podpredsedni-
Kino
Cappclla Underground 18.00, 20.00 in 22.00 tl figli dello spazio*.
Ariston Dvorana rezervirana.
Ritz 16.30 »Ragtime*. barvni film za vse
Eden 17.30 »Assassinio sul Transsi-birian express».
Grattacielo 15.30 »La pazza storia del mnnrlo* Mel Brooks.
Fenice 16.00 «11 tempo delle mele*.
Nazionale 15.45 «Joe perversio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Počitek - zaprto.
Aurora 16.30 »This is Elvis*. Igra Elvis Presley.
Moderno 16.00 «Spiaggia di sangue*.
Filodrammatico 15.00 «Pensione su-persex». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00—17.00—20.30 »Bolero*.
Vittorio Veneto 15.15 »La fuga da New York».
Mlgnon 16 30 »Una notte con vostro onore*. Za vse.
Radio 14.30 «Bon appetit - La gran-de bocca di Odette*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «11 laureato*. Barvni film za vse.
ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO
priredi jutri, 5. marca, ob 20. uri v KULTURNEM DOMU v GORICI
PROSLAVO DNEVA ŽENA
V programu sodelujejo: otroški pevski zbor kulturnega društva Skala iz Gabrij. recitatorji goriške gledališke šole, folklorna skupina Lis Luzignutis. gojenci Glasbene matice iz Gorice, sku pina za športno ritmično gimnastiko ŠD Dom iz Gorice, instrumentalni ansambel štandreški kvartet, moški pevski zbor Andrej Paglav.ec iz Podgore ter Nataša Pavlin - Peterinova z govorom o pomenu, praznika. Ob isti priliki Ženski ini,ciatiynj odbor prireja raz^pyg grafik in risb Milene Stepančičeve ter goriških ženskih 'ročnih del. Otvoritev razstave bo v preddverju Kulturnega doma istega dne ob 19.30.
Vljudno vabljeni!
ca občinske konference socialistične zveze iz Nove Gorice, Dora Krpan, vodja de lovile enote vzgojno - varstvene enote v vrtcu v Novi Gorici, sicer pa delegatka družbenopolitičnega zbora SR Slovenije. V novogoriški delegaciji so bile še predstavnice otroških vrtcev in pa tajnik skupnosti krajevnih skupnosti Štefan Čičigoj.
Na občini je goste sprejel odbornik za kulturo Luciano Soranzio skupno s predstavnicami ženske organizacije UDI, med 1 aterimi je bila tudi tajnica sekcije Alda B.a sutti.
Po uradnem srečanju na občini so položile šop rož k spomeniku odporniškemu gibanju, ki stoji na trgu pred županstvom, od tam pa so odšle na obisk slovenskega otroškega vrtca in enorazredne slovenske osnovne šole (prvi in drugi razred), ki ima ’ sVoje prostore v poslopju italijanske šole. Vodja novogoriške delegacije Ljudmila Volk je izrekla priznanje občinski upravi, da je : omogočila Odprtje 'vrtci ritt -osrjpvne šole, ter dodala', da se tudi v Jugoslaviji trudijo-za--obstoj .in razvoj šolstva italijanske narodne'skupnosti. Ob tej priložnosti so slovenskemu vrtcu in osnovni šoli poklonile knjižno darilo.
POJAVIL! SO SE MAZAČI DVEH STRAN)
V polnem teku «smerokazna vojna* na cesti od Steverjana do Dolenj
Najprej so neznanci pomazali slovenski naziv kraja na nekaterih dvojezičnih tablah, sedaj pa so drugi pomazali samo italijanski naziv krajev na novih smerokazih
O vprašanju dvojezičnih smerokazov na briški cesti med Števe-rjanom in Dolenjami smo pisali že nekajkrat. Smerokaze je postavila goriška {»krajinska uprava. Delno je z njimi nadomestila že pred leti od števerjanske občine postavljene dvojezične smerokaze na tej cesti, delno pa so to bile čisto nove dvojezične table. Po nekaterih protestih občine Dolenje (ta občina, uradno se imenuje Dolegna del Collio, ima tako čisto kalabreško ime ! ! !, nič slovenskega v sebi ! ! !) in nekaterih furlanskih krogov, je ista pokrajinska uprava odstranila nekatere med novimi smerokazi in jih nadomestila s takimi, kjer sta dvojezični ostali le «San Floriano del Collio - Števerjan* in «Confine di Stato - Državna meja*. Ista uprava pa je pustila nove dvojezične smerokaze, podobne onim, ki jih je že pred leti dala postaviti števerjan-ska občina. Predsedstvo pokrajinske uprave je v zvezi s tem konec prejšnjega tedna poslalo časopisom uradno tiskovno poročilo. V njem pravi da je ostalo na tej briški cesti njenih 53 dvojezičnih smerokazov in da bo, po pogovoru z delegacijo SKGZ, skušala preučiti vprašanje. Istočasno je predsedstvo pokrajinske uprave svarilo pred »sme-rokazno vojno*.
Ta «smerokazna vojna* pa je v polnem teku. V zadnjih dneh so neznanci ponoči pomazali tako nekatere slovenske nazive krajev kot italijanske nazive krajev. Očitno gre za dve ločeni skupini nočnih mazačev. Nekaterih so hoteli izraziti svoj protest proti pokrajinski upravi ker je dala postaviti dvojezične napise, drugi pa spet proti isti pokrajinski upravi ker je nekatere slovenske napise odstranila in jh zamenjala s samo italijanskimi.
Včeraj smo šli po tej cesti in ugotovili kakšen je sedaj pogled na te smerokaze.
Na Bukovju v Števerjanu sta pomazana na dveh tablah samo italijanska napisa Gorice in Krmina. Na Jazbinah so ostali smerokazi v glavnem nedotaknjeni, saj so večinoma dvojezični, pomazan je smerokaz, ki kaže na Ločnik samo v italijanskem jeziku. Pri obmejnem prehodu Vipolže je pomazan samo italijanski napis, ki kaže na Gorico in Krmin. Na odcepu briške ceste proti Mošu je dvanajst smerokazov, ki so v obeh jezikih, ostalo nedotaknjenih, Ko potujemo dalje po tej poti najdemo pomazane napise, ki kažejo na Koprivno,- Nk Pleši vem ni nihče pomagal tabel in drugih znakov, ki jih je že pred leti postavila krminska občinska uprava. V
smeri od plešivskega mejnega prehoda do Rutarjev najdemo ponekod pomazan samo slovenski naziv Krmina, na dveh tablah pa so neznam ci pomazali najprej slovenski izraz vasi Rutarje, drugi neznanci potem še italijanski izraz Ruttars. Dva smerokaza sta sedaj čisto modre barve, le od zelo blizu lahko raz-
beremo kaj je bilo na njih prej napisano. Ko dospemo do pokrajinske ceste Bračan-Dolenje pa ugotovimo da so neznanci, pripadajoči prvi kategoriji, pomazali slovenske napise, ki kažejo na Dolenje, Krmi.n in tudi na Števerjan.
»Smerokazna vojna* je torej v polnem teku.
........i.
iniufm
Pomazan italijanski napis na tabli na Bukovju
1

It	. aH
Ohranjeni italijanski in s.ovenski napisi na smerokazih na križišču v bližini mejnega prehoda Vipolže
Pomazana slovenski in italijanski napis v bližini Rutarjev
llllllllMllllliMliMlllil«lllllimilllii|||||||||||||UllliiailimMll«|IMtllllll||IIMlll|||iMtM||||illlillllllltnillltlllllM IIIINIIIIIIIIIIiniMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIlllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllillllllIllllllllllllllllllllillIllllllllllllUIIIIIIIINIINIIIHHMIIIIIHIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIMmillMUlUllllimillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIinillUšr
MIŠLJENJE ZENA NA GORIŠKEM 0 8. MARCU
Razstave
V mali dvorani A. Sirk v Križu je odprta dokumentarna razstava «Pinko Tomažič in tovariši*. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 20. do 23. ure ,
Izleti
Združenje Union Podlonjer Sv. 1-van javlja, da bo odhod na izlet v Savudrijo 7. t.m., ob 9. uri z O-berdankovega trga (izpred sedeža Dežele). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje na sedežu v Ul. Valdirivo 30 jutri, 4. in v petek, 5. t.m., od 17. do 19. ure — telefon 64459 ali 732858.
Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da, se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI - Ul. Crispi 3/n. telefon 730306
IJ7
V spomin na dragega Jureta Sta varja darujeta Duša in Igor Kosmi-na 10.000 lir za Dijaško matico.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
V	teh dneh bodo tudi slovenske žene na Goriškem praznovale, na najrazličnejše načine, mednarodni praznik žena 8. marec. Osrednja prireditev bo jutri, v petek, 5. marca, v Kulturnem domu v Gorici, v soboto ali druge dni pa bodo proslave tudi nd podeželju., Pred praznikom sta dve predstavnici goričkega ženskega iniciativnega odbora, Nataša Pavlin - Peterinova in Marta Bizjak - Zornova, obiskali nekatere žene na Goriškem in jih zaprosile za pogovor o pomenu zenskega praznika.
KLARA CAVDEK (Sovodnje)
8. marec so v Sovodnjah vedno proslavljali, v novem Kulturnem domu pa je bila prva tovrstna proslava leta 74.
Kaj mislite o 8. marcu?
Mene zelo moti, da je 8. marec «oštarija». Saj je lepo, da se ljudje najdejo, toda ob drugih prilikah, ne prav za 8. marec. Ta dan naj bo posvečen obujanju spominov na nekdanje dogodke in na pridobitve žene.
Kako naj žena izpolnjuj t to, kar ji nalaga 8. marec?
Z osveščanjem. Govoriti mora in razpravljati o problemih žene že v družini, tu mislim predvsem na vzgojo mladih. Poudarjati mora e-nakopravnost vseh članov v družini.
V	zamejstvu so se uresničile težnje 8. marca?
Mislim da ne, ker je tradicija še vedno preveč zakoreninjena. Žena se namreč po mojem mnenju, boji dodatne preobremenitve; po drugi strani pa ji sam mož kram, da bi se uveljavila, ker se pri tem čuti prizadetega, ker je žena našla neki drug interes.
GIZELA IN KRISTINA
PRIMOŽIČ
(Oslavje)
Kdaj ste začeli z delovanjem pri vas?
Že pred fašizmom so se žene vključevale v slovenska vaška društva, a o organiziranem delu lahko govoriva šele okrog leta 45-46. Takrat smo se sestajali v hiši Lenardčevih na Osla v ju. O 8. marcu smo slišale že prej, a zaradi vojne vihre nismo mogle v vasi ničesar organizirati. Prebiral? smo Poročevalca, sledile novicam, a nismo se združevale.
Mislite, da je žena dosegla popolno osamosvojitev?
Mnenja sva, da je žer~ še vedno pod pritiskom drugih, to pa zato,
ker se o njenih problemih še vedno premalo govori. Veliko več bi se moralo o tem razpravljati, predvsem v družini. Moralo bi se imeti več skupnih sestankov da bi se osveščal zlasti mladi rod. Prepričani sva namreč, da to, kar sva čutili in želeli, današnja mladina ne čuti več.
■Ste zadovoljni s sedanjimi proslavami 8. marca?. •. e
Seveda sva, ker, ko prisostvujeva proslavam, obnavljava iste občutke, kot sva jih imeli nekoč, mladina pa naj praznuje kot ve in zna.
MALKA MIKLUŠ (Pevma)
O 8. marcu smo slišale že v začetku vojne. Moram pa reči, da so se žene že v letih 1912, 1913 in 1914 udejstvovale pri Orlih. Pobuda za proslavljanje 8. marca je prišla iz mesta. Že od samega začetka sem bila vključena v žensko organiza cijo. Prvi sestanek smo imele v cerkvi sv' Ignacija leta 1940. Bilo nas je le šest. Spominjam se, da je močno deževalo, zato smo se kmalu razšle. Neka žen iz Solkana nam je rekla, da bomo dobile sporočilo na dom. Enkrat vsaka dva meseca smo imele sestanek. Zmenile smo se, da bomo nabirale hrano za ujetnike v Gonarsu ih za partizane v Brdih.
So se želje 8. marca uresničile?
Mislim, da so se uresničile. Danes lahko ženska pove svoje mnenje, enkrat je morala molčati. Žena lahko tudi dela in prejme za svoj trud dobro plačo.
Je današnja mladina dovolj osveščena o 8. marcu?
Mladina premalo ve o tem ali pa sploh nič. Družina bi morala temu posvečati več časa. Res je tudi, da se današnja mladina prav malo zanima za to.
Kako ste proslavljale 8: marec?
Zbrale smo se v gostilni in smo pri večerji poklepetale. Po vojni p« smo skrbele tudi za kulturni program. Tak je bil naš 8. marec.
TEA MARTINUČ (Gorica)
Kaj mislite o 8. marcu, kaj vam pomeni?
8. marec naj bo dan, ko se žene zberejo, a ne samo, da bi poklepetale in se poveselile. Zame je 8. marec trenutek soočanja s problemi žene in ebenem programiranje dela za vnaprej, Rada bi poudarila, da se dosti govori o tem dnevu, da mora namreč žena ohraniti svoj položaj, ko ra se hoče to uresničiti je povsem drugače.
Kako naj žena uresničuje težnje 8. marca?
Ženska je naredila nekaj korakov naprej, a to je premalo, še vedno je zaprta v krogu družine, to pa zato, ker se boji. Nin", moči, da bi se borila, ker jo obkroža tako o-kolje, ki ji ni vedno naklonjeno. Ne smem trditi, da bi se ženine želje ne uresničile, ko se posveti družini. Tudi tp je pozitivno. Zgodi se tudi, da so za splošno ravnodušnost krive same žene, ker mislijo, d? je odveč, da bi žena kje drugje razdajala svoje moči.
Kako naj žena premosti zaprtost do lastnih problemov?
Žene bi se morale veliko | ogovarjati, deliti bi morale svoje probleme z drugimi, biti bolj odprte in predvsem bolj tovariške.
So ženske v Gorici dovolj organizirane?
Nekaj so že, a ne dovolj. Predvsem čutim praznino v mestu. Veliko je prilik, ko bi se marsikaj lahko uresničilo. Tu mislim predvsem na šolo. Sedaj imamo na šolah različne organe, ki bi lahko osveščali, poučili starše. Vem, da se vsak starš zanima le za lastnega otroka, ko se javi na šoli. Ne bi bilo napačno, če bi našli s starši skupen jezik. Tema razgovora jim bi morala biti najbližja. Izhajati bi morali iz njihovih vsakdanjih problemov. Edina pot bi bila ta, pa čeprav ne mislim, da bi bila kratka in lahka.
Kakšne so vaše želje?
Moja največ ja želja je, da bi se ženska bolj zavzemala za svoj položaj.
TANJA MERMOUA (Gorica)
Z delovanjem smo v Gorici začeli rezmeroma hitro že pred pričetkom 2. svetovne vojne. Leta 1942-1943 sem bila zaprta po italijanskih zaporih. Bila sem nato v Cerknem in kot bolničarka v bolnici Franji in Pavli. V Gorico sem cc vrnila leta 1951. Sodelovala sem pri Dijaški matici in v Podpornem društvu.
Kaj vam ismeni 8. marec?
Enakopravnost pojmujem kot takšno, zato se mi zdi odveč, da imamo žene svoj poseben praznik. Cilji v družbi bi morali biti enaki tako za ženo kot za moža. Drug nam ne bo dal pravic, same si jih moramo izbojevati. 8. marec ni več obču-ter kot nekoč, to pa zato, ker se ženska ne čuti več tako zapostavljena.
Kaj mislite o ženskem gibanju v zamejstvu?
Prav je, da obstaja, drugače se vsaka aktivnost zmanjša. Individualnost je prevelika in če se ne združujemo, izgubimo še to, kar i-mamo. Mnenja sem, da bi morali ženski odbori vključiti mladino v
svoje vrste, da bi se pomladili in popestrili svoje programe.
MARIJA BOGATAJ (Gorica)
V Gorico sem prišla novembra 1945. V začetku 1946 sem bila izvoljena v izvršni odbor Demokratične fronte. Leta 1948 sem bila izvoljena za predsednico Zveze slovenskih žena v Italiji, ki je delovala do leta 1951. Ustanovni občni zbor smo imele v dvorani v Podgan. Takratne odbornice so bile Davorina Bevk, Angela Nanut, Vilma Bregant, Zora Mozetič in še mnoge druge. Na sestankih smo razpravljale o ženskih pravicah, organizirale smo proslavo 8. marca. Hodile smo po vaseh, poučevale žene. Spomnim se, da smo enkrat bile tudi v Pevmi, kjer smo zbrale tamkajšnje žene, da bi jih poučile, kako naj volijo. Ko smo se razšle, nas je pred dvorano čakala cela vojaška armada. Mislili so, da kujemo zaroto. Sedemnajst let sem bila tudi predsednica Dijaške matice in pozneje Podpornega društva.
Kaj vam pomeni 8. marec?
Dan, ko proslavljamo neko pridobitev. Danes ni potrebno, da se borimo, ker smo marsikaj dosegle, a potreben nam je dan, pa še kako, da se opomnimo žen, ki so se žrtvovale za boljši jutri.
MAJDA PAULIN (Štandrež)
t
Kaj mislite o 8. marcu?
Zame je 8. marec zelo pozitivna pobuda. Smatram ga kot dan, »ko se ženske zberejo in si upajo praznovati brez mož. To je tudi dan, Ko se pomeniš in se obenem otreseš vsakdanjih družinskih problemov.
Ali so se želje 8. marca ures ničile?
Precej se jih je, delno zaradi značaja posameznic, kajti prepričana sem, da je le vendarle od ženske odvisno, če se hoče osamosvojiti ali ne. Mlajše žene so se popolnoma osamosvojile, tega ne morem reči o ženskah srednjih let.
So ženske pri nas dovolj organizirane?
Še vedno premalo. Mislim, da bi se lahko bolj udejstvovale v šoli, v športu ali v rekreaciji. Žal pa jim je tako organizirano delo še vedno tuje. Večina so poročene, imajo družino, ki jih omejuje pri kreativnem delu. Možem je lahko biti iniciativni in ustvarjalni, saj v svojem delovnem dnevu le najdejo trenutek, ko se oddaljijo od doma, ne da bi pomislili na družino. Tega si žena ne more vedno privoščiti.
SLOVENSKO STALNO. _ GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ! in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
v Kulturnem domu v GORICI
Nikolaj VasiJjevič Gogolj
ŽENITEV
popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih
Režija STEVO ŽIGON
V	nedeljo, 7. marca, ob 16.00
ABONMA »NEDELJA*
V	ponedeljek, 8. marca, ob 20.30
ABONMA »PONEDELJEK*
Pavel Golia
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija
MARJO URŠIČ
V	sredo, 10, marca, ob 10. uri
V	četrtek, 11. marca, ob 10.00
in ob 13.30
# # *
Na predstavo Ženitev bodo u-deležence s Krasa pripeljali avtobusi po običajnem voznem redu.
Razna obvestila
Slovenska skupnost obvešča vse člane deželnega sveta, da je seja sveta danes, ob 20. uri v Jamljah.
Ženski odsek kulturnega društva Jezero v Doberdobu priredi v soboto 6. marca večerjo za doberdobske žene v gostilni Pri Ivici Peric. Sladila bo družabnost v prosvetni dvorani. Vpis še danes v trgovini Pri Mili in trgovini Despar.
Vodstvo združenja Pionleri volon-tari del pronto soccorso javlja, da je v teku včlanjevanje v njihovo organizacijo na sedežu v Ul. sv. Ivana 8 ob delavnikih.
Kulturno društvo Oton Župančič priredi v soboto. 6. t.m., ženski praznik s tradicionalno večerjo in zabavnim programom. Rezervacije pri Marti v Klancu.
Ženski odsek KD Danica z Vrha prireja v soboto, 6. t.m., družabno večerjo. Vpisujejo v trgovini jestvin Frandolič na Vrhu.
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 800 štipendij za sinove občinskih in pokrajinskih tajnikov (tudi že upokojenih) ter 100 štipendij za sirote občinskih in pokrajinskih tajnikov. Prošnje morajo zainteresirani poslati na notranje ministrstvo v Rim najkasneje do 10. maja 1982 (srednješolci) ali do 10. julija 1982 (akademiki). Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na goriški prefekturi.
Kino
(i urica
VERDI 18.00—22.00 »Borotalco*. Car-lo Verdone, Eleonora Giorgi.
CORSO 18.00—22.00 »La pazza storia del mondo*. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Porno show a Montecarlo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 17.30-22.00 »Innamo rato pazzo*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Gli occhi dello sconosciuto*.
Nova E urica in okolico
SOČA 18.00-20.00 »Kako je gladka njena dolina*. Nemški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Raj za ka mioniste*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 »Oktagon*. Ameriški film.
Mirjam in Renza Faganela je osrečilo ro:stvo prvorojenč-ka. Ob tem srečnem dogodku jima iskreno čestitajo člani ŠD Juventina, malemu pa želijo vso srečo v življenju.
Razstave
V	Kulturnem domu v Sovodnjah je odprta razstava fotografij Silvana Pittolija in Zdenka Vogriča. Na o-gled je vsak delavnik od 18. do 20. ure.
V	prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu pa je na ogled zanimiva razstava o delovanju društva v poročilih goriškega tednika Soča. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure. ob nedeljah pa od 10. do 12.
E2EB3IH1
N.N. iz Gorice je prispeval 15.000 lir za SPDG.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84443.
SMReKK izreka prof. Huberti Močniku iskreno sožalje ob amrtj drage žene Marije Slokar.


TE UMETNOSTNIH GALERIJ

Patronat'KZ -TNAC svetuje
L. Spacal V okviru razsta ve Tudi upokojenec je lahko zavarovan pri kmečkem skladu
II linguaggio delVincisione
O neumorni Spacalovi ustvarjalnosti priča kar naprej redno sosledje njegovih razstav zdaj v našem ožjem prostoru, zdaj pa tudi drugod po Evropi.
Te dni, v soboto, 6. marca, bo odprl samostojno razstavo olj, matric iti grafik v galeriji tli pon-
te>> v Vicenzi. Tu pa velja posebej opozoriti, čeprav je že razmeroma pozno, na svojevrstno skupinsko razstavo, posvečeno šestim pomembnejšim italijanskim grafikom. Razstava se je pričela preteklega oktobra v Cellatici (Brescia), od tam se je premaknila v Capo di Ponte (Brescia), nato pa je romala v Innsbruck (Avstrija), kjer je še sedaj odprta, in bo verjetno potovala še drugam, menda tudi v Trst.
Razstava nosi naslov «11 linguaggio dell’incisione». Uredil jo je Floriatio de Santi, profesor zgodovine umetnosti na univerzi v Urbinu. Uredil je tudi čudovit, obsežen katalog, opremljen s številnimi izredno kvalitetnimi reprodukcijami. Od vsakega umetnika je na razstavi razobešenih po trideset grafik, po petindvajset pa je reprodukcij v katalogu. Mimogrede povedano: v Spacalo-vem primeru, čeprav so reprodukcije vse črno bele. imamo neposreden vtis večbarvnosti.
Od preminulih avtorjev so na razstavi razobešena dela Luigija Bertolinija in Giorgia Morandiia, od živečih pa dela Leonarda Ca-stellanija, Emilia Vedove. Um-berta Mastroiannija in Lojzeta Spacala. Besedila v katalogu pa so napisali sami naibolj znani strokovnjaki, tako GMio Carlo Argan, Gillo Dorfless, Marco Val-secchi. Floriano de Santi in številni drugi. Se pravi, da ne gre za običajen katalog, pač pa za daljšo razpravo o grafiki. Namen razstave je namreč prav ta. da s podatki pomembnejših ustvarjalcev preverjamo vlogo in razmo-trivamo o izrazni moči te zvrsti odnosno tehnike in o njeni absolutni likovni kvaliteti,:' česar se umetnostna kritika (v Italiji) šele zadnje čase zaveda. Pri tem je značilen primer Giorgia Morandi. ki je znan skoraj izključno kot slikar, je pa dejansko njegov o-pus v grafiki še bolj dovršen, pa čeprav brezbarvno! Nekaj podobnega bi lahko rekli o zagovorniku informela Emiliu Vedovi. Spacal pa je primer, v katerem se je grafična govorica sprostile že sama po sebi v večbarvnost. ne da bi pri tem izgubila čiste grafične značilnosti in izrazne sinteze.
MILKO RENER
Ped ra
Z and egi aroma razstavljala • v II Tribbio
Dokaz, da je najstarejša trža-škp slikarka Pedra Zandegiaco-mo kljub svojim l~tom še polna mladostne ustvarjalnosti, je bila tudi njena zadnja razstava v tržaški galeriji 11 Tribbio, ki se je pred dnevi zaključila in doživela izreden odmev. Vsa olja. ki jih je umetnica dala na ugled, so bila ustvarjena v letošnjem letu, njihova vsebina pa je bila po večini tista iz slikarkinih najlepših.
mladih let in tudi po zunanjem videzu kot bi ta dela nastala tedaj kje v Parizu, kajti iz njih tako rekoč poje in žari nekakšna duhovna sorodnost Bonardove barvne razkošnosti. Iz slik kar kipi veselje do vsega, kar je živega.
Poudariti pa moramo, da je Pedra Zandegiacomo ena izmed, redkih slikark, ki slika skoraj izključno človeško podobo. Svoje slike umetnica kar polni z ljudmi, z mladimi in starimi, lepimi in tudi manj lepimi. Rosno mlade deklice, zrele dame in gospodje po modi iz njenih mladih let se sprehajajo po nabrežju, pustno rajajo po ulicah in podobno. Umetnica nam na kratko odpira okence v čas, ko po tržaških ulicah še niso drveli avtomobili, odpira nam okno v svet, rekli bi raje v dobo kavalirjev, ki so še oboževali žensko, tako vidimo moškega v črnem fraku ter s cilindrom na glavi, ko kleči z vrtnico v roki, ki jo ponuja ženskam pod steklenim zvoncem.
Včasih in ne tako redko pa Pedra Zandegiacomo posega tudi globlje v problematiko življenja in v takšnem njenem duševnem razpoloženju nastajajo velike slike kot je n.pr. slika Kajna in Judeža ob mrtvecu, ki pa je le u-sihajoče drevo življenja vsega človeštva. Gosti in že otipljivo nad-vižno nadrobljeni skoroda na platno nasuti barvni namazi, ki u-stvarjajo čudovito trepetanje svetlobe in videz življenjskega utri-oa, so vedno,v skladu s vsebino. Ko je to potrebno, jih Zandegia-comova priredi ali bolje podredi vsebini. Tako je na primer skoraj že umazana polemična slika z mačko in psom. Mačka stoji na smetnjaku v zanemarjenem dvorišču. kjer na zidu izziva napis «W l’Austria» torej živela Avstrija, pač v spomin ali bolje v opomin na nekdanjo urejeno in resno administracijo že zdavnaj pokojne monarhije, katere urejenost bi mm prišla zelo prav v naši sedanji dobi,	M. B.
Vpr.: «lmam precej veliko kmetijo, vendar sem vedno delal pod gospodarjem, čeprav imam komaj 58 let, sem že dobil pokojnino, ker sem imel 35 let delovne dobe. Sedaj sem doma in pomagam pri obdelovanju njiv ženi in hčeri, ki sta vpisani v kmečko zavarovanje. Tudi jaz še zmeraj od vsega začetka plačujem kmečke prispevke in sedaj, ko sem se upokojil, ne vem, če se mi splača še biti zavarovan. saj imam brezplačno zdravniško oskrbo. Kaj mi svetujete? Kakšno korist bon imel od vseh let kmečkega zavarovanja? Še koliko let bi moral plačevati kmečke prispevke?» G. S.
Vaš je eden izmed tipičnih slučajev dvojnega zavarovanja. Istočasno ste namreč plačevali zavarovalne prispevke pri skladih odvisnih delavcev in neposrednih obdelovalcev. Tako stanje pa ni regularno, saj italijanska zakonodaja predvideva, da je vsakdo lahko istočasno zavarovan le pri e-nem pokojninskem skladu in je torej izključeno kopičenje zavarovalnih prispevkov. Edino izjemo predstavlja plačevanje prostovoljnih prispevkov pri splošnem obveznem zavarovanju, da si samostoj-
ni delavec lahko zagotovi minimalne pogoje za predčasno upokojitev (pet let prej) kot odvisni delavec. Kdor uveljavlja dvojne prispevke. je eno zavarovanje bilo plačano v prazno in vsi ti prispevki se razveljavijo, ni pa predvidena njihova povrnitev zavarovancem.
Kmečki prispevki, ki ste jih poravnali od leta 1957 (ko so uvedli kmečko zavarovanje) pa do upokojitve pri splošnem obveznem zavarovanju, nimajo torej nobene veljave. Veljavni so le od prekinitve odvisnega delovnega razmerja dalje in jih boste lahko dodali na sedanjo starostno pokojnino komaj po dopolnit« 65. leta starosti. Ta dodatek pa bo malenkosten, tako da s pokojninskega vidika nimate velikih koristi, kot kmečki zavarovanec pa v bistvu plačujete tudi za zdravstveno nego, do katere pa imate že itak pravico brezplačno.
Po zakonu bi morali biti zavarovani kot kmetovalec, ne glede na vašo upokojitev pri splošnem obveznem zavarovanju, vse do tistega trenutka, dokler se pretežno ukvarjate s kmečkim delom, ki je tudi vaš glavni vir dohodkov.
Če nekdo opravlja kmečko dejavnost le občasno, ni dolžan plačevati kmečkih prispevkov in se lahko zavaruje le proti nezgodam na delu, ki so v pristojnosti zavoda INAIL. V vašem primeru je verjetno pokojnina glavni vir dohodkov in kolikor opravljate kmečka opravila le občasno, se lahko tudi zbrišete iz kmečkega zavarovanja in se kvečjemu vpišete le za INAIL.
ZAENKRAT
ŠE 12 UR NA TEDEN
Vpr.: «Slišala sem, da je prišel nov zakon, da morajo družinske pomočnice, kot sem jaz, delati vsaj 18 ur na teden namesto dosedanjih 12. Je to res in od kdaj velja ta novost?» J. B.
V preteklih dneh je bilo slišati podobne govorice, vendar pa ne gre še za zakonsko normo, temveč je to eden izmed predlogov za zmanjšanje primanjkljaja zavarovalnega zavoda INPS, ki bo verjetno stopil v veljavo s pokojninsko reformo, ki se že dolgo «kuha». Zaenkrat je še v veljavi minimalno število 12 ur tedensko in dozoreva celotno zavarovalno obdobje brez vsakršne omejitve.

PRIMORSKI ROJAK - PRAVOSLAVNI MENIH
DOLGA ŽIVLJENJSKA POT MILANA DEKLEVE-GORAZDA
Izhaja iz številne družine - Dolgo let je preživel v samostanu, v katerem je živel in ustvarjal tudi črnogorski vladika Njegoš - Sedaj si želi domov
Ko smo v pozni jeseni leta 1980 objavili v Primorskem dnevniku pogovor s profesorjem Gorazdom Deklevo, so se mnogi njegovi znanci oglasili in začudeno spraševali, ali je res še živ. Bil je takrat in je tudi še danes, pa si je lani nadel osmi križ in še dolga leta bi lahko številnim turistom razlagal življenje in delo velikega črnogorskega pesnika Njegoša v samostanu, katerega si je izbral za zadnje bivališče, da ni strahoten potres spomladi 1979 samostana Podostrog skoraj do tal porušil. Med ruševinami,- pod vedrim nebom (streha je skoraj popolnoma uničena), brez elektrike in vode je oče Gorazd (tako želi, da ga imenujemo) zdržal eno zimo celo ob pljučnici, ki si jo je nakopal ob vrnitvi iz Slovenije.
Takrat smo se prvič z njim srečali v Sloveniji in mu obljubili, da ga obiščemo v Črnogorskem Primorju in z njim dokončamo začeti pogovor, toda istočasno posnamemo tudi za televizijski ekran.
Osem desetletij Gorazda Dekleve, ki se je rodil v šestnajstčlan-ski slovenski družini v vasi Per-mani pri Ilirski Bistrici in se je pred vstopom v samostan imenoval Milan, odražajo tudi nenavadno in burno zgodovino, ki so jo preživeli primorski Slovenci v tem stoletju.
Obiskali smo ga poleti, ko so prelepi črnogorski kraji ob morju polni turistov, ki jih sem ne vabi morje, pač pa tudi bogata zgodovina Črne gore. Žal je potres popolnoma uničil prelepo mestece Budvo, blizu katere leži samostan Podostrog. Ljudje so si zgradili nova bivališča, toda lepote starega mesteca, srednjeveške trdnjave ne bo mogel obnoviti nihče več.
Kaj bo s samostanom Podostrog tudi nihče ne ve, vsekakor bo odločitev o njegovi prihodnosti težavna. V samostanu, kjer so ostale še čudovite freske iz XIV. in XVII. stoletja, je zelo dolgo živel največji in najimenitnejši črnogorski vladika Peter II. Petrovič Njegoš, ki je v njem spisal največji del Gorskega venca in pa znameniti ep Slobodijada. Toda doslej se ni še nihče zganil in oče Gorazd ni mogel več čakati, odselil se je to zimo v majhno
sobico v Budvo, dokler ne uredi vseh - svojih stvari za preselitev ali bolje vrnitev v Slovenijo. Dovolj dolgo je bil po svetu in naveličal se je večnega «kufre gor, kufre dol»! Fašizem ga je pognal iz rojstnega kraja in daleč od ljubljenih bratov in sester, ki so se tako kot on morali raztepsti po svetu. Oče Gorazd, pravoslavni menih in profesor v različnih pravoslavnih semeniščih ter partizanski borec na sremski fronti v zimi 1944-45, sl želi nazaj v svoje kraje. Verjetno se bo naselil v
Ilirski Bistrici, kjer je še veliko njegovega rodu. Tak, kakršen je ves še uprt v dogajanja v svetu in okrog njega bo lahko mlademu rodu odličen mentbr in tudi živ dokaz, kaj zmore človek, ki se ne ustraši tudi najbolj naporne življenjske poti, samo da ne bi klonil pred nasiljem, pa naj to pride od koder koli.
O sebi bo oče Gorazd pripovedoval v televizijski reportaži, ki bo na sporedu ljubljanske televizije danes, v četrtek, 4. marca, ob 18.45. DORICA MAKUC
Portret Petra II. Petroviča Njegoša, ki ga je napravil goriški slikar Josip Tominc, ki je dolga leta živel in ustvarjal tudi v Trstu ter portretiral bogate in tudi pomembne ljudi
ČEZ DOBER TEDEN LJUBLJANSKA RTV V GORICI
Radijska kviz oddaja iz Kulturnega doma
Prireditev pripravljata ljubljanska RTV in mladinski odbor SKGZ - Kaj je o oddaji povedal eden izmed organizatorjev te oddaje
V soboto, 13. marca, s pričetkom ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Gorici radijska kviz oddaja «Spo-znavajmo svet in domovino*, ki jo prirejata Radiotelevizija Ljubljana in mladinski odbor SKGZ. O tej oddaji smo v našem dnevniku že poročali, zlasti o pripravah e-kip na kviz tekmovanje in o oddaji sami. Tokrat pa smo zaprosili Jurija Holyja, enega izmed dolgoletnih organizatorjev te oddaje pri RTV Ljubljana, da nam samo oddajo predstavi tako, da bo našim bralcem, oziroma vsem tistim gledalcem v Kulturnem domu in tistim, ki jo bodo v soboto, 13. 3., spremljali po radijskem valu, bližja in dostopna.
Pa poglejmo, kaj nam je o sa*-mi oddaji povedal J. Holy iz Ljubljane:
Osrednja slovenska radijska postaja, Radio Ljubljana, je začela v letu 1958 z javnimi radijskimi oddajami Spoznavajmo svet in domovino. Štiriindvajset let je torej že oddaja na sporedu, če odštejemo kratko prekinitev v trenutku slovenskega «velikega boo-ma» novega medija, televizije. Vendar samo za kratek čas. nato je oddaja spet «zasedla» spored in ga zaseda neprestano, vsako leto začenjamo v jeseni in končujemo spomladi. Značilna za oddajo ni le njena javnost, pač pa tudi neposreden prenos. To je za zdaj edina redna oddaja, ki jo vsakokrat prenašamo prek ljubljanskega radia neposredno v slovenski narodni prostor, torej tudi v zamejstvo in še dlje.
Če smo se pohvalili s tehnično in daljinsko prodornostjo oddaje, povejmo še nekaj značilnosti o vsebini: že naslov nekaj pove, poslušalci in mladi tekmovalci pa so najožji sodelavci oddaje Spoznavajmo domovino in svet. Spoznavajo ga tako, da se pripravljajo na tekmovanje v obliki kviza, še bolj pa tako, da gostijo tekmovalce iz drugih krajev, oziroma, da so gostje v drugem kraju. S tem spoznavajo svojo deželo, navezujejo nove stike in tkejo nova prijateljstva.
Vprašanja v tekmovalnem delu vsake oddaje pa so naravnana tako, da spoznavajo širšo domovino in svetovna dogajanja, z njimi pa, kot smo zapisali zgoraj, tudi poslušalci, ki jih je po podatkih
ljubljanskega Mia zelo veliko. Vsaka oddaja predstavi tudi del kulturne ustvarjalnosti slovenskega, jugoslovanskih in drugih narodov.
Oddaje pripravljamo *	"'''va-
nju zlasti z organizacijami mladih. To velja tako za oddaje, ki so na tleh SR Slovenije, kot za tiste, ki jih pripravljamo na tleh sosednjih držav, torej v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. Oddaje zunaj Slovenije so naravne.. : tako. da mladi tekmovalci v pripravah nanje spoznajo problematiko. ki je značilna za slovensko narodno skupnost v zamejstvu. Tako smo se odločili, da bodo tek movalci na oddaji, ld bo v Gorici v soboto, 13. marca — v Kulturnem domu z začetkom ob 20. uri — odgovarjali na vprašanja o življenju slovenskih športnikov ter vseh, ki so se s športom sploh ukvarjali v daljšem preteklem obdobju na Primorskem, predvsem pa v tistih njenih delih, ki so zdaj v Italiji. Odgovarjali bedo tudi na vprašanja o aktualnih političnih-dogajanjih sedanjega trr
Tekmovale bodo štiri skupine, med njimi bo ena iz Nove Gorice, torej bo sodelovanje mladine z obeli strani meje zagotovljeno. Še več, mladinci iz Jugoslavije bodo podrobneje spoznavali problematiko, ki je «lastna» primorskim Slovencem v Italiji. Seveda pa se bomo potrudili tudi za to, da bodo mladi Slovenci iz Italije podrobneje spoznali matično Slovenijo. Ob koncu oddaj v sezoni 1981-82 bomo tako nje kot tudi skupine Slovencev iz Avstrije in Madžarske popeljali po Sloveniji na nekajdnevni izlet. Za izvedbo izleta in za siceršnjo pomoč smo prosili Turistično zvezo Slovenije, ki se je naši prošnji prijazno odzvala.
Za bralce Primorskega dnevnika bo gotovo zanimiva tudi informacija o koncertu, ki ga vedno priredimo, kadar gostujemo zunaj SR Slovenije. Tako bo tudi tokrat v soboto. 13. marca. Ko bo oddaje Spoznavajmo svet in domovino konec, bomo izvedli še koncert za gledalce v dvoranah (neposrednega prenosa tedaj ne bo več). Trajal bo kako uro, posneli ga bomo na magnetofonski trak in kasneje predvajali po radiu kot samostojno oddajo.
w
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Stroji in zemlja,
13.00	Italijanske kronike
13.30	Dnevnik
14.00	Neka ženska
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Kje gradijo nevihte?
15.00	Vzgojna TV drugih:
Velika Britanija
15.30	Vsi za enega:
Rdečelasa Anna
16.00	Zdravniki ponoči — TV film
16.30	240 Robert: Past, 3. del
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Direktni prenos s tvojo anteno
17.10 Marko — risanka
17.30	Pustolovske poti
18.20 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
18.50	«1 quaranta ruggenti*
19.45	Almanah in
20.00	Dnevnik
20.40	Flash, nagradna oddaja
21.45	V zaprtem prostoru,
J. D. Carra
Judovo oko. 1. nadaljevanje
22.45	Midva. . . novoporočenca
23.25	Dnevnik — Danes v parlamentu — Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Vsakemu svoje
14.00	Popoldanski spored
14.30	Od kod izhaja mafija,
15.25	Starši in otroci
16.00	Program za mladino Otroci in zgodovina, TV film
. Inšpektor Maska, risan film Čebelica Maja — risanka 16.55 Musical: V Grand Hotelu,
1.	del.
17.45	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 —šport —Iz parlamenta
18.05	Tednik o turizmu in prostem
18.50	Veliko prijateljstvo,
2.	del TV filma Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 — Poročila
20.40	Nero Wolfe — TV film 21.35 Filmske novosti
21.40	Dnevnik 2 — Dossier
22.30	Stereo 2 — glasbene informacije
23.00	Eurogol:
evropski nogometni pokali
23.30	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
17.00	Koncert za kvartet godal
18.30	Antologija koncertov
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 — Deželni programi
20.05 Keramična umetnost
20.40	Neapeljska scena
21.40	Otrok v ljudski tradiciji 22.10 Dnevnik 3 — Tednik
22.40	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45 in 10.05 TV v šoli
10.00	Poročila
15.45	šolska TV
17.15	Poročila
17.20	Oblaček pohajaček, risana serija
17.35	Kuhinja pri violinskem ključu
18.00	Mozaik kratkega filma: Slike iz galerije in Jakopičevi vrtovi
18.30	Obzornik
18.45	Pot do doma, dok. oddaja
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Studio 2
21.35	Dokumentaristi, dok. oddaja
22.35	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo tudi naslednje vesti:
TRŽIČ — Prva Prešernova proslava
GORICA — Pomazane in odstranjene dvojezične table RONKE — Srečanje žensk iz Nove Gorice in Ronk
TRST — Knjiga o italijanskih esesovcih
16.00	Otrok in igra
16.30	Risanke
17.00	Rezervirano za najmlajše
17.30	Ponovitev filma
19.00	Eurogol
19.30	Rokomet: Eisenfeld: Svetovno prvenstvo
20.45	Stičišče
21.00	Nepremagljivi samuraj, film
22.15	Dnevnik danes
22.25	Kdo pozna umetnost? Dnevnik danes
Zagreb
17.45	Prvi cvetovi
18.15	TV koledar
18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč
20.00	Politični magazin
21.20	Kvizoteka
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice:
9.30	Psihološki utrinki; 10.10 Koncert; 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi; Izbrani Tišji 1£.00, Od Milj do Devina: Beležka — Vmes lahka glasba: 13.20 Glasba po željah;
14.10	Mladi jttišd it1iki-čPOnom:n14i55 ' Naš jezik: 15.00 Jugoslovanski izvajalci: 15.30 Za ljubitelje jazza;
16.00	Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba: harfistka Patrizia Tassini v goriškem avditoriju: 18.00 četrtkova srečanja: 18 30 Sodobne slovenske novele; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	6.30. 7.25. 13.30. 14.30. 17.30 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored in objave; 13.40 Glasba, zanimivosti in reportaže; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Zanimivosti našega juke boxa; 16.18 Zvočna paleta; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Aktualna tema;
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 Gor in dol po ulicah) 9.00 Plošče; 9 15 Koder so bili turbani; 10.00 Z nami je,,. •:
10.10	Zmaj: 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti:
11.00	Kirn. svet mladih; 11.32 Več kot ena popevka; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14,33 Lestvica popularnih popevk; 15.20 Glasbeni odmor; 15.45 Plošče: 10.00 Književnost in življenje: 16.15 Dalmacija in njene popevke; 16.32 Crash; 16.55 Knjižna polica;
17.00	Jazzovski prostor; 17.32 Marl-boro; 18.10 Radijska diskoteka;
RADIO 1
6.00.	7.00. 8.00. 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.30 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio ahčlTio; 11.10 Pisan spored; 11.34 Renato Fucini. zgodba moškega s podeželja;,-12.03 Ulica Asiago Ten-da: 13.25 Kočija; 13.35 Masten 14.28 Tdea SpA: 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Kulturna rubrika; 17.20 Glasbeno razvedrilo: 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Glasbeni odmor; 19.30 Radio 1 — jazz 82;
20.00	Naši dragi otroci; 21.35 Glasbeni rritnor: 21.52 EgroDski obiek-tiv: 22.22 Antoi-adio flash; 22 27 Fonosfera; 22 50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00.
12.00.	14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za.. .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.00	Iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslu šalce; 14.40 Jezikovni pogovori;
15.00	Dogodi« in odmevi: 15.50 Ra dio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 18.00 Z ansamblom Borisa Franka: 18.15 Lokalne radijske postaje: 1835 Blaž Arnič; Pripo vedke za klarinet in klavir: 19 35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja.
ANTONIJA KOLARIČ:
BIL JI SV. IVAN IN NI GA VEČ
3.
Navadno so prišli varvat tudi fantje in «pupe» (dekleta). Razume se. da mladini ni bilo toliko do molitev in nabožnih pesmi, še posebno, ker so jim domači postregli z vinom v znak hvaležnosti za družbo. V začetku so se tudi oni pridružili molitvi in petju nabožnih pesmi, a ko so starejši trudni «zakinkali», so se preselili iz «kambre u čuhnjuo» in tam se je začela njihova noč. Poznali so, sedaj bi rekli, razne družabne igre. Med temi ni manjkala igra na «štirno» (vodnjak). Začeli so tako, da so igrali na «penjo» (zastavljeno). To je: vsak, ki je v igri izgubil, je moral zastaviti neko stvar. Da je dobil zastavljeno nazaj, se je moral fant dekletu ali dekle fantu oddolžiti s tolikimi «b’ški» (poljubi), kolikor globoko je bila skopana »Štirna«. S takimi in podobnimi igrami je noč še prehitro minila, še posebno, ker je prišlo do smeha in razigranosti. Mrtvi ni na to nič protestiral in užaloščenim domačinom je bilo lažje prenesti dolgo žalostno noč,	•
O mrtvem so tudi rekli, «de je šou u nebješkuo lučaji «de je šou u lehuo», kar je pomenilo, da je umri, kakor tudi. da je šel spat. Kdor jim ni bil preveč pri srcu, so mu tudi želeli «de be če g’gno» ali «de be če
krepo« in ko so se na koga res razjezili, so mu privoščili, *de be ga če zlude uzjeu!« Modro so ugotovili, -če je šlo čekej naruobe«, da ne smemo obupati, ker «je škuoda um’rt, ke se ne pride v’č nazaj!«
Po drugi svetovni vojni smo pri Sv. Ivanu ustanovili Prosvetno društvo *S. Škamperle«. V sklopu tega društva je bil pevski zbor, ki je v začetku štel več kot 100 pevcev. Če je v domači fari kdo umrl, naj je bil pevec ali poznan domačin, so šli pevci v hišo žalosti, da so zapeli zadnji pozdrav svojemu mrtvemu tovarišu. Niso bile več stare pesmi, ki so jih peli nekdaj, marveč novejše žalostinke. To so bile med nami tiste niti, ki so nas vezale v skupnost. Sedaj so novi časi in vse vezi so se pretrgale, da se človek čuti v množici samega kot palec na roki.
Kako daleč se nam zdi čas, ko so naši prepevali ljubezenske pesmi. V tej moderni dobi, v dobi seksa, so anahronistične. Sedanji čas ne pozna več romantike, ne še-gavosti, še pravega smeha, ki privre iz veselega srca, na pozna več. In vendar se meni ti verzi zdijo še vedno lepi:
-Ni lepšega cajta, ku je paletje, ooj paletje,
use roi’ce na polju cvetb.
Ti meni jest tebe se s srca dopadeš, ooj dopadeš
patruoštaj ti muafe sreje!-
Poznali so tudi šegave:
«Prelube, prelube muoj Francel pavrne, pavrne me krancel!
Kaku buon pavrno te krancel, ke zanj s'n te tolarček daul
Kej misleš, de s’n tuaja norica, ke m’ne ne čupeš n’č vinca.
Le z drugme dekljete pahajaš in z mano le u kamb'rcuo grješ/»
(tudi) -in mene za nuarca jmaaš/»
Drugo dekle vzdihuje prav po »mandrjarsko«:
-Oh kan tu pride,
kan tu grje
use tu lansko veselje!
Lane s'n sjala majaruon letos pej še koprive ne buonl Lane s'n štela tuolarčke, letos odvijan puoveljčke.
Lane s’me klico ljubica, letos me praveš mamical Lane s’me klico, pride pit, letos me kličeš, prid’ dojit.
Lane s'me obeto beli grad. letos me nemaš kan pelat!-
In zopet druga pesem:
-Ta fe’ je truden, naj gre spat jaz se bom tenila, svojga šocla čakala na oknu bom sedela.
Meni lučka naj gori in lun'ca naj mi sveti mene me srce boli ne morem več sedeti.-
Tukaj pesnik rabi besedo «ženiti se« tudi za dekle, kar ni nič čudnega, ker so se naši nonoti vsi »ženili« ne glede na spol, tako fant kot dekle, oba sta se ženila. Fant se huduje na dekle:
i i	.	,
-Lubca hudičava, kej sme guar klicala ueneh je beli dan, spat me je sram!
N’č nej buo tebe sran, sej te prav rada j’mam. s kautran pogrnjen buoš kuk’r muoj muož!-
(ali)
-glili, ku muoj muož!-
(cjve zadnji vrstici sta se tudi glasili);
«s kautran pogrinjala, spala ceu dani-
jo je inačica slovenske narodne Žena je poznala sa*io to kitico:
*Kje je moj par«.
-Ribe pa murje plavajuo,
vs‘ka j’ma vre suoi par,
ta je pa tista buažja stvar.
sam. Buh ve, kuot huode muoj par?-
V tej se dekle pobaha:
-Muoj pušelc je frišen, muoj lubček je gvišen, muoj prstan je zlat.


NOGOMET
VČERAJ V POKALU PRVAKOV
Tesen poraz Crvene zvezde
Izgubila v Bruslju proti močnemu moštvu Anderlechta - Krasen zadetek Boška Djurovskega - V pokalu UEFA Radnički izgubil z 0:2
Anderlecht - C. zvezda 2:1
(1:0)
STRELCI: v 27. Geurts, v 52. min. B. Djurovski, v 62. min. Lozano.
ANDERLECHT BRUSELJ: Muna-ron; Peruzovič, Broos (od 46. min. Cluytens), Lozano, De Groote, Ver-cauteren. De Greef, Hofkens, Geurts, Coeck, Brylle (od 62. min. Peturs-son).
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Simeunovič; Krmpotič, Stojanovič; Milovanovič, Borovnica, Jurišič, Šestič, B. Djurovski, D. Savič, Jankovič, M. Djurovski.
SODNIK: Prokop (NDR).
GLEDALCEV:	37.000. RUMENI
KARTONI: Milovanovič (16), Hof-
POKAL PRVAKOV
•	Anderlecht (Bel.) - C. ZVEZDA BEOGRAD (Jug.) 2:1
•	Aston Vitla (Angl.) - Dinamo Kijev (SZ) 0:0
•	Liverpool (Angl.) - CSKA Sofija (Bol.) 1:0
•	Universitatea Craiova (Rom.) -Bayern Munchen (ZRN) 0:2
POKAI
POKALNIH PRVAKOV
•	Tottenham (Angl.) - Eintracht Frankfurt (ZRN) 2:0
•	Legia Varšava (Pol.) - Dinamo Tbilisi (SZ) 0:1
•	Standard Liege (Bel.) - Porto (Port.) 2:0
•	Lokomotiv Leipzig (NDR) - Barcelona (Šp.) 0:3
POKAL UEFA
•	Dundee United (Škotska) - RADNIČKI NIŠ (Jug.) 2:0
•	Real Madrid (Šp.) - Kaiserslau-tern (ZRN) 3:1
•	Valencia (Šp.) - Goteborg (Šve.) 2:2
•	Hamburger (ZRN) - Neuchatel Xamax (Švi.) 3:2
Povratna srebanja v vseh treh pokalih bodo 17. marca.
kens (33). KrmpoHč (66), Šestič (78), Stojanovič (87). Pred pričetkom tekme so se igralci obeh moštev oddolžili spominu na žrtvi včerajšnjega podlega atentata v Bruslju z enominutnim molkom.
BRUSELJ — Beograjska Crvena zvezda je včeraj v prvi četrtfinalni tekmi pokala prvakov tesno izgubila v gosteh proti močni enajsterici Anderlechta, ki je v osmini finala izločil moštvo Juventusa. Izid je tembolj ugoden za Beograjčane glede na to, da so nastopili v okrnjeni postavi in celo brez svojega naj boljšega nogometaša in kapetana Vladimira Petroviča, ki je poškodovan.
Kot je bilo pričakovati, so domači nogometaši začeli zelo napadalno in v 19. minuti bi lahko dosegli že prvi zadetek, ko je vratar Simeunovič na gol črti izbil žogo v polje. Le minuto pozneje pa je imel šestič edinstveno priložnost, da povede Crveno zvezdo na 1:0. Beograjski reprezentant, ki je včeraj bil gotovo eden najslabših na igrišču, je sam pred vratarjem Munaronom nerodno streljal proti vratom. Do mačini so tako v 27. min. dosegli svoj prvi gol s srednjim napadalcem Geurtsom, ki je izkoristil podajo soigralca Hofkensa. Kljub teritorialni premoči pa Anderlechtu do konca polčasa ni uspelo več zatresti Si-meunovičeve mreže.
V 52. minuti hladna prha za domače navijače: sijajni Boško Dju-rcfvski, gotovo najboljši v vrstah Crvene zvezde, je s silovito akcijo Preigral nekaj nasprotnikovih branilcev, samega vratarja Munaro-na in poslal žogo v prazna vrata. Bil je to zares krasen zadetek. To Pa ni potrlo domačinov, ki so v 62. minuti dosegli zmagoviti zadetek z Ložanom in to neposredno s strelom iz kota. Izid pa se nato. kljub stalnim napadom Anderlechta, ni več spremenil.
Crvena zvezda ima tako lepo priložnost, da v povratnem srečanju nadoknadi minimalni zaostanek in da se uvrsti v polfinale. Upati je, da bodo dotlej Beograjčani nared, predvsem pa Vladimir Petrovič.
POKAL UEFA
Dundee United - Radnički 2:0
(2:0)
STRELCA: v 42. min. Narey, v 44. min. Dodds.
DUNDEE UNITED:	McAlpine;
Holt, Malpas; Gough, Fegarty, Narey; Bannon, Milne, Kirkwood, Sturrock, Dodds.
RADNIČKI NIŠ: Milenkovič: Halilovič, Obradovič, Bojovič, Vuji-novič, Drizič, Panajotovič, Djordje-vič, Radosavljevič, Nikolič, Bega-novič.
SODNIK: Redelfs (ZRN)
GLEDALCEV: 20.000
DUNDEE — Kot je bilo pričakovati, je škotsko moštvo premagalo niškega Radničkega v prvem četrtfinalnem srečanju pokala UEFA. Dva zadetka razlike bo težko nadoknaditi v povratni tekmi. Sicer pa so Nenkovičevi varovanci doslej poskrbeli za prave podvige in torej ni izključeno, da ne bi poskrbeli še za enega.
V včerajšnji tekmi so bili stalno
v premoči domači nogometaši, ki so tudi zasluženo zmagali.
Velež — Hajduk	3:0
Jugoslovanska nogometna zveza je sklenila, da registrira srečanje Velež - Hajduk s 3:0 v korist mostarskega moštva, ker so Spličani v tistem srečanju igrali s Petro-vom, ki ni bil pravilno registriran za Hajdukovo ekipo.
TV stolp za «mundial»
MADRID — Včeraj so v Špan ski prestolnici spustili v obratovanje novi televizijski stolp, preko katerega bodo prenašali v svet televizijske slike z letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva Stolp je visok 220 m in ima na vrhu 45 m visoko anteno. Zgradili so ga v 14 mesecih in v nasprotju s prvotnimi načrti na vrhu ne bo imel restavracije, ampak bo ves namenjen le televizijskim preno-
11111111 ih	11111111111111111 muliti im h in 111111111 iiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111 Milin iiiiiiii n 111111111111111111
SMUČANJE
EP NA ZELENICI
Girardelli zmagal Avstrijci odlični
Križaj slaloma ni ivozil, med Jugoslovani pa je delno zadovoljil le Kuralt ■ Dobre uvrstitve Italijanov
KOLESARSTVO
VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV
Dvajset društev iz Italije, Jugoslavije in ZRN na dirki za «6. trofejo ZSŠDI»
Start dirke, katero prireja KK Adria, bo v nedeljo ob 13. v Lonjerju
TRŽIČ — Na Zelenici .je bil včeraj slalom za evropski pokal, ki je potekal v zelo močni konkurenci, saj je bilo na startu mnogo odličnih smučarjev, ki posegajo po najvišjih mestih tudi v svetovnem pokalu.
Po prvi vožnji je vodil Avstrijec Orlainsky, vendar pa je v drugi imel šele tretji najboljši čas in je tako na koncu osvojil drugo mesto, za svojim rojakom Girardel-lijem, ki pa brani luksemburške barve.
Mnogo so si od tega tekmovanja obetali Jugoslovani, saj so tekmovali na domačem snegu, zlasti Kfjžaj, ki je ,y Trpču doppa. Toda «playi» so imeli "tako smolo, kot že dolgo ne, saj je prišel do nekaj skromnih . točk. le Kuralt, večina drugih pa je padla in odnehala, med temi tudi Križaj, ki je odstopil že v prvi vožnji.
LESTVICA JE BILA TAKA
1.	Girardelli (Luks )	1’28”74
2.	Orlainsky (Av.)	1,-29 ”40
3.	Gruber (Av.)	1’29”63
4.	Heidegger (Av.)	1’30”34
5.	Edalini (It.)	1'30"37
6.	Ortner (Av.)	1'30”93
7.	Giorgi (It.)	1'30”
8.	Popangelov (Bol.)	1’30”99
9.	Gstrein (Av.)	1*31 ”21
10.	Skajen (Nor.)	1’31”32
11.	Kuralt (Jug.)	r31"35
12.	Pechoux (Fr.)	1’31”56
17.	Zeman (ČSSR)	1’32”03
14'	Sonderegger (Švi.)	1’32”42
15. itd.	Foppa (It.)	1’32”43
Največ ii ekipni uspeh
so torej
dosegli Avstrijci, poleg njih pa so se najbolj izkazali še Italijani. Danes bo na sporedu veleslalom.
SLALOM ZA SVETOVNI POKAL
Izvrstna vožnja Italijanke Quario
WATERVILLE - Liechtensteinka Uršula Konzett je osvojila prvo mesto na mednarodnem ženskem tekmovanju v slalomu, veljavnem za svetovni pokal. Zelo dober uspeh si je z drugim mestom (potem ko je bila po prvi vožnji komaj dvanajsta) priborila Italijanka Quario.
Lestvica slaloma je bila taka:
L Konzett (Liech.)	1’29”55
2.	Quario (It.)	1'29”85
3.	McKinney (ZDA)	L29"86
4.	Zini (It.)	1’30"19
5.	M. Tlalka (Pol.)	1’30'’23
6.	Steiner (Av.)	1’30”24
7.	Solkner (Av.)	1’30”33
8.	M. Epple (ZRN)	1'30”66
9.	I. Epple (ZRN)	1’30”84
10.	Serrat (Fr.)	1'30”96
Med tistimi, ki so bile izločene, je bila tudi Švicarka Erika Hess.
Lestvica svetovnega pokala je zdaj taka:
1. Hess 277 ; 2. I. Epple 264 ; 3. Cooper 156; 4. Nelson 145; 5. Konzett 132; 10. Quario 97 itd.
Lestvica svetovnega pokala za slalom pa je taka:
1. Hess 120; 2. Konzett 100; 3. Quario 77; 4. Cooper 68; 5. Pelen 67 itd.
«S to dirko hočemo slovenski kolesarski delavci v Italiji potrditi vez sožitja med sosednimi narodi, zaradi česar je ta dirka sploh nastala,» je na včerajšnji predstavitvi amaterske kolesarske dirke za «6. trofejo ZSŠDI* poudaril Radivoj Pečar, tajnik lonjerske Adrie, ki tudi letos pod pokroviteljstvom Združenja organizira to pomembno mednarodno manifestacijo. Število prijavljenih društev iz naše dežele in Veneta ter iz Jugoslavije potrjuje, da bo tudi letošnja izvedba nadaljnji doprinos k sožitju in prijateljstvu obmejnih in ne samo obmejnih dežel.
Proga nedeljske dirke, ki sicer ni vključena v mednarodni koledar, bo precej drugačna kot druga leta. Potekala bo le po tržaški pokrajini in glede na to, da bo prva v deželi, bo tudi še kar naporna. 105 km dolga proga pa je taka: neuradni start v Lonjerju (ob 13. uri), od koder se bodo po Ul. Giulia, Ul. Battisti, Ul. Carducci, Trgu Dal-mazia, Ul. Ghega, Trgu Liberta in Miramarskem drevoredu, kolesarji podali do Barkovelj, kjer bo ob 13.30 uradni start. Kolesarji bodo tako nadaljevali: Sesljan, Mavhi-nje, Šempolaj, Gabrovec, Božje polje, Križ, Sesljan, Mavhinje, Gabrovec, Božje polje, Križ, Sesljan Mavhinje, Gabrovec, Božje polje, Prosek, državna cesta 202, Opčine, Razklani hrib, državna cesta 14, Bazovica, Opčine, Prosek, Opčine, kampolom Faccanoni in Lonjer, kamor je prihod predviden nekaj po 16. uri.
Prisotnost so doslej zagotovila naslednja društva:
ITALIJA: Co Bottecchia Super-mercato da Ugo (14 kolesarjev — zanjo nastopa tudi Rampazzo, lanski svetovni podprvak v zasledovalni vožnji), Riese Selle Royal (6), Carnica Assicurazioni TS (4), Mot-tense Elettronica Veneta (7), SC Padovani (4), Domus Italica (8 — v njenih vrstah je tudi bivši član Adrie Sandro Čok), Stefanutti Spi-nazze (9).
ZAH. NEMČIJA: VVestfalia (10).
JUGOSLAVIJA: Astra Ljubljana (8), Siporex Pulj (6), Sava Kranj (6), Rog Ljubljana (6), Partizan Beograd (3), čukarički Beograd (2), Lokomotiva Zagreb (2), Metalac Kraljevo (2), OBK Beograd (2). | Metalliacommerce Zagreb (2), Skopje (3), Horjul Ljubljana (3).
Skupno bo torej nastopilo 107 kolesarjev.
Na sinočnji predstavitvi (na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška), katere so se udeležili predstavniki tržaških kolesarskih klubov, Cottur v imenu kolesarske federacije, Tur-rito kot glavni organizator dirke Alpe Adria in drugi, je tajnik Adrie Pečar orisal tudi letošnji program lonjerskega društva. Poleg dirke za «6. trofejo ZSŠDL> bo Adria organizirala «16. pokal Lonjerja* (23. maja), ki velja kot ena izmed treh dirk za deželni pokal; «7. trofejo A-graria Močilnik* (18. julija), »Maraton prijateljstva* (iz Ljubljane do Trsta, konec avgusta), «10. pokal Adrie* (3. oktobra). Poleg tega Adria sodeluje pri izvedbi 16. mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe Adria (od 5. do 9. maja).
Ob koncu pa se je Pečar dotaknil tudi žalostnega dejstva, da bosta v Trstu še vedno obstajala dva kolesarska ciklcamaterska tabora, čeprav so na vsedržavni ravni dosegli soglasje o sodelovanju med Kolesarsko zvezo in promocionalnimi organizacijami. Zaradi čudnih intrig
na pokrajinski ravni, je še dejal Pečar, bo delovanje kljub vsemu prizadevanju še naprej razcepljeno.
SMUČANJE
Danes začnejo mladi nordijci
MURAU — Danes se bo začelo v Murauu, v Avstriji, svetovno mla dinsko smučarsko prvenstvo nordijskih disciplin. Trajalo bo do nedelje.
NOGOMET
Poraz Kuvajta
KUVAJT — V srečanju, ki ga je Kuvajt odigral v okviru svojih priprav na svetovno prvenstvo, ga je nogometna enajsterica praške Spar-te premagala z 1:0.
VIRY-CHATHILLON - Francija je premagala Luksemburg s 6:0 v o-kviru evropskega mladinskega nogometnega prvenstva.
OBVESTILA
I
ŠD Breg
ob priliki društvenega tekmovanja, ki ga prireja SK Mladina na Kobil, prireja skupni izlet z vlakom iz Sežane. Prevoz do Sežane z o-sebnimi vozili. Cena izleta: izpod 12 let 3000 lir, od 12 let dalje 4.000 lir. Vpisovanje in informacije pri Borisu Boneti (tel. 228609 od 19. do 21. ure) v Dolini in pri Rossani
v Borštu še danes. 4. t.m.
* # *
Športna šola Trst
obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 4. marca, ob 20.30 v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
* * *
Športna šola Trst
sporoča, da bo šahovski turnir za osnovnošolce v soboto, 6. t.m., ob 15. uri na stadionu «1. maj« v Trstu, istočasno pa bodo lahko nastopili na svojem šahovskem
FC PRIMORJE
organizira jutri, 5. t.m., ob 20.30 zadnji večer
SUPERBRIŠKOLE
Prva nagrada dva barvna televizorja. Sledijo bogate nagrade do 8. mesta. Na razpolago še 26 parov.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
Predstavniki lonjerske Adrie so včeraj na sedežu ZSŠDI v Trstu predstavili tradicionalno kolesarsko ,	.	dirko, za, trofejo ZSŠDI«, katere se. ha letos .udeležil« kar 107 kolesarjev
iiiiiiiiiiMimiiliifOiimnOiiiiitiiiiimiimiiimVmiiiMiiiiiimmiiiiiiiiifiiiimitiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiliiiimiilmi
turnirju tudi dijaki nižjih srednjih šol «Cankar», »Erjavec« ter »Ciril in Metod« in katinarske srednje šole.
Vsak udeleženec naj prinese s seboj šahovnico.
Vpis na licu mesta.
ŠŠT opozarja, da letos na posameznih šolah ne bo šahovskega tekmovanja, na naslednjih srečanjih skupnega turnirja pa bodo lahko nastopili le tisti igralci, ki se bodo udeležili prvega nastopa, to soboto.
3D Mladina —
smučarski odsek organizira v nedeljo, 7. t.m., društveno tekmovanje, ki se bo odvijalo na Kobli (Bohinjska Bistrica). Ob tej priliki bo organiziran prevoz z vlakom iz Sežane. Cena prevoza in vpisnina za otroke pod 12. letom 3.000 lir, odrasli 4.000 lir. Vpisovanje na Opčinah pri odborniku Tavčarju, telefon 212936, v Križu pri odbornici Silvi v trgovini Pri kostanju. Zaželena je prisotnost vseh članov društva.
# **
Športna šola Trst
obvešča starše otrok, starih od t do 3 let (vključno prvi letnik vrtca), da v mesecu marcu sprejema prijave za drugi del tečaja TELOVADBE ZA OTROKE IN STARŠE SKUPNO
Interesenti se lahko prijavijo ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj«, Vr-
delska cesta 7 (tel. 51-377).
• • •
ŠD Polet sporoča
da bo sestanek staršev, kate-ih otroci se udejstvujejo v kotalka -skem odseku ŠD Polet, v četrtek,
11.	t.m., ob 19.30 na kotalkališču.
V ORGANIZACIJI PD IDRIJA
Peti spominski pohod na Hlcviške pianine
IDRIJA — V počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena bo Planinsko društvo Idrija organiziralo v nedeljo, 7. marca, popoldne 5. spominski pohod žena na Hlevi-ške planine, ki ležijo 907 m nadmorske višine in so iz Idrije oddaljene dobro uro hoda Ob 15. uri ' bo v Hleviški koči pozdravni nagovor Silvija Šinkovca, predsednika Občinske konference SZDL Idrija, udeleženkam pohoda. Vsaka udeleženka pohoda bo prejela spominsko značko in za okrepčilo skodelico toplega čaja. Udeleženke pohoda pa čaka pred planinsko kočo na Hlevičah tudi lepo presenečenje z žrebanjem dobitkov, kj so jih podarile nekatere delavske organizacije iz Idrije. Na razpolago pa bo tudi spominski žig.
(Silvo Kovač)
ihiMt-HtMiiiiMUiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiliimnitiimtiiiiiiiiiiimtiiiiimitHiiiiiiiiiiiittiiiiiitiimitiiimitin
NOGOMET
--^	. u ..
V ZAOSTALI TEKMI 3. AL
Iz planinskega sveta
Gaja zmagala s teniškim izidem
Včeraj je premagala moštvo S. Anne - Slavec junak srečanja
Gaja — S. Anna 6:2 (3:2)
GAJA: Kante, Maks Grgič, Križ-mančič, Gabrielli, Stranščak, Wal-ter Kalc, Vrše, Zippo, Stani Kalc, Branko Grgič, Slavec.
S. ANNA: Sant, Lino (Damiano), Gessich, Stranich, Stefani, Paolich, Zigante, Mosetti, Bonazza, Morgan, Totto.
STRELCI ZA GAJO: v 2. in. Slavec, v 15. min. Branko Grgič, v v 35, 65 in 69. min. Slavec, v 88 min. Vrše.
Gaja je s teniškim izidom gladko opravila z enajsterico S. Anne ter si utrdila prvo mesto na prvenstveni lestvici.
Gajevci so začeli tekmo izredno motivirano, dobro so pokrivali v obrambi, sredina igrišča je lepo zalagala napad, kateri se je prav tako lepo odkrival in bil že v začetnih minutah zelo nevaren, saj je že v 2. min. Slavec z lepim strelom izven kazenskega prostora prvič zatresel mrežo gostov. Napa dj domačinov so se nadaljevali. V 15, min. je po lepi osebni akciji Vršeta Branko Grgič (potem ko je preigral vratarja gostov) povišal rezultat. Solidni gostje pa se nikakor niso sprijaznili z rezultatom. V samih 4 minutah so namreč z
■llUlltlllll|||illlUlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIinilllM|||||||||l||IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItlllllMIIIIMIIIIIIIIIIMHHIH*llllll(*lll(»l"H»lllllllllllllllllllllllll«IIIIIIIIIIIIIHIII
Jadranom gostje Slovenskega kluba
Gostje »Torkovega večera« v Slovenskem klubu so bili Jadranovt košarkarji. Na sliki: prof. Josip Tavčar
med tvojim posegom pred polno Gregorčičevo dvorano
dvema streloma na vrata gajevcev izenačili. Reakcija Gaje je bila res silovita. Lepi prodori in streli na vrata so si sledili kot na tekočem traku. Slavec pa je spet poskrbel za gol z lepim strelom od daleč.
Drugi polčas je bil praktično en sam samogovor «zelenorumenih». Igralci S. Anne so podobno kot v prvem polčasu skušali presenetiti domačine, kar pa jim nikakor ni uspelo. Junak srečanja Slavec, ki je bil to tekmo res razigran je ponovno v hitrih akcijah poskrbel za gole in to v 20. in 26. minuti. Končni rezultat pa je zapečatil Vrše, ki je prisebno izkoristil napako nasprotnega vratarja, tako da so varovanci trenerja Kralja dosegli letošnjo najvišjo zmago.
(M. D.)
DANES NA OPČINAH
Op. Supercaffe-Zarja
V zaostalem srečanju 2. amaterske lige se bosta danes popoldne (ob 15. uri na Opčinah) pomerili enajsterici Op. Supercaffe in bazo viške Zarje. Glede na to, da so se Bazovci v povratnem delu prven stva lepo izkazali, saj so dosegli tri zmage, od katerih dve v gosteh, je pričakovati pozitiven nastop tudi v današnjem jrečanju.
Ascagni kaznovan
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v tem tednu kaznovala igralca Trie-stine Ascagnija z enodnevno prepovedjo nastopanja.
KOŠARKA
POKAL PRVAKOV
Lahka zmaga Squibba
Squibb — Nashua 102:84 (44:39)
CANTU’ — V včerajšnjem srečanju finalnega .dela košarkarskega pokala prvakov je Squibb v Cantuju brez težav premagal nizozemskega prvaka.
V vrstah Squibba sta bila najboljša strelca Američana Flovvers (22 točk) in Kupec (26). Pri go-
Ob rojstvu hčerke NICOL
čestita nogometašu Ediju Be-zinu in ženi
FC Primorje
stih pa je največ pokazal Američan Richardson (32).
Partizan pa bo danes igral doma proti grškemu moštvu Panathi-naikosa.
Belostenij kaznovan
MOSKVA — Mednarodna košarkarska zveza je za dve leti prepovedala nastopati na klubskih tek mah sovjetskemu košarkarju Alek sandru Belosteniju, ker .je pred kratkim napadel sodnika po koncil tekme Cibona - Stroitel. Sovjetska košarkarska zveza pa je srborite-mu igralcu takoj po tekmi odvzela naziv «mo.jster športa*, ki je v Sov.jet.ski zvezi zelo cenjen.
Iskra Olimpija danes v Sežani
V Sežani se bosta danes ob 18.30 pomerila domači Kraški zidar in ljubi ;anski prvoligaš Iskra Olimpija. Sežance bo ojačil reprezentant Radovanovič (Bosna), ki je trenutno pri vojakih v Ljubljani, Iskra OlimpHa oa bo nastopila v popolni postavi.
i'i'.........,
Občni zbor SPDT
Jutri, v petek, 5. marca, bo u Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) v prvem sklicanju ob 20. ter v drugem sklicanju ob 20.30, 28. redni občni zbor SPDT. Na sporedu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo., nato poročila načelnikov raz nih odsekov (smučarski, mladinski, jamarski in novoustanovljeni alpinistični), razrešnica staremu ter volitev novega odbora, pozdravi gostov in splošna razprava.
* * »
Čez približno dva tedna se bo pri SPDT začela alpinistična šola novoustanovljenega alpinističnega odseka. Na sporedu bodo teorična pre davanja ter praktične vaje v Glinščici in drugje. Vse podrobnosti bomo še javili.
* # •
Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. V četrtek, 11. marca, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20. uri predaval

n
m
li
SPDT
se zahvaljuje vsem tvrdkam in posameznikom, ki so na katerikoli način, predvsem pa z darovanjem pokalov in kolajn, prispevali k uspehu 16. zimskih športnih iger.
Stane Belak o uspešni jugoslovanski himalajski odpravi na Daula-grri. Vabljeni so vsi!
Drobna obvestila SPDT
SPDT bo v okviru Športne šole priredilo spomladi, po zaključku smučarske sezone, več izletov za osnovnošolsko mladino, pa tudi za otroke otroških vrtcev. Tako bo v nedeljo, 14. marca, izlet na Volnik, 18. aprila predvidoma izlet na Vrh Sv. Mihaela pri Doberdobu ter v nedeljo, 16. maja, zaključni, tokrat kot vsako leto daljši, izlet predvidoma na Ojstrnik nad Kanalsko dolino.
« * »
Kdor bi hotel plačati letno članarino SPDT, naj pusti izkaznico v Tržaški knjigarni, ožigosano pa jo bo dobil spet na istem mestu, nekaj dni kasneje. Člani pa lahko
storijo isto tud»	občnem zboru
• » *
SPDG priredi tradicionalni pom ladanski izlei na velikonočni ponedeljek v Sežano. Na programu bo bogat srečolov, večerja in prosta zabava v hotelu Triglav, ogled bo taničnega vrta in druge zanimivosti. Vpisovanje je že zaključeno.
Razpisan je tudi tridnevni izlet z avtobusom (4., 5. in 6. junija) na Štajersko in v Pomurje. Izlet bo zelo zanimiv z raznimi ogledi. Prvi dan: Gorica, Lmbliana, Celje, Rogaška Slatina, Maribor. Drugi dan:
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIimillllllllillllllimtulUMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIllIllIlllIlllilMiiiiiMiMIMIIMIIIIlIllllil
V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA ODSEKA KULTURNEGA DRUŠTVA DANICA
Na Vrhu pričetek športnega meseca
Na ponedeljkovi slovesnosti so po kulturnem sporedu priredili nočni tek
S kulturno prireditvijo, ki je bila v ponedeljek zvečer pred spomenikom NOB na Vrhu, se je pričel športni mesec, ki ga prireja športni odsek kulturnega društva Danica z Vrha.
Prireditev, ki jo Vrhovci tokrat prvič organizirajo, bo zajela vrsto športnih tekem, na katerih bodo sodelovali izključno domačini, športni mesec na Vrhu je namreč spodbuda za domačine iz kraške vasi, da bi v bodočem polagali večjo pozornost športu, oziroma telesni kulturi.
Pri uresničitvi te zamisli ne gre pozabiti na vrsto težav, ki jih Vrhovci srečujejo pri prirejanju športnih manifestacij. Kot je na sami otvoritveni slovesnosti povedal predsednik kulturnega društva Danica Žarko Grilj, na Vrhu nimajo primernih prostorov, kjer bi se razvila športna dejavnost. To vrzel, je nadaljeval, bodo skušali vsaj delno odpraviti letos poleti, ko bodo zabetonirali del zemljišča in s tem
dali vaški mladini možnost, da bo začela z igranjem odbojke in košarke.
Ponedeljkova slovesnost, na katero je prišlo veliko domačinov, so pričeli z nastopom vrhovskega dekliškega zbora, ki ga vodi Magda Ferfolja - Devetak. Po Griljevem nagovoru je ves spored športnih manifestacij orisal odgovoren za športni odsek pri KD Danica Avguštin Devetak. Prireditev pa so sklenili z nočnim tekom.
Podroben spored tekmovanj bomo objavili v naslednjih dneh.
-pr-
TENIS
Jutri Italija z Veliko Britanijo
RIM — Jutri se bo v Rimu začelo v okviru 1. kola mednarodnega teniškega tekmovanja za Da-
visov pokal, srečanje med Italijo in Vel. Britanijo. Italijanski igralci so včeraj izdatno trenirali v okviru priprav na la dvoboj, v katerem se bo Italija skušala Britancem oddolžiti za svoj zadnji poraz proti njim.
Danes bodo opravili žrebanje na sprotnikov.
V	italijanskem taboru gledajo z optimizmom na ta dvoboj, saj se je zdravstveno stanje Barazzuttija bi stveno popravilo, pa tudi Panatta se vidno vrača v staro formo.
Poleg tega bo ob koncu tega tedna še šest drugih srečanj nrve skupine za Davisov pokal in sicer naslednja: Švedska - SZ, Mehika Avstralija, Čile - Romunija, Nova Zelandija - Španija, ČSSR - ZRN in Argentina - Francija.
V	ameriški skupini bo igral Paragvaj z Ekvadorjem in Kanada s Kolumbijo, v azijski pa Juž. Koreja z Indonezijo ter Japonska s Tajla Tajska.
Maribor, hastomerci, Gornja Radgona, Murska Sobota. Tretji dan: Murska Sobota, Radenci, Ljutomer, Jeruzalem, Ptuj, Ljubljana, Gorica. Vpisovanje na sedežu, Ul. Malta št. 2.
* # *
Predstavnika SPDG sta se udeležila 33. občnega zbom Planinskega društva Nova Gorica, ki je bil v petek, 26. februarja. Zanimivo je bilo poročilo odbora za gradnjo planinske koče pri Krnskih jezerih; gradnja že gre proti koncu.
V četrtek, 25. 2.. je SPDG priredilo prvo predavan ie sezone. Predavat je predsednik PD iz Nove Gorica Cveto Hvala. V besedi in sliki je prikazal ves potek gradnje planin ske postojanke pri Krnskih jezerih in vzpone na bližnie dvatisočake.
(ISA
KOLESARSTVO
CAGLIARI - SASSARI
De Wolf spet priboril zmago tujim barvam
SASSARI — Belgijec Alfons De Wolf je že petnajsti tujec, ki si je priboril zmago na dosedanjih 31 mednarodnih kolesarskih dirkah na progi Cagliari - Sassari. Zmago si je priboril z dolgim zaključnim sprintom v zadnjem naletu skupine devetih ubežnikov, ki so ušli glavnini 70 km pred ciljem.
Glavni junak dirke je bil Panizza, ki je bil pobudnik odločilnega pobega, vendar ga je pred ciljem skupina zasledovalcev ujela.
Lestvica' je bila taka:
1.	De Wolf (Bel.), ki je prevozil 216 km dolgo pot v 5.42’03” in s poprečno hiurostjo 37,889 km na uro
V njegovem času so prispeli na cilj še:
2.	Bincoletto (It.)
3.	Mantovani (It.)
4.	Milani (It.)
5.	Centim (It.)
6.	Ghibaudo (It.)
7.	Fraccaro (It.)
8.	Panizca (It.)
9.	Kuiper (Niz.)
10.	Van Houvelingen (Niz.), ki je imel 56” zaostanka itd.
Rally po Portugalski
ESTORIL —■ Finec Mikkola vodi na audiju 4 po prvi etapi mednarodnega avtomobilskega rallyja po Portugalski,
PLAVANJE
Kriterij v Rapallu
RIM — Od petka do nedelje bo v Rapallu mladinski plavalni kriterij, na katerem bo nastopilo 108 društev iz vse Italije.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX «60270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 tir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. za organizacije in podietta mesečno 120.00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubfjan«
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 tir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 6
4. marca 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
lzd>i*i
'm tisk« I
IZTT
llrst
čl »n itslijan&k* 2v«2» Časopisnih založnikov/ FJEG
V INTERVJUJU UREDNIKOM BEOGRAJSKE TELEVIZIJE
Predsednik predsedstva Kraigher o žgočih temah v SFRJ in v svetu
v Boj in dokončno odpravo ostankov državnega načina gospodarjenja ■ Mednarodna napetost zaradi rivalstva velesil
BEOGRAD-— V torek je jugoslovanska televizija predvajala pogovor urednikov TV Beograd, s predsednikom predsedstva SFRJ Sergejem Kraigherjem V daljšem pogovoru se .je dotaknil' najbolj žgočih tem jugoslovanske stvarnosti, problemov v zvez: z uresničeva njem stabilizacijske politike, pa tu di o mednarodni situaciji, ter položaju Jugoslavije in njenih odnosih s tujino. Povzemamo de) pogo vora. v katerem je Sergej Kraigher odgovarjal na vprašanja v zvezi z gibanji v jugoslovanski družbi.
■»Če kdo zahteva, nai drug: rešu jejo vprašanja, ki jih lahko in mora reševati sam: če sredstva jemljejo tistemu, ki jih ustvarja, tudi devizna, in jih potem po drugi lo giki in potrebah delijo tistim, za katere ocenjujejo, da so nujne, nas to lahko vrne samo nazaj.
Veliko stvari v sedanjem trenut ku skrbi naše delovne ljudi. Ponekod si celo zastavljajo vprašanja, kam gremo? Posebej problemi s preskrbo povzročajo zmedo. Ljudje ne vidijo, da pristojni dejavniki v nekaterih okoljih odgovorno rešujejo te probleme. Tu so tudi pojavi nacionalizma, ki jih podpihujejo sovražni dogodki na Kosovu, tu so tudi nekatera druga vprašanja družbenopolitičnega življenja, ki polnijc strani naših časopisov.
Glede temeljnih gibanj v naši družbi lahko rečemo, da Jugosla vi ja stopa po lastni socialistični sa moupravni poti in da tudi oo smrti tovarišev Tita in Kardelja krepi svoje pozicije v svetu*.
Lahko bi rekli, da za temi zuna n jimi izrazi dogajanj v našem druž benem življenju in tistimi stvarni mi predvsem poteka velik boj, da bi v naši socialistični samoupravni ureditvi in življenju do kraja odpravili ostanke državnega načina gospodarjenja in njih odločujočega vpliva na družbene razmere.*
Na vprašanje v zvezi s «stabili zacijsko komisijo* je Kraigher med drugim dejal: "Konusi jo za stabilizacijo pri družbenih svetih smo ustanovili z osnovno nalogo, da pri pravi dolgoročni koncept gospodar ske stabilizacije v Jugoslaviji v ce loti, ne samo z ekonomskega vidi ka. ampak tudi z družbenega in socialnega, z vidika ekonomskih stikov s tujino in razvoja sistema. Ugotovili smo, da v pripravah srednjeročnega načrta ni bilo narejenega dovolj. Naloga srednjeročnega družbenega načrta pa je bila načrt stabilizacije. To nalogo smo zdaj prevzeli kot delovno telo zve zn ih družbenih svetov.
Ne vem. kdo je to komisijo v za četku imenoval prisilna uprava, ne vem. kdo .je bil tako duhovit. Encv stavno rečeno je veliko možnosti, ki so včasih zgolj šala. včasih pa imajo tudi svojo politično vsebino in to takšno — ne pravim, da to velja za novinar.je — ki ni ustrezala nekaterim, da bi poiskali us pesne izhode in rešitve iz tega položaja. Pri tem mislim na stabili zaci.io urejanje odnosov s tujino iii da bi na tej podlagi mobilizirali celotno družbo in sprejeli prave re šil. ve.
v okviru komisije dela posebna delovna skupina, ki se ukvarja vsemi bistvenimi problemi. O teh podrobnostih zdaj ne bi govoril. V več podskupinah deluje okoli 3C0 znanstvenikov in strokovnjakov z vseh področij: ekonomistov, socip lu«. pravnikov, politologov itd.*.
Zadnji de) oddaje so namenili zu nanjepolitičnim vprašanjem:
.'Ugotavljamo, da so se svetovne razmere poslabšale, in sicer zato, ker velesili v svoji medsebojnih odnosi It s svojimi akcijami skušata v :e podrediti svojim splošnim interesom. To pa pomeni bo.i za vpliv v posameznih svetovnih področjih, kar vselej zadeva neuvrščene države. države v razvoju. Tako obo roževaina tekma ni več toliko tek ma za vojaško ravnovesje med nji rtia. ker je to ravnovesje tako močno. da bi lahko z njim desetkrat
uničevanju. To jima čedalie bolj postaja sredstvo, da s kompleksom oboroževanja navezujeta naše neuvrščene države in države v raz voju. To je torej sredstvo za krc pitev in razširitev vplivnih področij.
Zato sodimo, da so priprave na sedmo konferenco neuvrščenih držav ena od velikih priložnosti, da bi se neuvrščene države že med temi pripravami angažirale in da bi nato tudi konferenca uveljavila to svojo vlogo, da bi prispevala k popuščanju mednarodne napetosti in k demokratizaciji odnosov ined državami
Priča .-mo tudi dejstvu, da eeda l.je bolj dozoreva spoznanje, da morajo tud:	neuvrščeni medsebojne
spore reševati miroljubno, z med sebojnim sporazumevanjem ir. ne z orožjem. Zato je tudi akcija za odpravo sedanjih kriznih žarišč, še zlasti tam. kjer se spopadajo ne uvrščene države, ena od najpomembnejših prvin v okviru priprav na sedmo konferenco.
Tudi priprave na posebno zasedanje OZN o razorožitvi, ki je pred
videna za letošnje leto. so ena pomembnih nalog, ki se zastavlja neuvrščenim državam in državam v razvoju.
Med pripravami na sedmo kon ferenco in na sami konferenci naj bi te države povzdignile svoj glac proti mednarodnim razmeram, ki čedalje bolj ogrožajo mir, po možnosti tako učinkovito, kot so ga povzdignile leta 1981 na prvi kon ferenci neuvrščenih držav, ko so bile svetovne politične razmere približno takšne, kakršne so danes, in ko so se z njihovim posredovanjem vendarle začela Dogajanja in se je sprostila napetost med velesilama.:
(dd)
NEW YORK — Ameriški senat je z nezaslišano odločitvijo hudo omejil uporabo .javnih prevoznih sredstev za skupni prevoz belo in temnopoltih šolarčkov. ki živijo v rasno enotnili mestnih četrtih. Ukrep velja za dnevno več kot 5 milj ali 15 minut dolge vožnje, potrditi pa ga bo moral še predstavniški dom ZDA.
PO DOLGEM POGOVORU Z MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM SPAD0LINIJEM
Romunski zunanji minister Andrei končal nekajdnevni obisk v Rimu
Okrepiti gospodarsko sodelovanje med Romunijo in Italijo • Podobno ocenjevanje sedanjih razmer v svetu - Pregled pobud za ublažitev napetosti
RIM — Po dolgem pogovoru z ministrskim predsednikom Spadoli-nijem in po srečanju z ministrom za zunanjo trgovino Caprio je romunski zunanji minister Andrei včeraj končal svoj nekajdnevni obisk v Italiji. Voditelj romunske diplomacije se je v prejšnjih dneh sestal s političnimi voditelji, sprejel pa ga je tudi predsednik Pertini.
Andrei se je z italijanskimi državniki pogovarjal o odnosih med Romunijo in Italijo in še posebej o gospodarskih stikih, ki naj bi jih državi v naslednjih letih še okrepili. Italijanska podjetja naj bi v okvirih industrijske kooperacije povečala svojo prisotnost v Romuniji, Italija pa naj bi omogočila večji u-voz romunskih proizvodov.
Romunski zunanji minister je z italijanskimi sogovorniki izmenjal tudi poglede na sedanje razmere v svetu in na prispevek obeh držav za popuščanje napetosti med narodi ter izboljšanje odnosov med blokoma.
Na sliki (telefoto AP): Romunski zunanji minister Andrei med sprejemom pri Spadoliniju.
IlillllMIIIIIIIIIIlill llllll WllllllllllllllllllllllllllllllllllHlliMllllllllllllillllllllllllllll<Hlllllllllllllll| III/lllllllllllilllllMIIIHUllllllllliillllll II IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIitltlHiUlllHIlillllltUltittllililltlltHIHIIlilMilillHIliiMUitinilUlilMItllllllllltlH.IMIinillMIIIIMIIIIIIIIMMItnilllllltlttl
PO PRVIH PODATKIH O POPISU PREBIVALSTVA
V ITALIJI 56,5 MILIJONaTjUDI PADEC ROJSTEV IN INURBACIJE
Ustavilo se je preseljevanje z Juga k severnim industrijskim mestom - Oktobra letos popis kmetijstva
RIM — Lanskega oktobra, ko so izvedlji popis prebivalstva, je bilo v Italiji 56.243.935 ljudi, med njimi večina (51,3 odstotka) žensk in 48,7 odstotka moških. To so prvi, še ne dokončni, podatki, ki jih je včeraj objavil državni statistični zavod na posebni tiskovni konferenci. Kljub temu. da je treba
4 sobe. tako da je razmerje med številom sob in stanovalci padlo od 1 na 0.8 prebivalca na sobo. V tem okviru pa se je število nezasedenih stanovanj (v bistvu gre za počitniške hišice) več kot podvojilo, od 2.132.545 v letu 1971 do 4,3.43.659 lani, medtem ko so
zasedena stanovanja narasla za zbrane podatke še preveriti s "križ-' manj kot 15 odstotkov. Prav tako no kontrolo* z arhivi anagrafskih ! je zanimiv podatek, ki se je prvič in drugih uradov, je vsekakor zad- j pojavil v zgodovini popisov v Ita nji popis potrdil nekatere temeljne ; liji, da število «prisotnega* prebi usmeritve:	odločen padec demo- val$tva presega "stalno bivajočih*.
grafskega prerastka. močno orne- kar dokazuje' -------------"—
,'ritev prešeljevalnih tokov k več-11 jim urbanim središčem in pa zmanjšanje števila družinskih članov.
V primerjavi s štetjem iz leta 1971 se je število Italijanov povi-
šalo za 2 milijona 107 tisoč, oziroma za samo 3,8 promila letno, medtem ko je znašal v prejšnjem desetletju letni prirastek kar 6.7 promila. To znatno zmanjšanje je pripisati predvsem padcu števila rojstev med letoma 1971 in 1981 na 11 rojenih na 1.000 (v prejšnjem desetletju 17).
Upadanje pojava preseljevanja z Juga proti severnim industrijskim velemestom, ki se je množično kazal v šestdesetih letih, dokazuje zelo skromen prirastek prebivalstva v severni Italiji (samo 2,6 od | stotka v desetih letih), v primerja- j vi z mnogo večjim vzponom v I srednji (4.4 odstotka) in južni Italiji (5,3 odstotka). To potrjujejo tudi podatki glede števila prebivalstva v glavnih mestih pokrajin, ki se je celo zmanjšalo od 34,1 na 32,8 odstotka.
V sedemdesetih letih se je tudi občutno zmanjšalo število družinskih članov, saj je poprečna ita lijanska družina sestavljena iz samo 3 oseb, torej poleg staršev še iz enega otroka, medtem ko je pred desetimi leti znašalo poprečje 3,3 osebe na družino. Podatki ka žejo tudi na težnjo po "drobljenju* družinskih jeder, saj se je število družin povečalo bolj (za 2.555.392) kot število družinskih članov (dva milijona 279.222).
Zanimivi so izsledki popisa tudi glede števila stanovanj, ki so jih oktobra zabeležili 21 milijonov 853 tisoč, oziroma kar četrtino več kot leta 1971. Stanovanja so tudi v povprečju večja, saj štejejo po
naraščanje števila
tujcev v Italiji.
Glede gospodarskih dejavnosti (razen kmetijstva, za katero bodo izvedli poseben popis letos oktobra) so oktobra lani zabeležili 2 milijona in 751 tisoč 615 podjetij s 3 milijoni 404 tisoč obrati in 15 milijoni 5 tisoč 476 uslužbenci. V industriji se je v zadnjem desetletju povečalo za tretjino število
obratov in za 11 odstotkov število zaposlenih, v trgovini pa je bilo število obratov večje za skoraj 12 odstotkov, zaposlenih pa 18,6 odstotka več.
je bilo
Nora ameriška pošiljka letal Saudovi Arabiji
VVASIIINGTON — Pentagon je včeraj sporočil ameriškemu senatu, da namerava prodali Saudovi Arabiji deset izvidniških in pet bojnih letal v skupni vrednosti 350 milijonov dolarjev. Pentagon zatrjuje, da prodaja letal ne bo spremenila ravnotežja vojaških sil v deželi. Pošiljka letal sodi v globalni dogovor prodaje orožja ZDA Saudovi Arabiji za zaščito naftnih polj v Zalivu.
MOV PR1PSTAVNIK JUGOSLAVIJE MA DUNAJU
VELEPOSLANIK PEŠIČ NA OBISKU V CELOVCU
Sestal se je z najvišjimi koroškimi politiki in delegacijama ZSO in NSKS
CELOVEC — V ponedeljek in torek se je na svojem prvem uradnem obisku na Koroškem mudil nevi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Milorad Pešič. Tu ga je med drugim sprejel koroški deželni glavar \Vagner, predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner in e<5ov.ški podžupan Dermuth. Med svojim bivanjem na Koroškem se je jugoslovanski veleposlanik v spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Marka Kržišnika in konzula Alfonza Naberz-nika v ponedeljek v Železni Kapli sestal tudi s predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev. Predstavniki koroških Slovencev so gost* seznanili s trenutnim položajem slovenske manjšine in mu tolmačili svoje stališče, da se položaj manjšine ni nič spremenil tudi pred razgovorom z avstrijskim kancler}::in Kreiskyem in obiskom avstrijskega

predsednika Kirchschlagerja v Jugoslaviji. Poudarili pa so tudi, da so kljub nesprejemljivosti avstrijske manjšinske zakonodaje za manjšino, ki hoče živeti, pripravljeni za enakopraven dialog z avstrijsko vlado.
Milorad Pešič je zagotovil koroškim Slovencem tudi za naprej podporo Jugoslavije in dejal, da je pri vseh dosedanjih razgovorili, ki jih je imel z avstrijskimi politiki na Dunaju in v Celovcu, manjšinsko vprašanje bilo eno od ključnih vprašanj. Zagotovil je, da Jugoslavija ne bo odstopala od svojih zakonitih interesov na podlagi mednarodnih pogodb glede reševanja manj šinskih pravic, in ugotovil, da pravic slovenske in hrvatske manjšine ni mogoče žrtvovati dobrososedskim odnosom.
Jugoslovanski veleposlanik je s svojim spremstvom obiskal tudi dvojezični otroški vrtec in kulturni , c!om v Sentprimožu, tovarno celu-! ioze
Stavka rimskih taksistov
Med včerajšnjo sindikalno manifestacijo so rimski taksisti z avtomobili blokirali Trg Republike v Rimu (AP)
uničili svet. to je ravnovesje
..........................................................................................umi
Spor zaradi saharske republike ruši zaupanje v OAE
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI - Spor okrog sprejema Saharske arabske de viokratične republike kot 57. polnopravne članice v Or (/animacijo (jffiške enotnosti (OAE) čedalje bolj ogroža e-nolnoat na črni celini. Gvineja je včeraj uradno objavila, da prekinja sleherno sodelovanje v OAE, dokler ne bo razčiščeno zahodnosaharsko vprašanje. Predsednik ministrskega sveta OAE Mongive pa je v Nairobiju izjavil, da ostaja Odločitev o sprejemu saharske republike še naprej v veljavi.	'
Bocvanski zunanji minister Archie Mongive, ki je po stal predsednik sveta'afriških zunanjih ministrov na prav kar končani konferenci v Adis Abebi, je dopotoval v k e vijsko prestolnico, da bi obvestil kenijskega voditelja Moija kot sedanjega predsednika OAE o spornih odloči Ivah ministrske konference v Adis Abebi.
Toda za Mongiveja odločitev ni sporna, ampak docela veljavna, češ da je saharsko republiko priznala potrebna večina 26 od 39 članic OAE, s čimer je avtomatično po stala 51. polnopravna članica vseafriške organizacije. Do bra tretjina afriških držav, skupno 19, je bojkotirala konferenco v Adis Abebi iz protesta proti sprejemu saharske republike, ki da ni 'suverena ne neodvisna država*, kot terja ustanovna listina OAE. Mongive je te države kritiziral. hkrati pa menil, da sprejem saharske republike ne
bo zavrl priprav na referendum v Zahodni Sahari. Po njegovem je ta referendum potreben tudi zato, da bi pre pričal tiste, ki imajo dvome zastran saharske republike, da je to v resnici že država.»
Predsednik OAE. kenijski voditelj Moi, pa je predvče rajšnjim v poslanici zagotovil maroškemu kralju Hasanu //,, da bo nadaljeval z napori za rešitev zahodnosahar skega spora v slcladu z odločitvijo 16. afriškega vrha v Nairobiju, ki predvideva premirje med sprtimi stranmi in izvedbo referenduma pod mednarodnim nadzorstvom, na katerem bi se zahodni Saliarci šele odločali o tem, ali so za neodvisno državo ali pa za priključitev k Maroku.
Vtem pa je gvinejski zunanji minister Abdulaije Toure prebral po conakrgjskem radiu uradno izjavo, ki pravi, da je Gvineja sklenila suspendirati vsakršno dejavnost v OAE dokler zahodnosaharsko vprašanje ne bo dokončno razči ščeno. Gvinejski predsednik Sekou Toure. ki je bil med ustanovitelji OAE pred 19 leti in bo prihodnje leto gostitelj jubilejnega 20. afriškega vrha. je eden izmed naj aktivnejših članov posebnega sedemčlanskega odbora za izvedbo referenduma v Zahodni Sahari, zato je še po sebej štel sprejem saharske republike za nezaupnico temu odboru.
Predsednik Sekou Toure je po sprejemu saharske re publike javno izjavil, da je s lem spodkopano zaupanje v
vseafriško organizacijo. Vprašal je fronte Polisario, zakaj njena republika, ki se sicer razglaša za arabsko, ni najprej zaprosila za sprejem v Arabsko ligo ali v katero drugo arabsko institucijo. Tudi kenijski voditelj Moi je na nedavnem arabskem vrhu v Fezu, ki se ga je udeležil kol prvi predsednik OAE nasploh, pozval Arabsko ligo. naj se posveti zahodnosaharskemu vprašanju, ki da je docela arabski spor. vendar pa ni bil uslišan: Arabska liga očitno noče, da bi jo poleg problema egiptovskega dialoga z Izraelom razdvajal Se kakšen drug spor.
Vrhu tega je predsednik Sekou Toure vprašal fronto Polisario, zakaj je sprejela idejo o referendumu, ko pa se že šteje za suvereno državo: «To bi bilo, kot bi krstili otroka, preden je sploh spočet,» je rekel Toure. Temu se zdaj pridružuje tudi provladni tisk v Keniji, ki opozorja, da se mora OAE vrniti k procesu reševanja spora v skla (hi z odločitvijo 18. afriškega vrha.
Gvinejska vlada je pohvalila tistih 19 držav, ki so v Adis Abebi protestirale proti sprejemu saharske republike, češ da so s tem pogumno branile <čast in dostojanstvo Afričanov». Pozvala je druge države, naj sledijo zgledu Gvineje in suspendirajo svoje sodelovanje v OAE, to pa bi lahko resno ogrozilo naslednji, 19. afriški vrh. ki je predviden v začetku avgusta v libijski prestolnici Tripoliju.
TIT DOBERŠEK
p a se
mudil tudi na slovenski gimnaziji, ogledal si je gradbišče novega dijaškega doma in se pogovarjal z zastopniki zveze slovenskih zadrug.
(Sindok)
Jeseni v Bariju 6. konferenca mest ob Jadranu
RIM — V Bariju bo od 28. do 30. oktobra šesta konferenca mest ob Jadranu, ki so jo ustanovili leta 1974 na pobudo ANCI (Vsedržavno združenje občin Italije) in ZKOJ (Zvezna konferenca občin Jugoslavije). Konferenco skličejo vsaki dve leti izmenično v enem od mest vzhodnega ali zahodnega Jadrana.
Tema prihodnje konference v Bariju bo posvečena vlogi krajevnih skupnosti pri smotrnem razvoju zaostalih območij, s posebnim poudarkom na južni Jadran.
V Pulju se je že sestal italijansko-jugoslovanski paritetni odbor, ki je pričel s pripravljalnim delom. Sestanka se z italijanske strani u-deležujejo predsednik ANCI sen. Ric-cardo Triglia, generalni tajnik Gio-vanni Santo in odbornik občine Pe šaro Vannini. Jugoslovansko delegacijo vodi generalni tajnik ZKOJ Božidar Popovič, v njej pa so tudi predsedniki občinskih skupščin iz Kopra. Pulja, z Reke in iz Kotora.
ANCI je ob tej priliki izdala komunike, v katerem poudarja, da so vsa dosedanja srečanja potekala v prepričanju, da lahko samo mir in mednarodno sodelovanje zagotovita vzhodnega ali zahodnega brega Jadrana.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OSMICO je odprl Felice Krašovec v Ricmanjih št. 53. Toči belo in črno domačo kapljico.
PRODAM fiat 131 racing, 70 tisoč prevoženih km. v dobrem stanju. Telefon (040) 227-284.
OSMICO je odprl Karlo Sancin — Dolina 360. Toči belo in črno vino.
IŠČEM dvosobno stanovanje. Telefonirati na štev. 74-56-13.
PRODAM avto Fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 kilometrov v odličnem stanju. Telefon (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
PRODAM LN citroen letnik 1979 (januar) prevoženih 27.000 km. Telefonirati ob urniku trgovin na št. 040/566191.
MODRO puhasto vetrovko z dokumentom motornega vozila je nekdo pomotoma vzel na plesu mladinskega krožka na Proseku. Poštenjaka prosimo, naj se javi na tel. (040) 724-131 v opoldanskih urah.
PRODAM motor ducati «six dais 125» letnik 1979. Plačilo delno na obroke. Telefon 040/72-68-50 od 12. do 14. ure.
OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino.
PRODAM hišo z dovoljenjem za popravilo. Telefon 040/228390.
PRIDNEMU človeku damo v najem vinograd v Grljartu (Miramar) po zelo ugodnih pogojih. Telefonirati od 6. do 8. in od 20. do 22. ure na št. 040/225973.
AVTO A 112 elite skoraj nov proda Ivan Colja, Samatorca 53, telefon 040/229377.
IŠČEM zidarskega delavca ali delavce s prakso za popravilo stare kmečke hiše iz kamna. Telefon 040/910142.
ZLA TARNA UR ARNA
«Svizzera»
di U Sorocp
DOXA
TRSI
UL. S. S P I R I O I O N E 12 Tel 60-252
	
	
	
	
	
3. 3. 1982	
Ameriški dolar	1270.—
Kanadski dolar	10.35.—
Švicarski frank	677.—
Danska krona	157.—
Norveška krona	210.—
Švedska krona	216.—
Holandski florint	486.—
Francoski frank	208,50
Belgijski frank	25.-
Funt šterling	2310-
Irski šterling	1800 —
Nemška marka	536.25
Avstrijski šiling	76,10
Portugalski escudo	16 —
Pezeta	11 —
Jen	4,50
Avstralski dolar	1250.—
Drahma	16.—
Debeli dinar	23,40
Srednji dinar	23,70
Mali dinar	23,-
	
	
PELLICCER1A
CERVO
priporočeua trgovina
za vaše uakupe KRZNA JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST
Viale XX. settembrc 16 Tel. 796 301
NAUTICARAVAN
Str. Della Stazione 3 - Milje RIO OSPO Tel. 27 12 56
SERIJA 82 ADRIA -
- ŠE BOLJ POCENI
. .. v »d Mi «**	", S(A *V'	'V. ' , 'j z.
Dobra knjiga
po dobri ceni
KJE?
v Tržaški knjigarni
KDAJ? do 10. marca
ZAKAJ?
ker je tam tradicionalni knjižni sejem
Od najnovejših pa do dragocenih izdaj, od spominkov do folklornih predmetov, od kaset do gramofonskih plošč: vse z neverjetnimi popusti, ki gredo od 10 do 50 od sto.
V okviru KNJIŽNEGA SEJMA tudi zanimive prireditve: jutri ob 18. uri nastopita Sergej Verč in Boris Kobal s kulturnim kabaretom, ob zaključku sejma, v sredo, 10. marca, pa bo ob 18. uri na sporedu kratek koncert Tržaškega okteta.
Zglasite se v Tržaški knjigarni, da okrepite duha in ne izpraznite žepov.
VINOGRADNIKI! Podjetje
berpin
IMP0RT - EXP0RT
TRST, Ul. Brigata Casale 3 — Tel. 827757
vabi na demonstracijo novega okopalnika (moto-zappa) GHIRO, ki bo v soboto, 6. t.m.
v DOLINI, ob 10. uri pri Križcu v vinogradu Zdravka Kocjančiča ter
v KRIŽU ob 14. uri pri Guidu Pelizonu (Stramacerju) Pridite, da si ogledate ta najnovejši stroj, ki je zelo prikladen za obdelovanje vinogradov Priskrbljeno bo za kozarec domačega vina
Potovalni urad «AURORA» priredi od 30. aprila do 5. maja 1982
6-DNEVNO --------------------------
KRIŽARJENJE PO JADRANU
s postanki na Rabu, Korčuli, Mljetu, Dubrovniku. Makarski. Hvaru, Splitu, Šibeniku in Zadru. Križarjenje bo z M/T «LIBURNIJA».
Cene: od 260.000 do 480.000 lir — odvisno od kabine Programe lahko dvignete pri potovalnem uradu
«AURORA» - Ul. Cicerone 4 - Tel. 60-261