Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman vcljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
Štev. I()5.
V Ljubljani, v soboto 9. maja 1885.
Letnils XIII.
Rus iu Anglež.
(Konec.)
Sta pa še dva važna vzroka, da Angleži ne rožljajo tako zelo z orožjem, kakor bi jim bilo ljubo. Prvič je Anglija popolnem osamljena proti mogočni Rusiji. Tudi na morji ni Rusija več tako onemogla in okorna, da bi jo smeli primerjati slonu. John Buli se je lahko prepričal že I. 1854, da ima ruski medved trdo glavo, debelo kožo in silno moč. Od tistega časa pa se je vojna moč Rusije podvojila, če ne potrojila in prevstrojila njeno brodovje po najnovejših iznajdbah. Druge evropske države pa bi pri sedanjih razmerah Angliji gotovo ne pomagale. Vedno so še morale druge države za Anglijo kostanj poberati iz žrjavice ter zanjo biti krvave boje, tako v španjski vojski, v sedemletni vojski, proti prvi francoski ljudovladi in Napoleonu in Krimski vojski. Danes pa je sama in zato se mora največ zahvaliti sama sebi in „poštenemu meše-tarju", železnemu Bismarku.
Drugi vzrok, da so Angleži začeli vtikati meč v nožnico, je ta, da jim gori pod nogami. Kamor se vzro, povsod le protivnik. Zelena Irska je podobna sodu, napolnjenemu s smodnikom in dina-mitom; ljuti „fenijci" ga skušajo vžgati z gorečo baklo. Po Angliji se klati do 50% delavcev, brez posla in zaslužka — gotovo velika nevarnost za čase vojske. V Sudanu še tli in vre, in kdo ve danes, kako in kedaj se ogenj pogasi.
Vrh tega še vstaja v Kanadi! Pristransko in krivično ravnanje angleške vlade ob hudsonskem zalivu je „mesticem" razburila polindijansko kri. Ob drugem časi bi Anglija hitro vrgla vstajo ob tla, kakor I. 1870, a pri sedanjih razmerah, ko ima polne roke dela, mora resno govoriti z L. Rielom, poveljnikom vstašev. Je li torej čudno, da se Anglija pomišlja, bi se li z Rusom sprejela, ali ne? Previdno mora ravnati in vse svoje silne moči napeti, da ji sovražniki ne izvijo iz rok dvojih ključev do bogatih indijskih zakladov, v Egiptu in Afganistanu. Ako zgubi Indijo, poneha biti svetovna moč, njen obstanek bil bi vprašanje časa. Anglež je sedaj 1' enfant terrible evropske politike, ki ga preganja v ozkem krogu številna lovska družba. In tu se
nam kot Avstrijcem in katoličanom vsiljuje vprašanje: komu naj želimo zmago? Z napomina-nega stališča moramo reči, da nobenemu. In zakaj ne?
V politiki ga ni popolno praznega prostora, Kjer se eden umakne, zasede drugi isti prostor. Ako podleže Anglež, kdo se vstavi silnemu orjaku, Rusu? In v ktero tolažbo more gledati naša domovina, Avstrija, v temno bodočnost?
Res, Avstrija je mnogo škode trpela od Angleža zadnjih štirideset let, britko jo je varal nekdanji zaveznik. Ves svet tudi poznii angleško samopridnost in umazani egoizem; znane so prazne humanitarne „fraze" angleških državnikov, za kterimi se vedno skriva lasten dobiček; znano je tudi, da krščanski človekoljubnosti ni odmerjeno mnogo prostora po angleških naselbinah: vendar pravi zdravi razum, da se moralna moč ostale Evrope more meriti z brutalno silo „morskega soma" ter mu odkazati one vode, kjer naj ribe lovi. Anglija je močna, a ne vsemogočna. Mednarodno pravo ima in mora imeti isto veljavo v Londonu, kakor na Dunaji, v Berolinu ali Parizu.
One Anglije ni več, ki je bila za časa indijske vstaje. Lord Russelova „tittelbill", izrodek intole-rantne protestantovske supremacije, ostala je na papirji. Narod ni hotel ničesa vedeti o „kulturnem boji". Anglija ni sovražna katoliški cerkvi, in novejša zgodovina uči, da je Anglija, se ve, da le iz dobičkarije, katoliške misijone vstrajno in zdatno podpirala, kar bi od Rusije nikakor ne mogli pričakovati. Tako n. pr. je bil lord Ripon prej protestant in ob enem predstojnik neke prostozidarske lože. Postal je katoličan, a navzlic temu ga je bila angleška vlada imenovala za indijskega podkralja. Pod ktero protestantovsko vlado bi bilo to mogoče? Pri Bismarku bi niti službe hišnega vratarja ne dobil, še manj misijonar v Angri-Pequeni. V tem smislu je pisala Berolinska „Germania" 20. febru-varija: „Res je, da je Anglija naredila mnogo krivice s svojo „kramarsko" politiko; so pa li druge države kaj boljše, ki poznajo kakor Rusija le politiko zatiranja? Pozabiti ne smemo, da Anglija zelo čisla vpliv krščanstva po naselbinah in da mnogo izd«i za misijonarje vseh veroizpovedanj .... Ako
sodimo stališče angleško, moramo biti nepristranski ter ne smemo pozabiti na zasluge za razširjanje krščanske omike. Posebno mi katoliki ne smemo pozabiti, da pod varstvom angleškim mirno po svoji veri žive in zanjo delujejo vsi oni, ktere je netolerantnost po vnanjem krščanskih držav pregnala iz domovine.
Prednost angleških naselbin pred drugimi je ta, da vsak vživa največo osebno prostost. S tujim kupcem ravnajo angleški uradniki isto tako, kakor z domačinom, ako se ravna po obstoječih postavah. In tu tiči ravno skrivnost blagostanja angleških naselbin.
Obsodimo in zavrzimo angleško „kramarsko" politiko, ktere se še vedno drže. Toda angleške razmere jo gotovo zagovarjajo, akoravno ne opravičujejo. Tako n. pr. piše znani narodni ekonom Al. Peez: „Amerikanska unija ima še neko prosto volitev v svoji kupčijski politiki; v Zedinjenih državah je prostora in svitlobe dosti za desetkratno prebivalstvo. Anglijo pa moramo smatrati skupino tovarn, ki mora dolovati, napredovati, množiti se, da ne pogine lakote. Kupca najti za to čez mero narastlo orjaško delavnico: to je na vsak način naloga angleške državne modrosti." S kratka: Anglija išče naselbin za svoj obstanek; ne anglizuje, ne protestantizuje; marveč kolonizuje za cel svet, kakor je rekel Gladstone.
Vrnimo se k Rusiji. Nek naravni čut že vleče nas vedno bolj k Rusiji, nego k Angliji. Toda mislimo si položaj, v kterem bi bila Avstrija, ko bi Rus polomastil Angleža. Po mnogih znamenjih moramo soditi, da Rus ne preži le na Malo Azijo, temveč tudi na Carigrad.
Beroliuski kongres je Turčiji naročil, da naredi mir v Macedoniji in Armeniji. Toda ostalo je vse pri starem. V Anatoliji se je celo mnogo obrnilo na slabejše. Ravno v Anatoliji se Berolinski pogodbi bije v obraz, in Rusija ima mnogo povoda, da tam popraša, kako in kaj. Anglija se je sicer zavezala v Oiperski pogodbi 4. junija 1878, da jamči Tučiji za njeno ozemlje, toda s tem pogojem, da Turčija vpelje administrativne reforme v varstvo krščanskih podanikov. Ako toraj Anglija razveljavi pogodbo, ima Rusija prosto roko. Nam se še vedno
LISTEK.
„Par neprijetnih trenotkov."
V „Lj ubij. Zvonu" V, 5. str. 303—306 priobčuje g. Fr. W. književno poročilo o „Jozič-niku" L. XXII.: Knjiga Slovenska v XVIII. veku, spisal J. Mam. Na prvih treh straneh je poročilo dokaj (?) stvarno; proti koncu tretjo in na četrti je pa osebno tako, da o njem molčati ne smem.
Veleučeni gosp. Fr. W.! Kolikor jaz prof. J. Marna poznam, nasvetovane obliko „Križbski" — s Cirilico v Gajici — ne bode sprejel; morebiti, ako mu dovolite, sprejamo pisavo: „Križeski". Sicer je v zadregi, ne vedoč, ktera oblika je Vam po všeči: „Križki ali Kriški" ? Blagovolite mu to naznaniti, da reva ne zabrede zopet mej Skjllo in Oharybdo! To pa vem: Ko bi bil prof. Mam vedel, da Vas ona oblika tolikanj bode, gotovo bi jo bil pustil; a pisana in tiskana je v naslodnjem tečaju že bila, predno mu je došla Vaša srdita graja (Zv. IV, 2). — Da sto ravnatelj školski, izvlekli bi morda iz
starih listin na dan še „Donatschnitzer" njegove, ker mu očitate nekdanji začasni pregrešek „pusčon", ki ga je posnel po Vaših tolikanj Vam priljubljenih Trubrovcih iz veka XVI. Čudom se čudim, da ste prezrli, da mu to neizborno pisanje ni izvorno.
S svojim lanskim poročilom sem dregnil, pravite, v sršenovo gnezdo; tedaj imate mene in prof. Marna in vse, ki ž njim držijo, za sršene, in njihovo domovanje za gnezdo sršenovo? Kako nedosledno potem očitate, da sršeni pikajo in zbadajo?! — Odgovor profesorjev o razmerah „Knjige Slovenske v XVI. veku" Vam ni bil obljubljen v letošnjem „Jezičniku" („Slovenec" XII, 79); čemu sto ga toraj iskali? Morali bote vže dotlej potrpeti, kajti prof. Marn ima sedaj v delu vreduejše in potreb-nejše reči. — Z besedami: Nesrečna je bila novo-slovenščina, a vendar srečna — je hotel pisatelj menda vstreči obema strankama, a zgodilo se mu je, kar jo pisal Klim o Metelku: Das Verinitteln ist oin undankbares Geschaft; der Verinittler verdirbt es liaufig mit beiden streitenden Parteien (Oest. Revue II). — Prav mu jo! Mi smo mu nekako
zamerili in čudili se, da utegne in more tolikanj pisati o dobi protestantovski v naši književnosti; Vi pa poprašujete: Ali je g. Marini res tako hudo priznavati protestantovskim pisateljem vsaj nekoliko zaslug? Bože mili! Kteri izmed slovčnskih književnikov je pa o naši knjigi v XVI. veku spravil tolikanj na dan skupaj in kteri je poslavil tedanje pisatelje po njihovih delih, po njihovih slovstvenih, zgledih tako, kakor vprav prof. Marn? Ali mari Vodnik, ali Metelko? — Zdi se mi, da ste se obesili Vi le na nektere besede v predgovoru; glede knjige slovenske v „Jezičniku" XXI. str. 1—22 in str. 58—68 hodite skozi les, pa no vidite dreves! Potein še pitate: Kaj je bilo moje lansko dokazovanje le bob v steno? — No v steno, marveč za steno, kjer se nekaj suši, nekaj divjo kali.
Zakaj se prof. Marn z Vami — strokovnjakom — v vseučiliški vedi meriti ne more, povedal sem vže lani („Slovenec" XII, 63); pošteno pa se bojuje vedno za pravico in resnico. — Da mi ni na vrat naščuval svojega malo otesanega hlapca, pravite, prihranil bi bil lahko sebi in meni par neprijetnih
zdi, da je Herat le prazen sod, po kterem tolče Rus, misli pa na Armenijo in Malo Azijo. In Carigrad? Ta je le prezapeljiva vada za Rusa. Pot v Carigrad pa pelje skoz Dunaj, pravi on. In bo li Rus v tem slučaji zadovoljen edino le s Carigradom? Ne bo še malo proti severu posegel? Se ve, to vse visi še v zraku, leži v temni bodočnosti. Vendar bi si Avstrija in Rusija na Balkanu prišli uavskriž, ker ste že sedaj ena drugi na poti. Prihodnost Avstrije pa jo na jugu. Na to sta mislila že Maksimilijan I. in Leopold I. Do Soluna kaže Avstriji pot. Na tej poti pa bi se Avstrija prej srečala z Rusom, nego z Angležem. Na Bismarka se Avstrija ne more zanašati, kajti triumvirati so se še vedno slabo obnašali, in zgodovina nas uči, da sta dva zaveznika izmed treh še vedno padla po tretjem. In mogoče, da je zviti Bismark že pred več nego dvajsetimi leti mislil na to, ko je svetoval Avstriji, da naj svoje težišče pomakne bolj proti vzhodu.
In če si ogledamo Rusijo z verskega stališča, znano je vsem, da je pravemu Rusu katolik trn v peti. Vzgledov ni treba, doživimo jih vsak dan.
Kakor povsod, začel se je tudi v Rusiji buditi narodni duh. „Svoji k svojim", je parola sedanjega časa. Ena struna vedno zveni v narodu ruskem, namreč moč staroruske stranke. General Sko-belev je proti dopisniku „Daily News" posebno povdarjal verski razloček med Avstrijo in Rusijo. Ni se hudoval nad Avstrijo le zaradi tega, ker je zasedla Bosno in Hercegovina, temveč ker jo hoče po-katoličaniti. In njegove besede so bile odmev staro-ruskega časništva. Ta stranka trdovratno trdi, da prava slovanska vera je razkolništvo. Vera pa je v narodnem življenji ena prvih vezi. Avstrija more biti po svoji naravi le katoliška in kot taka bi se z Rusijo na Balkanu ne razumela. Saj vidimo, kako žalostne nasledke ima verski razpor v Dalmaciji in Hrvatski za slovansko stvar.
Kot katoliški Avstrijci in kot Slovani moramo želeti, da Rusija obdrži ono ozemlje, ki ga ima, da po mirnem potu seje po Aziji seme evropske omike, razširja slovansko ime in čast, na Balkanu pa reši Bolgara turškega jarma in mu da, prostost in pravico pod samostojnim knezom. Kar je več, bilo bi na veliko škodo Avstriji in še večo katoliški veri. Kakor nam ni ljubo, a resnica je in resnice ne moremo pod mernik staviti.	Ho te bor.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. maja.
Notranje dežele.
Burgstaller contra Nabrgoj, tako se nam poroča iz Trsta in pravijo, da se je v resnici bati, da bi pri vstrajni in obrekovalni agitaciji od od strani nasprotnikov njegovih poštenjaku spodleteti utegnilo. Je že prav, da se ob takih priložnostih vsaka reč bolj živo slika, kakoršna je v resnici, ali take nevarnosti pa pri količkaj živahni marljivosti političnega društva „Edinosti" za Nabrgoja menda še ni! Tržaški Slovenci! Le pomislite, da ste
trenotkov. Povem Vam, da prof. Mam hlapca nima nobenega — razun onega pod posteljo, in tisti je res, videl sem ga sam, malo otesan, pravi hribovec, ki bi celo v novem muzeju pozornost obračal na-se. Kar pa tiče mene in vse, ki se v verskih in slovstvenih rečeh vjemamo ž njim, nas nikdar nima za hlapce ter nas nikakor ne ščuje; popolnoma smo svobodni in prosto razodevamo svoje misli in nazore bodisi v prijateljskih družbah, bodisi javno po časnikih in bukvah. — Ker prof. Marna dobro poznam, sem Vam porok, da osebne zamere on ne pase; kaj pa storijo „Slovenčevi" bojeviti vojščaki, ali oni od Boga postavljeni čuvaji nravnosti, kterim s svojo svarilno in grajalno pridigo niste dosta pogodili, tega jaz ne včm. Sploh bi mogel Vam povedati staro resnico, da malo opravi mej sedanjim svetom govornik, kteri le vpije: Poslušajte me, ne gledajte me!!
O kranjskih duhovnih vem sicer, pravite Vi, da mi mojega lanskega greha nikdar no odpuste. V tem se zelo motite. Učil Vas je nekdanji katehet, da ga ni greha tako grdega ne tako velikega, da ne bi se odpustil, ako se spolnijo pogoji k temu potrebni; dokler se pa le-ti ne spolnijo, ne more ga odpustiti niti Bog. — I)a so Vaš odgovor „Sloven-čevemu" podlistkarju imenovali „pamphlet", kaže, da so — nomen oraen — stvar zadeli, in jo tudi prav, da dete svoje kličete po imenu svojem. — Kar proti
Burgstallerja že imeli za svojega poslanca; le pomislite, da je on vse drugo storil, le tistega ne, kar Vam je obetal; pomislite na sijajno nezaupnico, ktero ste mu zarad tega izrekli, in konec mora biti vsega navdušenja in vsega zaupanja do moža, ki Vas je smatral le za molzno kravo. Pač bi bilo čudno, če bi se pri takih okoliščinah ozirali na Burgstallerja, Nabrgoja pa zavrgli, kteremu tudi nasprotniki nepoštenosti ne očitajo. Da bi se dali slovenski možje z zdravim umom bodisi s sladkimi besedami, bodisi s kupico vina tako preslepiti, vendar ni verjetno. S tem bi dali sami sebi spričevalo nezmožnosti.
V Trstu izročili so danes materi zemlji moža. ki je bil leta 1866 med junaki pri Visu, kjer so si narezali zelenih lavorik, iz kterih so spletli mili domovini nevenljiv venec zgodovinske slave. Pokopali so danes z vso vojaško častjo vpokojenega c. k. vi-ceadmirala barona Antona Petza. Če o kterem veljii Koseskijeva pesem, „Kdo je mar? Vse doseže, kar mu drago!" ona za isto veljii o Petzu. Sin pri-proste rodovine, ako se ne motimo iz zelenega Sta-jarja doma, vspel se je visoko gori na mesto, ka-koršno doseči se le redkemu posreči in to vse le zarad svoje nadarjenosti in hrabrosti. Leta 1866 sta se z ranjkim Tegetthoffom pri Visu imela boriti z desetkrat močnejim sovražnikom. Petz, je bil zapo-vednik na linijski ladiji „Kaiser". Velika je pač bila tista ladija, toda silno nevkretna in v očigled obko-Ijujočih jo italijanskih jeklenih parnikov slabotna, ker lesena, da je bilo groza na izlet med take leve misliti. Tegetthoffu in Petzu je bil ta grozni položaj dobro znan in oba sta se peljala v boj s prepričanjem, da je to poslednja pot, ki jima je tukaj sploh še odmenjena. Da bi pa moštvu in drugim častnikom poguma ne jemala, pobrala sta iz pomorskega arsenala vse težke sidrovne verige ter sta z njimi leseno ostenje svojih ladij obkolila, posebno so pa nevkretnega starca „Kaiser-ja" tako zabili vanje, kakor bi ga bili s kitami opletli. Tako oborožena jadrala je naša mornarica tedaj iz Pulja, oziroma Fazane proti Visu. Veliko je trpela ondi, pa je tudi sijajno zmago dosegla. In ravno leseni „Kaiser", na kterem je Petz zapovedoval je bil na vse strani od sovražnih oklopnic obkoljen, okrožje okoli njega postajalo je vedno manjše in le še nekaj trenutkov in „Kaiser" bi bil ali vjet ali pa na dno morja. Dim je bil gost zarad strela s topovi, da se niti na pet korakov ni videlo. Kar se dim nekoliko dvigne in Petz zapazi nedaleč pred saboj sivo steno; Laška oklopnica „Red'Italia" je bila: Petz zapove vojnemu parniku „Ferdinand Max" „nasprotni piir" in „polni par" na kar se taisti nekoliko nazaj pomakne ter se takoj na to z vso silo zakadi v sivo steno pred njim stoječo. Mislite si predrznost: lesena le z verigami oborožena ladija, proti velikanu z jeklom in železom oklenjenemu ! In vendar glejte, siva stena se kake dvakrat zaziblje na desno in levo, potem se pa pogrezovati začne. Leseni David je železnega Golijata podrl. Tako se je rešil Petz s svojim „Kaiser-jem* iz sovražnega jeklenega obroča, kterega so ti vedno hujše okoli njega oklepali in tudi skrajni čas je bil zato, kajti goreti je začel. Plul je v Visanško luko. Petz je zarad tega dobil najvišjo vojaško odlikovanje za izvanredno hrabrost: vite ž ki križ reda Marije Terezije, s kterim je združen dedni baronat. Leta 1871 prejel je red železne krone 1. vrste in 1872 postal je pa tajni sovetnik cesarjev. Imel je pa poleg teh dveh velikih redov še polno oprsje drugih tudi jako častnih inozemskih redov, s kterimi so ga odlikovali tuji suvereni na njegovih prekomorskih izletih. Poleg Tegetthoffovega svetilo se bode tudi Petzovo
koncu pišete spet o nekterih osebah, pomislite, v kteri zvezi so pač one z „Jezičnikom". — Ali ni le-ta dostojno počislal na pr. Prešerna in njegovih Poezij (L. XVIII.)? Ali niso nasproti po Vaši stranki vnovič opisane bile vže davnej pozabljene ljudske in osebne nesnage, o kterih bi sicer sedanji rod nič ne vedel? Baš Vi — Vaša stranka — je prenaredila mu pesmi, pokvarila ime, ovadila ga ter pripravila ob dobro ime pri mlajših itd. itd.
Z ljudmi, ki nasprotnika brez pravega povoda napadejo surovo (po njih terminologiji: dovtipno)... ne govorim jaz o literaturi niti besedice več. To ste rekli preveč. Nadejam se, da se kterikrat še srečamo na slovstvenem polji; ali — o osebah in nemilih osebnostih — o tem sklenite, da ne govoriva niti besedice več — ter ostaniva vsaj midva mož beseda! Naj ta moj svet ne bode glas vpijočega v puščavi! — Je-li Vaše pisanje v letošnjem poročilu: „sršenovo gnezdo.. Slovenec širokoustno .. mojster v zbadanji . . bob v steno . . da mi ni (prof. Marn) na vrat naščuval svojega malo otesanega hlapca . . kranjski duhovni . . izbirljivi gospodje . . izlili so svoj žolč nad menoj . . z ljudmi, ki jedro tujih (t. j. Marnovih) misli j svetu prodajajo v nečedni luščini svoje domišljivosti itd." — dovtipno, a ne marveč surovo: o tem naj dobre volje sodi razumno slovensko občinstvo!
Jezičnikov zvest čitatelj.
ime z zlatimi črkami v lavorovem venci, ki sta ga tu dva junaka v zvezi z drugimi pred Visom ponosni Avstriji spletla!
Ozrimo se še enkrat na Šlezijo. Že večkrat smo trdili, da je jedna največjih napak grofa Taaffoja, da on večinoma po vseh deželah skuša vladati z organi, ki so njegovi sistemi nasprotni, ter da bi bilo umestno takoj po njegovem nastopu, saj ščasoma, vse dotične načelnike premeniti, kakor so to delali njegovi spredniki in se bodo ravnali po tem tudi njegovi nasledniki. Ko bi bil grof Taaffe to storil, bi pač po Šleziji ne bilo mogoče, da bi ondi okrajni glavarji gospodarili, kakor se jim poljubi njegovim namenom nasproti, kjer veljii Slovanom svojo mogočnost pokazati. Slovanom se po Sleziji prepoveduje slovansko uradovanje celo po občinah, Nemcem, posebno pa onim od nemško-narodne stranke je pa brez ugovora dovoljeno svoje pruske, Avstriji nevarne, burke vganjati! Ako se predstojnik slovanskega društva brani sprejeti nemški dopis, pride orožnik ponj in ga z nasajenim bajonetom spremlja v Opavo in ondi skozi mesto do okrajnega glavarstva. Če pa kak prusašk rogovilež tjekaj pride proti Avstriji hujskat in z Bismarkom žugat, pa ni nikogar videti, da bi mu pot čez mejo na Prusko pokazal. Iz Šlezije se pod Auerspergovo in Stemayerjevo vlado niso take pritožbe čule, kakor dohajajo v časnike pod vlado, ki „Nemce zatira in je Slovanom prijazna"!
Bivših Graničarjev beraška palica čaka, ako se vresniči, kar se v ogerskem državnem zboru namerava. Družinske domove jim hočejo odpraviti ! Je sedaj ondi v bivši vojaški krajini navada, da se vsi sinovi smejo pri hiši poženiti, ne da bi se s tem korakom od družine izločili. Stareji sin navadno prevzame gospodarstvo po očetovi smrti, delajo pa vsi skupno in imajo tudi vsi skupno življenje na posestvu, ktero je vseh. Postava jim strogo prepoveduje domovje zadolžiti, prodati ali pa med-se razdeliti, kar jih ob enem varuje pred be-raško palico ter zabranuje, da na kant ne pridejo. Postava tista je modra in za razmere po vojaški krajini kakor nalašč. Posestva sicer niso velika, a vendar tolikošnja, da družina ne strada, ker nimajo izvanrednih potreb. Obleka, ki pri nas take grozo-vitne svote požira, se ondi vsa doma prideluje in pripravlja; za poleti bela platnena, za pozimi bela volnena. Meso, slanino in vino imajo tudi doma. Ko bi le tolikanj velikih davkov ne plačevali Ma-djarom in pa ko bi nekoliko boljšo vodo imeli, pa bili bi prav srečni tisti ljudje. Gorje pa jim bo, če bodo smeli svoja posestva med se razdeljena ali pa prodajati, ali se zadolževati, dokler je še družina pri življenji. S tistim dnevom, kedar se bo v Buda-peštu potrdila postava, da smejo Graničarji zemljišča deliti in prodajati na drobno, podpisali si bodo Madjari revolucijo v trojedini kraljevini, kajti s tisto postavo vstvarili si bodo več proletarijata, kakor pa ga bo trojediua kraljevina prenašati in preživeti zamogla.
Napredek se Madjarom ne more odrekati! Sijajno so ga dokazali s svojo letošnjo razstavo, ktera je evropejske velikaše kar od kraja očarala. Naš cesarski dvor obljubil je priti pozneje zopet za daljši čas, da si razstavo temeljito ogleda, kar je na Madjare jako vgoden vtis napravilo. Francoski poslanec je bil silno zadovoljen z vtisom, ki ga je razstava nanj napravila in je obljubil posebno obširno sporočilo svoji vladi o njej spisati: vrh tega bode pa še predlagal, da bode francoski poljedeljski minister nekaj strokovnjakov semkaj poslal, da bodo vzorne izdelke študirali. Tudi pravi, da bo skrbel ža napravo mednarodnega gospodarstvenega kongresa. Nič manj navdušeno se ni izražal papežev nuncij Vanutelli pri obedu v semenišči, kjer so bili pozabljeni vsi cerkveni knezi. Pruski državni minister Lucius je razstavo s pravo nemško temeljitostjo pregledal in se je kar čudil tolikošnjemu napredku, ki so ga v kratkem času Madjari dosegli vstopivši v vrsto evropskih držav. Saj ni še ravno tako dolgo, ko se je še celi svet na štajarsko-ogersko mejo z nekakim zaničevanjem oziral, češ, ondi le je konec Evrope in se Azija začenja. Sicer pa Madjare ta napredek silno veliko stane; toda kaj se hoče? Nič ni zastonj! Saj vemo, koliko izgoja le samega človeka stane, kaj še le celega naroda!
Vnanje države.
Zatirani Poljaki na Poznanjskem izročili so v nemškem državnem zboru peticijo, o kteri se je 6. maja huda debata vnela, ki na vse drugo prej kaže, le na pravicoljubnost ne, s ktero se Nemci povsod bahajo. 57.804 očetje poljske narodnosti so podpisali tisto peticijo, v kteri prosijo, da naj se jim dil druga šolska postava, po kteri se bo v njihovih šolah podučevalo, kakor se jim je to obljubilo v aktih na Dunajskem kongresu in kakor jim jo tedaj pruski kralj sam obetal, kar je toraj v soglasji z božjimi in človeškimi postavami. Da bi se to doseglo, prosijo: 1. Nadzorništvo pri ljudskih šolah izroči naj se zopet duhovščini, posebno pa ono v poduku krščanskega nauka. 2. Naj se krščanskemu nauku zopet določijo prejšnje ure po šolah. 3. Za podučni jezik naj so vpelje zopet ma-terni jezik. 4. Poduk v nemščini naj so pri otrocih poljsko narodnosti pričenja še le takrat, kedar bodo že v poljščini na trdnem. Kakor je na prvi pogled videti, je peticija vendar popolnoma opravičena,
kljubu temu pa je poročevalec dotične komisije predlagal, da naj se preide na dnevni red. Ali niso poznanjski Poljaki navzlic tolikošnji samovolji naj-veči reveži, kar si jih le misliti zamoremo? Poljakom se sicer razun Avstrije povsod njihova nesloga krvavo vtepa, toda tudi Prusija ne bo večno na vrhuncu. Svet je okrogel in se vedno suče. Dokazov imamo ravno v zgodovini dovolj, da tisto, kar je bilo včeraj na vrhuncu, je danes popolnoma pod nogami. Le pravica traja najdalje.
Izvirni dopisi.
Iz Hrenovic, 6. maja. Brali smo v časopisih, kako je cigan svojo ženo prodal. Se nismo tega pozabili, kar se nekaj novega toda žalostnega o njih čuje. To po vsem svetu razkropljeno ljudstvo nima obstanka; ne daje redno niti denarnih niti krvnih davkov, in ako slednje slučajno, ga ne drži pri vojaščini: uide. Sinoč se je silna ciganska druhal čez 20 glav v Hrenovice pritepla; počenjali so vsake baže neumnosti in se tudi med saboj tepli. Cigan je ciganu v štacuni utež, kilo železa, v glavo s toliko silo zalučal, da mu je čelust prebil in štiri zobe zdrobil. Mislili smo, da je mrtev, čez 10 minut se je jel gibati. Utež ni bil namenjen ciganu, ampak poleg njega stoječemu štacunarji, kteremu so škode nad 7 gold. napravili; tudi g. župniku bi se bila kmalo huda godila, da ni hitro farovža zaprl. Kaj bi bili še počeli ti cigani, ako bi ne bila prišla o pravem času žandarmerijska patrola, ktera jih je lovila, nekaj povklenila, vso noč stražila in danes zjutraj jih nekaj k sodišču v Senožeče odgnala in nektere v Postojno na odgon. Nas je tukaj na hribu malo, in ako možakov pri domu ni, si te pošasti vse dovoljujejo, in ako ne daš z lepo, delajo silo. Tudi se jih ljudje boje, ker žugajo z rudečim petelinom na strehi, in to dela, da so toliko predrzniši.
Z Notranjskega, 8. maja. Volitve za državni zbor se bližajo. In res, volitev ni konca ne kraja; vsako leto so ene ali druge na redu. Kaj imamo od njih V Pač veselje je za stranko, ktera zmaga; ali je pa tudi mnogo prepirov in črtenja. Kot se prijateljstvo v potrebi spoznd, tako tudi pri volitvah se srca mnogih razodevajo. Za našega poslanca se jih mnogo ponuja, in koga naj volimo? Gosp. Hren ima dosti opravila v Celovci pri dvornem sodišči, kterega svetnik je; ali bi mogel biti poslanec? Gosp Potočnik, stavbeni svetnik v pokoji, je pa gotovo prestar; domovina mu je za mnogotero dobro hvaležna, ali poslanstva na Dunaj mu ne more na rame nakladati, boječ se za njegovo drago življenje. — In dr. Henrik Dolenec? Ta gospod je pristav pri c. kr. sodišču v Ljubljani, je deželni poslanec, namestnik deželnega odbornika in Ljubljanski mestni od bornik. Umestno je vprašanje: Ali je mogoče, da gosp. pristav vse svoje posle vestno opravljati more? Ali najde toliko časa, da je vsemu kos? Mar li mu je Bog (ali mu je osoda!) toliko zmožnosti podelil, da vsestranska opravila dobro izvršuje in povrh še svojo obilno družino modro vlada? In ako ga na Dunaj pošljemo, kaj bo pa potem doma? Kdo ga bo namestoval? Namestnika mu bo gotovo g. predsednik poskrbel, pa kdo ga bo plačal? Možje volilci na Notranjskem! vidite, ako mi kakega c. k. slu žabnika v deželni ali državni zbor volimo plačamo namestnika mi v davkih. Ne dajmo se toraj premotiti, da bi ga volili, naj tudi nek Hinko Kavčič iz Kazdrtega vse Notranjsko prelazi in za svojega prijatelja dr. Dolenca dela, kot je hodil okoli nas pri Šempetru in drugod. Kaj nam toraj ostaja? Ostati pri starem poslancu g. Adolfu Obrezi. Če tudi ni v vsakem oziru čisto zlato, je vendar pokazal, da mu je ljudski blagor pri srcu. Ali ni on za Notranjske voznike od Abendrotha nam dobil dvajset tisoči Kaj je pa Eazdrški Hinko dosegel za uboge voznike? Za-se je dobil mnogo goldinarjev, (govore do 200 gl. za koleke), vozniki so tudi pri njem za pijačo dajali, kaj pa je storil za-nje? razun da jim je pošteno zaračunill Brali nismo nikjer, da je kaj dosegel za nas, pač pa za-se, da mu ni bilo treba kolekov kupovati. Notranjci, varujte se takih ljudi, prevdarjajte vse in dobro obdržite! Hinko se naj opraviči, mi pa recimo: Gosp. Adolf Obreza bodi naš državni poslanec!
Iz Tržaške okolice, 4. maja. Zadnjič sem Vam poročal o napredku našega naroda in Vam obetal, da ako nas „Cikorija" ne pusti v miru, da bodem odkril njene spletke, ki so mi do sedaj znane. Hajd na delo. V zviti bntici trojice našega magistrata rodila se je neka zlobna misel pred skoraj dvema
letoma. Pričeli so takrat na tihem povpraševati naše okoličane, ako bi se moglo tako društvo, kakor je sedaj „Cikorija", vzdržati. Ker pa niso bila tla še gotova, so ponehali in mislili so si, počakajmo raji do volitev, ko bode ljudstvo bolj razvneto, bodemo pa vlili nekoliko olja v podobi vina v žejna grla naših okoličanov, pa bode vse teklo, kakor bi kolo z mastjo namazal. Napregli so ti gospodje ta voz in sedaj se vozijo, kakor italijanski apostoli po naši okolici, kjer sejejo nemir in nenravnost med naš narod. Poklicali so pri ustanovitvi več veljavnih mož, pa tudi nekoliko žganjarjev. Veljaki so odstopili, tako, da se ima danes „Oikorija" ponašati samo z najpodlejšimi ljudmi, kakor je n. p. J. L., ki je že toliko barv spremenil kakor kameleon. Danes je avstrijan, jutri irredentar, in zopet kmalo se drži druge stranke, samo da dobi piti. Lep mož to! čudim se, da ga veterani trpi med seboj. Tacega bi morali iz poštenega avstrijskega društva izobčiti, pa ne puščati mu, da še zvonec nosi.
Ko so predložili pravila slavni vladi v potrdilo, bi bilo zadostovalo njej, ko bi bila \lada samo pregledala njih imena in prepričala bi se bila, kak veter piha v istem taboru. Ali bode slavni vladi to po-voljno, da bode začasa volitev mogoče da celo kri tekla, zakaj ne bi prej posegla v ono gnjezdo irre-dentovsko (magistrat) in mu storila konec? Čudno se nam dozdeva, da visoka vlada dopušča, kar je v škodo nam Slovanom in v korist italijanskim irre-dentarjem. Oboje pa v največo škodo Avstriji sami.
Kako daleč sega smelost irredente, vam hočem navesti mali slučaj, ki pa dovolj označi njeno politično mnenje. Ko smo imeli 1882. leta patriotično razstavo, so se tukajšnjega društva „Operaia Trie-stina" udje zmenili, da o času razstave nobeden ud ne sme iti dalje, kakor do velicega trga, to je, do mestne palače. Od tu je še dobro četrt ure do razstave. To je nekoje tako razkačilo, da so stvar ovadili in od društva odstopili. Tukajšna deželna vlada je pa samo z ramama dvignila in konec je bilo vsega. Ko bi, recimo, Slovani v Trstu tako hrepeneli po kakem drugem vladarji, gotovo bi jih na sred ulice kamnali.
Kaj bode z našo šolo, za ktero je prosilo 1429 slovenskih starišev? Magistrat in — sta jo pogrnila z meglo neprozornosti! Oh kako se je pa mudilo ukazati šolo sezidati za Ljubljanske Talmi-Nemce. „Ja Bauer dass ist freilich was anderes." Tam so Nemci, ali tu Slovenci, to je pa gorostasen razloček.
„Cikorija" naj se razruši; „irredenta" naj se brzdii; pošlje nam naj se strog deželni glavar; le tako je mogoče, da pridejo tudi Slovani do pravice in kadar se vse to zgodi, takrat postane Trst zopet avstrijsko mesto. Potem se bode presvitli cesar brez strahu pripeljal v Trst, ne boječ se, da mu kak irredentar ne trešči kake bombe pod voz.
Slavno vlado pa opozorimo, naj radi „Cikorije" stori potrebne korake, ker čas je drag in dnevi „Cikorije" se bodo morali skrajšati, ako hoče vlada, da bode v mestnem sovetu sedelo več Avstrijcev kakor do sedaj.
Še nekaj, na kar bi bil kmalu pozabil. Magistrat je pred kratkim v neki tajni seji določil podporo 500 gld. na leto in to skozi 4 leta nekemu „irre-dentarju" Zenattiju, ki se v Rimu krepča v izdajal-stvu. Glasovali so le slovenski poslanci proti in Ros-setti. Čemu se redi gad, ki iz naših krvavih krajcarjev dobiva podporo! Ali ni to največja krivica! Slep mora biti oni, ki stvar le površno vidi, mi okoličani pa vidimo, da nam vsak dan kljubu naši zavednosti kopljejo narodni grob.
Domače novice.
(Preč. g. dr. France Lampé), podvodja v bogoslovnem semenišču, postal je — posvečen za raaš-nika 1. 1881 — prej nego v dveh letih doktor bogoslovja in potem spet prej nego v dveh letih doktor modroslovja ali iilosofije — promoviran 6. t. m. na univerzi Graški. Nedavno je bil izvoljen za odbornika „Slov. Matice", čestitamo jako sposobnemu in marljivemu gospodu ter mu želimo samo trdnega zdravja, in storil bodo mnogo na čast in korist cerkvi katoliški in domovini slovenski.
(Slavnostno akademijo) napravil bode povsod priljubljeni pevski zbor Ljubljanske Čitalnice na 13. t. m. zvečer v deželnem gledališči tukaj. Večer obeta jako zauimiv in krasen postati, ker se bode poleg krasnega petja predstavljala tudi jedna igra in pa „Sokol" bo sodeloval z javuo telovadbo.
Slavnostno akademijo priredil bode pevski zbor na korist društvene blagajnice. Oziraje se na požrto-valno delavnost pevskega zbora Ljubljanske Čitalnice, ktero radovoljno vsako narodno veselico s svojim ubranim petjem podpira in v očigled krasnega in mnogovrstnega programa, se pač nadjamo razprodane hiše. Natančni spored objaviti hočemo prihodnjič.
(Dani se!) Pravosodni minister poslal je v Gradec na predsednika deželne nadsodnije, gospoda W a ser j a ukaz, da naj predloži nove sodnijske obrazce (Formulare) v pravilni slovenščini, ter naj se sostavijo v sporazumljenji s tistimi sodnijskimi uradniki Ljubljanske deželne sodnije, o kterih je dokazano, da so zmožni slovenskega sodnijskega uradovanja. Da se vpelje soglasno in jednotno slovensko uradovanje po vseh slovenskih pokrajinah, bodo tiste obrazce dobile tudi sodnije pod Tržaško deželno nadsodnijo. Kakor se čuje, so že pri pravosodnem ministerstvu za to skrbeli, da te slovenske tiskovine ne bodo zopet nerabljene v Gradci obležale. Hvala Bogu, da se bo konečno vendar-le prebil led, v kterem je bil toliko časa zamrznjen član XIX temeljnih postav, v kterem je vsim narodnostim pod avstrijskim dvoglavnim orlom živečim, ravnopravnost zagotovljena. Imeli smo jo sicer, toda le na papirji. Zamrznjena je bila; iz Gradca je pa vedno tista mrzla burja pihala, ki je odganjala vpliv toplega juga slovenskega prizadevanja.
(Včerajšnji mesečni somenj,) „somenj vsomenji", ker je trijaški še le danes pri kraji, ni bil nie kaj prida. Vse živine skupaj so blizo 600 repov nagnali. Cena goveji živini je padla, po konjih so pa zopet Lahi pridno segali.
(Brizgalilica) pred „cirkusom" še vedno c. kr. finančnemu uradu in prebivalcem po trgu cesarja Jožefa veliko nevoljo vzbuja. Pred šolo in po šoli vadijo se ondi paglavci v trobentanji, da je groza. V filharmonični šoli bi bili pač bolj na svojem mestu! Redarji jih pa gledajo in molče. Vsaka pesen je le nekaj časa lepa!
(Za popotnike) v Opatijo pri Reki vpeljala je južna železnica pri nočnih brzovlakih direktne vozove I. in II. reda od Dunaja do Reke, da ne bo od slej na dalje nikomur v Šempetru treba prestopavati v druge vozove.
(Od Nemca se učimo!) Posestnik tukajšnje tovarne za železnino in stroje, g. Tonnies je pred pol letom prepovedal v kantini svoje tovarne šnops prodajati. Danes „Laib. Ztg." pripoveduje, da je vspeh tiste prepovedi že svoj blagodejen sad obrodil. Pri delavcih se je veselje do dela podvojilo, zdravje med njimi je pa občudovanja vredno. Ako je delavec ondi pokrepčila potreben, druge pijače ne dobi, kakor vina in tisto mu dobro zaleže. Oj, ko bi pač vsi naši gospodarji omenjenega g. tovarnarja posnemati izvolili, koliko bi pripomogli k zboljšanju nravnosti med propadajočim našim delavskim stanom. Posebno toplo priporočamo pa ta izgled vsem gospodarjem po kmetih, ki imajo z delavci opraviti. Ne dajajte jim kužnega žganja, ki jim zdravje in veselje do dela spodkopuje, surovost pa povišava v grozni meri.
(Zavdal) je svojemu hlapcu B. Kranjcu Žagar M. Debevšek pri Celji, kakor pravijo, da bi mu bil zopet vzel tistih 100 goldinarjev, ki mu jih je za plačo dal.
(Vremenski preroki) naznanjajo mokro poletje in hude nevihte meseca junija in julija z obilnim dežjem.
(Vstrelil se je) predvčeranjem v Gradci bla-gajnični oficijal Anton Heinz na Gradu. Vzrok ni znan. Jedno uro pred svojim samomorom je bil še v uradu.
Razne reci.
— Knez Aleksander Karadjordjevič, ki je nedavno v Temešvaru umrl, kjer je v pregnanstvu živel, zapustil je premoženja blizo 2 milijona goldinarjev, kterega lepo svoto je volil za napravo dijaških ustanov. 18.000 gold. volil je za dijaške ustanove srednjih šol po Srbiji, Bosniji in Hercegovini. Za velikošolce iz omenjenih pokrajin in pa iz kraljevine ogerske, kteri bi se radi dve leti v inozemstvu kaj posebnega učili, volil je 20.000 gold. Svojemu rojstnemu kraju Topola na Srbskem odločil je 4000 gold. in v podporo Temešvarski pravoslavni cerkvi pa 200 gold. Ostalo premoženje razdelil je še pri življenji med svoje sinove. Dohodkov je imel na leto 90.000 frankov. Knez Aleksander Karadjordjevič je bil svoje dni v Srbiji obdolžen najetega umora kneza Mihajla v Topčideru poleg
Belega Grada in razun Karadjordjevičevo stranke šo dandanos po Srbiji vsak to veruje. Zarad tega so ga ondi tudi na 20 let v ječo obsodili, ker ga niso v pest dobili, da bi ga bili vsmrtili. Karadjordjevič je bil tedaj na Ogersko pobegnil, od koder ga je srbska vlada zahtevala, madjarska ga ji pa ni hotla izročiti. Da bi se pa pravici vendar-le zadostilo, postavili so ga zarad sumljivega političnega hudodelstva pred madjarske sodnike, kteri so ga pa za nekrivega spoznali in od tadaj je knez Aleksander Karadjordjevič mirno živel v Temešvaru. Da jo tudi on navdušen bil za bodočo „Veliko Srbijo" «pričujejo nam njegove dijaške ustanove, pri kterih se je vseh Srbov spominjal živečih po Ogerskem, Srbiji, Bosni in Hercegovini. Ali bo Srbija njegove ustanove sprejela ali ne, ker njega ni marala?
Telegrami.
Budapešt, 8. maja. Danes pričela se je koneena obravnava z morilcem Balentičem zarad ropnega umora Veronike Pesek, in Kozo Budaj. Morilec je umor priznal.
Petrograd, 8. maja. V tukajšnem samostanu umrla je včeraj 141etna princesa kneza Črnogorskega za vnetjem pljuč. Mati-kneginja sinoči semkaj došla, našla je svoje dete mrtvo.
London, 8. maja. Angleži pravijo, zanje ni veljavna pogodba Dardanelska, če bi se jim Turčija vsled pritiska kake velevlasti vstavljala.
London, 8. maja. V Indiji okoli Rangoona je kolara.
Listnica vredništva.
G. dopisniku iz Trž. okolice: Vselej dobrodošli in kolikor več, tem ljubši ste nam. Za danes pa oprostite, sicer bi bile list le tri osobe brale. Vaša vlada je našemu drž. pravd-ništvu še mnogo bolj pri srci, kakor pa Tržaškemu. Srčen pozdrav!
Tuj c i.
7. maja.
Pri Maliču: Schiller, Nemeczck in Hoffiuann, trgovci, z Dunaja. — Gustav Tullinger, c. k. stotnik, iz Trsta. — Josip Kasak, trgovec, iz Trsta. — Jernej Tomšič, posestnik, iz Rakeka. — Maks Leipnik, trg. pot., iz Siska.
Pri Slonu: Vodničer in Paupin, trgovca, z Dunaja. — Prane Cingl, trgovec, iz Inomosta. — N. Kolbl, trgovec, iz Solnograda. — Janez Skvarča, kurat, iz Rudanja.
Pri Tavčarji: Albert Brandl, trgovec, z Dunaja. — Janez Morič, zasebnik, iz Trbiža. — M. Vito, sluga, iz Trsta. — Rozalija Kramar, zasebnica, iz Tržiča.
Pri Južnem kolodvoru: H. Goldsohmidt, trg. pot., iz Mainza. — Janez Steršek, zasebnik, iz Gorice. — Sam. Rotli-sehild, trgovec, iz Kaniže. — Frane Lipah, posestnik, iz Do-brunje. — Kari Spindler, iz Ljubljane.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
8. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81
Sreberna „ 5% „ 100., (s 16% davka)	82 4% avstr. zlata renta, davka prosta . .107
Papirna renta, davka prosta ...	97
Akcije avstr.-ogerske banke . .	854
Kreditne akcije......287
London.......124
Srebro.......— „ —
Francoski napoleond......9 „ 87
Ces. cekini.......5 „ 85
Nemške marke......61 „ 05
gl. 95 „ 30 „ 25 „ 75
95
kr.
Št. 7269
Razglas.
to
Izvrševaje ukaz vis. c. k. deželnega predsedstva z dne 24. aprila t. 1., štev. 902 Pr., in opiraje se na §. 25 volilnega reda za državni zbor se javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev enega državnega poslanca, ki ga ima mesto Ljubljana dne 2. junija t. 1. izvoliti,
od 9. do vštetega 16. dne t. m.
v magistratnem ekspeditu razpoložen za splošno pregledovanje.
Ugovor zoper ta zapisnik, bodi si, da je vanj kdo za volitev neopravičen upisan, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, morajo vložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega t. j. 16. dne t. m.
Ugovori po preteku tega dne vloženi, se bodo zavrnili kakor prekasni.
Volilne izkaznice se bodo volilcem o pravem času poslale; ko bi pa kateri volilec izkaznice iz katerega koli vzroka vsaj 24 ur pred volitvenem dnevom ne dobil, naj se oglasi zanjo pri podpisanem uradu.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 8. maja. 1885.
Vončina, namestnik župana, lidajatelj in odgovorni vrednik Joief Jerič.
Duhoven v pokoji
išče primernega mesta z manjimi opravili. — Ponudbe z pogoji sprejema Opravništvo „Slovenca."
Glasovir s 6 oktavami
še dobro ohranjen, je na prodaj ter se dobi po prav nizki ceni. Več pove opravništvo „Slovenca".
^mmm^mmmM m
ilustrovan mesečnik v zabavo in poduk
v veliki osmerki po 15 ki-, zvezek. Vseh dvanajst zvezkov pa 1 gld. 80 kr. loco Ljubljana.
„Katholische Warte" ima za svojo sodelovaleo najimenitneje katoliške pisatelje sedanjo. Naročnino sprejema .T. Giontini knjigotržec v Ljubljani, kjer si vsakdo I. zvezek lahko ogleda.
Ogersko-Francosko zavarovalno društvo (Franko-Hongroise)
v Budimpešti,
4 milijone uplačanega delniškega kapitala iu preko 4 milijone glavnice
zavaruje	(1)
proti škodi po toči
s 50%, oziroma 33Vs°/o popustom pogojene zavarovalnine.
Škode precene in izplačajo se takoj.
Oglasila sprejema
glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani,
Valvazorjev trg št. 5.
Zavarovalnino ni neobhodno potrebno plačati takoj, more se tudi še le po letini poravnati.
I^i-ipoi-očilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejše mode, izdeluje obleko po najinodnejšein in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni ceni.
S spoštovanjem
(»)	F. ( asermanii.
TJmetne
(14)
zobe in zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vso zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mosta, I. nadstropje.
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OROSLAVU DOLENCU,
(15)	svečarji v Ljubljani.
Hll
sme sc pač gospodar in oskrbnik naših življenskih moči imonovati, ker ie z njegovo pomočjo se zavžita jedila v tečnost spreminjajo.
Želodce je neutrudljiv in priden delavec, kteri se nikoli ne spočije in vedno le edino za ohranjenje našega zdravja skrbi.
Ce pa ta nesebični pridni minister našega trupla le nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegovo moči, doiua njegova volja ne pomaga ničesar in ne more več svojo službe redno izvrševati in vsled tega trpimo lo mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem želodcu!!
Prva skrit vsaeega človeka naj toraj bode, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom!
In kaj je boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želoriečna esenca!
To esenco izdeluje lekarnar Pieooli v Ljubljani „pri angelu". Dobro in koristne lastnosti to esence so predobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkem e toliko, da ta Piceoli-jeva esenca zmerom zoper vsako želodečno bolezen gotovo pomaga!
Gospodu Gabrielu Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
Z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodce, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dne 28. novembra 1883.
Dr. D. Agostini, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, je jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlate žile.
Provzročuje hitro izpraznjenje brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
Trst. mesec-a januvarja 1884.
Dr. Cambon. zdravnik za ženske in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v pomanj-šanji živnih moči, zaradi česar morem podpisani z naj-mirnejšo vestjo priporočati ta evet.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garaeucchi, zdravnik Llojdove družbo.
Veliko let že zdravim s čistili različno bolezni, najboljše sredstvo pa je Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da povzrocujo mnogo izpraznjenj, ne da bi dražil čreva.
Trst, dne 1. oktobra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
¡¡C Naročila izvršujejo sc s prvo poŠto proti povzetju zneska, toda no razpošilja se manj kakor 12 steklenic, ki z zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 30 kr. Pri večjih naročilih primeren odpust.	(16)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti v lekarni
G- ^icooli-ja.
„Pri Angrclu"
v Ljubljani, na Dunajski cesti,
L**
^mmm wmm sa hhhj BB U ^mv BB «p
avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam
na Dunaji.
Društveni delniški kapital znaša 6 milijonov frankov (2,400.000 gld.).
„AZIENDA" zavaruje proti
škodi po toči
po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še doplačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati no more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije.
Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri
glavnemu zastopa „AZIENDE" v Ljubljani,
Slonove ulice štev. 52.
JOSIP VBMBKO,
m	glavni zastopnik.