v Novem mestu 1. febrnvarja. 1886. lan. 22. kega ipsn. ikeni' '-13 V tl8-' stoji 5 kr. ivil-,koT rine iske jrad Izhajajo 1. in 15. Tsaeega meseca. Cena jim je za, celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajsc v Hovem mestu._ Kdor želi kako ozniinilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaća za rsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. t (jospod Karol Eudez, kranjski deželni poslanec, . grajsÈak: na Gra-carjevem turnu, umri je nenadoma v svojem gradu. — Ta žalostna vest pretresla je vse, kteri so ga poznali, posebno pa še dolenjske Slovence. — Bil je izgled skrbnega očeta, iskren rodoljub, dober katoličan, in vsakemu poštenemu Človeku pravi prijatelj. S svojim obilnim časnim blagom bil je, radodaren v velikem in malem; podpiral je narodne zavode, ubogega kmeta, in malega šolarčka. — V državnem in deželnem zboru je veliko let se potegoval za pravice in koristi ljudstva. Zaradi tako mnogih in lepih čednosti bil je odlikovan od presvitlega cesarja z vitežkim redom. Nadejamo se, da bode fastita rodo-vina tudi za naprej v smislu blagega rajnika delovala. — Vedno pa ga bo pogrešalo naše prebivalstvo in mu ohranilo blag in hvaležen spomin. Bog mu daj v miru počivati ! Sodba o Dolenjcih. Dolenjska je lep in rodoviten del kranjske dežele. Kdor po Dolenjskem potuje, hvali lepe griče in vinske gorice, med katerimi se raijprostirajo še cvetoči travniki, trate, vrtovi, zaraseni in dobri paš-nild. Misli si : Srečni ljudje, ki po teh krasnih krajih prebivajo. In vendar ni res tako. Dolenjci niso srečni ; malokdo ti bode rekel, da se mu dobro godi. — Zakaj pa vendar naši ljudje niso zadovoljni, zakaj namreč čepé v revščini in nadlogah? Vzrokov je sto in sto. Ako bi jih začeli po vrsti razlagati in bi jih razloževali, tedne in tedne ne bi končali. Danes hočemo opomniti naše ljudi samo na en vzrok, ker jim dobro želimo, — in ta je, da se Dolenjci ne dajo še dovolj podučiti, da naukov premalo poslušajo. Tako o Dolenjcih govoriti smo že večkrat čuli. Ne davno pa smo nekaj podobnega brali v „Kmetovalcu", listu kranjske kmetijske družbe. V tem listu govori g. Pire 0 zboljšanji živinoreje. Hvali Gorenjce in Notranjce, da zboljšujejo vedno bolj in bolj svojo govedo, o Dolenjcih pa, zlasti o dolenjsld gospodi pa tako govori : „Zalostneje je pa z izboljševanjem dolenjske govedi. Tukaj treba je pa še dosti časa in potrpljenja ! Da je na Gorenjskem in deloma tudi na Notranjskem živinoreja tako Podlistek. agonaklo- | ia za prav | po nizki I občinstvu, čevljarsko Î, gospice leg razno-tudi [7-11 5em rio-il. Nekdaj in sedaj. (Dalje.) Prva tožba, ktero čujem iz tvojih ust, moj kmečki prijatelj, je: delati, delati moram, da se nii žulji napravljajo — in to je liudoj Da je delo težavno, je resnica. Človeška na-tora se res delu protivi ; počitek, nedelavnost, lenoba, to se jej prilega, vživati kar so drugi pri-dohUi, to bi bilo prijetuo. Toda bi li bilo to prav ? ah je morda res vse to sreča za človeka, kar se prilega njegovemu nagnenju? Je li torej delo, ker je težavno, nesreča za nas ? ali smemo morda res blagrovati lenuhe, ki povživajo žulje druzih ljudi? — Ne, preljubi, delo nam ni nesreča, ampak v sedanjem stanu na svetu nam je ravno ono pravi blagor. Moli in delaj! je bU prvi nauk, kte-rega smo ti dali v „Dolenjskih Novicah" — a pri tem ostanemo tudi sedaj. Človek je vstvarjen za delo, kakor ptič za letanje; kdor ne dela naj tudi ne jé. Vsaj veš, da je Bog sam že v raju nesrečnemu Adamu in vsem njegovim otrokom odločil delo za kazen in pokoro rekoč: v potu svojega obraza bodeš kruh jel; kar pa je zapo-vedal, vstanovil Bog, to nam ne more biti v nesrečo, ker vemo iz naše sv. vere, da nas on ljubi bolj, kakor najboljši oče svoje ljubo dete. Da pa to bolj previdiš, ti hoČem danes pokazati nazaj nekaj sto let v Čas predenj je prišel na svet Jezus Kristus. Kako je bilo tu z delom? — Slabo, strpno slabo. Ker je trdo delo človeku zopemo, zato so ga ljudje sovražili, zaničevali — zaničevali pa tudi nje, îri so se z delom pečali. Krajec. ! šteT. 3. Ti hitro napredovala, vzrok so priležne razmere, po moji misli pa tudi resno in veČe veselje do kmetovanja in dela sploh ter ve5a omika. Sknšnja me uči, da je nevarna reč, kaj neljubega Dolenjcem povedati, ker se Človeku takoj očita, da mu je zabavljanje načelna stvar. Gospoda na Dolenjskem rada tarna o slabem materijalnem stanji dolenjskega kmeta ter kliče na pomoč vlado, deželni odbor, kmetijsko družbo itd., Če se ustmeno z enim ali drugem govori, ter vzroke dolenjske bede navaja, potem pa pričnejo Dolenjsko in Dolenjca hvaliti, da bi človek mislil, biti mora doli pač tako, kakor pri najboljših vinogradnikih na Francoskem. Moje mnenje je, dolenjskim gospodarjem resnico povedati pri vsaki priliki, ter jih spodbujati, da se poprimejo tudi druzih kmetijskih strok, ne le samo vinarstva. Dolenjski razumni možje naj pa kmeta podačujejo, naj mu bodo voditelji na poti do omike, ter zgled dobrega gospodaija. Oni gospodje, kateri so slišali moja predavanja v dolenjskih kmečkih občinah, so priče, da-si tudi dolenjski kmet dá svoje napake očitati ter jih tudi spozna, ne da bi kaj zameril. Navajati dokazov, se ve, da je potrebno. Eno pa ne morem in ne smem zamolčati. Kolikor sem do sedaj imel prilike, kmetijski napredek na Dolenjskem opazovati, skoraj brez izjeme izviral je od gospodov duhovnikov; njim smejo biti Dolenjci hvaležni. Gospodje duhovni zaslužili si bodo pa hvalo vsega slovenskega naroda, ako bodo še dalje na tem potu tako ustrajno in vspesno delovali, ter Dolenjce privedli do onega blagostanja, kteri možatega gorenjskega kmeta tako ponosnega dela." To je res, dolenjska gospoda, zlasti posvetna, je premalo dolenjskega kmeta podučevala do zdaj ; največ so storili duhovniki, pa tudi kak priden učitelj sem ter tje. Grajščaki pa tudi niso vsi izostali. Poznamo nekatere, ki so pravi prijatelji ljudstva. Lehko bi njih imena povedali ; med drugimi je bil gotovo tak ranjki gospod Rudež, ki je minuli mesec umrl v Gracarjevem turuu pri Sent-Jernej i. Zakaj mora kmet žito tako ceno prodajati ? Na Ogerskem ima žito tako nizko ceno, da ljudje zavoljo tega Se davkov ne morejo plačevati, ko za poglavitni pridelek ni dobiti poštenega denarja. Od kod to pride, prav lepo razlaga ljubljanski list „Slovenec" tako-le: Vzrok temu je tuja konkurenca, to je da se preveč žita iz tujih dežel pripelje. Južna Kusija, bogata Indija in severna Amerika pošiljajo nam preko morja toliko Žita in tako po ceni, da ono naše popolnoma spodriva. Sušiti ali pa v žitnice spravljati ga kmet tudi ne more, kajti v prvi vrsti on potrebuje denarja. Saj veste, da davkarija ne čaka dolgo. K večemu do novine, potem je pa treba šteti, Če ne pa odprejo hlev in hi lisec, lès sivka! davek pa le še ni plačan; tisto je komaj za stroške. Da se konec napravi tej v nebo vpijoči revščini, ki tudi najtrdnejega kmeta pod nič spraviti žuga, jela se je med državniki misel o vstanovi sred n jeevro pej ske carinske zveze razpravljati. Carina imenuje se namreč tisti davek, kterega moram jaz plačati od bls^a, ki si ga izpod druzega kralja ali cesarja naročam. Tisti davek se namreč določi na Dunaji in med ono državo, s ktero je trgovinska pogodba sklenjena. Ako pa take pogodbe ni, ga pa samo na Dunaji določijo in se potem imenuje varstvena carina, ki domače blago pred tujim varuje. Recimo za ta slučaj, da bi se na mernik ruske alt amerikanske pšenice naložil eden goldinar varstvene Prost Človek je še le tedaj nekaj vreden, ako lahko živi brez dela. Tako so mislili imenitni Grki in Rimljani. Slavni grški modrijan Aristotelj je djal; Tisti ki se z ročnimi deli pečajo, ne zaslužijo imena državljan, nimajo biazib misli in čutil, nič se ne ločijo od sužnjev. In spet dnigej je pisal: Nekterih del svoboden človek nikakor ne more opravljati, da ne bi ponižal, oneČastil samega sebe — zato imamo sužnje, da s svojim telesom delajo za nas. Rimski pisavec Ciceron pak nam je pokazal, kako so Rimljani mislili o delu, ko je zapisal : „Kaj je bolj nespametnega, kakor Če misliš, da so kaj tisti, ktere zaničuje.? kot delavce in divjake. — Ni ti mogoče ostati v delavnici pa biti pošten mož". Kako drugače je dandanes, Ijnbi moj ! Zavoljo dela, trdega dela nisi veČ zaničevan ; marveč bolj ko (^elaŠ, bolj te časte. Delo priporoča, hvali vsakdo, bode naj učen ali neuČen, priprost ali imeniten. Pa od kod to? Kako, da se je svet tako premeni!? Jezus Kristus je prišel na svet — božji sin v človeŠkej podobi. Ljudje so ga imeli za sina tesarja Jožefa, Pa kaj je storU? Do svojega tridesetega leta je živel tiho in skrito v Nazaretu v bornej kočici z Jožefom in Marijo ter je — delal. Tesal je božji sin, žulje je dobival božji sin, pot je tekel od truda po obrazu božjemu sinu! To ljubi moj delavec, bodi si kmet ali rokodelec, to je posvetilo delo, to mu je dalo pravo Čast Delo sedaj ni veČ sramotno ni zaniČljivo — marveč častno in koristno, blagonosno. Jezus je deli posvetil, njegovi učenci, sveti aposteljni so ga povsot priporočali, sv. cerkev ga nikdar ni mogla dovol ;d đni-lež, ki au pri eno :D0, da plače-štenega razlaga e da se Rusija, jo nam da ono r žitnice rvi vrsti arija ne ň je pa isec, les e komsj I oči rev. spraviti Ï tanovi § ize raz- ř i davek, îi ga iz-ri. Tisti oaed ono iklenjena. a Dunaji ina c a-ije. Re-ruske ali varstvene -oča, hvali iprost ali i je svet — božji imeli za )o svojega v Naza-ijo ter je bival božji jemu sinu ! rokodelec, ravo (iast. carine, bo ta goldinar več ali manj ruski ali «merikanski pšenici pot v deželo zabranil. Ljudje bodo potem rajši po domačem pridelku segali in bo vsled tega taisti v ceni poskočil. V tem smislu torej je za pridelovalca, za kmeta, varstvena carina jako blagodejna naprava, ki ga varuje uničevalne ptuje konkurence. Tisti, ki pa morajo živež kupovati, bodo pa Tarstveno^carino kleli. Toda tukaj se gré za občni blagor. Število pridelovalcev je večega pomena, kakor onih, ki knpuje, saj nàm je znano, da je kmet cesarstva steber. Gorjé državi, kjer ta onemore! Kjer ae začne rušiti kmetiški dom drug za dragim, ondi omaje se steber za stebrom državi in kdo se bo čudil, ako se konečno sama zgrudi! Da se pa to zabrani, stopile bodo države Avstrija, Nemška in Francoska skupaj in si bodo roke podale v carinsko zvezo. Določila se bode torej naklada na vse v eno ali drugo omenjenih treh držav vpeljano žito, ki bode po svoji velikosti kohkor mogoče branila preveliko vpeljavo tujega žita v naše, nemške ali pa francoske dežele in bo tako skorej da že uničenemu kmetijstvu zopet na noge pomagala. Misel ta ni nova, vendar pa ni še določen čas, kedaj da se bodo dotični razgovori pričeli. Kakor vse kaže, bodo menda JMadjari v tem oziru prve korake storili, kajti ogersko kmetijstvo, zlasti ono Jugoslovanov po Širnem Banatu, ki je nekdaj polovico Evrope z žitom preskrbIjev alo sedaj ravno tako obnemoglo pojema, kakor naše domače, ali kakor ono na Nemškem ali Francoskem. Naj tedaj že začne, kdor hoče, samo začne naj, to je poglavitna reč ! Kako je v ribniški dolini. v tržaškem listu „Edinost" smo brali dopis iz teh krajev. V njem je veliko podučljivega. Zato naj nekaj iz njega povemo. Naj prvo se dopisnik pritožuje, da so tudi v ribniškej dolini imeli nizko ceno presiČi, katere v Trst prodajajo. Zato pravijo ljudje, da bodo za naprej rajŠe govejo živino redili. Potem pa še govori prav moder dopisnik o trojih boleznih v ribniškej dolini ; te se pa tudi drugod nahajajo, namreč ; Prva bolezen je ta, da se v našej okolici previlke dote dajo. Kmetič ima posestvo, ki je vredno 'J do 3 tisoč gold., on ima 3 hčere, in če pride katero snubit sosed, oče kar naravnost réče : 3 imam, vsakej dam tisuč gold. Četrti otrok pa je sin, temu oče naloži ći do 4 tisoče goldinai^'ev dolga večj kakor je posestvo vredno, in tako je revščina doma ; prepirata se oče in sin, celo tožita se časi in vse to zarad revščine. To je prva bolezen pri kmetijah. Druga bolezen je pri ženskih nošah prepo-tratcn lišp; tacega ne boš kmalo kje videl, kakor v Ribniškej fari. Tu vidiŠ dekle iz uboge bajtice, ki se priziblje ob nedeljah in praznikih, da si m'sliš: ta je kakega grofa hči. Pa kaj se pripeti ? ona se omoži, dobi za moža pijanca, ah pride na velike dolge ; v par letih si pa ne upa več onega dražega oblačila obleči ter pravi : ne upam si več tako ošabno oblačiti se, ker sem vsakemu dolžna ; — dekleta, varčnost in ponižnost ! Tretja bolezen je ta, da vidiš ob nedeljah fantiče, ki so še-le iz šole ostali, pa že cigare pušijo ; še le 13 aH 14 letni dečki se bahajo z viržinkami v ustih, zapravljajo zdravje in vsi bledi za hišnim voglom premoženje „čez dajajo" kozlom, potem pa hirajo, da nikdar ne boš videl dobrega Čvrstega moža. To so bolezni v naŠej okolici. Se nekaj imam dodati, dragi bralec. Kadar boš popotoval skoz Ribniško dolino, stopi v farno cerkev ; tu se ti srce razširi, ker na kmetih, morebiti po vsem Avstrijskem ne z^ledaš tacega lepotičja, kamor se ozreš, ne moreš se nagledati. 'O mar- us je delo ) ga povsod igla dovolj prehvahti z besedo in lastnim zgledom. Tako je prišlo, da je ves krščanski svet dobil o delu popolnoma drugačne misli. Res je sicer delo pokora in kazen za greh; toda ravno ono obvaruje v slabo nagnenega človeka nevarnih skušnjav, ozdravlja in krepča krhko njegovo natoro. Delo mu pridobi najlepših čednosti ter obilega plačila v nebesih; delo mu daje pravi mir srca, resnično veselje, pa možko dostojnost, delo slednjič ga obvaruje siromašČine ter stori, da more pomagati celo svojemu ubogemu bratu. Nekdaj zaničevano delo se ne studi več mogočnim kraljem in cesarjem, ne nežnim kraljicam in kraljičinam, vsaj vemo, da jih je bilo mnogo ki so z lastnimi rokami stregle bolnikom, napravljale obleko, da so nagepokrile. Prijatelj, ako to pomisliš, bodeš li še nezadovoljen pri svojem ntrudilnem delu? Ali ne bo- des marveč vzkliknil : Hvala Bogu, če je tudi delo težko, vendar vsaj ni več sramotno in za-niČljivo kakor je bilo nekdaj. Ako tuđi trpim, vendar je bil pred Kristusom se veliko veči trpin — zaničevani delavec ! ? -— Ali to še ni vse. Ker se je ljudem delo studilo, ker se jim je zdelo sramotno — pa so vendar-Ie hoteli jesti — brez dela pa ni jela — kaj so tu storili? Močni, imenitni so delo zvrnili na druge, sami pa používali njih žulje, šiloma so napravili sužnje! Strah pred delom, lenoba je rodila sužnjištvo. Svobodnemu človeku se ni ljubilo delati, bilje pa močan, napal je sam ali z drugimi posameznega človeka, ali pa v vojski celo ljudstvo. Kolikor se jih je ujelo, ti so morah potem zmagovalcu opravljati dela kakor nespametna živina, da je mogel on s svojimi pasti lenobo. (Dalje prih.) M 20. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 3. Tu so kaj mnetna dela, veliki oltar je stal nad 10 tisoč ; letoa smo napravili nov zvon, Četrti, ki tehta nad starih centov. Lepote je tu videti polno, ker cerkev je stala nad sto tisoč goldinarjev, Hvala za to gre posebno gospodu dekanu^ ker ima veliko veselje za okrasenje cerkve, pa tudi kmetiško ljudstvo je vneto za Božjo Čast. Konečno imam še omeniti, da se občina Velike Poljane pripravlja za ustanovitev nove fare, ker so Poljanci že kapital v verski zalog založili in nov farovž in dmgo poslopje napravili, in sedaj so tudi šolo dobili in učitelja. Kako marljivo je ta mala občina vse to skupaj spravljala, tega ni mogoče popisati in prehvaliti. Če hodiš zdaj v zimskem Času po tej občini, kamor prideš, dobiš mladine, ki bere bukve družbe sv. Motora, Da je do tolikega napredka prišla, pomagal je najbolj občinski načelnik, kije že nad 15 let oskrbnik občini in vse skozi marljivo dela za nje blagostanje. Bog daj, da bi ta občina v kratkem dosegla še to, da dobi duhovnega pastirja, ker je zelo potrebno. morebiti Avstriji bi ne bilo na korist. Pa morda iz tega nič ne bo. Stvar Je zopet utihnila. Iz Angleškega je prišla grozna novica, januvaija se je v Londonu na dveh krajih razpočil dinamit, to je tvarina smodniku podobna — samo, da je veliko hujša in močnejša kakor smodnik. Hudobni ljudje so hoteli z njim razrušiti dve velikanski palači v tem velikem mestu. Tega sicer niso dosegli ; vendar pa je bil potres tak, da je napravil grozno škodo. Razsula so se vsa okna ; v enem kraju je jelo celo goreti, pa so pogasili. Hudo je poškodovanih sedem ljudi, med njimi tudi dva policaja. — Tam na Angleškem so nekteri hudobneži, grozni ljudje, kterim pravijo „fenirji". Ti hočejo s silo vse prevrniti. Žugajo že delj časa, da bodo veliko mesto London razsuli. Angleški policaji ojstro pazijo nanje — in tako zabranijo hujših nesreč. Vendar Bog vedi, kaj se bode Še zgodilo, hudobni so dovolj za vsak zločin. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu. Presvetli cesar so potrdili novo šolsko postavo za Kranjsko, po kateri bode moralo ljubljansko mesto več za šole (učitelje) plačevati, (fakor do zdaj. Pa po novi postavi se bo doseglo, da bode tudi južna železnica, ki drdra skozi našo deželo, morala več plačevati ljubljanskemu mestu in deželi. Dežela naŠa bo nekaj na boljšem. Na Dunaji zopet zboruje državni zbor. Če bo kaj posebnega sklenil, bodemo že poročali. Za zdaj se čuje, da bodo postavo o davkih nekoliko prenaredUi, menda bode boljše za male posestnike. Veselilo nas je brati, da je presvetli cesar visoko službo pri najvišjem računskem uradu na Dunaji podelit grofu Hohenwartu, državnemu poslancu, ki je bil od Gorenjcev izvoljen. Ta veliki avstrijanski domoljub je že pred več leti užival veliko zaupanja presvetlega cesarja kot nekdanji miuisterstí predsednik. Kaj je novega po Širokem svetu. Govori in piše se, da bi Nemčija rada napravila v Trstu veliko ladij, s katerimi bi blago iz daljnih jutrovih dežel prevažala prvo tu sem, potlej pa po Železnicah v svoje severne dežele. — Italijanom ni to po volji, ker so mislili, da ae bodo Nemci za to kupčijo izbrali mesto Genovo v laškem kraljestvu. — Pa tudi Slovencem in * * Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Kranjska živinoreja je še zelo na slabem, posebno pa manjka Dolenjcem Še živine, zlasti lepe živine. Tajnik kmetijske družbe, gosp. Pire piše v „Kmetovalcu", da bi Krajnci še lehko prercdili 5O.U0U glav goveje živine na leto. Ako bi je imeli toliko veČ, bili bi Kranjci za kake 4 milijone bogateji, Dolenjci, poprimite se bolj živinoreje. Dalo bo več dobička, kakor vino. Zoper trtno uš ugibajo učenjaki vsakovrstne pripomočke : živo srebro, rastlinske strupe, razne pline ali gaze i. t. d. Pravega sredstva pa žalibog še niso zadeli, zlasti takega ne, ki ne bi desetkrat več stal, kakor je vinograd vreden. Hud sovražnik trtam jenekaples-noba na listih vinske trte. To so opazovali lani na Notranjskem in Primorskem, kjer je listje zgodaj mjaveti začelo in grozdje zavoljo tega do-zoreti ni moglo. PomoČka zoper to bolezen še ne vedo. S a d i t e d r e v j e , posebno sadno drevje kraj cest. Na C e s k e m so lani celo postavo sklçnih, da morajo občine za to skrbeti, da bode ob vsakej cesti drevje posajeno. Kaj ta-košnega bi bilo tudi na Kranjskem dobro, posebno na Dolenjskem. Koliko lepega sadja bi se na drevji kraj^ cest pridelalo. Škodo pri vinogradih, katere je trtna uš uničila bode posestnikom plačala tretji del država, eno tretjino dežela, eno pa drugi vinogradniki. Tudi se bodo davki takim vinogradom znižali. Vlada se je naprosila, naj se amerikanske trte kupijo ;teh trtna uš ne bode uničila. morda se na katere ■A Gospodaiji, kateri boste kolje v gajih se-liaU prosim vas, pazite na hruškové, jablanove ■ in ÊeSnjeve divjake, .da jih ne posekate, temuč za Êasa v spomlad jih iz obilnimi koreninami izkop-Ijite, in si jih posadite na dobro mesto. Mislim, da je še pri vsakem posestvu toliko prostora. Gotovo vam bodejo vaši potomci hvaležni za to delo. Čas pa, in kako naj se požlahtnujejo, izvedeli bodete v Icratkem v Dolenjskih Noiácah. Vinograde moraš gnojiti. To je stara potreba in resnica. Z ' nova pa moramo to ljudem priporočati, kakor je te dni storil znani izvedenec v vinarstvu, gosp. R. Dolenc, ravnatelj vinarske šole na Slapu (pri Vipavi) v nemškem časniku. Ta gospod priporoča za vinograde posebno kompost, t. j. mešan gnoj, ki se naredi iz vseh ostankov pri hiši, n. pr. iz zemlje, pepela, smeti, plevela, iz ostankov pri vinoreji iu kletarstva, pai vse se porabi, zmeša in dodá še nekoliko mastnega gnoja iz stranišč. — Toliko za danes ; pa o kompostu bomo že še govorili, kako se nareja in porablja. Gnojite torej vinograde s takim gnojem, ki vas skoro nič ne stane, drugače hodo opešali. Pa tudi vse nesnage, ki jo imate okoli hiše, se s tem znebite. Tedaj je dobiček dvojen. Poljedeljstvo. Spisal Dragotin RipSl, župnik. (Dalje.) Ovea je mož, pravijo hribovci, in ga obilo sejejo, ker več in boljše slame dá za govejo klajo, kakor rž ali ječmen, in ker med oves sploh sejejo deteljo. Oves je med strnjo to, kar osel med živino; je zadovoljen z vsakim krajem in z vsako zemljo. Dobre volje in zdravi so hribovci pri ovsen-jaku in njega juhi. V primeri z drugim žitom se oves °ajlaglje in najboljše proda. Seje se ga na eno oralo po pet do šest mernikov ali po dva in pol do tri vagane ; pridela se ga do sto vaganov in še veČ. Koruza je za naše kraje glava vseh žit, silno važna rastlina. To so naši kmetje že zdavnej spoznali, zato se radi lotijo koraznega obdelovanja. Koraza ne donese samo naj obilnišega pridelka na zrnu, temveč tudi vsi drugi njeni deli so kmetovalcu v velik prid. Koruza dopušča, da se smejo med njo vsejati buče in Ežol, repa, zelje, konoplje in sirek ; pa boljše je za koruzo, da ni preveč drugih reči v nji. Če se jej prav dobro pognoji, se pridela na enem oralu šestdeset do osemdeset vaganov zrnja ; razun tega pa še vmes po deset do petnajst vaganov fižola, šestdeset do osemdeset centov slame in šestdeset do sto centov buč. Iz tega se vidi, kako hasnivo je, saditi jo. Od koruzne setve pravijo: Kdor ima veliko otrok, naj seje gosto ; kdor jih pa ima raalo, naj seje redko ! — Koruzi orji globoko. Kaj dobro storiš, Če jej pred ziiho zemljo preoiješ. Sadi jo še le začetkom majnika. TurŠici vrhe priŽeti, sme se le kratko pred zoritvijo. Socivje se skoro nikjer samo ne seje ali sadi, ampak navadno le med koruzo, bob pa med korenje. Kodar so ozki ogoni (kraji), se nizko sočivje po razgonih (razorih) sadi, na širokih pa kolnato. Sirek sejejo med koruzo po razgonih; iz sirkové slame delajo metle, zrnje pa dajo v mlin, in rabijo moko za svinje; sirkovo zrnje med koruzo ali drugo žito za kruh mešati, ni zelo nenavadno. Sočivje je izbirčno gledé zemlje, pa daje tečen sad za ljudi in dobro krmo (fižolovko) za živino. Fižol naj se še le meseca majnika posadi, da ga spomladanski mraz ne ugonobi. Prosa ljudje precej veliko nasejejo, pasrako-noge, ktero po nekod „sračko" imenujejo, ne. Na eno oralo sejejo en mernik (dvajset bokalov ali pol vagana) in pridelajo šestdeset mernikov ali trideset vaganov. Kmetu dobro v jed služi za kašo, od katere pravijo, da se lehko vroča do Zagreba prinese. Otepi so dobra in hasljiva klaja za govejo živino. Ajda se le seje kakor drugi sad po rži ali kaki drugi strni. Ajda je pri hiši ali kmetiji lepa pomoč, je kmečki kruh ; zatoraj pravijo naši kmetje, da, če ajda obrodi, se ni treba lakote bati, in se sme pšenica vsa prodati. „Ajda le U kruhu pomaga, pa ni kruh," pravijo v krajih, kder malo ajde sejejo ; v nekaterih krajih je pa narobe. Ajdovi žganci, ajdov močnik in ajdov kruh so Slovencem priljubljene jedi. Pa čudno, k ajdovim žgancem mora po nekod kruh pri mizi biti, kajti gospodinja pravi: „Žgance bi skuhala, pa danes kruha nimamo?" — To je razvada. — Seje se ajda v dolini v stmišČe o sv, Jakobu, pa jo včasih zgodnja jesenska slana pozoblje. Na eno oralo se po dva vagana vseje, in se pridela po osemdeset vaganov, če je slana ne skuha. Če le do velike maše iz zemlje priluka. je Še dobro. Ajdi kaj vstreza, ako se jej postupa s pepelom. Pomisli, da jo seješ po žitu, ki je zemljo izmolzlo. Graha sejejo pri nas le po vrtih; eno zrno da jih po šesdeset do osemdeset; bokal se dobi za deset krajcaijev. Leèo sejejo posebej na njivo, pa malo; eno zrno da po osemdeset do sto, in se prodaja bokal po dvajset krajcarjev. (Dalje priM Domače vesti. — (Pogreb prerano umrlega gosp. Karola R u d e ž a) bil je v soboto 24. januvarja ob 10, uri zjutraj.— Kijubu sla- 32. stran. dolenjske novice. štev. 3. beiriu vremenu, ker medlo je celi dan nepretrgoma, zbralo se je prav obilo ljudstva; tudi mnogo prav odlične gospode obojega spola iz Novega mesta in okolice se je pripeljalo pokojnemu zasluženo Čast izkazati. Navzoče je bilo društvo Št, Jernejske požarne brambe. Novomeško pevsko društvo, zastop novomeške mesćanske garde i, t, rf. Ko je bilo truplo pred grajaČinsko kapelico blagoslovljeno, zapeli so gg. pevci prav ginljivo žalostinko. Ko ae je sprevod pomikal iz grada, se je vsakemu milo storilo, videti loèitev gospodarja od lepo vredjenega domovanja. Nosili in svetili so lepo praznično oblečeni sosedje. Rakev je bila ozaljsana z lepimi venci in krasnimi trakovi, poklonjenih od sosednih grajšiin, različnih društev, prijateljev in St. Jernejskih učiteljev. V dolgi dolgi Arsti pomikal seje sprevod proti pokopališči na Orehovici, Četrt ure oddaljeni podružnici, kder se je služila slovesna sv. maša, pri kterej so prav lepo pele Št. Jernejske pevke. — Po sv. opravilu pa so blagega dobrotnika zagrebli. — Tudi na grobu je pevsko društvo kaj lepo zapelo. Konečno j« izpregovoril gosp, dr. Slane na grobu nekoliko jedernatib besedij o blagem znaëajî pokojnikovem ter o njegovih zaslugah za Slovenstvo sploh in za ožjo domovino dolenjsko, ter bližno okolico St. Jernejske, — (Za kmetijsko šolo na Dolenjskem) iš6e deželni odbor pripravnega posestva, da bi ga kupil ali pa le v najem vzel. Zeli se posestvo, ktero ima okoli 8 oralov vinogradov, ali vsaj 5 oralov vinogradov in blizu 2 orali za nasaditev novih vinogradov pripravnega sveta, potem okoli 2 orali sadnih in zelenjadnih vrtov, 10 do 15 oralov njiv in travnikov, in gojzda za domačo potrebo, zraven tega hišo in gospodarska poslopja, kolikor jih je za Šolo treba. Lastniki, kteri imajo tako posestvo na ponudbo, naj pošljejo svoje ponudbe na kolek za 50 kr. spisane do 31, marcija 1885. deželnemu odboru v Ljubljano. — Kakor se kaže, bomo torej vendar dobili za nas tako potrebno šolo, Bog daj, da se kmalu zgodi ! — (Stekli psi,) Y okolici novomeški in kakor čujemo tudi drugodi po Dolenjskem prikazala se je nevarna pasja bolezen, steklina. Po Tladnem ukaza ugonobilo se je mnogo psov, o kterih seje sumnjalo, da so priSli v dotiko s pobesnelimi psi, — V Ločni vasi pol ure oddaljenej od Novega mesta, napal je pobesnel lovski pes več oseb, kterim je obleko potrgal, pa k sreči nikogar ranil. — Psa je ustrelil g. Franc Košiček. Pri razparanji dokazalo se je, da je pes stekel. — Ljudje varujte se ! — (Na Raki) je bil nedavno v vasi oropan človek, pa hudodelca u« morejo zasačiti. — (Odbor kmetijske razstave v Krškem) je imel v nedeljo U. jan, sejo, pri kateri je blagajničar č. g. K n a v a poročal o dohodkih (okoli 700 gld.) in o stroških (čez 600 gld.). Čistega dobička ostalo je še 62 gld. 98 kr. Ta denar ee je podaril kmetijski podružnici v Leskove i, (načelnik so prečastiti gosp. kanonik Poljak), da kupi ročno mlatilnico aLi žitno čistilnico in ju po ceni kmetom posojuje. To je lepo. — (V Dobrovi pri Brežicah) je prete-Čene dni mladi fant na lovu velikega volka vstřelil, katerega so v Gradec odposlali. — (Y Krškem) je sklenil občinski odbor 15. jan., da se bode bolje skrbelo za olepšanje mesta, in da bodo v ta namen meščani nekaj plačali. Tudi pasji davek so povečali. Vse potrebno in hvalevredno ! — P o s o j i I n i c a je imela li). jan. že drugo zborovajije, ki se je dobro izpeljalo. Več prihodnjič. — (Pri sv. Duhu pri Krškem) se bode ustavljeno zidanje nove cerkve zopet nadaljevalo. Hvala Bogu! — (Postavo), ki bode koristila požarnim brambam, so presvetli cesar ravno kar potrdili. Po tej postavi bodo zavarovalne družbe morale nekaj davka plačevati požarnim stražam in pogorelcem. To postavo je lani sklenil kranjski deželni zbor. — (V Velikih Laščah) snujejo čitalnico. Res posnemanja vredno ! — (V D o b ro p o Ij i) je veliko otrok čez 500, pa majhna šola. Treba bi jo bilo raširiti — ali za denar je trda. Zato prijatelji šolske mladine pridite jim v pomoč za izvršitev in iz-polnjenje tega dobrega namena! — (Šolske novice) V Mirni je postal g. M. G r č a r naduČitelj in v Mirno peč pride gospodična M. Sere za učiteljico. — (Občinske volitve.) Pri novi volitvi obČin.skega predstojnistva v Kompoljih v hoćevskem okraji bili so izvoljeni: Anton Hočevar iz Kompolj za župana ; Janez Adamič in Anton Mostar, tudi iz Kompolj, pa za občinska svetovalca. — Pri volitvi občinskega pred-stojništva v Gradacu v črnomeljskem okraji pa so bili izvoljeni: za župana Anton Novak iz Gra-daca, a za občinska svetovalca Janez Stipanič iz Gradaca in Martin Plut iz Vranovič. — (V Gorici) bodo Slovenci si sami napravili slovensko šolo za deklice, ker nimajo upanja, da bi je Lfthi jim ustanovili; kajti Gorica je po večini sedaj laško mesto, v katerem je pa tudi precej Slovencev. — (Čitalnica v DobliČah) ima sobo in drugo vse brezplačno, pa že do 60 udov^ P -"P: i - m'^ "-a. iiteT. > Čítal- 'ok Čez raširiti šolske in izli i je . i r n o iteljico. i novi loljili v m Hornic in bčinska i pred-:raji pa iz Gra-Stipanič si sami nimajo j ti Go-katerem h) ima 'O udov. DOLENJSKE NOVICE. stran 23, tave ■ sejo, orožal roških je Še kme-ik so kupi 8 t ile lepo. prete-Tolka i odbor tpsanje K nekaj se po- ^ e imela | dobro m) se > Jet na- pozar-car podruž be itražam kranj- r;-ť-- k ■i- "Veski smehljaje plača na mesec 15 kr., to le skupaj na mesec 9 gld. in na leto 108 gld. ; taj Be a tem za časnikarstvo, koliko veČ pa Se "druzega za kmeta koristne^ra lahko stori! Čitalnica ima šest Časnikcv : „Ljubljanske Novice", ^Dolenjske Novice", „Kmetovalca", „Sloven. Gospodarja«, „Mir», „Slovana". „Sloga jaëi, a nesloga tlaci" ! _ (Mašina ki pišČeta izvali.) Tak stroj ali mašino ima grajSčak na Ruperčvrhn blizu Novornesta, g. Edvard Patros. Dobil jo je iz Hamburga in velja 25 frankov ali pa po Basem okrog 24 goldinarjev, brez vštete poštnine. Velika je blizu 5 pedi, 3 široka in ravno toliko dolga. Napravljena je tako, da se zmirom greje roda v njej, v katoro se lahko dene 30—40 kurjih jajc. Voda mora biti gorka 40 stopinj po Beaumirju. V 21 dneh ae pisčeta izvale. Ko bote to novico izvedeli v „Dol. Novicah" bode omenjeni gospod že poskušal nekaj dni to novo iznajdbo. Kako se bo obnesla ta mašina zvedeli bote prihodnjič. Kdor želi viditi ta stroj naj se poda na Ruprčvrh, grajšČak je silno priljuden in prav rad pokaže to novo iznajdbo, toraj ne mislite, da sem to novost pobral pri „lažnjivem Kljukcu" ali pri kakem godcu. — (Društvo „Narodna Šola" v Ljubljani.) To društvo daje revnim otrokom brezplačno šolake potrebščine. Temu društvu v korist je bila v Krškem veselica 18. jan. — („S 1 o v a n") se imenuje Časnik s podobami, ki v Ljubljani po dvakrat na mesec izhaja. Stane 4 gld. 60 kr. na leto. Prav lep Časopis! Prinaša popise imenitnih slovenskih in ■ slovanskih mož in krajev s krasnimi podobami, mične pesmice in povesti, razpravlja slovstvene reci, sploh pa navdušeno zagovarja vse kar je slovenske ali sploh slovansko. Ako se bode list vedno varoval žaliti katoliško naŠe prepričanje, je pač vsega priporočila vreden. — („Jurjev koledari) za I. 1885. se priporoča vsem, ki so hočejo smejati in kratkočasiti. Velja 50 kr. in se dobiva v oprávníš tvu „Jurja s pušo" v Trstu pa tudi po drugih bukvarnah. Razne vesti. * (jjâac« 80 nasti.) Kesuićna dogodba. Pise \)î\bl)an8!teian listu „SloveDoa": V nekem ki-aju »sao' Lljubljanske okolice — na Dolenjakem — ao vzdignili. Kako? Oče je bil prisiljen avojo hčer -omožiti, zato ji ni hotel posebne „bale" napraviti. Le nekoliko,denarja (dote) je obljubil in staro skrinjo, ki je že mnogo desetletij pri hiši in zato bita pod streho vaa odimljena. Pošljejo tedai po mizarja, da bi nekoliko skrinjo poohljal in popravil za „balo". Mizar pride, stranice pri skrinji obla, pa po glasu prostor med stranicami spozna, — nekoliko pogleda — in skrivne vratice najde — odpre ia — ondi „sae" — najde. Bile bo hraniinicne bukvice za vefi stotin goldinarjev — 18 sto — po kterih je pred 10 leti hranilnica Ljubljanska popraševala; v Wkvieah aa 130 gold, starih rndeiSihpetakov in zraven je bil mehor — poln zlatega in srebrnega deaarja. Posten mizar pokliče domaće, jim pokažo „sac", po kterem vm hlastno padejo in si ga razdele. Koliko je bilo, se ne bo avedilo lahko. — Ćegava je pa bila skrinja is drngo v skrinji? Grdega skopuha, ki je pred 10 leti po Ljubljani beračil, se o fižoln hranil in naposled vež tisoč goldinarjev zapustivši, brez kriša in sv. zakramentov v Ljubljani umrl. O svojem denarji v skrinji ni nikomur razodel in tako skoraj lakote poginil, ker ni mogel osebno na dom do svoje skrinje priti, in tndi nikomur ni hotel povedati, kaj je ondi v skrinji doma v podstrehi. Se vé, da ta skrinja ne bo več v podstrehi, ampak ae bo sežgala in z slatom, ki je bil v nji skranjen, napravila se bo imenitna poli-tirana omara. Tedaj preiskujte stare skrinje! ^ (Pomanjkanje žensk.) Ljadiika Štetva r GrriŠk kaže, da je v mestu Atenah premalo žensk Število prebivalcev v tem mestu znaŠa 84906 dus, izmed teh je 48248 molkih in samo 37660 ženskib. Atenčanje si zdaj ubijajo glave, kako bi se mogel „pokriti ta primanjkljej." — Kdor ima sitno žensko, naj jej svetuje, iti na Grško ; vsaj ne bode sla. Grško ni tako blizo kakor Krško, kjer pa tudi sitnih žensk ne marajo. Smešnice. Krćraar vpraša gosta, ko je ta iz spalnice prišel k zajnterkn: no, gospod, kako stekaj apali? Gostma reie: hvala, se precej dobro, vsakako pa bolje, kakor vaše stenice in bolhe, te pač niso celo noč imele mira. Kmet prosi juda na posodo 5 gold, in mu obljubi pet goldinarjev obresti in suknjo v zastavo. Jud vzame suknjO; kmetu pokaže 5 gold, in pravi : Ker je navada, da se obresti naprej aedaj plačujejo, ohranim pet goldinarjev za obresti, suknjo v zastavo, ti pa podpise! dolžan tist za 5 gold. Kmet ni tedaj imel ne denarja^ ne suknje in vendar je bil jndu dolžan 5 goldinarjev. Nič ne pomaga! Pulicaj: Saperlot, trda noč je, in vi nimate la-terne pri vozu! Kmet; Nič ne pomaga, goapod policaj, moj konj je popolnoma slep. Gon'pod: Natakar, nat(^>či vendar gospodn kozarec, da ne bo zmirom prazen! Natakar; Gospod, nič ne pomaga, mt ga sproti precej sprazni. Rešitev ugank (v 2. It. „Dolenjskih Novic".) 1. Dve tabli Mojzesovi. 2. Adam. 3. Duhoven na prižuioi in roka z božjo martro. 4. Po rimski cesti na nebu. 5. Osel v Noetovi barki. Rešili so jih prav sledeči gospodje ; Jožef Kamin, iz Dolenje vasi pri Čatežu; Koželj G., pri sv. Gott-hardu; Jože Plaoinsek, v Trebai; Valentin Krasovic, v Podložu; Jakob Gregorič, Spodnja težka voda; Iga. Borštnar, Dobnji dol; V. Z., Podgrad; Jože Stare r i -i '1 DoUli pri Pjarškem', Jože Brezove, Dedendol; Matija Fabijan, iz Iga; Dragotína Juvanec, y PlaDÍni pri Rakeka; Frane Kline, Gornje polje pri Toplicah; Anton Safran, Ponikve ; Anton Piletič, Stara vas ; Emil Hochreiter, dijak v Rttdoifovem. — Žreb Je odločil za Jožefa Brezovca, posestnika v Dedendolu. Uganke, 1. Kdo tof'î v Ljubljani najboljšo pijačo brez vaega daca? 2. Ktera gora nikdar ne zeleni in vendar mnogo Ijndi živi ? 3. Kje „Dolenjske Noviee" shajajo? 4. Kaj nam Slovencem naši sovražniki še nikoli niso očitali? 5. Kdo človeka na svetu največkrat ogoljufa? (Rešilcem, naročnikom 1 goldinar, nenarofinikom do konca ieta «Dolenjske Novice" zastonj, ako jih več ligaoe, odloČi žreb). Opravki meseca februarja. Na polje je treba gnoj navažati. Dober santnec (ako je?) te opominja, da si na saneh iz gozda drv za celo leto navozíš. Hlevi, kjer je živina, naj se ohranijo gorki, treba jih je pri lepem vremenu pa tudi večkrat prevetrovati. Tudi sam se toplo obleci, da se ne prehladiš, kar bi bilo vzrok mnogih hudih bolezni. Mah na sadnem drevji lepo odrzaj. Pazi, da mladih drevesce zajci ue oglodajo. Ako imal žive meje in plote, najagodniši čas je, jih obrezati. Korenje, sadje, sočivje se prebira, da se ne pokvari. Dimnike dobro ometaj. Pitana živina se zarad mraza ne redi več, zato se zakolje io suho meso za poletje pripravi, Knretini daj kaj zobati, da bo holj nesla. — Ali imaš sadna drevesa dobro povita? Sadne peške pridno nabiraj ! — Če imaš Čebele, vari, da miši ne pridejo do njih, — pa tudi skrbi, da bodo dobro odete in da imajo dosta živeža. — Tiče nimajo kaj jesti; potresi jim včasih kaj zrnja. — Pri lepem vremenu se sme v vinogradu obrezovati; gnoj in zemlja se navaža v vinograd; kolje se pripravlja. Za nove vinograde se sme rigoliti t, j. globoko kopati. — V kleti se vino pretaka. — Na koncu vsacega leta pa naj priden gospodar in skrbna gospodinja nikoli ne zabita pregledati in prešteti, kaj in kako sta preteklo leto prigospodarila ali pa zagospodarila. — Po zimi pripravljaj in popravljaj orodje za leto. — Sejmi na Dolenjskem. Za živino je 8. dan vsakega meseca v Ljubljani, prvi pondeljek v vsakem mesecu pa v Novem mestu, — V Žužemberku in v Krskem 3. ícbruvarija, — v Metliki torek po svečnici, — v Št. Jerneju četrtek po Svečnici, — v Boštanji 9. fehr. — Na Štajerskem bodo 3. svečana na Vidmi; 6. sveč. ▼ Št. Petru pri sv. Gori ; 19. na Pilštani ; 14. v Bre-■žicsh in T Sevnici. — Pustni pondeljek ne bo sejma na Vidmu, in v Krškem je prestavljen na 31. avgusta, — V Klanci na Hrovaskem bode 16- svečana veliki sejem- za živino in konje. Loterijske srečke. Trst 17. jannvarija 77 76 7 81 57 6radec 24. jauuvarija 57 17 24 23 2 Dunaj 24. jauuvarija 8 37 38 11 3 J* Sorodnikom, prijateljem in znancem tužném srcem naznanjeva. da se je najin jedini sinček Karol Fran Josip, danes, star 8 dni. preselil v sv. raj, — za-pupustivši naji v nepopisljivi britkosti. Sv. Križ, 15, januvarija 1885. Karol in Hedvika Kaligar, prežnloatna rodifelja. S al ji vi list URI S PUSO nastopi II, tečaj v večji obliki ter veija za celo leto 3 gld.. pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr. Denar in pisma naj se pošiljajo ured-[6—2] ništvu „Jurja a puŠo' Trst. 50 básnili anierilansiil flivacov 50 naprodnj in Btcer komad po 25 gld. 50 kr., 27 gld. in 28 gld. 75 kr. Ti divani preobleišeiii sn z najboljim sedaj modoraim jltti-blagom in bogato cikraáeni z temno-rude Si m , UskaBiin žametom, Delo je aoUdno, kar v i*ezi z elťgMJtno TUanjostj» di-vana gotovo za.<)lliži, dn ni h:ie br^z fatce^a divana. Cenn je nižja ne^o navadnitD divanom, tako da je vsakemu ntogoSe, omiBÎiti si to krasno pobiStveno orodje. Najbolj unanja dolgost teh divanoT, (z predalom aH brez Ttjega) ja 140 ctm., ii-rokuBt p» Ï2 ctin. Sa zahtevarje iadaiujom tudi *ečje, kterim je cena prineroina veija. Izgotovljeiie divane imam t sTojem abajioTanji na ogled. NaroSniki 2 dežele naj pri narofisTanji naznanijo, kakih barv blago žele, kakor tudi, ktera naj najbolj prevlada. Sicar pa resnim kupcem iia aahtevanje poSljem T'.orce fraBW, kakor tudi p(^dobo di^tvna. — — ■ ^ Ker so gomjo cene tako nizke, umojo se ~ -. .. . = iste le, ce au plaía naprej ali na povzetje. = Anton* Obreza, tapedrar, ključarske ulice ět, 3 (pod mestnim trgom) v Ljubljani. Friporoia s« tudi za izdelovanje Dseh drugih, v njegovo stroko spadojcéih del zagotavljaje toino in ceno poaireibo. Vs4 poprave izvrSvj^o se naglo <« v obSno »adovo^nost, Naroíilotn E deáeíe obrača st posebna pozornost jg_2] Fri DOM. EIZZOLIJU \Řm pri ASGELJÏÏ [5—2] dobiva se CVET zoper protin in trganje^ po Dr. M. Brankoví6-u. Cena ôO hr. p. n, novi naročniki naj nam ne 2amer1Jo da ]1m 2. 5t. „DolertJ. Novic" ne moremo poslat. Vse so nam poile. Prve Je ie dosti. OdfOTomi nredaik, tidajate|j in založnik J. Krajec, SoTomeato, — Natisnil J, Krajec.