^ošlnina pl ačana \ gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena 2 (lil DRUŽINSKI TEDNIK Leto X. V Ljubljani, 21. julija 1938. štev. 29. Pomagai si sam in Bog ti bo pomagal. Narodni pregovor •DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul 27/111. Telefon St. $3-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za */« leta 20 din, leta so din, */i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 dinarje znamk. — GENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prosto* (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica c*;n 4*50. — Notice: — vsaka beseda din ?*-. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Tragičen konec mladega muslimanskega zakona (Gl. str. ‘J) ■■ nemiri v Palestini je Anglija poslala nova u naznanja italijanskemu ljudstvu, da j« 1 0 SEDANJOSTI: Preteklost, sedanjost, prihodnost ■— katera teh dob je najvažnejša? Najboljši in najbolj važen čas za nas je vedno prav tisti, v katerem živimo, oba druga sta tu za dopolnilo in razumevanje sedanjosti. Ne jutri, ne včeraj, kar prav sedajle delamo, je najvažnejše, pa če smo mladi, zreli uli stari. v Kljub temu je pa večina ljudi, ki žive neprestano izven svoje dobe. Ali sanjajo le o prihodnosti ali se ozirajo nazaj i’ preteklost. Prvi so kakor eakalci po čakalnicah na kolodvoru. Razburljivi so, nestrpni in nezaupljivi. Vse, kar se okrog njih flodi, jim je deveta briga, le od časa, ki bo prišel, pričakujejo nekakšno srečno rešitev, nekaj velikega, prijetnega, kar jih bo zadovoljilo. Drugi zopet stoje, kakor ob odprtem grobu in objokujejo nekaj, česar nikoli več in pod nobenimi pogoji ni mogoče priklicati nazaj v življenje. In kar je najbolj nespametno, oboji drže križem roke! — Medtem pa neopaženo polzi življenje mimo njih, ne-Vzdržema, kakor pokrajina ob oknu premikajočega se vlaka. Mimo hiti Pestra sedanjost, polna velikih dogodkov, polna čarov za tistega, ki hoče zares — živeti. Ne pojmujemo pravilno velike zgodovinske dobe, v kateri živimo. Tožimo o nekdanjih boljših časih, čeprav nam pamet pove, da so bili ti boljši časi le iluzorni in da so imele tudi prejšnje dobe svoje pomanjkljivosti in slabe strani. Koliko razbremenitve. koliko nepričakovanih udobnosti nam je prinesla pr«v sedanja doba, vse, o čemer se našim dedom niti sanjalo ni. Če bi udaril čarovnik s čarobno palico preko nas in nas prestavil v eno prejšnjih stoletij, kako bi si želeli nazaj! Takrat ni bilo ne železnic, ne vseh današnjih prometnih sredstev, ne telefona, br-zojava, ki bi nas vezal s svojci. Higiena, medicina sta bili komaj v prvem štadiju, a borba za kruh je bila prav v vseh časih ljuta in neusmiljena, samo morda na drug način kot danes. Prav tako ne znamo živeti svojih starostnih dob, to je mladosti, zrelosti, starosti. Trije odlomki življenja so to, ki so tesno povezani med seboj v polno celoto. Vsak zase ima prav posebne značilnosti in svojo lastno zakonitost. Kdor ni pravilno preživel vseh teli treh dob, ne more reči, da pozna življenje v vsej njegovi širini in globini. Mladina se ozira preveč na prihodnost. Vidi svoj ideal le v odraslih ljudeh, hoče biti čimprej naštudirana in natrpana z vsem mogočim, zavida zrelim ljudem njih položaj in denar. Marsikdo od njih si misli: »Mladost bom užival že potem, ko bom iviel položaj in denar.«. Toda mladost ne čaka, tudi za milijone ni mogoče dobiti nazaj vse prisrčne razigranosti, prelestnega idealizma in otroške priprostosti, ki jo ima le mladost. Zreli ljudje, ki so se priborili iz takšne nestrpne mladosti do svojega bolj ali manj gotovega obstanka, nato v svoje zaprepaščenje spoznajo, da mladosti sploh niso preživeli. Čutijo, da jih je življenje prikrajšalo za nekaj nenadomestljivega (v resnici pa so se le sami prikrajšali). Na eni strani skušajo popravljati, Po drugi strani si žele miru in ravnotežja, ki ga ima le starost. Tako "kolebajo iz preteklosti v bodočnost in pozabijo na zrelost, ki je višek življenja, ki je kakor bujno poletje v vsem silnem razmahu, v vsej polni moči. Zrela doba je višek borbe in napetosti, ona najmanj potrebuje drugih dveh dob, na katere naj bi se ozirala, ker je v vsi svoji pestrosti tako mnogostranska, da bi bila prava nespamet, ne vživeti se vanjo z vsem bistvom in vsemi zmožnostmi. •A tudi stari ljudje se ne zavedajo Vsi, da so kakor v mirnem pristanu, da je njihova doba čas modrosti, duševnega ravnovesja, poln duševne "beličine, pobi jesenske miline in razumevanja za vse, kar se okrog njih Sodi. Kolikor gubi telo na moči, toliko pridobiva duh. Z vso spretnostjo, ki so si jo pridobili v življenju, s svojimi uspehi in mnogimi življenjskimi izkušenji, morejo neskončno koristni človeštvu, morejo biti njegovi \ hodniki in svetovalci. Vsi stari kul- ' turni narodi so postavljali le stare, Angleški kraljevski par v Parizu V ospredju vseh političnih dogodkov tega in prejšnjega tedna je stopil in še stoji obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu. Obisk, ki se je zaradi smrti matere angleške, kraljice malo zakasnil, ni zato na svoji važnosti prav nič izgubil. Angleški-kralj in kraljica sta predvčerajšnjem, v torek, prispela na svoji kraljevski jahti v Francijo. Nasproti jima je prišel francoski zunanji minister g. George Bonnet in ju nadvse svečano in prisrčno pozdravil. V Parizu je visoka gosta ravno tako prisrčno pozdravil predsednik francoske republike g. Lebrun z gospo. Francija je v vsej svoji zgodovini priredila svojim visokim prijateljem le malo tako veličastnih in iskrenih sprejemov. Na celi poti angleškega kraljevskega para po Francoskem je francosko ljudstvo visoka gosta navdušeno in prisrčno pozdravljalo, saj se je zavedalo, da je ta redki in zgodovinski obisk ne-dogledne politične važnosti za obe državi, ki ju vežejo: zgodovina medsebojnega prijateljstva in skupni interesi v najtežjih trenutkih, ki sta jih kdaj ta dva naroda preživela. Sprejem, ki sta ga bila angleški kralj in kraljica doživela na Francoskem, jima bo nedvomno ostal v neizbrisnem spominu. Francija je zbrala in pripravila vse, kar ima najlepšega in najboljšega, samo da bi se visoka gosta pri njih počutila kar najbolj ugodno in prijetno in da hi odnesla s seboj trajen, neizbrisen vtis. Francoski in angleški tisk prinaša o priliki tega obiska obširne priloge in se izčrpno bavi z zgodovino francoskega in angleškega prijateljstva in sodelovanja, kakor tudi z življenjepisi m podrobnostmi iz življenja angleške kraljevske rodbine. >.Daily Telegraph«, veliki angleški list, piše: »Prisrčnost teh dveh narodov je osnovana na skupnih žrtvah v zgodovini in na skupnih interesih v bodočnosti za pomirjenje Evrope. Današnji obisk mora ne samo potrditi prijateljstvo med Anglijo in Francijo, temveč iz tega prijateljstva se mora roditi še trajnejša podlaga za mir v Evropi. To, kar bodo sklenili v Parizu, mora zelo pripomoči k ureditvi Evrope, kajti potrebno je, da ovržemo strah pred vojno in da se omogoči na- izkušene ljudi za svoje vodnike in kraljevske svetovalce. Kdor pravilno razume večno zakonitost poedinih dob, kdor vedno le živi v svoji zgodovinski in starostni sedanjosti, ta more vedno reči o sebi, da je »v najboljših letih«. Gorenjka rodom, da se v miru sporazumejo v vseh vprašanjih, ki so zanje kar najbolj pereča.« Londonski »Times« pravi: »Nikoli ni bila varnost teh dveh držav tako tesno povezana med seboj in identičnost interesov ni bila nikoli tako močna vez med njima kakor ' danes, a: ; Med vprašanji, ki jih bodo ob tej priložnosti obravnavali ugledni angleški in francoski politiki pod vodstvom angleškega zunanjega ministra lorda | Halifaxa in francoskega zunanjega ministra Georga Bonneta, so najvažnejša vprašanja: 1. Rooseveltov r.ovi razorožitveni načrt, ki naj bi obvaroval svet pred gospodarskim propadom. 2. Obravnavali bodo pomisleke, ki jih je sprožila Francija proti angleško-italijanskemu sporazumu, češ da bo ta sporazum Francijo po njenem prepričanju izoliral. 3. Obravnavali bodo vprašanja glede na odlog odbora za nevmešavanje, glede na angleško-italijanski sporazum kakor tudi glede na vznemirjenje, ki ga je povzročil ponovni dotok prostovoljcev v Španijo. I 4. češko vprašanje glede na narodnostni statut in na položaj, ki se je zadnje dni na češkoslovaškem še poostril. Španska vojna Ta ponedeljek, dne 18. t. m. je španska vojna stopila v svoje 3. leto. I Ob tej priložnosti bo zanimivo zvedeti, kaj se je v teh dveh letih špan-! skega grozodejstva vse zgodilo, kakšen je saldo te nedvomno najbolj krvave vojne, kar jih je kdaj koli vojevala Španija in s kakšnim pogledom naj gledamo v bodočnost. Strokovnjaki sodijo, da je v dveh letih španskega klanja izgubilo življenje 1,000.000 ljudi in da je vojna doslej stala Španijo okrog 50 milijard zlatih pezet. Računajo, da se na obeh straneh bori še zmerom 850.000 ljudi. General Franco je od 47 okrožij pojjolnoma zavzel 30 okrožij, 13 okrožij imajo še v rokah republikanci, 4 okrožja je pa general Franco le delno zavzel. Pred začetkom vojne je bilo v Španiji okrog 29.000.000 prebivalcev. Računajo, da je danes v Francovih okrožjih okrog 20,000.000 prebivalcev, v republikanskih okrožjih pa okrog 10,000.000 prebivalcev. Te številke so pa kajpak samo približne, kajti veliko ljudi je med tem časom tako ali drugače prišlo ob življenje, veliko se jih je rodilo, ne smemo pa tudi pozabiti, da sta obe stranki dobili tudi veliko tujcev na pomoč. Notranja politika obeh vojujočih se strank se je od zaSetka vojne, pa do danes dokaj spremenila. Na Francovi strani je v začetku vojne vladala vojaška ktiuta, za njo je pa prišla civilna vlada, njej na čelu general Franco. Tudi na republikanski strani je prišlo v času vojne do velikih sprememb. Resnični gospodar v sedanji republikanski Španiji je general Miaha. Vojni strokovnjaki tujih držav, ki se mude v Španiji in opazujejo potek španske tragedije, so se za morebitno novo vojno naučili marsikaj koristnega. španska vojna je prav za prav za vse te opazovalce brezplačna, a zelo koristna šola. Pri teli opazovanjih so strokovnjaki kajpak kar največ pažnje posvečali proučevanju letalskih napadov in tankov. Imeli so pa tudi res mnogo priložnosti za svoja opazovanja. Samo Va-lencijo je sovražnik bombardiral 140 krat, Sagunt 180 krat in Barcelono celo — 200 krat. Ugotovili so pa, da se vzlic močnim in mnogoštevilnim letalskim napadom generalu Francu ni posrečilo, da bi onemogočil republikancem dovoz hrane in municije. Letala in tanki so se sicer pokazali kot strašno orožje, a vendar še zdaleč ne orožje, ki bi lahko samostojno končalo kakšno vojno. Kot izvrsten protiutež letalskim napadom so se izkazali protiletalski topovi, ki so jih do danes že zelo izpopolnili, španska vojna je dokazala, da se bodo težki bombarderji v bodočnosti lahko gibali iri napadali samo iz višine 5.000 metrov. Slej ko prej bo še zmerom pehota igrala v bodoči vojni odločilno vlogo, posebno pa tam, kjer bo treba zavzeti nove postojanke in nove pokrajine. Kajpak samo izvrstno izurjena pehota, opremljena s prvovrstnimi strojnicami. Tanki se niso izkazali kot tako uspešni, kakor so nekateri vojni strokovnjaki pričakovali, kajti tudi nje lahko za nadaljnjo borbo onemogočimo, V bodoči vojni bodo igrali vseeno precejšnjo vlogo, a samo hkrati s pehoto in topništvom. Izkazalo se je pa, da je konjenica za moderno vojevanje popolnoma zastarela. Tudi letalski napadi so izgubili dokaj svoje demoraiizujoče učinkovitosti. Proti njim se namreč ljudstvo lahko zateče v varna pod z« meljska zatočišča V španski vojni sta obe stranki iz. gubili doslej okrog 1.000 letal, 800 jih je pa še zmerom v rabi. Ravno tako je tudi 800 tankov za nadaljno upo. rabo docela neuporabnih. Smrt romunshe kraljice Marije V torek popoldne je ob 17'45 na gradu Pelešu pri Sinaju, umrla romunska kraljica mati Marija v starosti 63 let. Ob smrtni postelji so bili pri njej Nj. Vel. kralj Karol, Nj. Vis. princesa Elizabeta, Nj. Vis. prestolonaslednik Mihael, Nj. Sv. patriarh Miron in štirje zdravniki, ki so jo zdravili. Kraljica mati Marija je umrla zaradi krvavenja na jetrih, 'na bolezni, ki ji do danes še ne vedo leka. Bolehala je že dve leti. Marsikdo doslej še ni vedel, kako visoko naobražena je bila pokojna kraljica mati Marija. S 30 leti je dol bila doktorski naslov na vseučilišču v Cluju. S tem se je pričelo njeno kulturno in literarno delo. Postala je dopisna članica francoske akademije lepih znanosti in je napisala roman »Kraljice« in še več drugih spisov, Ta res kraljevska žena in mati je s svojim pogumom in s svojo izredno inteligenco ustvarila Veliko Romunijo in dosegla, da je njena druga domovina stopila po svetovni vojni v lepo, cvetočo bodočnost. Bodi ji večni mir, naši kraljici Mariji pa Iskreno in vdano sožalje ob krsti njene plemenite matere! V zvezi z vojaška ojačen ja v Palestino. Na desni sliki vidimo Mussolinija, kako v mest« pridelek iit» taka velik, da bo zadoščal za prehrano Italije. dii prav po pravici spada v kroniko tudi — vreme. Vreme je tisti neznani, a važni činitelj, ki ima velik vpliv rta vaše življenje in torej neposredno Uidi na kroniko. O lepem vremenu gredo ljudje ven, zgodi se marsikaj novega, čeprav ne zmerom veselega. O grdem vremenu pa čepimo doma in godrnjamo. hi ne godrnjamo kar tjavdan. Kajti mislim, da si velika večina tistih, ki to Utajo, želi lepega vremena v nedeljo, edini dan, ko ima človek prosto, ko jo lahko mahne ven, kamor mu srce poželi. Ves teden delamo, služimo si svoj kruh in gledamo skozi okno, češ, ali bo ali ne bo. Pa ni. Letos, kakor nalašč, je ravno v nedeljah dež, ali pa vsaj nevihta. Namesto, da bi se do sitega nav žili svežega zraka, da bi se razvedrili in otresli vsakdanjih skrbi, pa slabe volje sedimo v sobah in se jezimo na vreme, na dež, na krizo in na bogve, kaj še vse. Vse to in še dosti drugega zakrivi slabo vreme. In ko v ponedeljek pridemo v službo in sije sonce z umitega neba, se nam zdi, kakor da nismo imeli Gospodovega dne, da nismo imeli nedelje... Letošnje vreme zasluži,-da bi ga dali v »Zrcalo vaših dni«, ne samo v »kroniko«. Upajmo, da se bo naše grožnje ustrašilo in se — poboljšalo! Kronistka Tragičen konec mladega muslimanskega zakona PolNični deden Nj. Vel. kraljica Marija je odpoto-Tala v London, kjer je nameravala ostati nekaj časa, a se bo takoj spet vrnila, kajti te dni je umrla njena mati, romunska kraljica Marija. — Pri svečanostih za padlimi junaki na Kajmakčalanu je Stevan Čirič, predsednik narodne skupščine, v svojem govoru med drugim dejal, da je bil na taboru slovenskih fantov in deklet V Ljubljani očaran in srečen, ko je videl, kako Slovenec ljubi 6Vojo grudo in Jugoslavijo. — Ker so nepotrebni porazi v tujini zmanjšali ugled jugo-slovenskega športa, opozarja ministrstvo za telesno vzgojo vse športne organizacije, da bo v bodoče dovoljevalo udeležbo le na takšnih mednarodnih tekmah, ki se more pri njih pričakovati lepa športna borba kakovostno izenačenih skupin. Izdalo je tudi uredbo o dajanju izjav Športni-nikov tujemu tisku. — Te dni je izšla nova uredba o razvrstitvi gostinskih obratov v razrede in o določitvi najvišjih cen v njih. — Poleg naših vodilnih državnikov in tujih diplomatov eo zdaj na liledu angleški poslanik Campbell, turški poslanik Ali Haj-dar, bolgarski poslanik Popov, ameriški poslanik Blis Ling in novi češkoslovaški poslanik Jaroslav Lipa. Te dni bo prišel iz Beograda tudi francoski poslanik Brugere. — Dr. Aniona Korošca, našega notranjega ministra, so te dni izvolili za častnega občana mesta Maribora. * Belgijski kralj Leopolil III. je prišel v Bolzano, odkoder namerava v Dolomite. Meseca oktobra bo prisostvoval v Parizu odkritju spomenika svojemu očetu, kralju Albertu I. — Francoski ministrski predsednik Daladier je te dni na nekem banketu spravljivo govoril o mednarodnem političnem položaju. Med drugim je opozarjal na vojno nevarnost, ki je prelila še pred kratkim in jo je odstranila le miroljubna odločnost Anglije, Francije in Nemčije. Daladier pravi, da se je vojni mogoče izogniti, zato je treba ■v bodočnost gledati z zaupanjem. — Nemčija z ameriško hitrostjo gradi ob luksemburški meji nove utrdbe. Delajo noč in dan. — Ostanke starodavne cerkve so odkrili v strugi reke Morave blizu va6i Spitihneva na Moravskem. To cerkev je baje posvetil češki knez Svetislav po veliki zmagi nad madžarskim knezom Štefanom pri Spilihnevu. — Ameriški letalec Hughes se je te dni s poleta okrog sveta vrnil v Newyork. Za vso pot je potreboval samo 74 ur. — Majskemu, ruskemu poslaniku v Londonu je Stalin poveril, naj angleški vladi ponudi pogodbo o medsebojni pomoči. — V odločilni bitki za Sagnnt in Valen-cijo v Španiji se na 20 km dolgi fronti na obeh straneh bori četrt milijona vojakov. Francove čete so že prodrle v provinco Valencije. — Poljski zunanji minister Beck in lelonski zunanji minister Mimlers sta v Rigi na slavnostni večerji povdarjala prijateljstvo in sodelovanje med Letonsko in Poljsko. — Zaradi odlašanja sporazuma med Italijo in Anglijo je v italijanski javnosti nastalo veliko razburjenje. Baje bo italijanska vlada čakala na odločitev Londona samo še dva tedna, potlej bo pa zavzela svoj-e staliSče. — Olimpijado v Tokiu za 1. 1940. je japonska vlada odpovedala. Ministrstvo za narodno zdravje je obenem prepovedalo japonskim atletom udeležbo na tujih olimpijadah. — Francoski narodni praznik 14. julij so letos v Parizu proslavljali v znamenju francosko-angle.škega prijateljstva. — Madžarski ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanja sta prišla v Rim, kjer so italijanski in madžarski državniki razpravljali predvsem o gospodarskih vprašanjih. Meseca avgusta bosta Imredv in Ka- (r) Sarajevo, julija V dnevnikih pogosto čitamo poročila o ubojih, umorih, samomorih in drugih tragedijah. Tako velike tragedije, kakor se je odigrala te dni v Sarajevu, pa ne pomnimo zlepa. Dva mlada, lepa človeka, Mušan škembo in nietna Vahida sta se vroče ljubila. Na skrivaj sta se sestajala, kajti njuni strogi starši niso dovolili, da bi hodila skupaj. To je pa njuno ljubezen le še razplamtelo, saj vam je znano, da prepovedan sad najbolj diši. Ker sta bila pa prepričana, da sta ustvarjena drug za drugega, sta se hotela po vsaki ceni poročiti. Starši so se dolgo upirali, ko so pa videli, da je vse zaman, so naposled le privolili. Tako sta se Mušan Skembo in lepa Vahida poročila. Mladi par je bil zelo lep in daleč naokoli jima nisi našel enakega. Ko sta hodila po Sarajevu, so ljudje kar obstajali in gledali za njima. Nič čudnega. Mlada žena je bila namreč od sile podobna filmski igralki Normi Shearerjevi, on pa Rudolfu Valentinu. Svojo srečo sta pa uživala le kratek čas, kajti Mušana so poklicali k vojakom. Ko je prišel dan odhoda, sta se s solznimi očmi poslavljala drug od drugega in si obljubila večno zvestobo — zvestobo do groba. Po nekaj mesecih samevanja je pa lepi Vahidi postalo dolgčas. Zaželela si je družbe. Odšla je na morje, sama, brez moža in brez njegovega dovoljenja. In ker je bila lepa in mlada, so se okrog nje kaj kmalu začeli smukati moški. Odslej ji ni bilo nič več dolgčas in tudi pisma, ki jih je pisala možu, so bila kratka. Sporočala mu je, da je na morju, da se veliko koplje in dobro zabava. Zaljubljenega Mušana je ta vest tako potrla, da ni mogel ne spati ne jesti. Za silo se je pomiril šele tedaj, ko ga je Vahida prosila, naj ji odpusti, ker je odšla na morje brez njegovega dovoljenja. Ker je pač tako, da onim, ki jih imamo radi, kaj hitro vse verjamemo in odpustimo, je tudi Mušan svoji ženi vse odpustil. Ko se je Mušan vrnil od vojakov, je v malo hišico pod Trebevičem nad Sarajevom spet posijalo sonce. Mlada človeka sta se ljubila in nič ni kalilo njune sreče. Usoda je pa hotela drugače. Lepega dne je srečal Mušan Asima Horiča, svojega prijatelja iz mladosti. Le-ta je Mušana opozoril, da mu žena med njegovo odsotnostjo ni bila zvesta in mu je zalučal v obraz vso bridko resnico. Povedal mu je, da je lepa Vahida v njegovi odsotnosti hodila po promenadi, in se do pozne noči sprehajala z neznanimi moškimi. V kopalni oble- nya obiskala tudi Berlin. — Nemški letalec Hans Bertrani je prejšnji teden startal za polet okoli sveta. — Dollfussovi vdovi eo nemške oblasti dovolile, da se je naselila v Monako-vem. — Turčija 6i bo iz angleškega posojila 6 milijonov funtov nabavila več rušilcev, topničark in eno križarko. — Ostanke italijanskega vodnega letala, ki je vzdrževalo redno zvezo med Cagliariem in Rimom, eo te dni našli. Letalo se je v g06ti megli razbilo. Ponesrečilo se je 16 potnikov in 4 člani posadke. — Položaj na bojišču ob Jangceju je. v splošnem nespremenjen, kitajski četniki pa močno ogrožajo japonsko zaledje. — Bombni napadi v Palestini se množe. Policijo so morali v židovskem delu mesta pomnožiti, ker se Židi boje maščevanja. — Vsi razgovori o rešitvi narodnostnega sporazuma na Češkoslovaškem potekajo normalno in je njihov uspeh odvisen le od dobre volje sudetsko-nemške stranke. — Japonska zahteva umik ruskih čet z zasedenega ozemlja ob mandžunski meji. — Miloš Slad-kowski, 26-letni sin poljskega ministrskega predsednika, je te dni umrl. — Angleški letalski minister sir Kingsley Wood je naročil v tovarni lorda Nuffielda v Birminghamu 1000 bojnih letal. Nova vrsta liripe se je razširila v predmestnem delu Starega Bečeja. V okolišu je zbolelo več ko 70% prebivalcev. Občinski zdravniki so o pojavu nenavadne epidemije, ki je povzročala visoko mrzlico, obvestili higienski zavod, ki je poslal tjakaj posebno komisijo Smrtnih primerov na srečo ni bilo in je mnogo bolnikov že po nekaj dneh hude mrzlice spet okrevalo. Epidemija 6e širi tudi po okolici, zdravstvena oblaet je pa že ukrenila vse potrebno, da jo omeji. Krvava družinska tragedija se je te dni pripetila na Trsatu. Mestni nameščenec Franjo Troha se je bil hudo sprl s svojo ženo, ki je z njo že dolgo živel v sovraštvu. Na lepem je potegnil samokres in z njim ustrelil ženo, tasta in svaka. Ves zmeden je nato v bližnji gostilni v dušku izpil liter vina, potlej je pa še sebi. pognal kroglo v glavo, da je pri priči obležal mrtev. Od vse rodbine je ostal živ edino le njegov mali sinček. S ponarejenim ključem je pri belem dnevu vdrl v izložbeno okno Poševe trgovine v Mariboru vlomilec ključavničar Karl Rober iz Vrhpolja pri Konjicah in odnesel kos sukna. Ljudje so spočetka menili, da je trgovski pomočnik, pozneje se jim je pa po njegovem sumljivem vedenju zazdelo, da je vlomilec. Policija ga je prijela proti večeru, a drzni vlomilec je dolgo tajil sleherno krivdo. Spoznali so ga pa ljudje, ki jim je bil ponujal ukradeno blago. Nov zgodovinski muzej bodo zgradili v Starih Rupah, ki 60 jih v dobi dubrovniške republike uporabljali kot skladišča za živež. V novem muzeju bodo razstavljali predmete in spomine na trgovino in obrt v dobi dubrovniške republike. Železniško progo Bileca—Nikšič so te dni izročili prometu. Prvi vlak v Nikšiču je navdušeno pozdravilo več ko 10 000 Črnogorcev. Nova železniška proga je velikega gospodarskega pomena. Nova cesta bo držala iz Peči preko Čakorske planine naravnost v Plav. Z novo cesto bo razdalja od Peči do Plava skrajšana za kakšnih 20 km. Mlatilnica je zgrabila za levico 58-leluega kočarja Miho Mavca v Gabrov-ljab pri Konjicah in mu razmesarila vse prste Nevarno ranjenega so oddali v celieko bolnišnico. Iskre lokomotive eo zanetile ogenj na šentiljski železniški postaji. Tam 6e je namreč vnel vagon 6lame, v vrednosti 5000 dinarjev. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode zelo težavno, vendar se je gasilcem posrečilo vsa] to, da so ogenj lokalizirali, da se ni razširil še na druge objekte. Uho je odgriznil svojemu bratrancu Aleksandru Radunoviču prevarani mož Milan Radunovič iz Požarevca. Milanova lepa žena Julija je namreč, moža varala z njegovim bratrancem, kar je užaljenega Milana tako bolelo, da se je bratrancu maščeval tako, da 11111 je odgriznil uho. Menda bo Aleksandra za vselej minilo, da bi še kdaj hodil v tuj zelnik. napredek Gradbeno ministrstvo je odobrilo j znesek 125 milijonov dinarjev za j gradnjo novih cest. Od tega pojde; za gradnjo cest v Sloveniji 40 milijonov dinarjev, baje se pa delaj še ne morejo razpisati, ker načrti; še niso narejeni. Na ozkotirni progi Beograd—; Dubrovnik so te dni otvorili promet z motornimi vlaki. Iz Beograda sta krenila dva vlaka. Na poskusno vožnjo 60 povabili zastopnike glavnih potovalnih uradov iz Anglije, Francije, Češkoslovaške in Madžarske in zastopnike domačega in tujega tiska. Vlaka 6ta vozila s hitrostjo približno 40 km na uro, ua nekaterih krajih celo s hitrostjo 71 km na uro. Spotoma sta se ustavila v Lajkovcu, Ljubiču, Užicu, jVišegradu in U6tiprači. Potovanje ;je napravilo na vse polnike izreden vtis zaradi naravnih lepot ;ozemlja, ki so 6e po njem vozili. |Motorni vlaki so barvani v srebrno-;beli barvi. Motorni vlak prevozi j pot od Beograda do Sarajeva v ; devetih urah, medtem ko prevozi •isto pot brzovlak v trinajstih, oseh-;ni vlak pa komaj v petnajstih ;urah. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ki se je celo slikala na kopališču v Dubrovniku, kar lahko vidi na sliki, ki jo ima neki njegov znanec. Te novice so Mušana zelo potrle. Začela ga je razjedati mučna ljubosumnost, a ko je prišel domov, ni ženi tega prav nič pokazal. Sam se je hotel prepričati, koliko je resnice na prijateljevem pripovedovanju. Ni in ni mu šlo v glavo, da mu je človek, ki bi zanj dal vse na svetu, storil takšno gorje. Drugi dan je pa v družbi svojih prijateljev slišal še nekaj. Eden med njimi je namreč dejal: »če bi bila moja žena takšna kakor tvoja, bi jo pri priči ubil!« Pod vtisom teh besed se je Mušan vrnil domov. Ko je ženi vse povedal, je stala nema in trda sredi sobe. Tako nepričakovano je vse prišlo, da ni vedela, kaj naj odgovori. Njen molk je moža še bolj razkačil. V sveti jezi je potegnil nož in jo osemkrat zabodel. Mlada lepotica se je zgrudila in pri priči izdihnila. V sodni dvorani je obtoženec pred zbrano množico ves v solzah zatrjeval, da se ne zaveda, kdaj je potegnil nož. Rekel je, da se mu je ženin molk zdel priznanje in da se je zato čutil užaljenega in ponižanega pred vsem svetom. Sram ga je bilo, da ga je varala žena, ki je za njo mislil, da ju veže zvestoba do groba... Specialni atelje za okviren je slik in gobelinov JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wolfovaul.4 Na sarajevskem sejmišču je s štirimi ubodi z nožem zaklal evojo 281etno žejio Safijo ljubosumni cigan Sečo Su-lejnianovič. Žena ga je namreč pred kratkim zapustila. Safija je kmalu nato izdihnila, maščevalnega cigana so pa izročili orožnikom. Zaradi prosjačenja so te dni v Subotici kaznovali na 10 dni zapora 38-letnega Koloniana Mandiča. V mladosti je bil najboljši nogometaš, potlej je bil sluga, orožnik, pometač in naposled ee je brez dela potikal okoli. Preživljal se je od tega, kar je pri nekdanjih šolskih tovariših priberačil. Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxe!les; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Žena je izdala svojega moža Jovana Stefanova iz Pančeva, ker je pred sedmimi leti izvršil razbojništvo. Zakonca 6ta se sprla in ločila, žena ga je pa iz maščevalnosti prijavila oblastem in tako je prišlo na dan nekaj, za kar je mož menil, da je za vselej pozabljeno. Ker jo je mož oštel zaradi prežganih jedi, je skočila v Dravo 40-letna kočarjeva žena Marija Kupertijeva iz Radelce pri Remšniku. Te dni je Drava naplavila njeno truplo pri Selnici. Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Franca Bidennana iz Porebrov od Sv. Miklavža nad Laškim. Poslopje je pogorelo do tal. Obešenega so našli na kozolcu posestnice Ivane Matkove na Ostrožnem pri Celju 46-letnega rudarja Jožeta Polnarja. Prejšnji dan je prišel domov nekoliko pijan in je šel spat na kozolec. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Pomagača nevarnega vlomilca Saje-vica, 18-letnega Franca Zajca iz Sostrega pri Ljubljani, eo zalotili te dni orožniki. Zajee je priznal udeležbo pri dveh Sajevčevih vlomih, a trdi, da je vselej stal na 6traži. Sajevca vneto iščejo orožniki iz Vač, Zagorja, iz Trbovelj in Vranskega. Z 8 ni visokega lesenega ogrodja je treščil na tla 181etni delavec Janez Horžan iz Maribora. Zaposlen je bil pri popravljanju kaznilnice. Po nesreči so je dotaknil električnega voda visoke napetosti in je omahnil čez ograjo. Nezavestnega, vsega krvavega in potolčenega so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Možgane si je pretresel prometni preglednik Konrad Merc iz Maribora. Pri pregledovanju tira na koroški postaji je privozila rezervna lokomotiva, ga zgrabila za obleko, ]>otegnila za seboj in ga vrgla na sosednji tir, kamor je nesrečnež priletel na glavo in si pretresel možgane. Prepeljali eo ga v bolnišnico. S počeno lobanjo je obležal v Mariboru 291etni kovaški pomočnik Ivan Slatič. Na kolesu 60 se mu strle vilice in je tako nesrečno padel na tlak, da si je razbil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Kap je zadela pod kozolcem v Čir-čičah pri Kranju 52-letnega berača Martina Zvoljenta z Brezovice pri Ljubljani. Nezavestnega so ga našli ljudje in takoj poklicali zdravnika, a revežu ni mogel več pomagati. Kmalu nato jo v kranjski ubožnici izdihnil. Neznani tatovi so v Zagorju vdrli v shrambo gostilničarja Petra Govej-ška, mu odnesli nekaj denarja in precej živil. Napravili so mu za 2000 dinarjev škode. — Kmalu nato so vdrli v stanovanje učitelja Vinka KoSinerlja in mu odnesli nekaj obleke in listnico z raznimi listinami in vrednostnimi papirji. Oškodovanec ceni vrednost plena na 7000 dinarjev. Motorni vlaki na ozkotirni progi Beograd—Sarajevo bodo začeli voziti s 1. avgustom t. 1. Vse dosedanje poskusne vožnje z njimi so se zelo dobro obnesle. Skozi okno pisarne sodnih zaporov v Subotici je skočil Branko Vlankolin, šofer iz Sente, ki so ga osumili, da je ukradel 1000 dinarjev. Jetniški paznik je skočil za njim in ga začel loviti, a sam mu ni bil kos. Na pomoč so mu priskočili vojaki in pobeglega kaznjenca prijeli. V vrelo vodo je vrgla svojega 4let-nega otroka Refija Mustafičeva, slaboumna ločenka iz Kosovske Mitroviče. Nezavestnega otroka 60 sosedje v zadnjem trenutku rešili. Žena se je hotela maščevati možu, ker jo je zapustit in se znova poročil. Zagrebčani potujejo v tujino v tako velikem številu, kakor ie od 1. 1918. ne. Vzrok temu je, kafcor zatrjujejo gospodarski krogi, veliko izboljšanje gospodarskega stanja. Potujejo ljudje vseh slojev in po vsej Evropi. Kradel je predsednik sodišča dr. Adamovi« iz Velike Kikinde. Po naključju so našli v njegovem stanovanju ukradene predmete in vlomilsko orodje. Dr. Adamovič se skriva zdaj v Novem Sadu. Policija upa, da ga bo kmalu našla. Na dno vodnjaka je potegnila zajemalka 31etno Jožico Udifevo i* Ljubljane pri zajemanju vode. Otroka eo še o pravem času rešili. Med spanjem je sezul neznani postopač čevlje nekemu Mariborčanu, k° je legel v senco in zaspal. Ko se je prebudil, je videl, da je brez čevljev. Baker so kradli ključavničarskemu mojstru Gradtu v Celju. Škoda znaša okrog 3000 dinarjev. Policija je našla večino ukradenega blaga in ga zaplenila. Mladoletniki, ki so kraje osumljeni, bodo kmalu pod ključem. Sam se je izdal pobegli Pavel Kranjc, ki je pred tremi tedni s svojim pajdašem oropal Mulčevo hišo * Zimici v Slovenskih goricah. Te dni se je zglasil v pisarni okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, da bi mu izplačali dediščino 75 dinarjev. Tu so ga pa po imenu spoznali in poklicali orožnike. Izkaz o stanju klirinških računov z inozemstvom pravi, da se je saldo naših klirinških terjatev v italiji v zadnji četrtini junija znova zmanjšal za 4.8 milijona dinarjev. Klirinški račun z Nemčijo pa kaže v zadni četrtini junija po prejšnjem stalnem nazadovanju povečanje kar za 21 milijonov. Ravnateljstvo Suzorja v Zagrebu je le dni na seji sklenilo, da bo Suzor zgradil blizu Niša sanatorij za tuberkulozne bolnike za 10 milijonov dinarjev. Drug sanatorij bodo zgradili na Avali in bo stal 40 milijonov dinarjev. 104,400.000 dinarjev posojila je odobrilo ravnateljstvo Suzorja posameznim banskim upravam in občinam. Največje posojilo, 43 milijonov dinarjev, bo dobila banska uprava v dravski banovini. Banska uprava v Ljubljani namerava preurediti bolnišnice v Mariboru, Celju, Mur. Soboti, Brežicah, Novem mestu, Slovenjem Gradcu, Ptuju, Radgoni in Vojniku. Banska uprava 6avske banovine bo prejela 10 mi lij. din za elektrifikacijo savske banovine. Odobrili so tudi posojilo 25 milijonov dinarjev zagrebški mestni občini in občinam: Virovitici, Senju, Sušaku, Užički Požegi in Uro-ševcu. Z gorečim snopom slame je liolel uničiti roj os, ki so se ugnezdile na gospodarskem poslopju, 13-letni hlap-ček Slavko Jurančič. Ravnal je pa tako neprevidno, da se je vnelo listje na hlevu njegovega gospodarja, posestnika Leopolda Bašarja v Andrev-cih v Slovenskih goricah in se je ogenj bliskovito razširil še na druge gospodarske objekte. Posestniku Bašarju je domačija zgorela do tal, obenem mu je ))a zgorelo še 10.000 kg sena in trpi okrog 45.000 dinarjev škode. Gasilci so se morali pošteno truditi, da «0 požar omejili in se niso vnela še sosedna gospodarska poslopja. Osebne vesdi o Poročili so se: V Ljubljani: Jože Kuhar, art. poročnik iz Št. Vida nad Ljubljano in Vera Strojeva, študentka filozofije; dr. France Kalin, profesor v Murski Soboti, In Lida Ve-dralova, profesorica iz Ljubljane. — V Motniku: Trgovec Franc Karo in Rozika Hribovškova — V Šent lju pri Mislinji: Avgust Pečovnik, mesarski mojster iz Šoštanja, in Gi-zela Papeževa iz št. lija pri Mislinji. Novoporočencem iskreno čestitamo! f Umrli so: V Celju : 671etna Julija Resnikova iz Podradeža pri Loki pri Zidanem mostu; 8,7letna mestna reva Uršula Sojčeva; 81 letna za.-eb-nica Marija Topolovškova; 421elna tiskarniška vlagalka Roza lliilzlova s Sp. Hudinje pri Celju. — V Komendi: Apolonija Belcijanova.. — V Ljubljani: 761etni Franc Gerber; Krista Račičeva, roj. Pelkovai toletni Milan Kastelic, dijak: 801e!ni Josip Javornik, uslužbenec pivovarne Union; Irena Zupančičeva, roj. Breskvarjeva; 521elni Vladimir Vajda, višji kontrolor drž. žel. — V L j u -tomeru : Franc Seršen, trgovec in posestnik. — V Mariboru: 83- letna zasebnica Antonija Straničeva; 871elni upokojeni železniški strojevodja Avgust Lorbek; 291etna tkalka Marija Kekčeva; 871etna železničarjeva vdova Barbara Rumpfova- Anastazija Majcnova, zasebnica. — \ Petrovci h pri Križevcih: 161etm Rudolf Dečman, sin zvaničnika drž-žel. — V Slovenskih Konji" ca h: Alojzij Podgoršek, bivši p®" kovski mojster in hišni posestnik. Žalujočim naše iskreno sožaljel Skrivnosten konec vroče ljubezni Zastrupljene cigarete, ki so jih našli v kinu Milano, julija. Porotno sodišče 13. kazenskega odlika v Milanu, se je te dni bavilo s tragičnim koncem mlade ljubezni. Na *aiožni klopi je sedel 32-letni Gustavo Orizio. Državni tožilec Miglietta ga je obtožil, da je na nevsakdanji način .spravil s sveta svojo deset let mlajšo ljubico Rosito Mana resi. 7. maja popoldne sta se Gustavo in Rosita sestala pod veliko galerijo pri stolnici. Ob dveh skodelicah črne kave sta si oba zaljubljenca pripovedovala svoje doživljaje, ki sta jih bila doživela v zadnjih dneh. Imela sta si »ajbrže mnogo povedati, kajti ko sta končala, se je že znočilo in vse naokrog so žarele luči. Menda se vsi zaljubljenci ob majskih večerih zatekajo v prijetni somrak kakšnega predmestnega kina. To sta storila tudi Gustavo in Rosita. Zaljubljenca sta se sijajno zabavala in besedica »Ko-hec« se je pokazala na platnu prej, kakor sta si jo bila želela. Nežno objeta sta odšla proti izhodu. Med potjo je Rosita slučajno pogledala na tla. Zagledala je škatlico cigaret. Hitro jo je pobrala in jo dala svojemu Gustavu, ki jo je vtaknil v žep, ne da bi jo pogledal. V gostilnici Prihodnja postaja njunega večernega pohajkovanja je bila majhna gostilnica v stranski ulici, blizu postaje. Po Pol litru rdečega vina in po založaju poiente s sardelami, sta fant in dekle še nekaj časa obsedela za mizo. Med zabavo se je Gustavo spomnil na cigarete. ki jih je našla njegova ljubica. Zavitek ni bil velik; v njem sta bili samo dve cigareti. Hitro sta si jih razdelila, eno je dobila Rosita, drugo je pa vzel Gustavo. Ta srečna idila pa ni dolgo trajala. Ko je dekle ponesla kozarec k ustom, ji je obraz porumenel, oči so ji otrple in s krikom je padla pod mizo. Tedaj se je tudi Gustavu stemnilo pred očmi. Ko se je prebudil, je ležal v bolniški postelji. Zdravniki in policisti so stali okrog njega. Hoteli so vse natančno vedeti, pred vsem, kaj je pojedla Rosita, ki je medtem umrla v sosednji sobi iste bolnišnice, ne da bi se zavedla. Gustavo je samo dejal, da so vzrok temu najbrže cigarete, ki sta jih bila našla. Isto je tudi trdil, ko so ga zaprli in ko je stopil pred sodnike. Cigarete, samo cigarete so usmrtile Rosito. Tožiteljl ne verjame obtožencu Med tem ko so bili poslušalci na strani obtoženega, si je državni tožilec na vso moč prizadeval, da bi dokazal, da cigarete niso bile zastrupljene, temveč da je nekdo, pravilnejše Gustavo najbrže stresel strup v vino. Svojo trditev je pa državni pravd-nik opiral na izjave zdravnikov, ki so ugotovili, da cigarete niso bile nevarne. V želodcu so pa našli precejšnjo množino strupa, a zanj ne vedo zanesljivo, ali je bil to atropin, ali sko-polamin. Vsekako je bila pa množina strupa dovolj izdatna, da je povzročila smrt. Oprostilna sodba V ognjevitem zaključnem govoru je državni tožilec še enkrat poskušal na vse načine dokazati obtoženčevo krivdo in dopovedati sodnikom in porotnikom, da imajo opravka s premišljenim umorom, ki se njegov motiv ne more pojasniti, ker obtoženec vztrajno laže. »Ne verjemite pravljici o zastrupljenih cigaretah,« je zaklical državni tožilec, »kar se je zgodilo, je umor mladega bitja, zločin naj bo kaznovan!« Zahteval je z upoštevanjem nekaterih olajševalnih okolnosti štiri leta ječe. A strogi mož ni imel sreče. Sodniki so nesrečnega Gustava zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Skrivnost Ro-zitine smrti je pa ostala vse doslej nepojasnjena. Prismuknjena restavracija (n) čikago, julija. V čikagu je neki podjetni restavrater odprl kaj nenavadno restavracijo; v njej streže gostom pravo varietejsko osebje, čikago iina torej novo senzacijo, vrli čikaški meščani si pa lahko vsak dan privoščijo »zabavno kosilo«, kajpak, če imajo dovolj cvenka. »Restavracija smejočih se gostov« je res nekaj posebnega; kakor pa kaže dobiček podjetja, so ljudje s to novo Ustanovo kar zadovoljni. »Shavings-sun- (prismuknjeni zrezek) pravijo Američani, in čisto naravno se jim zdi, da jim prinaša na mizo jedi vitko-noga, ljubka plesalka. Vsi uslužbenci te nenavadne restavracije so namreč varietejski umetniki m komiki; za dolilo plačo ti umetniki kaj radi kažejo svoje umetnije pod krinko natakarjev, natakaric, vratarjev in garderoberjev. Vratar je akrobat, spreten ko le kaj. Svoje goste pozdravi s pravim, pravcatim saltom in jih hodeč po rokah popelje v garderobo. Tam čaka goste novo presenečenje. Garderober je namreč možak, ki zna dobro »hokus-po-kits«; presenečenemu gostu kar mimo grede izmakne listnico, a mu jo takoj z vljudnim poklonom vrne. Pijače nosijo na mizo ljubke plesalke, in sicer po prstih, jedilni list pa vsak dan trilčkajo lepe pevke na posebnem odru; naštevanje jedi lahko slišijo vsi gosti, hkrati pa še občudujejo stasite umetnice. Izbiro vin pa naštevajo tenorji z zapeljivo koprnečimi glasovi Godbo v restavraciji igrajo klovni, plačilni je pa neki ugledni komik, ki zasoljene cene s svojim zdravim humorjem vsaj nekoliko »osladka«. Re stavracija nese tako dobro, da bodo podobne odprli tudi v drugih ameriških mestih. Idejo je treba imeti... Film o boksarskem matchu med Schmelingom in Louisom Film o boksarskem matchu med Schmelingom in Louisom nam poda prav jasno sliko o tem slavnem spo Padu, ki je trajal samo tri kratke mi uute. Nasprotno raznim drugim poročilom, film jasno kaže, da je Schme ling že ob pričetku spopada naredil’ • na gledalce vtis, da ni v formi. Videti je bil utrujen. Samo enkrat je njegova desnica švignila proti črnčevi glavi, a še takrat je zgrešila svoj cilj. Louis je pa svojemu nasprotniku od blizu in tudi bolj od daleč prisolil več težkih udarcev v glavo, ki so Nemca silno pretresli, Schmellng je videti zelo šibak, ko prvič pade na tla. Ko se dvigne, mora brez odpora prenesti več hudih udarcev v glavo, ki mu jih Louis kar zaporedoma primaže z desnico. Louis se je boril preudarno, absolutno fair in s svežino, ki je še posebno Podčrtala Nemčevo utrujenost. Le malo črnčevih udarcev je zadelo Schmelingovo telo, večina jih je bila naperjenih v glavo. V filmu vidiš tudi j znameniti Louisov udarec v Schme lingova rebra, udarec, ki je zanj Ne bil unfair. Film neusmiljeno razgali to pripovedko in je posebno v drugem delu, kjer so ga vrtili po polževo, neizpodbiten dokaz o koncu kariere občudovanja vrednega boksača, ki bo pa moral — kakor že toliko drugih — plačati času svoj davek. (n' Pikantne zanimivosti iz Združenih držav Obvezna spodnja krita: Ženskam, ki se sprehajajo po ulicah mesta Nilwo-oda (v državi Illinois) predpisuje poseben zakon, da morajo nositi spodnja krila. Stražniki so dobili nalog, da ugotove kršenje tega zakona in jih naznanijo. Naj nam nihče ne zameri, a ne moremo si dobro predstavljati, kako bodo vrli stražniki izvrševali svojo dolžnost. Velikan, ki meri 2 m 57 cm: Kje živi najvišji človek na svetu? Kje drugje, ko v Ameriki, tako vsaj trdijo nois). Visok je 2,57 m in — pomislite — še zmerom rase. Zapestnice na nogah: V Elizabetho-nu (država Tennessee) je ženam prepovedano nositi zapestne ure na gležnjih. Dovoljene so le navadne zapestnice. Najbrže so ženske premalo graciozno gledale na uro... Divje race: V državi Michiganu kršite zakon, ako plašite divje race. ali pa če jih prepodite lovcem izpred puške, kljub prepovedi v pravilih. Sodobna odredba: Na j višje sodišče v Kaliforniji je obnovilo odredbo iz leta 1879. odredbo ki prepoveduje, da bi se kopali dve osebi v istem času v isti kopalni kadi. (Ica) Sodnik ni praznoveren Newyork julija. Potepuh Daniel Toc-ci iz Newyorka je moral te dni dajati pred sodniki odgovor za svoje najnovejše lopovščine. Ker je bil tistega dne baš 13. v mesecu, je prosil sodnika, naj bi preložili obravnavo na kakšen drug dan, češ da mu je številka 13 še zmerom prinesla nesrečo. 13. so ga namreč prvič aretirali, 13. je dobil poziv, naj se zglasi pri sodišču, 13. se je poročil in 13. ga je baje zapustila žena. 13. je tudi bilo, ko so ga prvič obsodili!« Sodnik mu je pa odgovoril, da se je tudi on rodil 13. in še na petek povrhu. Rekel je. da ni praznoveren in je obsodil Toccija na 5 let ječe. Že s 35 leti je poslal ded Rim julija. Redko se zgodi, da bi bil kdo že pred svojim 40. letom.stari oče. Morda je odnesel rekord Hector Pernice? Po poklicu je ta mož ca-poijski brivec; rodil se je 13. aprila 1903., poročil se je pa že s 16 in pol Judi iz&icČM okus Novi vzorci nove barve ugodne cene lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za p o m 1 a d in p o 1 e t j e. ji. Hliktauc - /ffud Škofu" Lingarjeva ul. - Pred Škofijo Trgovina, kjer kupuj« x zaupanjem. leti, decembra 1919. z rojakinjo gdč. Concetto Melejevo. Dvojici se je kmalu rodila hčerka Felicita, ki se je poročila 1. 1936. tudi s 16. letom. Ta je kmalu rodila sina Genuareja. Tako sta Lina in Angelo, oba druga otroka Hectorja Perniceja postala že s .1.5 in 13. leti teta in strte! Ogromen kit je trčil v parnik Buenos Aires julija. Nenavaden slučaj se je primeril te dni angleški ladji »Nantucket«, 300 milj od obale južne Amerike. Ponoči je strahovit sunek spravil na noge vso posadko. Kapitan je mislil, da so nasedli na kakšno sipino, ki ni bila označena na zemljevidu. Potlej se je pa izkazalo, da je povzročil sunek ogromen kit, ki se je z vso silo zadel ob parnik. Kit je pri tem poginil, a ladja se je pa le zelo počasi uravnovesila. Ameriški 2akoni in ločitve Menda veste, da se Američani ločijo »za vsako figo«, kakor pravimo po domače. Vzroki, ki jih navajajo za ločitev, so pogosto kaj smešni. Zbrali smo nekaj primerov ameriških ločitev, izmed sto in sto drugih, ki so se izvršile od junija 1937. do junija 1933. Presodite sami, ali se vam zde te ločitve upravičene, ali ne, potlej pa poglejte, kaj so dejali k temu sodniki. 1. Gospa Sarah Sandersova iz New-yorka je navedla tale vzrok za ločitev: »Sicer me mož nikoli ne premlati, a venomer suje v zid in rentači; »Rad bi videl, da bi to bila ti...« 2. Gospod R. Savel iz Ohia je pa dejal sodniku: »Sele po poroki sem zvedel, da ima moja žena stekleno oko. To me je tako užalilo, da zahtevam ločitev.« 3. Nekoliko bolj upravičen vzrok je povedala gospa Smithsonova iz Novega Jerseya; sodniku je potožila, da njen mož rajši spi pod drevesom, kakor v postelji. 4. Gospa Viola Beckora iz Newyorka je imela s svojim možem hudo preizkušnjo. Pobil jo je na tla z živim Američani. Menda bo to 191etni Ro- petelinom, da je omedlela, komaj je bert Wadlov/ iz Altona (država lili-' pa prišla do sape, je morala takoj speči petelina, ki ga je mož med tem časoni zaklal. 5. Gospa G. S-jeva iz Sant Louisa je zahtevala ločitev, ker ji je mož pri prvem obedu zalučal v obraz kašo iz kislega zelja in telečjega zrezka, in sicer zato, ker mu je dejala, da to dvoje ne more hkrati jesti. 6. Gospod Artur J. Johnson iz Kansasa je zahteval ločitev zato, ker ga žena ni hotela spremljati na boksarske prireditve. 7. Gospod William Wilson iz čikaga se je hotel ločiti zato, ker je šele teden dni po poroki opazil, da ima žena umetne zobe. 8. Gospa Bedurffova iz Indiane se je hotela ločiti, ker je mož rajši hodil na »seje«, kakor da bi jo sem in tja peljal v kino. 9. Gospa Polova iz Massa je vložila tožbo za ločitev zakona, ker jo je mož v avtomobilu zlasal in zboksal, češ da slabo vozi avto. 10. Gospod M. W. Falcone iz Los Angelesa se je hotel ločiti, ker je žena na univerzi diplomirala, med tem, ko ima on samo srednješolsko izobrazbo. To samo na sebi Se ne bi bilo nič hudega, a žena ga je venomer zafr-kovala in sploh ni hotela več govoriti v takšnim »neizobražencem«. *»>ec — čisto po krivici — trdil, da je (UDNI UUDJE • ČUDEN SVET 11. Gospod Angelo Pelange iz Near-yorka je pa vložil tožbo za ločitev, ker njegova žena vse prevneto obožuje boksarje. Od časa do časa potegne iz ročne torbice sliko tega ali onega boksarskega junaka, zaničljivo premeri svojega moža in mu zabrusi, da on pač ni dovolj zastaven, da bi ga mogla ljubiti. In kaj so rekli sodniki... 1. Sodnik je ločitev potrdil. — 2. Ločitev je sodnik zavrnil. — 3. Pottdil. — 4. Potrdil. — 5. Zavrnil. — 6. Z*-vrnil. — 7. Zavrnil. — 8. Zavrnil. — 9. Potrdil. — 10. Potrdil. — 11. Zavrnil. Glede na tožbe in glede na razsodbe bi človek skoraj menil, da imajo v Ameriki sicer pametne sodnike, 4 manj pametne zakonce... Sirom po svetu v 70 vrsticah > Življenje res včasih spiše roman, ! vreden peresa nadarjenega pisatelja. [Tal;o se je le dni po 22-letnem vajinem ujetništva vrnil v svojo domo- > vino Madžar Albert Gere. Leta 1910 ’so ga ujeli Rusi, pozneje je jrrišel v iTurkestan in se tam poročil z neko >lepo Tatarko. Kmalu se je je tuive-’ličal, a temperamentna žena ga je s !samokresom v roki prisilila, da je ’ostal pri njej. Vred nekaj meseci je 'pn umrla in Albert se je lahko vrnil ■ domov. Zanimivo je, da so mu ■Rusi pravili, da svetovna vojna še ■traja. In tako je Albert šele ob vrnitvi v domovino zvedel, da je Franc Jožef že umrl... in da se svet po 10 letih miru mrzlično oborožuje — za nove vojne... Pogosto beremo o nesrečah letalcev, redkeje pa o nesrečah jadralnih letalcev. In vendar utegne biti tudi ta šport »muhast«, če že ne ravno nevaren. Te dni se je Rihard Linn, študent z univerze Cambridge, na Angleškem z jadralnim letalom povzpel v višave. Nastal je pa hud veter in ga zanesel tako nerodno, da je hočeš nočeš moral pristati na neki drevesni kroni. Tam se pa še premakniti ni smel, ker bi lahko takoj padel na tla. Neki kmet ga je opazil, obvestil policijo in ognjegasce, ki so navdušenega jadralca s trudom spravili na varna tla... H:** Križ je, če napovedo žene stavko, bodisi kuhinji, bodisi v gospodinjstvu. To bridko občuti »močnejši spole v mestu Hgderabadu, v indijski državi Sindu. Žene tistega kraja so namreč možem napovedale stavko. Združile so se v neki špiritistični organizaciji, izjavile svojim možem, da sc počutijo spet »proste« in da si uvedli tudi barvaste rokavice in podhoda izbrale nove može. Kajpak je J ti sr. Da se le ne bi ta prešmentana tiuli med možmi zavrelo. Razburjenje v mestu je tako veliko, da mora policija dan in noč stražiti poslopje, ki v njem zborujejo stavkajoče žene. Kočljivo vprašanje je, kaj bodo storili možje, ko se bodo žene streznile in j tlite domov... **=!: Pred kratkim smo brali, da so ukradli zvonove, vemo, da spretni tatovi kradejo avtomobile, motorje, kolesa, ograje in bogve kaj še vse. a zdi se mi, da še nismo slišali, da bi ta ali oni ukradel kar celo hišo. In vendar so v čikagu neznani lopovi ukradli kar 10 hiš hkrati. Ni to časnikarska raca, kakor bi kdo utegnil misliti, resnica je, da je te dni čika-ška mestna uprava poslala delavce, da bi podrli v nekem mestnem okraju 10 starih hiš. A v svoje začudenje so delavci opazili, da je že nekdo drugi opravil njih delo, in sicer tako temeljito, da je ostalo od 10 hiš komaj nekaj nerabnega kamenja. Da, da, v Ameriki so velikopotezni... moda razširila tudi na obleke... In še ena ameriška. Ameriški in dustrijec John Smith je dolgo let stražnike ameriških mest za nos vlekel. Kakor vemo, je dovoljeno v Ameriki postajanje avtomobilov samo v nekaterih ulicah. Podjetni Smith je pa ustavil vselej svoj avto tam, kjer mu je bilo najbolj pri roki. Nato je tekel po opravkih. Kajpak se je okrog njegovega avtomobila takoj nabralo nekaj stražnikov, ki so iskali predrznega lastnika. Ko je Smith opravil svoje delo, je po drugem potu stekel do kakšne samotne uličice ir. prišel tarnati, da mu je nekdo od ondod odpeljal avto. Avto so potem dobili tam, kjer ga je bil v resnici sam pustil. Industrijec se je stražnikom lepo zahvalil in jim celo po navadi stisnil nekaj centov za odškodnino, ker so mu avto »našli«. Tako je delal Smith več let, dokler ni lenega dne naletel na nekega stražnika, ki je njegov trik že poznal. Tedaj je Smith romal na stražnico, plačal 20 dolarjev globe, ker je avto pustil na prepovedanem mestu in še se bo moral zagovarjati, ker je varnostne organe zavajal v zmoto. Film terja vsak dan nove žrtve, in sicer ne samo med poklicnimi filmskimi igralci in igralkami. Te dni je zaradi filmanja umrla 87-lctna starka Karolina Cookova iz Sheppertona v državi Middlesexu. Cookovo so izbrali za stransko vlogo stare dame v nekem filmu. Starka je svojo vlogo ! imenitno odigrala, nato pa od razburjenja in veselja umrla. Njeno ubogo srce ni preneslo tolikšne sreče, da bi samo sebe opazovala na platnu. »♦»♦»»♦»»»♦»♦»»♦»♦»♦»♦♦♦♦»»»♦»♦»♦»»♦»»e« ♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦*♦*♦♦♦♦♦♦♦♦' Ali že vrste najnovejšo modno norost — pardon — novost? To so najmodernejše nogavice, ki jih na noge — barvajo. Uvaja. jih kajpak Amerika. Nekii liollgivoodska strokovnjakinja za modo je pričela to »barvanje noge propagirati in je imela velik uspeh. Noge si lahko obarvaš v vrt}, odtenkih od črne do rumene, vijoličaste do rdeče in strupeno zelene barve. Barva se namreč nog tako korenito drži, da jo izmiješ šele z milom. Nekatere kopalke so se že pričele barvati s »sončno rjavot barvo po vsem telesu, da so videti na moč lepo ciriorele. Zdi se, da bodo kmalu Ilude poplave na Poljskem so te dni uničile že večji del žetve in ustavile ves avtobusni promet v južni Poljski, v porečju Visle. — Huda nesreča i*ri gasilnih vajah se je pripetila te dni v mestu Coimbri na Portugalskem; leseno ogrodje, ki naj bi se gasilci na njem vadili, so zažgali prezgodaj. Ljudje, ki so bili na tem ogrodju, so v smrtnem strahu poskakali na tlak, med njimi se jih je 10 ubilo, 5 pa hudo poškodovalo. — Strela je ubila tri otroke v vasi Szmelk, na Madžarskem. — Krokodil je pri kopanju požrl nekega dečka v Salahu, v Egiptu; fantiček je zašel pregloboko v Nil, tako da ga tudi tovariši, ki so strašni prizor videli, niso mogli več rešiti. — Eksplozija v neki barvarni je nastala te dni v Boulogneu, pri Parizu; v požaru, ki je nastal hip nato. se je hudo ožgalo 15 delavcev. — 10.1MM) golobov so spustili te dni v Anversu v Belgiji; ti golobi bodo tekmovali v hitrosti na črti med Dansko in Švedsko. — HO metrov globine je te dni pri poizkusnem potapljanju dosegla italijanska podmornica »Galvanic. — Pisemska tajnost v Nemčiji bo odslej strožja, kakor doslej; pisma bodo smeli odpirati samo nemški tajni policisti in nič več pripadniki stranke vsevprek. — »Zensko armado«, ki bo štela 10.000 žensk, kani ustanoviti angleška vlada. Te ženske bodo imele v vojni opravka v ambulancali. municijskih in živilskih skladiščih. — 150 kmetov je na Sedmo-graškem jedlo meso steklih prašičev. Pri vseh so se kmalu pokazali znaki stekline in morali so jih oddati v Pasteurjev zavod v Cluj. — V žveplenem I rudniku Caltanisietti na Siciliji, je ; zasulo kamenje 8 delavcev in jih za-! dušilo. — šolske table iz stekla bodo : uvedli v ameriških šolah, češ da bolje odbijajo svetlobo, kakor stare lesene šolske table. — Prazgodovinski muzej bodo zgradili v Brnu, na češkem; od leta 1939. dalje se bo v ta nameu državni proračun zvišal za 1 milijon Kč na leto. — Letalo je padlo na tla in ubilo otroka v bližini Varšave, na letališču Okencie. Pilot se je rešil m padalom. — čebele so do smrti opikale župnika Huberja pri Bregenzu v Eggu, v nekdanji Avstriji. — Pilotske šole, ki bodo v primeru vojne oporišča za angleško zračno floto, bodo pričeli graditi v Avstraliji in Južni Afriki. — Holandska princesa Julijana se spet čuti mater. — Hude povodnji so zalile japonsko mesto Kobe: utonilo je 422 ljudi, 350 jih pa pogrešajo. — 250 delavk se je zastrupilo z »manijakom, ki je pričel uhajati v neki londonski tovarni za izdelovanje sladoleda. Delavke so prepeljali v bolnišnico, ker so se na vseh pokazali znaki hudega zastrupljen ja. — V 74 urah je obletel svet ameriški letalec Hughes. iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiniib KOLESA] — damska in moška, najnovejši := ■2 letošnji modeli v največji Iz- S = birl naprodaj po neverjetno ^ E nizkih cenah. = | NOVA TRGOVINA! = TUtSEV« (DUNAJSKI) CEST« H = Z nasproti Gospodarske zveze —• THiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin /a kolesa samo »Ditrlin-Iakcf Novela „Pružinskega tednika“ Usoda vzame — useda da na&n dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din * RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE Napisala Truda Brodova Zakaj in kje pokajo pnevmatike? V 26. številki našega lista nam je gospod S. K. sporočil, kakšna neprijetna nezgoda se mu je pred kratkim pripetila pri vožnji s kolesom. Zavozil je na več žebljev, a ne samo} on, temveč tudi nekaj drugih ljudi.} Ko so si usodno mesto pobliže ogle-S dali, so izkopali iz tal več lesenih} desk, z nasajenimi žeblji — delo raz-} posajenih otrok. Na naše vprašanje,} kje se mu je ta nezgoda pripetila,} da se bomo vedeli paziti, nam je go-} spod S. K. ljubeznivo odgovoril: } »Tisti neprijeten dogodek se mi jel pripetil v Spodnji šiški, takoj za* železniškim prelazom v Janševi uli-t ti, prva ulica desno.« Torej kolesarji pozor! 3 Uredništvo. < < Občudovalci ali zasmeho- < valci? < Povsod nas uče, da se mora stare; in betežne ljudi spoštovati. Mislim,; tla to ne velja samo za šolarje, ampak tudi za odrasle in »boljše« ljudi.; Zgodilo se je, da se je neka boljša; dama usmilila nekega vsega raztr-; ganega in naspol slepega starčka in; ga je z obema rokama prepeljala čez; prometno cesto. Na hodnikih so se pa ljudje ustavljali in se začudeni; spogledovali, češ kako je sploh mo-; goče, da se takšni elegantni gospe: ne gnusi zanemarjeni in betežni star-: ček. Srčna kultura te dame je popolnoma ustrezala njeni eleganci. Žal se pa največkrat za elegantno zunanjostjo skriva »črviva« notranjost. Aderb Tuja pomoč Zadnjič sem šel v neki večji ljubljanski kino. Poleg mene sta sedela dva Nemca, na videz izletnika. Pred pričetkom predstave so v kinu igrali plošče in kakor nalašč, same nemške. Pa je dejal moj sosed svojemu sopotniku: »Čudno, sami nemški šlagerji. Saj bi človek lahko rekel, da je doma!« »O Jugoslovanih je znano, da so glasbeno nenadarjeni,« mti je odvrnil tovariš. »Ker sami nimajo svojih pesmi, si pač pomagajo z našimi.« Na srečo-- se je tedaj pričela predstava, tako da mi ni bilo treba dalje poslušati ta razgovor. Lahko mi verjamete, gospod urednik, da me je bilo sram spričo tega razgovora. Kaj res nimamo svojih popevk in si moramo pomagati s tujimi? p p Kako postaneš Nurmi?* Neštetokrat smo že slišali o ljubljanskih cestnih železnicah in njih neprilikah. Tudi jaz sem naletela na kaj neprijetno zamudo. Mudilo se mi je na vlak in namenila sem se, da se odpeljem s tramvajem, da bom preje na kolodvoru. Čakala sem na manjši postaji, misleč, da se bo tramvaj ustavil, ker je bila na električnem drogu tablica z napisom: »Postajališče cestne železnice«. Toda tramvaj je peljal kar naprej in se ni ustavil. Odhitela sem takoj peš na kolodvor, a prišla sem tri minute prepozno. Zaradi »ljubljanskega tramvaja«! Gita Materinska ljubezen Bila je lepa, sončna nedelja. Večina ljudi je hitelo v naravo, da se tam navžijejo sonca in svežega zraka. Na eni izmed najprometnejših ljubljanskih ulic je kar mrgolelo ljudi. Med njimi je bila tudi mlada mati z otrokom, ki je komaj znal hoditi. Neusmiljeno ga je vlekla za drobno ročico, kakor da bi mu jo hotela iztrgati. Ker jo pa otrok ni mogel dohajati, ga je vrhu tega neusmiljeno sunila v hrbet. Ubogi otročiček je s svojim pretresljivim jokom fcbujal občo pozornost. Vsi navzoči so se zgražali nad trdosrčnostjo matere, ki se ni zavedala resnosti svojega materinskega poklica. Tuji ljudje na cesti, ki otroka niti poznali niso, so čustvovali z njim, K mati, ki mu je podarila življenje, je bila tako neusmiljena in surova. Matere, kje je vaša ljubezen do Dtrok? Kje je ljubezen, ki jim je prav sedaj tako potrebna, da jih pripravi na poznejši boj za obstanek ▼ življenju? jv| g. Navdušeno občinstvo razprodane koncertne dvorane se je gnetlo okoli odra in vzklikalo mladima umetnikoma, še potlej, ko sta že dodala nekaj skladb povrhu. Pianistka Leila Bergsonova in Knud Jensen, virtuoz na gosli, sta morala venomer prihajati na oder. Ona plavolasa, nežna, v sinjesrebrni obleki, je srečno se smehljaje stala poleg klavirja, ki ga je bila danes spet mojstrsko zaigrala. On je, stoječ poleg nje in lahno držeč v rokah svoje gosli, umerjeno in nekam samozavestneje nagnil svojo glavo ko Leila, potlej jo je pa odvedel nizdol po stopnicah v igralsko garderobo. Leila, danes si prekosila samo sebe... Od zadnjega nastopa v tem mestu pred tremi leti si postala velika umetnica !< »Ah, Knud... prosim te, ne govori dalje... Da, čutim to... in tako srečna sem. Mnogo zahvale za vse gre pa tebi, le tebi!« Potlej so pa že navalili k njima v garderobo stari prijatelji, kritiki in glasbeniki. Stiskali so jima roke, ju enoglasno hvalili, posebno srečo jima je pa še želel koncertni prireditelj, ki je, v mislih na sijajen blagajniški uepeh, umetnika obsipal z laskavimi besedami. »Leila,« ji je šepnil Knud v splošnem direndaju, prosim, poslovi se. Na večerjo morava v Ekscelsior... Saj veš, da čaka ju na naju!« Nekaj minut nato je s šopkom dol-gopecljatih temnordečih vrtnic, ki jih ji je bil poklonil Knud, vrtnic, kakršne ji je kupil vselej, kadar sta imela koncert, stopila ob njegovi strani v že pripravljeni avtomobil. »Poljubi me, Leila... kmalu bova spet med ljudmi in ne kakor zdaj, sama... Ah, ta povabila!« A ta večer je prišlo drugače. Kakšne pol ure pozneje se je sklonil dr. Hans Mengelberg nad nezavedni obraz Leile Bergsonove, ki so jo bili pravkar pripeljali z rešilnim vozom. Avtomobilska nesreča! Po prvi preiskavi jo je Knud Jen-sen, ki je bil odnesel samo nekaj neznatnih prask in ki so mu jih že obvezali, planil k doktorju Mengelbergu. »Gospod doktor... prosim... Menda razumete moje razburjenje... Kaj je z njo?... moja spremljevalka na klavirju je... njene roke... ali so...?« ‘ sDy, hm... roke? Za zasebnika nič lijidega, v 'tein slučaju pa...« , »Za božjo voljo, moj ol>stoj... turneje*:,. govorite vendar!« Zdravnikove oči so postale, trde. »Na kariero gospodične Bergsonove ni treba več misliti. Dveh prstov na desni roki najbrže — pravim najbrže — ne bo mogla več premakniti... Žal mi je... za vašo turnejo, gospod Jen-sen!« Knud je preslišal zdravnikov posmeh. Nič več se ni mogel obvladati in se je kar sesedel na klop. »Sicer pa, gospod Jensen, če vas zanimajo tudi druge poškodbe... Dama ima zlomljeno eno rebro in je dobila lahen možganski pretres... To sicer ni življenjsko nevarno... a nekaj časa bo trajalo.« »Da... strašno... uboga Leila... Takoj se moram zanimati za kakšno novo pianistko... prosim, ali bi mogli...« »Obžalujem, službo imam. Jutri ob desetih boste bolnico lahko obiskali, če...« Ne da bi stavek dokončal, se je doktor priklonil, hladno in formalno, in pustil Knuda Jensna z njegovimi skrbmi zaradi turneje samega. »No gospod doktor ald ste danes zadovoljni z mano?« je nekaj tednov pozneje vprašala Leila in napeto čakala na njegov odgovor . Ko je molčal in ji samo z glavo prikimal, ga je zaprosila, naj sede k njej. »In, ljubi gospod doktor, ali bom smela kmalu vstati? Tako dobro se že počutim. Jensen je pisal. Čisto dobro mu gre z novo spremljevalko... uspeh ima... a... da. misli..., da... To bo pač nekaj drugega, zalo vas moram vprašati, kdaj boste vendar že vzeli to ostudno obvezo z moje roke. Rada oi pač poskusila gibati s prsti. Saj ste mi že pred nekaj dnevi obljubili?« Zdravnik se ji m bil upal povedati resnice. Ne, da ne bo nikoli več mogla igrati, ne še druge resnice, Iti jo je on, črno na belem, nosil pri sebi. Jensen mu je bil namreč sporočil, da je nr.šel pianistko, prav, kakršna je bila Leila, in ki bo z njim odšla čez dva meseca na turnejo v Južno Ameriko, kamor je prvotno nameraval odpotovati z Leilo. Leila se bo lorej lahko v miru pozdravila. Niti ena nežna skrb, prav nič ni govorilo iz tega pisma. »Gospodična Bergsonova... obljubim vam, da vam bom obvezo vzel jutri z roke « O, gospod doktor! Njene temnosinje oči so prvič zažarele, odkar jo je poznal. Že zdaj ga je bolelo strahotno razočaranje, ki ga ji bo prihodnost neizogibno prinesla. »Povejte mi.. Ali zelo ljubite igranje na klavir-?« ■Nad vse... bolj ko...« Pobesila je pogled, »...da, mislim, bolj ko bi pa mogla ljubiti kakšnega človeka!« Nezavedno jo je prijel za zdravo roko. »Tega... tega ne bi smeli reči... kaj J bo...« J »Ali mislita Knuda Jensna? On, on J to razume... Najpoprej je umetnost,; potlej šele najina ljubezen. Gospod J doktor, kmalu moram ozdraveti, k J njemu moram, Knud me pričakuje.«; »In če... mislim, če bi morebiti mo-j rali za dolgo, recimo za nekaj mese-; cev odložiti vaše igranje?« ; »Ah... saj znam tudi zobe stisniti...; a če... potlej moram vendarle h Knu-I du!« « Omahovaje je doktor Mengelberg; poskušal, da bi ji povedal resnico. Spet je potekel čas in Leila je nervozno sedela v oblazinjenem stolu v: svoji 6obici v sanatoriju. Venomer je i poskušala, a zaman, premakniti dva: otrpla, kakor mrtva prsta na svoji! ozki, hrepeneči roki. Potlej je pozvo-< nila. ; »Torej ste prišli, gospod doktor.... prosim vas, poglejte vendar te strašne! prste. Kaj le to pomeni?« < Nežno jo je z obema rokama prijel« za gla\o in jo gledal dolgo, skoraj za-< vedajoč se krivde, tako, kakor bi bil« sam kriv tega, kar ji je zdaj hotel, povedati. ‘ »Gospod doktor!« je bil edini krik. »Da. gospodična Leila... Moči morate zbrati, da boste začeli novo življenje. Dobro smo vas razumeli... tal čas... zdaj bi vam tako rad pomagal...!«' »In... Knud Jensen?« »Ve!« v . »Zato torej, zato... kako dolgo pa žej ve... to o moji roki?« -..Čisto zatrdno... šele štirinajst dni...«^ »Moj Bog... in štirinajst dni mi tudi« že ni pisal... on... saj to ni mogoče?«] »V prvi vrsti ljubi pač umetnost...« menda ste to sami rekli...« ; Da... moram mu pač oprostiti...« Drug drugemu sva zdaj postala tujca.« Vse sem pozabila! Svojo umetnost...j in najljubšega človeka...« "Leila... nikar ne jokajte... jaz sem! z vami!« < Navdušeno občinstvo razprodane; koncertne dvorane se je gnetlo okoli; odra in je vzklikalo virtuozu na gos” Knudu Jensnu in pianistki Evi Ujha-; lyjevi. njegovi spremljevalki. J V tretji vrsti je sedel mlad par, ne-! mo, roko v roki. ; Leila,? je dejal doktor Mengelberg; svoji ženi »ali mi nisi hotela nekaj; reči?« ! • Da. Hans... šele danes čisto natan-j ko vem. da sem vse prebolela. Nikoli; ne bom nehala ljubiti glasbe, a lju-; bežen do tebe, človeka, je v meni naj-; močnejša... In... in ljubezen do najine-; ga otroka, ki ga pričakujeva.« ; zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra^ ženske katare, spolne irotn!e, notranje žleze. A ko trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš Pr0" spekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA. RADENCI Direktni vagon za zdravilišče SLATINA RADENCI odhaja Iz Ljubljane ob 8.00 ter prihaja v KADENCE ob 14.42. Hu mor Kritika »Iz mojih stihov boste razbrali po* dobo moje zaročenke.« »Ali tudi šepa?« Iz otroških ustk Fantiček je na mamini toaletni mi-zk-i staknil škatlico s pudrom in si vnelo sipa po obrazu belo moko. »Ne smeš to,« ga pouči štiriletna sestrica, »ženske se pudrajo, moški se pa umivajo.« Samo eno je mogoče »Premisli, ravno čitam o neki slavni hollywoodski zvezdnici, ki se šf ni ločila.« »Najbrže Shirley Templova, jeli?« Ima skušnje »Prijatelj, kadar nameravaš tega ali onega prositi na posodo, se obrn» vselej rajši na kakšnega pesimista.* »Ali so pesimisti tako radodarni?« »Tisto ravno ne, toda če ti že pesimist posodi denar, vsaj ne pričakuje, da mu ga boš vrnil.« Poznavalec ljudi Dva trgovska potnika se pomenkujeta. »Neverjetno, koliko ti prodaš,< meni prvi, »ne morem razumeti, kako to delaš?« /Veš. ljubi moj.« odvrne mož uspeha, svoj uspeh sem dolžan samo šestim besedam.« »Čudno, kakšne čarobne besede so pa to?« »Vselej, kadar pozvonim pri hišnih vratih in mi pride gospodinja odpirat, vprašani nedolžno: »Gospodična ali je vaša mati doma?« Zlata nedolžnost Mali Peterček je bil ves dan priden, zvečer sine torej z očetom in ['■f.inico na koncert. Neki slavni čelist igra solo — vse zavzeto posluša, tedaj oa pretrga tišino jasni, drobni Peterčkov glasek: Mama. ko bo stric omaro prežagal, bomo šli pa domov, kaj ne?« Samo za ženske... o moških AH vam bodo še všeč, ko boste zvedele za ni ihov o skrivnost? • Nurmi, znani finski rekorder v teku j •a dolge proge. Neki francoski časopis je priobčil te dni zanimivo študijo o moških tipih. Pisec tega zanimivega članka je razdelil moške: v romantike, realiste, klasike, cinike in »bonvivane«. Teh pet tipov 6i ni podobnih ne po zunanjosti, a tudi ne po značaju. R o m a n-t i k je navadno bled, ima mehke lase in mehak značaj. Kad se nosi elegantno, posebno pažnjo posveča 6voji pričeski. Realist je pa čisto drugega kova. Ima izrazite črte obraza, posebno energično brado in se v življenju trmasto drži svojih principov, ki jili ima za pametne. Rajši odneha pri perečih točkah, ko da bi lepega dne spoznal, da 6e je bil motil. Klasika v življenju kar najbolj pogosto srečamo. Lahko mu tudi zaupamo, navadno je bolj dobre nravi, kakor se kaže. Ustaljen je. Cinik je na pogled videti duhovit, a ni mu kaj prida zaupati; pogosto ima trde črte okrog ust in tudi v značaju. S svojo trpko cinično govorico večkrat brezobzirno rani svoje bližnje. R o n v i v a n se zmerom smehlja, pogosto je debelušen, kajti rad dobro je in pije. Obleko ima brezhibno, svojo zunan jost pa skrbno goji«. Glede na teli pet tipov je pisec tega nenavadnega članka njih življenje, poklic, zanimanje in ljubezen ujel v 14 točk; te so: 1. Njih življenjski poklic: 2. Njih glavna skrb; 3. Kam pelje damo. če jo povabi? 4. Zakaj jo povabi? 5. Koliko ga takšno povabilo stane? G. Kdaj se zaljubi v simpatično dekle? 7. Kaj stori, če ga ona ne ljubi več? 8. Kakšno je njegovo mnenje o ženskah? 0. Kakšno je njegovo mnenje o moških? 10. Kaj misli o zakonu, če še ni poročen? 11. Kaj misli o zakonu, če je že poročen? t‘2. Kaj je originalnega na njem? 13. Kakšna je njegova najlepša lastnost? 14 In kakšna je njegova najgrša napaka? * Ta razdelitev ni napak, saj obseže kar vse življenje. Oglejmo si torej po vrsti naših pet tipov: Romantik je po poklicu slikar ali pesnik. Največje skrbi mu prizadeva njegova slava. Damo povabi v svojo delavnico, in sicer zato, da ji razkaže svoje umetnine in razloži svoje estetske nazore. Takšno povabilo ga nič ne stane. V dekle, ki mu je simpatično, se zaljubi, kadar je zelo žalosten in kadar ga ona občuduje. Če ga pa ne ljubi več, toži o večnem obupu. O ženskah meni, da so vse bolj preproste, kakor navadno ovabilo porabi toliko denarja* kolikor ga je že vnaprej določil. V simpatično dekle se zaljubi, kadar se mu zdi priložnost ugodna. Če ga zapusti, ji ostane dober tovariš. Ženske občuduje, o moških pa meni, da je težko ubogati njih nasvete. Če še ni poročen, upa, da se bo dobro poročil. Če je pa že poročen, nič več ne misli na to. Nič na njem ni izrazito originalnega. Njegova najlepša lastnost je poštenost, njegova najgrša napaka pa plehkost. C i n i k sklepa »kupčije-. Največjo skrb posveča svojemu udobju. Damo povabi tja, kjer se mu ravno n udi priložnost, in sicer zato, ker ga to ne stane nič truda. Za povabilo porabi toliko denarja, kolikor se mu zdi vredno. Zaljubi se v simpatično dekle, ko ta najmanj pričakuje. Če ga pa zapusti, se tolaži, češ, da ona tako nima okusa. O ženskah meni. da so dolgočasne, a potrebne. O moških isto. Če še ni poročen, meni, da je samstvo njegova sila. Če je pa že poročen, meni, da je zakon njegova šibka stran. Originalen je njegov poklic. Njegova najlepša lastnost je neodvisnost, njegova najgrša pa sebičnost. »Bonvivan« je navadno trgovski potnik, ali ima pa vsaj opravka s trgovino. Največ skrbi posveča časopisom. Damo pelje tja, kjer meni, da je kar najbolj svetovnjaška zabava, in sicer zato, da bi jo s sijajem kar omamil. Porabi več denarja, kakor mu nese Zaljubi se takoj, na prvi pogled. Če ga ona zapusti, dobi drugo. O ženskah meni, da jih pozna dobro. Isto o moških. Če še ni poročen, meni, da so nekateri zakoni izvrstni. Če je pa že poročen, je prepričan, da je njegov zakon izvrsten. Originalen ni, ker venomer posnema originalnost kakšnega drugega. Njegova najlepša lastnost je velikodušnost, njegova najgrša napaka pa nečimurnost. Seveda, tako piše francoski list. A tako čistih in izrazitih tipov menda ni ne v Franciji in tudi pri nas ne. AttcUd&ie ■ besedam.« »Vi bi pa gotovo verjeli, tudi če |vam ne bi bil tega dejal,« se je od • rezal umetnik. Prevejani Tirpitz Nemški admiral in državnik Alfied Tirpitz (1849—1930) je bil pri svojih prijateljih in sovražnikih znan po svoji ljubeznivi ironiji. Ne smemo pa mi-: sliti, da si je Tirpitz v življenju nabral te jedke sladkosti, že kot mladenič je marsikoga ošvrkal z njo. Pri nekem izpitu ga je vprašal neki visoki častnik z nešteto odlikovanji na prsih: »Povejte mi imena treh največjih pomorščakov.« »Cook.« je mladi Tirpitz hitro dejal, »Nelson in še — oprostite, nisem prav razumel imena vaše ekscelence! * Vljudni Mozart je imel Mozart komaj 6 let. je bil že pravi čudež med čudežnimi otroki. S svojim očetom je potoval po Nemčiji in po Francoskem, igral je na mnogih dvorih in povsod so občudovali malega umetnika, ki je s svojim kratkim mečem ob boku tako ? resno sedel za velikim klavirjem in j najtežje skladbe na prvi pogled vir- ♦ tuozno igral. J Na Francoskem je imel mali Mo- ♦ zart koncert v Versaillesu pred kra- ♦ ljem Ludovikom XVI. in kraljico Marijo Antoinetto. Ko je nehal igrati, je vstal in hotel steči k svojemu očetu. a na gladkem parketu mu je spodrsnilo in zletel je po tleh kakor je bil dolg in širok. Marija Antoinetta je priskočila in ga dvignila. Mali Mozart se je vljudno priklonil in dejal: »Hvala lepa, zelo dobri ste madame..-ko bom velik, k bom poročil z vami.« E Dl NA TOLAŽB V prejšnjih dveh številkah smo posvetili dva članka mladim dekletom, ki bi rade kar najugodneje preživele svoj dopust. Ne smemo pa pozabiti tudi na družine. Pogosto odrine na počitnice vsa družina, kajpak, če denarne razmere dopuščajo. No, in če morate po vsej sili ostati doma, ni to še nič hudega. Saj je tudi doma lepo, posebno pri nas, ko imamo dovolj lepih kotičkov blizu Ljubljane, kamor lahko odpeljemo svojo družinico za en dan na oddih. Denimo pa, da ste se namenili s svojimi otroci in s svojim možem v gore. Pogosto srečamo v gorah 10- do 141etne otroke, ki pod nadzorstvom svojih staršev plezajo po dokaj težkih planinskih stezah. Na prvi pogled je to čisto lepo. Zdi se, da otroci brez slehernega truda »ukrote« kar najtežje prehode in vzpone, zdi se, da nikoli niso utrujeni, da se kakor mladi gamzi vzpenjajo po strmih stenah. V resnici pa takšno plezanje in dolgi izleti v gore za otroke niso priporočljivi. Otrok si lahko pokvari, utrudi srce in tako nima od gorskega zraka nobene prave koristi. Mislim, da je edino pravilno, da ostajajo otroci do 10. let v vznožju visokih gora, v prijetnih gorskih gozdovih, kjer je zrak izredno zdrav in čist na gorskih jasah, ob potočkih in gorskih izvirih. Otroci, posebno, če jih je več, bodo našli tam toliko zabave in dela, da jih strme stene še zamikale ne bodo. Kajpak, ako se niso že kdaj poprej popeli nanje. Potlej je čisto razumljivo, da hrepene navzgor, da se hočejo »izkazati«, kajti o pravi ljubezni do gora pri 10-letnem otroku pač ne more biti govora. Preudarna in pametna mati bo torej svojo družinico popeljala v znožje visokih gora. bodisi, da bo z njo spala v šotorih, ali bo pa najela kakšno pastirsko kočo. Življenje v takšnih kočah je zelo prijetno, čeprav manj udobno ko v hotelu. Imaš ognjišče, nekaj trdih ležišč, morda k sreči celo posteljo »za mamo«. Na takšnem ognjišču kaj lahko skuhaš preproste jedi, ki so za lačne želodčke še posebno zdrave. Mlečni riž, polento z mlekom, mlečno kašo, krompirjeve cmoke s so- BONBONI lato, palačinke, makarone itd. V planinah naj se otroci do sitega napijo izvrstnega polnomastnega mleka; to jim bo bolj koristilo, kakor še tako izbrane jedi v kakšnem svetovnjaškem hotelu. Življenje v takšni planinski hišici daje pa tudi vašim otrokom dovolj priložnosti, da se tako ali drugače izkažejo. Kadar je dež, so otroci precej vezani na majhen prostor in tedaj se takoj izkaže, kateri izmed njih je naj-pridnejši in najbolj discipliniran. Stavim pa tudi, da bodo otroci silno veseli, če bodo lahko sami skuhali večerjo ali zajtrk, pripravili ležišča, šli po mleko itd. Mati bo imela tako manj dela. če greš v planine z družino, ne pozabi za vsakega vzeti s seboj 2 topli odeji. Vsak otrok naj jih nese sam. Tople nogavice, gojzerice in sviterji ne smejo manjkati v vaši garderobi. Tudi hubertusi in dežni plašči prav pridejo. Življenje v planinski koči je zelo poceni. Polenta, mleko, riž, vse to ni drago, stanovanje pa tudi ne, saj najemnina za takšno kočico ni visoka. Dobro je, da se že naprej pogodiš s pastirjem ali lastnikom kočice in da mu plačaš polovico v začetku počitnic, polovico pa na koncu. Tako bo imel zaupanje vate in tudi preganjal vas ne bo, ker bo vedel, da ima še dobiti denar. Le dobro zabavo in dosti sončnih dni! Simona NEKAJ čer; Francoska solata in obloženi kruhki. Torek; Golaževa juha, solata, dušen krompir, sadje. — Zvečer: Ledvičke s polento. Sreda; Juha iz stročjega fižola, Krompirjev pire, dušen rdeč korenček. — Zvečer: Telečji golaž. Pojasnita. 'Makaronov kipnik: Skuhaj 30 dkg drobnih makaronov, jih obli j z vodo in zreži na kratke poševne kosce. Speni lOdkg presnega masla in prepraži v njem pest drobtin in zmešaj med makarone. Zdaj vlij na (10 dkg drobnih, dobro zrelih paradižnikov vrele vode, Olupi jih. zreži na rezine in odstrani seme. Daj v namazan in z drobtinami potresen model plast makaronov, plast paradižnikov, in tako naprej izmenično, dokler ni model poln. Povrh natresi nastrganega parmskega sira in polij s 'It litra mleka, ki si ga zmešala s 5 jajci in malo Soli- nih 8 krompirjev in jih olupi. Zdaj daj v kozico dve žlici masti, žlico drobno zrezane čebule in košček sladkorja. Ko to zarumeni, pridaj 2 žlici moke, ko tudi ta zarumeni, pridaj kumare, nekaj žlic kisa in vodo od krompirja. Kiompir dobro stolči in ga tudi pridaj. Dobro premešaj in pusti, da vse dobro prevre. Naposled pridaj še nekoliko popra in drobno sesekljanega ali strtega česna, še malo soli in kisa in nekaj žlic smetane. Orehovi kolački: Daj na desko 30 dkg moke, 28 dkg presnega masla. 20 dkg drobno zrezanih orehov; vse dobro sesekljaj in z valjačem zdrobi. Zdaj pridaj 4 rumenjake in žlico ruma, hitro naredi testo na hladnem prostoru in ga pusti, da počiva četrt ure; nato ga za pol prsta debelo zvaljaj in razreži z majhnim krapovim obodeem in zloži na pločevino. Položi na vsakega drugega pol orehovega jedrca, pomaži jih z beljakom in speci v pre I vej vroči pečici. Pečene poberi na I krožnik in prazne namaži z mezgo. 1. Edino idealno hranivo za dojenčka je materino mleko, če bi iz kakršnega koli vzroka hoteli to mleko nadomestiti s kravjim, moramo kravje mleko razredčiti z vodo in osladkati. Razni sadni soki so tudi zelo priporočljivi, ker imajo mnogo vitaminov. 2. Prebavila se spopolnjujejo in razvijejo v prvih letih, če otroka prezgodaj ali prepozno odstaviš, mu občutno škoduješ. Vprašaj za svet zdravnika. 3. živčnost matere prehaja neposredno tudi na otroka. Mir in urejenost glede jedi in spanja koristita fizičnemu in moralnemu otrokovemu počutju. 4. čim več luči in zraka! če bo otrok rasel v temačni sobi in če ne bo imel pravilne prehrane, bo prej ali slej dobil angleško bolezen. Ponoči pusti že od najnežnejše otrokove mladosti ckno priprto. 5. Otroka morate vsak dan okopati. Večerna kopel vpliva na otroka uspavajoče. Otroka namilite, splahnite in otrifce, a ne pustite, da otrok dolgo čofa po vodi. MODA POLETI Zdi se mi, da poletje ni ravno pravi čas za modni polet, zato je pa tisti pripravni čas, ko se razne modne > muhe« nekoliko pomirijo in ko nam ustvarjalci mode pod vplivom umerjene poletne vročine podare kar najbolj simpatične, ne pretirane, praktične in trajne modne »stvaritve«. Zato sem nekoliko prerešetala poletne francoske damske revije, evo vam, kaj sem v njih čitala novega, praktičnega in lepega: Monogrami so spet zelo v modi. Fosebno ljubki so na enobarvnih, lahnih poletnih oblekcah. Izvezemo jih lahko na prsih, na rokavih, na obeh konicah ovratnika, na pasu ali pa na klobuku. Izvezene cvetlice in izvezeni šopki, ki na videz poganjajo iz žepkov preprostih pralnih oblek, so zelo ljubki. Tako je imela v Parizu velik uspeh neka sinja obleka z dvema žepkoma; enim na prsih, na levi. drugim diagonalno ob boku na desni. Iz teh žepkov so poganjale ljubke temnordeče vrtnice. Ko grem v naša kopališča, opažam, da naše kopalke še ne vedo, da niso več v modi dvodelne kopalne obleke iz hlačk in nedrčka. Kajpak praktične so, a zelo izdajalske, ženska, ki jih nosi, mora imeti res brezhibno postavo, lepe prsi. nič želodca in nič trebuha. Francozinje so pa dovolj resnicoljubne, da so ugotovile, da jih je le malo med njimi, ki bi se 6. Prepotrebna je za otroka telesna kultura. Telovadbo pri majhnem otroku nadomešča igranje, (Pred 15 leti ne sme otrok nobenega športa zelo intenzivno gojiti, sicer bo slabo rasel.) 7. Pazi, da otrok ne dobi kakšne nalezljive- bolezni, posebno tedaj, kadar bolezen razsaja v tvojem kraju, ali celo v tvoji družini. Takrat ti priporočam kar pikolovsko nego, hkrati pa moraš tudi iz otrokove bližine odstraniti bratce in sestre, če so le-ti morda že okuženi. 8. Otroka, ki mnogo joka. ali pa pozneje že zna povedati, da ga boli trebuh, ne smeš brez zdravniškega pregleda klistirati. Utegne namreč imeti vnetje slepiča. 9. Pazi. da prezgodaj ne obsodiš otroka, da je nepazljiv. Pogosto so otroci kratkovidni in od te napake prihaja tudi njih navidezna nepazljivost. 10. Vzgajaj otroke v soglasju z njih naravo Nekateri otroci ne prenesejo šibe. drugim je pa kar neobhodno potrebna. mogle ponašati s tako izklesanimi postavami. In zato so se spet odločile za enodelne, a globoko izrezane kopalne obleke. P a r i ž a n k e tudi pri lepem vremenu prav rade nosijo črne obleke. Te obleke imajo navadno kimono rokava, enostaven koničast izrez in drobno nagubano krilo. Za vratom pisano pahovko, navadno sešito iz več krp blaga. Te obleke so vzlic svoji preprostosti. ali pa ravno zaradi nje, nenavadno elegantne in uporabne za mnogo priložnosti. Pri kožnem vnefiu In izpuščajih do enčkov, pri razpokanih in razbolelih prsih mate,r čudovito učinkuje pravo rastlinsko mazilo »OKAMA« Okama mazilo se dobi v lekarnah in drogerijah, Skat. din 8*-. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10* . LEKARNA Mr. J0ZE OBLAK Št. Vid nad Ljubljano ČE GRE DEKLE V GORE Pred kratkim sem bila na izletu ® Kamniških planinah. S svojo druž-sem prišla v neko planinsko kočo. *ara smo tudi prenočili. Boc/ ne daj, aa bi bili v naši družbi sami filistri! omejali smo se, zbijali bolj ali manj Posrečene šale, zabavali smo se pač, Kakor se zabavajo mladi ljudje. Kajpak samo do »policijske ure«, ki je V Planinskih kočah že ob desetih, Kajti ljudje so utrujeni in gredo zgo-aaj spat. lakole ob desetih prilomasti v kočo ena družba. Tudi nekaj deklet in ftekaj fantov. Po obrazih ni bilo mv-Soče presoditi, kaj so ti mladi ljudje in tudi po govorjenju ne. Govo- i so namreč tako prostaško, da jih noben pošten sloj ni bilo mogoče uvrstiti, če se milo izrazim, povem, da so na skupnem ležišču vso noč Klepetali, pripovedovali debele šale in tako lomastili in ropotali, da ni bilo ‘Kiisliti na spanje. ■Mč me ni motilo, saj — Bogu bolj} hvala — nima/n slabosti, da bi ljudi poboljševala. Nekaj me je pa ‘e zbodlo. Veste kaj? Da so imele pri vf'h norčijah ženske glavno besedo. K ne pri nedolžnih norčijah! Pri Preklinj anju, zabavljanju, izzivanju, *n kvantanju. Sram me je bilo za t})e. Drugi dan sem morala svoje žalostne ugotovitve le še potrditi. Vzpenjali smo se na bližnjo goro. ,'1 nami objestna družba »od snoči«. ,° je bilo zabavljanja, zafrkavanja ut neokusnosti. Spet so se odlikovala dekleta. Kar me je pa najbolj presunilo, je bila ugotovitev, da so te ženščine — drugače jim res ne tno-reni reči — docela že izgubile čut odgovornosti. Posebno v gorah je človek odgovoren zase, a tudi za druge. Ke pravijo zastonj planinska pravila, da planinci ne smejo plašiti divjadi \n rušiti kamenja. Saj s takšnim poletjem ne ogrožaš samo svojega življenja. ampak tudi življenje drugih. Dekleta iz družbe »od snoči«, so *e pa obnašala dosledno ravno narobe, kakor bi se morale obnašati dobre planinke. Kakor furije so letale po parobkih, rušile kamenje iz otročje objestnosti in »ujsale« in lajšale«, da je bilo joj. V svojo sramoto sem morala priznati, da so se fantje lepše vedli. Zaradi dobrega okusa naj omenim še čudno, a že kar domačo planinsko modo. Kratke irhaste hlačke, rdeča pikasta pahovka in zelen tirolski klobuk. Kratke hlačke so praktične, a mislim, da jih l'i smelo obleči samo dekle, ki še ni prekoračilo 70 kil. Rdeča puhovka na glavi — nič ne rečem — okrog pasu, ali vratu pa učinkuje prej smešno ko okusno. Tirolski klobuček — ali res nimamo nobenega pametnejšega in bolj domačega pokrivala? Dekle v gorah bi moralo biti ravno tako dobro, dostojno in dekliško, kakor dekle v dolini. Morda so bila ta. dekleta v resnici čisto dobra, morda Poštene delavke, šivilje ali dijakinje, a v gorah so bile videti kar podivjane." Mislim, da mi ni treba več pripovedovati, kakšno naj bo pošteno dekle 1' planinah, upam, da se bo že vsaka bralka sama odločila, s kakšno družbo se bo podala v gore in kako se le ta 01 vedla, da svojemu spolu ne ho c('laia sramote! Saška 0 SOLATI Solata — njeno ime izvira iz italijanščine: insolato, po naše nasoljeno je ena najprimernejših jedi za poletne dni. Hladna je in sočna, torej nas odžeja, posebno dobro došla je pa tistim, ki so navdušene za vitko linijo. Solata namreč nasiti, a ne redi. Solata naj torej ne manjka poleti na nobeni mizi, če le mogoče, jo jejmo zvečer in opoldne, in sicer najbolje presno. Naj vam citiram modro besedo znanega sladokusca barona Evgena v. Va-ersta, njegovo nenavadno himno solati: -Naj bo človek še tako duhovit in še tako moder, samo s tem ne bo zabelil dobre solate. Za beljenje solate *o potrebni štirje ljudje: razsipnih za olje. skopuh za kis, modrec za sol in borec, da vse te štiri elemente med Seboj korenito pomeša.« Najbrže ta recept drži. čeprav se nam po obliki zdi Sekani svojevrsten. Zal moramo priznati, da znamo le hialo solate okusno pripraviti, saj poznamo komaj nekaj domačih vrst, ra- die, endivijo, glavnato solato, regrat, kumare, peso. Redkeje slišiš, da pripravi gospodinja še kakšno drugo vrsto solate, na primer rusko ali francosko solato, ali pa izvrstno presno solato iz korenja, rdeče redkvice in te ali one zelenjave. Presne solate so vsekako bolj zdrave ko kuhane, a marsikdo ima rajši kuhane. Pravi mojstri v pripravljanju solate so Italijani. Belijo jo skoraj zmerom samo z oljem in limono, ne pa s kisom. Pogosto prilijejo še nekaj kapljic ,liiantija’ — potlej dobi solata ime ,salate Monte Christo*. Neka navdušena solatarica iz Kjo-benhavna na Danskem je pripravila solato, ki jo je krstila po indijskem pesniku Tagoru za ,'fagorovo solato*. I Pripravi jo v solatni omaki iz olja, kuhanih rumenjakov, medu in limone; v to omako nareže glavnato solato, paradižnike in banane. Menda je ta solata zelo okusna, nisem je še jedla, a prepričana sem, da bo res. V neki stari dunajski kuhinjski knjigi 6em pred leti iztaknila tole zelo osvežujočo in okusno solato: srčke glavnate solate hitro operi, previdno osuši, dodaj nekoliko osoljenega mleka, ščepec sladkorja, ščepec popra in vse skupaj zmešaj z limonovim sokom. okrasi s trdo kuhanimi jajci ali pa z asprkom. Če hočeš, da bo omaka gostejša, pridaj še nekoliko aspika (hladetine). Ta 6olata je zelo pikantna, zato jo imajo posebno moški v ea-I stek. Teta Meta. Naša kuhinja Dtwzibrlta fo addtoita V PLANINE 10 Prava pravcata odprava!- se je ba vi jati nanjo, ker v to čednost nel„0ičevat Eekard. >Nikar se ne jezi, verujemo. Pritepla se je k nam izI Rihard, najinega plena ne spustiva iz germanskih in romanskih jezikov. X rok, pa naj pride ves hotel z vilami Lahkoverni slovenski pisci so ji po-Xna naju. Na vso srečo je noga tako vršno pregledali nemški potulist inXotekla in tako boleča, da iti moral biti jo meni nič tebi nič spustili čez me-Xzdravnik pravi brezsrčuež, ako bi do-jo, namesto da bi ji bili temeljito X volil prenos. Ujedljivo miss bom že pretipali obisti. V svoji slovanski ši-X jaz ugnal, ne skrbi! Prisojnik ji bom rokosrčnosti so prezrli, da ima tujka Itako zasolil, da bo brž pobrala šila in dva obraza, le na videz enaka, v res-!kopita. No. so že tu!« nici pa docela različna: miren, sko-J Stopil je dol in sprejel prišlece z raj odrevenel je prvi, živ in razgiban je drugi; vtelešeno stanje je prvi dogajanje drugi. Obema je rodbinsko ime TRPNIK, in vendar sta samo po poli brata; prvi je krščen izbrano vljudnostjo in ljubeznivostjo. Že medtem ko je Kokard še z zdravnikom govoril in mu opisoval nezgodo. je miss Lindsayeva slekla dežni plašč in ukazala kmetici, naj jo pri na ime \\ AR, drugi na ime WUE-| priči odpelje k bolni gospodični. Našla DE. čez mejo bi bil smel z enoj-jje Liziko ležečo na divanu, poleg nje tlim potnim listom samo eden; pri-*je pa sedel neki tujec — stoj! — prav šla sta ba oba — in zdaj imamo ko- * tisti nepriljudni tujec, ki ga je že ne-lobocijo. .» k°,v‘ videla v družbi doktorja Eckarda. In vendar je tako lahko priti tej* Brunold je v pozdrav komaj vidno bolezni^ do živega! Da je res bolezen ♦pokimal. Dama se kajpak za njegov in ne čednost, vam bo vsak preprost*hladni pozdrav še zmenila ni, temveč človek potrdil — če ga še ni časo-*je koj — misleč, da sta edini, ki zna- pisje pokvarilo; to je kajpak treba*|a angleški — začela obkladati Liziko dodati. Naš kmet misli in govori lo-?z očitanji in s prav vzgojiteljsko pri-g-ično, t. j. tvorno, ne trpno; na kme-1krojenimi ukori. tih ni bil vse dotlej še nihče prete-* Zdajci je stopil tujec vmes in je pen ne zaboden (kakor nam zatrjuje-?hladno in odločno pribil: jo poročila v naših listih), dokler ga? »Prosim, bodite z gospodično obzirni kdo tvorno spravil v to obža-? ni' Reva trpi še zmerom hude bole-lovanja vredno stanje; na kmetih so t čin e in je potrebna popolnega miru. nesrečneže še zmerom samo pretepli,?Ne dovolim, da jo vznemirjate, in pre- morda tudi zabodli, včasih povozili • pri ra n sem, da tudi gospodar te hiše in celo oropali — pa tudi rešili in* iztne bo trpel, da kdorkoli nevljudno vode potegnili; živ krst ne more biti!nadleguje njegovo gostjo.« pokopan, dokler ga ne pokopljejo;? Miss Lindsayeva se je obrnila ka-travo na kmetih pokose, žito požanje-lkor od bliska zadeta, ne samo zaradi jo in ga spravijo v kašče, Kdo pa ste, gospod? Ali ste ne-zgodilo, je tako domišljav na svojo! mara zdravnik?* glagolsko pokolenje, da se ne mara £ „Xe, toda doslej sem gospodični ne- spečati s ponižnim pomožnikom v novo, rekli bi, biološko zvezo; po vsej ■ goval izpahnjeno nogo!« »Brez zdravniškega znanja! Strah in sili hoče ostati samostojen deležnik,!groza! Pa še tuj človek povrh! Žal mi ki se je zgolj na zunaj zvezal s pre-I je, da vam moram reči...« ziranim pomožnikom, navznotraj jej Na vso srečo so se tedaj odprle duri. pa ostal to, kar je bil: deležnik, t. j. f Vstopila sla zdravnik in doktor nekak pridevnik. To mu je pa tudi?Eekard. Zdravnik je koj pregledal poplačilo 'za njegovo oholost: ko se je j škod bo. Noga je bila resda še hudo namreč preobrazil v trpni deležnik, f otekla in že sam dotik je bil za Lije glagol pri priči izgubil svoj gla-?ziko boleč. Zato je tudi zdravnikova golski značaj; kajti kot deležnik (t.jodločitev bila taka, kakršno je priča-j. pridevnik) ne popisuje več doga-1 jan ja temveč samo še s tanje; pomož- 7‘ nik pri njem samo postavlja to stanje v čas, naklon itd. Ali zdaj čutite razliko med stavkoma: Razbojnik je bil ubit, in: Razbojnika so ubili? Drugi stavek pove, kaj se je zgodilo, prvi pa, kakšno stanje je nastopilo po dogodku: razbojnik je bil ubit, t. j. ležal je ubit na tleh. Ubit pove o razbojniku isto kakor povedo n. pr. pridevniki bel, dolg, prijazen v stavkih: kreda je bela; mesec je dolg; pokojni Kovač je bil prijazen mož o kredi, mesecu, pokojnem Kovaču. Mi vsi vsaj podzavedno čutimo, da ni naloga časopisov, pripovedovati o »tanju tam, kjer nas zanima v prvi vrsti dogajanje. Posebno ne o takšnem stanju, ki ni v nobeni zvezi s sedanjostjo. Važnost (in z njo zanimivost) dejstev, ki nam jih ima razodeti časopisno poročilo, se spušča po tejle lestvici: 1. dogodek v preteklosti; 2. stanje v sedanjosti, t. j. posledice dogodka za druge in za nas; stanje v preteklosti, t. j. bližnje in daljnje okoliščine dogodka samega. Dogodek popisujejo tvornik, povratnik (vrnil se je), in srednjik (ubil se je), stanje pa trpnik in pridevnik. Kolesar Matevž Porenta je bil povožen. Kaj vraga zanima bralca, kaj je b i 1 o s kolesarjem Matevžem! Kaj jez njim — kaj je dan«i z njim, nam povej, če že nočeš ziniti o tem, kaj se je takrat in takrat z njim zgodilo! No, povožen je. Hvala Rogu, smo že bliže. Siromak je torej povožen; njegovo sedanje stanje že poznamo. V to nesrečno stanje je pa mož prišel zaradi nekega dogodka, bi človek dejal — in vendar v našem časopisnem poročilu zaman iščemo in brskamo, kateri dogodek je ubogega Matevža spravil v obupni položaj. Kako bi rekel naš kmet? Avto ga je povozil; ali pa: povozilo ga je. No, vendar! Zdaj šele pripoveduj dalje, o okoliščinah nesreče itd. In pazi, da ti spet ne pride pod pero takšnale nerodna zamenjava tvornika in trpnika — nerodna za jezikovno stran tvojega poročila prav tako, kakor je nerodna za njegovo vsebinsko plat zamenjava med nesrečnim kolesarjem in brezobzirnim avtomobilistom. Za tiste, ki obvladajo nemščino: Aretiran je bil se pravi po nemško: er \VAR festgenommen, a pisec je mislil (naj je že prevajal ali samostojno ustvarjal), da je povedal tisto, kar izrazi Nemec s stavkom; er IVURDE festgenommen. Da je med obojim zelo bistvena razlika, mora piscu izdati že jezikovni čut; č« ga je pa pustil na cedilu, naj v koval doktor Eekard. O prenosu še govora ne more biti, zakaj mlada dama bi po nobeni ceni ue mogla sedeti v sedlu, vsaj trdno ne, a gorska pot terja od jezdeca na moč mnogo telesne moči, zlasti pri takem dežju! Bolna noga sploh ne prenese gibanja! Dozdanje zdravljenje je bilo za čudo strokovnjaško in je vnaprej samo priporočljivo! Eekard se je samo tiho smehljal. Miss Lindsayeva je pa zrasla kakor puran. »To ne gre. gospod doktor! Gospa Arnikova želi takojšen prenos v hotel. Strogo mi je naročila, da se ne smem vrniti brez nje.« Zdravnik je obžalovaje zmignil z rameni. »Kar ne gre, pač ne gre!« je tedaj spregovoril Eekard. »Neizmerno nam je žal, da ne moremo ustreči gospe-njim željam. Ker mi je pa v čast, da milostivo gospo poznam, smem pričakovati, da bo brez skrbi zaupala svojo hčer mojemu varstvu. Izročite gospe, ko se vrnete...« »Vrnem se le z miss Liziko ali pa sploh ne!« mu je skočila besna vzgojiteljica v besedo. »Sploh ne? Za božjo voljo, spoštovana miss, ali mar mislite, da je Prisojnik zatočišče razbojnikov? Mar mislite, da pri nas gostje brez sledu iz- KADAR KOLI IN KAMOR KOL! boste šli na počitnice boste imeli dvakratno zabavo in dvakratni užitek, če bo z Vami tudi ,DRUŽINSKI TEDNIK‘ »»♦♦♦♦♦♦»»»♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»O« »4 «♦♦♦♦ ginjajo kakor na Jutrovem? Potolažiti vas moram! Prav miroljubni in nenevarni ljudje smo, ki se ponašamo celo z marsikatero kulturno pridobitvijo v naši hiši. Dovolite, da vam to dokažem! Skromen zajtrk! Midva z gospodom doktorjem bova počaščena, ako nama boste izkazali čast! Saj ne boste odrekli?« Zdravniku je bil zajtrk na moč všečna zadeva, zakaj bil je utrujen in lačen. Miss Lindsayeva je osorno odklonila, zakaj njej je šlo predvsem in samo za to, da se »polasti« svoje varovanke. Spet se je zakadila vanjo, naj bo poslušna in naj se da posaditi v sedlo. Tedaj se je pa Lizika postavila po robu. Prav z vso trmo se je uprla, kajti vedela je, da jo čaka doma šele pravo porotniško zasliševanje. Odločno je izjavila, da se niti premakniti ne more — in da se v skrbni in strokovnjaški negi gospoda Alekseja imenitno počuti. In tudi sploh ne mara nazaj v gorski hotel, da jo naglici preleti poglavje o trpniku v nemški slovnici; ako je sam nima, mu jo v vsaki spodobni knjigarni prav radi za pol urice posodijo. Ista kakor z aretiranostjo je z zaprtostjo, ranjenostjo, ubitostjo, vzpo-stavljenostjo(!), povišanostjo, itd., itd. Povsod se nam nemščina prav rada oddolži za napako, ki ji je nehote botrovala, in nam nesebično pomaga, če nam je že slovenski jezikovni čut otopel. Samo oprezni bodimo pri takšnem početju: nesebičnost slehernega tujega jezika do naše materinščine je le navidezna: z eno roko daje, z drugo pa jemlje. Ob koncu se moramo spet vrniti k začetku, k diplomiranju. S premislekom smo ta glagol deli za naslov tej razpravici. Citirana oblika namreč ni napačna samo z vidika passivitisa, ampak še z drugega: glagol diplomirati je i prehoden i neprehoden: v pomenu diplomo dobiti se rabi n e-prehodno. Dokazali smo, da je nepravilno reči, diplomiran je bil, kadar govorimo o dogodku; vsaj leseno je pa, če že ne docela napak, zapisati, da so ga diplomirali (ker je od te oblike homo sapiens za zdaj menda še izvzet): diplomiral je je zato z vseh vidikov edini izhod iz zagat«. bosta tam v zameno za tukajšnje ljubeznivo ravnanje — ves božji dan oštevali mati in miss! In pri teh odločnih besedah je uprla iskaje podpore in pomoči svoj pogled v gospoda Alekseja. Le-ta je negiben ko skalnata straža stal poleg nje. Ko mu je bilo tega prepira vendar že preveč, je pomirjujoče položil roko na dekličino ramo in mirno del: »Slišali ste, da želi gospodična ostati tukaj. Torej bo ostala! Na vso moč neobzirno se mi zdi, da si kot ženska upate terjati od mlade gospodične tolikšen napor, ki ga celo zdravnik odločno prepoveduje. Gospodična ostane tu! Upam, da sem dovolj razločno po angleško povedal!« Neverjetno! Kaj si le dovoli ta neznanec! Nezaslišano! Miss Lindsayeva se je veličastno vzravnala in zviška pribila: »Gospodično Arnikovo je njena mati izročila mojemu varstvu. Kdo torej odloča? Vi ali jaz?« Tedaj se je tudi tujec vzravnal, skorajda z grozečim gibom. V njegovih velikih, temnih očeh so se kresali bliski. »Jaz!« je gospodovalno kriknil. »Jaz zahtevam, da ostane tu. Torej prosim!...« Zelo nedvoumen gib roke je bil zgovornejši od besede, ki je ni izrekel. Miss Lindsayeva je bila kakor od bliska ukopana. To je že več kakor »shoeking« — to je... angleški se še reči ne da! In časti vredna dama je skupaj z ogorčenjem začutila nekakšen strah pred pogledom tega temačnega moža — in zdelo se ji je celo, da jo utegne še dejanski napasti, ako bi ponovila svojo zahtevo po izročitvi. Sicer je bila korajžna, tu se ji je pa vendar zdelo pametnejše, da odneha. Brž je zahtevala razgovor z gospodarjem te hiše. Eekard je pravkar zajtrkoval z zdravnikom. Oba gospoda sta se živahno pomenkovala o kuhinjskih dobrotah na Prisojniku, in gospod zdravnik je — čeprav razvajen iz hotela — na vso moč hvalil imenitnost »kmečke hrane«. Prav tedaj je prišla novica o želji miss Lindsayeve — in doktor Eekard se je pri priči zavedel, da je postala zadeva na moč resna. Zdelo se je, da vestna vzgojiteljica ne namerava oditi odtod in da hoče še pod tujo streho uvela j vili svoje pokroviteljstvo nad mlado Liziko. Ko sta se doktor Eekard in miss Lindsayeva sešla, je bila ona užaljena, nasajena in kajpak od sile neprijazna z Eckardom, medtem ko je bil on poosebljena ljubeznivost in vljudnost. »Dovolila bi si vprašanje, gospod doktor,« je povzela s strupenim glasom. »Kdo je tisti gospod notri pri gospodični Arnikovi?« Domačin se je prijazno in nedolžno nasmehnil. »Ali vam ga ni nihče predstavil? Ne zamerile! Piše se za Alekseja in je moj gost.« »To utegne biti že res, a z ogorčenostjo moram ugotoviti, da si lasti ta gospod pravico do zdravljenja in strežbe gospodični Lizi. Tako delikatno opravilo pri mladem dekletu bi pač smela prevzeti edinole kakšna ženska, seveda po zdravniških navodilih. Ta gospod pa ni ne zdravnik ne ženska, torej...« »Res ni ne to ne drugo, a kakor je sam gospod zdravnik pribil, je ob-vezovanje in negovanje bolne noge opravil nad vse zadovoljivo, skorajda strokovnjaško! Pri nas, tu v gorah, je pač treba blagosloviti vsakega, ki zna ponesrečencu pomoči. Naši kmetje se v takih primerili odrežejo s starim pregovorom: V sili hudič še muhe žre!« Miss Lindsaveva kajpak ni poznala tega pregovora, zato je ogorčena planila pokonci: »Gospod doktor, to je tri volno!" »Kaj pa? Mar čuden hudičev tek?« »Vaša opazka je frivolna. V svetih rečeh se ne norčuje!« »Ne zamerite, prosim, a doslej res nisem vedel, da sodi peklenšček tudi med verske junake. Kar se pa mojega prijatelja tiče...« »Dovolj!« mu je skočila razjarjena miss v besedo. »Neprestana bližina tega gospoda Alekseja se mi zdi na vso moč neprimerna — in tudi sicer si je nasproti meni dovolil ton in vedenje, ki mi ne dovoljujeta, da bi občevala z njim, ako ostanem tu.« Doktor jo je neizmerno začudeno pogledal. »Ali nameravate mar ostali? Za to vendar ni nobenega vzroka. Culi ste, da nevarnosti ni — in sam zdravnik je z dozdanjiin zdravljenjem popolnoma zadovoljen. Gospodični Arnikovi vaša bližina prav gotovo ni potrebna in nam...« — še manj, je hotel reči, pa je rajši požrl besedo, zakaj opazil je, da se miss že pripravlja na ogorčen odgovor. »Jaz b o m ostala, zakaj moja dolžnost mi je sveta. Pogoj pa je, da se gospod Aleksej odstrani! On jaz!« ^ Domačin je brezupno zapotegm« obraz. »Miss Lindsaveva, vaš pogoj j« strašen! Aleksej je moj prijatelj moj gost že več tednov. Po nobeni ceni ga ne morem kar tako meni tebi nič postaviti pod kap, ker n* vam všeč. Ako se mora torej eden izmed vaju umakniti, potlej...« »Gospod doktor, žalite me!« je z®' vreščala miss. Doktor se je pa smehljal prijazno in nedolžno kakor prej. »Prosim vas, nikar me napak razumite! Saj vendar nisem jaz stavil tega ultimata. In verejmite mi, da l>i bil srečen, ako bi lahko še vam po-nudil ležišče pod svojo gostoljubno streho, toda tolikšne žrtve od vas p** ne smem zahtevati. Žal nimamo tako urejenih sob, da bi sprejemali goste. Saj vesle: siromašna tirolska kmečka bajla...« Začel je prej toliko slavljen« kulturne pridobitve: te hiše na vs9 pretege v nič devati. Menil je, da ie koča že še nekam za dva vsega hu-dega vajena samca, za damo vajeno gosposoksti in udobja, bi pa pomenilo že nekaj ur prebivanja pod to si* romašno streho, peklenske muke. Tli zgoraj ni prostora, pri kmetih spodaj pa — oh, že sama misel je »shoc-kingk In med govorjenejm je postaja' čedalje vljudnejši in ljubeznivejait medlem ko je časti vredno miss kar kuhal srd. Po malem je namreč razumela, da ji gospodar pod vljudno krinko kaže vrata! Miss Lindsaveva je bila vestna, pa-znala je svoje dolžnosti, toda »vsaka stvar ima svoje meje!«. Kdor žalil njeno dostojanstvo, ta ne zasluži drugega, ko da mu obrne hrbet. In tako je tudi storila, pa še s poudarkom! »Poročala bom gospe Arnikovi, natanko ji bom poročala. Kaj bo ukrenila — je njena stvar!« Eekard se je nad vse vljudno pri* klonil. »Popolnoma razumljivo. Sicer set« si pa tako hotel dovoliti, da obvestim jutri milostivo gospo s a m o vseni. Ali vas smerne prositi, da me najavite?" Med tem prepirom je sedel zdravnik prav udobno pri zajtrku in še vedel ni, kakšna nevihta je pravkar obiskala ta miroljubni dom. Zdajci j® pa prihrumela miss Lindsayeva v so* bo in tako 6trogo in viharno zahtevala, da se odpravita odtod, da se i® dobrosrčni zdravnik na vso moč prestrašil in je še brž srebnil ostanek imenitnega burgundca iz svojega kozarca. Četrt ure kasneje se je že odprava pomikala navkreber. »Zdaj smo je rešeni!« je ves zadovoljen menil Eekard. »Kajpak samo do jutri, 'zakaj poročilo ljubeznive miss bo prav gotovo tako, da bo gospa Arnikova samosilniško zahtevala izročitev svoje hčere — žive ali mrtve! Jutri pojdem kar sam tja, toda zadeva mora biti dotlej razčiščena. Nič ne pomaga, Rihard, zdaj moraš pred svojo hčerjo z barvo na dan.« Rihardu se je omračil obraz, »Že zdaj? Ne! Preveč je še boječa in sramežljiva — in ne prenesel bi, ako bi se s strahom in studom odvrnila od mene.« »Zavrzi to bolno misel, ki te po ne-1 potrebnem muči. Moje zaupanje v tvojega otroka je močneje. Ali res nočeš?! Potlej bom moral spet jaz storiti, česar ti nočeš.« »Evgen, prepovedujem ti...« »Prepovej ali ne prepovej! Ali na} mar spet odide preden si čul iz njenih ust besedo: oče? Rečem ti, da mora zdaj izvedeti resnico, pa najsi bo iz mojih ust.« Obrnil se je in stopil v dekletovo sobo. Dolgo je trajalo, zelo dolgo, preden se je vrnil. Brunold je ves čas* stal ob oknu in je nepremično strmel v deževni dan. »Rihard, pojdi k svoji hčeri!« j® dejal, vrnivši se. »Čaka te!« »In že ve...?« je plaho vprašal in napeto zapičil pogled v oči svojega prijatelja. »Vse ve! Od trenutka, ko so te biriči odpeljali iz tvoje hiše — pa vsa do le ure. Samo to sem ji zamolčal, da je njena mati vedela, kdo ti i« pripravil takšno usodo in da je fl°* veku, ki te je ugonobil, vedoma ]>o* dala roko. S tem nisem hotel zastrupiti mlade duše tvojega otroka. Mislim, da ji boš tudi ti to zamolčal.« Brunold ni nič vprašal, kaj je dekle dejala, temveč je počasi in težkih korakov šel — k svoji hčeri... Lizika je sedela na divanu. Bila j9 bleda in v očeh so se ji še bleščala solze. Plavi lasje so se ji spustili na tilnik; njene velike sinje oči so nepremično strmele v duri, ki bo če* njihov prag stopil on, ki je zdaj vedela zanj, da je njen oče. V 24 URAH barva, plisira In kemično 8litl obleke, klobuke itd. Škrobi In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Opekta Navaden mojtek za približno I Ug marmelade, cena Din 4'— PETEK. 22. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Vesele pesmice B 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: N a c. ura ■ 19.50: Zanimivosti B 20.00: Plošče B 20.10: Žena v kiparstvu ■ 20.30: Prenos simfoničnega koneerla iz RogaSke Slatine ■ 22.00: Napovedi, poročila '* 22.15: Angleška plošče B Konec ob SOBOTA. 23. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi ■ 18.00: Prenos promenadnega koncerta D 18.40: Kaj je in Uaj hoče soc. skrbstvo ® 19.00: Napovedi, poročila ■ 1930: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Pisan večer B 22.00: Napovedi. |>oročila B 22.16: Pevski koncert B 23.00: Poročilo o pripravah za XX. kongres kat. esper. ■ Konec ob 23.30 uri. NEDELJA, 24. JULIJA 8.00: Duet harmonik B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve B 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine B 11.30: Otroška ura B 12.00: Trboveljski pevski lazz ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 17.00: Kmetijska ura ■ 17.20: Tržna poročila B 17.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine ■ 18.30: Plošče ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Originalna švicarska godba B 20.30: Koncert vojaške godbe ■ 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri PONEDELJEK, 25. JULIJA 12.00: Kmečki trio ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Plošče ■ 20.10; Počitniške kolonije za vajence ■ 20.30: Prenos koncerta iz Dobrne B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Fantje na vasi ■ Konec ob 23. uri. TOKKK. 2«. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi ■ 13.15: Plošče B 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Baročna arhitektura is kiparstvo B 20.30: Plošče B 21.00: Prenos iz Turina B Konec ob 23. uri. SREDA, 27. JULIJA 12.00: Donski kozaki pojo B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi ■ 13.15: Magistrov trio B 18.00: Plošče B 1H.20: Mladinska ura B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Citre B 20.30: Prenos simfoničnega koncert« iz Rogaške Slatine B 22.00: Napovedi poročila B 22.15: Prenos lahke glasbt iz nebotičnika B Konec ob 23. uri. Radio Ljubljana od 21. «lo 27. iulija 1938. ČETRTEK. 21. JULIJA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Deset minut zabave B 20.00: Plošče B 20.10: Značaj in telesna konstitucija B 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Koncert godbe sSloga« B Konec ob 23. uri. ne milostljiva gospa, v ni »prav isto« Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! Samo NIVF.A vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isio«. NIVEA krepi kožno staničje in zmanjša nevarnost sončnih opeklin. Z NIVF.O okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TBBO Velika ub n vsatovrsinih naočnikov, nonet »a mn sie'e, daljnoy.eilov. lopiomerov, fcaromelrov. caro tisiomcun, nmrometro« iio. Hajnomme ure. mirne« i* srebrnina. Cenit treislatno Lahka letna oblačila, vetrne suknjiče, perito itd. prodaja najceneje Presker Ljubliana, Sv.Petra «.14 • MpiH M^W0&Wi II II ■ PRIDITE -PREPRIČAJTE St Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, T Ljubljani; za. tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani