Poštnina plačana n gotovini.
Leto II.	a®	ms Ljubljana,	petek	22.	oktobra 1920. ________________ Stev. 241.
Cene po pošti:
za colo leto . H B i — za pol lota . K 'JZ'— za četrt leta. K Zi — za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno H IZ'—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Posamezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin.
Uredn. telefon štev. SO
socialci so privesek liberalcev! Komunisti J to nerečo. Delavstvo bo šlo v boj za kršč. s svojo nesrečno politiko so povzročili vso socialno delavsko misel.
Ali se bodo vršila pogajanja z Italijo?
Proti delavstvu.
v '	časa )e opažati, da iz Belgrada
e)e delavstvu neprijazen, da, sovražen ve-er- Odkar so komunisti letošnjega maja i ^ditirali na tako nesrečen način de-jJj 0 stvar, se je prejšnji rešpekt pred g ,avstvom spremenil v omalovaževanje, grajska gospoda, gotova soc.-demokr, ‘Onjenosti, je postala objestna. Delovanj jelgraiske vlade zadnjega pol leta ni a|C.5*ruŽega ko ena sama veriga protisoci-nih stremljenj, ki zadevajo delavstvo tež-t' S1111 težje so gospodarske razmere, v ka-erih živi .
so ’ 'e ^r' Gosar na poverjeništvu za ^ Clalno skrbstvo izdal ono znano stano-taV naredbo, ki je imela namen, kapi-t^ste prisiliti, da s svojim ogromnim kapi-Sg pomagajo lajšati stanovanjsko bedo, ,Ie pokazalo, da je kapitalizem mobilizi-...vse svoje moči, da to naredbo onemo-cj- V javnosti se je razvil znamenit boj li j'“dvema nazoroma: socialnim in kapita-lcnim. Od ljubljanskega župana dr. Tav-fal 'e iedai branil kapitaliste, do libe-n naga ministra 'dr. Kukovca je bilo vse g® delu, da ovrže to naredbo. Videli pa j[. tudi, da so se v tem boju celo stranke, sl| 1.ma)o baje socialen program, držale jerain° žalostno. Glasilo socialdemokraciji “Naprej« je s svojim pisanjem tej social-li ,?aredbi več škodoval, ko vsi liberalni pi> l,|.v katere so se zatekali prizadeti ka-^ ?'*8ti. Edino naša organizacija je bila, j ',e nosila vso težo tega boja proti kapita-ln njegovim belgrajskim zaščitnikom.
Naša industrija trpi vsled pomanjkanja rovin. Na tisoče delavcev je vsak dan v j^?restani nevarnosti, da izgube svoje de-v ?n zaslužek. Jeseniške tovarne komaj ^jkžujejo svoj obrat, kroparska delavska So .^ffa, ki pomeni za delavstvo dovršeno .^izacijo ondotne industrije, je morala Mi Ve^ra'; ustaviti obrat, delavstvo pa je Vr.° krez kruha. Danes se delo sicer zopet Vr?!' toda nevarnost je, da nam vsaki dan Ze nekaj tisočev novih brezposelnih na VeSt°- Osrednja vlada se igra z našo slo-^nsko industrijo in njenim delavstvom kok e Poskrbeti dovolj surovin, železa.
0g Usnjarska obrt je v krizi. Nekateri Ijj^ti odpuščajo delavce, ker nimajo dela.
■ ko ° Se ž°di v času, ko je sicer usnjarska to nk^ura na višku. Delavci gotovih obra ^rv ^orajo na cesto v istem času, ko po obratih hočejo uvesti čezurno delo t)e/ nujnih in ogromnih državnih naročil, ti n,Vstvo se zaveda nevarnosti, ki mu pre-~"el usnjarskega delavstva je na cesti, utem ko je drugi del v nevarnosti, da vvzamejo 8 urni delavnik. Že nekaj časa te c%, da bo vlada v oblačilni obrti, v ka-la 0 aPadajo usnjarji in predilničarji, uved-p Prisilno čezurno delo ter jo postavila o?1,vojaško komando, Industrijci sami so (kari ri?rneri točno poučeni, a vlada v Bel-Sv0- *£ra skrivnostno vlogo. Izdati hoče L *° namero pod nedolžnim naslovom za-k na o »redu ia delu«. Parlamentarni od-ijj. Je sicer zavrgel vse načrte, ki so jih da > V *em oziru demokratski ministri, to-Cuie se, da hoče liberalni Draškovič ta kai°n izvesti sam brez parlamenta in brez *ega odobrenja. To so naravnost neču-
ae razmere, jtj Liberalni minister dr. Kukovec pa, ki ^ a nalogo ščititi delavske pravice, k vse-pk temu molči ali pa to namero celo pod-na k' ^ai tufdi ni čuda! Saj on je eksponent kjšega kapitalizma. Draškovič, veliki ^ol ’ dr' Kukovec, njegov oproda, in de-v bratski ministri so danes najhujša ne-rnost za delavstvo.
«a V času, ko grozi velikemu delu naše-§o«	a	brezposelnost, se belgrajska
(jkPoda igra. V času, ko je na stotisoče lju-^.aa cesti radi brezposelnosti, hočejo uve-,j Prisilno čezurno delo in vojaško koman-ka v obrate. Neizrečeno predrznost je poje niinistrski predsednik dr. Vesnič, ki tr ^Pričo celega parlamenta izjavil, da je a 8 urni delavnik odpraviti.
Kf. *z vsega tega je jasno, da kapitalizem <JaPravlja nov napad na delavsko ljudstvo, s i 0 je deviza delavstva v tem oziru: Proč tp aPitaizmom, proč z liberalci! Socialde-*racija je udinjana kapitalistu, narodni
Laški nacionalisti jih hočejo
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) Naša vlada je preteklo soboto obvestiia italijansko vlado o imenovanju naših delegatov za direktna pogajanja z Italijo. Naša vlada je javila, da bodo naši delegati do torka dne 26. t. m, pripravljeni, da odidejo na pot. Iz Rima pa še ni prišel odgovor. Ako tudi to pot ne pride do pogajanj, ne bo kriva naša država, ampak bo nosila za to odgovornost Italija,
LDU Belgrad, 21. okt. (ZNU) Ministrski odsek za zunanje zadeve je danes imel sejo, kateri so prisostvovali ministrski predsednik dr. Vesnič, zunanji miniter dr. Trumbič, vojni minister in minister za bogočastje. Na tej seji se je razpravljalo o koroškem vprašanju. Vprašanje o odhodu naših delegatov v Italijo ni bilo na dnevnem redu, ker naša vlada še ni dobila tozadevnega poziva iz Italije. To zavlačevanje s strani italijanske vlade tolmačijo na razne načine. Najbrže so vzrok temu socialne borbe, ki pretresajo Italijo. Istotako so zapletene tudi politične razmere, katere je izzval boj Nittija in Orlanda proti Giolittiju, ki je dal iniciativo za pogajanja z Jugoslavijo.
LDU Zagreb, 20. okt. Odbor Narodnih svetov v zasedeni Dalmaciji je dal Jadranskemu zboru nastopno na znanje: V vsej zasedeni Dalmaciji se pripravlja italijanska vojska in itali-janaši po mestih, da iznova prično podirati jugoslovanske trgovine in hiše ter na pogrom proti Jugoslovanom, ako bi jadransko vprašanje ne bilo rešeno na način, ki ga zahtevajo in pričakujejo Italijani D’Annunzievih idealov. Ž ozirom na strašne izkušnje, ki jih imajo v tem oziru posebno zadrski Jugoslovani, in z ozirom na grozodejstva, ki so se zgodila v Trstu, Pulju in na Reki, je bojazen Jugoslovanov v zasedenem delu Dalmacije popolnoma opravičena, tembolj zato, ker se dalmatinski italijanaši ter Millo in njegovi častniki ne bi zadovoljili z nobeno tako rešitvijo, ki ne bi vsebovala aneksije Reke, vsega Kvarnera in vsaj Dalmacije po londonskem paktu. —Ti
Zbor zaupnikoii S. L. S.
se vrši v po n ed e 1 j ek dne 25, okt. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o političnem položaju. Poroča dr. Korošec,
2, Naš volivni program. Poroča dr, Gosar.
3, Naše gopodarske naloge. Poroča poslanec Brodar.
4. Sklepanje o kandidatih za volitve v ustavotvorno skupščino.
Poživljamo vse zaupnike, ki dobe v prihodnjih dneh pismena vabila, da se tega velevažnega zboro zanesljivo vdeleže.
Načelstvo SLS,
FIŽOL V VOLIVNEM BOJU.
LDU Belgrad, 21. oktobra. Presbiro javlja: Nekateri zagrebški in belgrajski listi napadajo ministra za poljedelstvo in vode, Velizarja Jankoviča, češ, da je dobavljal za našo državo večje količine pokvarjenega ifžola. Ta fižol je, kakor trdijo nekateri, nabavil prejšnji minister za poljedelstvo na Krfu. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da minister Jankovič ne samo, da ni kupoval fižola za državo, nego tudi, da v času, ko je bil fižol kupljen, še ni bil minister. Vse to je razvidno iz aktov glede tega predmeta.
preprečiti. — Laška nasilja.
podatki, ki so došli iz zanesljivih virov iz Zadra, Šibenika in otokov in kateri niso morda posledica namišljenega strahu, ampak so osnovani na podlagi konkretnih in sistematično organiziranih priprav, ki se opažajo zadnje čase po vsej zasedeni Dalmaciji in iz precej jasnih izjav italijanskega nacionalističnega časopisja, so se nemudoma naznanili vladi v Belgradu. Slične podatke je prejel tudi zbor, kakor tudi njegova pisarnica, ki prejema take podatke iz mnogo drugih krajev že nekaj časa sem. Zaupniki na Reki in ob demarkacijski črti javljajo, da je sam šef italijanske špionaže na Reki Perata izjavil, da bodo fašisti in soldateska preprečili pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Tudi vesti, ki dohajajo z raznih strani, poročajo o tem, da je bilo zadnje čase preko Zadra in Šibenika pripeljanih v Dalmacijo več kot 100 vagonov municije in 20 vagonov bodoče žice, se dajo tolmačiti na ta način, da se Millo pripravlja na napad.
LDU Split, 20. okt. Italijanske oblasti so v razglasih pozvale prebivalstvo Šibenika, naj se v času od 1. do
10.	t. m. javi pri občini. Od našega prebivalstva se nikdo ni odzval temu pozivu. Vsled tega so pričeli karabinijerji po cestah aretirati mlade ljudi. Istotako so pričeli aretirati delavce na ta način, da so jih zvečer čakali pri vratih tvornice. Vse te ljudi so zaprli in jih ob prvi priliki v skupinah od 150 do 200 poslali s parnikoma »Sarajevo« in »Trieste« v Jakin. Opažamo, da so karabinijerji najpreje prihajali k vratom tvornice in opazovali delavce pri izhodu. Nato so pričeli aretirati posameznike pri vratih. Ko je delavstvo to videlo, je pričelo zvečer odhajati iz tvornice čez zid na morski strani. Kmalu pa so karabinijerji to zapazili in so čakali na oglih in prijeli vsakega, ki so ga dobili. Karabinijerjem je pri tem pomagala tudi vojska. Kakor hitro so izšli pozivi italijanskih oblasti za prijavo, je pričelo prebivalstvo bežati iz Šibenika v vasi, v gore, v gozdove in v svobodno Dalmacijo.
Somišljeniki! Somiš-Ijenice SLS!
Volilni odbor S. L. S. za Liublano sklicuje
v nedeljo 24. oktobra 1920 U*- VOLIVNI SHOD ‘‘•C
somišljenikov in somišljenic S. L. S. za Ljubljano,
Dnevni red:
1. Političen položaj.
2. Slučajnosti.
Shod se bo pričel točno ob pol 11. uri dopoldne.
Vstop na shod bo dovoljen le proti vstopnicam, katere bodo delili naši somišljeniki in somišljenice pri svojh krajevnih odborih. V tajništvu S. L. S. za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II .nadstropje, se bodo dobile vstopnice za shod vsak dan od 8.—12. opoldne in zvečer od 7.—9., v nedeljo dne 24. t, m, pa od 8.—10. dopoldne.
Vsi naši somišljeniki in somišljenice naj si preskrbe vstopnice.
Častna dolžnost veleva vsakemu našemu somišljeniku in somišljenici:
V nedeljo dne 24. oktobra 1920 ob pol
11,	uri v veliko dvorano Uniona!
Volivni odbor S. L. S, v Ljubljani,
Sirite »Večerni list11!
Volivni boi.
Volivni boj, ki se dolgo časa ni mogel prav razvneti, postaja zadnje čase vedno jačji. Stranke že stopajo na dan s svojimi oklici in kandidati. Včeraj je imela stranka kapitalistov, znana pod imenom JDS„ svoje zborovanje v Ljubljani, Govoril je dr. Žerjav. Ta mož, voditelj mladinov, ki z vso silo lezejo v Belgrad pod podplate, je podal svoj program. Ne vprašajte, kakšen je! Dr, Tavčar v poslednji izdaji! Dr. Žerjav je zadnje čase študiral, kako bi zlimal svojo razbito barako. Samostojne kmete in liberalne narodne socialce je hotel spraviti pod stari klobuk. To pa ni šlo, ker je preveč kandidatov. Vsak liberalec, ki ima za seboj eno pivsko omizje, mora biti kandidat. Ker pa je takih liberalcev na Slovenskem vendarle več kot 38, se je sloga med liberalci raztrgala. Sedaj bodo nastopile tri stranke liberalcev. Na ta način upajo vjcti tudi več glasov.
Liberalni kapitalisti — govore! — Na zboru izvrševalnega odbora JDS. je voditelj dr. Žerjav razgrinjal program stranke za volitve v konštituanto .Nas najbolj zanimajo njegovi zares sijajni socialno-poli-tični nazori. V prvi vrsti se je prav toplo izrekel »za zaščito zasebne lastnine«. Pripušča pa podržavljenje nekaterih obče koristnih podjetij, a le pod pogojem, če državni aparat producira ravno toliko kakor zasebni — kapitalistični. Iz tega se lahko razbere, da je voditelj JDS. zoper vsako moderno socialno-politično zakonodajo in da mu je v prvi vrsti na srcu interes zasebnega kapitala. Nadalje je zanimivo, da govori dr. Žerjav o strogi dolžnosti dela in se posebno široko bavi z vprašanjem osemurnega delavnika. Prav odločno je zoper splošno vpeljavo osemurnega delavnika v vseh industrijskih podjetjih in kliče proti njemu na pomoč državo. O tem pa, kar delavstvo najbolj zanima, o dolžnosti dela za vse, ki sedaj nič ne delajo, ampak le uživajo sadove tujega dela ter sede na svojih rentah in tantiemah, voditelj JDS. trdovratno molči. Sicer pa je dr. Žerjav imel veliko lepih besed za trgovce in kapitaliste, ki se jim itak ne godi ravno slabo. Višek hinavščine pa je, kar si je dr. Žerjav dovolil govoriti o stanovanjskem vprašanju. Drznil si je izjaviti, da bo njegova stranka vse sile združila na to, da prisili zasebni kapital k zgradbi stanovanj. Ko je naš dr. Gosar tako naredbo izdal, pa so bili ravno dr. Tavčar, dr. Kukovec in drugi, ki so sedaj z dr. Žerjavom na kandidatni listi, na delu za to, da to naredbo preprečijo.
Stranka takih mož ne bo igrala pri nas nobene vloge več, pa naj si nadene še sto samostojnih in narodno-socialnih repkov!
JDS. v Ljubljani. Ker bela Ljubljana še preklinja stranko liberalcev, ki vzbuja s svojo belgrajsko politiko, katero vodijo mladini, splošen odpor, bo JDS. v Ljubljani postavila le starine tistega kova, ki še vlečejo .Kandidirali bodo: dr. "lavčar, prof. Reisner, uradnik trgovske zbornice dr. Mohorič in še en lak gospod. Tega je težko dobiti, ker nihče ne gre rad na mesto, kjer bo propadel.
JDS. na deželi bo kandidirala svoje mladinske prvake dr. Žerjava in dr. Ku kovca. V najboljšem slučaju bodo izvoljeni generali brez armade. Da bi namreč ta stranka v kateremkoli okraju spravila skupaj več glasov kakor za en mandat, je čisto izključeno, a to bi bilo liberalcem tudi dovolj, da pridejo v parlament le generali. Rekrute jim poskrbita po njih računu samostojna in narodno-socialna stranka.
Narodni socialci bodo v Ljubljani kandidirali poleg Deržiča, ki bi rad postal z Žerjavovo pomočjo najmanj minister, če ne še kaj več, tudi Brandnerja, Podbevška in Hiterja. — Na Štajerskem hočejo ti narodni socialci kandidirati dr. Rybafa, meneč, da bo njegovo ime bolj vleklo ko pa firma te stranke.
Samostojneži bodo morali kandidirati tudi doktorje .Pravijo, da bodo kandidirali dr .Vošnjaka in dr. Novačana. Tako bodo po volitvah vsi dr. Žerjavovi politični prijatelji zopet pod eno liberalno streho z dr.
Stran 2
^Večerni list«, dne 22. oktobra 1920.
Štev. 241.
Tavčarjem vred. Tedaj bo konec samostojne in narodnosocialne glorije.
Mi pa vemo, da bo te glorije konec že 28. novembra, ko bo ljudstvo to igro temeljito zmešalo in vse te stranke vrglo čez prag. Ljudstvo bo šlo v boj za avtonomijo Slovenije, ki jo liberalci prodajajo Bel-gradu za ministrske stolce!
Uspehi hrvatske ljudske stranke v Hrv. Primorju. Nepričakovano sprejemljivost za misel ljudske stranke kaže v sedanjem volilnem boju Hrv, Primorje. Ljudje se z zaničevanjem obračajo od demokratskih frazerjev in komunističnih kričačev in trumoma pristopajo k Pucki stranki. Le-ta med Primorci pridno orje in. seje; njeni shodi so se vršili v Dolu, Bribiru in Cirkvenici in so povsodi izvrstno izpadli. Zdi se, da je zlasti demokratska stranka v Primorju sedaj dogospo-darila. Da preslepi volilce, ustanavlja nove stranke. Tako-je dr. Lenac ustanovil »Jugoslovansko kmetsko in delavsko zvezo«, druga skupina demokratov ustanavlja stranko »mornarjev in ribičev«; tretjo kandidatno listo sestavlja zase Franko Potočnjak, četrto Emin Car, a dr. Orlič snuje »Narodno socialistično stranko«, ki bo seveda tudi postavila svojo kandidatno listo. Bistro primorsko ljudstvo bo vso to gospodo, ki se vsiljuje na volilno pojedino, odklonilo s prirojeno šegavostjo:	»Go-
spoda, preveč vas je — žlic nedostaja za vas vse; da ne bo zamere, idite vsi skupaj zbogom!«
Neresnične vesti o volivnih sporazumih Hrvatske ljudske stranke. »Narodna Politika« opozarja somišljenike, naj ne ver-famejo nobenim vestem o kakem volivnem sporazumu Pučke stranke. Stranka doslej se ni nikjer in z nikomu,r sklenila volivnega sporazuma, marveč gre svobodna in samostojna v volitve.
Spojitev Medakovičeve skupine z radikalno stranko. Dr. Bogdan Medakovič je v belgrajski »Samoupravi« objavil pismo, v katerem izjavlja, da s svojimi tovariši pristopa radikalni stranki.
ŠTRAJKI NA ANGLEŠKEM.
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) »Politika« javlja iz Londona: Skupščina delavske stranke je pozvala vse delavstvo, naj se pripravi za borbo glede urejevanja plač. V primeru, da se njihovim zahtevam ne zadovolji, so sklenili delavci, da prično prihodnjo soboto zopet stavkati. Stavka rudarjev je popolna. Ne dela se v nobenem rudniku. Iz rudnikov samo še črpajo vodo, da bi ostali porabni in da jih ne bo zalila voda. Število Lrezposelnih delavcev je vsaki dan večje. Ako se položaj v kratkem ne izboljša, bo doseglo to število dva milijona. Izvoz premoga je iz Anglije popolnoma ukinjen. Tudi delavci v pristaniščih so pričeli stavkati. Železniški nameščenci še niso ustavili dela. Tajnik zveze železničarjev, Thomsa, je na zborovanju izjavil, da sedaj še ni čas za borbo med delom in kapitalom, Treba je misliti na nevarnost, ki jo lahko donese ta boj s seboj, da se popolnoma uniči Anglija.
MACEDONSKA IREDENTA.
LDU Sofija, 21. oktobra. (PB) Dne 17. t. m. se je tujkaj otvoril macedonski kongres. Otvoril ga je predsednik ujedinjenih macedonskih zvez, Karandjelov. V svojem otvoritvenem govoru je naglašal, da so Ma-cedonci zopet prišli pod črno robstvo. Ma-Cedonci pa niso obupali in ne bi bili Mace-donci, če bi se ustrašili boja, ki jih čaka. Macedonci hočejo v prihodnjosti voditi to borbo z zakonitimi sredstvi. Po govoru Karandjelova se je vršila volitev predsednika.
ZDRAVJE GRŠKEGA KRALJA.
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) »Politika« javlja iz Soluna:	Z ozirom na
zdravstveno stanje grškega kralja prihajajo iz Aten povoljne vesti. Poslednji zdravni-ši buletin, ki je bil izdan včeraj zjutraj, označuje zdravje grškega kralja zadoni boljše. Temperatura je znašala včeraj 39, pu,ls 124, dihanje 34. Mrzlica po^enjuje. Pljučnica je na isti stopinji. Poslanci razpuščenega narodnega predstavništva opuščajo agitacijo za volitve in vsak dan v velikem številu prihajajo v Atene. Dan sestanka parlamenta še ni določen.
TRGOVSKI ODNOŠAJI MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO.
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU.) Nemški opravnik je posetil zunanjega ministra in se z njim razgovarjal glede trgovskih odnošajev med Nemčijo in našo dr-
žavo.
IZ ZUNANJE POLITIKE.
LDU Belgrad, 21. oktobra (ZNU) »Tribuna« javlja iz Bukarešte: Take Jonescu pride v Belgrad najbrže 4. novembra. Če bi se pogajanja z Italijo dotlej še ne končala, bi se njegov prihod odgodil za nekij časa.
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) V političnih krogih menijo, da bo Poljska pristopila k mali ententi,
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) Ke-renskij se te dni mudi v Pragi. Ako mu bo mogoče, pride tudi v Bukarešto. Politiki mnogo pričakujejo 6d njegove akcije. On
je mnenja, da je mali ententi mogoče izvesti, da reši tudi rusko vprašanje, ki vedno bolj zapleta evropski položaj.
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) V političnih krogih smatrajo za verjetno, da bo Venizelos vsled zapletljajev, ki so nastali na Grškem ter vsled bolezni grškega kralja odgodil svoj obisk v Bukarešti. Na vsak način pa se hoče Venizelos sestati s Take Jonescom še pred 4. novembrom.
VEČERJA NA ČAST POLKOVNIKU.
LDU Belgrad, 21, oktobra. (ZNU) Srbsko novinarsko udruženje je v hotelu »Srbski kralj« priredilo slavnostno večerjo na čast švicarskemu, polkovniku Feilerju, ki je bil vojni kritik ženevskih dnevnikov. Poleg zastopnikov belgrajskega časopisja je bil povabljen na soire tudi minister dr. Ninčič, zastopnik vojske polkovnik Markovič in major Marinkovič, profesor Reiss in zastopnik narodnih poslancev Žu-gič. Tekom večerje je minister dr. Ninčič pozdravil polkovnika Feilerja, ki je odgovoril s pozdravom našemu narodu in vojski, ki je o njih imel najlepše mnenje še v dneh našega izgnanstva, ko se o mali Srbiji in njeni vojski še ni veliko vedelo.
Politične novice.
-}- Za Jugoslavijo. Hrvatski listi beležijo nove sramotne slučaje o batinanju državljanov v naši »demokratični« Jugoslaviji. Topot je bil batinan višji državni uradnik: Tomo Triplat, kraljevi okrajni veterinar in honorarni veterinar garnizije v Petrinji. Njega je izBatinal podpolkovnik Teodor Živkovič najprej molče, v vojaški pisarni, nato pa kot službeno osebo še pred vojaki. Triplat je prijavil dogodek brzojavno vojnemu ministru in hrvatskemu banu ter ga objavil tudi v prinski »Ravno-pravnosti«. — Drugi slučaj se je pripetil 13. t. m. v Mokricah. Tam so orožniki ponoči prišli po krčmarja Galijana zaradi ji-na, ki se je pregrešil proti vojaškemu zakonu. Galijan ni hotel odpreti, dasi so mu orožniki s puškinimi kopiti skoroda razbili vrata. Orožniki so šli nato k vaškemu starašini, ki je kuhal žganje in so tu pili do jutra. Zjutraj so odšli po Galijana in ga su-vaje in klofutaje odvedli po vasi. Ko so prišli ž njim v gozd, so ga bili s puškinimi kopiti in mu grozili, da ga ubijejo, ako le pisne. — S takimi metodami se ubija pri nas ljudem v glavo prepričanje, da je v Jugoslaviji dobro biti. Batinanje se je uvedlo pod prvo demokratsko vlado in demokrati so še danes zvesti pristaši te metode. Tako so demokrati posredovali za orožniškega kapitana B. Vukojeviča, ki bi bil moral biti te dni radi surovega ravnanja z ljudstvom za kazen prestavljen iz Petrinje. Demokrati so se potegnili zanj kot pravega patriota in mož bo ostal na svojem mestu.. Demokrati so se pač zakleli — za Jugoslavijo. Ako kdo tega ne verjame, ne moremo pomagati.
+ Brezkrajen razcep nemških socialistov, Na Nemškem je sedaj pet marksističnih strank, ki so nastale potom cepitve iz prvotne socialnodemokratične stranke po tem-le redu: Zaradi Scheide-mannove politike začasa svetovne vojske se je razcepila socialnodemokratična stranka v večinske in neodvisne socialiste. Pod vplivom ruskega boljševizma so se kasneje iz Neodvisne socialistične stranke odcepili špartakovci in osnovali Komunistično stranko, ki se je pa kmalu tudi razcepila in so si njeni nezadovoljniki ustanovili novo Komunistično delavsko stranko. V tem se je pa v Neodvisni socialistični stranki pripravljal nov razcep, ki se je pravkar izvršil v Halleju, kjer je izključila večina, ki se je izrekla za pristop III, internacionali, manjšino, ki je bila proti temu pristopu. Zaenkrat sta, oba dela ohranila dosedanji naslov Neodvisne delavske stranke. Tako se dele sedaj socialisti na Nemškem na pet strank, ki druga drugo najbesnejše pobijajo. Račun plačujejo ljudske množice v dušnem in gmotnem oziru,
+ Proti političnim blodnjam. Spričo pogubnega dela radičevcev in frankovcev, ki se med Hrvati nevarno širi, »Narodna Politika« znova opozarja na blodnost tega dela in njegovih ciljev in piše: »Pogubne metode centralizma, ki jih je uvedel pri nas Svetozar Pribičevič, so pripravile tla ravno tistim elementom v politiki, ki so v znamenju reakcije na metode centralizma prešli v drugo skrajnost'in iskali izhoda tam, kjer ga ni mogoče najti in odkoder bi prišla samo smrt še za tisti žarek svobode, ki ga vživajo Hrvati. Ra-dičevci in frankovci so zamenjali metodo državne uprave z državo samo in naperili svoj boj proti državi kot taki, dasi sami niso vedeli, kam bi njihova borba dovedla Hrvate. Oni se niti danes ne ogibajo teh metod... Oni so dovedli našo. politiko začasa Avstrije do poloma in enak konec utegne biti tudi topot. Proti tem metodam v političnem redu mora nastopiti vsak, komur so na umu narodni interesi. Kdor ne kaže toliko moči in sposobnosti, da bi šel v boj proti negativnostim, ki so naravna posledica vsega, kar smo preživeli,
ta se ne zaveda posledic, ki bi jih moglo imeti popuščanje negativnim strujam.«
+ Avstrijski komunisti priznavajo svoj poraz. Dunajska »Rote Fahne« piše: »Avstrijski delavski razred odklanja komunizem — to je zmisel volitev. Kdor te resnice ne prenese, naj išče tolažljivejše razlage za volilni izid; nam se zdi potrebno, da našega poraza ne olepšavamo marveč da ga spoznamo v celi njegovi veličini. In tu moramo priznati, da volilne številke niti vsega ne povedo. Da smo v celi Avstriji dobili samo 27.000 glasov, je hudo, toda mnogo hujše je nesorazmerje med našim volilnim številom in številom naših članov. Dočim so dobile vse druge stranke mnogokratno več glasov, kakor štejejo članov, imamo komunisti pred seboj dejstvo, da je bilo na Dunaju oddanih znatno manj glasov, nego imamo vpisanih članov. Ta izid volitev dokazuje, da ogromna večina- avstrijskega delavstva noče boja, ampak mir, da ni revolucionarna, ampak reformistična.« Avstrijsko delavstvo je pač videlo sadove komunizma v Rusiji in na Ogrskem in je inteligentno dovolj, da je iz svojega spoznanja znalo delati zaključke.
+ Odpor proti komunistom v Italiji. Spričo čimdalje drznejšega nastopanja komunistov in anarhistov v Italiji se javlja med prebivalstvom tudi čimdalje močnejši odpor. Časopisje poziva vlado, naj napravi konec anarhistični strahovladi v deželi. Vlada je tudi res začela nekoliko ostreje nastopati proti anarhistom in je pozaprla veliko anarhistov in komunistov. Kar je med temi inozemcev, jih namerava izgnati.
+ Kako so volile Dunajčanke. Glasom uradnih podatkov je volilo ob zadnjih volitvah na Dunaju: za krščanske socialce 93.269 moških in 141.329 ženskih volivcev; za socialne demokrate pa 170.539 moških in 167.712 ženskih volivcev. Za krščanske socialce je vc~ !i)o torej uo 50.000 žensk več nego moških, dočim je volilo socialne demokrate 3000 žensk manj nego moških.
+ Žensko volivno pravico hočejo odpraviti na Ogrskem. Zakonski predlog v tem smislu je že predložen parlamentu,
+ Izgon boljševiških delegatov. Nemška vlada je ruska bolj še viška delegata Sinovjeva in Lozovskega izgnala; na njuno prošnjo so jima dali odlog za odhod do 23. oktobra. — Italijanska vlada je v tem sporočila Lozovskemu, da mu ne dovoli dohoda v Italijo.
-f- Za obnovitev sijaja Štefanove krone. O priliki neke vojaške slovesnosti je rekel Horthy v svojem govoru, da mora Madjarska ostati zvesta svojim tradicijam in upostaviti sijaj Štefanove krone. Vendar pa je treba sedaj najprej urediti državo na znotraj in na zunaj, šele potem bo čas, rešiti vladarsko vprašanje. Horthy se zavaruje proti vestem, da bi hotel on sam zasesti prestol.
Dnevne novice.
— škof Mahnič umira. Krški škof dr. Anton Mahnič se je bil zdravil v Varaždinskih toplicah. Ko se je vračal, se mu je stanje tako poslabšalo, da je moral ostati v Zagrebu kot gost nadškofa dr. Bauerja. Zadnje dni se mu je stanje zelo poslabšalo ; 20. t. m. je- v navzočnosti zagrebškega nadškofa in križevskega škofa prejel sveto poslednje olje. Ure velikega moža se stekajo. Duševno je še popolnoma bister, a telesno trpljenje je veliko. Iskreno se priporoča v molitev.
— Kuge na Reki ni več. LDU Belgrad, 21. okt. (ZNU) Naša sanitetna komisija javlja, da se "na Reki v zadnjem času kuga več ne pojavlja.
— Časten grob SJoroevidu na Dunaju. Dunajski listi poročajo, da bodo truplo maršala Svetozarja pl. Boro-eviča iz Celovca prepeljali na Dunaj in ga tam z velikimi slovesnostmi pokopali v častnem grobu pod arkadami na centralnem pokopališču.
— Dan snage je priredil 19. t, m. zagrebški mestni fizikat. Ta dan so hodili organi fizikata po vseh javnih lokalih in zasebnih hišah, da ugotove nedostatke glede snage. Kakor poročajo zagrebški listi, so imeli ti organi marsikje marsikaj videti, kar ne bi bilo niti pričakovati. Komisija je bila naprej naznanjena. Sedaj čaka vse ne-marneže globa.
— »Adresar za Slovenijo«, katerega že težko pričakujejo vsi, posebno pa industrijski, trgovski in obrtniški krogi, je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu brez ozira na stan in poklic, zlasti pa kupčijskim in obrtniškim krogom splošno sliko našega gospodarskega razvoja in bo pokazala vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njemu potrebnih predmetov ter se vsem krogom toplo priporoča. Knjiga lično vezana stane v prednaročbi 240 K proti takojšnjemu predplačilu 120 K in se naroča pri
uredništvu Adresarja, Ljubljana, Cankar-jevo nabrežje 5,
— Vojaška uprava zida. LDU Belgradi 21. oktobra. Tekom letošnjega leta je vojno ministrstvo sezidalo v Belgradu in okolici 54 poslopij, ki služijo vojski. (Kaj pa je vojaška uprava storila pri has?)
— Jugoslovanski ujetniki v Sibj0)1, Ujetniki, ki so se vrnili v domovino, P^P?' vedujejo, da se nahaja v zahodni Sibiriji se kakih 12.000 Jugoslovanov. Nahajajo se v zelo neugodnih razmerah. Vsi bi se radi vrnili, toda preko Urala ne morejo, a pr«-ko Vladivostoka je pa predaleč in zelo ne-varno.
— Koruza za Črnogoro. Ministrstvo
za prehrano je nabavilo 500 vagonov koruze, katero bo odposlalo za prehrano prebivalcev v Črnigori.
— Tečaji za analfabete. LDU Belgrad,
21. oktobra. (ZNU.) Minister za prosveto je pozval vse šolske nadzornike, naj naro-če učiteljstvu in katehetom ,naj organizirajo tečaje za analfabete, Ti tečaji naj se prj' čno 1. novembra t. 1. in bi se končali 1; aprila 1921. Koncem tečaja bodo šolski nadzorniki izpraševali učence. Za vsak*# učenca, ki bo izkušnjo prestal, bodo dobil1 učitelji po 30 dinarjev nagrade.
— Valute na zagrebški borzi 21.
1 dolar 126 K, avstrijska krona (100) 36 ^
50 vin,; carski rublji (100) 105 K; francosk| frank (100) 850 K; marka (100) 198 K; ^ (100) 210 K.
Ljubljanske novice*
lj V št. Jakobski prosveti bo v nedelj0 zvečer ob pol 7. uri predaval g. Fr. Ters^ glav. Udeležite se v obilnem številu!
lj Izvirno predstavo v Ljudskem priredi to nedeljo 24. oktobra ob 6. un zvečer Orlovski odsek Mladeniškega orl1' štva. Na sporedu je govor g. Terseglav?' popolnoma nova igra »Brat Janez« j? srečolov; med mnogimi in lepimi dobil __ sta tudi dve rejeni ovci. Predprodaja vst°P nic v Rokodelskem domu v soboto oi do 8. ure zvečer in v nedeljo dopoldni cene so razvidne iz plakatov. Pridite!
lj Za atašeja na češkoslovašk*1® konzulatu v Ljubljani je imenovan l' dr. Zahorsky.
lj Ranjenci s Koroškega. V8ef®J zvečer so pripeljali v Ljubljano srbska vojaka, ki sta bila ranjena nemškem napadu na Št. Jakob v R°žu' Eden je ranjen v hrbet, drugi v nog0' lj Konji so se splašili danes ob U-poldne v Florjanski ulici. Nekdo je vozil ^ dolenjskega kolodvora drva. Pri gostil!" »pri Amerikancu« sta se oba kolji* splašila in zdirjala s težkim vozom po ^ navzdol. Zaletela sta se z vso silo v p0* na Starem trgu. En konj je skoro ubit, gi je tudi ranjen. Voz z drvmi je pokoP* oba konja.
PRIPRAVE ZA VOLITVE V BOSN^-.
LDU Sarajevo, 21. oktobra. (Z^f: Včeraj se je pričelo zborovan,e Hrvat8* delavske stranke za Bosno in Hercegovk0, (To je najbrže Hrvatska težaška strank3 ki je kmetska in delavska. Op. ur.) Zbor®' vanju je predsedoval Matoš Špionijak. N dnevnem redu je bilo vprašanje volit^„*j konstituanto. Konference se je udele^1 tudi minister dr. Drinkovič, ki je podal ne' kaj pojasnil o stališču Narodnega kluba 1 ozirom na ureditev naše države,
TURŠKI IZSELJENCI. ,, LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) ^ _ nistrstvo za notranja dela je izdalo redbo, da se izseljenci turške narodno® j ki so se po balkanski vojski svojevo*r izselili s svoje zemlje in se sedaj vr3*-ne smejo smatrati več za naše državlja,0 ' Isto velja tudi za izseljence, ki so krlS, jani, izvzemši one, ki so se za vojne °a zvah dolžnosti kot naši državljani,
ZA PRESTOL VADLJAJO, i, LDU Pariz, 21. oktobra. (PB.) Če p*1* do izpremembe na grškem prestolu, i3^ »Excelsior« kot zanesljivo vest, da hi j v tem primeru kralj Konstantin zapost*jv. temu, da bi prestol zasedel njegov najin1®!! ši sin princ Pavel in da bi potem PoizHU,e. s pomočjo svojih pristašev vrniti se v A ne. »Excelsior« piše, da bi v tem P1"*111! u zavezniki ponudili prestol drugemu sl belgijskega kralja Alberta.
Narodno gledišče.
Opera:
Petek, 22. okt.: »Faust«. A Sobota, 23. okt.: »Lepa Vida«.	j o
Nedelja, 24, oktobra: »Od baike bajke«. Izven.
Ponedeljek, 25, oktobra: Zaprto.
Drama:
Petek, 22, okt.: »Anfisa«, urad111 predstava. Izven.
iaiavd, uveu.
Sobota, 23. okt.: »Ljubimkanje«- j0. Nedelja, 24 .okt.: »Pohujšanje v lini Šentflorjanski. Izven.	,	C
Ponedeljek, 25. okt. »Ljubimkani^>-
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v