■MinX&sklsa>^s ■JaS^ma *m Leto LXXIIL, št. 9 a LJubljana Cena Din i.— SLOTENS Iznaja vsaK dan popoldne izvzemsi nedelj« m praznike. — inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrsi a Din z 50 oo 100 do 300 vrst a Din 3. večji tnserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, mseratm daveK posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St 0 351. Sovjetskim četam onemogočen umik Pri Salli zopet obkoljena Sovjetska divizija, ki šteje 18.000 mož - Elitne čete sovjetske vo'ske že na fronti — Sovjetska letala spuščajo za Sronto s padali ženske za vohunsko službo Helsinki, 12. Jan. A A (Reuter) Tudi drug oddelek sovjetskih čet je zašel ter Zgubil zvezo z ozadjem. Finskim četam se je posrečilo presekati glavno pot, ki vodi iz Salle proti Sa^mijerviju. Sovjetske čete. katerih je 18.000, so v zelo težkem položaju, ker jim je onemogočen vsak umik. Finsko poveljništvo upa. da se mu bo posrečilo razbiti sovjetske čete prej. preden bodo mogle dobiti ojačanje. Helsinki. 12. jan. s. CReuter). Poročila tuiih novinarjev z bojišč javljajo, da je pri Salli menda zonet obkoljena sovjetska div;7».ia. ki šteje okoM 18.000 mož. Soviet-ska letala zaupajo obkoljeno vojsko na ta način, da mečeio živež s padali. Sovjetska vojska pri Salli je posloisila več nrodomv na zanadu in jugu Salle. e^dar je bila povsod odbita Flelsmki. 12. jan. s. rHavas) Zaradi za-tišia. ki v'afia na skoro vseh deMh sovjetsko- finske fron'e. ne kažeio finski voinški croei niti pre+;ra^erta ont^mizma niti za-. --SMpnosti Na K^reMiški zemeljski ožini so se sovietske čete zakonce v strelske j?t-ve ter -i^n za^čitPe z bodečo žiro. oči-vidno v sn^ariu. da bi bil prodor v tej --meri pretežaven. Kljub temu bo moral glavni sovjetski napad prej ali slej iti proti mestu Viborg. ker ie to edini možni strateški dohod v Finsko. Zaradi tega mislijo, da bodo sov- ietske čete sedaj poskusile obiti Manner-heimovo linijo na Karelijski zemeljski ožini in bodo podvzele bočni napad na severu Ladoškega jezera V nasprotju z drugimi poročili ugotavljajo švedski novinarji, da so čete sovjetske vojske na fronti elitne čete rdeče armade. Tako je 44. divizija ki je bila te dni poražena pri Raati. še v novembru pri proslavi obletnice revolucije na odličnom mestu sodelovala pri veliki paradi v Moskvi. Švedski novinarji cenijo dosedanje sovjetske izgube na 50.000 mrtvih in 60 ono ra-nien'h ITietih ie bilo doslej baje približno 10.000 sovjetskih vojakov. Finsko vojno poročilo Helsinki, 12. jan. s. (Associated Press). Včerajšnje finsko vojno ooročilo. ki sovo-ri o operacijah na bojiščih dne 10 janu-ana. poroča, da so sovietske čete podvzele dva večia nanpda po topniški pripravi, enega pri Pečengi drugega pri Saali. Oba namda sta bila odbita. Včeraišnja poročila pravijo. da vlada tako na Kareliiski zemeljski ožini kakor tudi na skrainem severu pri Pečensi na hnvšč'h zatišie. Na srednjem delu fronte se nadaljujejo pri Saali boji. isto tako pa so stalno v teku boi' pri ^nnmosalmiju in severno od Ladoškega jezera. Pred konferenco držav Balkanske zveze Zanimive rimske informacije iz Budimpešte — V Italiji demantirajo vest o vojaški pomoči Madžarski za primer sovjetskega napada, v Budimpešti pa zanikajo obrambno zvezo proti Nemčiji Rim. 12. jan. L Po informacijah iz Budimpešte ni izključeno, da bo na konferenci stalnega sveta, držav Balkanske zveze, ki bo v Beogradu od 2 .do 4. fobruar-ja L L, prisostvoval tudi zastopnik madžarske vlade kot opazovalec, a prav ta-feo smatrajo za gotcvo. da bo v prav taki vlogi soče?oval na konferenci tudi bolgarski poslank v Becg-ractu. Na konferenc' bodo pretresali politiko stroge nevtralnosti baJkansikih držav v zvezi z akcijo Ita-7 je, katere svrha je. da za si gura solidarnost držav v Podunavju in na Balkanu. Ob tej pril ki bodo naslovili na Bolgarijo tu
  • Eevening Standarde, k£ s svoje strani trdi, da mora biti Sredozemsko morje velika angleška luka kakor n. pr. Sca pri Flow. NI treba dramatizirati vs?h teh napir-natih man feetacij. vendar pa je potrebno dati mak> vec jasnosti trditvam tega londonskega ista enako kakor smo to na-jitf&vUi že prej o priliki trditev omenjenega Danski novinarji poročajo, da se bijejo južno od jezera Kjantajaervi hudi boji s sovjetsko divizijo, ki je enako kakor 44. in i63. divizija, ki sta bili v nedavnih bojih uničeni, del 47. sovjetskega armadnege, zbora. Finci skušajo tudi to divizijo obkoliti. Sovjetska letala so baje na več mestih za fronto spustila s padali na zemljo ženske, ki naj bi opravljale vohunsko službo. Bile so povsod zajete. Sovjetsko poročilo Moskva, 12. jan. AA. (Havas"> Poveljništvo leningrajskega vojnega okrožja sporoča: V teku včerajšnjega dneva so se naše patrole udeistvovale v smeri proti Reboli in Unkti Na odseku Kitele ie naša pehota začela borbo s sovražnikom. Na Kareliisk; ožini ie bilo topniško streljanje in udeistvovanje pa*rol Slabo vreme onemogoča akcijo letalstva Novi vpoklici v sovjetski Rusiji Moskva. 12. ian. s. (Reuten. Včeraj so bili po moskovskih ulicah nabiti lepaki, ki pozivajo vse mladeniče letnikov 1921 in 1922. da se z^ase zaradi registriranja v nabornih uradih. Zakaj je bil odstavljen Kaganovič Moskva. 12. jan. e. V zvezi z odstavitvijo Kaganoviča. komisarja za letalsko industrijo, se izve, da je njegovo odstavitev zahteval sam Stalin na podlagi poročila sovjetskega generalnega štaba. Knsanovič je imel v svojstvu komisarja za letalstvo tudi nadzorstvo hangarjev v arktičnem ozemlju. V severnem področni ie bilo v hangarjih okrog tisoč letal, a sedaj se je pokazalo, da je okroe 600 teh letal tako zamrznjenih in zasneženih da iih bodo mogli komaj popraviti in da bodo morali čakati do spomladi ko skopni rn ce v luki Scapa Flow povzročila izgubo velike angleške križarke. v Sredozemskem morju Pa ne obstoja samo ena italijanska podmornica temveč jih je toliko, da so su-periornejše od podm orne, ki jih umata skupaj Francija in Angl\ia. ali kateriko-h druga svetovna sila. upoštevajoč pri tem tudi čezmorske države. Razen tega ima Italija na Sredozemskem morju posebno letalstvo, ki ga smatrajo za eno najboljših na svetu, in ki ima možnost kontrolirati s svojimi bomb-n ki in s svojimi lovskimi letal vsak ko-tček Sredozemskega morja. Mnoee države majo letalske matčne ladje, toda no- bena nma tako velikih ladij te vrste, kakor jih ima Ttalija. Omeniti je treba tudi to. da ima Italija številna utrjena pomor-sk aoponšča tako ob Sredozemskem morju kakor tudi na drugih krajih. ^Evening Stanka :ci naj ve. da obstojajo trije prehodi v zapadnem delu Sredozemskega morja, namreč med Tunisom in Pantellerijo med Pnntelerijo in Sicilijo ter med Sicilijo tn Kalabrijo k: jih pozorno čuvajo italijanske pomorske sile in letalstvo. Kakor smo omenili ima Italija svoja pomorska orporisča tudi izven Sredozemskega morja kakor n pr na Indijskem oceanu. Na osnovi vsega te- ► .1 tih i n »i s. jti .1 » crpi li a € t a* r t * a *.- + . • 4- 4 i • ,1 r. a'« j t .* g "i > • tT P ./ *r o* (T- *a t»r»»->. .*/». r. >> i & 11 * t a n k. • cs' e • j \s irA m £t 1 - 1,r.i \r .r r r ~ r C. f", t* P* ic* e-. i ,prr z & nt- * l ai «'fl a i x ±\- c ot • l d 0» 'cr - c c 9 •. "I* <** V "r 1 r gr%r » r - I'. . e >' r r 1 l > I it r V'.4'.'Ti'«. . A A T ' f O NAZIVU »BANOVINA« Beograjska »Narodna obrana«, glasilo istoimenske organizacije, piše o nazivu »banovina« in pravi, da je ta naziv srbskemu narodu tuj ter bi se zato ne smel uporabiti za Srbijo ln za srbske kraje. SLOVO ZA JT7GOSLOVENSKU AKADEMIJU Jugoslovenska Akademija veliko djelo Hrvatskog Ognjiftara Josipa Jurja Strosmajera od svog osnutka svijetli Ne samo nad Zagrebom, već I nad Beogradom Ljubljanom I Sofijom I nad cijelim Balkanom. . . Loč Živa I neugasiva Svijetla 1 Prosvjete Prošla je sve Vihore i Orkane I Lom Dvojne Monarhije Da rasvijetli još i jace a bijelome Zagreba Na osvitu novih dana Hrvati I Zagreb građu VI koji znate drevnu rije*: »Sve za obraz a obraz ni za što« Ne dajte da utrne ta Luč Prosvjete I Svijetla Dajte da plamti živa I neugasiva Nad Zagrebom, nad Beograd« L.mblfanom I Sofijom, Nad HfeTIm Balkanom Vječno! IstnnnV J Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« petek. J2. Januarja 1940. Btev. Svarilo glede nedotakljivosti Tomšičevega spomenika Z zadnje proslave Tomšičevega spomina .Maribor, 11. januarja »and curst hc be who movcs my honnes ...« (Preklet bodi. kd moje kosti odnese) »Slovence« 1937-251 Obljuba dela dolg. In dolgo je že, odkar smo po zadnji proslavi pred Tomovim spomenikom obljubili zgodovinsko znamenito vsebino dveh tedanjih govorov. Urednik »Edinosti^. g! Jaroslav Dolar je kot prvi podal dozdaj nepoznano sliko o Antonu Tomšiču kot narodnemu mučeniku. To sliko Se hranimo do prve Se ugodnejše prilike. Na Dolar jeva izvajanja je navezal znani dolgoletni skrbnik Tomšičevega groba in čuvar njegovega spomenika naiprej opozorilo na medtem že pozabljen zgodovinski dokument, iz katerega za naš namen posnemamo sledeče: Če ne sploh prvi. gotovo pa je bil Tomšič med prvimi slovenskimi buditelji za ju-goslovensko idejo že kot predhodnico današnje Jugoslavije. V t*S1ov. Narodu« je bil sicer kot vnet avstrijski patriot, toda kdor razume tudi med vrstami čitati in kdor količkaj pozna rež;msJci vpliv na svobodo tiska, ta je že prej ko dunajska vlada prijel na pravo sled Tomšičeve jugosloven-ske propagande. Avstrijska vlada je Tomšiča pobliže spoznala šele iz njegovih številnih tiskovnih tožb. Toda blizu mu le ni mogla. Po Tomšičevi smrti pa PO se začeli kazati prvi sledovi Tomšičevega dela v taki luči, da jih je zagledala tudi sicer slepa dunajska vlada. Naročila je svojemu na- mestniku v Gradcu Kubecku von Kiibau. da naj v Mariboru poizve in ugotovi: ali je Tomšič kdaj potoval v Srbijo, zlasti če je potoval I. 1871 (tik pred njegovo smrtjo), če ne, da-li je morda okrajn. glavarju znan kak drug mož istega imena, ki se je posebno na Dunaju izkazal kot politični agent in se je baje podal v Beograd, kjer so_ ga opazili L 1871... Tudi je vlado zanimalo kaj natančnejšega zvedeti o ozadju Tomšičeve smrti. Tozadevno naročilo je datirano z dne 9. februarja 1872. Tedanji okra j ni siavar v Mariboru Julij Seeder je lastnoročno odgovoril — čudno — za našega Tomšiča zelo ugodno. Glede njegove smrti, o kateri se je toliko govorilo (in se še) sporoča, da so zdravniki ugotovili serozno kap. Tomšičev oče je bil gostiln, zakupnik na Vrhniki, on, sin, pa je I. 1867 vstopil v pisarno dr Dominkuša kot koncipient. Leto pozneje je prevzel uredništvo »Slov. Naroda« O tem. da bi bil zahajal v Beograd. glavarstvu ni nič znanega. Mogoče, da jc bil to njegov brat. ki se je res nahajal na Dunaju, pozneje pa je od^el na Hrvatsko. Tomšičev ujec ie okrajni glavar v Ljubljani . .. To je kratek posnetek iz dokumenta, ki ga je našel bivši ravnatelj .študijske knjižnice. Dav. Zunkovič med starimi listinami na okrajnem glavarstvu in ki ga jc dal na razpolago novinarju B Borku, ki ga je pri- I občil v »Jutru« št. 18(11. 1924 pod naslovom: J »Naši prvi novinarji*. i Izvestitelj tega dokumenta je ta dogodek j uporabil najprej v opozorilo, koliko važnosti je na Tomšiča polagala dunajska vlada celo še potem, ko je Tomšič skoro le eno leto počival v tem grobu* vendar pa. da so ga pustili vsaj v grobu pri miru. Danes pa baš oni Slovenci, ki bi morali biti Tomšiču, če že ne najbolj, pa vsaj posebno hvaležni, komaj čakajo, da motijo pokoj rajnega našega mučenika, mu odneso spomenik, ki mu ga Je postavil ves slovenski narod, ga postavijo na dvorišče muzeja, kjer že celo leto na tleh med kamenjem *>poči-va« spomenik tudi »nagega Janeza«: kai nameravajo s Tomšičevimi zemeljskimi ostanki, na to nočejo dati javnega odgovora. Globok vtis pa je napravilo na številne navzoče končno opozorilo iz — »Slovenca« št. 251 iz leta 1937 na 18. strani pod velikim naslovom: »Posmrtni dom velikih mož« Med raznimi državami se tu omenja tudi Anglija in kako ona sKrbi za svoje velike pokojnike. Tu se nahaja tudi stavek, ki je v zvezi z gornjim izrekom, in ki se doslovno g'ast: »A Shakespeare, največji od vseh angleških poetov, je ostal v svo-jem Stradfordu. Svarilo: and curst be be \vho movcs mi honnes« (Preklet bodi. kdor moje kosti odnese) učinkuje še po stoletjih. Nc vem — tako je izvestitelj zaključil — ali si je Tom-ič tudi na tak način zavaroval nedotakljivost. Želim pa, da bi nihče tega ne poskušal, najmanj pa. da bi slovenska roka oskruni'a spomenik in grob nagega narodnega mučenika. F. P. C tem in onem iz Maribora Razmišljanja o zimi, snegu? **tirxujočlh ptič k a h in pomočili znanilcih sveč niče Maribor, 11. Januarja Ljudje, ki nimajo drugega posla, kakor da se ukvarjajo z vremenom, so s jajnu pogruntaii. da so nehesa enako naklonjena vernikom katoliške kakor tudi pravoslavne veroizpovedi. Tik pred katoliškimi božičnimi prazniki je zapadel snegec. ki je dal prazn kom posebno mikavno obeležje. Petem so sledili lepi dnevi. In ko je čez 13 dni pride! pravoslavni badnjak, je spet začelo nastavati. Beli kosmiči so sporazumno pokrili hrib in dol. saj je bila od celoletnega truda utruiena zemlja potrebna :zdatnejše ode;e za svoj zimski počitek, da ob poljubu Vesne vstane k novemu delu. Starka zima tetop hudo pi itiska. Le s stop;njn ii mraza« ki sc- navajajo; ni vse v reiu. Ge so pa razglasit! oni din. da je bilo 23.13 stopinj pod ničlo, notem -so se Mariborčani ve-- JarJe p^tolivž ii ob ;:vs!i kako hrabro se borijo Finci pri —30 stopinjah pod ničlo ter da izvajajo pri tem zelo vroče borbe. Takšne in slične okoliščine seveda niti najmanj ne mot jo našega družabnega Življenja, ki 3e je kar čez noč znašlo v pr^pustn^m razpoloženju. Pri tem opažam marsikaj. Tako sem n. pr. dognal, da je revna tkalka dobesedno stradala, s^mo da si je lahko privarčevala nekaj denarja za plesni kostum za plesni \-ečer v neki predmestni gostilni; nadalje za ne'žogTbno potrebne idauervelne«, za »lipenštift« in >ba!šunes. Najemnina pa r.l plačana, otroci prezebajo doma. poročna taksa v žup-niš*u na kredo, mlekarica joče. mesar roba*"! ti. trgovec se vznemirja novopečeni zakonski mož pa že misli na — ločitev. Pole? ptičkov brez gnezda, ki se rod.jo na gornji način In po sistemu, ki v naši sociologiji nima primerne definicije, imamo tudi prezebajoče ptičice, katerim se letos ne posveča tista skrb. kakor nekdaj. Navajajte nežno deco nazorno, da naj krmi pozimi z odpadk koristne ptičice, ki zmrzujejo, kakor sem nedavno opazil ob takem mimohodu, pregledavajoč prazna krmišča . .. Dasi mogoče med siromašnimi najrevnejši, sem se žrtvoval in roj ptičic — brez razlike stranke u pevskega opredelenja — me je ofenzivno »napadel* kakor Asiškega svetca, kateremu nisem vreden niti opank zavezati! Bodi vsem po-klieanim nauk in poziv med vrstami! Festrcst oDinejne zime je kljub temu bujna: V kolikor ne už vajo zimski športniki vseh kategorij, v toliko se tako zvari? salonski športniki in tigri razveseljujejo na predpustnih plesih, baliii domačih vesel rah, pri pit-vačicnh. na koncertih ter sta celo kino in gledališče prisiljena dajati Lolki »lahko robo«. V ta opazovanja si ne moreni kaj. da ne hi vpletel nekaj gospodarskih iveri, v kolikor se med dnevnimi novicami sproti ne beležijo. Kolje se na vel ko. biki svinje in rejeni voli imaio vi so k« Uvozno sezono, • 1 . ; ;...H.^3'. .« C 0- t i . . O o-r.imnl množici kavalirsko-lju-bezenskih paketov za ljudi onstran mejnikov pa ste menda ljudje božji, že dovolj čitali! V to atmosfero se približuje Svečnlca. katero oznanjajo po ja\ .iih lokalih nebogljeni otroci podnevi in ponoči do pozne ure. Nt za sebe, za starše prosijo — milodare .. . Ali je to potrebno? Jurij Pika. Oče štirih neprcskfMJeaik s trak smrtno ponesrečil Kretnic ar Franc Lcrber je prišel pod vlak in je bil pri priči mrtev Maribor. 11. jan. Danes okoli pol 12. ure se je pripetila na severnem delu tukajšnjega glavnega kolodvora usodna tragična nesreča, ki je zahtevala življenje skrbnega družinskega očeta. 43 letni T-retnicar Franc Lorber je bfl doma iz Št. Ilja. Vsak dan je prihaja! v službo na tuk. glavni kolodvor, kjer je bil j zaposlen kot kretničar Pn~.es okoTi pol ' 12. je čistil kretnice, P-^-e po kakšnem i naključju je revež poronioma prepisal j premiknlni vlak, ki jc te'".?, pnsopinal na- f sproti. Predno je utegnilo srt-čne naključje preprečiti usodno nesrečo, je kolesje pre-mikalnega vlaka že zagrabilo nesrečnega Lorberja Kolesje je š,© preko njegove glave ter mu jo popolnoma zdrobilo in zmrcvarilo, prav tako tudi noge. roke in ostale dele trupla. Ubogi Lorber je bil pri priči mrtev. Franc Lorber zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Vest o njeeovi tragič^ ni smrti je vzbudila sočutje i nieeovo usode* m hudo preizkušenimi svojrir Franc T orber je bil marljiv delavec in so ga meli radi vsf. ki s'hno z r.;_gv> pomočjo rej-:cčnemr lojku. da. smo zreli v občutku skupnosti in rxtrezne \zij^n\-nosti, — Zua<»r* ■•;reli*Vs: «1» \ jn r^p-da-gogiojH z \ al v-n-. i. i; .-rt-ko t-i umetne plcre BC.I j na D« g .na Janaček, poro-: na Slro o q n . r po U3p 3n?m f;i. seč-rm teCajy^»ii>3*ctt z., nor m tečajem zdrav s'.v p.^ 7: n nautike in umetnega k=a. Zaf- te« LJ2 je v ponedeljek 15. januarja. Vsi, ki ;e'ijo koristno in zr-bavno gimna^ic'rati, se lahko ude!ežij.o bre-p1 acne^a in neobveznega infonria^'v-nega prrdvaj-nja v Narodnern d^mu, drugo nads'ron> Tečaj se vrši donoMhe' od 10 dai-e. pon^ldnp na od 3 dalje, t-ko da se ga hhko udeležijo tudi dijaki, dijakinje in nameščenci. — Nočno lekarniško službo'imata še danes lekarna Petra A'':.:iria pri Sv. Anionu v Frankopaiovi ulici 18. tel. 27-01, ter Konigova lekama pri Mariji pomsgaj na Aleksandrovi certl 1-. tel. 21-79 Od jutri naprej pa imata n^čno lekarniško službo Maverjeva lekarna pri Zimorcu, Gosposka ulica 12. tel. 28-12, ter Vrupotova lekama pri Angelu varuhu, tel. 22-13. — Pohnjf :»nje. Delavska politika poroča v 4. številki iz šst. Ilja pod Turjakom: ^Pohujšanje je prišlo v našo dolino šent-florjan^k^. Res, prav resnično pohujšanje. Od kod je prišlo, se ne ve. B lo pa jfe tako sladko, da je apeljalo človeka, o katerem bi oili mislili, da je zavaro\»an pred takimi skušnjavami. Temu pohujšanju ni žrtvoval samo noči. ampak tudi denar. Ko je izčrpal lastna sredstva, si je najel posojilo. Pohujšanje se je vršilo pod krovom, za katerega Bi rekel človek, da bo zagorelo v ognju kakor Sodoma lih Gomora, Ce bi se kaj takega dogajaho pod njim. Pa se ni zgodilo nič. Nazadnje je prišla vsa stvar na dan. Tedaj se je fara razdel.la na dva tabora, tako zelo se je bil že razpasel greh. Eni so se zgrasali. drugi so pohujšanje zagovarjali. Posledica pa je bila, da so pohujšanje povabili nekam v Slovenj-gradec, tisti pa. ki je zapadel pohujšanju, je r*!^l moral iz doline po svojih potih. Ne bi bili napisali tega, če bi se vsem merilo z enako mero, če bi se na ene ne kazalo s prstom, medtem ko se čez druge pokriva plašč pozabljena. Mi ne obsojamo, ampak samo ugotavljamo, ako se bo kdaj primerilo, da bi kdo pozabil pometati pred svojim pragom in začel pred tujim, ter se delal- ko da bi pred njegovim bilo vse čisto.« — ObrtnlSki učni tečaji. Tečaj za obrtnr knjigovodstvo in kalkulacijo v Mariboru, ki ga priredi tukajšnja poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOT se prične 11. januarja ob 20. v Trgovsk akademiji, Zrinjskega trg št. 1. Mariborsko gleđ»lHčr REPERTOAR Narod. gled. v Mariboru Petek. 12. januarja. Zaprto. (Gostovanje v Celju.) S°bota. is. jaguarja, ob 20. uri: »Navihan ^a«. Predzadnjlč. Znižane cene. * - Župančičev »Otheilo« na mariborskem »dm. Izmed mnogih tudi na slovensko pre-v*ed€;riih po svoji vel "astni globini še danes živečih Shrkespearovih del je kon-genialni prevod Otona Zupančiča jezikovno in odisko ena najbolj đovršen'h njegovih umetnin. V tol ko l^hko govorimo tudi o Župančičevem »Othellu«. Prvo dejanje te mogočne Shakespearove žaloigre se vrši v Benetkah, ostala štiri pa na Cipru. Oljsko gledališče. PeteU 12. jnnuarja, ob 20.: >Vla Mal*t Gostovanje mariboi-skega gledališča. Vremensko čudo Maribor, 11. januarja Meteorološko znamenita doba, ki se je pričela in tudi pri nas skazovala že pred božičem, se v svojem razvoju čim dalje bolj tudi nas občutno stopnuje. Novi sneg. nova zima do 14 C. ostro ledeni veter (danes), to bi še ne bilo nič tako posebnega. Toaa ta skok. ki ga je napravil te dni barometer od skoro 730 na 750 (ponekod celo že preko) in izrer.no nemirje na magnetični igli. po cm pa tista čudna megla v aneh od 4. do 7 t. m, ki je ležala tako izredno nizko in se omejevala le na gotove, jugovzhodno ležeče kraje, to so okolnosti, ki jih s stališča empirične me-teoroligije po vsej pravici označujemo kot vremensko čudo. Danes in včeraj so bili tudi vsakomur lahko vidni znaki novih elementarnih katastrof na jugovzhodu. Selitev industrije Maribor, 11. januarja V zadnjih letih se opaža v naši industriji težnja po selitvi Tako se je del obrata tvornice >ZeIenka« preselil v Egipt. tuk. tekstilna tvornica Doetor in drug- je prenesla svoj sedež iz Maribora v Beograd. S tem je bila prizadeta mariborska mestna občina ki ie izgubila s tem težke sto-tisočake na da\ ;;ih. Sedaj pa je prenesla svoj sedež v Beograd tudi goiŠtanjska jeklama grofa Jurija Thurnskeaa. GVdc preselitve je" odločil že občni zbor družbe, Ki je bil dne 25. maja v Mariboru. S pro-v-sem sedeža družbe, katere glavnica znaša 12 milijonov dinarjev, je seveda precej prizadeta občina, kjer je bi! doslej družMn sedež. Jeklarska diužba je lastnica jeklarne na Ravneh, novega premogovnika v Holmcu in kovnice v Mežici. V upravnem odboru družbe so med drugim odvetnik dr. Josip Leskovar iz Maiibora, nadalje dr. E. Daub ter inž. R. Kren iz Dunaja, dr. F Leitner iz Kapenherga. dr. Henrik Luk-man iT Bleda, Josip Lukman iz Ljubljane in dr Vinko Zoreč iz Beograda Iz Ptu]a — SluiO komairlania mesto. V ponedeljek seje vr>il v prostorih Oficirske čitalnice poslovilni večer pritjiibljene£a k mnn-danta mesta g. podpolkovnik;i Markovics ^ ... . . ... . Na-cdhodni- ci m. jc zbralo mnogo mečanov in zastopnikov društev. V imenu meščanov se je od odhajajočega komandanta nnjrrci pns!«>vil župan dr. Remec, v imenu Sokola starosta dr. Šalamun, v imenu Oficirske čita'nice in ča tni'kcca zbora kapetan Skoko. v imonu JS inspektor Jerše in v imenu CM D dr. Vi-senjak. Vsi govorniki so poudarjali požrtvovalnost odhajajočega komandanta, ki se je aktivno M-dejstVevšl pri razrnh driistvftl in jc bil tu'li đofgfl leta podpredsednik Jadran ske straže. G. podpolkovnik Mark- vic ie biva! s svoj;m istar^i v Ptuju Še kot d'lak. po dovršenih \oia"k-h >o'ah pa je bil dodeljen kot poručmk tukajšnjemu pontonir-skvmu batii'jf nu. pred tremi leti pa }e pri-tel v Ptuj kot komandant mesta. Z odhodom ». pfHlpo'kot nika je Ptuj izgubil ene-V:\ -naj\Kornej:ih čai-tnlk(rv in marljivega 1-u'tiriH'jia de'avca. ki je dobro poznal vse laloctne in dkodbami. Prepeljan je bU v bolnico. Iz Lf3!tem?ra — Sokolski kino. Zvočni kino SoJcolskl dom bo predvajal v seboto 13. t. m. ob 20. in v nedeljo 14. januarja ob 16. in ob 20. »Spovednikovo tajnost«. Ta film označuje trpljenje dobrega župnika, ki ni kršil spovedne tajnosti, temveč je žrtvoval svo je življenje na oltar resnice in pravice. — Most čez Muro se bo moralo popraviti Ker je struga Mure pokrita z debelo ledeno ploščo, ki pritiska v smeri toka, se jc začel murski most v Vcržeju nevarno nagibati, da je nevarnost, da bi ga zopetna pom'adanska povodenj porušila. Most jc bil Sele pred 20 leti z^iajen iz cerovme. namestu iz dobre hrastuvme. Izdatki bodo pač dvojni, ker se ob pravem času ni računalo na to, da bi se most zgradil iz prvovrstnega materiala. Isto je bilo pred leti z železniškim mostom, ki so ga že tudi popravljali. — Obračun cestnega odbora. Razgrnjen je obračun sreskega cestnega odbora za leto 1938-3°, ki izkazuje dohodkov milijon 496.920.43 din. izdatkov pa 1,757.043.45 din saldo 7.832.03 din. — Hud mraz. Letošnji hud mraz traja že od srede decembra ter nikakor ne popušča. V zadnjih dneh kaže toplomer od 15 do 23 stopinj pod ničlo. Mnogo studenčnih črpalk je zamrznjenih, ostale pa so močno ovite. .Mraz pritiska tudi v kleti, kjer ;e ponekod začel zmrzovati krompir in zelenjava. V sredo smo dobili zopet za 2 cm debelo plast snega S tem je mogoča sinu ka in sankanje, ker je nastal lep »sanijak«. Mura vedno bolj zamrzuje in je zamrznila že po vsej strugi od Veržeja naprej. Povsod hodijo ljudje po ledu čez Muro brez vsake skrbi. Iz Krškega — Opoz »rilo davkoplačevalcem. Opozarjamo na nove razglase davčne uprave v Krškem glede prijav za odmero specijal-nega doprinosa za narodno obrambo. Po novih razglasih je treba prijave za zvišanje odnosno znižanje doprinosa kolko-vati in ne kakor je bilo prvotno javljeno, da so kolkovine proste. Kmetje, ki plačujejo izključno le zemljarino, katere čisti katastrski donos ne presega 1000. — din so oproSčenl posebnega doprinosa in jim torej nI treba vlagati prijav. Davčni zavezanci, oženjeni aH vdovci brez otrok, ki bi morali plačati spec. doprinos po višji stopnji, se te povišice oproste, ako dokažejo, da so imeli otroke, pa so jim umrli. Vsi obrtniki, ki plačujejo pridobnino v pavšalnem iznosu, se pozivajo, da do konca januarja 1910 prijavijo, koliko pomru likov zaposlujejo, odsnosno jačino stroja, katerega uporabljajo v okiatu. — Vlagajte proftnje za otip!« zaostalih davkov. Piav tako razyla5a davčna uprava predpis o prošnjah za odpis zaostankov nn davkih, taksah In davčnih In taksnih kaznih. Vel, katere zadevajo gori navedene vrste zaostankov, naj vlože prošnje za odpis slednjih zaostankov, poleg pa potrdilo pristojne oblasti, da hi jih izterjava zaostanka ekonomsko um^Pa. Rok za vlaganje teh prošenj je do 23. marca 1010. Prošnje so oproščene kolkovine. ako davčni predpis ne presega v letu 1938 din 200. ProSnje se vlagajo pri občinskih upravah aH pa pri davčni upravi. Prošnja mora vsebovati vse podatke o imovini davčnega zavezanca (dolžnika) ln izjavo, da drugih premičnin in nepremičnin ne poseduje. Prošnji mora pravtako priložiti uradno potrjen izvleček iz pos stnega lista ter potrdilo občinpke uprave o Imovinskem stanju propllca. Davčne uprave pa bodo Izdajale na zahtevo prosilca potr lilo, da 11 je ■ iprnvičen vladati prošnjo za odpis in priloge brez plačila takse. — Štrukelj Andrej zapustil Videm Krško. Minuli mesec se je poslovil od nas gvdtrUltelJ Andrej, učitelj na Vidmu ob Savi. Med nami ln na vldemski Soli Je de* loval polna tri l?ta z velikim uspehom in je njegovo delo rodilo viden sad. Z njim smo izgubili Vrlega, čutečega človeka, ljubitelja nJemu izročene mladine in zelo na-darjene;^a pevca ln glasbenika, da ga kot tovariša niti ne omenjamo. Njegov tonlo doneči bariton, ki ga je izpopolnjeval na zagrebškem konsei riju, nam je nu lil nremnogokrat globok užitek tako ob priliki koncertov, kjer je nastopal kot solist in v zboru, pa tudi na prijateljskih sestankih, kjer je visoko povzdignil razpoloženje družbe. Najglobljo vrzel pa je zarezal njegov odhod pevskemu društvu fVidenr ski zvon«, kateremu je bil skozi vso dobo bivanja med nami vzornn in nenadomestljiv pevovodja, kakor tudi pevec. Brez dvoma ga bo naš Zvon težko pogrešal. Edino upanje nas tolaži, da ni šel dal~č od nas in da ga bomo lahko od časa do ča^a obiskali, ali pa da bo zon^t prišel pogledat k nam in nam bo zapel spc;t kakšno prelepo, kakor jih zna. Na novem službenem m "-tu pa mu želimo tako Krčani kakor tudi Videm čani mnogo sreče in še lepših uspehov, kakor jih je žel med nami. — Razstava šokolskcra tiska v K^kcm. Opozarjamo vsa sokolska društva v Posav-ju na razstavo sokoiskega tiska v Krškem, ki jo prireja domače društvo v okviru tedna soko'skega tiska. Pvazstava le prirejena v čitalnici v društvenem domu in Je odprta vsak dan od 16. dalje. Zlasti opoznriamo na razstavo v nedeljo dopoldne, ko ho ob 10. vodil po razstavi br. kn Ižničar tor dajal obiskovalcem tdfte*'Vvn*» informn^fje obenem pa podal tudi kratek razvoj sokolskoga tiska. • Iz Nsvsga mesta — MaJo več reda v naAih Kineniatogra-f"'h. V naših kinematografih so se razpasle nekam čudne man re. Nckateii liudie si r»ovo1ju,iejo v kinu mnogo preveč. Vsakemu oblakc-Valcu je znano, da Je kajenje med predstavo najstrožje policijsko zabranjeno. Vzlic temu pa se doga,ia. da nekateri obiskovalci kina med predstavo kade kakor v gostilni. Ob skovale! naj hi se m?d pre:lštavo tud ne zibali na svojih sedcž'h sem ln tja k°kcr na gueraTnici, ker zakrivajo razgled, mimo sedečim gledalcem. Program naj se prične točno ob napovedani url, ne pa vedno z zak^sn'tvijo kakor Je to prastari običaj pri vseh novomeških prired tvah. Vse te nevšečnosti je treba že končno odpraviti in pokazati tudi tujcem da vla^a tud! ni ^«» red in točnost. Tfci\«Jjn 7f ' a n rilci ni;:' 'grafa.