11. V Gerici, v soboto dne 27. jaiiuvarija 1912. TečE« XLII, Izhaja triferti Bi ***»«> in sicer t torek, četi tek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ». „ . . 10 „ V. ^••*5nj Za Nemčijo K ifr&K**—**Lr- Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične števiikestanejo 10 vin. ,fiwik" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot pa Goriškem in Gradiščaaaikcm^ in dvakrat v letu „Ymm rcl železnic, paraikOT in pošteih zvez". Na naročila brez doposlaae naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, se nahaja v Gosooski ulici št. 7 v Gorici v i. nadsfr. na desne, Upravnisfcv« se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leto v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tisk« in zal. V Gorici, dne 26. 1. 1912. >N^k.;iik:s dni kasneje, v noči po ožjih v:.!!rvah,... s» prikorakali; v dolgih sprevodih s:i prikorakali ti naši zmagovalci; ,icilj,r: stražn&k, noben kordon jih ni za-Jržcva1. Pred cesarjevo palačo so se strnile njihove črne mase in skozi jasna zimsko noč so završali zvoki himne »Heil jjr im Siegeskranz« k onemu svetlemu '"¦ -.ikrni, v katerem se je prikazal zbranim ¦iravi zmagovalec današnjega dne: Viljem Bil je ta trenutek, ko so reakčtonarjf. * vsjIi- barv triurniirali. -Rdeči petrolejniki, t, hreztamovinei, veleizdajniki, prevratni-'.. ki -, tako je imenoval Kaiser Wi!helm H. ; vkiahio demokracijo in v njegovem imenu ic l/.Uil kam 'er BiiIo\v volilno parolo: Vvelikega btoka« Biiknva in po § odstopu Biitcnva vsled centrumaških in-?, tri;;) kancelar iBethrnarm-Halhvegh s svo-'» jim »črriomodrim« (kanservativno-kieri- kalnim) blokom nadaljeval ono notranja politiko, ki je v upravi, financah in oboroževanju obremenila državo, favorizirata velekapital in tlačila proletariat, zasledovala svobodo vesti in prepričanja, uada-jeval ono zunanjo pcilitiko, ki je dvakrat dovedla Nemčijo tik do velike vseevrop-ske vojne, ne da bi jej iz tega nastale kake koristi. Sedaj pa so končane volitve v novi nemški državni zbor. Nič ni več tistega zmagoslavja, sercnad in nagovorov, in sicer tako zgovorni nemški cesar je ozlo-voljen, ker niti lastni sin in prestolonaslednik ne odohruje njegove politike. Res, da je Kronprinz hotel biti bolj imperialističen, bolj cesarski, ko cesar sam, a vendar je to disonanea. In izid volitev je poraz dosedanjega kurza, je ostrakizem, s k te rim je od naroda obsojen zmagovalec iz leta 1905; cesar Viljem in njegovi zvesti. Danes ima levica 200 mandatov (110 socialnih demokratov, 45 nacionalnih liberalcev, 41 napredna ljudska stranka, ,\ bavarske kmečke zveze, I bavarski liberalce), desnica 159 (42 konservativcev, II državne stranke, 10 gospodarskega združenja. 93 ceritrumašev) in .kS drugih U nemška reformna stranka, 5 Voltov, 5 Al-začauov. 2 Lotarinžana, I Danec, 2 divjaka, 2 kmečke zveze, 18 Poljakov), skupaj torej 2(X> bloka levice (»von Basser-mann bis Bebci«, vsi naprednjaki združeni s socialnimi demokrati) p<-oti 197 ostalih. Če torej glasujejo Poljaki in vsi drugi, malim strankam in organizacijam pripadajoči poslanci z vlado, bi vlada še ne imela večine. Levica, moralno tako zmagovita, je v istem položaju, ker je večina premajhna, in tako je nemški državni zbor postal nakrat podoben avstrijskemu: Je provizorij. O predsedstvu, o zvezah itd. danes ne moremo nič gotovega sklepati. Mogoče je celo. da se posreči vladi odtrgati nacionalne liberalce, zastopnike velekapitala, od levice in jih priklopiti desnici ter sestaviti vlado, podobno Bulov/emu »Grossbjoku«. Gotovo pa je eno: Opczieionaini, demokratični elementi so po številu .glasov v večini (sama socialna demokracija je združila nase 4.200.000 glasov s t tO poslanci in je najmočnejša socialistična stranka na svetu!) polovica mandatov je opozieionainih, in v tem leži garancija, da je moč nemške reakcije zlomljena, »granitni stolp« porušen. Nemčija bo'primeroma posvetiti se sncialni politiki in notranji (kolonizaciji, ter imperialistične težnje če že ne opustiti, pa vsaj omejiti; s tem se omeji tudi oboroževanje in kulturno reakcionarstvo. Vendar »bo morala zmagovita levica skrbeti, da hitro izrabi ugodni polo/aj, ker si bo vlada v zvezi '/. reakcionurci, ki sede v parlamentu, — kterim je m\ parlamentarizem deveta briga, če jim je na potu. prlza« de vala, da najde čimnroje vzrok za razpust tega »rdečega« državnega zbora. Le-vi%:a, naprednjaki iu sne. demokrati, bodo morali biti pripravljeni na nove hoje, v ktcrili Jim napredni Slovenci želimo zmago, ne le kot Avstrijci, ker taka zmaga popa ri naše v::Jne prijatelje in reukeionarje, ampak tudi, ker iiarn more biti taka sloga in nziistrnšeimst le vzgle»d, kako bi morali delati mi, da rešimo svojo domovino more, *ki jo teži. Najnovejši deželuozbor-ski dogodki to le potrjujejo in nas ponovno silijo k razmišljanju, ali bi tudi nam ne kazalo posnemati nemških somišljenikov. S tem smo se pa zopet dotaknili — stare pesmi: Organizacija, koncentracija stranke, kooperacija s socialno demokracijo. K. Jaroslav Kooian. (H koncertu dn: 10. februarja 1912 v Trgovskem I>omu.) (Dalje.) Jaroslav iKoclan se je rodil 22. februarja 1884. v Ustju nad Orlico kot sin ta-mošnjega učitelja. Že v zgodnji mladosti ko je otroku še euina skrb igrača, se je Kocjan začel pečati z godbo. Imej je komaj 4 leta, ko je že prejemal prvi poM na gosli in v kratkem je že nastopil pri raznih koncertih, ki so se prirejali v •njegovem rodnem mestu in v okolici, Ko je bil 8 let star, je že igral skladbe, ki se jih upa lotiti le izvežban goslar, kakor n. pr. skladbe Nešverove, Raifove, Bcristove, Ailardove in dr., in igral jih je s tako ver-vo in s takim izrazom, da je izzval občudovanje svojih poslušalcev. Z 12. letom . je.jbi! sprejet na pražki konservatorij, L je kmalu postal najboljši gojenec Šovči-kov in je ostal tak do svojega izstopa leta 1P01. Mesto v šestih, je absolvirul konser-vatorij v petih letih, Glasbena javnost je prvič izvedela Kocianovo ime 28. marca 1901. pri koncerti! pražkega konservntorija, ko Je nastopil z .Jottchimovim kimuurtom ^M\ gosli, Dosegel Je po soglasni sodbi pražke kritike nenavaden uspeh. Toda ta uspeli je Koeldii še istega Jeta daleč prekosil z nastopom pri zaključnem izpitu. Igral je. kakor sem že poročal, Pa-ganinijev D-dur-koncert, O tem nastopu piše znani kritik K. rtoffer v »Mariboru«: »Kocian združuje s svojo izborno tehnično izvežbanostjo, ki se ie Je naučil od svojega velikega učitelja, Še nekaj, čenmr se ni mogoče priučiti in kar ga odlikuje od mnogih virtuozov, ki vlivajo že svetovno »slavo: je to oni vroči čut, ki veje iz njegove igre, je muzikabia duša. ki napolnjuje po njem igrano skladbo in ki govori s poslušalci v razumljivem jeziku. Ko je zapustil mladi Rocidn konser-vatorij, je bil določen, da postane jeden temeljnih stebrov slave svojega mojstra Ševčrka. Ževčik je sicer že prej v tujini vzgojil Stearda, Serbulova in Sijsser-matma, toda šele po svojem povratku v domovino je našel Ihvaležen domaČ materija!, ki ga je začel vzgoje vati in si iz njega vstvarjati privlačno silo svoje velike Š'Me: Kubdika, Kocidna, Ondfička, Heri-tesovo, Hallovo i. dr. V Kubcliku si je Ševčik vzgojil virtuoza iPaganinijevc vrste, v Koeianu je pa vstvaril naslednika Františku Ondfičku. iMakstm Gorki. ! |FOMA GOKDJEJEV. I Roman. f: (Dalje.) •' »Rada govorim z vami«, mu je zapevala, zvočno \ zateguje besede. »Vsi tt ljudje so mi zoprni, ker so tako k dolgočasni, tako navadni m izžšti. A vi ste sveži in od-> kritosrčni ... Kaj ne, da jih tudi vi ne ljubite?« '. »Ne morem jih trpeti«, je dejal foma odločno. »A mene?* je vprašala poltiboma. Foma je pogledal vstran ter vMibnil: j »Kolikokrat ste me že vprašali to? ...« ¦>A\i varil je mučno odgovorit! na to?« ;'j *Mučno mi sicer ni. a zakaj?« p >^Jaz moram-to vedeti ...« I »Igrate se z menoj ...« je rekel Foma mrklo. r A ena je vprla oči na široko ter vprašala v tonu i globoke^ začudenja: |; »Kako da se igram? Kaj je to, igrati se?« | Imela je cb tem tako angeljski obraz, da jI je moral I verjeti. i »Ljubim vas, ljubim vas! Ali bi bilo mogoče, da 'oi I vas kedo ne ljubil?« je dejal strastno in takoj dostavil p žalostno, s pevešen-imi očmi: »A saj vi tega ne potrebujete! ...« »Sedaj ste povedali!« je vzkliknila Medinskaja z I zadovoljstvom- ter se odmaknila od njega. :>Strašno pri-f ieino mi je vedno, ko vas poslušam, če mi to zatrjujete... tako mladcstiiG, tako iskreno ... Ali mi hočete poljubiti roko?« Molče je 'prijel za njeno fino, belo roko, skloni se previdno nad" njo in jo poljubljal dolgo in vroče. Smehljaje se in gracijozno mu je odtegnila reko, a njegova strast je iiii vznemirjala niti najmanj. Zamišljeno, s tistim bleskom očeh. ki je Fomi vedinc mešal razum, ga je gledala, kakor nekaj redkega m izredno zanimivega ter govorila: »Koliko zdravja, sil, duševne svežost; je v vas! Veste, — vi kupci ste budje, ki sp'>oh še rvm živeli, cel narod z izvirnimi tradicijami in z ogromno duševno iai tdesno' energijo. N. pr. vi, saj vi šte dragulj im ko bi vas obrusili ... o!« Kedar mu je govorila: pri vas, po vašem načinu, po trgovski šegi, je bilo Fomi vedno tako pri srcu, kakor da ga odbija s temi besedami cd sebe. To je bilo žalostno in žaljivo. IViolče je žrl na njeno majhne postavo, ki je bila vedno oblečena tako posebno lepo, -ki je vonjala vedno, kakor cvetka in ki je bila vedno tako deviško-nežna. Včasih se je v njem razgorela divja in surova želja, da bi jo objel in poljubil. A njena krasota m nežnost njenega finega, gibčnega telesa ste vzbujali v ujem- strah, da jo stare in pokvari, dočim sta njen mirni, prijazni glas in njen jasni, a nekako prežeči pogled hladila njegovo strast; zdelo se mu je, da nw gleda v d-nšo iti da razumeva vse njegove misli, A ti izbruhi njegovih čustev so hili redki m po navadi mladenič Medimski ni kaizal dragega, nego svoje Oboževa-nje ter občudoval vse na nji — njeno krasoto, n'j©ne besede im njano obleko. In poleg tega ČešČenja je živela ' * ....... njem vedno mučna in bridka zavest razdalje, ki je bila med njima ki njene duševne premoči nad njim. To razmerje se je jako naglo utrdilo med njvma; komaj sta se bila videla dvakrat, trikrat, pa je imela Medinska mladeniča že popolnoma v svoji oblasti ter ga začenjala počasi trpinčiti. Ugajala ji je očividna oblast nad zdravim, močnim fantom, ugajalo ji je, buditi zgolj z očmi in z glasom žival v njegovi duši in jo zopet krotiti, — zabavala se je ob ti igri; prepričana o sila svoje oblasti. Zapuščal jo je na pel bolan od razburjenja ter jemal s seboj čustvo krivice, ki mu jo je bila storila, in srd proti samemu, — mnogo občutkov, ki so ga navdajali s težko omotico. In čez par dni je prišel zopet, da bi se pustil mučiti. Nekoč jo je vprašal plaho: «Sofja Pavlovna! ... Ali ste imeli otroke?« »Ne...« »To sem vedel!« je zaklical Foma vzradoščen. Pogledala ga je z cčmi čisto majhnega in naivnega dekletca in dejala: »Odkod pa ste vedeli to? In čemu vam je treba vedeti, če sem imela otroke?« Foma je zardel, povesil glavo in je zače! odgovarjati z zamolklim glasom, kakor bi pehal besede iz zemlje navzgor in kakor bi tehtala vsaka beseda nekaj pudov. »Vidite ... ako je ženska, ki je ... to se pravi, rodila, tedaj so njene oči ... popolnoma drugačne ...« »A-a? Kakšne pa?« »Nesramne!« je bleknil Foma. Medinska se je zasmejala s svojim srebrnim smehom in tudi Foma se je smejal, ko jo je .pogledal. 32 0 99 43 Kocian m; zapuščal konservatorija kot učenec/ ampak že kot dovršen umetnik. Z^^asa svetih grasberoh študij m se omejeval, kakor mnogi virtuozi, le na tehniko, prenašanja, temv*č kot učenec mojstra dr. AmvDvaraka Je pričel že zgodaj s kompozicijo, in to z vspehom; svojo vsestransko glasbeno izobrazfco je pokazal tudi s sigurnim obvladanjem orkestra, ko je pri .prej omenjenih zaključnih izpitih dirigiral svojo skladbo. Skladatelj Nešve-ra se je izrazH takrat o nJem: »Je velik v svoji igri, toda tudi ria polju kompozicije ga čaka velika bodočnost. Ko stm pregleda! njegovo »Elegijo«, ki mi *o je poslal, sem bii naravnost presenečen nad zrelostjo njegovega izražanja.« Medtem je pa Kubelik že triumfiral po svetu. To ni dalo Kocianu miru in ga je izpodbudilo, da je začel s svojim — ie malo starejšim — součencem tekmovati. Veliko je bilo rznenadenje, kj ga je povzročil Kocian v Pragi s svojim prvim nastopom. Splošno se je mislilo, da je dosegel prof. Sevčik s Kttbelikom vse, kar je le mogel doseči, da je zadel v njem glavni dobitek. A glej! V razmeroma kratkem Času za tem je prišel mojster s svojim drugim glavnim dobitkom. 2 upravrčneim občudovanjem so zrli na popolnost Kocianove tehnike, uvideli pa so tudi koj, da vstaja s Kocianom umetnik, ki zna ceniti svojo umetnost z njene globlje strani in ki se ne zadovoljuje le s tehnično virtuoznostjo, — da je cilj Kocjanov globoka umetnost. Kmalu se je raznesla slava imena Ja-roskva Kociana nele po Češkem, ampak tudi po tujini. Mladi umetnik je nastopal v Pragi in drugih čeških mestih s triumfalnim uspehom in o njegovi igri so prinašali časopisi navdušena poročila, ki so vsa soglašala v tem, da je Kocianovo ime že takrat blestelo zraven imena Kuheli-kovega. Prvi češki glasbeni kritik Em. Chvala je pisal oKocianovih nastopih takole: »Izmed Številnih njegovih prednostij, ki v svoji celoti presenečajo poslušaJea, naglašam dve kot znuk umetniške dovršenosti. Kocian razpolaga z nenavadno tehniko, ki obvladuje enakomerno vse vrste potez loka in premaguje vse mogoče težkoče s presenetljivo lahkoto, kljub temu pa vlada velik mir igre pri vsej duševni razburjenosti; igra Bacha tiko muzikalno vzneseno, brez koketiranja, brez afekcije, ? nenavadnim razumevanjem umetniške vsebine, in koj na to igra skladbe, ki se v njih more odlikovati s čudovito sigurnostjo in naravnost presenetljivo ročnostjo. Skratka, on je nova zvezda na umetniškem nebu in sicer, kakor se da soditi, zvezda, ki ne ugasne.« V tem svojem mnenju se Em. Chvala ni varal. Kajti Kocian je povsod zmagoval s svojo karakteristično lastnostjo, z nenavadno frneso in plemenitostjo svoje igre. Napravi vtis otroka, ki igra svojo molitev! Vznesena prrprostost in prirojen — z ozirom na veliko mladost Kocianovo bi rekli — instinktiven, tedaj (popolnoma prirojen z;let, to vse tvori glavno potezo nje- gove igre. Naravnost nerazumljiva je primera mladosti umetnikove z dovršenostjo razumevanja misli in čuta skladb, ki jih igra. Premisli vsebino in iz te izlušči Jedro misli. Kar pa daje njegovi Igri poseben čar, je, da se vživi v vsako skladbo, jo prilagodi svoji individualnosti in jo na to zna podajati svojim poslušalcem tako, da jo ti razumejo, se vanjo vžive in z umetnikom vživajo vso krasoto glasbenega čara. Vsemu se še pridruži njegova prijetna zunanjost z mladostnim smehljajem, pjegav odkriti pogled — to je celota, ki je dssedaj še vsak njegov avditorij spravila v entuzijazem. (Dalje.) Moll-ov Seidlitz-pratek j* m na ftlodca trpeCa aeprakMljto ««**»• k»tero i« a prednost pred vaemi dragimi va ¦tttniarf CtatU. kroglic«! in gr*aCiea»L Cenaorig. škatljc K2— MIhi faic. ifnfe ii tti u rlftmjt iiieta. — Boletfit * •UJtaJsC« ia okiep^ft«« rta- \ rosnuio sredotvo proti trganj« in prebujenja fsake rote. . t Orljr.tteklenieaK 2- jrj Na prodaj po ymb lekarnah % "' in Btiroditaicafa. Glavna lekarn- _ A. aoii, g. ii kr. dreni ulotaik. Bva-j;. Tuchlatkea ». Zaloga t Gorici v lekarni: A. GiioraoH, O. clrktofolatti. mjKwm OMiBsklpsrsloTaMiaili. CDalie.) §9. Nova volitev vseh zaupnikov posredovalnega urada se vrši po preteku dobe, /m katero so bili izvoljeni. Členi posredovalnega urada pa ostanejo v službi, dokler se ne izvrši nova volitev. Ako ni zakonitega zadržka, se morejo izstopajoči členi zopet izvoliti. § 10. Služba zaupnika je častna služba in se mora zatorej opravljati brezplačno; vendar pa pristoja zaupniku na njegovo zahtevo odškodnina za dejanske in potrebne troške (§ 24. o. r.). Vrsto, po katere j se morajo p jd vreči zaupniki svojim uradnim dolžnostim, določi predsednik. § 11.' Posredovan . rad more sklepati med spornimi strankami veljavne poravnave: a) o denarnih tirjatvah in o zahtevah glede premičnin; . . b) v sporih o določitvi aH popravi mej nepremičnih posestev aH o zemljiških služnostih ; c) v sporih o služnosti stanovanja: d) v prepirih glede posesti, Za sklepanje take poravnave je treba, da sta istodobno navzoča najmanj dva zaupnika m sicer, razven predsednika najmanj še drug zaupnik. O poravnavah, s katerimi se prenese lastnina zemljiškoknjižno vpisane nepremičnine aH njenih delov, ali se izpremeni zemljgtcoknjižnc telo, mora posredovalni urad uradno poročati merskemu uradniku. Poravnavni razpravi se lahko pritegne v takih slučajih na predlog strank izvedenec, ki je pooblaščen sestavljati in povedati geometrične načrte fležne črteže) v svrho, da načrta nepreraičmnske meje {§ l. člena !. zakena z ditz 27. iebnivarija 1907* drž. zak. štev. 59). § 12. i ¦ ' , V vršttev poravnavtiega poskusa # civhiih pravnih zadevah, je pristojen posredovalni urad, v čigar okolišu ima jedna ali druga stranka svoj dem ali bivališče. Ako je pristoinib v tem pogledu več posredovalnih uradov, mora vršiti poravnavni poskus urad, p . katerem je bila zadeva najprej pendentna. § 13. Posredovalni urad more že vnrmrej ih tlačiti dneve, v katerih smejo priti'- >..\.n-ke, tudi ne da bi se bile prej prija/;'¦% v posredovalni »rad v svrho poravnavnega ali spravnega poskusa (§28). Taka odločba se ima primerno razglasiti v okolišu posredovalnega urada. § 14. Sporna stvar se more naznaniti posredovalnemu uradu ustno ali pismeno. Naznanilo mora vsebovati ime in bivališče strank in sporni predmet. § 15. Ako prideta obe stranki skupno h posredovalnem uradu, se mora vršiti porav-l navna razprava, če mogoče takoj. Ako bi S to ne bilo mogoče, ali, ako pride ena sama stranka, mora predsednik posredovalnega urada določiti čas poravnave razprave in , povabiti k njej obe stranki. Prisotni stranki se more naznaniti povabilo ustno, kar \ se mora zabeležiti v spisih ali v opravil-, nem zapisniku; to zabeležbo mora povabljena stranka podpisati, j Stranka, ki se noče odzvati vabilu, da naj pride v posredovalni urad, ali se ne more odzvati iz razloga, ki ji je bil že takrat znan, mora to naznaniti .posredoval-! nemu uradu najpozneje dan pred določeno j poravnavno razpravo, kajti drugače \\ mo-( re posredovalni urad v slučaju, da ne pri-i de, naloži;' denarno kazen od pol krone* do petih kron. Take denarne kazni se po-tirjajo kakor dajatve v denarju, ki se morajo plačati vsled veljavnega starešinstve-nega sklepa m gredo v prilog dotfčnega ubožnega zaloga občine, v kateri se je naročila poravnavna razprava. §16. Raba prisilnih sredstev proti strankam, ki se ne odzovejo povabilu, je ne-i dopustno. Ko se izda povabilo strankam, \ ki bi se naj predstavile posredovalnemu uradu, se jim mora naznaniti, da niso dol- '3 žne priti v označeni urad, da ipa se jim mt f rejonaložiti denanne kazni, ako -prepozn-j ali sploh ne naznanijo, da ne pridejo, j j zajedno se jim naznani iznos denam/t kazni. ',:¦ Gorenja kazenska določila se ne u% rabljajo za aktivne vojaške domobrar.sk.1' in orožniške osebe, te osebe se povabijo l posredovalni urad potom predstojne;/ jim pcveijništva (§ 2. člena 1. zakona j dne 27. februvarija 1907. drž. zak. št. 59 .§ 18. Predno se prične poravnavna raz prava, se mora posredovalni urad najpr. prepričati: a) ali so stranke zmožne, zastopati / same; - b) ako bi v to ne bile zmožne ra; mladoletnosti, skrbstva, konkurza itd., u} so zastopane po osebah, ki jih po zakoni morajo zastopati-pri sodnrji; H Ako se ne sklene poravnava, se i;. morejo pri poznejši pravdi uporabiti pret j stranki izjave, ki jih je podala pri potav* navni razpravi (§ 4. zakona z dne 21. sun."t tembra 1869. dri. zak. št. 150). J, (Dalje prih.i : (Dalje v prilogi.) Wl\ za mnlm to prudasta se 2 pura z vozom! iu celo oprav*), ali pa brez tak",H Kjc% pove upraviiištvo. j 'jN^«aW AcMHnou^ac oiadVtQy>{zQocu- 3CttfWrieweAKi/ »Oprostite!« je rekel slednjič. »Morebiti se nisem izrazil lepo in spodobno.« »O ne, ne! Vi ne morete reči ničesar nespodobnega. Vi ste čist, mil deček. Torej jaz nimam nesramnih oči?« »Vi imate ... angeljske'.« je navdušeno izjavil Borna, objemaje jo s sijočim pogledom. A ona ga je pogledala tako, kakor ga do tedaj še ,ni bila nikoli, — s pogledom žene in matere, z žalostnim pogtedom ljubezni, ki jo kali skrb za ljubljenca. »»Pojdite, golobček ... Trudna sem in bi si rada odpočila ...« mu je dtejala ter vstafo, ne da bi ga pogledala. Pokorno je odšel. Nekaj časa po tem slučaju je bila proti njemu strožja in poštenejša, kakor da mu prizanaša, a potem so dobfli odnošaji zopet staro lice igre mačke z mišjo. Fomino razmerje k Medinski ni moglo ostati prikrito kumu m nekega dne ga je vprašal starec s porogljivim obrazom: »Foma! fPrijemaj se večkrat za glavo, da je nekoč na vsem lepem ne izgubiš.« »Na kaj merite s tem?« je vprašal Foma. »No, zaradi Sonjke mislim ... ko tolikokrat zahajaš k nji.* »Kaj vam to mari?« ie vprašal Foma nekoliko odurno. »In kakšna Sonjka je za vas?« »Mene to ne briga, saj se meni nič ne zgodi, ako izsesavajo tebe; Da ji je ime Sonjka, to je znano vsem ... In da je ta dama denarja Iakomna, to tudi vedo vsi ... »Bistroumna je!« je dejal Foma odločno, načemeril obraz in vtaknil roki v žep. »In izobražena.« »Res, da je pametna! Kako pametno je priredila zadnji večer: dohodek je znašal dvatisočtristo rubl?ev in stroški tisočdevetsto rubljev. A najbrže ni bilo niti tisoč rabljev, zakaj vse ji napravijo zastonj. Izobražena je. Te bode že izobrazila ... posebno pa malopridneži, ki so okrog nje ...« »To niso malopridneži pametni iljudje so!« je odgovoril Foma razdražen, nasprotuje sebi samemu. »In učim se od njih ... Kaj pa sem jaz? Ničesar ne znam ... Česa so me naučiti? Tam se govori o vsem in vsak ima nekaj povedati ... Ne ovirajte me, da postanem podoben človeku.« »U-uti! Kako si se naučil govoriti! Tako jezno, kakor bi b?Ia toča ob streho! No, dobro ... pa postani podoben človeku ... a boljše bi bilo, da bi šel v gostilno; tam so ljudje boljši, nego pri Sofji... A treba bi bilo, da bi se naučil, razločevati ljudi in razumevati, koliko je ta in oni vreden, veš li, (fant... N. pr. Sofja ... Kaj je ona! Žuželka, ki olepšuje naravo in nič drugega!« Ogorčen do dna svoje duše je šel Foma s stisnjenimi zobmi od iMajakina proč in porini! roki še globlje v »žep. A starec je kmalu zopet začel govoriti o Medinski. Vračala sta se iz zaliva, kjer sta bila ogledovala par-nrke, .sedela v prostornih, zložnih saneh in govorila prijateljski in živahno o kupčiji. Bilo je v sušcu; pod bruni sani je pljuskala voda, sneg je bil že pokrit z umazanim labrizgom in veseb in toplo je sijalo soince na nebu. »Ko prideva domov, greš takoj k svoji dami?« je vprašal Majakin nepričakovano, pretrgavši kitpčijski razgovor. »Da, pojdem«. je odgovoril Foma kratko in rteza> dovoljno. »Hm ... Povej no» ali ji večkrat kaj podariš?« je vprašal Majakin priprosto in z nekako prisrčnostjo. »Kakšna darila? Čemu?« je vprašal Foma začudeno. »Torej ji ne podariš ničesar? Tako-o ... Potem živi pač ... kar tako, iz ljubezni, s teboj?« Foma je zardel od jeze in, sramu, obrnil se naglo k starcu in dejal z očitanjem: »Ah! Star človek ste, a sramota je, poslušati, kar govorite! Kaj tacega! ... Ali bi se ona ... tako daleč ponižala?!« Majakin je cmoknil z ustnicami in rekel s pojočim enakomernim glasom: »Kakšen štor si! Ka-akšen be-dak!« In hipoma se je '1 razjezil ter pljunil: P »Fej te bodi! Vsaka živina je pila iz iloncaf ostal je le I sesedek na dnu in bedak si je napravil iz umazanega | lonca boga ... Hu-diča! Pojdi k nji in reci ji: Rad bi postal vaš ljubček ... mlad človek sem, torej. ne računite me predrago!« »Kura!« je dejal Foma mračno in preteče: »Jaz tega| ne morem poslušati ... Da govori kdo drugi tako . »Kedo pa te naj svari, ako ne jaz? Za božjo voljo! je i zakričal Majakin in piesknil z dlanmi. »Torej te je vodila | celo zimo za nos? O ti nss! Oh, takšna zgaga!« (Dalje prih.) PrtjiM ..Seže" a. 11. zm 27. januarji 1912 Komur tiče. (Odgovoril A. G.) Glasila »Učiteljske tiskarne« v Lju'b-iiani ie čutilo potrebo, udariti po goriških naprednjakih, po »Soči« in po meni seveda' Vidi se pa na prvi hip, da ta udriha-riia ni prišla^ per^^^č^B^rorv^J Kranjca, ki se ni še niti dobro ogrermea"1 nami, pa že daje na vse strani dobre svete in nauke. — l^a ne bo preveč domišljavosti, nai že na ta prvi poskus intrigantstva natočim čistega vina njemu, iru^sakomur, ki ga mika taka družba. Zaradi lepšega je pričel z deželnim zborom. Toda ta vrli kranjski naprednjak ni vedel nič pametnega povedati, njegova napredna duša ni razburjena ne proti klerikalcem, ne proti ilahonski kliki, še »nanj proti Stiirgkhovi vtrdi, pač pa vsklika ciniski: »Dosegli smo vrhunec poraza!« In udri mh po »Soči«, kateri pravi, da... ,je zaititji astanck oficijelne narodno-na-predac stranke na Goriškem«,.,. »ki je dejansko političu:> vodstvo naprednjakov na (ionskem že zdavnej zgubila in zdaj hiti navzdel v vrsto neresnih listov.« Sapralot, aH nas je nagnal ta najnovejši osrečite!j s Kranjskega* Le pogiei-1110, zakaj tako strašen padce »Soče«!... , Danes za gospodarsko osvojitev Gorice, jutri zoper bojkot, -- danes za skupni odbor, jutri za izkijučenje klerikalcev iz skupnega odbora, - danes za taktiko tr> jSačanov, jutri lop po Rvbafu in lastnem poslancu Gregorinu, — danes za socialno dem ukradlo, jutri za napredno stranko, danes po >>.stari;;i!i'<, jutri po »mladinih«, . darus se hvali Oabršček*). jutri zabavlja proti vodstvu nurcdito-napredne stranke mi (briškem (t. j. Oabršček),-----take kuntu/ije v eni sapi je citati v lokalnem listu gori&kili naprednjakov!« Strašno! Vse take. grozote pretresajo vrlega kranjskega i.aprednjaka, ko čita ..Sočo«. AH slaba jo čita, kajti v »Soči« m rtič tega, kur on rntri potiska! in zato mu moram z vso resnobnostjo zaklicati: Roke proč od »Soče«, intrigami Vaše na-prednjaštvo je hfnavS5ina, katero najod-rcčnelc zavračam! Pa kako nepošteno, nelojalno, zlobno splctkari. ta dopisnik Iji^-*: ega lista! Udriha po -Seči«, po . ..ki za svoje članke odgovarja sam. Znano je, da »Soča« ne soglaša z vsako besedo g. K., aH prinaša, njegove spise nespremenjene. — Zakai? Gosp. K. veliko obeta s svojo neizmerno pridnostjo in mnogostransko temeljito izobraženostjo. Še mladoleten ie spisal debelo knjigo, kakoršne. Stovend § Ne bom rešetal, v koliko se članki g. K. niso povsem krili s sočasno taktiko in stališčem »Soče«. Pribijam pa, da dopisnik v »Dnevu« namenoma in hote podtika g. K. in. »Soči« grehe, katerih nista zagrešila. Kdaj n. pr. je bila »Soča« za iz-ključenje klerikalcev iz skupnega odbora? Nikoli! — O socialni demokraciji je bita malo govora* a kar je bilo, odgovarja pov-.|e^^stajišču_resnično napredne stranke. ^Tr^ote^sTo venski" socialisti* bolj približaj o narodu, kakor so storili deloma češki, te-4aJ že celo bodo (Jani vsi pogoji za skupen boj proti skupnemu nasprotniku. Kar pa je bilo" v »Soči« o., .enotnosti narodno napredne stranke na Slovenskem, je bilo pametno govorjeno! Pač. nekaj je g. K. zagrešil, Piknil je po nepotrebnem »Dan« in ljubljanske mladine. Lahko bi bil to opustil, — zdaj pa ima odgovor on in po vrhu še »Soča«. Ako bi bil kje le od daleč pohvalil »Oan. in njegove redntke, pa bi ne bilo te po* lemike! — Res je! Nam goriškim napred-n Jakom ni čisto nič potreba, da se vtikamo v kranjske razmere! Toda ate> ^'storimo, delamo z isto pravico, kakor kranjski listi, ki se vtikajo v naše domaČe boje! Kar ne morem se prečuditi, kako je mogel sprejeti »Dan« v svoje predale tak,> omejeno stališče goriškega Kranjca! (Konec pride). še nismo imeli; njegovo delo je rtašlo ča^fnilnih volitev. Če se jih stno uvaževanje v prvih glasilih vsdi tre« strni na Sto venskem. (Veda, Naši Zapiski, Čas). Z lastno prednostjo si je nabavi! bogato knjižnico* zlasti o sadalnih vedah, iz vseh evropskih literatur. Vidim, cdkcd in s kako bogato in pristno žlico zajema iz studenca vede in znanosti, pa kako hoče že tako mlad koristiti svojemu narodu na polju, kjer je bila doslej zanemarjenost največja. Kdor njemu podtika... »korrfuz-nost, prazne fraze m plitvo dolgoveznost.« dokazuj? de sam svojo duševno nezrelost! Frazerstva ni pri g. K., narobe: on tlači veliko preveč dušne hrane v svoje besede. preveč daje misliti svojim čitatefjem! Kar povč v jedrn - sapi: bi zadoščalo za cel odstavek, lepo po vrsti razplet eno, da bi ga mogli prav razumeti celo taki veliki du-koVi. kafcorš'-!?* je dopisnik ljubljanskega »Dneva«. Čeprav se torej m\~em v^dno strinjal z vsem, kar je pisal g. K., vendar sem mu drage volje dal prostora v »Soči«, ker ga smatram za uvaževanja vredno pridobitev. Alt naj mu ne dam prilike, da piše in se dalje razvija? Ali naj ga cenzuriram? T-2ga nočem in nafbrže on tudi ne! Čemu tudi?! Kaj pa mere škoditi javna diskusija take vrste, kakoršrro je pričel " »Soči« g. K.? Krmur niso ugajali njegovi argumenti, njegova verva. način njegove diskusije, — saj je 'lahko odgovarjal seveda zopet na svojo odgovornost, Dobra stvar prenese tako polemiko, dokler je stvarna, dobrohotna, brez postranskih osebnih namenov. *) Kdo se hvali'? Ali Unbr. hvntt sAnicga sebe in potem on zopet saui zabavlja prutl.... samemu sebi? V lastnih zanjkah! V iOorki, 26. jan. Dr. Antona Gregorčiča politična iilo« ga na Goriškem se bliža z brzimi koraki svojemu koncu. Nje konec so izdatno po-s spešili zadnji dogodki v deželnem zboru. Bilo je in je še 'Hudi, k v domnevajo, da temu političnemu liazardistu ni moči do živega. Naslednja razmotrivanja naj pokažejo, da bo morda vendar Je mogoče priti do kože tudi dr. Antonu Gregorčiču. S tem, da so laški kleri!ui deželni poslanci položili svoje mandate ter da so slovenski napredni poslanci izjavili, da se ne bodo udeleževali sej deželnega zbora v sedanjih razmerah, je ustvarjen čisto nov pglitičefl,:pcUožaj,,k4i;,}iiore(i:oditi dale-k osežne posledice. ... V Furlaniji se bodo morale izvršiti dopolnilne volitve za 6 mandatov, katere so položili lalški klerikalci. Kaj pa., ako se 'laška klerikalna stranka ne udeleži teh dopolnilnih volitev? Bi bilo logično in naravno. Saj če se udeleži in pošlje svojih 6 pasi. v zbornico, je v njej status quo ante. Bodo tam, kjer so bili, pod jednakimi razmerami, kakor pred položitvijo mandatov. S le strani jim torej kar naravnost kaže, ne udeležiti se dopol- ne udeležijo, potem bo v deželnem zboru zopet kempaku na laška liberalna večina — potem pa Pa* jer tudi ne bo več potreboval Gregorčiči tako, kakor ga zdaj potrebuje. '.'. j ' Če ostane pri tem. da se deželni 'žbof ne razpusti,- potem je Gregorčič najbrže edigral svojo ulogo. Pajer ga ne potrebuje več in zato nebo Gregorčiču več dovoljeno, uganjati take burke, kakor jih je ,do-sedaj. V smislu pogodbe iz 1. 1900. bi ga (Pajer le še grše izkoriščal. : Ako se laški klerikalni poslanci vzdržijo dopolnilnih volitev, bi se s tem najbolj maščevali nad dr. Gregorčičem; tako bi pomagali razbiti zvezo, tako pa se tudi odtegnejo soodgovornosti na zavoženi gospodarski, politiki deželnega zbora. Umevno samo ob sebi pa je to, da v slučaju razpusta deželnega zbora in splošnih volitev postavijo laški klerikalci zopet svoje kandidate. Gotovo, da je laški liberalni stranki na tem ležeče, da ne pride do razpusta deželnega zbora ter da bi obveljala okol-nest, da se laški klerikalci ne udeležijo dopolnilnih volitev, ker tako pride stranka sama do svoje večine, jasno pa je po danem pplcžalu tudi, da -bj sedaj Gregorčič za razpust deželnega zbora, ker drugega izhoda ni iz zanjk, katere si je sam nastavil. Po razpustu je mogoče nadaljevanje zveze, brez razpusta eventuelno mogoče zborovanje tudjjbrez dr. Gregorčiča. Kdor je pazljivr&ledil debati glede verifikacije mandatov slovenskega veje-posestva, je menil dobiti utis. o teh dveh nasprotujočih si. tendencah.' Zato je_tu.it' »Gorica« nevoljn.a, zakaj^so položili laški klerikalni poslanici svoje mandate, »Cor-riere« ,pa je rekel, da je 3e prav, da so odšli ... Glede verifikacije veleposestniških mandatov bo laška liberalna stranka naj- , brže za potrditev, ker se hoče ogniti raz- j pustu, Gregorčič bo za razveljavljenje. ker to bi vedlo gotovo do razpusta deželnega zbora. Zanimivo je vseka«kor-,*kako skonča ta skriti boj. Tragična more postati usoda vsega-megečnega dr. Gregorčiča, ki pada z višine v brezpomembnost, in to vsled strasti in sovraštva do svojih političnih nasprotnikov. Ulovil se je v lastne zanjke .., Star je dr. Pajer res, ali zvit je tako, da mu ga ni para v deželi. To mu more priznati celo dr. Gregorčič. Mali oglasi. Hajmatjlt oristojblia stana 6 0 tU. Ako Jo ogina | obiftnejll si računi ** »tako besedo ] vil. *JtijBftyra?ne|*» tnseriranje u trjotc« In obrtnike. w.^..».,!L,^0.JW,J,!!, Uf*0TC«v »» obrtnikov ? Gortol, .epa zračna meblovana seba ;°„„'|S Na sthtftvo m '' InltC, krasna žtiii^ku iu možttu obleku dobi se najcoiiojo pri znani tvrdki Ivanfiič & KurinCič GORICA Gosposka ulica šteu. 11. Št. 112. razpis. Občina Vipava velik je bil, da se niso upali pokazati ga. Pravega de^cita je bilo nad 1,700.000 K. 650.000 K so iskali posojila. Leto* so sprejeli posebno resolucijo, ki je deljena v dva dela. V prvem delu potrjujejo izjave odposlancev pri sejah enkete glede saniranja dežeSnih financ, ki se je vršila na Dunaju leta 1908, Naglašajo potrebo, da naj država tako) prične z obširno akcijo v namen saniranja deželnih financ; dež. zalogom naj se odkažejo odgovarjajoče splošne dotacije, država naj prevzame troškc za upravne predmete n. pr. troški za vojaštvo in orožništvo, potirni troški, za cepljenje koz itd.; sedaj jih prenašajo dežele. Ako se ima odkazati kak višji dohodek od davka na žganje, se ima izvršiti to s posebnim v žirom na one podpore potrebne dežele, ki duši ne izkazujejo višje davčne moči glede davščine od žganjin, vendar prenašajo po drugi strani in poti v Izdatni meri bremena napram državi. Ako bi se dotacija .ne mogla vršiti v smislu teh kriterijev, se poživlja vlada, da se upošteva pri razdelitvi deželnih dotacij vseskozi škodo v znesku 2Y« miljona K, katero trpi deželni zalog, ker se je moral odpovedati povišanemu dohodku, ki bi ga bila -dežela lahko prejemata od svoje davščine na žganje, kakor pred zakonom iz leta 190L, oziroma, ker se.je nepravično razdelil dohodek povišane erarske davščine od žganja. Ozirati se je vladi tudi na ekonomični razvoj dežele, kar je pri-poznala viada v finančnem projektu za 1908. Poživlja se vlada tudi, naj reši zadevo o poslovanju užitnine v smislu predlogov dež. zbora. Drugi del resolucije pa govori o — primanjkljajih. Primanjkljaji za let] 1910 in 1911. in kritje. 1. Vzame se i<-i znanje, da se je primanjkljaj v zneskv 152.005 K 71 vin., ki ga izkazuje financ, uprava deželnega zaloga za leto 1910. izravnala s tem. da se je enak znesek dvignil iz upravnih prebitkov izkazanih v letih 1908/09 v znesku 500000 K. 2. Deželni zbor si pridržuje urediti finančno upravo deželnega zaloga za leto 1911 ob priliki- potrditve računskega sklepa z>a pravkar navedeno leto in pooblašča deželni odbor, da uporabi v kritje primanjkljaja za leto 1911. izkazanega v poročilu deželnega knjigovodstva z ;dne 26, decembra 1911. štev. 720/U z zneskom K 523.257 ostali prebitek iz leta 1908/09 v znes1 X 347.995 in da zajme v kritje ostalega {primanjkljaja K 175.272 nezaložen dolg uod najboljšimi pogoji in v neobhodno 'potrebnem iznosu, ampak do največjega zneska 175.000 K. Primanjkljaj za 1912. in kritje. 3. Glede na to, da je začasni proračun deželnega zailioga za leto 1912. potrjen od deželnega odbora v seji z dne 14. decembra 19.11. zadobii Najvišjo potrdbo dne 29. decembra 1911., m da je s tem zajamčen pravilen razvoj redne uprave deželnega zaloga in pobiranje sedanjih deželnih do-klad in davščin do končne potrditve deželne bilance za tekoče leto; uvažuje pa, da del rednih potrebščin proračunjenih za tekoče Jeto, se ne bo mogel kriti, kakor je predvidevati, z rednimi dohodki deželnega zaloga in da izredni krediti, sprejeti v načrt opetovano omenje- nega proračuna, se bodo.morali izplačevati že tekoče leto, ker so ti krčiti podpore za javnokoristne naprave, ki so se že pričsle ali so neposredno pred izvršitvijo; glede končno na to, da se načrt proračuna za leto 1912. zaključi z nepokritim primanjkljajem kron 558.345 in ker se morajo dati deženemu odboru na razpolago tudi sredstva, potrebna za izredne prispevke in podpore dovoljene od deželnega zbora, v tekočem zasedanju, ki se naj nakažejo po navodilih 4. točke pričujočega sklepa; se pooblašča deželni odbor, da zajme v ta namen nezaložen dolg neobhodno potreben iznosu, ampak do najvišjega zneska 600.000 K. 4. O izvršitvi naročil pod točko 2. in 3. mora predložiti deželni odbor deželnemu zboru cb prihodnjem zasedanju nadrobno poročilo skupno s proračunom za leto 1912. in s konkretnimi predlogi o kritju, oziroma o definitivnem financiranju eventuelno potrebne kreditne operacije. Deželne podpore. 5. Z namenom, da se zajamči kar največ mogoče rackm.HJna in hitra uporaba deželnih podpor za javnokoristne naprave in da se prepreči zapadanje od deželnega zbora v ta namen dovoljenih zneskov, in nadalje z namenom, da se doseže, kar največ mogoča stabilnost v iznosu izrednih potrebščin deželnega zaloga, iz-preminja deželni zbor svoj sklep z dne 3. novembra 1904. št. 276 D odb. št. 8890 3 in sklene sledeče: a) deželne podpore za javkonotne naprave se sprejemajo v letne proračune, kedar je v tehničnem in finančnem pogledu zajamčena izvršitev in ohranitev naprav, podpiran* od javnih zalogov v soglasju z načrti in proračuni, ki jih potrde pristojne oblasti; b) deželne podpore, sprejete v proračune v smislu točke a) in nenakazane tekom leta, ki so bile v njem proračunjene, preidejo koncem leta v pasivno kompeten-co deželnega zaloga in se morejo nakazati še tekom neposredno sledečega leta; c) ako pod a) omenjene' podporo proracVnjcns v letnih obrokih, preidejo: po posameznih obrokih, ki se ne nakažejo koncem dotičnega upravnega leta v pasivno kompeteueo deželnega zaloga in se morejo nakazati še tekom celega leta, ki sledi letu, ko je bil proračunjen zadnji cbrok podpore; d) poblašča se deželni odbor, da nakazuje in izplačuje iz deželnega zaloga tudi deželne podpore za javnokoristne naprave, ki so bile dovoljene od deželnega zbora, ampak še ne sprejete v proračun deželnega zaloga, ako je izvršitev podpirane naprave popolnoma zagotovljena po načinu, določenem pod točko a) in ako bi se nakaz dotične deželne podpore ne mogel odložiti do naslednjega sklicanja deželnega zastopa, ne da bi bili težko oškodovani obči javni interesi,. O teh izrednih nakazili se mora obvestiti deželni zbor ob naslednjem sklicanju in nakazane podpore se morajo sprejeti v naslednji proračun deželnega zalega: e) izredne podpore, dovoljene cd deželnega zbora zapadejo in obveznost, ki jo je sprejel deželni zalo?, ugaša v petih letih, računajoč od dneva, ko je deželni zbor dovolil izredno podporo, ako bi se take podpore ne sprejele pred pretekom omenjene dobe v enega izmed letnih pro-s računov deželnega zaloga, . S * ? Primanjkljaja za letos je torel J 558.345 K. PosojMa najamejo do 600.000 K. Nekoliko pripomb k resoluciji prihodnjič. več dobila naša miljenka C. M. družba, da tudi mi pripomoremo olajšati ji nekoliko truda, ki ga ima z reševalnim delom, našega teptanega naroda. Prireditev re- - stavracijskega salona za to zabavo je za naše razmere tudi vdevažnega pomena. Pokažimo, da v Nabrežmi je glavni živelj slovenski. Nje in okolice prebivalci pro- 'bajeni in zavedni Slovenci, katere se mara, ne kakor da sedaj v vseh uradnih in neuradnih obzirih upoštevati. Na obilo i svidenje! \ Občili zbor ženske in moške podruž- j niče C. M. D. v Ajdovščini se bo vršil v nedeijo 28. t. m. ob 4. uri popodue v dvj- ' rani »Edmcst« po dnevnem redu. Po občnem zboru svobodna zabava. K obilni udeležbi vabita odbora. Družba sv. Cirila in Metoda Nabrežina. — Tukajšnja podružnica C. M. priredi plesni venček z raznovrstno drugo zabavo v četrtek dne 1. svečana v salonu železniške restavracije. Zato zabavo je veliko zanimanje. Je pa tudi opravičeno. Krasen salon, ki nam je na razpolago, bo nudil gostom vsega v najpriklad-nejši meri. Prijazna gospoda restavraterja storita vse, da Ibodo gostje postrežem v vsakem obziru. -Ležeče je torej le na gostih. Pfihitite torej od vseh strani, da bo čim Predpust 1912! Vs« M»vice (neveste > dobe celo •premo (balo) dobro in ceno pri znani tvrdki R02ET i MOTN v CvicL Soviči (ieoiai) dobe pat lepo Swne obleko In perilo. !**- (IMir. trfielno' b!;-.«** in nhk« mm. fWrežI» dfiniaiu. in piSteMk L'*>ZOl«! Zfttuvliiitii ntoc-jd, šaZte, in krniti saten. Velik« zatefl: Žim*. Vjine, |*rja, tlom. platna, {jul4j. mMm». fititfg* iifuii* M. Domače vesti. V »Slov. Čitalnici« danes ob 8, zvečer zabaven večer. Gostje dobrodošM! Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Adai-bert Ivančič, trgovec v Kanalu, je poslal 7 K, katere je za kuhinjo prislužil s spiso-var'em nakaznic in pisem raznim strankam. ™- Na račun mesečntne je prisilo W20 K. Imenovanje. - (i. dr. Alfonz Serjun, c. kr. zdravstveni koncipist v Tolminu, je imenovan c. kr. okrajnim zdravnikom. Nova državna podpora Furlaniji. Ministerstvo je nakazah) za zgornjo Pur-krnijo državne podpore radi draginje in lanske slabe letine 160.000 K. Spodnja Furlanija je dobila 180.000 K ( ne le MJO.000). Slovenci v goriški deželi pa -— nič! Državna podpora za slov. občin? v Istri. —- Ministerstva je nakazalo nainest-ništvu v Trstu 200.000 K podpore za istrske občine, oškodovane po suši tn toči. Občine pol. okraja Koper dr-Jbijo 2.J0.00O K. one v veloskem okraju .10.000 K. Podpora se porabi za izvršitev javnih del. — Kaj pa Goriška?! »Muzejsko društvo za Goriško« ima svoj letni občni zbor dne 31..1. 1912. v hotelu pri »Zlatem Jelenu« cb 8. zveče*. Dnevni red običajen; vabljeni so vsi člani, kakor tudi vsi prijatelji in pospeševa-telji društva. Odbor. Kaj so si ssdaj na boljšem? P j slovenskih klerikalnih in raznih nemških listih so prihajale na dan izjave, da vsebina nadškofevega govora nasproti depu-taciji furlanske ljudske stranke, v katerem je ostro obsodil zvezo dr. Gregorčiča s Pajerjem, ne odgovarja povsem resnici, da je deloma pretirana, deloma pokorjena in ... da ni bil govor namenjen za javnost. — Res, ne vemo. čemu te izjave? Saj s terui izjavami Te potrjujejo. da je nadškof res govoril nasproti depu-taciji o Gregorčičevi politiki ter obsodil njegovo zvezo s Pajerjem. No. če b: bili hoteli potrditi, da je nadškof res obsodil fvezo duhovnika z laškim, liberalcem, potem bi biilo že prav — ali možje so menda vendar hoteli spraviti s sveta resnico iz. enega govora pa tega niso mogli storiti. ampak »merodajni faktor« je tako le potrdil v javnost došle vesti o obsodbi Gregorčičeve zveze od strani nadškofa in kneza. Na »deloma pretirana, deloma po-tvorjena« ne da nihče nič, — Tisto izjav-ljanje po listih pa vendar le zveni tako. kakor da bi hoteli tudi cd slov. klerikalne stranke dati ipcd n;?s dr. Gregorčiču J! Dr. Gregorčič še ne ve, kaj se vse plete v klerikalni stranki ... Cesta Trst-Tržič. — V deželnem zboru je predlog, da se pov. i prispevek naše dežele za obrežno cesto Trst-Trži* od 80.000 iK kar na 200.000 K. V zasedanju 1910. je bilo dovoljenih 80.000 K, izplač-Ijivih v 8 letih;. Že takrat smo culi iz ust naših gorskih kmetov vsklike: T*ke zneske dajo za nižino, tam imajo vedno lepše ceste in vedno več, pri nas v Gorah ima- mo pa kozje steze ali pa še teh ne. Ni dvoma, da bo nameravana cesta velikega pomena in velike splošne koristi, toda naši Gorjam bodo imeli prav, če popra-T.ajo poslance iz Gor: Gregorčiča, Kosmača in Maniredo, kaj mislijo dati Goram, ako glasujejo za tako velik prispevek za omenjeno cesto?! Naj jih le po-prašajo!! Odpravljeni prazniki. — Z okrožnico z dne 23. t. m. razglaša knezonadškof. or-dinarijat, da so v smislu znanega papeževega odloka odpravljeni odslej tWe prazniki v goriški škoHji: Svečnica 2. febr., Oznanenie Mar. D. 25. marca; Rojstvo M. D. 8. sept.; potem drugi praznik velikonočni, binkoštiti fti božični; odpade tudi praznik sv. Jožefa 19. marca. Drugi prazniki ost?wnejo. Dostavljamo, da na Kranjskem ostane glede praznikov "vse pri starem. Torej tam h?Az bolj p:>božni in bolj goreči za ča:.t božjo kot pa mi Goričani! Laške liberalno stranko naj vržejo oh tla - tuko svetuje »Gorica« laškim klerk kafcern. Vzdrarnijo naj furlansko ljudstvo ter vržejo liberalno stranko ob tla. Dokler pa tega ne storijo, bodo vedno v deželnem zboru manjšina malo upoštevana. Tako piavi * Gorica« laškim klerikalcem. Laik? klerikalci naj napravijo čudež pa vrčejo liberalce ob tla! Gregorčič bo kajpada Š; dalje pomagali laškim •liberalcem. tudi v Zapadna Brda pojde še vedno agi-tirat za nje, on bo zvezan še dalje v deželnem zboru z liberalci ter jim pripusti prosto roko v deželnem odboru; deželne pisarne bodo uganjale še dalje laško Hbe-ia!no politiko ... vse naj bo proti laškim klerikalcem, kakor doslej in nadškof naj bo pasiven ter sme samo gledati, kaj se gedi v sladki zvezi - vendar pa tnoraj.i laški klerikalci napraviti čudež in vreči ob tla laško liberalno stranko. Če tega ne storijo, bodo vedno manjšina, malo upo-števanui Dr. Gregorčič ne misli na nobe-i:o zvezo i njimi, pa če jo nadškof Še tako želi in priporoča! Ost notice v »Gorici je naravnost obrnjena (proti nadškofu: češ: če ti nadškof in knez Še toliko pripo-K/čaš zvezo katoliških strank, jaz. dr. An-t*sri Gregorčič ostanem pri starem, v zvezi s Pajerjem. Čudeži pa se dandanašnji ;ie godijo več -- tako je zatrdila »Gorica :-ama pred 2 letoma. ., .. *' " Občina Gradišče cb Soči zgubi I2u tisoč K po krivdi dež. odbora. — Ko je deželni odbor ukazal občinam razrušiti pijt-godbe glede zakupa užitnine, je storila: tu tudi cbčina Gradišče, Zakupnik Poma seje po zgledu Valentinih h Tržiča proti-vil razrušenju pogodbe ter zahteva! od-škcJnhio 120.0«) K. Gradiško županstvo je sedaj cbsojeno plačati omenjeno odškodnino. Razsodba omenja, da je bil ukaz dež. odbora nepostaven. »Goriška slovenska mladina —- Kakor že objavljeno, se bo vršila generalna plesna vaja (zadnja vaja pred velikim plešem), jutri popoldne od 4.-8. in pol ure zvečer v Trgovskem domu. Pri generalni vaji bo sviral vojaški orkester, P, p. Članice »Damskega odseka« In člane "ibora ter»Vesellčnega odseka« se te:n potom obvešča, da se bodo vršile seje jutri pop. točno cb treh v Trg. domu. K subskripclH nove državne rente, r Dne 29. t. m. je razpisana subskripeija »n K 200,000.000 4'L avstrijske kronske rente po kurzu K 90.25. Ta emisijski kurz določen je letos izredno nizko, to pa z namenom, da se tudi najširša .javnost »deleži letošnje šubskripcije. Z ozirom na ta nizek kurz znaša obrestovanje domal.i 4\'/' in ker je pričakovati, da se bcd<> kurzt državnih papirjev v doglednem Času z\-lšali. nudi se sii)skribe«totn tudi dobiček na kurzu. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici, kot članica bančnega sindikata, ki je prevzel od države plači ranje nove emisije, sprejema prigla-se za to subskripcijo ter daje tudi vsa tozadevna pojasnila. Vojaški aeroplan je pM danes dopoldne po II. uri zopet visoko nad Gorico. Rokodelsko bralno društvo v Tok1'-nu priredi dne 2. febr. t. i. ples v Podšo-larjevi dvorani. Začetek ob 8. zvečer,, Sam se ie prijavil orožnikom dezer-ter Anton Mohorič iz Štjaka, star 32 let. ki je pred 8 leti pobegnil od vojakov. Izročili so ga vojaški oblasti. Odprti lekarni. — Jutri popeSudne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Trcroba. V teh dveh lekarnah bo tudi po- nočna služba v času od 28. lan. do 4.. febfV ' ' Dobra gospa iz Trsta. — Pri gospej (jim Plebani v Trstu je služba Marija-riajs iz Bovca št. 66. Pri njej je obolela. Dobra gospa je skrbela za svcjo služkinjo; ker je bHa bolna, je prišla Flajsova I domov v Bovec in tam je 22. t. m. umrla. I Gospa Plebani je za njo skrbela v bolez-I ni in ko jej je žv^ta-^žkmia. 1«^;^ • t plačala za njo tudi vse pogrebne troške. % Pri njej je bila v bolezni in smrti. V »So-Ci* v četrtek je bila objavljena tudi zalivala gsspL P{-bam" vsem udeležencem pogreba Marije Flajsove. — Vsa o*st.piIe-~ 1 meniti gespei Plebani! Občinske volitve v Št. Ferjanu bodo dne 5., 6. in ~. febr. t. I. m Subskribclja novega rentnega poso-f iila. - h zadnjih dni doSIih poročil je raz-f v: ji::,. da se ]c že izvršil sklep glede na-1 uave rentnega posojila med finančnim m:-1 »iisir>:n in konsarcijsm,, ki je pod vod-l«tvf:u c, kr, poštne, hranilnice. V inserat-f i.em delu današnjega lista dobč ceuj. či-1. tatclji natančen prospekt in vabilo na sub-I skribcii;) 1/. t*»t»h je razvidno; da se je zgla-" siti v p.ndeljek. dne 29. januvarja v onih, 1 v oglasu riKenfenih bankah. Natančncji %'->]%'.¦ \\ v inseratu. f Listnica uredništva: O. dopisniku / f Vipavskega: Je res, kar pišete. Toda raz-i mer*' s:> bile v zadnjem času take, da ni i bil.) mrjgnče tako delo, kakcr&nu želite Vi f m kakoršno is\\mi tudi m'. V Kavnem. : ni !•.:!:> ljudi! l>va, trije pa ne morejo /.ma-gati \scga» ako bi se tudi posvetili iz-i kijučno le takemu delu. kakeršno imate v i Mii>!!h. Upamo pa, da se spremeni na bo-4 lic. Kaj več lal'ko ustoterr;! - Nekatere ¦ \ /:i datiLS te obljubljen,.? d::pis; smo mo-l wX, /::!. :;d!ožžtž za prihsinjič. ^okolski cestnik. % »Snk«l'< v Crntčah priredi na pustno § nedeljo tu,;.; iti na vsporedu bogato pust- 1 r *. ve.sel:c->. I Slovenskim starlšem. S soboti) dne I 27. t. m, uvedi? *.* v KoriSketn Sokolu /.«-la-t tebvadb:i za sdski naraščaj. C) vplivn Lili/vadbe na telo in Juh je bilo ie mno- go govorjeno, ni-nam torej to treba se :. enkrat praviti: Vabimo tata rej. žavcdnd slovenske očete m matere, da vpišejo svo-šjs-dečke k sokolski telovadbi. Telovadba se vadi brezplačno, ni treba -drugega, kakor vašega-dovoljenja. ": Ob tej priliki naznarijanio tudi, da se bede prišlo zopet z telovadbo g:jc'nk, to. pa edino le v tem slučaju, ako se zgladi r^^^^3-šr^«ty-gt>re*rf(-. Žgiasiti se je ust-meno; pri članih odbora in vatiiteljskega zbora, najbolje pa pismeno potom dopisnic ha naslov društva. — Vaditeljski zbor telovadnega-društva »Sekal« v Cprici/ " Trgovsko-obrfne in gospodarsKe vesti. TrgGvsko in obrtno društvo za Goriško. -- OUbcr se je konstituiral tako-le: piedsednik J::s. Medved, p-dpreisednik J:.s. KerŠ2vani. tajnik Mikivoa' Pmiicnis, blagajnik .los. Ivančič, .gospoda; Ivan Kravos. , " »» • -.v • - . J1 Politični pregled Kranjski deželni zbor. — Klerikalna1 večina je razveljavila mandata ljubljanskih poslancev Reisuerja in Ribnikarja, kakor že napovedano. Pravi, da radi tega, ker niso volili okoličauski volilci, ki pa imajo v mestni občini kako zemljišče, davi u? stanujejo v občini ... Klerikalci so storili veliko politično lopovščino, katero mora vsak obsojati. Ali njim gre za to: pridobivati tja v Ljubljani! Vlada k lunipariji klerikalcev molči. Včeraj je stavil Žitnik predlog, naj di,!)i Kranjska primerno odškodnino /,;•. zgradbo kanalov v severnih deželah, (tangi jj predlagal, naj dovoli dež. /bor 20.(W(l K na leto za pospeševanje kmetij-4:<.g'i p 'itka na ljudskih šolah. Republikansko gibanje v Črni gori, . PoruČa se, d;i so pii?li na sled stranki v ' Cruigori. ki ima namen odpraviti kralja ter proglasili republiko. Organizatorji t stranke so črnegorski emigrantie v-IJe- ' tenigradu. t Razne vesti. * Ponarejale! denarja v Trsžu. — Policija je te dni preiskala stanovanje nekega Lutmana, ki je delal pri kamnoseku Ivanu Skaberju, ki je .bal aretiran, ker je osumljen skrunitve in tatvine v grobnici TMiel'3,'ter našla tam luknjo, iz katere s'b ¦" potegnili raSto orodje za kovanje de-jiaVja.; Kovali so 5 kronska.kostade in komade 20 stetink. Nakcvanih so na§li ^37 komadov 5 K. Ponarejeni so dobro. Aretiranih je radi tega že več oseb. i Vojašnica zletela v zrak. — V državi E-kuador v Guayaqititu je eksplodirala v . vojašnici zaloga streliva. Vojašnica je , zletela V zrak. 60 vojakov je mrtvih. " l Mednarodni kongres proti tuberka-j loži se bo vršil v Rimu v času od 14. do jSh.apr*;a t.-1, : ¦•:' Vi molja so potegnili pri Barkovljah ;1iup!:> 4.3 letne Antonije Pregelje, d-jnn iz "Postojne. "Velika tatvina v vlaku. - V vlaku iz Torina v Milan U bilo ukradeno nekemu zlatarju iz MM.ai-a dragocenosti z:i •;4l)i).iM)i) lir. V Sisku so aretirali te dni uc-:.l'ega 'L Siiljibio iz laškega Vidma, ker je 'na .sumu, do hi bil v zvezi s to tatvino. Dva advokata In samega seba je ustrelil v Marsllji vinski trgovec V,:rau. Ker ni plačal neke tirjutve, so «'i ruhili. Prosil je cdloga, češ, da ima posestvo, da ho plačal. Prošnja je bila odbita. Ko so mu prodajali razno blago, je zagrabil revol-'v;;r ter ustreli' na advokata Jouneta in Jieissierja, potem nase. Vse trije so odnesli umirajoče s nnzorišea. Plesne in poročna oliloko izdeluje po najnovejjieiii kroju seveda (udi \m nizki ceni Salon Robes GORICA. Napravljeno govejo najboljšega okusa dajo + MAGGI m* 5 * Paziti je natančno na ime MAGGI in na zaščitno znamko j ~zvezcTica s l rižem. Druge kocke niso od tvrdke MAGGI. Novice pozor! Vsaka gospodična novica, ki no«5e zaostali za drugimi gled« lopo lial« (oprave) in lepili novomodnih oblek naj se potrudi pri nakupu v Trgovski dom, tu si bodo, izbrala pmv zagotovo p«voljno v,se predmet** kakor obleke, posteljnino, perilo, žimo, volno, češko perje itd. Novice pri večjem nakupu dobijo ferav leno uamavo v svili ali |m volni, /n obilen ohirik He priporočova PREGRAD & ČERNETIČ - Gorica. i Mk&db A^«feJfeA«l? Jfe AJfeJfe AA S-&&* A^fe A A A *%&*&&&&& t ** ^ *« o» m>ik A m ^mmkikmSfmifk^Jk & A &JbM> A«t« A A A &&jfi PRIGLASI k subskripciji nove 4% drživne rente po K 90*25 se sprejemajo le še v pondeljek 29. t. m. Pri eeloletno-vezanih komad|h boilificiramo od vsakih dodeljenih kron 100- 20 Vinarjev, pri pololetno vezanih pa 10 vinarjev. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici Corso G. Verdi št 37. 62 8143 60 Lekarnarja H. THIERRY-ja BflLSHm Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znancbo. ž Proti vsakemn ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji dragih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo Laznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih scpilnib organov, kašljo. bruhanju, hripavosti, bt/Iečinah v prsih, na pljaeih, specijelno pri infiuenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebtvi, zaprtju, zoboboln in obolcsti v ustih, trganju po uSh, pri opeklinah, izpuščaji isd-je edino imenovani balami w/i ali 6/1 i vel. posebna steklenica K 5r*» Lekarnarja fi. THIERR7-i3 samo pravo CENTIFOLJI^O MAZILO zanesljivo gotovega učinka tudi priisi L anab^ pri opeklinah, oteklosti, ponesreeenju in vnetju noj^rah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prep ei »krat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastare »ran h M. 2 skatlji 3iio. mM: Ukana pri faflji nrfi ft. 1 ¦tnj-ja f rt|rsfe ?fi iifsfa. Dobi se po lekarnah. - Na debelo po med. mirodilnicah. liCH PIEBi liNMESttBj Dobri krepila za želidčno slabost In L« one, li «o s« pnnUdfli aH ^najeli aH si nakopali t zatrtitjeK slabih, n prebavo, težkih, preuoftfi ali premrzlih jedi, neprijetnosti v letalcu, kakor katar, krče, bolečine, nnpibnjenoai Itd. F dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „Hdldriannm'; s?e izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso fe razvibs kot dahro le-IihUiju vino « izvrstnim vspehom in »abranjiijje toJt ?!abe pcsledii-f. kakur nervozltele, nespecnoat, omotic->. stisko Ud, Vsled ajftfovih sestavin, ki «o t.*ino5ko vijjr. ¦/. motot Urnimi kapljicami. »»aHinvcc rit crf»njevw. vpliv* „BaIdrlanum" tadi pošppSajtftfe pri za pri ju ia zajf-«Im» krepito« nt cd rioreSki organizem Dr. EngreMlOV nBALDRIANrjM" nt- vsebuje nikakiii >kuiljivEk sestavu tor ga lahko prena5aj<» užabotae osebe in otroci tudi prt daljSem uživanju. Kajhnlj^e je. «*e so ga zavžije zjutraj na teŠČe ali pa zvefer predno fce gre spat di Ig. o ^.-0 PALMA bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA PODPETNI KI najvažnejši de5 moderne higijene. Oni omogo-rujejo tiho in lahko hojo, vanijejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevani. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti Dinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Pafcna podpeiniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z modeme hijijeno. odružnica Hiša z gostilno v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljun s hlevom in šupo, z vrtom z.i gosti in vrtom za zelenjavo se radi proda. Pod hišo je 20 m dolga iti 4 ni visofe klet. Hiša je pripravna., tudi za vsak« drugo obrt iti je šev16 let prosta davb Poizve se: PrtSIlifia 1L3L 5. j A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. % uelika zaloga = = oijkinega olja prve vrste ujMrtik trii it ItH OiiKadit, Mfg^liri hj lia s prodajo na drobno in debelo. Prodaja aa drofeac: Erou -96,1C4 tli -m, vzi s-38. Hi, m, im 2- a« Si Itd iti 72 fii. ------- Ha debelo oane ugodno, -___, Pofilja poštnine prosto na dom. Posodo i« ptilfa kupca do popolne vporab& olja; p§ vporabi se :^i@S@«@^ilSSS@@@@iii%T llova trgouina i železnino Pinter & Isenard « ©orici ^ Rašfolju št. f. Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za polje-delcem mizarje, kovače i. t. d. sesalk, fetosetov, pečš, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Ediia lastaa izdeiovalaica telo- vaiiih drogor v Carici. ___ Cen« zmerne, postrežba soiidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočata Pinter 4 UiianL i »Ljubljanske kreditne banke" GORICI! — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajoBmi posli. — ¦] Vioge na knjižice obrestuje po 4V!„ »loge t tekočem 1 računa po doioton. * r MU. glavnica K 8,000.000. - - CClitrala O LfllbliailL - Rezerv *.k!ad K 800.000. -1 ^ ~^ PODBDŽNJCE . Celje, Celovec, Gorica.- Sarajevo, Split, Trst PROSPEKT Davka-prosto štiriodstotno avstrijsko državno-ifeatiio po-gojilo v nominalnem znesku 200 milijonov kron. RAZGLAS. Na podlagi zakonov z dne il. junija 1901. D. Z. št 60, in z dne 25, decembra 1911, D. Z. št 239. izda c, kr. finančni minister'obligacije za štiriodstotno davkaprosto državno. rentno posojilo po zakonu z dne 2. avgusta 1892, D. Z. št U*l v nominalnem znesku 200 milijonov kron. Zadolžnice se glase na imetelje, nosijo opazko: ,,Lit B" „Roki za obrestovauje 1. junija in 1. decembra4' in so izdelane v 10.000 oddelkih (št 150.001 — 100.000) po v 60.000 v 7.000 v 45.000 v 5.000 v 2.000 100 K vsaka, (št 600.000-600.000) po 200 K „ , (gt. 100,001—107.000) po 1.000 K w , (št, 500.001- S45.000) po 2.000 K „ , (št. 100.001 — 105.000) po 10.000 K M (št 50.001— 52.000) po 20.000 K „ . Vsak komad je datiran z 19. januarjem 1912. in nosi v ta k s'milu podpis c. kr. finančnega ministra, obeh višjih uradnikov e. kr. blagajne državnega dolga, nadalje predsednika in enega člana kontrolne komisije državnega dolga. Zadolžnice se obrestujejo po štiri od sto na leto v polletnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta in imajo polletne kupone, od katerih zapade najbližji dne 1. junija 1912., kakor t«Ji taion, proti kateremu se lahko dobi nove kapniške pole pri izplačilnicah brez stroškov in brez avstrijskih pristojbin. Po splošnih zakonskih določilih je pridržana c. kr. finančnemu ministru pravica, da vrne po odpovedi vsak čas posojilo celo ali deloma, pri čemur ima znašati odpovedni rok najmanj tri meseco. Posojilo je po zakonu prosto davka, obresti in eventueino v povračilo odpovedane zadolžnice se izplačujejo brez kakoršnegakoli odbitka na davkih, pristojbinah i. t d. proti zapadlim kuponom, oziroma odpovedanim zadolžnicam pri c. kr. blagajni državnega dolga na Dunaju. Kuponi zastirajo šest let po svoji zapadlosti, odpovedane zadolžnice pa trideset let po roku, določenem za povračilo. Vsi razglasi, ki se tičejo tega posojila, bodo objavljeni v uradni „Wiener Zeitung". j® 10 j® © DUNAJ, dne 20. januarja 1912. L raeim mm minili C. kr. finančni minister Zaleski m. p- mm folfll —•i VABILO na KRIPCIJO ¦Ictfc m prelUH raifUs mame EksceteKc c fer. HaM&Kfa ¦Mstri le razposfaBlim noninalal znesek 200,000.000 kron davka-prostega, štirlodstotnega avstr. državno rentnega posojila v subskripeijo. Subskripcija se vrši v ponedeljek, dne 29. januvarja 1912. pri sledečih zavodih: pri c kr. poštno-hranilnem uradu na Dunaju, pri Ar»gIo-AvsL banki na Dunaju, pri Dunajskem bančnem društvu na Dunaju, pri c. kr. pri vil. Sj loineni avsl. zemljiško kreditnem zavodu na Dunaju, pri c, kr. priv, avst. kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju, pri Nižjeavstrijski ekskomplni družbi na Dunaju, c. kr. priv, avstrijski deželni banki na Dunaju, pri banki .S. Al. pl. Bothaehild, pri banki »Union* na Dunaju, pri Jadranski banki v Trstu, pri Splošni depozitni banki na Dunaju, pri c. kr. splošni prometni banki na Dunaju, pri Banea Cummerciale Triestina v Trstu, pri banki za Gor. Avstrijsko, Solnograško in Line, pri c. kr. priv. bančni in menj. akcijski družbi »Mercur« na Dunaju, pri Bielitz Biala-ski vkskomptiu in men. banki v Bielitz, pri Češki ekskomplni banki v Pragi, pri Češki industrijalni banki v Pragi, pri c. kr. češki banki »Union« v Pragi, pri gališki binki za trgovino in obrt v Krakovu, pri industrijalni banki za kraljevino Galicijo in Vladimtrako z veliko Vojvodino Krakov v Lvovu, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri c. kr. priv. Moravski ekskomplni banki v Brnu, pri Moravsko-Ojstoviškt trg. m obrt. banki v Mor. 'Ostrovi, pri avstrijski industrijalni in trgovski banki na Dunaju, pri c. kr. priv. Štajerski ekskomplni banki v Gradcu, pri Ustfedni banki českych spofitelen v Pragi, pri dunajski Iombard- in ekskomplni banki na Dunaju, pri centralni banki nemških hranilnic v Pragi, pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v navadnih uradnih urah. Za subskripcije pri c. kr. poštno-hranilnem uradu na Dunaju in pri zbirališčih (c. kr. poštnih uradih), ki so od nj»»ga v to pooblaščeni, veljajo pogoji, katere ima t. kr. poštna hranilnica posebej naznaniti. Za subskripcije pri drugih subskripcijskih mestih veljajo sledeči pogoji: t.) Subskripcijska cena znaša 90*25% in 4% obresti od komada od 1. decembra 1911. do dneva dobitja. Pri poluletiu vezanih komadih se bonificira od vsakih dodeljenih K 100'— 10 vinarjev, pri celo letnih pa 20 vinarjev. 2.) Subskripcija se vrši potom zanjo določenega vzor a za priglasitev. Ta vzorec je dobiti brezplačno pri prej • iveuenih zavodih, katerim je pridržana pravica, da določajo po svojem preudarku visokost zneska vsake podelitve. 3.) Pri subskripciji je položiti kavcijo 5 odstotkov nominalnega zneska in sicer v gotovini ali v vrednostnih papirjih po dnevni ceni, katere smatra zavod za dopustne. 4.) Dodelitev se vrši čim preje po zaključku subskripcije potom obvestitve subškril eulov. Za slučai. da je dodelitev manjša od priglasitve, se vrne brez odloga preostalo kavcijo. - 5.) Dodeljene obligacije, kojih prvi priklopljeni kupon zapade s 1. junijem 1912., morajo Imeli subt&ribeati najdalje z 12. marcem v rokah. Vplačilo subskripcijske cen«, ki pride na dodeljene obligacije, se vrši na ta način, da se poravna 50% najkasneje dne 20. februarja 1912. in ostanek najkasneje dne 12. marca 1912. Pri vplačilu ostanka se že naloženo kavcijo vračuna, oziroma vrne. 6.) Priglasitve na določene oddelke posojila se smejo le v toliko vpoštevati, v koliko - smatra zavod ;to združljivo z interesi drugih subskribentov. : 7.) Obligacije se odjemljejo tam, kjer se je vršita' subskripcija. DUNAJ, meseca januarja 1912. C. kr. poštno hranilni urad na Dunaju, Anglo-Avstrijska banka na Dunaju, Dunajsko bančno društvo na imnaju, c. kr« priv. splošni avstrijski zemljiško kreditni zavod na Dunaju, c. kr. priv. avst. kreditni zavod za trgovino in obrt na Luna ju, Nižjeavstriiska eskomplna družba na Dunaju, c. kr. priv. avstr. deželna banka na Dunaju, banka S. M. pl. Rothschitd, banka , Union" na Dunaju. Jadranska banka v Trstu, Splošna depozitna banka na Dunaju, c. kr. splošna prometna banka na Dunaju, Banca Commerciale Trieslina v Trstu, banka za Gor. Avstrijsko, Solnograško v Lincu, c. kr. priv. bančna in menj. akcijska družba „Mercur" na Dunaju, Bieliiz-Biala-ska ekskomptna in men. banka v Bielitz, Češko ekskomptna. b&nka v Pragi. Češka indaslrijatoa banka v Pragi, c. kr. češka banka „Union" v Pragi, Gališka banka za trgovino in obrt v Krakovu, industrijalca baeka za kraljevino Galicijo in Vladimirsko z veliko Vojvodino Krakov v Lvovu, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, c. kr. priv. Moravsko-Ojstroviška trg. in obrt. banka v* Mer. Ojstrovi, avstrijska industfijulna in trgovska banka na Dunaju, c. kr. priv. Štajerska \skomptna banka v Gradcu, Ustfedni banka českfch spofitelen v Pragi, Dunrjska iombard- in ekskomptna banka na Dunaju, centralna banka nemških hranilnic v Pragi, Živnostenska banka v Pragi. I * k