CELJSKI
CELJE, PETEK, DNE 18. MARCA 1955^
LFTOVirr — gT. 11 — CENA 10 DIN
Ur«i«i« aredniikl »dbor — 0<lfft>T*rmi ar^
|ik Tone Mulo - TUk* C«lJ.k. tiakarm« —
UrMlniitTo: C«lj«, TitoT trg it. 1 — P*iiai
&-Т-25в pri NB FLRJ T C.l>. _ Ctaî
«marJOT. - 1жкаја таак |>«i*k - Paitsta«
pUéana T tatovimi — HaJi»pl—y aa rfUmê
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVIIIH LJUDI CELJSKEPA ОKRAJA
Več političnega dela
pri obravnavanju tarifnih pravilnikov
v sredo ipoipoldne je bil v dvorani
Okrajnega sindikalnega sveta v Celju
jestanek članov sekretariata vseh
osnovnih organizacij v Celju. Na sestan-
IcU, ki sta ga vodila sekretar Mestnega
jcomiteja ZKS Celje tov. Olgra Vrabičeva
in predsednik OLO Celje tov. Riko Jer-
man, so razipravljali o problematiki v
zvezi z izdelavo tarifnih pravilnikov.
Navzoča sta bila tudi sekretar Okrajne-
ga komiteja ZKS Celje tov. Franc Si-
niioniič in sekretaa: Okrajnega odbora
SZDL Celje tov. Jakob 2en.
Raiziprava je pokazala, da so zlasti v
večjih podjetjih tarifni pravilniki že se-
stavljeni in dani v razpravljanje ter da
60 razponi med nekvalificiranimi in vi-
Bokokvalificiranimi delavci pravilni.
Lahko rečemo, da sio v Železarni Store
tarifni pravilniki najbolj precizno se-
stavljeni, s-aj so delovna mesta ocenje-
vali na podlaigi 16 karakteristik.
V Cinikamd v Celju je razpon med
najnižjimi in najvišjimi plačami v raz-
merju 1 : 4.2. Povprečne plače visoko-
kvalificirandh delavcev v tem podjetju
se gibljejo okoli 16.000 din. srednje kva-
lificiranih lO.OOO din. polikvaiificiranih
8.0OO din in nekvalificiranih 7.00O din.
Najnižja plača je 32 din na uro. V Metki
sestavljajo šele sedaj tarifne pravilnike
po obratih. Razmerje med najnižjo in
najvišjo plačo je 1 : 4,5, najnižja plača
pa je 30 din na uro. Povprečje plač zna-
ša 8.300 din, naivišja plača pa je 27.000
din. V tem kolektivu so doslej delavci
stavili pripombe le zaradi tega, ker so
nekaterim nižjim uslužbencem predvi-
deli višje plače, na kar najbrž niso
opravičeni. V Tovarni emajlirane poso-
de bodo v nekaj dneh vsi delavci sezna-
njeni z osnutkom tarifnega pravunika.
Te dni o njem zelo živahno razpravlja-
jo po vseh obratih. Najnižjo plačo so
dvignili od 27 na 30 din n'a uro, naj-
višja pilača pa je 30.GOO din. V glavnem
so tarifni pravilniki dobro sestavljeni
in delavci se z njimi strinjajo, le tu in
tam se pojavi kakšen nergač, ki za vo-
galom (ne na sestanku) razvija teorijo
o »enakih želodcih«, češ, da uslužben-
cem gredo plače »gor«, delavcem pa
»dol«. Problem v tej tovarni pa pred-
stavljajo delavke, ki so že mnogo let v
tovarni. Uprava podjetja bo le morala
najti način, da ne bo njihova plača
enaka plačam mladih delavk, ki, so
komaj stopile v podjetje. V Elektro
Celje so pri visokokvalificiranih in
srednje kvalificiranih delavcih ostale
plače iste kot lani, nekoliko so se pa
zmanjšale polkvalificiranim in nekva-
lificiranim delavcem. Najnižja plača na
Uro je 31 din, srednje kvalificiranih 72
in najvišja plača preračunana v ure je
110 din. V Tovarni tehtnic so nekateri
za 2 do 3 din na boljšem, nekateri pa
na slabšem. Starejši delavci so priza-
deti, ker smatrajo, da so njihova mesta
prenizko ocenjena. Ker se po novem
sistemu ocenjuje predvsem delovno
mesto in ne človek, bo vodstvo podje-
tja ob razširitvi obrata 'poskrbelo tem
starejšim delavcem mesta, ki bodo više
ocenjena. V tovarni AERO je najnižja
plača 29 din, pri visokokvalificiranih
delavcih in vodilnih uslužbencih pa me-
nijo, da je razpon prevelik, saj so pla-
če nekaterim vodilnim uslužbencem po-
skočile od 68 din kar na 102 din na uro.
Delavci v podjetju niso proti zvišanju
plač visokokvalificiranim delavcem in
vodilnim uslužbencem, smatrajo pa, da
je ponekod razipon prevelik, zlasti pri
uslužbencih, saj se je nekemu usluž-
bencu plača dvignila kar od 13.500 na
21.300 din. Morda govorice delavcev v
tem podjetju, češ, da še vedno grizejo
>kislo jaibolko«, medtem ko nekateri
>ližejo med«, niso povsem brez osnove,
zlasti še, ko smo čuli, da mesta usluž-
bencev niso bila točkovana in da so
bue celo tarifne postavke uslužbencev
proti volji delavskega sveta spremenje-
ne. V tovarni Celeia-Sad se gibljejo de-
lavske plače od 28 do 32 din na uro,
kvalificiranim delavcem okoli 50 din na
uro, medtem ko menijo, da so plače vo-
dilnih uslužbencev previsoko odmerje-
ne. V tej tovarni predvideva osnutek
tarifnega pravilnika zvišanje plače
vcdji komerciale od 13.000 na 23.000 din,
tehničnemu vodji od 12.000 na 25.000
din, knjigovodji od 16 000 na 20.000 din
ter ipomočniku knjigovodje od 10.000 na
16.000 din. Morda so tudi ti razponi ne-
koliko preveliki.
V podjetjih, kjer so pri uslužbencih
razponi med dosedanjimi in novimi pla-
čami preveliki, je opaziti, da se delavci
s tem ne strinjajo, vendar pa malokdo
od njih javno na sestanku to izpove.
Krivdo za to nosijo predvsem organiza-
cije Zveze komunistov in sindikalne po-
diružnice v podjetjih, ki so premialo po-
litično spremljale dela pri sestavljanju
tarifnih pravilnikov. Njihova naloga bo,
da v tem času, ko so razprave o tem po
podjetjih v polnem teku, jasno in glas-
no povedo svoje mnenje, da si vsi od-
krito pogledajo v oči, da ne bo pozne-
je nezadovoljstva, nezaupanja in trenja.
Pri ocenjevanju delovnih mest je treba
zastopati v prvi vrsti delavske interese,
da ne bo nihče sprejemal plače na ra-
čun ostalih delavcev, hkrati pa je tre-
ba voditi borbo proti uravnilovki ix>
škodljivi teoriji o »enakih želodcih« ter
se zavzemati, da bo strokovno in vodil-
no osebje svojemu delu in odgovornosti
primerno nagrajeno. Le tako bomo
dvignili storilnost, kar bo osnova za
porast življenjske ravni vseh nas.
Franc Leskošek
na Dunaju
v torek je prispel na Dunaj član
Zveznega izvršnega sveta Franc Lesko-
šek, ki se bo mudil v Avstriji kot gost
avstrijskega ministra za trgovino in ob-
ïiovo dr. Huga Illiga. Med svojim bi-
■^anjem na Dunaju bo stopil v zvezo s
Posameznimi člani avstrijske vlade, s
^sterimi se bo razgovarjal o skupnih
Problemih.
Na čast jugoslovanskemu gostu je
avstrijski minister za trgovino priredil
"^^čerjo, ki ji je prisostvoval tudi jugo-
?Jovanski poslanik Dragomir Vučinič.
minister za zunanje zadeve Fiegl
priredu večerjo na čast Francu Le-
tìcosku.
VeČino celjskih ohtinihov
ho plačevala družbeni prispevek
na podlagi pavšalne odmere
Pretekli četrtek je bilo v sejni dvo-
rani LOMO zasedanje ljudskega odbora
mestns občine Celje. Najvažnejša točka
dnevnega reda je bila v tem, da so od-
borniki ljudskega odbora razpravljali
o pavšalizaciji davka za obrtništvo in
o delu Uprave za dohodke sploh. Sejo
je vodu predsednik LOMO tov. Fedor
Gradišnik.
Na področju pavšaliziranja večjega
dela celjskih obrtnikov je v Celju že
precej storjenega, vendar Uprava za
dohodke. Svet za gospodarstvo in LOMO
še ni mogel nič dokončnega ukrepati,
ker za sedaj še ni na razpolago okvirni
republiški načrt, s katerim mora biti
tudi pavšalizacija v Celju v skladu. To
gre seveda na škodo skupnosti, prav
tako tudi na škodo davkoplačevalcev,
saj bo pavšalizacija urejena šele nekie
do konca maia. Družbeni prispevek, ki
bo določen pri večini celjskih obrtni-
kov, ima zelo progresivno vsebino, ker
daje obrtnikom več iniciative in bo brez
dvoma ta iniciativa povečala obsežnost
obrtniških storitev. To pa je za Celje
še posebno važno, ker ima mesto ob-
čutno premaihno obrtno dejavnost, da
bi vsai za silo zadostila potrebam.
Medtem ko je uprava za dohodke lani
odmerjala davek obrtnikom po davčni
lestvici iz leta 1953, je za kmetijstvo
že odmerjala družbeni prispevek na
podlagi katastra. Pri obdavčitvi kme-
tijskih gospodarstev je uprava upošte-
vala vse tiste gospodarje, ki so težili
k napredku in izboljševali svoje pri-
delovalne površ:ine. Tako je določila
tudi do 50 % olajšav pri davčnih od-
merah za tiste kmete, ki so bili pri-
pravljeni spremeniti strukturo kultur,
to se pravi, vse tiste, ki so se odločiU
za gojenje tistih kmetijskih pridelkov,
ki so za potrošnike v mestu najbolj
potrebni. Toda kmetje teh olajšav niso
izkoristili in so še naprej pridelovali
najrazličnejše kulture, čeprav bi z vzre-
jo dobre živine, dobrih svinj, z goje-
njem sadja in pridelovanjem zelenjave
in soci v ja lahko svoje dohodke znatno
povišali, ne da bi uprava za dohodke
to povišanje njihovih dohodkov posebej
obdavčevala. Te olajšave bo LOMO ob-
držal v veljavi še v bodoče, ker hoče
s tem pomagati naprednim kmetom v
bližini mesta in vplivati na to, da bo
kmetijstvo v neposredni okolici mesta
dobilo tisto obliko, ki bo industrij ske-
tnu središču najbolj ustrezala.
Da bi bila odmera davkov kmetijskim
gospodarstvom pravičnejša in progre-
sivna, je LOMO sklenil pri Upravi za
dohodke ustanoviti referat za katastrsko
dokumentacijo in revizijski organ.
Regulacija Savinje se mora nadaljevati
SEJA ODBORA ZA REGULACIJO SAVINJE - SEJE SO SE UDELEŽILI NAJ-^
VAŽNEJŠI PREDSTAVNIKI ZAINTERESIRANIH GOSPODARSKIH ORGANI-^
ZACIJ IN USTANOV IN NAJVIDNEJŠI POLITIČNI IN OBLASTVENI FUNKCIO-i
NARJI CELJSKEGA OKRAJA - OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IN CELJSKA i
MESTNA OBČINA INVESTITORJA REGULACIJSKIH DEL - KLJUB SLABIM
IZGLEDOM, UPANJE NA NADALJEVANJE GRADNJE ŠE NI SPLAHNELO
Z imobilizacijo sredstev v naši drža-
vi in v cilju, da bi dvignili življenjski
standard ljudi z zmanjševanjem invesii-
cijskih gradenj je tudi regulacija celj-^
skega vodnega sistema prešla na spi-
sek listiti del, ki jiti je treba odložiti za
poznejši čas.
V sredo se je na Mestnem ljudskem
odboru zbral k seji odbor za regula-
cijo Savinje, ki jo vodi ljudski posla-
nec Andrej Svetek. Razen članov od-
bora so se seje udeležili: sekretar
Okrajnega komi'eja ZKS tov. Franc
Simonie, dalje sekretar Mestnega ko-
miteja ZKS tov. Olga Vrabič, nadalje
predsednik Okrajnega ljudskega odbo-
ra tov. Riko Jerman in predsednik
LOMO Celje tov. Fedor Gradišnik. Od-
bor za regulacijo Savinje je povabil na
sejo še predstavnike JD2, predstavni-
ke Uprave za ceste LRS in predstav-
nike direkcije PTT. Namen te seje je
bil, da se prelresejo vse možnosti, ki^
po imobilizaciji sredstev še ostanejo,
da bi kakor koli našli sredstva za na-
daljevanje gradbenih del v letošnjem
letu. Dalje so se na sestanku razgovar-
jali o deljenju investicij in še nekaterih
drugiti vprašanjih s tem v zvezi.
Tov. Svetek, ki je sejo vodil, je pred-
očit navzočim nastalo situacijo okoli
regulacije Savinje. Navzoči so izvedeli,
da je Direkcija državniti železnic skle-
nila ustaviti vsa dela na odseku, ki
spadajo v njeno gradbeno območje.
Nadaljevali naj bi samo še tista dela,
s katerimi bi že obstoječe objekte za-
šči'ili pred poškodbami in razpadom.
Ker je regulacija na celjskem ovinku
povezana s prestavi'vijo železniške
proge in uredi'vijo cestnega prometa,
je pravzaprav nemogoče mislili na to,
da bi latiko regulacijska dela brez mo-
tenj nadaljevali, čeprav bi železnica
kot investitor zaenkrat ne mogla so-
delovali.
Predsednik Okrajnega ljudskega od-
bora tov. Jerman je nato razložil sta-
lišče OLO do regulacije in bistveno
spremenil vzdušje na seji, ki je nastalo
po nekaj zelo pesimističnih izjavah. De-
jal je, da bo okraj skupaj z mestno ob-
čino našel 100 milijonov dinarjev za
nadaljevanje regulacijskih del, čeprav
se bo moral odreči vsem ostalim inve-
sticijam v letošnjem letu. Ta denar ne
bo bremenil okrajnega proračuna, tem-
več bo v glavnem prispevek prebival-
stva samega. Po tej izjavi, ki vsebuje
tolikšno pripravljenost, seja ni bila več
tako brezupno ocveč kot je sprva iz-
gledala. Tov. Jerman in pozneje tudi
tov. Simonič sta odločno postavljala
v ospredje važnost regulacije Savinje,
ki vedno pogosteje in vse bolj porazno
poplavlja mestno in okoliško področje.
Tov. Jerman je dejal, da je lanskoletna
poplava naredila preveč porazen vlis
in preveč gmotne škode v gospodar-
stvu in posameznikom, da bi začeta
regulacijska dela mogli ustavili. Odloč-
no je postavil pripravljenost okraja in
mestne občine, da nadaljujejo z regu-
lacijo ne glede na to kaj bosta storila
oba vzporedna investitorja JD2 in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nikoli več katastrofe iz leta 1954!
Na seji Okrajnega komiteja ZK]
so razpravljali o proračunu in kmetijstvu
V ponedeljek je bila seja Okrajnega
komiteja ZKj, katere sta se poleg vseh
članov udeležila tudi tov. Viktor Avbelj
in tov. Mica Šlandrova. Na seji so raz-
pravliali predvsem o novem proračunu
za leto 1955 in o kmetijstvu.
Predvideni proračun za letošnje leto
v okraju Celje-okolica je navzočim raz-
lož'1 predsednik OLO tov. Riko Jerman.
Poudaril je, da se bo treba letos odreči
malone vsem investicijskim gradnjam,
razen tistim, ki jih zakon in predpisi
določajo kot investicije družbenega
standarda. To so predvsem gradnje
stanovanjskih hiš. Razložil je, da bo
okraj Celje letos imel na razpolago še
toliko manj sredstev, ker je lani vložil
ogromno denarja v investicije, letos
pa bo moral zaradi imobilizacije delež
tega denarja vrniti. Vsa ta sredstva bi
moral okraj letos vrniti in če se odreče
tudi vsem predvidenim in nujno Dotreb-
nim investicijam, bo kljub temu ostal
še naprej dolžan gotovo vsoto. Obstoja
možnost, da bo okraj vzel nekako po-
sojilo pri gozdnem skladu in ta sred-
stva v proračunu prihodnje leto vrnil.
Letos bodo prišle v poštev samo tri
najnujnejše investicije in to Tovarna
organskih barvil v Celju, ki potrebuje
kredit za dovršitev nekaterih naprav,
da bo lahko začela v polnem obsegu
delali, dalie najnujnejše investicne za
podje'je »KAMßRUS« v Rogatcu, ki
je na tem, da propade ter končno za
Rudnik Zabukovco, ki potrebuje kredit
za najnujnejše varnostne naprave, ker
je rudnik po osvobodi'vi že dvakrat
utrpel nesrečo s človeškimi žrtvami.
Vse ostale gradnje bodo v okraju
ustavljene.
Nič na tx)ljšem, če ne celo na slab-
šem so glede proračuna v soš^anj'^kem
okraju, kjer si ne bodo mogli privoščiti
ni'i ene investicijske gradnje in bodo
kljub temu še ostali dolžni zaradi imo-
bilizacije sredstev.
K razpravi o proračunu se je prigla-
sil tudi član CK ZKS Viktor Avbelj, ki
je pojasnil vzroke stanja na katerega
smo v letošnjem letu prišli. Predvi^em
je omenil preveliko razsipnost v zvez-
nem, republiškem in okrajnem merilu
ter končno tudi v gospodarskih orga-
nizacijah samih. Ker je investici)ska
gradnja presegla naravne meje in ker
so bila sredstva za to pridobljena na
nepravilen način, se danes to maščuje
povsod in v vsakem pogledu. Podje'ja
so v glavnem prišla do velikih dobič-
kov zaradi dviganja cen. To je privedlo
tako daleč, da smo prišli v stanje, ki
bi moralo bili socialistični družbi pre-
cej tuj pojav. V bodoče se bomo mo-
rali izogibaH vsakršnega investiranja na
račun življenjskega standarda in skr-
beli, da bo napredek temeljil na zdra-
vih osnovah, ki ne bo tako boleč in
težak za delovne ljudi.
V razpravi so sodelovali mnogi na-
vzoči tovariši, predvsem pa tov. Zgank,
direktor Rudnika v Velenju, ki je go-
voril o velikem nesorazmerju napredka
splošnega standarda in standardnih
gradenj v Velenju in z načr'i eksploa-
tacije rudnika v bodočih le'ih. Da bi
dosegli v tem rudniku predvideno ko-
ličino proizvodnje mora v Velenju nujno
nastati precej veliko mesto, ki bo
lahko nudilo ljudem vse potrebno za
njihovo normalno življenje.
Na seji je predsednik okraja tov. Jer-
man izjavil, da bo le'os v okraju znatno
porasla proizvodnja in to približno za
10%. Deloma je treba to pripisaM večji
štedljivosti, deloma pa tudi pozr'ivnim
posledicam novega plačilnega sis'ema
ter večji zavesM delovnih ljudi, da si
napredka in boljšega življenjskega ni-
voja ne morejo pridobi.i drugače kol
z večjo produktivnostjo.
Proslava 10. obletnke smrti Cvetke Jerinove
Okrajni komi'e LMS Celje ter okraj-
ni odbor 7Б Celje bosta pripravila v
dneh od 17.—20. t. m. spominsko sve-
čanost v počastitev mladinskih aktivi-
stov in SKOJ funkcionarjev, ki so svoja
mlada življenja žrtvovali za svobodo.
Dne 17. 3. je bila spominska akade-
mija s kulturnim programom v Celju,
na kateri so sodelovale godbe in dra-
matske sekcije »Svobode« iz Štor ter
pevska in reci'acijska sekcija mladine
celjskega uči'eljišča. Dan pozneje je bila
akademija z islim programom v Štorah
in Šen'jurju. Dne 19. t. m. bo na Re-
sevnem partizanski tabor, pri katerem
bodo sodelovali taborniki iz Celja, bor-
ci NOB in mladinski aktivisti, 20. marca
pa bo na Resevnem spominska sveča-
nost ob sodelovanju partizanskih pa-
trol Štor in Šentjurja. Po končanem ma-
nevru bo ob 10. uri spreiem patrulj, nato
pa začetek slovesnosti, kier bodo so-
delovali pevski zbori, godba, taborniki,
gasilci in predvojaška vzgoja. Po kon-
čani slovesnosti bo mimohod vseh for-
macij mimo groba Cvetke jerinove, nato
pa bodo udeleženci obiskali se ostale
grot>ove padlih hxorccv na tem pod-
ročju.
Okrajni komite LMS poziva vse borce
aktiviste ter člane SZDL in LMS, da se
teh svečanosti v polnem številu ude-
leže.
Okrajni komite LMS Celje
Stev. 11 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, IS. marca lasß
Pogled po svetu
človeštvo zadnje čase živi pod vtisom
strašne grožnje z nuklearno vojno. Ne-
dvomno je rešitev sveta možna samo po
eni pofii, ici jo je nakazal naš predsednik
vlade maršal Tito. Njegovo izjavo o tem
je prenašal tudi Radio OZN v 20 je-
zikih. Njegovo mnenje so javno potrdili
tudii indijski poslanci, ki so poslali ve-
lesilam resolucijo za uničenje atomske-
ga orožja. Tudi kanadski zunanji mi-
nister Pearson je izrazil upanje, da bo
negotovost hladne vojne ljubša vsem,
kakor pa negotovost nuklearne vojne,
obenem pa upanje, da bo zmugala pa-
met. Angleški laburistični leader je ob
zaključku dolge debate o uporabi vodi-
kove bombe napisal, da vojne ni mo-
goče obvladati kakor nogometne igre,
ni je mogoče humxLnizirati, zato jo je
treba odpraviti, kajti atomsko orožje je
postavilo svet pred odločitev — mirno
sožitje ali popolno uničenje. Oblike
vojne z novimi orožji so take, da so
strateške meje in vojaška oporišča v
starem smislu izgubile svoj pomen.
Toda — mnogo je dogodkov, ki ka-
žejo, da je včasih človeku najteže storiti
to, kar mu veleva zdrava pamet. Člo-
veštvo z enako trmo tišči v katastrofo,
kakor si z navdušenjem in vnemo pri-
zadeva k zmagi nad zlom. Že imeno-
vana debata v angleškem parlamentu
nam to pokaže: Ne glede na Bevanove
osebne poteze — baje se vda večin^
samo takrat, kadar ta misli tako kakor
on — je vendarle zanimivo, da se je
znamenita Labour party razklala na
veliko veselje konservativcev prav ob
vprašanju H bombe, ki naj bi jo an-
gleška vojska uporabila tudi v primeru,
če bi Rusi napadli s konvencionalnim
orožjem. Laburist Shawcross je Beva-
novo odkrito stališče imenoval neumno,
samomorilsko in skoraj kriminalno.
Pokazalo se je, da ni prave volje do
učinkovitega pomirjenja. Zato je treba
pritrditi Bevanovemu popadljivemu
vprašanju, kdo neki bi zastopal Anglijo
na četverrui konferenci, če bi izvolil
ekscelenca Churchill umreti (Churchill
se je namreč izgovarjal na svojo bo-
lezen, da ni mogel sklicati te konfe-
rence).
Razmerje med Nemčijo in Francijo
tudi ne vzbuja duha miru in sporazu-
mevanja. Vsak »svojo tuli«, bi rekli po
Prešernu. Adenauer si posaarski spo-
razum tolmači tako, da bo po mirovni
pogodbi in morda še po ratifikaciji
praktično priključeno Nemčiji. Fran-
cija pa si Posaarje razlaga kot samo-
stojno področje za zmerom in se pri
tem zanaša na ameriške in angleške
obljube iz leta 1947. Zunanje ministrstvo
na Quai d'Orsayu je izročilo Adenauer-
ju noto, da se ne drži »duha in črke«
sporazwma o Posaarju, Bonn pa je na
noto odgovoril z demaršo. Pinay seveda
pritiska na ratifikacijo pariških spora-
zumov, češ da gre za naslov velesile,
toda francoski parlament se je menda
že sprijaznil z dejstvom, da je Fran-
cija ta naslov zapravila tudi zaradi ne-
stabilnosti svojih vlad. Bivši predsed-
nik Reynaud bi rad dosegel spremembo
ustave, toda najbrž se mu to ne bo
posrečilo.
Čudno sliko je pokazala levičarska
francoska javnost ob vprašanju H bom-
be. Thorez je pod pritiskom Molotov-
Ijevega govora izjavit, da nuklearna
vojna ne pomeni uničenja obeh voju-
jočih se blokov, ampak le uničenje ka-
pitalizma. Drugačnega mnenja je zna-
meniti Joliot Cuñe, ki je član KP Fran-
cije. Ali ni ta protislovna slika značilna
za ves svet?
Eno od področij, kjer se pod pepelom
miru stanovitno razpihava žerjavica
vojne, je Srednji vzhod. Incident med
Izraelom in Egiptom je pokazal, da
kakor povsod tudi tu rase nezaupanje
in strah. Premirje, kii je bilo sklenjeno
leta 1949 med Arabci in Izraelom, še
dolgo ne bo pripeljalo do miru, kajti
turško-iraška pogodba je razodela arab-
skemu svetu ameriško strategijo, ki se
ji tu pridružuje tudi Anglija, ne glede
na svoj sporazum glede Sueza. Obe
velesili sta že sklenili, da bosta zgradili
vse potrebne objekte za mirnodobsko
izrabo nuklearne energije. Ali je to
najiiovejša krinka za strateško organi-
zacijo neke dežele? Egipt znova pove-
zuje arabske dežele in njegov zunanji
minister Salem izjavlja, da bo Irak mo-
ral odpoiyedatl svojo pogodbo s Turčijo.
Turčiji seveda tudi ni vseeno, kako se
bosta v teh zmedah Srednjega vzhoda
držala Sirija in Libanon. Vsekakor je
protiimperialistično gibanje v arabskem
svetu močno, za egiptovski koncept se
je izjavil celo mali omamski imamat v
Arabiji. Vredno je zabeležiti, da je ko-
misija OZN krivdo za incident pri Gazi
pripisala Izraelcem. Če potehtamo k
temu sumnjo Arabske lige, da je Irak
tajno priznal Izrael, je taka odločitev
OZN toliko bolj pomembna.
Na Daljnem vzhodu — nič novega.
Dullesov govor je potrdil staro politiko
ZDA v tem delu sveta kakor Eisen-
howerjeva poslanica sedmim vladam
ZEZ v Evropi. ZDA se bodo vojskovale
za Formozo, ker od te je odvisno ravno-
težje na Tihem oceanu. Otok Macu
utrjujejo, v Laos in Burmo pa so z
letali poslali nekaj tisočev kuomintan-
ških gverilcev. Po Dullesovem mnenju
je treba patriotizem azijskih dežel zoper
komunistično subverzijo okrepiti z vo-
jaško pomočjo. Eisenhower pa je v svoji
poslanici rekel, da je vsako dejanje
zoper ZEZ ogrožanje vamosti^ njenih
članic in varnosti ZDA, Nemčija pa da
mora v okviru ZEZ dati svoj pñspevek
miru in varnosti Evrope.
Z drugo besedo: status quo se ne bo
premaknil nikamor. Tudi do avstrijske
državne pogodbe ne bo prišlo, čeprav
jo nekako napovedujejo: kajti Molotov
jo še vedno veže na Nemčijo, če pravi,
da je treba »najti sredstva zoper novi
Anschluss«. V isti čas pa so ameriške
čete premaknili na Tirolsko v franco-
sko področje in s tem verjetno res
utrdili atlantsko trdnjavo.
Če omenimo še to, da v ZDA pre-
mišljujejo o odpovedi sporazuma o pre-
mirju na Koreji, ki da je »mrtev«, ker
je Severna Koreja medtem dobila od
Kitajske 100.000 novih vojakov, 200 tan-
kov, 500 reaktivnih letal in obnovila
50 letališč tik pred Seulom, dalje, da
premišljajo o revi?ii.ji ženevskih spora-
zumov, ker Francija ne drži v rokah
položaja v Vietnamu, smo povedali do-
volj za ozadje petih letošnjih atomskih
eksplozij na visoki planoti Yucca v Ne-
vadi in h gradnji 60.000-tonskih letalo-
nosilk, od katerih je samo »Indepen-
dece«. stala 190,000.000 dolarjev ali 190
milijard dinarjev.
Sredi dobe med obema svetovnima
vojnama je pisal svoje eseje bister,
plavolas fant Ivo Brnčič. Tam beremo
takole: »Od svojih mrtvih otrok nima
nobena domovina nč. Smiselno je živeti
in delati za domovino, ne pa umirati
zanjo, zlasti ne v tako barbarskih oko-
liščinah, kakor se to godi v vojni, v
okoliščinah, ki so tako zelo protislovne
že samemu pojmu vrednote, kakršna bi
naj bila domovina.« Stvari se razvijajo
tako, da ima danes pokojni Brnčič bolj
prav kot pa pred dvajsetimi leti.
T. O.
S tiskovne konference v Ljubljani
2,5 milijardi za Kmetijstvo
UKREPI ZA STABILIZACIJO TR2iSCA. — ZA 50% VEC SREDSTEV ZA
STANOVANJSKO IZGRADNJO. — LETOSNJE INVESTICIJE. — ZA RE-
GULACIJO  SAVINJE SO ZAGOTOVLJENA POTREBNA SREDSTVA
V torek je biia v Ljubljani tiskovna
konferenca, na kateri so razpravljali
o gosipodarskihi vprašanjih. Na številna
vprašanje novinarjev je odgovarjal pod-
predsednik izvršnega sveta LïlS, tov.
Marijan Brecelj.
V svojih odgovorih je tov. Brecelj
pojasnil nekatera vprašanja v zvezi z
letošnjim družbenim načrtom in govo-
ril o letošnjih možnostih investiranja
v kmetijstvu. Letos bo na razpolago
4,5 milijarde dinarjev za stanovanjsko
izgradnjo, kar pomeni 50 % več sred-
stev v te namene. Ko je .govoril o in-
vesticijiah za ključne objekte, je po-
udaril, da se je pri pregledu razpolož-
ljivih sredstev za elektrogradnje po-
javila še potreba za 4,5 milijarde di-
narjev, katere bodo morale kriti re-
publike. Pri nas — v Sloveniji — gre
za hidrocentralo v Vuhiredu, katere prvi
agregat naj bi stekel še letos do decem-
bra. Ta gradnja je izredno važna, ker
bo napajala z električno energijo To-
varno aluminija v Kidričevem. Ta dela
cenijo na poldrugo milijardo dinarjev.
Za letošnja dela pri regulaciji Savinje
bodo zagotovljena potrebna skupna sred-
stva, medtem ko za celjsko železniško
vozlišče še ni jasno, če se bodo dela
letos nadaljevala. Svoj delež bi morala
prispevati tudi železniška direkcija, za
kar pa zaenkrat ne kaže dovolj razu-
mevanja. Investicijska dela se kar lepo
razvijajo in so v normalnem teku. Na-
rodna banka je dala v ta namen vsem
investitorjem, na podlagi točnih doku-
mentacij, 10 % avansa. Pri investicij-
skih gradnjah bo treba letos polagati
večjo pozornost na ekonomičnost in ka-
kovost gradenj. Ker je letos predvidena
manjša gradbena dejavnost, bomo tem
laže uveljavili pogoje, ki bodo omogo-
čili kvalitetnejše gradnje. To bo zlasti
možno doseči s sklepanjem pogodb in
z licitacijami gradbenih del, kjer bo
možno upoštevati najboljše ponudbe.
Za stabilizacijo tržišča gre za dve
vrsti ukrepov, in sicer za ukrepe, ki
naj bi vzdrževali ravnotežje med na-
šimi plačnimi in blagovnimi skladi ter
za administrativne ukrepe, kot n. pr.
plafoniranje cen. Stabilizacija tržišča
bo odvisna tudi od načina delitve do-
bička med podjetji in fcomuniami. Ce
bodo okrajii pritiskali na ipodjetja in
zahtevali večji delež dobička zase, bodo
podjetja težila k dviganju cen, da bi
tej zahtevi zadovoljila. Ta težnja se bo
pojavila pri okrajih, zlasti če jim bo
primanjkovalo denarnih sredstev za
svoje potrebe. Sicer pa bodo okrajni
družbeni plani sestavljeni tako, da ne
bodo pritiskali na zvišanje cen in na
tržišče.
Zvezni družbeni . plan vsebuje tudi
ukrepe za stabilizacijo tržišča, eden od
teh je odvzem podjetjem vseh izrednih
(konjunkturnih) dobičkov. Zato podje-
tja ne bodo težila k ustvarjanju takih
dobičkov, ker že vnaprej vedo, da jih
bodo morala odvesti. Pri izvajanju tega
ukrepa je zaenkrat še nejasno vpraša-
nje, kako bi ta inštrument pravilno v
praksi uporabili. Gre namreč za to, da
je težko ločiti pozitivni dobiček, ustvar-
jen z boljšo organizacijo dela in večjo
storilnostjo od negativnega dobička, ki
je rezultat visokih cen. Vsekakor pa
prevladuje mnenje, da je pri podjetjih
z dobrim knjigovodstvom takšen dobi-
ček možno točno ugotoviti. Ta ukrep je
vsekakor pozitiven, vendar bo treba pri
tem paziti, da ne bo prizadet novi plač-
ni sistem, ki nagrajuje predvsem na
podlagi večje storilnosti.
Imobilizacija viškov je prvi Ukrep za
stabilizacijo trga, čeprav ta sredstva v
celoti še niso zbrana. Ker je bil del teh
sredstev že investiran, bodo niorali
okraji potrošena imobilizacijsika sred-
stva vrniti letos iz drugih virov. Za
stalbilizaciijo tržišča smo letos predvi-
deli še druge ukrepe. Eden teh je, da
z manjšim obtokom denarja zmanjšamo
pritisk na trg. Letos bo približno za
10 % neto investicij manj kot lani. Na-
daljnji ukrep je uvajanje 6% obvezne
rezerve za vse investitorje in pa po-
laganje 5% j.amstva od vrednosti inve-
sticije. Nadaljnji ukrep je neposredno
določanje najvišjih plafonskih cen. Da-
ne so vse možnosti, da se cene obdrže
na isti višini kot doslej, čeprav se v
nekaterih artiklih pojavlja težnja za
malenkostno zvišanje cen.
Tudi za izvoz, ki je nekaj večji kot
lani, so idane vse možnosti, da ga v
celoti izvršimo brez vsake škode za do-
mače tržišče. To bo omogočilo, da bomo
letos zadostili potrebe po devizah. V
zunanji trgovini bo treba odpraviti še
pomanjkljivosti, zlasti pa vskladiti iz-
voz preko zimanjetrgovinske zbornice
ter izvozna podjetja disciplinirati. Pri-
mer, kot je ta, da je neko naše pod-
jetje izvažalo kaustično sodo po nižji
ceni, medtem ko je neko drugo pod-
jetje sodo uvažalo iz inozemstva po
višji ceni, škoduje naši zunanji trgo-
vini.
Ko je tov. podpredsednik govoril o
kmetijstvu, je poudaril, da bo letos na
razpolago kmetijstvu v Sloveniji okoli
2,5 milijarde dinarjev, ne upoštevajoč
investicijske kredite, ki bodo na raz-
polago na natečajih. Predvsem bodo
letos večji regresi na umetna gnojila
in zaščitna sredstva. Zasebni kmetje pa
bodo lahko dobili pri zadružnih hra-
nilnicah in posojilnicah posojila za ob-
novo gospodarskih poslopij, gradnjo si-
losov in gnojnih jam. Kmetovalci bodo
dobili tudi sečna dovoljenja, v kolikor
bodo dokazali potrebo po lesu za ob-
novo gospodarskih poslopij.
V Sloveniji je okoli 7.00O ha obdelo-
valne zemlje, ki je bila odkupljena po
zemljiškem maksimumu in okoli 3.000
ha zemlje, ki je bila odvzeta po zakonu
o odpravi viničarskih odnosov. Vsa ta
zemlja bo izplačana v obliki obveznic
v 20 letih, njihova amortizacija pa se
bo začela prihodnje leto. Arondacijo te
zemlje je dokaj težko izvršiti, prav po-
sebno še majhnih in oddaljenih vini-
čarskih parcel. Kjer se arondacija ne
bo mogla izvršiti, bodo morala gosjKD-
darstva dati zemljo čimprej v najem,
da ne bo ostala neobdelana. Tudi s
kupo-iprodajnimi îpogodbamd. bi se dala
ta vprašanja deloma rešiti.
Ukrepi za omejitev epidemije gripe
Letošnja zgodnja epidemija gripe je
zajela večje predele lin poteka pri nas
zaenkrat brez komplikacij ali smrtnih
primerov.; Botlezen se zlasti pojavlja
med šolsko mladino ter je doslej v po-
sameznih šolah v Celju obolelo okoli
ena tretjdlna učencev.
Čeprav še niso znani uspešni ukrepi
za popolno preprečitev obolevanja, niti
niso znana specifična zdravüa, so ven-
dar nujni gotovi preventivni ukrepi, da
števuo novih obolenj zmanjšamo.
Gripa se širi prek ust in nosa obole-
lega kot kapljična infekcija pri govor-
jenju, kihanju, kašlj an ju in v prostorih,
kjer so se zadrževali gripoznL bolniki.
Vdihani virus se naseli v človeku in
se razvije bolezen v obliki nahoda ali
prehlada. Inkubacijska doba za razvoj
bolezni traja navadno od enega do treh
dni. Pri nas napada gripa predvsem šol-
sko mladino, pa tudi manjše otroke in
odrasle. Bolezen začne z občutkom
splošne utrujenosti, z vročino, glavo-
bolom, bruhanjem in kasneje s suhim
kašljem. Obraz je rdeče-vročičen. Vsak
takšen bolnik spada v posteljo, da hi-
treje preboli bolezen brez komplikacij
in da s kaši jan jem ne okuži še drugih.
Zdravljenje je simptomatsko s čaji in
praški. Visoke vročine se ni treba stra-
šiti, ker organizem reagira v obrambi
proti infekciji z visoko vročino, da pa-
ralizira povzročitelja bolezni. Zato tudi
ne dajemo več mrzlih obkladkov na
telo, ki bi v primeru gripe le škodo-
vali. Gripa menja svojo virulenco iln
lahko nastopijo še komplikacije, kot so
pljučnica in vnetja srednjega ušesa.
Da se izognemo obolenju, se izogiba-
mo prevelike družbe, ne zahajamo v
lokale, na prireditve, v kina, ne potu-
jemo po vlakih in avtobusih, ne spre-
jemamo obiskov 'in ne obiskujemo bol-
nikov. V šoli razmestimo otroke raz-
treseno po sedežih, da so čimbolj od-
daljeni od sosedov, kašljajoče oziroma
bolne po pošljimo za teden dni domov.
Razred navadno ukinemo za nekaj dni,
če jih polovica v njem manjka. V času
epidemije gripe varujemo otroke pred
prevelikim telesnim паризгот in ohla-
jen jem, na kar moramo zlasti paziti pri
telovadbi in športu. Učenci ne smejo
imetii občutka, da jih zebe in ne smejo
biti v premočeni obleki ali obutvi.
V času epidemije ni čas za utrjevanje
otroka, ampak šele takrat, ko je otrok
zdrav. V času epidemije pa zopet ne
kaže zdravih otrok zapirati v stanova-
nja, temveč naj se primerno gibljejo
na prostem dobro oblečeni in obuti.
Epidemija gripe še ni segla po do-
jenčkih in odraslih, vendar veljajo za
njih ista navodila kot za šolske otroke.
ŽENE V REČICI PRI LAŠKEM
SO SE IZKAZALE
V Rečici pri Laškem so žene dostojno
pHoslavile svoj praznik. Priredile so
lep kulturni spored. Kljub slabi poti
se je zbralo okrog 200 žena in deklet
V Sindikalnem domu v Rečici. Tudi iz
najbolj oddaljenih krajev so prišle in
malokatera hiša je izostala.
Ta prireditev naj bi ne bua edina v
tem letu. Sekcija žena-zadružnic naj se
tudi med letom združuje na sestankih
in prireditvah.
V Celju je odprta republiška razstava
higiensho-tehnične službe v Sloveniji
v mali dvorani OF doma so v so-
bolo odprli razsiavo HTZ, ki jo je orga-
niziral Zavod za proučevanje varnosti
pri delu LRS z namenom, da pokaže
sedanje stanje higiensko tehnične za-
ščite v naši industriji in obrti in hkrati
opozori na uporabnost osebnih zaščit-
nih sredstev domače in tuje proizvod-
nje. Pri otvoritvi je bilo navzočih preko
500 udeležencev, med njimi direktorji
tovarn in podjetij, predsedniki sindi-
kalnih podružnic, predsedniki delav-
skih svetov in upravnih odborov ter
sekretarji organizacij v podjetjih. Raz-
stavo je otvoril sekretar Okrajnega ko-
miteja Celje, tov. Simonie Franc, ki je
poudaril važnost higiensko zaščitne
službe in skrb za delovnega človeka
pri nas. Razstava je bila združena tudi
s predavan)!. Direktor zavoda za prou-
čevanje varnosti pri delu dr. Dular iz
Ljubljane je govoril o pomenu razstave
in zaščitnih sredstev. Dr. Lajovic iz
Centralnega higienskega zavoda je go-
voril o organizaciji zaščitne službe po
podjetjih in obratnih ambulantah ter o
vlogi zdravstvenega kadra pri higien-
sko tehnični lascili. Tov. Skitek Milan
republiški inšpektor dela pa je govoril
o problematiki nesreč in ekonomski
škodi, ki jo te nesreče povzročajo naši
skupnosti.
Za razstavo je v Celju in okolici ve-
liko zanimanje in se je že kar v prvih
dneh pokazal rekorden' obisk — nad
1500 obiskovalcev — kar dokazuje, da
sta delovna inšpektorja pri MLO (tov.
leršič) in OLO (lov. Kleč) celjske in
okoliške delovne kolektive dobro pri-
pravila za to važno in pomembno raz-
stavo.
Pomen razslave HTZ je predvsem
vzgojen. Razstava ni namenjena samo
vodilnemu, gospodarskemu in tehnič-
nemu kadru v industriji, temveč tudi
samim proizvajalcem, delavcem v in-
dustriji in obrtnih delavnicah, predvsent
pa mladim, neizkušenim ljudem, ki se
vključujejo v našo proizvodnjo.
Razstavljeno dokumentarno gradivo
obsega 4 oddelke: V oddelku »osebna
zaščitna sredstva« vidimo domače in
uvožene zaščitne izdelke, v drugem
oddelku so razstavljeni izdelki sodobne
higiensko tehnične službe, kjer sodeluje
dunajski zavod za zavarovanje proti
nezgodam. V tretjem oddelku »Varstve-
na vzgoja in propaganda« so prikazana
sodobna propaganda sredstva, ki jih
varstvena vzgoja potrebuje pri smotr-
nem preprečevanju nezgod pri delu.
V pododdelku pa je prikazano doku-
mentarno gradivo za področje LRS v
zadnjih letih, in sicer o nesrečah v Slo-
veniji, o številu smrtnih nesreč pri delu,
o številu bolniških dni, ki pridejo na
.eno nesrečo v LRS, o virih, vzrokih in
gibanju nesreč v LRS ter izgubi na-
rodnega dohodka zaradi nesreč pri
delu. Temu oddelku so priključene iz-
virne in rekonstruirane tipične smrtne
nesreče pri delu v fotografijah, od-
nosno risbah 5 strokovno razlago in
opisom.
Četrti oddelek »Higiensko tehnična
preventivna služba« pa prikazuje gra-
divo o sanitarnih napravah v industrij-
skih in obrtnih podjetjih, o vadbi telesa
kot važnem pogoju za varno in uspeš-
no delo, o poklicnem svetovanju, o
reševanju in prvi pomoči v obratu ter
o poklicnih boleznih.
Razstavo bodo spremljali tudi po-
ljudni strokovni filmi iz področja var-
nosti pri delu.
Iz obsežnega razstavljenega gradiva
bodo gospodarska podjetja in domači
proizvajalci osebnih higiensko tehnič-
nih zaščitnih sredstev, pa tudi Zavod
za proučevanje varnosti pri delu, čr-
pali koristne pobude za nadaljnji raz-
voj službe higiensko-tehnične zaščite.
Razstava bo odprta do 21. marca.
Kmetijski teden
na Kozjanskem
v dneh od 24. do 27. aprila t. 1. be
Društvo kmetijskih inženirjev in tehni-
kov v Celju skupno z Okrajno zadruž-
no zvezo in OLO priredilo Kozjanski
kmetijski teden v 10 občinah obsotel-
ske doline. Namen tega tedna bo, da
se po vsem Kozjanskem proučijo mož-
nosti izboljšanja kmetijske proizvodnje
in rešijo tudi drugi gospodarski pro-
blemi v prid teh partizanskih krajev.
Kmetijski strokovnjaki, veterinarji, goz-
darji in gradbeniki bodo v tesnem so-
delovanju s kmetovalci ugotavljali mož'
nosti rentabilnejšega obdelovanja zem-
lje, svoje praktične nasvete pa izpo-
polnjevali še z vrsto strokovnih pre-
davanj po vseh večjih vaseh.
V nedeljo, dne 24. aprila dopoldne
bodo po sedežih KZ predavanja in raz-
govori z zadružniki, popoldne bo ob-
hod po vasi, zvečer pa zopet pre-
davanja strokovnjakov.
V ponedeljek, 25. aprila bo obhod te-
rena, posvetovalna služba po vaseh,
zvečer pa strokovna predavanja s
predvajanjem filmov.
V torek, 26. aprila bo delo na lerenu
do 17. ure, nato pa posvetovanje na
občinah z občinskimi odborniki in pred-
stavniki kmetijskih zadrug.
V sredo, 27. aprila bo dopoldne po-
svetovanje in poročanje ekip, odnosno
strokovnjakov o delu na terenu in vse-
stranski problematiki področja. Popol-
dne ob 15. uri bo skupen zbor vseh
predstavnikov občin, gospodarskih sve-
tov, predsednikov kmetijskih zadrug in
upravnikov z vodji posameznih ekip.
Tu bodo sestavljeni in sprejeti tudi do-
končni sklepi za zboljšanje kmetijske
proizvodnje na Kozjanskem.
V tej spodbudi in hvalevredni akciji
bo sodelovalo 40 članov Društva kme-
tijskih inženirjev in tehnikov, 6 veteri-
narjev, 4 gradbeniki in 4 gozdarji.
Ali je to pravilen odnos
otroškega zdravnika do matere
Pod tem naslovom nam je tovarišica
Dodig Marija iz Stanetove ulice pri-
nesla dopis, ki ga v izvlečku objav-
ljamo.
»Dne 11. marca t. 1. sem prinesla svo-
jega bolnega otroka na otroški dispan-
zer k dr. Stegnarju. Povedala sem
zdravniku, kakšne znake bolezni sem
opazila pri svojem otroku. Zdravnik
dr. Stegnar se je na to mojo pripombo
zakrohotal in dodajal neumestne pri-
pombe. Odslovil me je s ciničnim po-
smehom in še pripomnil, da otroku ni
nič in da naj blato prinesem v pregled.
Ker se je otroku zvečer temperatura
zvišala na 40 stopinj, sem se obrnila
na dežurnega zdravnika dr. Cerina, ki
se je takoj odzval mojemu vabilu in
prišel pregledat otroka. Ugotovil je,
da obstoja pri otroku nevarnost za
pljučnico in mi svetoval, naj ga takoj
odnesem k otroškemu zdravniku. Tako
sem se ponovno zglasila v ordinaciji
dr. Siegnarja. Sprejel me je zopet z
neumestnimi pripombami. Prezrla sem
njegovo ponovno žalitev in mu poja-
snila, da me je dr. Cerin poslal k njemu.
Vprašam sebe in vas, matere: ali je
to pravilen način in postopek omenje-
nega otroškega zdravnika, h katerem«
pride mati z največjim zaupanjem, da
bi ji rešil otroka nevarne bolezni ali
celo smrli. Smatram, da je tako rav-
nanje dr. Stegnarja vredno vse graje,
kar mi bo gotovo potrdila marsikatera
таЧ, ki je pri imenovanem zdravnik«
doživela podobne stvari.
Dodig Marija.
UDELEŽITE SE ZANIMIVEGA
PREDAVANJA
SZDL IV. četrti priredi v četrtek,
dne 24. marca 1955 od pol 8. zvečer
v veliki dvorani Narodnega doma
množični sestanek članstva in preda-
vanje sekretarja okrajnega komileja
ZKS. tov. Simoniča:
Zunanje politični problemi in glavni
obrisi družbenega plana FLRJ.
Zaradi izredno zanimivega predava-
nja vabimo k udeležbi tudi člane dru-
gih osnovnih organizacij.
SZDL IV. četrti.
r;EI^SKJ TEDNIK, 18. marca 195^!
Stev. U — straa 3
ZA DVIG ŽIVINOREJE
v celjskem okraju
V celjskem okraju je nerešeno pasem-
vprašanje resna ovira nadaljnjemu
jiapredku govedoreja Na področju
okraja Celje redijo živinorejci pred-
vsem domače sivo-pšenično ali pomur-
g}50 govedo, na severozahodu okraja še
nekaj pia vega ali mari jad vorskga go-
veda. Socialistični obrati in posamezni
naprednejši živinorejci goje bolj pro-
duktvno sivo-rjavo govedo. Poleg teh
pasem vidimo po naših hlevih še raz-
lične 'lisaste živali, ki so prišle s po-
sredovanjem mešetar j ev iz sosednje
Hrvatske, s ptujskega polja in z Go-
renjske.
Povojna razmejitev pasem za vso dr-
žavo predvideva v našem okraju po-
stopno uvajanje đivo-rjavega goveda
namesto pomurca in marijadvorca. Raz-
logi za to so: premajhno pasemsko
področje p>omurca, njegova nizka mleč-
nost in pozna zrelost, hkrati pa večja
produktivnost, zgodnejša zrelost in večji
trg za prodajo sivo-rjave plemenske ži-
vine. Pomursko pasmo so uvedli v naše
kraje predvsem zaradi potrebe trga v
stari Avstriji. Takrat so zelo cenui pi-
tane pomurske in marijadvorske vole.
Današnji trg zahteva predvsem mleko,
kot klavno živino pa mlade, hitro spi-
tane živalL Tem zahtevam pomurec ne
odgovarja več. Področje sivo-rjave
pasme se je v zadnjih desetih letih po-
večalo tudi v sosednjih državah.
Vsalko pasmo lahko uvajamo na dva
načina: z nakupom čistoipasemskih ži-
vali lin s križanjem, oziroma s preta-
panjem, to je s stalnim dokupom čisto-
bvnih bikov.
Socialistični Obrati so s pomočjo kre-
ditov napolnili svoje hleve s sivo-rjavim
govedom, nakupi j enem na Primorskem
in Dolenjskem. Zasebni kmetje so ku-
povali to pasmo v manjši meri.
Začeli smo z nakui>om sivo-rjavih bi-
kov za prirodni skok in za umetno ose-
menjevanje. Od leta 1949 do konec leta
1954 je bilo osemenjenih v našem okraju
s semenom sivo-rjavih bikov 8.134 ple-
menic predvsem pomurske pasme.
Po šestih letih tega dela, ko je'po
naših hlevih že več sto krav in telic
križank prve in druge generacije, so
se med živinorejskimi strokovnjaki in-
rej ci'oglasili zagovorniki in nasprotniki
križanja. Nekateri zahtevajo le pomur-
ca, drugi sivo-rjavo govedoi v čisti reji,
tretji simentalca, nekateri pa zopet za-
govarjajo popolno pasemsko svobodo
po vzoru Amerike in nekaterih držav
Zahodne Evrope. Vsa ta mišljenja so
našla odmev tudi v časopisju, pri rejcih
I>a so pKDvzročili upravičeno zmedo in
nezaupanje.
Opisani problem pasem že delj časa
zahteva temeljito strokovno oceno do-
sedanjega dela in dokončni načrt za
bodoče delo. Zato bo od 23. do 26. marca
posvetovanje živinorejcev, naših naj-
višjih strokovnjakov iz republiških
ustanov ter zastopnikov živinorejske
službe celjskega in sosednjih okrajev.
Strokovnjaki bodo v dveh dneh pre-
gledali okrog 300 icrižancev, nato s'
bodo na i>osvetovanju pogovorili o tem
kar so Videli in naredui načrt za na-
daljnje delo.
Na preglede in posvetovanje bodo
vabljeni vsi živinorejci. Pregled bo
23. III. v Šentjurju ob 9. uri na Kmetij-
ski šoli, od 11. uri pa na sejmišču.
Popoldne ob 13,30 bo pregled v Strmcu,
ob 15,30 y Zrečah, nato na državnem
posestvu v Slov. Konjicah. 24. III. ob 9.
uri v Žalcu, ob 10,30 na Grobljah, ob
11,30 v Braslovčah in ob 15. uri v Celju
v Veterinarskem zavodu na Lavi. Dne
25. III. bo dopoldne ocenitev bikov —
semenjakov v Veterinarskem zavodu,
ob 14. uri posvetovanje v prostorih
DIT-a nasproti kina »Union«. Na zboru
živinorejcev celjskega okraja, ki bo
naslednji dan, bodo delegati obveščeni
o sklepih posvetovanja.
Živina Kmetijske zadruge v Vitanjiu
Atletsko društvo Kladivar je darovalo 20.000 din
za poplavljence v Srbiji
Pred dnevi je bila v polni dvorani
Doma AD Kladivarja letna skupščina
atletov. Predsednik društva tov. Fedor
Gradišnik je v obširnem poročilu na-
nizal vse uspetie in težave najuspeš-
nejšega atletskega kolektiva v naši
državi.
Atletsko društvo Kladivar je tudi v
Preteklem, svojem jubilejnem letu, do-
seglo tolikšne uspetie, ki so ponovno
utrdili njegov ugled in s tem tudi ugled
niajtinega mesteca Celia doma in v
inozemstvu. Uspetii so bili plod marlji-
vega dela in vadbe atletov in atletinj,
ki so v preteklem le^u nastopili kar
72-krat, od tega le 27-krat doma in
kar 45-krat izven Celja.
Na teti nastopih so celjski atleti do-
kazali, da se lahko merijo z največjimi
kolektivi vseh evropskih držav. Kvali-
teta gre nezadržno navzgor, kar nam
Potrjujejo izvrstni povprečki v posa-
nieznih disciplinah in pa osvojitev
3. mesta moške in ženske ekipe v
zvezni atletski ligi. Najboljši od posa-
•neznikov je še vedno naš najboljši
slovenski športnik Stanko Lorger, tesno
29 petami pa mu je Vipotnik Andrej,
Pakar sledijo: Celesnikova, Gole, Kralj
lld. V letu 1954 je kar 8 atletov Kla-
^livarja zastopalo barve naše domovine.
^ petih letih obstoja mladega društva
^9. atleti in atletinje Kladivarja posta-
vili kar 43 jugoslovanskih in 131 sloven-
skih rekordov, od leta 1946 do danes
pa celo 56 jugoslovanskih in 218 slo-
venskih rekordov.
Pa pustimo rekorde in visoko kva-
litcito tekmovalcev. AD Kladivar je
pokazal tudi v organizacijskem delu
veliko uspehov. Vedno večje je število
mladine, ki se navdušuje za atletski
šport; druš'vena univerza, konference
s članstvom in razvijanje družabnosti
so bili pa nadaljnji prijemi za okrepitev
celotnega kolektiva. Govoriti pa mo-
ramo tudi o napakah, ki jih ne manjka
v nobenem športnem društvu. V društvu
je še vse premajhno število delavske
mladine, vse premalo je bilo skrbi za
propagando atletskega športa na po-
deželju in vse preveč je bilo usmer-
janja le v kvaliteto. Propagandno delo
v društvu samem je bilo vzorno, isto
pa velja tudi za finančno poslovanje.
Bilanca je pokazala, da društvu niso
več potrebne dotacije in subvencije in
da je zmožno s pametno društveno
finančno politiko v naprej samo kriti
svoje stroške. Tudi odnos AD Kla-
divarja do drugih športnih in telesno
vzgojnih organizacij v Celju je bil pri-
jateljski, kar velia tudi za vse slične
organizacije v državi.
Poglejmo si še najvažnejše sklepe,
ki bodo bistvenega pomena za nadalj-
nji razvoj druš'va in atletskega športa
v splošnem v celjskem območju.
Društvo bo odslej vodil atletski svet,
v katerem je večina aktivnih atletov.
Atletski svet je brez dvoma prvi samo-
upravni športni organ, ki bo v nasled-
nijih letih vodil atletsko društvo. Ta
nova oblika vodstva bo brez dvoma
pripomogla k še večjemu razvoju dru-
štva v kvalitetnem in kvaniitetnem po-
V letu 1955 se bo atletski svet orienti-
ral predvsem v razvoj atletike v celj-
skem območju. V ta namen bo prirejal
predavanja, vadbo in propagandna
tekmovanja v Savinjski in Šaleški do-
lini, Štorah, Šentjurju, Laškem, Konji-
cah, v trboveljskem okraju itd. V sa-
mem Celju bo skrbel, da bo s sodelo-
vanjem DPM, LMS in sindikatov vključil
v vrste aktivnih atletov še več mladine,
zlasti delavske. S sodelovanjem šol bo
ADK vključeval v društvo tudi pionirje.
Povečal bo število vaditeljskega kadra,
ponovno prirejal atletska predavanja,
izdal atletski almanah za obdobje zad-
njih dveh let, uredil zdravstveno kon-
trolo svojega članstva, dnevno poslo-
vanje na stadionu in dal kot pomoč
športnim organizacijam na poplavlje-
nem področju v Srbiji prispevek 20.000
dinarjev! V novi odbor so bili izvoljeni
preizkušeni atletski delavci na čelu s
tov. Fedorjem Gradišnikom.
Srednješolci bodo počastili
10. obletnico osvoboditve
v Celju so nam že nekaj let prijetne
prireditve srednjih šol, bodisi central-
na akademija, ali pa akademije posa-
meznih šol. Tu imajo ljudje možnost
spoznati izvenšolsko delo in sposob-
nosti mladine. Z veseljem lahko ugo-
itavljamo, da kvaliteta teh prireditev
raste in da so mladinci postali zelo
samokritični.
Letos, ko se vse organizacije pri-
pravljajo na praznovanje 10. obletnice
osvoboditve, je tudi po šolah zelo ži-
vahno. Pripravljajo se na dve večji pri-
redi'vi in sicer na srednješolsko aka-
demijo v soboto, 19. marca v Ljudskem
gledališču in na pevsko revijo vseh
mladinskih zborov v mesecu maju. S
poedinimi točkami t>odo nastopili tudi
v tovarnah in podie^ih, kjer se bo pro-
slavljala 10. obletnica osvoboditve. V
sklopu fizkulturnih tekmovanj, kjer ne
bo cilj rekorderstvo, temveč množič-
nost, bodo tekmovali z raznimi aktivi
v vseh športnih panogah.
Prizadevnost vseh šol je pohvale
vredna. Mladina želi letos pokazati ne-
kaj več kot lani. Na vsaki šoli je ne-
kaj skritih talentov bodisi glasbenikov,
pevcev, reci'atorjev, igralcev, fizkul-
iurnikov, šahistov itd. Prvič bomo lahko
videli na srednješolski akademiji šip-
tarsko kolo (sred. med. šola) slovenske
plese Cdrž. učiteljišče). Slišali bvomo tu-
di taborniški kvartet »Črnih kosov« p.
v. prof. Vražeta, ki so že peli v radiu
Celje in na internih prireditvah. Na so-
botni akademiji bo prvič med celjskimi
srednjimi šolami nastopila novo usta-
novljena srednja medicinska šola.
Prihodnji mesec namerava Državno
učiteliišče prirediti samostojno akade-
mijo. Program in izvajanje bodo vodili
v glavnem učiteljiščniki sami. Isti na-
men ima mladina I. gimnazije. Precej
živahni so mladi literati, ki se zaradi
finančnih težav ne morejo predstaviti
javnosti z nekim zbornikom ali alma-
nahom. Tu bi bila potrebna pomoč in
razumevanje merodajnih forumov.
Tako si je srednješolska mladina za-
mislila sodelovanje pri proslavah, po-
svečenih v čast 10. obletnice osvobo-
ditve Jugoslavije, ker se dobro zaveda,
da bo zrelih plodov osvoboditve v naj-
večji meri sama deležna.
V Dobju pri Planini so našli petrolejski
vrelec?
Dopisnik S. M. iz Brezja pri Dobju
naih je poslal naslednji dopis: »Dober
mesec je že od tega, ko sem opazUa v
bližini naše hiše mlako, ki se je cedila
iz zemlje, biLa je mastna, smrdljiva in
marogasta. V bližini imamo napajališče
za živino, in ko je tu v najhujšem mra-
zu voda zamrznila, smo opazili, da je
smrdljiva mlalca ostala tekoča. Naš fant
jo je zajel in zažgal. Gorela je kot pravi
petrolej.
Ker imamo v neposredni bližini vodo,
ki jo uporabljamo v gospodinjstvu, smo
zdaj v zadregi, ali je ta voda sploh še
uporabna ali ne. Zato prosimo javno
za nasvet, kaj nam je storiti s to vodo.
S. M."
DESET LET SMRTI JUNAKOV RESEVNE
Ob občinskem prazniku v Šentiuriu
ta spis, mapisan po pripovedovanja marjana žagarja, je posvečen spo-
miiiM na hajko 18. marca 1945 na resevni pri šentjurju in spominu na
junaško smrt ii. bataljona kozjanskega odreda. posebej pa še cvetki
jerinovi, članici oblastnega komiteja skoj in dušanu lahu, članu glavnega
štaba partizanskih enot slovenije pri odseku za veterino. j
Zima je bila za nami. Skoraj vess
sneig je že poibralo sonce. Le v osojnih
graipah ga je ibilo še nekaj krp, ki so
vzbujale samo še spomin na pretekle
mesece, ki smo jih srečno preživeli. V
okrajnem štabu aktivistov in v II. ba-
taljonu je büo kar najboljše razpolo-
ženje. Fantje so sicer včasih godrnjali,
ker jim je primanjkovalo municije in
pa zato, ker sami niso mogli na večje
akcije, Bračičeve brigade pa še ni bUo
s Savinjske. Tolažili so se s tem, da so
hodili v neposredno okolico Šentjurja
in vcepljali Nemcem strah prav do
kosti.
Dan pred hajko je bil čudovit, popol-
noma jasen in miren. Resevna se je ko-
pala v soncu. Zvečer smo Dušan, Cvetka
in jaz obiskali Celestinove in Kopušar-
jeve v dolini in se pozno v noč vračali
na Resevno. Cveta se to pot ni počutila
posebno dobro. Sklenila je, da prespi
pri bližnjem kmetu ipod vrhom Resevne.
Z Dušanom sva se sama napotila v štab.
Bila je prava pomladanska noč. Od juga
so pihljali božajoči vetrovi, nebo je büo
pokio mesečine. Stopala sva po mehkem
mahovju in poljskem listju. Nad nama
je čuvalo bujno razraščeno bukovje.
Ze sva slutila pomlad in sanjala o mla-
dem zelenju, ki ga bo kmalu vsa Re-
sevna polna. Toda Dušan tega ni več
dočakal. Drugo jutro se je dvignil že
ob štirih in se ves v skrbeh napotil po
Cvetko. To je bil njegov zadnji sprehod
po Resevni. Ko je prišel do Plevnika
je vžgalo. Izdaja? No! Naš dobri, stari
mlinar Leskovšek je tudi to pot storil
vse, ali nesrečno naklučje je hotelo, da
smo bili prepozno obveščeni o hajki.
Dušan in Cvetka sta se takoj pognala
proti Veliki Resevni. Cveto je zadelo in
Dušan jo je nekaj časa nesel navkreber.
Zaman! Smrtni strel v glavo je končal
njeno mlado življenje. Izdihnilo je dekle
dolgima temnorjavimi kitami, staro
komaj sedemnajst let; dekle-borec, par-
tizan od štirinajstega leta dalja Dekle,
ki je srečno prestalo vse hajke in boje
onkraj Sotle in našlo komaj uro hoda
od svojega rojstnega kraja svoj pre-
rani grob. Dušan jo je položil na zem-
ljo in s težkim srcem stekel naprej pro-
ti vrhu. Toda tudi tam so bili že Nemci.
Na Resevnišliih hribih je büo zbranih
7000 zelencev. Dvakrat ranjen in ob-
koljen od sovražnika, si je pognal sam
kroglo v sence,
Stabu aktivistov se je zadnji trenu-
tek posrečuo, da se je z manjšimi izgu-
bami izvil iz sovražnikovega obroča,
ki se je sklenü okoli II. bataljona, Šva-
bi so naše fante stisnui v ozko globel
Langerjeve hoste, kjer se je odigrala
tragedija, ki je Resevna ni doživela
strasnejše. Preko 120 borcev je bilo
zbranih v globeli brez upa na rešitev,
z eno samo mislijo, bolje umreti, kakor
se predati Dq ipetih popoldne je trajal
boj, dokler niso izdümüi zadnji junaki.
Le peščici se je ijxjsrecüo, da se je že
prej osvobodila pogubnega obroča in ti
so nam v štab prinesli vest o smrti
naših fantov.
Na samih obronkih Langerjeve hoste
se je postavil Andi s svojimi fanti v
poslednjo obrambo. Tam je tudi upadel
ta ponosni Bizeljčan, ki se ga bodo^
vselej s spoštovanjem stpominjaLi. »Pu-
stite me fantje, nima smisla, prepozno
je!« S temi besedami je končal koman-
dant II. bataljona Kozjanskega odreda.
Poleg njega je izdihnü tudi komandir
kurirskega voda Radej, fant in poL
»Švabi niti pošte ne bodo dobdU, niti
mene živega!« Legel je na zavoj pisem
in važnih listin ter sprožil bombo ne
prsdh. Ostalo je le okrvavljeno truplo
in koščki raztrganega papirja.
Po končani hajki smo se zvečer vmili
preživeli iz štaba na kraj borbe. Bua je
že trda tema. Kdor je hodu tisto noč
po Langer j evi hosti, je nikoli ne bo po-
zabü. Stopali smo preko trupel tistili
fantov, s katerimi smo še prejšnji dax
sanjali o svobodi in kovali načrte za
bodočnost, preko trupel fantov, s kate-
rimi smo delili veselje in radost zadnje
zime in skupaj z njimi čakali našo velike
pomlad. Zdaj pa jih ni büo več. Le
njihova trupla so ležala raztresena i»
hosti. Ob sami poti je ležal specialni
vod, ki je padel do zadnjega moža. Vsa-
kega posameznika je, moral imičiti
ostrostrelec, prej se ni nihče premaknil
za ped. Ležali so pred nami, vsi zadeti
v čelo, poleg svojega komandirja, ju-
naka Resevne, Slapšaka-Gajsta.
Zagrebu smo jih na kraju borbe, kjer
so padli Danes so nmogi našli poslednji
dom v svojem rojstnem kraju. Tiste pa,
ki so ostali, čuva gozd, njihov najboljši
in najzvestejši prijatelj. Med Malo in
Veliko Resevno, na čistini ob robu goz-
da, smo pokopali Cvetko in Dušana.
Skoraj se bodo kostanji ob grobu oki-
tüi s pomladanskimi cvetovi Resevniaki
gozdovi bodo skoraj zazeleneli v deseti /
pomladi od takrat, ko so padli njeni
junaki. V Langer j e vem gozdu bodo za-
zelenele borovnice, med temi borovni-
cami in nepozabnimi grobovi bodo zo-
pet vzcvetele drobne rdeče ciklame, ka-
kor nekoč v časih, ki jih ni mogoče po-
zabiti. K. A.
Na položaju
Preko 4000 aktivnih članov „Partizana"
v celjskem in šoštanjskem okraju
v nedeljo so v Celju zborovali po-
slanci partizanskiti društev celjskega
in šoštanjskega okraja. Iz izčrpnih po-
ročil obeti bivših okrajnih odborov je
bilo razvidno, da šteje partizanska or-
ganizacija v območju celjskega in šoš-
tanjskega okraja 33 društev Partizan
s preko 4000 aktivnega članstva. Število
osnovnih organizacij in članstva je v
nenetinem porastu. Vedno več je za-
nimanja na podeželju za telesno vzgo-
jo, kajti oblike dela v partizanskiti dru-
štviti so izredno pestre in najde v okvi-
ru teh društev mladina vso potrebno
koristno razvedrilo in zabavo. Ni še
vse tako kot bi želeli požrvovalni de-
lavci v društvih in na okraju. Marsikje
disciplina še ni najboljša, primanjkuje
predanih društvenih delavcev, največ
pa vaditeljskega kadra. Tudi okrajna
vodstva niso bila dovolj trdna, da bi kot
kolektivni organ lahko vodila organiza-
cije na terenu in jim dajala dovoli
morale in strokovne pomoči. Najbolj pa
tarejo vsa društva materialne težave.
Le malo je društev, ki delujejo v dobrih
pogojih. Marsikje ni telovadišč, domov,
telovadnic in potrebnega orodja ter
rekvizitov. Večje število društev gostuje
v zadružnih domovih, kjer jih pa za-
družna vodstva ne sprejemajo pravilno.
Vsaka zabava in ples imata v teh dvo-
ranah prednost pred zdravo telesno
vadbo tamkajšnje vaške mladine. Ali
nismo pred leti gradili zadružne do-
move zaradi tega, da bodo postali ža-
rišče in središče vsega vaškega kultur-
nega življenja? Ali telesna izobrazba
in kultura ne spadata k tej vrsti aktiv-
nosti? Prav tako važen problem je
danes na terenu nepravilno vrednotenje
in zapostavljanje telesne vzgoje od
ostalih družbenih organizacij in celo
od organov oblasti. Delavci v partizan-
ski organizaciii opravljajo v naši družbi
važno družbeno delo, saj preko telesne
vadbe, izletov, nastopov, tekmovanj,
prosvetnega dela itd. skrbijo za pra-
vilno vzgojo mladih pokolenj v napred-
nem duhu, skrbijo za vzgojo fizično in
moralno trdnih ljudi ter prav zaradi
tega zaslužijo vso pomoč — tudi mate-
rialno — od vseh naših družbenih or-
ganov! Važnosti tega dela se marsikje
še vse premalo zavedajo, ker sicer ne
bi bilo več niti enega občinskega od-
bora, ki bi ne pomagal po svojih močeh
kar najboljšemu razmahu te koristne
organizacije v svojem območju.
Razprava je pokazala še vrsto napak,
ki zavirajo hitrejši razmah društev na
terenu in vključevanje večjega števila
delavske in kmečke mladine. Marsikje
se vse preveč zapirajo v telovadnice
in ne izkoriščajo v zadovoljivi meri
moderna sredstva v telesni vzgoji, ki
daje vsekakor prednost vadbi in gi-
banju na prostem v naravi in se poslu-
žuje v večji meri tudi prirodnih gibanj
in vaj, ki nam lahko služijo v dnevnem
življenju. Tudi izletništvo in pravilno
družabništvo je še vse v premajhni
meri razvito v partizanski organizaciji.
Vse te napake pa imajo svoj izvor
v premajhnem strokovnem znanju va-
diteljev, ki imajo neposredno opravka
z aktivnim članstvom. Vaditeljem je
treba dati več izobrazbe, omogočiti jim
je treba udeležbo na strokovnih teča-
jih od okrajnih pa do republiških in
zveznih, ker je le od uspešnega reše-
vanja tega problema v največji meri
odvisna nadaljna krepitev partizanske
organizacije na terenu. Toplo je bila
pozdravljena zahteva, da bi prav v
času sestavljanja tarifnih pravilnikov
v naših podjetjih upoštevali tudi pri
vzgoji kadrov določena sredstva za
vzgojo vaditeljev in prednjakov po par-
tizanskih društvih. Dosedaj se je le
težko rekrutiziral vaditeljski zbor iz
vrst naše delavske mladine, ker v pod-
jetjih niso^ pokazali pravega razume-
vanja pri odobritvi dopusta za te vrste
tečajev. Od pravilnega ^prikazovanja
in postavljanja tega problema, kjer so
partizanski organizaciji dolžna poma-
gati tudi sindikalna Vodstva, bodo brez
dvoma naša podjetja v bodoče poka-
zala več razumevanja za razvoj zdrave
telesne vzgoje, od katere bodo imela
neposredno tudi sama veliko korist,
ker se bo ob večji telesni izobrazbi
in boljši fizični zmogljivosti zmanjšalo
število obratnih nesreč in izboljšala
produktivnost dela.
Anketa v nekaterih krajih v šoštanj-
skem okraju je pokazala, da bi se v
društva Partizan vključilo še več mla-
dine in pionirjev, pa ni na razpolago
telovadnic in igrišč ter je sedanja ka-
paciteta izkoriščena do skrajnosti. Ne
kaže drugače kot graditi nove objekte,
seveda v mejah finančne zmogljivosti
v posameznih krajih, saj je mladina
prevzela obvezo, da bo v letošnjih
delovnih akcijah ustvarila predvsem tc
vrste objekte.
Stev. 11 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 18. marca 1955
Vsak delavec naj da svoje pripombe jn predloge
Pretekli teden se je v Slov. Konji-
cati prvič sestal novoizvoljeni plenum
krajevnega sindikalnega sveta, ki je
obravnaval različna tekoča vprašanja.
Ko so odborniki govorili o sestavljanju
tarifniti pravilnikov, so ugotovili, da sin-
dikalne podružnice niso bile povsod
dovolj aktivne, kar se je zlasti poka-
zalo pri ohjasnievaniu novega sistema
nanrajevanja. /ararci Voa so tu in tam
prišle naprej neja«:nosti in pa nerazu-
mevanje oH strani manj razgledanih
delavcev. Tem več dela рн so zaradi
tega imele tehnične komi'^üe. ki so
sestavljale osnutke pravilnikov in norm.
V Tovarni kovanega oro'^ia Zreče so
osnutek že v celo'i sestavili in ga po-
slali okrajni komisiji na vpogled, v teh
dneh pa bo o njem dal svn'e mnenje
še kolektiv. V tovarni usn'a >KopiIs« pa
je komi<îiia z delom nekoliko zaka-^nila
in bo tarifni pravilnik dan v razpravo
šele ta teden, sindikalni odbor pa bo
moral poskrbe'i. da bodo z njim se-
znanjeni v«:i delavci. Nekoliko težav pri
samem «es'avljanju imajo na LIP v Ko-
njicah, ki ima v svojem sestavu več
obratov v rajnih krajih fKoniice, Oplot-
nica, Slov, Bistrica). Vsak obrat je imel
za sestavo osnutka svojo podkomi"^iio,
centralna komisija pa bo morala vskla-
diti njihovo delo. Seveda pa bo s tem
delo nekoliko zamujeno, tako, da bo
za samo razpravo o^^tglo manj časa.
Pri gradbenem podie'ju pa menijo, da
bo potrebno postavi'i povprečne nor-
me, saj je znano, da gradbeni delavci
v začetku in ob koncu sezone norme
komaj dosegajo, dočim pa jih v glavni
sezoni presegajo. Tu se nadalje tudi
zav7emajo za deseturni delovni čas v
letnih mesecih, ko je sezona na višku.
Na ta način bi delavci v tem času pri-
služili več sredstev za zimske mesece,
na drugi strani pa bi tudi skupnost
imela več koristi, saj bi več objektov
bilo prej gotovih. To zlasti pride do
izraza tam, kjer delajo zaključene sku-
pine iz drugih krajev, katerih interes
je tudi v tem, da se delo čimprej za-
kjjuči.
Več nejasnosti je še tudi pri potrje-
vanju pravilnikov za podjetja in obrate,
ki jih imajo kmetijske zadruge. Ljudski
poslanec inž. Tavčar je objasnit, da so
v izdelavi posebni predpisi, ki bodo tu-
di to zadevo rešili. Podobno je tudi
v kmetijstvu, kjer je zaradi narave dela
v gotovih panogah težko postaviti nor-
me.
Na plenumu so med drugim sprejeli
sklep, da je potrebno prav sedaj v
času, ko bodo osnutki dani v raz-
pravo, od strani sindikalnih odborov
v podružnicah osigurati, da bo lahko
vsak delavec dal svoje pripombe in
predloge oz. da bo z osnutkom se-
znanjen. S tem bo močno olajšano de-
lo okrajnih komisij in pa DS, ki bodo
osnutke pravilnikov potrjevali. Plenum
je prav tako osvojil predlog, da naj
podružnice potem, ko bodo pravilniki
potrjeni, skrbe zato, da se dajo v tisk
in cla ga bo lahko sleherni delavec do-
bil v obliki žepne beležnice.
L. V.
PRED OBČNIMI ZBORI
KMETIJSKIH ZADRUG
Za letošnje občne zbore so se kmetij-
ske zadruge celjskega okraja dobro
pripravile, saj so bili v mesecu januarju
in februarju po vseh pospeševalnih od-
sekih KZ dobro pripravljeni sestanki,
kjer so obravnavali vso kmetijsko go-
spodarsko problematiko, ločeno po po-
sameznih panogah. Tako so bile zadruge
pravočasno seznanjene z vsemi perečimi
problemi zadružništva, pa tudi poročila
so zajemala mnogo vzpodbudnih nasve-
tov za zboljšanje celotnega dela v za-,
družništvu.
V zvezi s tem so za letošnje občne
zbore zadružniki že pripravili načrte
dela po . posameznih kmetijskih pa-
nogah, tako da jih bodo na občnih
zborih lahko hitreje osvojili.
Glavni poudarek letošnjih občnih
zborov kmetijskih zadrug bo na pospe-
ševanju kmetijstva. Delo posebne ko-
misije, ki po zadrugah pregleduje bi-
lance, se bliža h koncu. Tam, kjer so bi-
lance v redu in že potrjene, bodo z
občnimi zbori lahko začeli že ta teden.
Tako bodo v soboto, dne 19. t. m. letni
občni zbori v zadrugah: Dramlje, Go-
milsko, Petrovce, Podčetrtek, Polzela,
Prebold, Ratenska vas, Ponikva pri
Grobelnem in Polje ob Sotli. V nedeljo,
20. t. m. pa v Galiciji pri Celju, Pri-
stavi, Šentpetru na Medvedjem Selu,
Šentvidu pri Grobelnem in Taboru.
Kot smo že zgoraj omenili, se zadruž-
niki v celjskem okraju na te zbore letos
pripravljajo še s posebno vestnostjo.
To nam pa daje zagotovilo, da bodo le-
tošnji občni zbori kmetijskih zadrug
dobro izpadli in da bodo posamezne za-
druge po njih častno izpolnile svojo
vlogo v letošnjem letu.
O poteku občnih zborov bomo kaj
več poročali v naši prihodnji številki..
Uboj na silvestrovanju
kaznovan
25-letni Franc Podgoršek iz Dolge
gore pri Ponikvi, je bil kot nadpremi-
kač uslužben na celjski železniški po-
staji. Na Silvestrovo zvečer je s svo-
jim tovarišem Romih Francem silve-
stroval v celjski kolodvorski restavra-
ciji. Ponoči sta se oba z vlakom od-
peljala do Lipoglava. Od tam sta odšla
v Dolgo goro. Ustavila sta se pri kmetu
Ivanu Dobniku, kjer je silvestrovalo več
ljudi iz tamkajšnje okolice, ki sta se
jim oba pridružila. V tej družbi je Pod-
goršek med nočjo nekajkrat izzval pre-
pir in celo pretep. Proti jutru so neka-
teri odšli. Ostali so poleg domačih le
Podgoršek, Habot Blaž, F'ilej Dominik
in Lisec Mihael. Okrog 5. ure so tudi ti
zapustili hišo. Na dvorišču se je med
njimi zopet vnel prepir. V prepiru je
Podgoršek segel l^rez pravega povoda
po svojem lovskem nožu in najprej za-
mahnil proti Fileju, katerega je zadel
v levo stran prsi. Rezilo je poškodovalo
srce in je Filej po nekaj minutah iz-
dihnil. Tudi Lisca je večkrat z nožem
zabodel in mu prizadejal več ran. Pre-
peljati so ga morali na zdravljenje v
celjsko bolnico. Za svoje dejanje se
je Franc Podgoršek zagovarjal pri
Okrožjem sodišču v Celju. Obsojen je
bil na 4 leta in 6 mesecev strogega
zapora.
M. C.
V soboto, 19. marca ob 19. uri
prireja mladina celjskih srednjih
šol
AKADEMIJO
T počastitev 10. obletnice
osvoboditve Jugoslavije
Na sporedu: glasbene, pevske, re-
citacijske in druge točka
Vljudno vabljeni!
SPREJEMAMO RAZNE DELE V BAKRENJE,
NIKLANJE IN KROMANJE
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA
TOVARNE EMAJLIRANE POSODE
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE RAZPISUJE V SODELO-
VANJU Z DRUŠTVOM ARHITEKTOV SLOVENIJE
NATEČAJ
ZA IZDELAVO NAČRTOV MANJŠIH STANOVANJSKIH HIŠ
PRAVICO UDELEŽBE IMAJO PROJEKTANTSKE ORGANI-
ZACIJE IN STROKOVNJAKI
SKUPNI ZNESEK ZA DESET NAGRAD 500.000 DIN
NACRTE JE PREDLOŽITI DO 30. APRILA 1955 LOMO CELJE
Razpis in program natečaja je na razpolago pri LOMO Celje
in pri Društvu arhitektov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva c. 11
proti plačilu din 100.
NE UŽIVAJ ALKOHOLA,
DA NE PRIDE DO NESREČE
PRI DELU!
Kotiček za naše žene
Zaščitite mmske obleke pred molji
Bližajoča se pomlad nalaga go-
spodinji vrsto potrebnih opravkov v sta-
novanju. Med ajimi je tudi zelo važna
dobra zaščita zimske obleke pred mo-
lji. Preden se bo lotila tega dela, bo
njena prva stvar, da bo vse obleke
temeljito prekrtačila, stepla in obrnila
tudi žepe. Kožuhovinaste stvari stepa-
mo samo na narobni strani. Dobro je,
če iztepač ovijemo z blagom, da ne
bi obleke preveč poškodoval. Ko smo
to opravile, pridejo na vrsto madeži,
ki jih pred shranjenjem obleke moramo
na vsak način odpraviti, da ne bodo
privlačevali moljev. Madeže odpravimo
na različne načine — odvisno pa je
od tega, kakšno je blago in od česa
so nastali madeži. (Kako čistimo za-
maščene ovratnike, mastne madeže ali
madeže alkoholnih pijač, smo v našem
kotičku pred tedni že poročali). Naj-
češče uporabljamo za čiščenje made-
žev na obleki vodo, ki je pomešana s
salmijakom. Ko smo tako obleko oči-
stili vseh madežev, jo vlažno na zraku
posušimo. Ko je tudi to končano, za-
čnemo obleke zlagati bodisi v papir-
nate škatle ali vreče, ali pa v zaboje,
ki jih dobro obložimo s papirjem. Med
obleke položimo zaščitna sredstva —
naftalin. Natrosimo ga tudi na dno za-
boja in po vrhu papirja. Na vrh polo-
žimo še v več plasteh časopisni papir,
ki je tudi dobro zaščitno sredstvo, saj
je znano, da tiskarska barva moljem
zelo smrdi in se je izogibajo. Ko škatlo
ali zaboj zapremo, je dobro, če okrog
pokrova še nalepimo lepilni trak — če
pa smo uporabljale vreče, pa zalepi-
mo tudi vreče.
Ce bo gospodinja to delo dobro in
natančno opravila, ne bo v jeseni ško-
de in jeze, ko bo jem-ala iz zabojev
zimske stvari.
KAVNI ODCEDEK lahko porabite v
gospodinjstvu v več namenov. Le malo
gospodinj ve, da lahko z njim temeljito
očistimo stare ponošene obleke, ki se
že svetijo. Taka mesta potresite s su-
him kavnim odcedkom in ga pustite na
njih nekaj ur, rtakar ga z mehko ščetko
odstranite. Čudile se boste, kako bo
to preprosto domače sredstvo temeljito
odpravilo vsak sijaj bodisi na vaši oble-
ki ali na moževih hlačah.
Na isti način lahko s kavnim odced-
kom obnovite tudi umazane preproge.
Porabiti morate le ostrejšo ščetko, ko
boste kavni izcedek iztepale.
Tudi umazane steklenice boste prav
lepo umile s kavnim odcedkom. Daj
ga dve ali tri žlice v toplo vodo in vse
dobro premešaj. Steklenice je treba
nazadnje še dobro preplakniti s svežo
vodo. Kot bo obleka po tem zaneslji-
vem domačem sredstvu izgubila svoj
sijaj, tako ga bodo steklenice prido-
bile.
SOLATA IZ REPNIH POGANJKOV
Februar in marec sta meseca, ko nam
navadno že primanjkuje zelene solate.
Praktična gospodinja bo znala najti na-
domestilo. Ce imate v ne prehladni kle-
ti navadne repo, bo v zimskih mesecih
začela poganjati in ti poganjki so prav
dobri za solato. Pripravimo pa jo tako,
da repne cime ali poganjke porežemo,
jih pokropamo, da jim odvzamemo ne-
prijeten okus po repi. Da jih ohladimo,
jih polijemo še z mrzlo vodo, nato pa
polijemo s kisom in oljem.
Tako pripravljena solata bo prav
okusna in vam bo v kritičnih mesecih
nadomestila primanjkujočo zeleno so-
lato.
NE ZAMETU) lAJCNIH LUPIN
S pridom jih boš lahko uporabila v
gospodinjstvu. Da z njimi najlepše ope-
res mastne in motne steklenice, to žc
veš. Ne veš pa še morda, da boš z
jajčnimi lupinami krasno oprala rumen-
kasto, zaprano perilo, jajčne lupine po-
iuši, zdrobi jih s kamnom ali tolka-
čem v moko. Ko pereš perilo, daj v
poslednjo toplo vodo v vrečici pest teh
lupin. Še bolje pa je, da z njimi preku-
haš vodo in v njej izplakneš perilo.
Kar verjeti ne boš mogla svojim očem,
kako snežnobelo perilo boš dobila že
kar po enkratnem pranju s tem doma-
čim sredstvom.
DUH PO TOBAKU bomo v sobi pre-
prečili, če bomo na steno obesili mo-
kro krpo ali gobo, ki bo dim vsrkavala.
Naša družina in mladina
vprašanja socialistične vzgoje
na diskusijskem večeru na Bregu v Celju
Ljudska univerza je s sodelovanjem
množičnih organizacij ,in Pedagoškega
društva na željo staršev priredila na
Bregu diskusijski večer o socialistični
vzgoji v šoli in družini. Lepa udeležba,
aktivno sodelovanje in zanimanje star-
šev za vzgojo dokazujejo, da mnogi
starši vedno bolj spoznavajo velik po-
men sodobne vzgoje v družini in šoli
za napredek današnjih otrok in mladi-
ne. Ni jim vseeno, kako dorašča naš
najmlajši rod.
Starši so razpravljali o mnogih pri-
merih učenja iin vzgoje v šoli. Nekateri
starši imajo težave pri pomoči otrokom
pri učenju za razrede nižje gimnazije.
Večkrat otroci v šoli razlage ne razu-
mejo, a mati in oče dom.a tudi ne znata
vsega dovolj razložiti. Pri obravnava-
nju snovi v šoli, naj se po razlagi vedno
omogoči otrokom, da vprašajo učitelja
ali profesorja o vsem, kar jim je ostalo
nerazumljivo.
V šolo naj prihajajo otroci brez na-
kita, saj ga vsi otroci ne premorejo, a
ni vzgojno, da bi se že v šoli otroci po
tem ločevali v razne sloje.
Otrokom puščajmo zavest, da so oce-
ne v spričevalu zaslužili z učenjem. Mo-
ralne vrednosti te zavesti jim ne zmanj-
šujmo z zatrjevanjem, da so bile ocene
podarjene.
Odnos;i m.ed starši in učitelji so nujx
no potrebni, vendar morajo ostajati do-
sledno v vseh primerih na pravnih
vzgojnih temeljih. Željam nekaterih
staršev, da bi učitelj bil v šoli pri po-
uku prav posebno ризгогеп na njihovega
otroka, da bi ga večkrat kot ostale vpra-
šal, mu dajal samo najboljše ocene in
mu pri nalogah posebno pomagal, uči-
telj ne bo mogel ustrezati, ker bi bili
s tem prizadeti in prikrajšani ostali
otroci in razredni kolektiv. Učitelj po-
učuje in vzgaja v razredu 30 do 40
otrok ter mora vse razvijati v samo-
zavestne, ponosne in delavne člane naše
družbe. Protekcij zaradi intervencij
staršev učitelj ne sme poznati, zato so
mu tudi tovrstne vzpodbude ali želje
staršev le dokaz pomanjkljivega, pre-
več ozko-egoističnega pojmovanja na-
log sodobne vzgoje in družbenega po-
mena znanja.
Obisiki učiteljev na domovih otrok so
zaželeni, a učitelj mora pri tem izklju-
čiti kakršnakoli pričakovanja staršev
po posebnih ugodnostih za njihovega
otroka v šoli. Seznanja naj jih tudi z
vzgojnimi vrednotami razrednega ko-
lektiva. Le močna učiteljeva osebnost
bo preprečila napačna sumničenja ne-
katerih staršev in razvijala iskreno za-
upanje vseh staršev do pravilnosti, pra-
vičnosti in požrtvovalnosti njegovega
dela v razredu. Starši, ki bi skušali z
darili pridobiti učitelja, so brez dvoma
vredni najstrožje graje in potrebni te-
meljite prevzgoje.
Na terenih Celja pogrešajo starši de-
lo pionirske organizacije, ki je pred leti
s številnimi krožki, starešinskimi sveti,
izleti in prireditvami dosegla lepe vzgoj-
ne uspehe. Na terenih so sedaj otroci
prepuščeni vse preveč slučajnim vpli-
vom, kar mnogokrat ni skladno s so-
cialistično vzgojo. Otroci postajajo tako
preveč sebični in ni med njimi prave
vzgojne povezanosti.
Premalo je v Celju in njegovih pred-
mestjih otroških prireditev. Starši ugo-
tavljajo potrebo po pogostejšem pred-
vajanju otrokom primernih filmov, po
rednih predstavah lutkovnega gledali-
šča,, po še nadaljniih otroških predsta-
vah v gledališču.
Otroci doma* tudi bero naš dnevni
tisk. Za otroke neprimeren so starši
označili sedanji podlistek v nekem slo-
venskem dnevniku. Mati pravi: »Moj
sin to bere in vem, da ne vpliva nanj
ta podlistek dobro. Časopisa zaradi te-
ga ne morem pred njim skrivati.«
Dokaj strog kriterij so starši izrazili
glede primernih in neprimernih knjig
za otroke in mladino. V knjižnici naj
bi vse knjige ne bile dostopne otrokom.
Starši žele, da bi bil v knjižnici po-
seben oddelek za otroške in mladinske
knjige. Izrazili so se proti vsakemu iz-
posojanju kriminalnih romanov, saj je
nekdo pod njihovim vplivom priprav-
ljal svoj odhod po svetu.
Obsežen je bil razgovor o vprašanjih
splošne in strokovne izobrazbe vajen-
cev. Ugotovili so, da vajence v neka-
terih primerih mojstri še preveč iz-
koriščajo. Razpravljali so tudi o vpra-
šanju: kdo izuči vajenca, ali šola za
učence v gospodarstvu ali mojster. Ne-
kateri starši se niso strinjali s tem, da
vajenec ne more uspešno dokončati svo-
je učne dobe, če ne doseže tudi v šoli
pozitivnega učnega uspeha. Mnogi star-
ši še premalo cenijo vrednost in pomen
šole za učence v gospodarstvu. Res je,
da imamo vajence, ki so za ročno delo
zelo nadarjeni, a za ostalo učenje precej
manj, vendar to še ne more biti razlog
za splošen nižji izobrazbeni nivo na-
šega delavskega in obrtniškega nara-
ščaja. Vajencu, ki pri mojstru lepo na-
preduje, pa bi naj težave v šoli ne bile
ob trudu in pravi volji za učenje ovira
za obrtniški poklic. Glede pomočniških
izpitov so navzoči izrazili željo, da bi
büo več vprašanj iz izučene stroke,
manj pa iz drugih, sorodnih strt>K.
Siv.
Regulacija Savinje se mora nadaljevati
(Nadaljevanje s
Uprava cest. Dejal je, da nihče ne mo-
re prevzeti odgovornosti za zavlače-
vanje regulacijskih del, ker bi že pri
normalnem poteku gradnje vedno zno-
va prelila nevarnost pred novimi ka-
tastrofalnimi poplavami. Od takrat, ko
je pod Avstro-ogrsko bil reguliran gor-
nji tok Savinje, je struga Savinje na
celjskem ovinku stalno višja. Prod, ki
ga Savinja prinese ob poplavah je dno
reke dvignil za 1,80 m. Vsaka nova po-
plava ima zato vedno večje posledice,
zato ni čudno, da je pri zadnji popla-
vi bilo na področju mesta in bližnje
okolice okoli 4 milijarde dinarjev go-
spodarske škode, med'em ko so vse
prejšnje poplave (okoli 200 poplav) po-
vzročile vsega 5,5 milijard dinarjev
škode. Normalno gledanje na katastro-
fo v lanskem letu, ki je zahtevala de-
jansko mnogo več škode kot je bilo
ocenjeno in če prištejemo še človeške
žrtve, ne moremo zanikati, da so pred-
videni stroški za regulacijo Savinje in
pritokov le malenkostni v primerjavi s
povzročeno škodo.
Kljub vsem tem izredno jasnim do-
kazom, ki opravičujejo bortio celjske-
ga okraja z nadaljevanjem del, vendar
nekateri povabljeni predstavniki niso
bili popolnoma prepričani, da je regula-
cija Savinje prvorazredna potreba. Po-
polnoma razumljivo je, da zaradi imo-
bilizacije sredstev nima nobena gospo-
darska organizacija ali ustanova toliko
sredstev, da bi jih z lahkoto odstopila
v te namene. Res je tudi, da kjer ni
denarja, ga tudi ni mogoče vzeti, toda
to ni bilo najbolj bistveno vprašanje.
Mestni in Okrajni ljudski odbor sta že-
lela, da bi predstavniki železnice in
Cestne uprave na svoj način podprli^in
priznali očitno prednost regulaciji Sa-
vinje v okviru ostalih nujnih investicij-
skih gradenj. Na seji so sicer načelno
našli pot do tega zaključka, in pred-
stavniki )D2 ter Cesine uprave so to
prednost priznali in obljubili, da se bo-
do tudi v bodoče trudili dobiti vsa
sredstva za najnujnejša dela.
Vse kaže, da bo treba storiti še mar-
sikatero pot, da bi zagotovili vsaj mi-
nimum tistih sredstev, ki so potrebna
za nadaljevanje regulacije in vzpored-
nih del. Kljub vsem zelo slabim izgle-
dom, so politični in oblastni funkcio-
narji še vedno obdržali dovolj opti-
mÌ7ma, da niso spustili rok onemoglo
k telesu, temveč so se še z večjo vne-
mo lotili iskanja vseh mogočih možnosti.
Med prvimi takimi poizkusi bo obisk
1. strani.)
predsednika okraja in predstavnika že-
leznic jD2 v Beogradu h Glavni direk-
ciji, kjer bodo s pomočjo ljudskega
poslanca tov. Leskoška poskušali najti
potreben denar vsaj v tej višini, da bo
železnica mogla prestaviti progo na
levi breg in da bodo regulacijska dela
lahko nemoteno napredovala.
Na seji tudi ni prišlo do sporazuma,
kdo naj investira gradnjo novega cest-
nega mostu in nadaljnjo gradnjo repub-
liške ceste čez Breg na Polule. Mest-
ni odbor upravičeno pričakuje, da bo
to dolžnost prevzela nase Cestna upra-
va, ki je itak morala računati, da bi v
doglednem času nadomestila provizor-
ni kapucinski most s trdnim, ki bi od-
govarjal današnjemu velikemu prometu.
Toda, kakor izgleda bo v tem pogledu
še nekaj zelo živahnih razprav, kajti
Cestna uprava smatra, da je povzroči-
lelj regulacije hkrati tudi dolžan inve-
stirati sredstva za novi most. Tu ob-
stoja poleg dejstva, da uprava za ce-
ste zaenkrat nima kreditne zmožnosti,
še druga nevarnost, da bo le-ta odlo-
žila stroške v breme okraja in Mestne
občine. Sicer pa smo prepričani, da
mnenje predstavnika Cestne uprave še
ne more veljati kot končni sklep.
Trenutno je nemogoče govoriti kako
bo dejansko z nadaljevanjem del pri
regulaciji Savinje. Mišljenja smo, da
bodo merodajni organi spoznali nesmi-
selnost ustavitve del, ker s tem ne od-
lašamo samo prepotrebne gradnje in
ne prepuščamo Celje z okolico zgol)
novim katastrofam, temveč spravljamo
v nevarnost še tiste objekte, ki so bili
dosedaj zgrajeni in so terjali milijone
dinarjev. Istočasno merodajni organi nc
bodo mogli zanikati malenkostno inve-
sticijo v primerjavi z že nastalo škodo
in z nevarnostjo, ki se lahko vsak čas
ponovi.
Prebivalstvo Celja in okoHce, zlasti
pa prebivalstvo tistih predelov, ki ved-
no znova občutijo težo elementarnih
nesreč na svojih plečih, z upraviče-
nostjo pričakuje in zahteva, da bodo
dela pri regulaciji Savinje našla rešitev
in je pripravljeno žrtvovati marsikaj,
ker je varnost življenja in imetja ven-
darle na prvem mestu. Prepričano jc.
da bodo predstavniki oblasti in ljudski
poslanci povsod izražali to težnjo in
poskušali vse, da bo v doglednem ča"
su odstranjena največja ovira za uspe-
šen razvoj celjske kotline in s tem v
zvezi tudi izvor grozečih nevarnosti.
GROZDNI SOK
je zdrava osvežujoča pi-
jača, ki ne sme manjkati
v nobenem gospodinjstvu!
C3
CL.
[EUE
CELJSKI TEDNIK. 18. marca 1955
Stev. 11 — stran 3
Najnovejše vesti iz
celjskega gledališča
Mislim, da nam je končno vendarle
yspelo prepričali malodušneže in črno-
glede o lem, da ima celjsko gledališče
jvojo eksistenčno upravičenost. In ne
5amo to,, pač pa mnogo več. In sicer:
le, da je to mlado gledališče ne-
jporno in enkrat za vselej dokazalo
5voj0 sposobnost za delo in življenje,
piarveč tudi to, da je prav zaradi svo-
jgga dela postalo v Celju in okolici
j,epogrešljivo.
Od slovenske in jugoslovanske kri-
}jj<e ter občinstva priznani uspetii,
dejstvo, da je kljub majhnemu ansamblu
^itioglo bitke, kakršne so bile n. pr. za
Ljubezen štirih polkovnikov in Hamleta
jer da je od vseh slovenskih gledališč
doseglo v rekordnem času najvišje šte-
vilo premier, nadalje podatek, da se je
število predstav v sezoni v treh letih
povečalo za skoraj 100%, število obi-
skovalcev pa za več kot 100% — vse
to so dokazi za gornjo trditev, obenem
pa dokaz, da je usodna bitka za celjsko
poklicno gledališče dokončno doboje-
vana.
Dobre tri mesece pred zaključkom
sezone bo torej celjsko gledališče z
deseto premiero izpolnilo abonmajske
obveznosti letošnjega leta, da se bo
nato lahko z vso silo posvetila pripra-
vam na Festival slovenske in jugoslo-
vanske sodobne drame, na eno največ-
jih gledaliških prireditev v Jugoslaviji
po osvoboditvi, s katero bo proslavilo
desetletnico osvoboditve.
Zadnje dni marca ali prve dni aprila,
čim bodo zaključena pogajanja o go-
stovanjih drugih gledališč na celjskem
festivalu in čim bodo fiksirani vsi da-
iumi, bo razpisan dodatni — festival-
ski — abonma. Abonente prosimo, da
spremljajo naše objave v časopisju in
radiu. V načrtu imamo namreč poleg
lastnih treh festivalskih krstnih upri-
zoritev tudi gostovanja vseh slovenskih
gledališč 1er enega zagrebškega in
enega beograjskega ansambla. Astro-
nomsko visoki stroški, ki so zvezani
z goslovanji tujih ansamblov, so glavna
ovira v pripravah na festival. Iz last-
nega proračuna potrebnih vsot ne mo-
remo črpati, izvenproračunska sredstva
pa je glede na splošno situacijo od
LO MO nemogoče pričakovati. Ker pa
bo celjski festival gledališka prireditev,
ki daleč prerašča lokalne meie in se
Po pomembnosti in širini kot edinstvena
zamisel uvršča med gledališke do-
godke vselovenskega ali deloma celo
vsedržavnega značaja, smo zaprosili
za kritje deficitov za gostujoča gleda-
lišča republiški Svet za kulturo in pro-
sveto. Ta pa nam je mogel ustreči le
deloma. Kril bo primanjkljaj za gosto-
vanje SNG iz Trsta in to glede na spe-
cifični kulturno politični položaj tržaš-
kega gledališča, vsi ostali gostujoči
ansambli pa bodo morali nositi stroške
sami ali pa se bodo morali odpovedati
sodelovanju na tej veliki manifestativni
vsedržavni gledališki prireditvi.
Ce torej finančne težave ne bodo iz-
Podjedle in onemogočile našega »leto-
šnjega velikega načrta«, se obeta celj-
ski gledališki publiki izredno in po-
niembno umetniško doživetje. V dese-
lih dneh se bo v Celju skoncentriralo
Vse najboljše, kar premore trenutno
slovenska dramatika. V času festivala,
ki se bo začel predvidoma 4. maja,
končal pa 14. maja (zaključna pred-
stava festivala bo obenem otvoritvena
predstava »Celjskega tedna«) bodo
zbrani v Celju ludi vsi slovenski in
ïnnogi hrvatski in srbski kritiki.
In zdaj o deseti letošnji premieri, ki
l>o, kot omenjeno, v torek, 22. marca
pb 20: abonenti premierskega at>onmaja
iniajo tokrat predstavo v torek, ker je
^ sredo 23. marca koncert in ta dan
bo v gledališču predstave.
Na vrsti je Forsterjeva drama SIVEG,
ki jo je posebej za celjsko gledališče
prevedla Zora Filipičeva. Režira Juro
Kislinger iz ljubljanske Drame, sceno
pripravlja arh. Sveta Jovanovič, kostu-
me pa Alenka 5artlova.
Forsterjev SIVEC je izredno drzna
in pogumna družbeno kritična drama.
Po pogumu, kritični ostrini in umetniški
odkritosrčnosti, pa tudi po obravnava-
nem problemu — problemu vzgoje mla-
dega človeka, o vplivih doma in šole —
je SIVEC podoben lani uprizorjeni
MLADOSTI PRED SODIŠČEM. SIVCA
v celjskem gledališču ne sme zamuditi
nihče, ki se ukvarja z vzgojo in nanj
posetiej opozarjamo družbene organi-
zacije — zlasti Društvo prijateljev mla-
dine in AF2 — da naroče zaključene
predstave, ki jih dajemo pod ugodnej-
šimi finančnimi pogoji kot redne pred-
stave.
Ob tej priložnosti naj opozorim še
na dvoje: Jutri v soboto 19. in v ne-
deljo 20. marca bo na sporedu HAMLET
izven abonmaja. Obiskovalci iz okolice,
ki imajo za nedeljsko popoldansko
predstavo dobre zveze z vlaki, si lahko
rezervirajo vstopnice pismeno ali tele-
fonično na številko 26-60. Zanimanje
za HAMLETA je izredno veliko — vse
dosedanje predstave so bile do zadnje-
ga kotička razprodane — zato pohitite
z nabavo vstopnici Prve dni aprila pa
nameravamo gostovati s HAMLETOM
v ljubljanski Drami. Prepričani smo, da
nas bodo na tem gostovanju spremljale
najt>oljše želje zvestega celjskega ob-
činstva.
V petek, 1. aprila ob 20 bo na željo
publike na sporedu VEČER UMETNIŠ-
KE BESEDE Marijana Dolinarja. Pred-
stava bo zanimiva tudi za liste, ki so
bili na premieri, kajti spored je deloma
spremenjen in na novo naštudiran.
Predstava bo izven abonmaja, pač
pa imajo abonenti prednost.
Lojze Filipič.
Prizor iz Shakespearove drame »Hamlet«:
Minea Jerajeva in Janez Eržen kot OfeUja. in Hamlet.
CINKARNA CELJE
sprejme v stalno službo večje število fizično močnih in zdravih
nekvalificiranih delavcev od 40—45 let starosti. Interesenti maj
se javijo t personalnem oddelku podjetja.
Veseli večer v Laškem
DPD Svoboda Laško je preteklo so-
boto priredilo Veseli večer. Zanimanje
za prireditev je bilo ogromno, kar je
dokazovala nabito polna dvorana Par-
tizana. Na žalost mnogi niso dobili
vstopnic, ki so bile že teden dni pred
izvedbo razprodane. V bodoče je že-
leti, da vstopnice razprodajajo v kak-
šni trgovski poslovalnici, ne pa privat-
nik, ki ga je večkrat težko najti.
Ce bi sodil po bombah smeha in fi-
nančnem uspehu, moram pritrditi, da
je večer prav dobro uspel. V splošnem
je bil program le malo razvlečen in
bi kakšna točka brez večje škode lahko
odpadla, zlasti takšna, ki smo jo že vi-
deli. To velja toliko bolj, ker je bil
sicer program še kar pester in je glad-
ko tekel. Brez dvoma je bil duša ve-
čera kramljavec (konferansje), ki je z
vso spretnostjo, uglajenostjo in domi-
selnostjo spravil celoten mehanizem v
še kar pravilen tempo in prijetno atmo-
sfero. Ce sem prav razumel ime, je to
nehvaležno breme prevzel nase tovariš
Strmčnik iz Ljubljane. Dekoracija je bila
prav okusna in v stilu, režija domiselna.
Med nastopajočimi je treba pohvaliti
Turkov orkester, vaški tercet, laškega
Ježka, »simfonični orkester laške fil-
harmonije«, izčrpno predavanje o sme-
hu, zlasti pa podjetja, ki so s svojimi
darili še povečala interes za prireditev
in ljubezen do smeha (Mizarsko po-
djetje Peter Hrastelj, Svoboda Laško,
Tekstilna tovarna Volna, Mestna me-
snica. Izbira, Mestna Pekarna, Rudnik
Laško, Pivovarna).
Orignalna je bila izvedba narodne
pesmi Sirota, jaz, okrog blodim, ki je
ošibala hibe v laskih gospodarskih pod-
jetjih. Laški Ježek, tov. Urankar pa je
že s svojo pojavo povzročil smeh. Sko-
da, da ni teksta moduliral z večjo jas-
nostjo, saj je včasih izpadla poglavitna
bodica v dobro sestavljeni, a tudi ne-
koliko pristriženi laski kroniki.
Ob zaključku lahko vsem nastopajo-
čim čestitamo k uspehu z željo, da se
še oglasijo in nas razvedre.
Še skromen predlog: po uspehih ob
nastopu »Neznanih talentov« in prire-
ditve Veselega večera bi priporočal
Svobodi, da organizira večer pestre
glasbe, resne in lahke, s solospevi, du-
eti, tercgli itd,............._______
Celjska revija: LED JE PREBIT\
Preteklo soboto in nedeljo so se na
Ljudskem odru zvrstile štiri predstave
prve domače Reklamno-zabavne revije.
Revijo je pripravila najmlajša propa-
gandna in kulturna ustanova — Radio
Celje, ki je ob podpori in sodelovanju
Tkanine-galanterije in Ljudskega ma-
gazina zbral na domačih tleh vrsto lju-
di, ki so za loprizoritev takega dogodka
sposobni.
Ni ravno rečeno, da je ta prva celjska
revija uspeda s pirodomim uspehom.
Toda če vzamemo v obzir, da taki sku-
pini v Ljubljani in Mariboru delujeta
že vrsto let, potem smo lahko s celj-
skim primerom zelo zadovoljni. Revija
je bila že v osnovi nekoliko drugačna
kot vsi podobni dogodki v Celju, kjer
so sodelovali gostje iz Ljubljane in Ma-
rijbora. To ni bil večer, ki bi po vzorcu
veselih večerov gostov imel popolni ka-
rakter veselega večera. Režiser revije,
Tone Zorko, ni storil napak, da prire-
ditve ni prepustil stihijskemu pwDdaja-
nju več ali manj rutiniranih sodelavcev.
Potek revije oziroma njen program je
bU. strogo določen, zato pri vseh štirih
predstavah ni bilo nobenega večjega
spodrsljaja, nobene improvizacije, ki je
celo pri rutiniranih gostih večkrat pri-
šla do izraza. Celotna prireditev je bila
s stiM Frana Rosa n Jurčka Krašovca
zelo posrečeno povezana ter je bua
kljub kratkotrajnim pripravam zelo di-
namična, tako da je v zelo kratkem
času (v uri in pol trajanja) bilo na odru
veliko dogajanja, brez nepotrebnega iz-
gubljanja časa in »klatenja« česarkolL
Napovedovalca (Jeršin in Božič) sta
s komičnimi verzi navezovala posamez-
ne točke, kar ni malenkost, saj sta mo-
rala znati okoli 400 verzov na izust.
Posebnost revije je bila tudi v tem, da
je za vsakega poslušalca imela pri-
pravljeno točko, ki mu je dala posebni
užitek. Tako je poleg glasbenih in
šaljivih točk vsebovala nastop dveh
znanih pevcev Sonje Draikslerjeve in
Aleksandra Kovača. Oba, zlasti pa še
Drakslerjeva, sta bila deležna močnega
aplavza.
Med nastopajočimi komiki se je naj-
bolj odrezal Aleksander Hrašovec, ki je
kot šmarski Anzek vzbujal bučen smeh.
Tudi Škof je kot pariški capin v ku-
pletu Ln kot ribniški Tonček spravil
poslušalce dostikrat v krohot. Marica
Frecetova in Videnšek sta kot Frau
Preselteig in Herr Bartwîisch ix>vedala
veliko pikrih na račun celjskih nem-
čurjev in tistih, ki preradii obračajo oči
na sever in čez meje.
Celjski plesni orkester, nekdanje
»žabe«, je tudi tokrat — kakor že nekaj
časa sem — pokazal, da se je razvil v
dobro moderno plesno godbo in da bo
lahko še veliiiko več dosegel, če bo tudi
v bodoče delal na vse večjem izpopol-
njevanju.
Kot gosta sta nastopila dva člana
mariborsikega baleta, ki sta sicer po-
živela program, toda nista nekako od-
govarjala ambientu. Pričakovali smo
manj kreatóvno komičen ples, to se
pravi nekaj, kar bi bilo moderno, lepo
in vendar umetniško podano. Škoda je,
da je morala naša Celjanka, Breda
Smidova, članica ljubljanskega oper-
nega baleta, v zadnjem hipu odpovedati
sodelovanje.
Čeprav uspeh revije nii bil kdo ve
kako sijajen, vendar je s tem mnogo
storjenega. Led je prebit in v Celju
danes vemo, s čim razpolagamo. V bo-
doče bo treba samo še dopolnjevati in
skrbeti za vzpon kvalitete. Morda bi
bilo dobro posvetiti nekoliko več po-
zornosti vizueLnemu učinku.
Skratka — revija je kot začetek te
zvrsti odrske dejavnosti v Celju na
splošno uspela. Prireditelja Ljudski
magazin in Tkanina-galanterija pa sta
z izredno lepimi in dragocenimi nagra-
dami prispevala mnogo za še boljši
uspeh prireditve.
Na koncu pisma pravijo člani sindi-
kalne podružnice celjskega Mestnega
gledališča še naslednje:
»Z navedenima oddajama bi se po
našem mneju dvignila kvaliteta in pe-
strost oddaj. S tem bi pa Radio Celje
v še večji meri izpolnjeval svoje ob-
veznosti do socialistične družbe.
Prosimo Vas, da nam sporočite svoje
mnenje na naše predloge, ker smo
mišljenja, da bomo le s tesnim sodelo-
vanjem dosegli take uspehe, ki sta jih
obe naši ustanovi moralno dolžni dajati
socialistiični družbi.«
Pismo objavljamo predvsem zaradi
tega, ker želimo s tem prikazati pri-
pravljenost največje celjske kulturne
ustanove pri širjenju kulture med našim
prebivalstvom. Še posebej pa pozdrav-
ljamo vsebino pisma in v njem izraženo
predloge, pri čemer se prav tako javno
zahvaljujemo kolektivu celjskega Mest-
nega gledališča, kakor tudi ostalim za
vse dosedanje in bodoče sodelovanje.
Želimo pa, da uberejo enako pot so-
delovanja in pomoči tudi vse ostale
kulturno prosvetne organizacije in po-
samezniki, ki te poti doslej še niso
našlL
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Otroci so gledali „Hamleta"
Zadnjo sredo so naši otroci višjih
razredov v celjskem gledališču priso-
stvovali največji dramski igri, ki jo svet
pozna. Videli so Hamleta. Res je, da
je igra težka, za otroke še bolj, vendar
so sledili dramo z velikim zanimanjem.
Da je bilo to mogoče, se imajo zahva-
liti svoji predmetni učiteljici, ki jim je
vsebino že prej v šoli dodobra razlo-
žila. Sicer pa je ravno za take prilike
Mladinska knjiga izdala prepotrebne
»Pripovedke iz Shakespeara«. Te bi
morale biti v knjižnici vsake višje orga-
nizirane šole. Zal pa je bilo tokrat na
prireditvi preveč otrotc. Bili so stisnje-
ni kot sardine v škatljici in zato ni
čudno, da je vladala v dvorani neznos-
na vročina. Take prenatrpanosti naj v
prihodnje ne bo več.
MOZIRJE
Nai pobudo tukajšnje Ljudske uni-
verze je konec preteklega tedna pre-
daval o svojih vtisih in doživljajih 5
potovanja po Egiptu novinar Celj-
skega tednika tovariš Krašovec Jurček.
Predavanje je bilo prav zanimivo, pod-
prto s slil<ami, in zato ni čudno, da je
predavatelj žel za svoja izvajanja hva-
ležno priznanje. Predavanja se je lo-
krat udeležilo nad 60 ljudi, kar Je za
Mozirje kar lepo število.
Staro kaplanijo, ki bo služila za
uradno poslopje bodoče komune, prid-
no obnavljajo. Izgleda, da bo notranjost
dobila lepo in prikupno lice, posebno
še, ker mislijo nabaviti za vse prostore
novo in sodobno pohištvo.
Na nižji gimnaziji sedaj pouk v redu
poteka. S prihodom nove učne moči
so ostali učitelji razbremenjeni.
Koncert ženskega zbora DPD
„Svobode" v Štorah
PresenetUa nas je napoved samostoj-
nega koncerta tega zbora, ki je bil
osnovan komaj pred tremi meseci.
Zbor šteje 24 pevk in je brezhibno
izvajal 19 točk dovolj zahtevnega pro-
grama, med temi 13 zborovskih in 7 so-
lističnih skladb. Predstavil se je kot
solidna, sicer v lepo zvečenih, vendar
za odtenek premočnih sopranih, kot ho-
mogena, intonančno čista enota, katere
odlika je bua realistično podana pesem,
ki je mnogoštevilnim poslušalcem, med
katerimi je bil tudi predsednik Glav-
nega odbora »Svobod« tov. Regent,
»padla v srce«. Poslušalci niso štedili s
priznanjem zboru lin solistkam, še manj
pa neumornemu pevovodji tov. Ulagi,
ki poleg službe vodi še kar 4 zbore in
se je s tem nastopom predstavil kot
solidni interpret .izvedenega programa.
Izvajane melodije, povezane s toplo
recitacijsko besedo tov. Svetkove — in
lepa dvorana — so na prisotne napra-
vile res globok vtis.
DPD »Svoboda« Store razvija v le-
tošnji sezoni^, ko ima svoje prostore, ži-
vahno delavnost. Niso redki večeri, ko
deluje istočasno kar vseh pet društve-
nih sekcij. To dokazuje, da delavstvo
želi kulturne ìzolwazbe, treba mu je le
za to dejavnost ustvariti pogoje.
Lepo uspeli koncert pa ni mogel po-
vsem razvedriti navzočih 40 članov
celjske »Svobode«, saj so odhajali iz
dvorane z mislijo, da se bo moralo njih
petero uspešno delujočih sekcij, med
katerimi je tudi društvena Glasbena
šola s 30 učenci, stiskati še naprej pri
»Jugoslovanu« v enem samem prostoru.
Naj bi bile »majhne Štore« za vzgled
in vzpodbudo Celjanom, da bi tudi
celjski delavci dobili, čimprej svoj dom
»Svobode«. ' nc.
Poverjeniki Prešernove družbe
v oicraju Šoštanj
prvo, T oklepaju, navedeno število navaja
lansko stanje članstva, drugo pa stanje 1. mar-
ca t. 1., kolikor je bilo to javljeno.
GORNJI GRAD: Vidič Stanko, Bočna (145),
Sanica Anton, Nova Štifta (30), Tratnik Ivan,
Šmiklavž (-, 25).
LJUBNO: Puncer Alojz, Radmirje (39), Brn-
net Marija, Ljubno (81), Lešnik Bralko, Ljnbno
(108, 66).
LUCE: Es Ludvik, Luče (103),
MOZIRJE: Vajd Franjo (34), Zeleznikar Anka
(15), Šuligoj Anica, âmihel (14), Vrabič Franc,
Lepa njiva (8).
NAZARJE: Osnovna šola Gorica (40), Finkšt
Ivanka, Nazarje (27).
REČICA OB SAVINJI: Šramel Janja (46).
SOLCAVA: Prodnik Jožica (22).
ŠMARTNO OB PAKI: Krepek Drago (110).
ŠMARTNO OB DRETI: Kozovinc Rudi (60).
ŠOŠTANJ: Volavšek Kati, Gradiš (110), Cepuš
Jože (28, 75), Vrečko Miroslav (35, 20), Lah
Rudolf, knjižnica (48), Jevšenak Darinka, To-
varna usnja (64, 100), Mestna knjigarna in pa-
pirnica (105), Smrekar Slavica (4), Oštir Marija,
Elektromehan. delavnica, Vozič Marija, Skorno
(4, 3), Iludomal Franc, Ravne (10, 54), Menih
Ivana, Topolščica (39), Simoniti Roman, Zdravi-
lišče Topolšica, Popovič Nuša, Družmirje (—,
20), Mihek Jože, Šoštanj (-, 20), Ročnik Angela,
Zavodnje (—, 20), Pajk Janez, Lokovica (—, 30),
VELENJE: Mlinšek Franc (44), Novak Alojz,
rudnik (593, 662), Videmšek Lojzka, Plešivec
(18), Žuber Vida, elektrarna (35), Levstek Maj-
da, Št. Janž pri Velenju (17, 35), Stručnik Ma-
rica, Paka (16), Eberlinc Nežika, Šentilj (55),
Vene Marija, Mirkovce (18), Jelen Alojz, Sem-
bric (—, 30), Zori Marija. Pesje.
Poverjenike prosimo, da takoj javijo stanje
članstva komunskim odborom PD, da ga ti mo-
rejo sporočiti okrajnemu odboru PD v Celja
do 20. marca!
Bliža se 10. april, zadnji rok za vpis т
članstvo!
Akcija za nabiranje daril za nagradno žre-
banje Prešernove družbe je v Celju v polnem
teku. Nobeno podjetje ni odklonilo prošnje za
darilo odnosno podpornino, kar priča o velikem
razumevanju nalog naše napredne knjižne druž-
be. Darila podjetij in nstanov iz mesta in oko-
lice bodo razstavljena ▼ esi izmed celjskih
izložb.
Kaj pričakuje Radio Celje in radijski poslušalci
od celjskih kulturnoprosvetnih organizacij
Celjsko radijsko občinstvo lahko vsak
dan zaznava lep napredek naše lokalne
radijske postaje. Do tega napredka je
pripomoglo predvsem upravno vodstvo
Radia Celje, ki je kmalu po pridobitvi
radijskega sprejemnika vzpostavilo naj-
tesnejše stike z nekaterimi celjskimi
kulturnoprosvetnimi organizacijami,
kasneje pa tudi s posameznimi zdrav-
stvenimi in kulturnoprosvetnimi de-
lavci. Taki stiki so nujni in pozitivni,
kar se je pokazalo prav pri pripravi in
izvajanju lokalnega govornega, kakor
tudi kulturnega in znanstvenega pro-
grama. Vplivajo pa razumljivo tudi na
močnejšo aktivnost predvsem kulturno-
prosvetnlh organizacij, ki se za nastope
pred radijskim mikrofonom še posebej
vestno pripravljajo.
Namen tega sestavka je, da vam
predstavimo nekatere najbolj aktivne
sodelavce Radia Celje, ki streme za
tem, da bi s pestrim in kvalitetnim
programom posredovali celjskim radij-
skim poslušalcem lokalno problematiko,
kulturno, znanstveno in politično vzgo-
jo ter razvedrilo. To so SKUD »France
Prešeren« in SKUD »Ivan Cankar«,
celjsko Mestno gledališče, DPD »Svo-
boda«, solisti Franjo Perger in Brači-
čeva iz Celja ter Marija Tabor iz La-
škega, pisatelj Fran Roš, ki prireja
mladinske oddaje za predšolsko in šol-
sko mladino ter zdravnica dr. Štrauso-
va, ki je že nelcajkrat obogatila radijski
program z zdravstvenimi predavanji   ^
Seveda je še mnogo društev in po-
sameznikov v Celju, ki bi glede na
svojo dejavnost in sposobnosti bili paČ
dolžni čim aktivneje sodelovati pri na-
daljnjem napredku te naše mlade celj-
ske kulturne institucije. Tem, ki stoje
danes še nekako ob strani, bi radi od-
govorili s pismom sindikalne podružni-
ce celjskega Mestnega gledališča, ki
stavlja svoje sile in sposobnosti na raz-
polago Radiu Celje in radijskim poslu-
šalcem:
»V želji, da Vam pomagamo pri Va-
šem delu ter dvigu kvalitete in kvanti-
tete oddaj Radia Celje, predlagamo
naslednje:
Pripravljeni smo sodelovati pri Vaših
oddajah, in sicer bi prevzeli tako ime-
novane »Literarne oddaje«, ki bi bile
lahko uvrščene v Vaše nedeljske od-
daje. Te oddaje bi trajale približno 15
minut ter bi obsegale izbrana literarna
dela v prozi ;in verzih slovenskih in
tujih litera tov v interpretaciji naših
igralk in igralcev. Te oddaje naj bi bile
na programu vsako drugo nedeljo in bi
bue spremljane s primerno glasbo.
Ker pogrešamo tudi oddaje za naše
najmlajše, to je za predšolske otroke,
predlagamo oddajo, ki naj bi.bila vsak
mesec enkrat in bi vsebovala pripove-
dovanje pravljic ali slušno igrico. Tudi
te oddaje bi bile opremljene s primerno
glasbo.«
Samo do 10. aprila
je še čas,
da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in s;i zagotovite za članarino
300 din 5 knjig (za doplačilo 50 diia pa celo 6) in udeležbo pri VELIKEM
NAGRADNEM ŽREBANJU, v katerem bo izžrebanih več sto dobitkov
milijonske vrednosti
Stev. 11 — etran 6
CELJSKI TEDNIK, 18. marca 1955
Iz Celja...
Nagel razvoj Celja terja spremembo kmetijske proizvodnje
v članku pod gornjim naslovom sve-
tujete preusmeritev kmetijstva v povrt-
nino in nabavo dobrili krav mlekaric.
To se jako lepo sliši, in bi bilo tudi
dobičkanosno, vendar je zaenkrat ne-
izvedljivo.
Za povrtnino bi potreboval kmet ra-
zen obilnega gnoja tudi najmanj štiri-
krat toliko delovne sile, kot za druge
kulture n. pr. žito. Kje pa jo naj dobi?
Stari ljudje so izmozgani, mladina pa
sili v industrijo, kjer ji po 8 urnem delu
nudijo prostost.
Kaj pa je z nabavo dobrih krav mle-
karic? Saj jih niti ni treba nabavljati!
Imamo dobre krave, a nimamo dobre
krme. Krava pri gobcu molze — drži
tudi danes. Ce najboljša krava ne dobi
ob telitvi in po njej otrobe in drugih
močnih krmil, ne bo dobro molzla. Kam
pa gredo otrobi, da jih ni nikjer do-
biti? Velika sreča je, če jih po več
tednih dobi eden ali drugi kakih 10 kg.
Ce kravam samo obljubljamo močna
krmila, še ne dajo zato več mleka.
V predmestju smo. Odkar pomnim
— pa sem danes že 65 let star — smo
imeli edini izkupiček od prodaje mleka.
Vsak dan smo ga pošiljali v mesto.
Veliki kmetje se pečajo bolj z vožnja-
mi, z mlekom pa mi mali. Naše krave
so ob vsaki telitvi dobile po 200 kg
otrobov, dobro krmo in po možnosti
tudi peso ali vsaj repo. Dajale so po
16—18 litrov mleka. Teličke za vzrejo
so razen mleka dobivale redno po tri-
krat na dan otrobe. Danes vsega tega
nimamo. Doma ne pridelamo toliko, ku-
piti pa ne moremo nikjer.
Ali res ni mogoče storiti ničesar, da
bi vsaj rodovniške krave dobile dolo-
čeno količino otrobov?
Mali kmet iz okolice.
VRTICKARJI do pet arov VRTNIH
povrSin oproščeni vseh
DAJATEV
Pred letom je büo veliko razburjenja
nad ukrepom v zveznem merilu, po ka-
terem so bili obdavčeni tudi vrtičkarji.
Ker so to večidel industrijski delavci,
ki imajo na področju mesta svoje vrto-
ve in hiše, je ta ukrep prizadel delovne
ljudi v industriji, ker so te malenkost-
ne površine včasih vplivale tudi na vi-
šino otroških doklad itd. Na svojii seji
pretekli četrtek pa je LOMO sklenü,
da naj oprosti vseh davčnih obveznosti
uprava za dohodke tiste vrtičkarje, ki
nimajo več kot 5 arov obdelovalne po-
vnšiine.
CENE NA CELJSKEM TRGU
V TEM TEDNU
Privat.       Soc.
sektor sektor
Kromipir 17—18 18
Čebula 44—50 60—70
Zelje (sveže)           54 —
Zelje (kislo) 45—54 50—55
Repa (kis'la) — 30—35
Fižol (nizki) — 50
Fižol (visoki) 76—80 80—85
Solata 85—90 90
Špinača 120 200
Cvetača 85 —
Korenček 30 50—70
Motovüec 140 200
Petršuj 55—70 60—85
Radič                     — 200
Pesa 48 —
Cesen 90—100      160
Jabolka 48—55 50—80
Suho sadje             120 120
Suhe slive 120—135      120
Suhe smokve 155—200 —
Orehi (celi) 160 170
Orehi (jedrca) 500 520—550
Pomaranče 190 —
Mleko 32 30—32
Surovo maslo — 450
Smetana — 160
Skuta — 120
Jajca 12 12—15
Perutnina, komad — 400--500
Cebulček               120 200
Vino — 120
V PLETILNEM TECAJU SMO SE
NAUČILE MNOGO KORISTNEGA
V torek je bil zaključen v Celju te-
čaj za pletenje, ki je trajal okoU 12
tednov. Tečaj je bil namenjen začet-
nicam in tistim, ki so bile že nekoliko
vešče v pletenju.
V prvem tečaju so pričeli z osnovni-
mi pojmi, z nasnovanjem, kmalu nato
pa z lažjimi vzorci. Ko so tečajnice
vzorce že popolnoma obvladale, so si
lahko napletle poljubne pletenine za
svojo družino ali zase; rokavice, noga-
vice, čepice, šale, jopiče za otroke, ve-
ste v najrazličnejših vzorcih za zimo
in pomlad. Največ znanja so si pa pñ-
dobile tiste tečajnice-začetnice, ki niso
bile prej vešče v tej spretnosti. Ostale
pa so si izpopolnjevale svoje znanje
kljub temu, da so bile med njimi tudi
take, ki so že dobro znale plesti. Ne-
katere so želele, da bi pletle razne
prtičke finejših vzorcev li'n modelov,
toda zaenkrat to ni bilo mogoče. Namen
tečaja je bil, da se dekleta in žene na-
učijo tega, kar bodo rabile za vsakdanje
praktično življenje.
Tečajnice so bile zelo pridne in
vztrajne. Med njimi so bile tudi sta-
rejše, ki so prvič prijele pletilne igle
v roke in se ob koncu tečaja lahko po-
hvalile z lepim, lastnim izdelkom. Po-
sebna zahvala gre tovarišici Slugovi, ki
je tečaj strokovnjaško irp pohvale vred-
no vodila. '
IZ SODNE DVORANE
Šofer podjetja »Transport« Maribor
je 30. maja 1954 peljal iz Ljubljane proti
Mariboru poleg drugega tudi zaboj ba-
keliinega okovja. V vasi Verpete je šo-
ferju postalo slabo in je zaradi tega
avtomobil ustavil. Tedaj je bil še zaboj
na avtomobilu. Po približno dveh urah
je zopet pognal avtomobil ter pogledal,
če je okovje še na vozilu. Ko se je o
tem prepričal, je peljal dalje. Med tern
časom je skočil na avtomobil 27-letni
šofer Falnoga Karel iz Verpet pri Fran-
kolovem ter vrgel zaboj z vozila. Nato
je skočil še sam z avtomobila. Odprl
je zaboj in našel v njem bakelitno
okovje. Nekaj komadov je odnesel do-
mov, ostalo pa je hranil v bližini neke
žage na skrit prostor. Šofer je v Mari-
boru opazil, da manjka zaboj. Odpeljal
se je nazaj do Frankolovega in prija-
vil tatvino LM, ki je storilca kmalu iz-
sledila v osebi Karla Falnoge. Ukra-
deno okovje je bilo vredno 123.410 din.
Delno je bilo okovje vrnjeno, škoda za
nevrnjeno okovje, ki jo je utrpelo pod-
jetje Elektrokovina v Mariboru pa zna-
ša 40.477 dinarjev. Za svoj tatinski pod-
vig je bil Falnoga obsojen na 5 mese-
cev zapora. Povrniti pa mora tudi
stroške kazenskega postopka in škodo
podjetju  Elektrokovina.
Vučić Halid, Kadič Ismet, Bešir Ha-
mid in Kos Mustafa, vsi iz Donjega
Vakufa v Bosni, so prišli 20. 2. 1955 z
vlakom v Slovenijo z namenom, da bi
nekje na prikladnem mestu severno od
Maribora prekoračili državno mejo in
pobegnili v Avstrijo. V tem pa niso
uspeli, ker so bili v vlaku pred Celjem
izsledeni in aretirani. Zaradi poizkusa
prepovedanega prehoda čez državno
mejo so bili obsojeni Vučić na 4 me-
sece, Kadić na 3 mesece, Bešii na 2
meseca in Kos na 4 mesece zapora.
Komaj 17-letni J. M. iz Celja je lani
decembra skupaj z L. R. brez dovo-
ljenja prekoračil državno mejo in po-
begnil v Avstrijo. Sredi januarja le*os
se je ). M. vrnil v domovino z dovolil-
nico, ki mu jo je izdalo jugoslovansko
predstavništvo v Gradcu. Februarja je
|. M. pregovoril za lahkomiselno de-
janje še F. M. iz Šentjurja pri Celju,
starega 17 let. Dne 9. februarja sta oba
pobegnila v Avstrijo, vendar so jih
tamkajšnje oblasti predale jugoslovan-
skim obmejnim organom. Oba mlada
lahkomiselneža ' sta bila kaznovana in
sicer J. M. z 8 meseci, F. M. pa z 1
mesecem zapora.
Gozdni delavec ). Koželj iz Lesič-
nega je lani sredi jeseni ustrelil div-
jega zajca. Ker pa je to prepovedan
lovski čas, se je Koželj zagovarjal pred
sodiščem. Obsojen je bil na pogojno
zaporno kazen 21 dni. Lovski družini
v Kozjem pa bo moral plačati 1000 di-
narjev odškodnine za ustreljenega
zajca.
Zaradi nedovoljenega trgovanja se
je zagovarjal pred sodiščem delavec
Rom Avgust iz Kasaz pri Petrovčah.
V letih 1952 in 1953 je v svrho prepro-
daje kupil od rudarjev v Zabukovci in
Libojah okoli 3^1.930 kg premoga in ga
z dobičkom dalje prodal, čeprav za to
ni imel dovoljenja. Zaradi nedovolje-
nega trgovanja je bil obsojen na 10.000
dinarjev denarne kazni.
45-letni Franc Kriškovič iz Novega
Vinodola je prišel v Celje, da bi ob
priliki pobegnil v Avstrijo. S tem se je
hotel izognifi kazenski odgovornosti za
dejanja, ki jih še raziskujejo. Zasledu-
jejo ga zaradi večjih prevar, ki jih je
menda storil v Zagrebu. Kriškovič je
bil že večkrat kaznovan. V stari Jugo-
slaviji je bil obsojen na 15 mesecev
zapora zaradi utaje državnega denarja,
leta 1945 je bil obsojen na 8 let za-
pora, ker je sodeloval z okupatorjem
in dezertiraj iz NOV, leta 1949 na 4
leta strogega zapora ker je ukradel
splošno ljudsko premoženje in zaradi
izkoriščanja službenega položaja. Lani
je bil v Splitu obsojen zaradi tatvine
na 5 mesecev zapora. Vse kaže, da
je Kriškovič nevaren kriminalec. Zaradi
poizkusa pobega preko državne meje
je bil Kriškovič obsojen na 8 mesecev
zapora.
*
24-letni Dušan Vučer iz Žalca je^ že
v letu 1949 zapustil šolo za farmacevt-
ske pomočnike v Ljubljani, nato gim-
na7Íjo na Poljanah, kjer je na nepošten
način prišel do enkratnega izplačila
šipendije. Izdajal se je včasih za štu-
denta farmacije, včasih za magistra
farmacije, pa tudi predsednik društva
farmacev'ov je bil, če je bilo potrebno.
Na goljufiv način je izvajal velikopo-
tezno akcijo zbiranja farmacevtske li-
terature pa tudi farmacevtskih in ko-
zmetičnih proizvodov. Vučer je poši-
ljal dopise na knjižne založbe in na
avtorje strokovne in znanstvene lite-
rature 5 področja farmacije in zdrav-
stva, pa tudi dopise raznim tovarnam
farmacevtskih izdelkov v Zahodni Nem-
čiji, Avstriji, Svici in Franciji s prošnjo,
naj mu pošljejo znanstveno literaturo
ter farmacevtske preparate in zdravila.
Od naslovnikov je prejemal knjige, bro-
šure, zdravila, preparate in kozmetična
sredstva v neugotovljeni vrednosti. Del-
no je prejete stvari obdržal zase, ali
jih pa prodal. Za vse, kar je prodal,
je prejel 91.488 dinarjev. V vseh pis-
mih se je izdajal za farmacevta itd. in
obljubljal protiusluge, ki jih pa do sedaj
še ni Ì7polnil. Pri izreku sodbe je okrož-
no sodišče upoštevalo njegovo mla-
dost, neizkušenost, dosedanjo neopo-
rečenost in priznanje, pa tudi težavni
gmotni položaj. Obsodilo ga je na 7
mesecev zapora.
...in zaledja
Pismo s Plamine
Iz Planine pri Sevnici smo sprejeli
ia dopis s prošnjo, da ga objavimo:
2e dolgo se ni nihče oglasil iz Pla-
nine, kljub temu, da je pri nas dosti
inovega.j Zato bi rad povedal nekaj
o naših obratih KZ Planina. Lani je KZ
Planina odprla pekarski in mlekarski
obrat, v katera je investirala mnogo
denarja. Ker je bilo v Planini pred tem
že več sorodnih obratov, smo imeli
izkušnje, da vsak tak obrat v začetku
dobro napreduje, končno pa se le
znajde v izgubi. Isto je bilo tudi s tema,
lani ustanovljenima obratoma. Pekarna
je z več mesečno izgubo prenehala
obratovati in nekdo bo moral plačati
50.000 dinarjev.
Z mlekarno pa je tako: Prve mesece
so nagnali hrup, da dela z ogromnim
dobičkom, sedaj pa že komaj krije
svoje režije. Mi pa se vprašujemo, za-
kaj so bili v mlekarni do nedavnega
zaposleni kar trije ljudje za teh ne-
kaj litrov mleka. Sam mlekar je imel
krasno plačo. Prav tako nam je tudi
nerazumljivo, zakaj OZZ v Celju ne
začne zbirati pri nas mleka, saj ga
vendar mesto potrebuje! Tako pa to
priliko izkorišča bivši lastnik svoje
mlekarne, ki ima čedno posestvo, sko-
raj novo gospodarsko poslopje in svi-
njake s krasnimi svinjami. Njegove
svinje so lahko lepe že od same si-
rotke, katere si vzame tudi do deset
kani. Mi, kočarji, oddamo zaradi po-
manjkanja denarja največkrat do zadnje
kaplje mleko (kljub temu, da ga pla-
čuje od 10 din navzgor), a sirotke kljub
prošnjam ne moremo dobiti.
Sprašujemo se, zakaj vendar ima KZ
svoj upravni odbor, če pa lahko usluž-
benci tako po svoje gospodarijo. Mnenja
smo tudi, da bi kmet s tako čednim
posestvom z lahkoto preživljal svojo
družino, mesto mlekarja pa bi lahko
prepustil potrebnejšemu.
_ J. S.
IZ BRASLOVČ
Pred kratkim zapadli sneg je prinesel
3 seboj tudi snežne meteže. Kako so se
razveselili mnogoštevilni vozniki mo-
tornih in vprežniilh vozov, ko so videli,
da so bile vse prometne žile čez noč pre-
orane s traktorji, da o kakem zastoju
prometa ni büo niti govora. Zahvala in
priznanje veljata našim odličnim ce-
starjem, ki so bui ponoči in podnevi na
nogah ter z velikim naporom odstra-
njevali snežne ovire.
Zvezna cesta med Gomüskim in Pol-
zelo, ki teče skozi vasi Parižlje—Poljče
—Kamence je že razširjena in očiščena.
Veliki kupi gramoza že čakajo, da bodo
v kratkem raztrošeni po novo urejeni
cesti. Zahvaliti se limamo domačim
kmetom, ki so prostovoljno opravili to
požrtvovalno delo.
Organizacija SZDL, Braslovče-Rakovlje
se je razširila, ker so ji bili na ne-
davnem občnem zboru priključeni še
trije vaški odbori, ki obsegajo 9 vasi
Zato pričakujemo, da bo ix>litično delo
Socialistične zveze zaživelo tudi tam,
kjer je doslej ix>čivalo.
Iz Letiiša in Podvrha poročajo, da se
je občnega zbora SZDL udeležuo veliko
število članov. Na razpravi so dali naj-
močnejši poudarek kultumoprosvetne-
mu delu mladine. Letuška mladina želi
postaviti kulturni dom, ki bo stal v
bližini Partizanske ceste.
Na občnem zboru Podvrh—Dobrovlje
so razpravljali tudi o gospodarskih
vprašanjih. Zlasti za elektrifikacijo
Dobrovelj je veliko zanimanje. Od no-
vega transformatorja bo treba napeljati
samo še žico in tudi v gorskih krajih
bo zažarela električna luč. Zelo radi bi
dvjgnüi tudi živinorejo, ki ima tod naj-
lepše pogoje. Na Dobrovijah bodo go-
jüi še industrijske in zdravilne rastline
ter z njimi povečali sedanje skromne
dohodke. V ta namen so že določili
25 ha svoje zemlje. O tem so se po-
govorili na posebnem sestanku pri
Coniku.
Šolski odbor osnovne šole v Braslov-
čah se živo zanima za vzgojo šolske
mladine. Skrbi pa tudi za socialne raz-
mere. 52 otrok iz oddaljenih vasi dobiva
v šolski kuhinji toplo hrano, ki jo pri-
pravljajo iz prostovoljnih prispevkov
socialno čutečih kmetov lin občanov.
Kmetijsko gospodarska šola v Braslov-
čah bo zaključila reden pouk 2. apwiJa.
Učenci II. letnika bodo ta dan opravili
zaključne izpite iz vseh predmetov.
malo za Salo, malo zares
Trenutno brezp>oselni zidar Jaka Kot-
lan je prišel na originalno idejo. S po-
tami papirja je hodu od hiše do hiše,
popisoval in meril stanovanja ter ra-
čunal od sobe po 45 din. Ker je to delo
opravljal v imenu občinskega ljudskega
odbora, se je mnogim stanovalcem zdela
stvar v redu. Ko so pa nekateri le
vprašali v občinski pisarni, kako je s
tem popisom stanovanj, so v svoje ve-
liko začudenje izvedeli, da takega po-
pisa niihče ni odredil. Se danes pa ni
znano, koliko stanovanj je agüni po-
pisovalec popisal in premeril in kakšen
je bil njegov »pvošteno« pribor j eni za-
služek.
Varnostna služba mu je priskrbela za
nekaj časa novo stanovanje, kjer bo
brez orodja popisoval in meril — za-
porno celico.
IZ SMARTNEGA OB PAKI
8. marec
Na pobudo odbora SZDL so se zbrale
žene in možje v občinski dvorani, da
tako skupno proslavijo praznik žena.
Učenci tukajšnje osemletne šole so pod
vodstvom učiteljstva pripravili spored,
primeren lemu dnevu. Po govoru, ki
ga je imela tovarišica Kotnikova, so
zapeli pevci nekaj narodnih in parti-
zanskih pesmi, nakar se je razvila prav
živahna zabava. Novost ia zanimivost
tega dne je bila v tem, da so tokrat
možje stregli navzočim ženam, ki so
bile s postrežbo menda kar zadovoljne.
E SLOVENSKIH KONIIC
Poverjenik Prešernove družbe v
varni usnja KONUS tov. Bajda R^^^
je pridobil nad 160 stalnih članov,
je precej več od lanskega leta. Zd<ta
pride en naročnik v tovarni na
kot na tri zaposlene v tovarni.
*
Po zadnjih statističnih podatkih
podjetja v Konjicah in okolici v lanskeei
letu izplačala iz viškov plačnega sklg^
da nad 17 milijonov dinarjev. Ko so na
sindikalnem svetu pred kratkim obrav-
navali probleme okoli strokovne vzgofç
mladih kadrov, pa so ugotovili, da
bilo za to potrošenih le malo sredstev^
čeravno imajo v večini podjetij pro_'
bleme, od kod dobiti strokovne delav-
ce.
Sindikalni svet je priporočil podruž-
nicam, naj letos skrbe med drugim tudi
za to, da bi podjetja sama štipendirala
nadarjene učence in si na ta nači^
zagotovila potrebni strokovni naraščaj.
Od pravilnega objašnjevanja delavski^
svetom mnogo zavisi, kakšno stališče
bodo ti zavzeli do tega, tako pereče-
ga vprašanja.
L. V
TUDI V HRASTJU BI ŽELELI DATI
PETROLEJKE ČIMPREJ V POKOJ
V dolinici Voglajne čepi vasica, ki je
okrog in okrog obdana s hribi. Preâ
nekaj tedni se je po dolgem kolebanja
tudi ta vasica odločila, da zamenja
petrolejke za električno razsvetljavo.
Na ustanovnem občnem zboru so si
zbrali odbor, ki je s predsednikom Bev-
cem na čelu kar kmalu prijel za delo.
V nedeljo je bil množični sestanek
vseh interesentov tega področja, po-
vabili pa so še predsednika obč. LO
Zusem in predsednika elektrifikacijske-
ga odbora Prevorje, ki sta domačinom
objasnila še marsikatera nejasna vpra-
šanja v zvezi z elektrifikacijo.
Kmetje so se na sestanku o vscii
lepo pomenili in pokazali izredno ra-
zumevanje za ta podvig. Nekateri so
bili pripravljeni vpisati tudi po 30 m*
drvi, samo da bi se moglo z delom čim-
prej začeti. Vendar pa je iznesel pred-
sednik, da se je delo nekam zataknil«
na okraju, ker so bili pomanjkljivi po-
datki v prošnjah za sečna dovoljenja.
Tudi Hrastjani upamo, da bomo z
marljivim delom vse težave prebredli,
samo da damo petrolejke čimprej v
pokoj.
M. E.
Z VRANSKEGA
Preteklo nedeljo so na Vranskem na
zboru volivcev razpravljali predvsem
o komunah. Ker je žalska komuna pre-
obsežna, so sklenili, da ustanovijo še
komuno na Vranskem. Teritorialni ob-
seg vranske komune še ni točno do-
ločen, vendar mislijo, da bo obsegaî»
občine Tabor, Vransko, Trojane m
Motnik.
- o -
Tudi žene na Vranskem so prosla-
vile svoj praznik — 8. marec. Najprej
je bila v kinodvorani proslava z govori,
deklamacijami in petjem, nato pa so
bile vse navzoče deležne skromne za-
kuske.
- o -
Pred kratkim je začela na Vranskem
z delom Ljudska univerza, ki prireja
vsakih 14 dni koristna in poučna pre-
davanja.
- o -
TVD »Partizan« na Vranskem v zad-
njem času marljivo dela. V zasilni telo-
vadnici že vadijo trije oddelki, v krat-
kem pa bodo pričeli še naslednji trije.
Učijo se že tudi vaje za Pokrajinski
zlet v Celju. Vse kaže, da je novi od-
bor krepko prijel za delo.
K. j.
6ibafl]8 prebivalcev v celjski okolici
v času od 7 .do 12. 3. 1955 je bilo rojeiSi
10 dečkov in 9 deklic.
Poročili so se:
Zottl Ernest, trgovski pomočnik iz Vojnika im
Frančiška Pungartnik, gospodinjska pomočnica
iz Vojnika; Franc Zidar, mizarski pomočnik iz
Vcdruža, občina Šentjur in Ljudmila Jančič,
delavka iz Sotenskega, občina Šentjur; Viucenc
Cverle, rudar iz Hrastnika in Berta Jazbinšek,
poljedelka iz Lok pri Planini; Konrad Gračnar,
poljedelec iz Presečne, občina Planino in Jožel*
Volusko, poljedelka iz Jezerc pri Dobju; Ivam
Romih, poljedelec iz Škarnic in Jožefa Fajdiga,
poljedelka iz Laziš pri Planini; Rudolf Plank^
livar iz Štor in Angela Lipovšek, poljedelka i*
Skurnic, občina Planina pri Sevnici; Janez Ober-
ski, poljedelec iz Paneč, občina Jurklošter i*
Agata Lapornik, poljedelka iz Paneč; Jane«
Požin. rudar iz Rimskih Toplic in Ana Oberski,
poljedelka iz Paneč, občina Jurklošter; Jožef
Zemljak, gozdni delavec iz Lahovega grabna,
občina Jurklošter in Ladislava Zakosek, polje-
dellca iz Lahovega grabna, občian Jurklošter;
Franc Novak, delavec iz Št. Jungerta, občina
Šmartno v Rožni dolini in Marija Obreza, polje-
delka iz Šmartnega v Rožni dolini; Vincenc Ve-
hovar, poljedelec iz Plata, občina Rogaška Sla-
tina in Marija Koren, poljedelka iz Plata.
Umrli so:
Franc Gobec, prevžitkar iz Sp. Gabernika.-
občina Rogaška Slatina, star S5 let; Jakob Strah,
prevžitkar iz Podplata, občina Rogaška Slatina^
star 80 let; Branko Beve, otrok iz Košnice, ob-
čina Slivnica pri Celju, star 16 dni; Antonij«
Blatnik, prevžitkarica iz Stopnika, občina Vran-
sko, stara 74 let; Mihael Kremžar, upokojener
iz Vranskega, star 64 let; Frančišlta Klakočer,
posestnica iz Veternika, občina Kozje, stara
let; Matija Gračnar, prevžitkar iz Uobja, star
81 let; Franc Puser, upokojenec iz Dobja, star
69 let; Ana Jančič, gospodinja iz Mišjega dola,
občina Jurklošter, stara 59 let; Anton Zupane,
zasebnik iz Blatnega vrha, občina Jurklošter,
star 75 let; Adolf Lebič, pek iz Rogatca, star
60 let; v Domu onemoglih v Vojniku so umrli-
Jera Zagoričnik, oskrbovanka iz Zaloga pri
Šempetru, stara 73 let; Leopold Wei.ler, upoko-
jenec iz Vojnika, star 78 let; Ivana Jančič, npo-
kojenka iz Vojnika, stara 72 let; Jožefa Golo-
granc iz Vojnika, stara 3 leta; Marija Šuperger,
prevžitkarica iz Zavrha pri Galiciji; Frančišk«
Femec, gospodinja iz Lesične, stara 22 let:
Frančiška Јокав, gospodinj« ix Lesične, star»
75 let.
TO IN ONO IZ LAŠKEGA
Po dolgem času se je kulturno-pro-
svetno delo v Laškem vendarle prebu-
dilo v življenje.
Proti koncu januarja smo imeli uspel
nastop neznanih talentov, o katerih smo
že poročali.
Ljudje si takih prireditev še žele. Ta-
lentov je še dovolj. Priporočali pa bi
nastopajočim, naj se v bodoče izognejo
nastopanju z notami v rokah, v kolikor
to res ni nujno potrebno. Izvajanju sa-
memu to gotovo ni v prid in v večini
primerov samo prikrije zadrego.
Gledališki odsek pa je vso zimsko
sezono mirno prespal. To je žalostno.
In vendar je v Laškem dovolj dobrih
igralcev. Ni pa prizadevnih režiserjev,
ali pa so ti preveč zaposleni v drugih
odsekih.
Pri pevcih kaže zaenkrat največ
uspeha ženski zbor. Mlade tamburaše
(šol. mladina) oskrbljene s kompletni-
mi novimi glasbili (26) vodi tov. Nerat
st. Upamo, da se nam bodo v dogled-
nem času predstavili.
Preteklo sot>oto nam je »Svoboda«
priredila prvi veseli večer, ki je kar
dobro uspel, kljub temu, da se je brez
potrebe zavlekel. Ugodno so nas pre-
senetile »stare sablje«. Ce je komu od
smeha odletel gumb, bi mu ga lahko
prisili oni trije, ki so na odru pred na-
mi napravili tozadevni izpit. Nagrade
k temu večeru so prispevali: Rudnik,
Pivovarna, tekst, tovarna »Volna«, »Iz-
bira« in drugi. Jazz »Ata-turk«, kate-
remu naj bi ime kar ostalo, bo v bodo-
če lahko pokril marsikatero potrebo po
plesni godbi. Morda bomo enkrat le
dobili prepotrebni orkester.
Upam, da prireditev te vrste ni bila
zadnja.
P. A.
IZ STRMCA
Učenci višjih razredov osemletne
osnovne šole Strmec so izvedli pre-
tekli teden smučarsko tekmovanje. Naj-
boljši smučarji v teku in slalomu so
bili: Pogladič Iterman, učenec 5. raz-
reda, Menart Anton, učenec 6. raz-
reda in Felicijan Polde iz 5. razreda,
-o-
Dne 25. februarja je upravni odbor
KZ Strmec sklical sestanek sadjarjev
in živinorejcev, katerega se je udele-
žilo okoli 60 kmetov. O sadjarstvu je
predaval tov. Jurak iz OZZ, a o živi-
noreji tov. dr. Vrabič. Predavanja sta
bila zanimiva in poljudna. Prav bi bilo,
da bi KZ večkrat priredila kaj takega.
Na dnevnem redu sestanka je bila izvo-
litev sadjarskega in živinorejskega od-
bora, do česar pa ni prišlo. Upravnik
zadruge je stavil pogoj, da morejo biti
člani odh)ora le člani s polnim dele-
žem, kar pa predlagani niso bili in so
pričeli odhajati. Potrebno bi bilo pri-
dobiti več članov in oba odbora iz-
voliti na bližnjem občnem zboru,
-o-
Dne 3. marca je bil v gasilskem domu
v Socki sestanek vseh interesentov za
elektriko. Elektrifikacija v Socki bo
stala 14 milijonov, daljnovod je že zgra-
jen in ga je DES že prevzel za 2 mi-
lijona 800.000 din. OLO je dal elektri-
fikacijskemu odboru 500.000 dinarjev.
Kme*ie sami so za gradnjo prispevali
3 milijone dinarjev. Manjka jim še vedno
11 milijonov. Zaprosili so Okrajni odbor
da bi jim pomagal, vendar vedo, da
jim okraj tega denarja v celoti letos
ne bo mogel dati. Zato upajo, da bodo
dobili preko KZ dolgoročno posojilo.
Od interesentov je bilo v Socki do sedaj
le 9 članov zadruge s polnim deležem,
za^o so tajnik in predsednik elektrifi-
kacijskega odbora in upravnik zadruge
obrazložili važnost članstva v KZ. Pred-
lagali so, da bi se vsi vključili v KZ s
polnim deležem. Navzoči so potrebo ra-
zumeli in se s polnim deležem vklju-
čili v KZ. Tako je KZ Strmec pridobila
50 novih članov.
-o-
Do 6. marca je bilo v Strmcu že 61
članov Prešernove družbe, kar je vse-
kakor napredek, saj je bilo lani v Strm-
cu le 20 članov.
CELJSKI TEDNIK. 18. marca 1955
Stev. 11 — stran 7
Sramotni konec diktatorja
Mussolinija
iia vogalu trga Loretto v Milafluu sto-
-jjo gtdri velike benoinsike òirpalke. Tam
L pred desetimi leti razdražen narod
^jesdl osem trupel z glavo navzdol »oo-
i porchi« (kot svinje). Talo-at je bil
voaiec fašističnega režima v Italiji, kajti
^ truplo je büo Mussolini j evo, a dru-
rto njegove priležnice Clarette Petacoi.
NemSka ¡kolona, v kateri se je Musso-
^ s svojo ljubico skril, je bila zaoistav-
]iena pri cesitni zapreki. Nemoi so mo-
j.a,lj izročiti vse Italijane. Mussolini je
^ odkrit, čeprav je bil v nemški letal-
gtKi uniformi. Partizani, ki so ga zajeli,
go presekali vse telefonske linije, a
vodja partizanov Carlo je obvestil sedež
y Milanu, da je diktator zajet. Se isti
večer je dobil odgovor, naj Mussolinija
gfcfbno čuvajo. Ob enih ponoči je Mus-
solifiij-^ prebudil partizan Pedro z bese-
dami: »Prepeljali Vas bomo nekam dru-
gam«.
»To sem že vedel«, je odgovoril Mus-
solini.
»Vi ste vedeli vedno vse vnaprej«,
je ironično smejal Pedro in mu do-
povedal, naj se nikar ne izda kdo je,
^er bi ga narod ubil. Mussolini pa je
prepričan, da bi ga Italijani osvo-
bodili. Ko je Pedro vzel njegovo aktov-
]jo, je Mussolini zahteval, naj se vsebina
popiše, češ, da so vmes važni dokumenti
za zaveznike. Büo je res nekaj pisem,
naslovljenih na Hitierja, Churchilla,
italijanskega kralja in Eddo, Mussolini-
jevo hčerko.
Potem so se odpeljali proti Dongu.
Mussolini je imel obvezano glavo, da
Ш ga nihče ne spoznal. Mussolinija in
njegovo priležnico so čez noč prenočui
pri neki Ljji, ki je obema nudila večer-
jo in spalnico. Spala sta do 11.' ure do-
poldne. Partizani so se takrat pogovar-
jali o prihodu Amerikancev, a Mussoli-
nija je znova obšlo upanje: »Na temelju
Hitlerjevih pisem bom dokazal, da sem
TmI vedno prijatelj Amerike«.
Opoldne je prispel polkovnik Valerio.
BÜ je poslan iz Vrhovne komande. Iz
spiska ujetih fašističnih glavarjev je
izbral Mussiolinija in njegovo ljubico
n še šest visokih funkcionarjev. Odpe-
ljali so jih v Azzano. Pred vilo ВеИ-
tikmite so se ustavili in Valerio je uka-
zal, da ujetniki zaipustíjo avtómobüe
in gredo na vrt. Stali so pred zidom.
Valerio se je pomaiknil na stran in pre-
čital smrtno obsodbo in takoj dodal:
»Jaz imam ipovelje za izvršitev obsod-
be«.
Duce je bü kot od strele zadet. Za-
trepetal je po vsem telesu. Valerio je
izstrelil pet na^bojev iz svoje puške^
Kiogle so zadele Mussolinija od strani
t prsa. Mussolini je klecnil in se zrušn
»'aiožju zida.
Claretta, ki je stala poleg njega, je
obupano dvignüa roke. Se štirje naboji
in njeno življenje je bilo pri kraju. Ko
je Valerio opazil, da Mussolini še daje
make življenja, je izstrelü še dva na-
boja.
Diktator je bü mrtev. To je büo dne
28. aprila 1945. leta ob 16. uri popoldne.
Valerio je pozneje izjavil: »Nisem imel
občutka, da streljam človeško bitje. Ce,
človefk gleda smrti v obraz, potem mora
biti dostojanstven. Mussolini pa je tre-
petal«.
Medtem so priip>eljali iz Germasina
tu-di ostale funkcionarje, ki so bili ob-
sojeni na smrt. Valerio je pustU stražo
pri obeh mrtvecih in odšel v Dongo, da
izvrši še ostale obsodbe. Obsojenci so
se moraH obrniti z licem proti jezeru.
V Italiji, kakor v vseh deželah, je stre-
ljanje v prsa čast. Toda tam so jih
streljali v hrbet, kar pomeni sramotnej-
šo kazen, kot da bi jih obesili. Postrelili
so j<ih z rafala Šestnajst fašističnih
glav je obležalo točno ob 5. uri in 17
minut popoldne. Trupla so nato naložili
na tovorni avtomobü in jih prei)eljali
v Milan.
Naslednji dan je bua nedelja. Vest,
da so pripeljala diktatorja -in njegove
najbližje, se je razširila. Med .prebival-
stvom je nastalo veliko razburjenje. Po
ulicah se je kar trlo ljudi, ki so oibkoMli
hišo, v kateri so bua spravljena trupla.
Policija takrat še ni bila dovolj dobro
organizirana in ni mogla zadržati lju-
di, ki so jurišali v stavbo. Razjarjeno
ljudstvo se je dokopalo do trupel in jüi
zvleklo na trg Loretto. Policija je upo-
rabila brizgalne, toda nič ni pomagalo.
Truplo človeka, ki je 23 let neomeje-
no vladal Italiji, je viselo z glavo na-
vzdol, ipopljuvano, iznakaženo in pre-
kleto. Ob njem so viseli za noge obeše-
ni njegovi sodelavci in ljubica Claretta.
Dva dni pozneje, 30. aprila, je ob
4. uri popoldne bü mrtev tudi Hitler,
njegov zaveznik.
Ali veste
1. Kje pridelajo največ sliv na
svetu?
2. Katere pogoje zahteva od nas
inteligenca?
3. Koliko pijejo ljudje sedanje-
ga časa, več ali manj kot v pre-
teklosti?
1. Največ sliv na svetu pridela
naša država. Ima okoli 50 mili-
jonov slivovih dreves. Naše slive
imajo 20% sladkorja in so boljše
od znanih francoskih in kalifor-
nijskih sliv,
2. Inteligenca človeka zahteva
naslednje pogoje: a) pozornost,
b) zmožnost nagle presoje, c) zmož-
nost pravilne presoje in č) zmož-
nost, da se na podlagi, presoje ta-
koj store ukrepi te presoje.
3. Začudeni boste. Pričakovali
bi, da človeštvo pije vedno bolj.
Kakor se čudno sliši, vendar je
potrošnja vina vedno manjša, saj
je padla za 25%, čeprav je pre-
bivalstvo naraslo za 30%. Toda
kljub temu letno po vsem svetu
popijejo ljudje okoli 190 milijo-
nov hektolitrov vina.
Celjske bodice
VESEhA REVIJA
Tkanina, Ljudski magazin
prišla sta na idejo zdravo,
kako privleči na svoj mlin
potrošnika za nitko pravo.
Revija z geslom »Mi samik
odkrila celjske je talente,
ki sram jih biti treba ni
za svojo kunšt in ^instrumente.
Občinstvo celjsko pa je to
idejo znalo prav ceniti
in štirikrat dvorano vso
ni zamudilo napolniti.
Uspel je s suho robo Škof,
nhč manj se Buci ni postavil,
pritiskujoč na štnarski knof.
Oba junaka — kaj bi pravil!
In Preselteig — die fesche Frau
je z Bartwischem debato imela,
Kovač in Sonja tudi prav
tako triumfe sta požela.
Prav nič od muh ni bil balet,
ki se neutrudno je prevračal,
posrečen bil je spred in zad
in cirkus se je res izplačal.
Pričaral nam je džungle raj
prešernih mladih žab orkester,
še drugi so dodali kaj,
da bil spored dovolj je pester.
Le Ježka v Celje ni bilo
in skoraj smo sedeli v kaši.
Ostal doma je za pečjo,
ker cifre se trinajste plaši.
Nazadnje niso prazen nič
blago, odeje, britev, lonček.
Poj, kokto srkaj, če si tič,
izpihaj dušo si v balonček!
Tkanina, Ljudski magazin
z idejo to sta led prebila,
speljala vodo si na mlin,
potrošnike razveselila.
ENA O GLEDALIŠČU
Ko je prijadral Admiral Boby tja, $e
je zgodil Zločin na Kozjem otoku;
Hamlet je namreč z Lepo Heleno v Za-
konski postelji pel z Grlice glasom
pesem Pod Svobodnim soncem.
H. A.
MATURANTSKI
PLES
26. MARCA 1955
V eni uri požanje dve toni žita . . .
Na svetovno tržišče je prišel najnovejši kombinirani žetveni stroj, ki požanje
v eni uri dve toni žita. Tvrdki, ki izdelujeta te stroje, sta vrgli na trg še
vrsto drugih Diesel-traktorjev za razne mehanizacijske svrhe. Kot izgleda bo
kmetijska obdelava ix> svetu, kakor tudi pri nas vedno bolj mehanizirana.
ZANIMIVOSTI ^
Žena - soproga ■ gospa
Te tri besede imajo po mnenju ne-
kega znanega humorisia čisio ločeni
pomen, io se pravi, da jiii po krivici
dodeljujemo eni in isti predstavnici
ženskega spola.
Franček Frakelj
se^predstavi . . .
Franček Frakelj je priplaval v Celje
po vinu. Prihodnjič l>oste zvedeli za
njegov prvi doživljaj. Opazujte ga tudi
vi in nam siporočajte vse njegove srečne
in nesrečne epizode.
Mož in žena sta par, ki se je poro-
čil iz ljubezni, soprog in soproga sta
se vzela zaradi ugodnosti, gospod in
gospa pa zaradi denarja in koristi.
Da je res tako, navaja tiumorist na-
slednje primere:
Moža ljubi samo žena. Soproga je
do moža obzirna, gospa pa ga samo
trpi v svoji bližini.
Ženo ima mož za sebe, soprogo vča-
siti tudi za hišne prijatelje, gospo pa
za ves svet.
Za družino in gospodinjstvo skrbi že-
na. Za tiišo se briga soproga, a za
»dober glas« gospa.
Za bolnega moža skrbi žena in ga
neguje. Soproga ga v času bolezni
obiskuje, gospa pa se samo kdaj pa
kdaj zanima za moževo zdravje.
Na sprehodu hodi mož z ženo, v jav-
nost hodi s soprogo a v visoko druž-
bo z gospo.
Žena deli z možem vse skrbi, sopro-
ga deli z njim denar, gospa pa dol-
gove.
Ce mož umre, ga žena objokava,
soproga ga obžaluje a gospa hodi v
črnini.
Izgleda, da je humorist dobro zadel.
TATOVA HUMORISTA
V državi Oktarijo v Kanadi sta dva
mladeniča ukradla avtomobil advokatu
Feru. Ko so ju postavili pred sodišče
sta zahtevala, da ju brani dr. Fer —
okradeni advokat sam.
CE PREDPISI NISO S0D05NI
Na univerzi v Oxfordu je neki štu-
dent iz knjižnice izbezal star predpis,
ki določa, da morajo dobiti vsi štu-
dentje, ki polagajo izpite, vrč piva na
račun univerze. Student je svoje pivo
dobil.    .
Profesorji so mu vrnili s tem, da so
našli predpis, po-katerem je bil ta štu-
dent kaznovan s 14 funti kazni, ker ni
imel pri izpitu opasane sablje.
Celjski grofje
Priredil
Jurček Krašovec
Ilustriral
Tonček Skok
39
Friderik bi najraje pljunil mrtvemu stricu
v obraz, ko je prebral oporoko. Zapustil mu
je fevd v Mozirju in Šoštanju, Elizabeti Go-
riški je dal posestva ob Muri, Pfanberškemu
ла Koroškem, Celje pa je zapustil deželnemu
maršalu Konradu Aufenstajnskemu. Še zdaj,
ko so Vovberški izumrli, so jo zagodli Žov-
'^^Škim, ki so bili prepričani, da Herman ni
'tapravil oporoke in da si bodo priborili boljši
vsaj z mečem v roki.
Mladi Friderik se ni spoprijaznil z oporoko,
^ato je nevoljen zapuščal Celje.
Aufenštajnski, nov gospodar celjskega gra-
in trga, ga je prijazno vabil v goste. Fri-
^^rik pa jezno:
Pridem! Toda s četico in orožjem! —
Sötern je divje odjahal na Žovnek.
40
Štajerski deželni glavar Ulrik Valsejski je
bil sprva nekoliko zaskrbljen, ko je videl
prihajati Friderika Žovneškega na svoj grad.
\sa. dežela je zvedela, kako je izustil mladi
plemič ob slovesu na celjskem gradu. Toda
Friderik ni tega dogodka in Celja nič omenjal.
Bolj, kot za vse drugo, se je mladi plemič
zanimal za njegovo mlajšo sestro Dimuto.
Valsejskemu je bilo to všeč, kajti boljšega
ženina ji na Štajerskem ne bi mogel poiskati.
Friderik, ki je Dimuto videl zadnjikrat
pred mnogimi leti, ko sta bila oba še otroka,
je bil kar presenečen, da mu je usoda tako
naklonjena. Na Žovneku se je odločil za Di-
muto, kakršna koli bi bila ...
Glavarjeva hči pa je bila lepa in izobražena,
da jo je Friderik kar hitro zasnubil.
41
Friderik se je poslej pogostoma oglašal pri
deželnemu glavarju. Dimuta je bila vedno
bolj naklonjena mlademu plemiču, še bolj pa
njen brat Ulrik, ki ga ni motilo, da je bil
Friderik iz nižjega plemstva.
Ko so na Žovneku pripravljali poroko, so
dediči Vovberških bili prepričani, da se je
vročekrvni Friderik že umiril in da bo odslej
varen in miroljuben sosed.
Maršal Aufenštajnski je požrl izzivanje in
sam prišel pred Žovnek. Najprej je poslal
znanilce z darili, toda Friderik jih je poslal
nazaj z naročilom:
— Povejte svojemu gospodu, naj raje za-
pravlja denar za orožje, ki ga bo kaj kmalu
rabil. — Svatje na Žovneku so ostrmeli. Fri-
derik le ni prenehal misliti na Celje...
42
Friderikov svak Valsejski ni bil nič zado-
voljen, ko je spoznal, da utegne biti orodje
Žovneškega v njegovi bitki za Celje. Pred
odhodom z Žovneka, ga je še svaril, toda ko
je po končanem boju našel pri edinem na-
sprotnikovem mrtvecu celjski znak, se je ne-
mudoma vrnil na Žovnek.
Friderik je bil svakove vrnitve vesel in
mu je nemudoma ponudil sedem gradov v za-
stavo, če mu za vojne izdatke posodi osemsto
srebrnih mark. Valsejski mu je obljubil in
poleg denarja tudi osebno pomoč.
Friderik je v Celju objavil vojno. Mrzlično
jo zbiral novake, kupoval orožje in vadil
svoje čete. Čeprav mu razen svaka ni nihče
obljubil pomoči, si je bil Friderik svest zmage
nad Aufenštajnskim.
Stev. 11 — Btran 8
CELJSKI TEDNIK, 18. marca 1955
ŠPORT
FINALE EKIPNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU
Celjski namiznoteniški Igralci znova najbol ši na Štajerskfm
Minulo soboto in nedeljo je bilo na Jesenicah
finale ekipnega prvenstva Slovenije v namiznem
tenisu. V odsotnosti ljubljanske Ilirije je na
turnirju nastopilo sedem slovenskih najboljših
moštev, ki so si pravico udeležbe na finalu pri-
borili že na polfinalnih turnirjih. Poleg Triglava
iz Kranja, Jesenic, ljubljanskih moštev Odreda
in Ljubljane, nadalje Partizana iz Kočevja ter
trboveljskega Rudarja je nastopilo tudi moštvo
celjske Svobode v postavi Coh, Božič, Jazbec in
Založnik.
Celjani so povsem opravičili svoj nastop in
zasedli v končnem plasmaju šesto mesto, ki
povsem ustreza moči in kvaliteti celjskega na-
miznega tenisa. Kot posameznika sta Coh in
Božič pokazala še dosti znanja, žal pa jima je
Erimanjkovalo vzdržljivosti, saj sta vsem naj-
oljšim slovenskim igralcem dala preveč dela
in njihove zmage so bile odločene šele po treh
nizih in največkrat z rezultatom v razliki golov.
Tako je n. pr. Božič izgubil igro proti Illebšu
v tretjem nizu pri rezultatu 27:25, Coh proti
slovenskemu prvaku Jeramu prav tako v tretjem
aizu s 25:21 itd. Mlada igralca Jazbec in Za-
ložnik sta s tega turnirja, pa čeprav sta izgubila
vse igre, odnesla dosti izkušenj, ki jima bodo
brez dvoma pripomogle do večjega znanja in
rutine.
Glede na plasman ▼ slovenski lestvici naj-
boljših moštev so se igralci celjske Svobode
znova uvrstili med najboljše ekipe na Štajer-
skem, saj so na turnirju precej izdatno opravili
s Trboveljčani, kakor tudi z drugimi štajerski-
mi zastopniki y finalu.
V posameznih dvobojih pa so Celjani dosegli
naslednje izide: Jesenice : Svoboda 5 : O, Parti-
zan (Kočevje) : Svoboda 5 : 2. To je bil že prvi
uspeh Celjanov, saj so na polfinalnem turnirju
izgubili od mladih igralcev iz Kočevja z rezul-
tatom 5:0. Dve točki sta v tem dvoboju priborila
Coh in Božič, in sicer oba v igri proti Uranien.
Triglav (Kranj) : Svoboda 5:0. V tem dvoboju
sta Coh in Božič zaigrala najbolje, saj so se
kar štiri partije končale šele po treh nizih. Ce
bi oba imela nekoliko več vzdržljivosti, bi se
ta dvoboj, in sicer proti novemu slovenskemu
prvaku, lahko končal z drugačnim izidom.
Ljuliljana : Svoboda 5:1. Edino točko v tem
dvoboju je dobil Božič, in sicer v igri proti
Tomažiču.
Odred : Svoboda 5:1. Tudi tokrat je bil enkrat
uspešen Božič. Premagal je nadarjenega mla-
diivca Sedeja.
Svoboda : Rudar (Trbovlje) 5:2. Ta dvoboj je
odločeval o šestem oziroma sedmem mestu. Coh
in Božič v tem dvoboju nista izgubila igre.
Medtem ko je Coh premagal vse tri Trbovelj-
čane, med katerimi mu je dal največ dela Fric,
je Božič opravil svojo nalogo v dveh partijah.
Dve točki pa je Trboveljčanom prepustil le
Založnik.
V končnem vrstnem redu so se moštva na fi-
nalu republiškega prvenstva zvrstila takole:
1. TRIGLAV (Kranj), 2. ODRED (Ljubljana),
5. JESENICE, 4. LJUBLJANA, 5. PARTIZAN
(Kočevje), 6. SVOBODA (Celje), 7. RUDAR
(Trbovlje). _
SMUČARSKE TEKME V LAŠKEM
Okrog 250 gledalcev je v nedeljo opazovalo
društvene smučarske tekme Partizana v Laškem.
Tekmovali so v tekih, skokih in veleslalomu.
Pri tekih je bil pri pionirjih na 500 m dolgi
progi vrstni red: Košar Peter, Mlakar Rafko,
Rata], Benedck. Kocman, Benedek M. itd. Pri
mladincih: 1. Košar J., 2. Korošec, Hrastelj itd.
-Člani:   1.  Kužnik, 2.  Pipai,  3.  Hrastelj  P. —
V veleslalomu je bil pri mladincih vrstni red:
Košar, Vavpotič, Mlakar, Hrastelj, Korošec, pri
člunih pa: Bračun, Iršič, Slimšek, Kislinger. —
V skokih je pri mladincih zmagal Benedek J.
pred Hrasteljem P., Košarjem, Korošcem in
Mlakarjem, pri članih pa je bil najboljši Slim-
šek. Zmagovalci v posameznih disciplinah so
prejeli diplome in praktična darila.
USPELO SMUČARSKO TEKMOVANJE
V PREBOLDU
Pred dnevi so se člani preboldskega Partizana
pomerili na Sternikovem hribu v smuku in sla-
lomu. Kljub temu, da je ves čas snežilo je
prireditev dobro uspela. Tekmovalo je nad 60
smučarjev, od cicibanov do članov. Tekmova-
nje je vodil tov. Vozlič. Ta prireditev kaže,
da se je preboldski Partizan vendarle zdramil,
kajti tekmovalci so res tekmovali z velikim
elanom. Po končani prireditvi je bila skromna
Eogostitcv. Prvi trije iz vsake skupine so do-
ili darila.
VELIKE MEDDRUSTVENE SKAKALNE TEKME
NA LJUBNEM
V soboto 19. in v nedeljo 20. t. ш. bodo v
izvedbi Športnega društva na Ljubnem ob Sa-
vinji tradicionalne skakalne tekme na 65-me-
trski skakalnici. Te meddruštvene tekme so v
spomin tov. Milka Bruneta (Vanja), najboljšega
predvojnega športnika iz Ljubnega, ki je padel
leta 1944 v borbi za svobodo.
Skakalnica je bila zgrajena v povojnih letih,
lansko leto pa je bila povečana, tako da do-
pušča skoke 65 metrov. Je za planiškimi naj-
večja, obenem pa tudi mojstrovina projektanta
ing. S. Bloudka. Zgradili so jo marljivi člani
športnega društva s pomočjo Zveze športov
Slovenije.
Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je letos
prevzela Okrajna zveza kmetijskih zadrug za
okraj Šoštanj, kateri gre vse priznanje — saj
je s tem dokazala veliko razumevanja in na-
klonjenost za razvoj smučarskega športa v Zg.
Savinjski dolini.
Teh tekem se bo letos udeležilo nad 50 naj-
boljših skakalcev z državnim prvakom Janezom
Poldo na čelu. Tekme same pa ne bodo v ni-
čemer zaostajale za državnim prvenstvom, ki
je bilo preteklo nedeljo v Ravnah. Verjetno
zadnjič v letošnji smučarski sezoni se bodo tu
srečali Polda, Zidar, Rogelj, Adlešič, Langus
in drugi, da še enkrat pokažejo svoje znanje.
Prireditelj tekem je poskrbel za veliko zalogo
■nega, tak* da ni bojazni, da bi ga istega dne
pobrala odjuga. Preskrbljeno je tudi, da bod«
vozili avtobusi iz vse Zg. Savinjske doline, ргат
tako bo tudi iz Celja odpeljal v nedeljo oh
7. nri poseben avtobus izpred kolodvora na
l.jnbno. Tako bo vsem prijateljem belega športa
T Savinjski dolini omogočeno, da se udeležij*
te največje in kvalitetne skakalne prireditve
T tej sezoni na Štajerskem. F. K.
USPELA SMUČARSKA PRIREDITEV V LUCAIl
PRI LJUBNEM
Tudi marljivi smučarski klub y Lučah je
priredil v nedeljo, 13. t. m. uspelo meddru-
štveno smučarsko tekmovanje v slalomu in sko-
kih (pionirji), katero je pokazalo, da je v Zg.
Savinjski dolini vrsta dobrih smučarjev in, da
je tudi za to panogo smučarstva mnogo zani-
manja med mladino. Tekmovanja se je udele-
žilo 40 članov ter mladincev.
Proga za slalom je merila 500 m, višinska
razlika 120 m z 24 vratmi. Bila je izredno težka
in deloma ponesrečeno izpeljana, tako da je
od tekmovalcev zahtevala veliko znanja.
Tehnični rezultati:
Slalom, člani:
Štebe Ivan (Luče) 1:1,
Desman Anton (Solčava) 1:20,
Podmeninšek Franc (Gozdar-Ljubno) l:3t.
Pri mladincih je zmagal Praprotnik Jože iz
Solčave.
V skokih pri pionirjih na 15-metrski skakal-
nici pa je dosegel prvo mesto Burja Anton.
Gledalcev je bilo okoli 200.
K. F.
SKAKALNE TEKME V VOJNIKU
V nedeljo so bile na 40-metrski skakalnici т
Vojniku meddruštvene skakalne tekme pod po-
kroviteljstvom okrajnega odbora SZDL. Navzo-
čih je bilo okrog 1000 gledalcev. Na tekmovanju
so sodelovali člani športnih društev iz Dobrne
pri Trbovljah, Maribora, Ljubljane, Celja, Šo-
štanja, Vrhnike, Trbovelj, Gomilskega, Škofje
vasi in Vojnika.
Med člani so dosegli najboljše rezultate:
1. Rojina (Ilirija) 193,2 (33,5, 33); 2. žagar
(Usnjar-Soštanj) 185,4 (32. 31,5); 3. Ciglič (Tri-
glav-Kranj) 184,6 (32, 31); 4. Roter (Ilirija) 184,4
(31, 30); 5. Gaube (Branik-Maribor) 184,3 (32,5.
30); 6. Kokalj (Vojnik) 182.0 (31. 31).
Mladinci:
1. Lovec (Zelezničar-Maribor) 174,6 (29, 29);
2. Kmecelj (Vojnik) 161,3 (25.5. 27), 3. Grilc (E)
161.2 (25,5. 28,5).
Nov rekord skakalnice je postavil Ljubljan-
čan Rojina z 39 in pol m.
ŠPORTNI DAN GIMNAZIJCEV V LAŠKEM
V začetku prejšnjega tedna so imeli dijaki
nižje gimnazije v Laškem športni dan. Bali so
se že, da bo šla zima kar mimo njih, ne da bi
se navžili veselja v zimski naravi. Zato so po-
hiteli s tekmovanjem v smučanju, da ne bi za-
mudili ugodne prilike. No, zima jih je prijetno
presenetila na sam dan tekmovanja, saj je preko
noči zapadlo še mnogo snega, tako da so bili
v skrbeh, kako bodo tekmovanje izvedli. Vendar
so požrtvovalni teptači odstranili to oviro in ▼
kratkem času pripravili teren  za tekmovanje.
Tekmovali so v skokih, tekih in v smuku.
Izmed vseh se je najbolje izkazal mali Rafko
Mlakar, saj je s svojo sigurnostjo presenetil vse.
Zmagal je na 15-metrski skakalnici z lepimi
skoki in v smuku. Prav dobri so še bili tekmo-
valci ostalih skupin, in sicer Šauberger, Košar,
Krašovec in Susič.
Tako so dijaki preživeli lep športni dan. Ne-
kateri so bili tokrat samo gledalci, toda upamo,
da si bodo prihodnjo zimo tudi ti pripeli smuči
in tako spoznali lepote zimskega športa.       (v)
__Šah__
Te dni se je v Žalcu končal mladinski kvali-
fikacijski turnir za dosego IV. kategorije. Na
turnirju je sodelovalo 12 mladincev. Zmagal je
Anton Čerenak z 10 točkami pred Gojzdnikom
z 9,5, Jazbecem z 8,5 in Peternelom z 8 točkami.
Vsi trije so dosegli IV. kategorijo.
Prav tako je pred koncem članski kvalifika-
cijski turnir. V vodstvu je v predzadnjem kolu
Lojze Kučer z 8, pred Omladičem s 7,5, Sircem,
Kovačem in Voduškom s po 6,5 točkami itd.
Clan šahovskepra kluba Žalec Ill.-kategornik
Tone Rozman je igral pred dnevi simultanko
s 15 šahisti Novega Celja. Rozman je 12 partij
dobil, 3 pa izgubil.
ŠPORTNA AMBULANTA CELJE
Rentgenski pregledi se vršijo vsak torek in
petek med 10. in 11. uro v Protituberkuloznem
dispanzerju, ostali pregledi pa vsako sredo od
18.  do 20.  ure v prostorih Šolske poliklinike.
BOGAT SPORED NAMIZNOTENIŠKIH
PRIREDITEV V CELJU
V naslednjem tednu bo namiznoteniška sekcija
celjske Svobode pripravila več tekmovanj. Ka-
kor kaže, bodo v goste najprej prišli igralci
2NTK Ljubljane, in sicer z vsemi ekipami. V '
dvoboju bo sodelovalo okoli 30 igralcev. Dan in
■ro tekmovanja bomo sporočili pozneje.
Ob zaključku redakcije pa smo prejeli obve-
etilo, da bo v Celju v nedeljo, 27. marca zvečer
igralo nemško moštvo iz Karisruha. Tudi za ta
dvoboj bomo točnejši čas igranja objavili v naši
naslednji številki.
_Nogomet
VAGNER. PRESINGER M. IN JORDAN -
ZVEZNI NOGOMETNI SODNIKI
Na zadnji skupščini Zbora nogometnih sodni-
kov Jugoslavije ie bila snrejeta nova kategori-
zacija nogometnih sodnikov v Jugoslaviji. Iz
CNP so bili kar trije imenovani za zvezne nogo-
metne sodnike — tovariši Vagner, Jordan in
Presinger Mirko, od katerih sta prva dva upo-
kojena, tov. Presinger pa bo po vsej verjetnosti
letos sodil tudi kvalitetnejše tekme.
Na nedeljski skupščini NZS pa je za svoje
35-letno delo kot aktivni nogometni funkcionar
prejel priznanje tov. Janko Vagner. Skupščina
mu je podarila v znak priznanja lepo umetniško
iliko.
Vsem čestitamol
_ Smučanje
BELAJEVA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Po zelo uspešnem tekmovanju po Italiji se je
članica našega smučarskega društva Amalija
Belnt udeležila državnega prvenstva v klasičnih
smučarskih disciplinah od 10. do 13. marca v
Ravnah na Koroškem.
Po rezultatih, ki jih je Belaieva že dosegla,
smo bili prepričani, da ji najvišji naslov ne bo
nšel ter da bomo Celjani lahko ponosni, ko
bomo imeli državno prvakinjo v smuških tekih
za leto 1955. Zgodilo se je pa drngnče. Belajeva
je imela smolo in je zlomila smučko v trenutku,
ko ie že prehiteln vse svoje konknrentke.
Verjetno bo celjske športnike in smučarske
simpatizerje zanimalo kaj več o tem tekmova-
niu. zato naj dodnmo nekaj značilnosti s teka
članic na 10 km. Tega teka se ie ndeležilo 16
člnnic iz vse države. Žreb je bil Belajevi zelo
naklonjen, dobila je startno številko 33 zn na-
šimi naiboljšimi tekmovalkami v te¡ disciplini
Vmlenličevo (30), Rožičevo (31), Kordcževo (32).
Start je bil polminntni. Smuči je imela^dobro
mazane, dobro je bila razpoložena in odlično je
startala, tako da je že na "prvem kilomefrn do-
hitela Kordeževo, na drnffem Rožičevo, ki je
odstopila, in na tretjem kilometru se je že pri-
bližala Vodenličevi na 100 metrov. Tu je na
izteku smuka v zavoju, ki ni bil viden, ležala
tekmovalka, ki se je je Belajeva morala izogniti
▼ visok sneg s padcem ter je bil zlom smučke
▼ južnem snesu pri hitrosti, ki jo je imela,
neizbežen. Dobila je sicer po nekaj minutah
novo smučko, katere vez pa ni dobro prijela
čevlja in Belajeva je morala odstopiti.
V šfnfoti 3x5 km so v konkurenci nastopila
samo društva s 3 članicami. Sestavljena je bila
tudi kombinirana slovenska štafeta (Rekar,
KorAfT. Belaj), ki je izven konknrence dosegla
najboljši čns — za celih 8 minut boliši od prve
Štafete iz Delnic. Od vseh tekmovalk v štafeti
je imela najboljši posamezn[ čas Belajeva in
tnko dobila vsaj delno zadoščeneje za nesrečo,
ki se ji je nripetila prejšnji dan.
Naša tekaška garda na čelu s Knificem, Po-
gačnikom, Povšičem je s pozornostjo opazovala
v teku našo Belajevo, ki ji obetajo še velike
uspehe. Joco.
MEDMESTNO SREČANJE - CELJE : ZAGREB
V soboto in nedeljo — 20. in 21. t. m. — bo
na Slemenu pri Zagrebu tradicionalno medmest-
no sročanie smučarskih renrezentanc Celja in
Zagreba. Letos bo ta prireditev še posebej sve-
čana, saj oraznujojo že 20-Iotnico teh srečanj.
Zato bodo letos poleg najboljših smučarjev obeh
most, kier jih vsako postavi po 10, nastopili
tudi tisti tekmovalci, ki so tekmovali na prvih
tekmah pred 20 loti. Medmestna srečanja repre-
zentanc Zagreba in Celin v smučanju so veli-
kega pomena, saj poleg čisto športnega obeležja
ncsijo pečat prijatol istva in bratstva šprtrtnikor
omenjenih dveh mest in služijo medsebojnemu
zbližanju. Vse kaže, da se bodo tega srečanja
kot gostje udeležili tudi najvidnejši nredslav-
niki obeh ljudskih odborov, mod njima oba
predsodnikn. Celjskim smučarjem želimo na teh
tekmah veliko uspeha.
CELJSKI MLADINCI NA SLOVENSKEM
PRVENSTVU
V nedeljo je bilo mladinsko smučarsko orven-
stvo v Kočevju, ki so se pa udeležili tudi celj-
ski mladinci. Po daljšem obdobju jc bil to prvi
naston mladih celjskih smučarjev na podobni
prireditvi. V veleslalomu jc imel največ uspeha
Ajdič z osvojitvijo 8. mesta. Rožič je bil 13.,
ArzonSek 18., Kovačič 22. in Zadravec 23. V sla-
lomu je bil Ajdič 10., ArzenSek 13. in Lisec 16.
Vseh tekmovalcev je bilo 48.
HORVATOVA - ZOPET ZMAGUJE
V nedeljo so se najboljši celjski smučarji
udeležili tekmovanja v veleslalomu na Pohorju.
Pri članicah je po daljšem presledku nastopila
zopet Horvatova-Zabukovčeva, ki je prepriče-
valno premagala vse svoje nasprotnice. — Pri
moških je Dominko Uršič zasedel 3. mesto, in
sicer z vsega za polovico sekunde slabšim časom
od zmagovalca. Tekmovalce je m'očno ovirala
megla.
PREKO 60 TEKMOVALCEV V PREBOLDU
TVD Partizan Prebold, o katerem že delj časa
ni poročil, je preteklo nedeljo izvedlo društveno
smučarsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo kar
M mladih smučarjev. Lepo število nastopajočih,
ki bi lahko bilo za zgled vsem ostalim partizan-
skim društvom celjskeca okraja.
ESPERANTA
Ker je med čitatelji Celjskega ted-
nika precejšnje zanimanje za medna-
rodni jezik Esperanto, smo se odločili,
da začnemo z esperantskim tečajem
tudi v našem listu. Prepričani smo, da
bomo s tem ustregli marsikateremu
interesentu, ki ne utegne obiskovati
esperantskih tečajev.
Vsa pojasnila v zvezi s tečajem do-
bite v Esperantskem klubu, Celje,
Slandrov trg 5/1.
1. lekcija
Esperantski besedni zaklad je vzet iz
tistih jezikov, kjer so se besede naj-
bolj udomačile in razširile ter tako po-
stale mednarodne. Torej že vsak za-
četnik zna brez kakršnega koli učenja
mnogo esperantskih besed, čeprav se
tega sam niti ne zaveda, tako n. pr.:
studento — dijak,
hotelo — hotel,
vino — vino,
profesoro — profesor,
mašino — stroj,
radio — radio,
telefono — telefon,
aparato — aparat itd.
Ali ste opazili, da se vse te besede
končujejo na -o?
Pravilo: Vsi samostalniki v esperantu
imajo končnico -o! Na primer: radi-o,
radi — je koren, -o končnica. Korenom
dodajamo po potrebi še druge končnice,
n. pr.: -a.
studenta — dijaški, dijaška, dijaško
hotela — hotelski, -ska, -sko,
vina — vinski, -ska, sko,
profesora — profesorski, -ska, -sko,
mašina — strojni, -na, -no,
radia — radijski, -ska, -sko,
telefona — telefonski, -ska, -sko.
Pravilo: Vsi pridevniki v esperantu
imaio končnico -a!
Naglas v esperantu: Esperantske be-
sede se berejo tako, kot so napisane,
torej fonetično. Naglas pa je vedno na
predzadnjem zlogu besede, tako n. pr.:
politiko in ne politiko = {»litika, radio
in ne radio = radio, profesoro in ne
profesoro = profesor itd.
Pravilo: V esperantu je vsak samo-
glasnik zlog, torej ima vsaka beseda
toliko zlogov, kolikor je samoglasnikov.
Poglejmo še esperantsko abecedo. Ta
abeceda ima 28 črk in te so: a, b, c, č,
d, e, f, g, ê, h, fi, i, j, J, k. 1, m, n, o,
p, r, s, š, t, u, Û, v, z.
Opazili ste, da pišemo nekaj črk dru-
gače kot v slovenščini. Te so:
č s strešico navzdol, n. pr. cambro
izg. čambro — soba;
t gardeno, izg. džardeno — vrt (enako
kot džamija);
h Hemio, izg. trdo h — kemija;
j jaluzo, izg. žaluzo — ljubosumje;
š šc'foro, izg. šoforo — šofer;
Ù samo v zvezi z -a ali -e, n. pr.:
hodiaù — danes, Eùropo — Evropa itd.
AÙ in eü je torej dvoglasnik, ki se
združi v en samoglasnik. Še nekaj teh
primerov: hieraù — včeraj, morgaù —
jutri, eùfonio — blagoglasje itd.
V slovenščini ima vsaka črka svoje
ime, isto v esperantu. Ker 'pa je ime
vedno samostalnik, se tudi imena črk
končujejo na -o. To pa so scglasniki.
Prečitajmo torej celotno abecedo: a, bo,
co, čo, do, e, fo, go, go, ho, ño, i, jo,
jo, ko, lo, mo, no, o, po, ro, so, so, to,
u, ù, VO, ZO.
Naučimo se še nekaj novih esperant-
skih besed, ki jih bomo v prihodnji
lekciji rabili za sestavljanje esperant-
skih stavkov:
lingvo — jezik,
Esperanto — esperanto,
nacia — naroden,
intemacia — mednaroden,
franca — francoski,
facila — lahek,
estas — je,
ne estas — ni,
ne — ne,
jes — da,
ankaù — tudi,
ču — ali (vprašalno).
Naučite se nove besede na pamet ter
jih berite glasno, ker s tem vadite iz-
govorjavo. Pazite na naglas! Prepišite
besede v zvezek ter pazite na končnice!
ESPERANTA BI SE MORALI UCiTI INTELEKTUALCI, VSI, KI
IMAJO OPRAVITI Z INOZEMSTVOM, POSEBNO PA DELAVCI.
(MARŠAL TITO)
KRONIKA
Pri smučanju je padel Sumečnik Jože
iz Mozirja in si zlomil levo nogo v
gležnju.
Pri padcu si je poškodoval nogo
FofTšneir Franc iz Šoštanja.
Tri metre globoko je padel delavec
Liifkar Anton iz Aškerčeve ulice v Celju.
Pri padcu si je poškodoval nogo m
hrbtenico.
Z vrelo vodo se je polila Skropeta
Angela iz Celja. DobiJa je močne
opekline.
Pri telovadbi je padel Vodi čar Franc
iz Celja in si zlomu desno nogo.
Na poti v službo je padla Obrez Jo-
žica liz Malgajeve ulice v Celju. Pri
padcu si je zlomila levo nogo in desno
roko.
Pri smučanju je padel Koštomaj Leo-
pold iz Ostrožnega in si zlomil nogo.
Mlakar Andreju liiz Ložnice pri Celj^
je v Tovarni organskih barvil brizgnjjv
v oči kislina in mu jih poškodovala.  '
Perse Franja iz Gregorčičeve ulice y
Celju je padla po stopnicah dn sii zlo„
mila nogo. 'i '
Dragic Milan iz Zagreba si je prj^^
smučanju na Mozirski planini zloinij
nogo.
Pri padcu si je poškodoval glavo j^j
roko Stojan Rudolf iz Nove vasi v Celjîj^
Vrata so padla na Stante Alojza
Zadobrave pri Škofjd vasi. Poškodovala^
so mu roko.
Kukovič Jernej iz Dobrove v celjskL
okolici je s strehe odmetaval sneg. Pj*
tem je padel s strehe. Pri padcu јеу
dobJl težke notranje poškodbe in poJ
škodbe na glavi. :
Vse ponesrečence so celjski reševalcjj
prepeljali v bolnišnico. ]
*! OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILO
Vse socialno ogrožene osebe obveščamo, da
bomo y bodoče sprejemali v rešitev le tiste
PROŠNJE ZA SOCIALNO POMOČ, ki bodo na-
pisane na posebnih tiskanih obrazcih. Obrazce
prejmejo interesenti na Tajništvu za ljudsko
zdravstvo in socialno politiko Ljudskega odbora
mestne občine Celje, kjer dobe tudi vsa navo-
dila za izpolnitev obrazca.
Prošnje vlože prosilci pri terenskem odbora
osnovne organizacije SZDL ali pa pri terenskem
odboru RKS svojega terena.
Nepopolno ali nepravilno izpolnjene prošnje,
ki ne bodo opremljene z vsemi potrebnimi pri-
logami, kakor tudi prošnje, ki bodo vložene
neposredno po prosilcu, bomo smatrali kakor
da niso vložene.
Ljudski odbor mestne občine Celje
Tajništvo Sveta za zdravstvo
in socialno politiko
VRTICKARJI
Sporočamo, da bomo z oddajanjem zemljišč
T zakup pričeli dne 21. 3. 1955 po razporedu,
ki je razviden na razglasni deski tukajšnje
uprave v Celju, Zidanškova 18-1 in na LOMO
Celje ter т vseh pisarnah SZDL na območju
Celja.
Stanovanjska nprava LOMO Celje.
»MLEKO« T likvidaciji, Celje, Kocbekova ■!. I
razprodaja
stare kante za mleko, pločevinaste s pokrovom,
20 do 30 litrov vsebine, v teži 8 do 10 kg, po
ceni 250 do 350 din za komad. Kante so porabne
v obrti'za karbid, barve itd., v gospodinjstvu za
pomije, mast itd. — Razprodaja bo v torek, dne
22. marca 1955 ob 9. uri za državna podjetja,
dve uri pozneje za privatne stranke.
Likvidator.
OPOZORILO
Pri Finomehaniki >Grobelnik Dominik« so na-
livna peresa, vžigalniki, fotoaparati in drugi
predmeti, ki so jih stranke prinesle v popra-
vilo v letih 1951, 1952 in 1954 in jih potem
niso več dvignile. — Stranke, ki teh predme-
tov ne bodo dvignile do 1. aprila, opozarjamo,
da bodo vsi ti predmeti po tem datumu pro-
dani T vrednosti stroškov popravil.
TOVARIŠU PEPERKU RUDIJU
iskreno čestita za njegov 43. rojstni dan
ter mu želi sreče v družini in veliko
uspeha v službi. Prijatelj.
Društvo strojnikov, strojevodij in kurjačev —
Pododbor Celje, priredi redni letni občni zbor
y posebni sobi gostilne »Svetek, Mariborska
cesta, dne 2?. marca ob 8. uri.
Vabljeni so vsi člani in nečlani.
. ISCEMO oskrbnika za letno sezono 1955 za dom
na Uršlji gori. Nastop slnžbe predvidoma
v mesecu maju. Ponudbe pošljite na naslov:
Planinsko društvo, Prevalje.
PRODAM mlado kravo  (prvovrstno mleko)  ia
kozo (travnato), dobro mlekarico. — Intihar,
Celje. Dečkova cesta 38.
PROD.\M mlin na motor v dobrem stanju. —
Naslov v upravi lista.
PRODAM njivo 2100 m» y bližini Celja. Naslov
v upravi lista.
Ugodno  prodam   jedilnico  iz  češnjevega   lesa
v  zelo dobrem  stanju. — Naslov v  upravi
lista.
PRODAM 20.000 kom. cementne strešne opeke
ali pa jo zamenjam za suhe borove in smre-
kove deske 5 cm. Kupim štiri trodelna okna
na rolo in trojna sobna vrata. Naslov: Jože
Turnšek. Celje. Mariborska cesta 13.
ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v mest*
za dvosobno ali kupim dvosobno stanovanje.
Naslov v upravi lista.
IZGINIL je velik črn pes, ki sliši na ime >Muri<.
Najditelj naj ga vrne proti nagradi na naslov:
Miklavžev hrib 18.
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k štiri-
članski družini. Zaželena starejša moč. Naslov
v upravi lista.
PRODAM visokopritlično novo hišo z vrtom in
1 ha gozda na Vranskem. — Maček Franjo,
A'ransko 95.
PREKLICUJEM izjave o Adolfu Stormanu kot
neresnične in se mu zahvaljujem, da je od-
stopil od sodnega postopka.
Cerovšek Karel, Laško.
ŠOFER nealkoholik, D-kalegorije z večletno
prakso, želi mesto v Celju, lahko takoj. —
Naslov v upravi lista.
VAJENCA za brivsko-frizersko stroko sprejme
Grobelnik Riko, Celje, Kocenova 2.
Vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt, prid-
nega in poštenega sprejme Miha Dobravo,
Tomšičev trg 12.
GOSPODINJSKA POMOČNICA, vestna in pošte-
na, išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi.
SOLIDEN UFOKOIENEC išče skromno oprem-
ljeno sobo v središču mesta ali ir-rcn. NaaioT
v upravi lista.
POPRAVEK. Preklic, objavljen v štev. 10, se
nanaša na Vratanarja Edija, stanujočega Cesta
na grad št. 1.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA
Dne 20. III. 1955: dr. Sevšek Maksim, Celje,
Ljubljanska cesta 36.
Nedeljska dežurna služba traja od sobote od
18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KONCERTI
Na VI. abonma koncertu v sredo, 23. marca
bo igrala slovita pianistka Edith Farnadi sklad-
be Chopina in Liszta. Zaradi velikih stroškov
je vstopnina nekoliko zvišana. Koncert bo ▼
Narodnem domu ob 20. uri.
Dva mlada umetnika, 9-letni violinist Boze
Mihelčič in 14-letna pianistka Marija Mihelčic,
oba gojenca Srednje glasbene šole v Ljubljani,
bosta nastopila na koncertu y Celju 6. aprila.
Koncert bo izven abonmaja.
«I.F1>AI.TaČE
MESTNO   GLEDALIŠČE  CELJE
Petek. 18. marca 1955 ob 19,30 — John van Drutcn:
GRLICE GLAS - gostovanje v Žalcu
Sobota. 19. marca 1955 ob 19,30 — Shakespeare:
HAMLET — izven abonmaja
Nedelja, 20. marca 1955 ob 15,30 — Shakespeare:
HAMLET — izven abonmaja
Тег"к. 22. marca 1955 ob 20 — Friedrich Forster:
SIVEC — premiera — premierski abonma i«
izven
Četrtek. 24. marca 1955 ob 20 — Friedrich For-
ster: SIVEC — abonma red četrtek in izven
Petek, 25. marca 1955 ob 15 — Friedrich Forster:
SIVEC — I. šolski abonma
Opozarjamo občinstvo iz okoliških krajev n«
nedeljsko popoldansko predstavo Hamleta. —
Zveze z vlaki so ugodne. — Začetek večerne
predstave Hamleta je točno ob 19,30.
K T y O      _
KINO UNION, CELJE
Ofi 1-. do ?0. 3. 1955: >TU SVA ZOPET« —
danski film, v glavni vlogi Pat in Patacho»
Od Ih. do 23. 3. 1955: >AL1CA V ČUDEŽNI
DEŽELI« — ameriška barvna risanka
KINO DOM, CELJE
Od 19. do 23. 3. 1935: >NEHVALEŽNO SRCE« -
italijanski film
Od 24. do 29. 3. 1955: >BANDITI KORZIKE« "
ameriški film
Dne 20. 3. 1955 ob 10. uri matinefa v kinu Dom:
mehiški film »KANTIFLAS MUŠKETIR.
Trgovsko podjetje »GLINCA« v Slivnici
pri Celju razpisuje mesto TRGOVSKEGA
POMOČNIKA. — Ponudbe poslati z ob-
širnim življenjepisom in s podatki o do-
sedanji službi na naslov podjetja. — Na-
stop službe 1. IV. 1955 ali najkasneje 15.
IV. 1955. — Zaželene moške moči!
Trgovsko podjetje »IZBIRA«, LAŠKO
sprejme TRGOVSKO POMOČNICO z več-
letno prakso, z znanjem pisarniških del
in strojepisja. — Nastop službe 1. aprila
1955 ali po dogovoru. — Plača po tarifnem
pravilniku.
Trgovsko podjetje
»IZBIRA«, LAŠKO
RADIO CELJE
valovna dolžina 202 metra
Nedelja, 20. marca
10,00  Napoved časa, pregled sporeda, po-
ročila.
10,10  Zabavna glasba, vmes reklame in
objave
10,20   Oddaja za žene
10,30   Kar ste želeli — to bomo zavrtelil
11,30   Radijska kronika
11,40   Zabavne melodije
12,00   Zaključek
Ponedeljek, 21. marca
18,00   Poročila, objave in reklam«
18,15   Orkestralna glasba
18,30—22,15   Prenos iz Ljubljane
Torek, 22. marca
18,00  Poročila, objave in reklame
18,15   Pisana glasba
18,30—22,15   Prenos iz Ljubljane
Sreda, 23, marca
18,00   Poročila objave in reklame
18,15   Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
18,30—22,15   Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 24. marca
18,00   Poročila objave in reklame
18,15   Zborovska glasba
18,30—22,15   Prenos iz Ljubljane
Petek, 25. marca
18,00   Pregled Celjskega tednika
18,15   Zabavna glasba
18,30—22.15   Prenos iz Ljubljane
Sobota. 26. marca
18,00   Poročila objave in reklame
18,15   Kar ste želeli — to bomo zavrtelil
18,30—22,15   Prenos iz Ljubljane
Restavracija >VINO—KOPERc Celje proda po ugodni ceni zidan
KUHINJSKI   ŠTEDILNIK
Z BOJLERJEM
primeren za gosiilno ali večjo družino.
Nadalje prodamo
ROČNO BLAGAJNO (registrco)
Informacije prejmete   v pisarni restavracije >VINO—KOPER«