93. številka.
Ljubljana, v soboto 25. aprila.
XXIV. leto, 18«) 1.
za pol leta 8 gld.,  M četrt leta <t gld., za jeden Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr.
I shaja vsak dan ivei«r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avatro-ogcrsko dežele za vse leto 16 gld., za po mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za cetrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali većkrat tiska Dopisi naj bc izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Uprav niStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Po volitvah Ljubljanskih.
Tri dni trajala je volilna borba, za vsak razred bila se je posebna bitka, a v vseh treh lutkah nadvladali smo nasprotnike sijajno Ključ postojanko bil je tretji razred, zato je pa ondu bil boj najbolj srdit. A dasi je slednja vdova in samica, ki plačuje kaj davka, morala dati svoje pooblastilo, dasi je kmete iz Ježiče, iz Stožiče, Savelj, Most, Šmartina in drugih vasij doletela doslej nepoznana čast, da so za svoje male njivice smeli glasovati v mestni hiši Ljubljanski, dusi je klerikalnu stranka skoro vse te kmete imela na svoji vrvi in barjane držala kakor s kleščami, bila je vender naša zmaga tako jasna in velika, kakor nasprotnikov poraz.
Po prvi zmagi sta bili druga in tretja le naravni posledici. Nasprotnik bil je po prvem porazu že demoralizovan. Držal je sicer svoje čete še skupaj, a boril se je samo še zaradi lepšega, „pour l1 lionneur d u drapeau". Po prvem porazu izpuli trla je prejšnja bojevitost, porušila se je disciplina in dočim je v nas v drugem razredu pri tristoinpet-deset volilcib le jeden glas bilo razlike, krhali so se klerikalni volilci že prav opasno. Še hujši pa je bilo potem v prvem razredu, kjer je bilo naših absolutnih glasov 223, klerikalnih 84, a mešanih 65.
Tako je moralo priti, kajti uzroka porazu imela je nasprotna stranka sama v sebi. Ni je vodila nobena vzvišena ideja, niti jasnega programa neso imeli. Vse, kar so vedeli povedati, bilo je neosnovano jadikovanje o slabem mestnem gospodarstvu. A dasiravno so bili večkrat pozvani, naj povedo, kje tiči slabo gospodarstvo, neso v tem oziru črhnili ni bele ni črne, marveč zavili se v plašč molčečnosti. Ni čuda potem, da so razsodni naši volilci takoj izprevideli prozorni ta volilni manever in hipoma pogodili, da so gospodje namenoma skalili vodo, da bi potem ložje ribarili.
Kvarno bilo je za nasprotno stranko, da jih ni vodila nobena višja misel, ampak sami hipni in sebični nameni, pogubno bilo je za njo, da je svoje sile precenjevala, še pogubneja pa sredstva, katerih se je posluževala. Strupeni »Slovencev* članek pretekli torek je uprav sodu dno izbil, kajti neresnica, zavijanje, klevetanje, osobito pa odurni napad na
volilno komisijo in na njenega vae časti vrednega predsednika, ki si je na narodnem polji stekel že toliko zaslug, odprlo je slehernemu volilcu oči in čul se je samo jeden glas: „Kaj tacega se v nas še ni pisalo!"
Nepobitna resnica je, da so „Slovenčevi* gospodje in pristaši vse ono sami uprizarjali, kar so hoteli zarezati nam na rovaš. Gnečo pred rotovško dvorano delali so s klerikalne strani nahujskani kmetje in barjani pod vodstvom znanih Jarcev in Jevcev in hoteli ukrotiti nas s surovo silo, kar se jim seveda pri naših volilcev odločnosti ni posrečilo, kakor bi bili radi. Da so glasovnice zvijačno zamenjavali in celo „uzmuli", tega tudi utajiti no morejo. Da so pri agitaciji bili dvojezični, obrtnikom nasproti se hlinili, da delajo za obrtniško stranko, kmetskim volilcem govorili pa vse drugače, mej drugim, da so „gnadljivi tir.it" za volitev katoliških kandidatov dali več stotnkov, to se tudi more dokazati. Da, celo tako daleč so šli, da so pluvali v svojo skledo in pri nekaterih volilcih zabavljali na k le ri k a 1 ize m.
Nelepa je ta podoba, zato prepuščamo čitateljem, da si jo vsak popolni še po svoje. Domišljije ne treba veliko, po povedanem je že jasno, kako se je delovalo. Ta skrajna in usjoBtreje graje vredna sredstva v nas neso umestua, najmenj pa bi se smela rabiti na oui strani, katere pristaši bi imeli propovedovati ljubezen, spravo, kateri bi imeli Čuvati avtoriteto, a so jo skušali teptati v blato. Narod naš je eminentno bogoliuben, shajati je prav lahko ž njim, a kadar se začne vzbujati najnižje nagone, kadar se seje strast, kadar se iz ust, katera bi imela pomirjati, čuje le strast in hujskanje, tedaj obrne naš volilec hrbet takim ljudem, ki delajo le razpor in zdražbo in s Blepo svojeglavnustjo hočejo dobiti krmilo v roke, da bi potem hladili svojo srditost in zasledovali interese, ki bi narodu nikakor ne bili koristni, marveč skrajno pogubni.
Zato so preteklega tedna volitve velicega pomena. Bela Ljubliana je govorila in odločno se izrekla za napredek, strogo pa obsodila zavratno vrtanje mladih nekaternikov, ki bi se v avoji čaBti-hlepnost radi popeli na površje in odstranili zaslužne može, ki so deloma že javno delovali, ko njih še nikjer bilo ni.   Zato so volilci spoznali, da
se mora „tabula rasu" napraviti onimi, ki so drugim jamo kopali. Lekcija, katero je dobila klerikalna stranka, je trpka, a je več nego zaslužena.
Da smo priborili toli sijajno zmago, te je zasluga zavednih naših volilcev sploh, posebe pa sedaj dobro organizovanih obrtnikov. Osobito pa si je osvetlilo lice „Slovensko društvo" s svojim izbornim predsednikom. Vzelo je vso agitacijo v roke in delovalo tako previdno, neumorno in z jekleno doslednostjo, da si sme po vsej pravici prisvajati glavni del uspeha in baš završene mestne volitve z zlatimi črkami zabeležiti v svojo kroniko . Društvo in njegov predsednik, čegar brezprimernej delavnosti in izvrstnim dispozicijam smo se vsi kar čudili, zaslužila sta si najiskrenejšo zahvalo vseh pravih rodoljubov in pokazala, koliko premore tako društvo, pod takim vodstvom.
Slovaki in Madjari.
Zadnji dogodki v skupščinah evangeliških Slovakov, ki so se postavili v bran proti silni mad-jarski centraliziji, ki bi ubogim, tlačenim Slovakom rada odvzela šo ono malo neodvisnosti in samostojnosti, katero uživajo vsaj na cerkvenem polji, ker jo na politiškem itak že davno nemaj o, vzbudili so mnogo hrupa po madjarskih novinah. Kakor vedno pri taeih prilikah, če se ubogi Slovak postavi na legalno stališče in brani svoja prava, začelo se je pisariti o panslavizmu, katerega treba zatre'i, da je treba konec narediti nevarnemu panslavističnemu rovanju, katero se razširja po gornji Ogerski, in kar je jednacih praznih fraz, ki pa tako rade najdejo verna ušesa.
Mej vsemi nemadjarskimi narodi, ki stoeejo pod centralizacijo madjarsko, je morda najnesreč-neji ubogi slovaški narod, akopram broji 8 milijone duš. Upravo bedno je stanje njegovo v duševnem in politiškem oziru. Pod krinko ustavnosti gode se mu huje krivice, nego .so se kedaj godile kateremu narodu pod najstrožjim absolutizmom. Ni ga morda najti slučaja jednacega, da bi narod, ki živi v ustavni državi in broji [) milijone duš, ne imel niti jednoga zastopn ika v parlamentu.
Narod nema svojega jezika niti v šolah niti v uradu, povsod je izpodrinjen in še one šole in izobraževalne  zavode,   katere  si  je  sam s krvavo
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
O Pavlihi se mnogo pripoveduje. Bil je vreden vrstnik nemškemu Eulenepiegel-u. Te dni, ko so bile občinske volitve v Ljubljani, spomnil sem 8e jedne epizode iz njegovega smešnega življenja in ne morem si kaj, da bi je ne priobčil v prid in zabavo blagovoljnemu občinstvu.
Necega dne poslala je mati Pavlih o po drv v gozd. Pavliha vzel je sekirico, a ni šel v gozd, marveč tik ceste spravil se na drevo, UBtopil se na vejo in jo začel odsekavati pri deblu. Mimo pride popotnik in ugledavši našega Pavliho, kako seka vejo, reče mu svareč:
„Fante, boš padel !tt
„1 kako bi padel", odreže se Pavliha porogljivo, „saj na veji stojim?"
Tujec odide, Pavliha pa kljuje še dalje na vejo. Komaj pa je paikrat še zasekal s sekirico, začuje se glasen tresk! in Pavliha pal je tako neusmiljeno na tla, da se mu je kar pred očmi Btemnelo in so mu vse kosti zaropotale.
Ko se mu nekoliko zjasni in čuti, da so vse kosti še cele spomni se tujca in svarila njegovega in misli si: „Mož, ki je tako dobro uganil, da bodem padel, izveatno tudi ve, kdaj bodem umrl."
In stekel je za njim, dohitel ga in ves za-sopljen uprašal : „Zilaj mi pa še povejte, kdaj bodem umrl?1* „Kadar bodeš.............!■ bil
je odgovor. Žal mi je, da je odgovor bil protnalo salonsk in da torej tudi ne morem pripovedovati, kako se je nad ubogim Pavliho tujčevo prorokova-iije do zadnje pičice izpolnilo. To pa tudi ni bil moj namen, temveč jaz sem nameraval preko Pavline prestopiti na dnevni red, to je na kapelana Kalana.
Kalan ni Pavliha, mej njima je velika razlika Tu ne velja uiti pregovor: „Gliha vkup Štriha", kajti Pavliha se je samo jedenkrat na vejo ustopil in jo odsekaral pri deblu, on je samo jedenkrat te-lebuil na tla, da je odskočil, kakor snop, Kalanu pa je ta vratolomna vaja že potreba, prijeten sport. Će danes propade kot deželnozboreki poslanec, nastopi jutri kot kandidat v mestni zbor, če mu sreča ni toli mila, da bi postal župnik v Trnovem, bil bi vsaj rad mestni oče.   Imamo ga v vseh oblikah
pred seboj in jaz le pomilujem, da je Barnum Že umrl, sicer bi kacega lepega dne doživeli, da bi videli na vogalih prilepljeno kapelana Kalana podobe, isto, tako, kakor se dan danes na plakatih priporoča „Zacherlin".
Od Pavlihe do Kalana ni bilo daleč, od Kalana do volitev pa tudi ni. Čitateljem bode morda ugajalo, ako jim povem par podrobnostij iz volilnega boja, ki je bil zares ljut. Ta pot nastopili so novi agitatorji, ves klerikalni ostrog bil je noč in dan na nogah. V Trnovem je Kalan podpihoval svoje brumne ovčice in stiskal barjanom roke, dočim so jim druge in tretje osebe stiskale kaj okroglega v roko, pri sv. Petru je župnik Malenšek, o katerem se je mislilo, da je nekakšna izjema, h posebno ognjevitostjo vrgel na volilce kmete in zbral jih celo krdelce pod svoj prapor, v mestu pa je mimo druzih tudi kuharica iz škofovskega dvorca posegla v volilno agitacijo. Zagrozila je mesarjem, ako ue bodo glasovali za klerikalno kandidate, da ne bode več kupovala pri njih, marveč meso dobivala i z Gradca. A naši mesarji so si mislili: Mi smo meso prodajali, ko te še ni bilo, pa ga bodemo ko te morda ne bo več I in volili so odločno na našo stran.
nabranimi novci ustanovil, se teh ne dopuščajo mu kruti njegovi tlačitelji, kajti v teh zavodih gojil se je domači, slovaški jezik, in to je že velika pregreha v očeh onih, po katerih mnenji je samo jeden jezik vzveličaven na Ogerskem in to je mad-jarski, ki naj uživa vse pravice, vsi drugi pa naj mu bodo le sužnji.
Znano je čitateljem, kako se je godilo »Matici Slovenski", kakor se je imenoval s težkim trudom osnovan zavod, katerega so razpustili Mad-jari in pograbili lepo njegovo premoženje, ki zdaj mora služiti baš v nasprostne namene od onih, za katere je bilo nabrano. Jednaka godila se je trem slovaškim gimnazijam, ki so se razpustile, potem seglo se je tudi po ljudski šoli in se madjarizuje povsod kjer se le more. Otročja odgoje val išča, kjer se že od tretjega leta vceplja otrokom madjarski duh, BO najnovejša iznajdba.
Celo v cerkvi skuša se izpodrivati božja beseda v narodovem jeziku in žalibog, da se baš mej katoliško duhovščino nahaja mnogo odpadnikov, ki ne branijo narodu najsvetejše svet ine njegove poleg vere, to je narodnosti. In tako vidimo na vseh straneh, da je ta ubogi narod brezpraven. Zdaj zaleteli so se mu v zadnje zavetišče, kjer je užival še nekoliko svobode, vzeti mu hočejo avtonomno upravo evangeljske cerkve, katera je ubogemu narodu do-zdaj jedina branila pravice njegove. Stoletna naprava naj se odstrani, sklicati se hoče nova sinoda, vzeti se hočejo vse pravice okrajnim sinodam, ter zatreti njih avtonomne pravice. Zalibog, da ni nade, da bi ubogi Slovaki mogli preprečiti tudi ta novi udarec, kakor neso mogli mnogih druzih, kateri so jih zadeli poprej. Jedino upanje, katero jih moro tolažiti je, da je pravica na svetu, da tudi njih zatiralcem pride jedenkrat plačilni dan.
Politični razgled.
Holranjc dežele.
V Ljubljani, 25. aprila.
Iz ti ršavnet/a zbora. Po dovršenih volitvah posamičnih odsekov in oddelkov, verifikaciji volitev, volitvi predsedstva in jednacih konstitujočih delih, pričelo se je delovanje državnega zbora in se gibl|e v prvih sejah strogo v onem okviru, katerega mu je označil prestolui govor. Budgetni provizorij dovolil se je brez ugovora, m zbornica so je pečala s predmeti, ki so večinoma gospodarski ali socijalno politični. Cela vrsta inicijativnih predlogov, večinoma tacih, ki so še zaostali iz zadnjega zasedanja, prišla je na vrsto, ter so se rešdi v prvem branji. Iz tega bi se pa vender ne dalo sklepati, v kakem smislu se bode vršila re-lormatorična delavnost nove zbornice. O teh pred logih naj omenjamo nekatere, ti so: O vpeljavi državne zadružne banke, o uvedenji državnih zavarovalnic za živino, o vpeljavi bor t, nega davka, načrt zakona o službeni pragmatiki za državne uradnike, načrt zakoua o oskrbljevanji uelavcev za starost ali v slučaji invaliditete itd. Češki poslanec dr. Herold v imenu Mladočebov je stavil predlog o izpremembi zakona o društvenem in shod nem pravu Dalje stavili ao dr. Trojan in drugi predlog, da bi se državna podpora naklonila onim češkim pokrajinam, ki so toliko škodo trpele po zadnjih povodnjih. Ta predlog pride takoj v obravnavo. — Po novejih dispozicijah bode imel adresni odsek še le v ponedeljek zopet sejo. Poročevalec dr. Bilinski predložil bode svoj načrt adrese. Kakor poročajo neka-
NajŽivahneje bilo je v rokodelskih pomagačev hiši v Poljskih ulicah, ondu bilo je kakor v Valen-štajnovem ostrugu, tudi brez kapucinad ni bilo. Ondu razdeljevale so se uloge, vsacemu izmej kolovodij določilo bo je že naprej gotovo častno mesto. Nič manj nego trem gospodom obetalo se je županstvo. Seveda, ker v Ljubljani ni treh županov, so resuo mislili le na jednega, dvojico pa so z laskavimi obeti skušali pritegniti ua svojo stran. No, gospodje so na medvedovo kožo pili, vse nade bile so le kratke sauje in sedaj jim je pestovati groznega poliškega — mačka.
Priznavati se mora klerikalcem, da so pokazali veliko gibčnost in bili zviti kakor ovnov rog. Še imena neso vedno imeli jednacega. Najprej podpisovali so se. „Katol iško - po I i t iČno društvo." A ker ta tvrdka ne vleče več, skrili so se pod drugo in podpisali se: »Meščanski volilni odbor". Ko tudi 8 tem ni bilo uspeha, prišel je na dan „ K o u se r v a t i v n i volilni odbor". A vse to ni nič pomagalo, volilci bo takoj znali, kdo tiči pod temi imeni in pomilovaje smejali se. Taka sredstva so pač žarkova mast in v slučaji neuspeha le pomnožujejo blamažo.
t eri listi, hočejo le vi čer ji dotlej počakati. Še le potem bodo ae odločili, se li pridružijo skupni adresi, ali bodo predložili samostojen načrt
1% poljskega kluba. Kakor se poroča staročeškemu listu „Moravske Orlice", je v poljskem klubu nekako gibanje, ki namerava, da bi se ta klub obrnil bolje proti levici. Vlada sama podpira to gibanje, ne da bi levici bila prijazna, nego v svojem interesu. Grofu Taatieju je na tem, da bi adresni načrt sprejela ne samo poljski in pa konservativni klub, nego tudi zdrnžena levica. Zatorej si prizadeva, da bi pridobil levičarje za adresni načit Bilinskega. Levica pa ne kaže dosti nagnenosti za to. — Adresa Mladočehov bode baje zmerna, a poudarjala bode odločno ravnopravnost in avtonomijo.
Antisemiti v državnem zboru. Zdaj se je tudi antisemitska stranka v državnem zboru osnovala in se zove: slobodna družba za oživotvorjenje gospodarskih reform na krščanski podlagi. V to frakcijo stopilo je 17 poslancev, mej njimi Lienbacher in princ LiechtenBtein.
Prvi mu j na D u na ji. Do zdaj je naznanjenih 40  delavskih shodov za dopoludne 1. maja.   Resolucije,  katere se bodo sklepale na teh shodih, podobne so lanskim.
V u a iij e <lr/«tve.
Jluski manevri. Letošnji poletni manevri ruske vojske, posebno v ostrogu Krasnoje-Selskem bodo imeli za predmet poskušuje z raznimi novimi tehniškimi in taktiškimi napravami. Večje važnosti bodo jesenski pomorski manevri, pri katerih se bodo poskušale nekatere nove iznajdbe. Ti manevri se bodo vršili na obalih Finlandije in se jih bode udeleževal baje" tudi vojvoda Edinburški.
Mru l j i ca JNa tali ja. Vesti o postopanji vlade proti kraljici Nataliji so si nasprotne, vender pa se kaže po zadnjih poročilih, da hoče vlada odločno postopati in izvesti sklep skupščine. Oi druge strani se opozarja na to, da mala skupščina nema niti pravice iztirati ka-cega državljana, in bi torej v tem slučaji ob jednem z vlado zakrivila le uasilstvo in rušila ustavo.
Volitve -na Humunakem. Končni resultat volitev za zbornico je v prvem razredu: 36 vladnih kandidatov, 17 opozicijoualcev raznih strauk. Za 23 sedežev bode pa treba ožje volitve. Tudi v drugem razredu bile so volitve mirne. Dozdaj je znano: 18 vladnih kandidatov, 13 opozicijonalcev in 6 ožjih volitev Ker je bilo sila veliko kandidatov, in bode vsled tega mnogo ožjih volitev, se nadeja vladna stranka močnega prirastka.
Hi smo rek kot /toslanec. Splošno mnenje je, da bode Bismarck, če bode voljen, sprejel mandat, da bode pa le redkokrat se udeleževal državnozborskih sej. V tacih slučajih pa da bode gotovo v opoziciji proti vladi. Tako n. pr. se misli, da bode Bismarck govoril proti trgovinski zvezi z Avstro-Ogersko, če bi o tej bil govor v državnem zboru. Pri vsem tem, da se gotovo prenizko ne ceni taka opozicija, pa vender opozicija ne bode dovolj močna, da bi podrla vladno predlogo glede trgovinske zbornice.
Italija, in Amerika. Kakor se poroča iz Rima, bode italijanska vlada glede dogodkov v New-Orleansu počakala daljuega postopanjo zavezne vlade, predno bode kaj storila v tej zadevi. Italijanskega poslanca pri za-vezni vladi, ki je takoj po svojem prihodu v Rim imel daljni pogovor z markezom Rudinijem, sprejel bode kralj Umbert, da mu bode neposredno poročal o dogodkih.
Da volitve neso bile brez humorja, umeje se ob sebi Saj so že nekateri kandidatje sami izzivali humor. No, sedaj, ko so tako korenito propali, pustimo jih, da v miru uživajo lepe spomine na svojo kandidaturo in pišejo „memoire* o svojem politiškem nastopu. Jaz bi v tem oziru bil posebno radoveden, kaj in kako bode gospod Češnovar o svoji kandidaturi pisal in kako bodeta g. dr. Gregorič in kapelan Kalan sedaj razgrnila svoj tajni finančni uačrt, po katerem se bode mestno gospodarstvo tako uravnalo, da ne bode treba ni krajcarja davka plačevati, marveč bode vsaj vsak klerikalen volilec dobil še kaj na roko.
Toda dovolj bodi o volitvah, saj sem sam vesel, da so za nami in da so se končale s tako sijajno zmago. Zabeležil sem si še jedno drobnost in ta je iz nunske toli hvalisane šole. Ondu se dele takozvani „FleisBzettel", a čudno je, da se celo za slovenske predmete dele taki listki z nemškim na pisom nSehr Fleissig" in da imajo ti listki celo črno-rudeče-žolt okviri To je vender oči-vesten dokaz, da za višjo dekliško šolo ni boljšega kraja, nego je pri nunah. s.
Štrajk rudokopov v renskem in vestfalskem okraji se razširja vedno bolj in bolj. V zadnjem času začenjajo socijalni demokrati posebno pozornost obračati na mnoge poljske delavce.  Izdali so zaupnim možem ukaz, naj v tacih krajih, kjer je veliko poljskih tovarišev, sklicujejo shode ter poročajo takoj o njih vspehu. Pri tacih shodih poročal bode kak poljski tovariš. Angleški parlament. Kakor se kaže,  namerava Tory-kabinet razpustiti poslaniško zbornico koncem tekočega zasedanja. Redne volitve bi ae imele vršiti Še le bodoče leto, pa teško, da bi zbornica dokončala svojo sesijo.
Amerika in priseljenci*
V severni Ameriki začenja se vedno bolj odločno poudarjati Monroeva doktrina „ Amerika Američanom". Najbolje to čutijo razne parobrodne družbe, ki dovažajo izseljence. Ne preteče skoro dan, da se ne bi zabranilo raznim priseljencem stopiti na Buho. Navaja se kot uzrok, karkoli si bodi, da so bolni, nečedni ali pa zločinci. Ti izseljenci morajo takoj nazaj na ladijo in morajo dotične družbe biti za njih porok. Večina tacih priseljencev so Italijani, na katere imajo menda najbolj piko. Parobrodne družbe jih pa zdaj izkrcujejo drugod in potem pošiljajo po železnicah v /jedinjene države, ter se tako izogibajo natančnemu preiskovanju.
JJstanek v Chilc
V BeroJin bode došel te dni Joaquim Godov, zastopnik chilenskega predsednika Baimacede, da sklene posojilo za nakup vojnega materijala, posebno vojnih ladij, da more nadaljevati boj proti ustašem. V Parizu se mu jednaka misija ni posrečila.
Dopisi.
I* LJubljane 24. aprila. (Dolenjske železnice kolodvor v Ljubljani.) Ker se o tem kolodvoru čujejo glasovi z raznih stranij, dovolite, da se oglasimo tudi mi Poljančani, ki smo v tem oziru v prvi vrsti prizadeti. Dosedaj se je vedno le čulo, da se namerava napraviti kolodvor dolenjske železnice 700 m oddaljen od Dolenjske mitnice, to je tam nekje okolu »Zelenega hriba" in še to bode le postajica! Čudno, da se o kakem drugem projektu nič ne čuje, kakor, da bi v Ljubljani ne imeli nobenega drugega prostora. Zakaj se hoče ravno v Ljubljani tako štediti in napraviti postajico (Haltestelle) in še to tako daleč zunaj mesta, mi je nerazumljivo. Kdo bode pa hodil, recimo po noči ali v zimskem času doli v „Rudnik" na kolodvor?! Seveda so fijakerji tu, a voznik bode gotovo za tako daljavo 80 kraje, do 1 gld. ra-čunil 1
Najpripravnejši prostor za dolenjski kolodvor bil bi na levi strani Poljanske ceste, nedaleč od klavnice in živinskega semnjišča. Tam je dovolj prostora za kolodvor in tudi ni tako daleč v mesto. Pa še drug jako važen vzrok je, da bi morala dotična oblastva ua to delati, da se napravi ondu kolodvor, namreč: živinski semnji iu tržni dnevi i V Ljubljani imamo 17 velikih živinskih semnje v in vsak teden po 2 tržna dneva, na katere se v zimskem času na stotine prašičev dovaža, večinoma z Dolenjskega. Ljubljanske semnje za živino vedno bolj tujci obiskujejo in zmirom več se živine proda in izvaža v tuje kraje! Kako je sedaj neprilično in zamudno, ko morajo živino skozi celo mesto goniti, predno pridejo na kak kolodvor, to le tisti ve, ki se s to kupčijo peča. Z Dolenjskega se bode gotovo veliko živine upeljavalo ; posebno eminentne važuosti bodo pa Ljubljanski semnji, ko se bode dolenjska železnica zvezala z hrvaškimi! Ko bi kolodvor stal na Poljanah, bi se živina direktno s semnja postavila na kolodvor in obratno! In kake velike važnosti bi to tudi bilo v veterinarBko-policijskem zmislu!
Iz vsega je razvidno, da ne le magistrat, ampak tudi trgovinska in obrtna zbornica bi morala delovati na to, da se kolodvor dolenjske železnice zgradi na Poljanah. (Z objavo tega dopisa zadostili smo željam, ki so se nam izrazile od več davkoplačevalcev na Poljanah. Ured.)
X Vrhnike 24. aprila. [Izv. dop.j „Slovence" je hitro odgovoril ua dopis z Vrhnike z dne 8. t. m. Ko ne bi imel on taktike, da pravi, kar Brno pisali, je resnično, ker drugače bi nam „Narodovci" že odgovorili, ne bi nadalje spuščal se v dogovor z njim; tako pa je potrebno, odgovoriti mu na njegovo zavijanje.
1. „Slovenec" pravi, zakaj ne bi imelo „di u-štvo rokodelskih pomočnikov" blag namen? Mi smo vender v svojem zadnjem dopisu to dovolj razložili in natanko povedali, zakaj namerava tukajšnja du-
W Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodiiu St 93, <tnć 25. aprila
bovščina tako društvo ustanoviti in celo izjavo g. Sitarja pridejali, da „hoče na Vrhniki malo zmešati",—
2. Drugič trdi, da samo zastran „Brusu" obrnila je duhovščina Čitalnici hrbet. Nam gotovo „Rimski Katolik" preseda, vender Še ui nihče iz Čitalnice izstopil, ker je „Rimski Katolik" naročen. Tudi druge Čitalnice imajo .Brusa" ; a vender tam duhovščina podpira narodno društvo.
3. Fakt je, da je vodja tukajšnjih nemšku tarjev od jednoga gospodov kapelanov brezplačno dobival vsak dan „Slovenca". — Dopisuik pravi, na Vrhniki je samo jedeu nemškutar. Vprašam ga, kaj je pa brat deželnega poslanca gospoda Stegnarja, tukajšnji uradnik gospod Stegnar. Ali ni tudi istega mišljenja, kakor so vsi drugi nemškutarji, ali ne pravi sam, da je istih nazorov? Kdaj je gospod Maver volil s slovensko stranko ; ali ni bil od nekdaj jeden najbolj vnetih pristašev nemško liberalnih kandidatov V Ne ve li „Slovenčev" dopisnik, kako se je volilo Dev-a in druge nemškutarske poslance in kdo je takrat na Vrhniki zanje deloval ? Ni-li vprašal „Slovenčev" dopisnik, koliko volilnih listkov je izpolnil vodja nemškutarske stranke na ime klerikalnega kandidata? Ko bi se tukajšnji nemško misleči volilci volitve in agitacije zdržali, bi takoj onih 15 glasov odpadlo, katere je imel njih kandidat, nad polovico.
4. Ali ne ve „Slovenčev" dopisnik, da so oni udje volilne komisije, kateie „Slovenec" hvali kot izvrstne uarodnjake in katerim bode Bog poplačal njih trud, namreč gospodje Brenčič, Grainpovčan in Mayer volili Obrezo predsednikom volilne komisije?
5. Da naši kapelani nemajo v trgu volilne pravice, vemo. Če smo rekli „šli so skupaj na volišče", pač vsak ve, da smo hoteli povedati, da so v jednakom dubu delovali za svoje namene.
6. Kar se lece tiče, ostanemo pri izjavi. Če „Slovenčev" dopisuik ni tako pridigoval, je pa kdo drugi. Naj pa še on hodi pridige poslušat, pa se bo o istem prepričal, kakor mi. Mi vemo, da pravi jeden kapelanov, če se očita, zakaj se tako pridi-guje, „kaj to mene briga, to je drugi oznanjeval, ne pu jaz." Celo Vrhuiko imamo za pričo, da se je ob času volitev in v praznik sv. Jožefa na prižnici govorilo to, kar v cerkev ne spada in da 3C je preprosto ljudstvo nad tem spodtikovalo.
7. Gospod dopisnik naj se domisli, kaj se je govorilo nekaj dnij pred volitvijo v Grampovčanovi branjahji, kjer sta bila tudi oba gospoda kapelana navzočua. — Ali ni to hujskanje zoper delodajalce?
8. Če ima gospod Sitar prepričanje, da ni njegovo novorojeno dete naperjeno zoper Čitalnico, zakaj pa je prašal njen odbor, če ima kaj zoper to društvo. Ali ni odbor jednoglasno bil mišljenja, da je to društvo proti Čitalnici in tudi odločno v tem zmislu se izjavil ?
9. Dopisuik pravi, da je društvo samo za pomočnike. Mi to tako dobro vemo, kakor on; vemo pa tudi, da sta bila gospoda kapelana pri posest nikih in obrtuikib, kakor Bricelj, Javornik, Jerši-novec, Korenčan, Lenarčič, Tomšič, Tršar itd., naj 8e podpišejo. Če delata samo za pomočnike, čemu okoli gospodarjev podpisov iskati?
10. Na opazko, da bi mi radi iznebili so gospoda Sitarja, omenimo samo, da je on sam rekel, da bode šel, kadar bode dovolj zmešal. Zastran mene postane lahko Vrhuiški dekan; potem bode morebiti bolj miren postal, kar njemu iu nam želimo.
Toliko v odgovor. Ne bodemo se več o tej stvari v polemiko ž njim spuščali, saj smo dovolj jasno govorili. Ker ni samo na meni ležeče, narodni značaj našega trga varovati, kličem svojim sotrža-nom: Videant cousules —!
1% šiiiariiiui pri Litiji 23. aprila. [Izv. dop. I Le redka so bila v Vašem cenjenem listu poročila o našem pevBkem zboru, katerega je pred šestimi leti okolu sebe zbral tukajšnji učitelj g. J. Bartl. V tej dobi razveseljevali in kratkočasili so nas marBikaterikrat naši pevci, sodelovali pri več slavnostih ter se izurili tako, da jim smemo na lepem uspehu čestitati, dasi je pevski zbor imel boriti se z raznimi zaprekami, katere so se stavile od neke osebe, kateri gotovo to ni v Čast. Da je pevski zbor sploh nastal in da se vzdržuje, zahvaljevati se je v prvi vrsti požrtovalnosti in velikemu trudu g. pevovodje, pa tudi vrlim pevcem, ki so od početka do danes svojemu pevovodji zvesti ostali. Da je v nas petje ljubljeno in čislano, v dokaz
nam je to. da so pristopili k društvu 8koro vsi premožnejši občani. Društvo šteje okolu 50 podpornih in 22 izvršujočih članov. Trdno sem torej preverjen, da bode naše domače in okoličansko občinstvo v nedeljo, ko napravi pevsko društvo svojo ustanovno veselico ter prične novo dobo svojega delovanja, z obilnim obiskom pokazalo svoje simpatije do društva.
Slavnemu društvu pa želimo, da živi, cvete in se razvija v nas še mnogo let. K.
Domače stvari.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) je došlo naslednje: „Z 60 podobicami sv. Cirila in Metoda nabrale smo za družbo sv. Cirila in Metoda priloženih 10 gold. Litijske Slovenske". — Živele! — Hvaležno vsprejet drugi Vaš, dar, od kar smo začenši v letošnjem april j i jeli priobčevati te dan' s številkami.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Grozna osveta.) Gosp. Jos. Pavšek, znani tenorist Liubljanski, peval je doslej ob nedeljah in praznikih na Šentjakobskem koru za neznatno nagrado. Ker je gosp. Pavšek pri volitvah deloval za naše kandidate, se mu je g. župnik Rozman na sodelovanji zahvalil in ga nad al j nega sodelovanja na koru oprostil. Komentara k temu činu ne treba.
— (Gospod Srečko Fer k,) zdravnik in posestnik v Mariboru, podaril je „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" petdeset goldinarjev ter tako postal ustanovnik društvu. Dotično svoto je blagi prijatelj revnim slovenskim visokošoleem na Dunaji uložil pri Mariborski c o s o j i I n i c i v hranilničuo knjigo št. 1401 str. 513 kot n eo d p o v e d 1 j i v o ulogo na ime: „Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov na Dunaji". To knjigo je vrli društveni poverjenik Franjo Dolenec, trgovec v Mariboru, poslal društvenemu odboru. Društveni odbor izreka za velikodušni dar iskreno zahvalo.
— (Novo sodniško poslopje v Ljubljani.) Pravosodno ministerstvo namerava zidati poslopje, v katerem bi bili združeni vsi, zdaj ua treh mestih raztreseni, sodniški uradi. Skrajni čas je, da se to zgodi in da deželno sodišče in mestno dele-govano sodišče prideta iz sedanjih nedostatnih v pripravneje prostore. Poslopje za državno pravd-ništvo in porotne obravnave je sicer bilo pred nekimi leti na novo zidano, a na jako nesrečnem, močvirnatem kraji. Da se kaj takega več ne pripeti in da se denar ne bone tratil za draga temeljna dela v vodi, zahteva ministerstvo stavišče na suhem svetu. Zato je odklonilo ponudbo kranjske atavbinske družbe, katera je ponudila stavbišče na Vrtači. Kakor se nam poroča, vršo se zdaj pogajanja za drugo stavišče, katero ima vse zahtevane lastnosti. Prav želeli bi, da bi se vlada lotila kakih staveb tudi v Ljubljani, kakor to dela v drugih mestih, kjer se na državne stroške zidajo poslopja za gimnazije (Gradec, Celovec, Maribor), za sodniške urade (Gradec, Tnomost), za poste (Maribor) itd. Le Ljubljana se nihče ne spomni, dasi sta obe gimnaziji stlačeni v zaduhlih sobah nekdanjega samostana, pošta v zasebni, za to nepripravni hiši, sodniški uradi v raznih hišah in tudi deželna vlada nema pravih prostorov. Deputacija mestnih odbornikov, katera pojde na Dunaj, naj na dotičuih mestih razlaga te nedostatke iu naj skuša, da tudi za Ljubljano kaj pridobi.
— (Predavanje v muzeji.) V Rudollinuma bralni sobi bode dne 27. t. m. ob Vi7- ur' zvečer g. kustos Mullner predaval o starinskih najdbah pri kopanji kanala v „Zvezdi" in v „Gradišci". Ob jed-nem bode tudi na ogled uzorec Valvazorjevega kipa, katerega je za muzej idelal domačin.
— (Cesar v Pečuhu.) Velikemu županu Pečuškemu došla je uradna vest, da se bode cesar udeležil ondotnih letošnjih vojaških vaj. Za vsprejem cesarja delajo se velike priprave.
— (Ivan O rt h,) o čegar nesrečnem konci smo že tolikokrat poročali, zavarovan je bil pri nekem nemškem zavarovalnem društvu za 25.000 mark. Le-ta vsota izplačala se je zdaj njega Dunajskemu pooblaščencu. Orthovi dediči so njega mati in bratje.
— (,R u Ječ i križ") Preteklo soboto bil je v mestni dvorani redni občni zbor tega patrijotič-nega deželnega pomoćnoga društva za Kranjsko. Mesto društvenega predsednika E. Mayer-ja, kateri
je bil zadržan, otvoril je občni zbor I. podpredsednik ces. svetnik Ivan Murni k. Po pozdravu navzočih, spominjal se je predsednik umrlega društvenega odbornika in delegata pri družbi „Rudečega križa na Dunaji", gosp. viteza Gutmansthala, kakor tudi drugih, v preteklem letu umrlih članov. Društvo je imelo v preteklem letu 8 častne Člane in 218 rednih članov. Kakor je iz računskega zaklučka razvideti, je bilo dohodkov 1542 gld. 70 kr., izdatkov 295 gld. 74 kr. K izdatkom prišteta sta tudi dva zneska, katera je društvo odposlalo centralnemu fondu na Dunaji, in sicer kot dodatek k znesku za leto 1889 95 gld. 4 kr., in kot znesek za leto 1890: 158 gld. 69 kr. Koncem leta 1890 znašalo je premoženje 7731 gld. 87 kr v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih, kar priča, da se je premoženje za 993 gld. 23 kr. pomnožilo. Občni zbor sklenil je prenarediti društvena pravila po sklepu občnega zbora družbe „Rudečega križa" na Dunaji. Po novih pravilih povišano je število delegatov društva k družbenemu zboru na Dunaji tako, da odslej odpošlje deželno društvo za Kranjsko 2 delegata, podružnice tega društva pa jednega delegata. Pravice podružnic so se tudi v tem povekšale, da jim bode dopuščeno k občnemu zboru deželnega društva po številu njih člauov odposlati jednega ali dva zastopnika, katerima bode pripadala aktivna in pasivna volilna pravica. Dalje bodo tudi podružnice v odboru deželnega društva zastopane, ker bode od 15 odbornikov jih 10 pripadalo deželnemu društvu, 5 pu podružnicam. Konečno je /bor zahvalo izrekel v-<em osebam in korporacijam, katere so skrbele za blagor in napredek društva, sosebno pa kranjski hrauilnici za podporo 300 gld., in deželnemu zboru za podporo 100 gld.
Zahvala.
„Slovensko društvo" v Ljubljani usoja so izrekati vsem p. n. gg. volilcem stolnega mesta LJubljane, tri so oddali pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop, vrsivših se dne 20., 22. in 24. t. m,, svoje glasove njegovim kandidatom ter so tako omogočili toli sijajno zmago stranko poštenega narodnega napredka, iskreno svojo zalivalo
V Lj u b 1 j a n i, dne 2 5. aprila 1891. Za odbor   Slovenskega društva":
Ivan Gogola,
c. kr. notar, t č. predsednik.
Telegrami „Slovenskemu Narodu1:
Pulj 25. aprila. Sjajnoj pobjedi jedno-krvne braće, održanoj nad latinskim obskuran-tizmoni, novoj eri bolje budućnosti, nastupivšoj u bieloj Ljubljani, nazivlje sretan „.lurjevdan*.
„11 Diritto Croato".
Dunaj 25. aprila. Danes bila na \v/-bališči „Auf der Schmelz" pomladanska parada ob prisotnosti cesarja, več nadvojvod in nadvojvodmj, vojnega ministra, načelnika generalnega štaba in nemškega veleposlanika. Občinstvo priredilo cesarju navdušen vsprejem.
Berolin 2f>. aprila. Moltke, Id je bil popoludne še v parlamentski seji, umrl je ob 98/4 zvečer za srčno kapjo. (Porojen je bil dne 2G. oktobra 1S00 na Meklenbur.škem. Uredn.)
Dunaj 24. aprila. „Pol. Cor.u brzojavi ja se iz Peterburga, da je car generalu Anenkovu za njegove zasluge pri zgradbi trans« kaspiške železnice nakazal dosmrtno penzijo letnih 10.000 rubljev.
Sofija 21. aprila. Razne vesti, da bolgarska vlada natančno ve, kje so ministra BelTeva morilci, so čisto neosnovane. Vlada prav nič gotovega ne ve, zatorej tudi vnanji minister Grekov ni nikjer mogel zahtevati, da bi se morilci izročili.
Razne vesti,
* (Češko vseučilišče.) V tekočem polletji Vpisanih je na češkem vseučilišči 954 rednih iu 100 izrednih pravnikov, 790 rednih in 47 izrednih medicincev, lis rednih in 114 izrednih mo-droslovcev (med poslednjimi je 11.J farmacevtov). Vpisanih je torej 1862 rednih in 201 izrednih vkupe 2123 slušateljev.
* (Karlov most v Pragi.) Mestni magistrat Fraški izgotoril je po naročilu mestnega sveta načrte, po katerih so ima zgraditi na novo Karlov most, katerega je porušila zadnja po vodenj. Most
veljal bode 335.000 gld., spomeniki pa, kateri se bodo postavili, 120.000 gld.
* (Tovarna za smodnik.)   V Požunn dogotovila se je te dni   nova tovarna  za izdelovanje brezdimnega smodnika. Tovarna sestoja iz 50 manjših zgradb a veljala je poldrngi milijon goldinarjev. Po poročilih, katera smo   dobili, izdeloval   se bode
v tej tovarni ves smodnik kolikor ga bode treba za nase vojaštvo.   Kaj pa Kamniška tovarna?
* (Olimpijske igre v Berolinu.) Pan-tastiški nemški cesar kani, kakor se nam poroča iz Berolina, napraviti neko zgradbo, kjer bi se ob gotovih časih vršile neke igre, podobne olimpijskim igram. Gotovo je, da bi kraj teh iger Nemci .še ne bili Atenjani.
* (Kaznovani stotnik.) Iz Pariza poroča se nastopna zanimiva in označujoča dogodba: Nek vojak utekel |e bil po noči iz vojašnice preskočivši dokaj visoki zid, a polkovnik ni zato kaznoval njega, nego zgolj njega stotnika, ker se le-ta baje ni dovolj brinil za „ telesne sposobnosti" svojih vojakov.
* (Izgorela je občina.) V dolenji Koropi na Ogerskem, bil je pred kratkim velik požar, ki je uničil celo občino, zgorelo j« 50 hiš, 30 hlevov, vse poljedeljsko orodje, vsa krma za živino mnogo živine in tudi jedno dete. škoda iznaša baje 30.0000 gld.
* ({Pobili se pri kvartanji.) V Županji na Hrvaškem igrali ho trije delavci na karte, a ko je neki .Jurij Ferberžan izgubil ves svoj zaslužek, zgrabil je .sekiro in svoja tovariša — ubil.
* (Zttklml v zidu.) V n-'ki hiši v Parizu imeli so zidarja, da je popravljal kar je bilo treba in pri tej priliki načel je v zidu petero vrečic v katerih vsakej je b:lo 4000 frankov. Pošteni zidar izroči! je najdeno vsoto redarstvu, katero pa laBt-nika kraj največjega truda Se ni našlo.
* (Iz dnevnika nekega glasbenika.) „Spal sem bil dolce, ostal sem s postelje a 1 le g r o m a n on t rop p o oblekel se poco a poco in šel a 1! e g r e 11 o v sobo, baš ko je moja žena a n d a n t e grazioso prinesla kavo. Vprašal sem jo con sentiment o  kako je spala,   zahvalila  se je mol t o
vi v o na vprašanje in me pogledala jako espres-sivo z lepimi svojimi očmi. Nakrat čujemo, da trka nekdo na vrata, najprej p i a n i s s i m o . potem piano potom crescendo. Dekla mu je odprla in maestoso vstopil je mož ter kriče con tutta forza vprašal, da-li sem jaz doma. Vstal sem rit ar dan d o raz stol, odprl vrata a d agi o in zagledal — svojega krojača. Prosil me je iz začetka r a 1 e n t a n d o , potem pa vedno bolj stringendo, naj mu vender že poplačam kar sem mu dolžan. Zbok te predrznosti ves furioso, rekel sera mu resolutn, da sem „suhu in ga pehnil con strepilo preko S k a 1 e.
Izjava.
Ker včerajšnji „Slovenec" navzlic temu, da je moj popravek vsprejel, očitno laž, da sem jaz vohlce pred \oiilno dvorano „klofutal", ponavlja, ne pr«-estaje mi nasproti taki peiridnosti druzegn, nego da imenujem poročevalca „Slovenčevegau z uredništvom vred nesramne obrekovalce in laž-n;ivce, dokler mi ne imenujejo poročevalce* in onih,  ki hi dokazali, da so bili od mene klofutani.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1891.
Filip Su |» a nv i £•
l*o ireinrnu ncpoMkodlji ve mineralno proteine liarve Ludoviks C h rist« v Lincu ot> Donavi omilili so se posebno stavbir.skiiu obrtnikom, ker so cenene, jako epe, trpežpe in po vremenu skoro nepoliabl ji ve. Vrhu tega priporočati je pa te barve tudi i zdravstvenemu stališču, kajti porozne so, kar ju velike vrednosti. Priporočamo jih torej iiiijtopieje.
S- Anatheriaova ustna votla m zobni prašek 35
ohrani  usta, k repen  čeljustno  meso   tur  odpravlja slabo sitpo iz ust.
Jedna steklenica  ustne  vode velja 40  kr. ; jedna skatlja zobnega-  praSka "jo kr.;   VI  steklenic 4 gld.;  13 ftkatelj sam«) - gld. (HI—54)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVON"
a to jI
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
28. aprila.
Tn   M«U4i: Wariniin/., 1'laner, Basloger, Kreiborgor, Giirtler, Pei^l,   II.rman, Atlas. Seblesin^er, Franki, llertag-
noli, Oabrtel a Dunaju. — Kara nI, Grolderiatoin, obacli, Prlnta iz tirade*. — Fiiistuiiil.er, KlingueiHun, Just Is Urna. Volčić iz L< ža. — Mezi ia Starega tl'ga. — Maver i/. Yi-pa\f.
Pri   Klonul Slelner, «1 r. Kiinig ■/. Dunaja. — Kopo-lettl li T;sta. — Jttdl la Brna. — Bauer iz Draidan. —
l'.i . 11 j : i: i lli     s soprogu is 1'ulJH.
Pri i  s.arsluui  ihuiii : Kopitar i/, Crno:ulj». — Erker, Schleiner i/. Koi vj
Pri Jožu.m kolodvoru: VTaaa, Bundltilek, Sps« lita r lMihu).i.
Meteorologično poročilo.
j Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	'T Mo-krina v mm.
24. aprila	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	73T6 um. 731'8 mm. 732*4 mm.	6 2° C 8-8° C 68° C	si. szh. si. v/.h. brezv.	obl. dež. dež.	lG-OOrnn. dežja.
Srednja temperatura 7*3", za 2 8° pod normalom.
XD-cl3zl3os1^3, borza
dne 25. aprila t. 1.
(Izvirno telegrafieno porrčilo.)
Papirna renta.....
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5°/o marčna renta .... Akcije narodno banke
Kreditne akcije.....
Loudon ......
Srebro ........
Napol.........
0. kr. cekini ....
NeiuSko marke.....
4°/0 državne srečke la I. 1854 Državne srečke la I 1884
8geraka /.lata renta 4n/0 . . gorska papirna renta f>°/0 . Dnnava reg. areoke 5°/u . . Zemlj. obć. av*1r. 41/,",, slati Kreditne srečko .... Kutlolto« e srečk«; .... Akcije anglo-avatr. banke Traunvav-društ. veli. 17o j;ld.
	včeraj	—	dane«
prfd.	92 8=>	— KIJ	. 9275
■	92 70	N	92 70
■	110 HO	I,	110 85
	101 80	n	101 80
»	990 —		992 -
n	800*60	n	800 —
n	i ta^o		110 65
n	—		_. —.
n	9 23'/,	— .	925
*	ri 60	— ji	rvoO
n	-7 05	■"*" *	57 15
	SIS 1 gld.	133 gld. 75 kr	
	100 .	181	TI R
		105	,  68 „
		101	,   35 .
	1O0 gld.	180	n   »0 „
tast.	liiiti . .	114	n     20 .
	100 gld.	1H8	» ■
	10 „	20	a   60 „
	120 «	lbO	.  »o „
:i. V	.   . .	219	.  60 r
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem so išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja.   V ta namen opozarjamo na
OLAVNO 8KLADI8TI
lajčiatlje lužne 14"
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za toplico: Karlove vari, ttarijlne toplice, Franzeushad
in druge od zdravniške strani priporočane.
zavarovalnici na življenje ,.THE GRESHAM" v Londonu.
Glavni zastopnik tega društva, gospod C* vi don Keichk« v 1.1l> i (»ni, izplačal mi je iz neke zavarovalne pogodbe za slučaj smrti večjo vsoto točno in popolnoma; zategadelj štejem si v prijetr.o dolžnost, izreči imenovanemu društvu javnim potom svojo zahvalo ter je vsakomur priporočati najtopleje.
V G rade i, dne 22. aprila 1891.
(333) Oljr-n JLlcffiilii.
Občni zbor
kranjskega ritarsfceoa trutva
v Ljubljani
vrSil se bode
v c;e:trLoli clno **0. ;t |>ril:i 1891
točno ob Va7. uri zvečer v društvenih prostorih, v Gospodskih ulicah št. 18, v „nemški hiši".
3DrLOT7-iil red. :
Poročilo odborovo o društvenem »lelovanji.
Poročilo blagajnikovo, pregled in potrdilo računskega
sklepa po dveh pregledovalcih.
Posvetovanje in sklepanje  gledč na nadaljno <lelavnost društva, oziroma razpust, njegov vsled sklepa o, kr. kmetijske družbo ustanoviti  posebno  sekcijo  za ribarstvo. Pregled in potrdilo eventuvalnega proračuna. Volitev odbora.
Posamezni predlogi, katere je H dnij pred zborovanjem prijaviti odboru.
Za odbor: (327)
Prof. \Yallnei\ Dr. Vok,
t. č. tajnik. t- 6. predsednik.
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekavrja Pircolija v Izubijani, narejena z večine iz samega pristnega kineSkega revi:ja, jo ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
__<7ia—38)
BVHaHilaBaaaaBaaaaaaVHH
in
Iščeti se od L maja naprej
ako mogoče v obližji deželne "bolnice.
Ponudbe do 29. t. m. vsprejme portir deželne bolnice. (335)
Zobozdravnik Seheiger
stanuje liotel ,f!$tadt Wien*
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordlnlro vsaki tl»n od 9. do 12). nre dopolodne,
od 2. do S. ure popoludue Ob nedeljah In praznikih od 9. do '/<!• uro.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela se jamči. (120—10)
oziroma
Trsat - Opatija (Abbazia)
odidejo dne 9. maja 1891
iz Maribora, LJubljane, Trsta in Gorico, povodom velikanske tridnevne svečanosti 10., 11. in 12. maja 600-1e t nega ustanovljenja svete hiie iz Hasareta na Trsat pri Reki.
Vcžne cene iz vseli teh vmes ležečih postaj so jako znižane, ko prej ie nikoli. Vlaki odhajajo n. pr. sledeče;
4'enn tjn In unzii| aa
razred giil.7-25 ,, 5-eo
»    tf ~
h 3-50 n 3 60 385
12 Maribora ob 7*40 dop. II. razred Qld. 10-95 „Celja        ,9-48 „
Zid. Mosta 10-30 „
Ljubljane 12-05 pop, „ ., Trsta 1-45 „ „
„ Gorice        9-22 „
8*46 7-SO 5-25 S-25 5-80
V nedeljo, dn6 10. mitja dopoludne darovala se bode na Trsatu pontifikalna av. mala v staroslovenskem jeziku, od Nj. zviS. mil. gospoda Škofa Poailoviča iz Senja (Zcngg).
Povratna vožnja do 22. maja t. 1« z dvakratnim izstopom dovoljena. — V nedeljo dne 10. maja zvečer pa peljejo Se_posebni vlaki nazaj. Za obiskovalce Trsta je cena iz Šcntpetra na Trst iu nazaj za II. razred gld. 2*80 in za III. razred gld. 1*75 tudi znižana: istotako iz Reke v Opatijo s posebnim parobrodom.
Podrobneje o tem se poizve pri odboru in mnogih župnijskih, postnih in občinskih uradih, kjer se tudi vozni listki dobč, katere si je prej ko prej preskrbeti. Na dan odhoda se vsprejem nikomur zagotoviti ne more.
Podpornike za razpečevanje voznih listkov radovoljno vsprejme ter v mnogobrojno udeležbo uljudno vabi
Odbor za potovanje v Ljubljani, Marijin trg št. 1
(pri Tcs. :E=a,TrlIn.-u..)
Voini listki, programi itd. no nadalje na razpolago v prodajalnicah- v Mariboru pri g. Fr. Ilavličoku, ViktringBke ulice 6t. 9; v Olji pri g. 1). Hribarju, Grafika cesta ftt. 1 : v Trstu pri g. K. Pirelijii, Via Arsenali St. 2; v Kranji pri g^, M. Mareiičiču; v Kamniku pri g. M. Podrekarju ; v Škofjiloki pri g. M. Juvann i. t. d.
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(135—10) pri n /excitislM»-aii(  rišlii pa« rol»ro«liii «l«*ii/I»i.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7*
DUNAJ.
Prospekti iu pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najceneje in najhitreje potovanje.
Kwiz(lova protima t
bolesti utešujoče domače zdravilo
Gena Jedno steklenice 1 gld.
14 ulztlovo francosko /K»iij«-.   1 Btekl. K.r> kr. HhIiiIuvk alveolarne. \o«ia su  ušla.   1 Htu-klenica in kr. Kwlxdoyeok is ozkega trpotca. 1 m trki. 85 kr. Kfrizdova n'voiiliiriiu pusta sa sobe. [1 por-celauova puščica 70 kr. Hmlzduv» čebulua po-miMln. 1 loučič 80 kr.
li »* ladoi e alveolarne kapllce za biiIi«. 1 steklenica nO kr.
Hvlidov cveti za lase. 1 steklenica ■"><> kr.
Halzdov prllepek «a kurja iu'I'nii. 1 zavitek a       70 kr.
Kwls«lova tekočina sa kurja uvenu iu bradavice. — 1 atvklenicH lib kr. (105—3)
Pristno blago ima stveno znamko ter lekarnah avstro
Vsaki dan razpufiilja se
zraven stoječo var-86 dobiva v vseh ogerske monarhije,
tudi iz glavne zaloge:
FRANA IVANA KWIZDE
okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji,
20
07
D8+^^
1
olje iz krtovih jeter f
i
nt»)eiNt«|še, na|i*vec«*|Ne In mi jnplivnej*«* vrni«   medlcInuliH*   olge   tx   kltovih |eU»r.
*41aropr«'\ crjcno nr< <Mv<> proti UmnIjii. zlasti pri plačnih bolesnih, *krofel|nlh Itd«
Mata steklenica 50 kr., dvojna steklenica OO Ur.
Rergcnuko l>orMcli-cvo olje Iz kitovik Jeter v trioglat.il> tttckk'iiiciih I Klel.        (793—46)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika G-rečel-na
T.) iit>i juni. mi MCeMtttkem ii-j^-n ii.
1**1
leoMeei
Po o. kr. prlv. občni zavarovalniol v Trstu
ustanovljeno
ogrsko delniško društvo za vzvratna zavarovanja in za zavarovanja proti nezgodi po toči v Budimpešti
prevzema zavarovanja
Sr proti nezgodam po toči
in sicer proti gotovim premijam brez obveze na poznejša doplačila.
UplaČana temeljna glavnica iznaži jeden milijon goldinarjev avstr. vel j.
Zavarovalnina izplača se za sluoaj Akode točno in kulantiiv. — Premije ne luo^o plačati tudi se le po žetvi, to Je UO. septembra, ako se izda menica. — Stranke, katere so bilo zavarovane pri tem zavodu /e lani in neso prijavil** nilski Ikpde, dobe 10°/0nl odpust od premije, ako se zavarujejo srn ovit.
P. n. Članom o. kr. kmetijske dražbe dovolil se Je brez Izjeme 5   nI odpust od premije. ž)SF~ Pojasnila daje v Ljubljani glavni zastop za Kranjsko, v GradlSkih ulloab it 4, v drugih mestih pa okrajni zastopniki, ..'107—2)
•j
11
11
JU
Naznanilo.
P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
na Dunaji, l„ Kohlmarkt št. 22
v sprejemam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr.
Cene računani najsolidnej.se.
Vsa pojasnila dajem /, največjo natančnost jo in hitrostjo. (821—fll
J. ŠČUKA & Con,p-
y^y~~vi»,jfl
44
Ignacija Faschinga udove
ključavničarnica v Suknarskih ulicah št. 3
priporoča bogato svojo zalogo j
Ledimijm ognjišč
solidnega dela po najnižjih c«*imh. (818—2)
— Zunanja naročila izvrše se točno. - !
P. n. slavnemu občinstvu naznanjam a tem, da o<l|*reiii
lili
dne 1. majnika
v Ljubljani, v Križevniških ulicah h. št. 6,
I. iizirfi-ttropjo.
Ivan Plantan
(3^8—2)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli h ili za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih lastnostlj iu jednoitavnegS, raHjouia so posobno pripo-W roća, kdor noče sam lakirati tla. — Sobe ho v dveh tirali sopet lahko rulojo.
— Dobiva s« v različnih barvsta (prav kakor oHnate barve) in brezbarven (ki daje r samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobo
W Dobiva se v LJubljani pri
f IVANU LUCKMANN-U.
i
se v vseh zalog-ah. j
FRAN CHRISTOPH, J
Izumitelj iu ledini izdelovatelj prisrno^att etl<      Inka za t bi. i'KAtiA & BEU0L1N. M
dečke
12 6 4
^4.
J}      J}    -18 11
priporoča
Krasne vrhne suknje za gospode od 10 gld. do 30 gld. „ obleke „     vrhne suknje „ obleke
iz dobrega, solidnega Graskega in Brnskega blaga v veliki
izberi l230-7)
M. NEUMANN_
v Ljubljani, v Slonovih ulicah.
13
II
^J—ssH
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
iu (270—7)
Radgonska
>.,f >'< J,      čista   alkalična kiselica.
Glavna zaloga pri
J. IiIRTINGESR-ji
v IJiil>i.jmii.  ItimiMttit ee»ta liiš. »lev. ii.
Prodaja po prvotnih cenah.
T773T. J&'JTu-'tlGi- ■ ACaaBBSBSJBJHBSSJ
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
i Iruseni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
je pri
M. Zoppitsch-u
Kolodvorske -u.li.ee št. 2-3b pritlično
kateri ima v svoji mestni  in  tranzitni  ledenici  v  Ljubljani po Dlzki tovarn»5ki ceni mi prodaj (173 - 7)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj  imenovanih  pivovarn ter pošilja mestnim kujiovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
Na vprašanja odgovarja točno in frankovano. '"^9y
1  I  1  1  1  1  1  I  I   I  H  1   O  * ■
4^17170965
Palento* ane in iiepoško«!-Ijlve po > remenu
z velikimi Nrel»riiin»i
i i ii jitmi:
odlikovane z zlatimi Nveli-ii I» m i 11» razNtiiTiili:
Budejevice 1889 Gradec 1890 Line 1889.
"barve
Line 1885 Wels 1888 Kolonj 1889.
Ludvika Christ-a
v Lincu ob Donavi.
T«* imnc no najbolJNe. iiu|tr|ieJ'.»i«» j«» Iu nit) ji-  Nr«MlNtvo  xn   likanj«-  zlriovin, no
««-n»'i«' od oljnatih barv ter Me ne i/.|»n-utone niti Me |>ohnl»i|o po vremenu, n<-(» <iNUftiieJo v«>duo ji-iliiitli«'. w ker mo porozne, i«i |lh iiiot'1 |>i» < <niii i z zdravMtveneKM Mtn-— OuikU prospekti, izpričevala in ii/iir« I dobe Me zaMtonJ in lraiikovano. — Zaboj za poMkiiNiijo I gl<l. lil) kr. (329—1)
Zastop za Kranjsko:
F. P. Vidic & Co. v Ljubljani.
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki se vedno vekš* in več let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotiko. JTeomadeievana preteklost Je pogoj. Do-
služeiii žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod ,,0. S. 1801" Gradec poste restante. 84—12)
ej C i S
-i re — r i ■ n .
o o  - _
c: :» a S
. rt j* 2 Sh ■ I g - ii .S x> c =
"o  ■ • •—i
oj a -
š "4
* o
£5 i a"
•3 vZ* ,_3 m —
* s
« S 2
Nepresegljivo za zobe
j«
I. salicilna ustna voda
aromatična,    uplivu okrepĆOVajOČe, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje n ust neprijetni duh. —Jedna velika steklenica 50 kr.
sploino priljubljen, upliva jako okrepcevajoće, ohranujo zobe svetlo-hele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo  mnogo alnih  pisem, ima
Vedno sveži v zalogi ter vsak dan po poŠti pošilja
lekarna
Malt1 pl. Trntoczy
diplomoviini posestnik lekarne in kemik poleg rotovža v IJubljuui.
—i e
~i ~ —   E B>
H *• It
E se L,
H
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
Dr. Rose životni baJsam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče
domače sredstvo.    <i8i—o>
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne je moja, tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske.
P
Tam se tudi dobi
raško universalno domaće mazilo
To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-
nito varstvena znamki*.
Glavna zalogfa
B. FRAGNER, Praga,
il. l'lCi-'JOl, Mala sirana, lekarna „|»ri hnrm orlu", aT~Poštna razpošiljatev vsak dan. *^
Pekarija v Trstu
na jako ugodnem kraji
odda ee saradi preselit
Već pove upravoiStvo tega lista. 012—4)
Jeden jedini poskus prepriča vsakoga. da je
gotovo naj "bolj še sredstvo proti vsem mrčesom,
ker nnifil s presenetljivo močjo in hitrostjo — kakor nobeno drugo sre<lstvo — vsake vrste goinazeu do zadnjega sledu.
Najbolje porablja se to sredstvo m pomosjo razprasllne Zaoherlin-ove brizgalnloe.
Z .1 o h Brli u S ni zamenjati s drugimi praški proti g o mazni, kajti Z a <• Ii e r I i n j e specijaliteta, katero ni drugače dohiti, nego
v zapečaćenih steklenicah, na katerih je ime J. Zacherl.
lider lort'j zulileva %n«*lierliii. «lol»i pa kak prašek v slialljlei ali v zavitk 11. Je gotovo velikokrat y,olJu lun.
i*i isloo   l»l;a;v<> N«'  • I»š:
LJubljana: Rfihael Kastoer. Jan. Lnokmann, ivan Perđan Karol Karinger.
Anton Krisper.   11. L. \Veneel.   1'eter Lassnik.
Jeglič1    Leskovie.  J. alauer!  Ivan Pablan.
P.il. Mahr.   Ferdinaml PlantZ.   A. SarabOD    Viktor BobifTer, BobuBsnig «!i Weber.   Josip Terdina,
Postoj ina i
Skofja Loka Borovnioa : Kočevje :
Vel. Laši6o : Krško :
Dvor: Hrib: Idrija: Kranj:
Lož
Anton Dietrloh. Pran Kogej. lli'ikik Pabianl. Pran VerbiČ, Pran Kreun. Pran l.oi Ivan Justin.
Kupini Bngelsberger.
Anton JngOVio. Ant. Kline.
A. Buear. Pran Kos. Fran Dolenc. Karol aavnik, Vilj. Killer. Karol Fabianii Fran Kovao,
Kostanjevica : Litija : Mokronog: Vrhnika: Gor. Logatoc : Radovljica Radede!
Novo mesto: Zagorje:
Kamnik: Travnik: Črnomelj
Alojzij Ghitsehi
Lfhinger &Ht'rginann. Anton Majcen
M liriley.
Peter Hladnik. A. Roblek. Davorin 1'odlesuik. Pran Trovčnik. Adolf 1'anzor. l.ratovska Hkladnica .I-.onsiiinn. društva". Kan Miiller sen. Kdni. Zanger. Fran KovaC.
And. Ltokner, Lud. Perš.
(279—3)
Najnovejše! Najnovejše!
Dežne plašee,žakete in mantelete
za dame in dekleta
ima veliko zalogo ter po nizki ceni (229—71
, N E U 5flt A H
v TJ ubijani, v ttlonorili ulicah.
Največja razposiljainica blaga r Bran
Filip Ticho,
(99- 11)
Zeiny trh 21. BRNO Radnička ulice 17.
Kuzpoftilja proti poviotju ali predplačilu: llriiflknua Hiikiiu, tnutrov a 10, »a colo muško olilnkri, iliibm l>:./.i' sumn u)<l. A'—. |lrnski"..'ii Hukuu, nmtruv JIH, 7\     111 unuku olilcko, 1 ji > 11. ■ l,,i/r h nun urM   8'—. Ilnmkn^a Hiiknn, metrov .'110. *a itcln tiionku olili-ko, n;iillm-jmii Iiii/d hiiiiki «1.1    10 75. lirimki- --i -ukiia. črne Imrv«, mutrov     10, zailcutujdc r.a Hulouuko  uliloko,  joko trajno
-UMU   gld.   9'-.
Metra 3, ta ogrtač, v najfinejših barvah in blagnftj vnisb( Hamo glil. 6'—. (iri'lii-ii.iHtu  lil.itfu   /..i   |ir.»M|n  (tla        snu;   jutli, |aimi),  v   uajiuivojiili nuriuili in
liarvah, in.itrov (>1M, /a celo Mioiku ol>li>ko H.unu t;|.l   J-—. OslitiK'U platiii'inv » II.tur.«. Hiikiiiii'i>vo hlavo, ki hd hiiid prati in v čudovitih nzoroih
metrov (1 10, ta celo moAko ohloko samo i/ld. <• —. Ogrinjalo  i/- lukiuioa,   B Setrtiok  dolgo,  gld   1'SOl 8itU volna lO čotrtink dolgo k'l'l-   I -  ;   popiiliiiiiiiii  <■ rri i> d h vi I m-ni m i   rmaini   ikaHinirski  robnu Ki* Jiulovanju) «1(1. 4 r>D.
Blago
za ženske obleke
v vseli načinili tkanja, izvršhali in barvah, najnovejše   in nii.jrlt'iciinf-
ni-.i-i- /.a poniladansKo iu poletno sesono 1891/08, Za celo obleko, dvojno šlriko.
v dobri bati li> »i gld. v boljši bazi m m   „   6-— v finejši liaži l<) »t   „    H*— v najfinejši bati, f.ist.i volna  11» m   ,,   9-— v    veletioi bazi, čista volna  10 m  „ 18'— francosko blago.
Črni kašmir,
saksonski   izdelek, gladek,
progast ali rožnat: 1   obleka   10   m, gladek
gld. 4 80. 1   obleka   10   mi, progast
gld.6 f>0 do najlin. vrsto.
Angleški sefiri (platno),
nujluiejSe in nujpraktifineje za domafic in cestne obleke. Novo!
1 cela obleka v  la. bazi
li) »i gld. 6'60. 1 cela obleka v lla. bazi
10 m gld. 4-—.
Francosko blago,   Platneno blago
(satinl),
ki se sme prati, za kar so jamči.
Za celo obleko,
JO metrov: v dobri bazi    . . gld. 3>80 v fini bazi ....   n 8*60 v najfinejši bazi      „ 4f>0 v atlasasti bait .   „   6'—
Jutni zastori,
turški   uzorec kompletne dolgosti prve bazo gld. 8*00 drugo bazo gld  2'50.
Tuniški zastori,
z zlatom  pretkani, z velo- i finimi   progami   in Čopi, kompletna dolgost v vseli barvah gld. 4f>o
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt iz jute .... gld. 3 50 iz ripsa   ...     „   4'50
Manilske posobne preproge
jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 8.40.
kos 3D  Dunajskih vatlov.
('ena kosu
Bumbnriko itatvino platno, f> Četrtink Airoko gld. 6*60.
Ibtmliur.ški oksford, pristno barvo, la gld. 6*50.
Kuinlmrski oksford, pristne barvo Ha gld. 4'b0.
Sifon, dobro baže, a gld. 4-50, f»r>l), (151) dogl. 9 —.
Domaee platno, Štiri četr-tinke Široko, gld. 4'50, 5 čotrtink gld. 550.
Štofanijsko platno, pet ce-
'trtink Široko, popolno nadomestilo za platneno tkanine gld. 9-—.
Atlasiisti gradi za posteljne prevlake la gld. 8'50, lla gld. 5T>0.
Platnene rjube brez Sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kanefas, la baže za posteljno prevlake gld. 6.—.
Ženske srajce iz Sifona ali močnega platna, s Čipkami, 6 komadov gld. 3'50. iz najboljše RumburSke tkanino s švicarsko vezenino li komadov gld. 6*—.
Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorci pošljejo so na zahtovaujo od vsega blaga zastonj in franko.
194^56
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brano, njivni valarji, aejalnict, stroji za košnjo, obračalnice za tono, konjske zobače, stiskalnice za seno, nil«tlliilce, vlacilnice, lakomobitl, trijeri, čistilnico za žito, robkalnice za koruzo, reseliuice za
krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, mečkal n ioc za |rr©z«lje, vinske »li-Nkalniee, oljne utiNkalniee, perono-Mpornl aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vlnnlcn NeNolniee, kletni predmeti, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično u p I i -vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d. i. i. d.
V**e> i/vrHtno  Izdelano,  i>«> iiMjiti£Jil» toviiriiiAltili conah.
! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo!
Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj ||„ Praterstrasse 78.
Rogato lluHtrovual, 111 Ntrnnlj Otočni OCUlltl v ttemMlnk lt»II|»ii*elni In »lovnnftčlul zustonj In franko. (ISM—5)
Solidna zastopstva se povsod ©Gn.-1a.3ej©-
Novo racifoualiio zdravljenje.
s
N V
sa i«
Vsem bolnim na živcih
bo   najtopleje   priporoča  21.  izdaja   izšlo brošur« Romuna W«»iMMiiiniiu-a
S Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. S
Dobiva se zastonj (:«:12—1)
v lekarni J. Svobode v Ljubljani
B
Spričevala znanih zdravnikov.
Zahvala in priporočilo.
Podpisana nsojii kg najuljudneje zahvaliti p, n. občinstvu tu in po deželi za njenemu pokojnemu soprogu IMukHU 1'atntti mnogo let izkazano zaupanje in obila naročila.
Zajedno so nsoja javljati, da bodo i nadalje vodila na tukajšnjem mostu dobro poznato in na dobrem glasu uže od leta 1864. obstoječe
Maks Patatovo
umeteljno in svilnato barvarstvo, suknostrižbo, natiskarstvo, barvanje pavolnatega in suknenega blaga, ubeljenje, istotako kemično snaženje.
Zagotavljajoč v obče zadovoljivo, brzo in ceno izvršitev vseh v barvarsko obrt Bpadajočih naročeb, priporoča se mnogobrojni naklonjenosti
odličnim spoštovanjem
IVI arija Patat
umeteljno in svilnato loarvarstvo (316—3)      Ljubljana, Sv. Petra cesta hiš. št. 32.
o      <i> ««k
v
! 1II
razpošilja:
Odreske brnskega sukna
3*10  metrov, — za popolno obleko, — «»«i. a*75.
Od rez It *>
brnskega sukna
3 10 metrov, moderno blago, r» gld.
Odreske brnskega sukna
za vrhne Hiiknje, '210 metrov, zgolj iz voltu-, 7 nl.l.
Odrezke poletne preje grebenice
*;"40  metrov, — za popolno obleko, — 11 |(l«l.
Odrezke za piketne telovnike
/. modernimi nzorki, pralne iu zadoitne za popoten telovnik, 1 u-l«l.
Odrezke svilene preje grebenice
za popolno hlače, ll'> metra. 5 Klil.
Kraljevsko tkanino
V4 Široko, boljšo nego platno. 1 komad 30 vatlov,  ti -l.l.
Domače platno
7, široko, 4*110. 5 , široko, ;;!«{. r»-r»o.
Sifon
naj: nejSe  vrsti-,  1 kouuol 30 celili vatlov, .">- iO.
Poletne ogrinjače
9 , velike, Hukančen, 1 kom. tfl«l. 1*90« čislo volnen,   1 kotu. '- «1.1.
Ripsove garniture s čopki
ae.utoječe i/,  dvojo pregrinjal za postelje in jednega za mizo, 4 «ld.
Srajce za delavce
iz najboljSega Rffolinskoga ali
Kiuubiirškega OkHtorta, '-i komadi - «l«l.
1'OŠiIJH »*» po   pOSl po\ /.el ji.  —  I /iirri   101 | u o \ e j»<-<;:i l.la^it
žil. obleke kh KONp«fl(> iu gempe |h.si Iju jo se l»re/plačno i u Irau-kovauo.  —   liiMtl   t. ll/.orri   /)»   l.rnjilrc   nel Vlllllt o\ illio. (197—7)
			
	*	• mm	* 1
EAHOL TILL, Izubijana, Spitalske ulice 10.
Archiv fiir Heimatskunde Krains von Frani Schumi Geschichtsforschiingen, Quellen. Urkunden und Regesten. 4 zvezki, namesto Hi gld. Te «'d.	Prirouopis v jototak živalstvo v 250 podoba! v porabo pri nazornem nauku. Gena 3 gld.	Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice, za-pisne   knjige, naročninske knjige, beležni bloki, knjige za perilo, skrilne knjige, potne papirne knjige.
Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Velika zaloga vsega šolskega orodja.	Vse risalne materijalije: ; Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.
Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in raznimi umetnimi utiski.	Pismeni papir s inverii v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnice.	Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene lepenke, omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za uzigalne klinčke. okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske tor- j bice, pećni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetil-nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki | za škarje, Etageres, (708-96)
I
15
Plznsko uležano pivo.
Usojamo si udano naznanjati, da bode koncem tega meseca končana doba za točenje zimskega piva in se bode začenši s 1. dnem maja točilo zgolj
Proseč in nadejajoč se obilih naročil na slavnoznano naše pivo, priporočamo se
z odličnim spoštovanjem
Meščanska pivovarna v Plznu.
(Ustanovljena lota. 1842.)
V PLZNU, meseca aprila 1891. m.2)
Glavna zaloga: P. SCHEDIWT v Gradci, Annenstrasse 19.
Ravnokar i .Sla jo strokovna knjiga:
Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame.
/.« .....pouk in za (n>.ili:;.. pri Aolnkum pouku spisal in
izdal tlnliji« Kune krojaški mojster v Ljubljani.
S C tabelami, 40 izvirnimi uzorci in z merilno tabelo.
('ena broš. knjigi k1**- vezani niti. »•—.
Poleg te knjige dobiti jo tudi
Knjiga krojaštva
za sainopouk o prikrojevanji oblek za gospode.
Z 10 tabelami, 50 izvirnimi u-orci, merilno tabeb in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt.
<Vna vezani knjigi gld. 4*80.
Obe knjigi izšli ata tudi v n oni* k i izdaji.
Naslov  za  naroCcvatije  knjig:  M.  lin ur.  I.Julil jttim.
Po »oglasnih izjavali merodftjnib strokovnjakov je podlaga trli pnkiojoviilnili metod popolnoma sigurna in linJpripruvucJHM /u HMiiiopouU. (2f>0—f>)
Mirni uzorci /a-.lunio naročnikom /ustonj in franko.
Ukorene knjige sa krojaSe, kakarinih še ni bilo, ne-
traukovauo in le proti ulo/.bi  irbi   20, kateri sp ...{računajo, kadar se olapo naroči.
Perivien in dosking M visoko duhovščino.
Predpisano blago za uniforme o, kr. uradnikov, tudi
za veteran«', gii.sibr. t<dova«lce, livreje. Sukna za bi luni in igralne miz*'. b>«len tudi nopre-močljiv za lovske suknji*. bbig<». ki *«' sme prati. Popotni pl«'«li gld. 4—14 itd. Kđor bo«'«' kupiti Vredno, polteno, trajno, čisto volneno sukno in ne conih  cunj. ki sc ponujajo od vseh strun ij in so komaj kroJaSevega plaiMla vredne, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Najvrčja zaloga suknu v Avstro-Ogrski. Bajrame so, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za Vt milijona gld. avst. v«*lj. blaga, in pri moji svetovni trgovini: vsak puiiieton človek pa mora .spoznati, da se od takih malih ostankov in odreakov nsorcl ne razpošiljajo, ker bi pri vefi sto nam. i..ih za UCOree nazadnje nicesa ne ostalo, in je torej  slepariji«, če nekatere  trgovine s  suknom vzlfo
temu laseri rajo iicorce od ostankov in odreškov in
so v takom slučaji uzorci   le od  kosov  in  ne  pa od ostankov, nakana takega postopanja je očividna.
ONfunki, ki no ugajajo, ho Kanieiffnjo ali bo pu tlounr vrne. lfarviv, ilultfott, cona naj ne pri naročili ostankov naznani.
Raspošiljn se le proti povzetju, nnd ghl. 1(>-— (98   11' Iranko.
riopLovniiJa t nomičinl, mailjuričini, čoičini, poljščini, italijanščini in francoščini.
Izborno za setev.
Ameriška grahova sadika rodi v atroku 12 do 14 zrn, ki so jako sladka in ukusnu. Za seme poslali je 50 kr. v markah.
(820—8) A. Catturani v Trstu.
Velikansko peso
večno  deteljo   (Luzerne), mnogovrstna semena        vrte in travnike«, zanesljivo kaljiva
prodaja po najnižji ooni (115—9)
Peter Lassnik v Ljubljani.
kupuje od graščin in mlekarskih zadrug na polletno in tudi daljflo pogodbo
J.BOLĆ <-Il7-3>
trgovina z mlekom, maslom in sirom na Reki. »♦♦♦»♦♦♦♦♦»»#»»♦»«>»♦♦♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦♦»♦
♦> Na najnovejši iu najboljši način ♦
t nmetne (33—29 £
1 v&be km zobovja |
9 ostavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* «> e vanju in vse sobne opern«l|e9 — odstranujo ♦ J sobne bolečine z usmrtenjem živca *
J zobozdravnik A. Paichel, |
♦ poleg Hradcckega (.čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ ?♦♦<»♦»♦»»♦♦»♦«»♦♦♦♦♦»♦♦»♦•»♦♦»♦♦♦»♦»♦»
Zavarovalno  društvo za življenje.
Osnovano leta 1845.
V AvMlriji konceMljoiio-vhiio 04l juliju 1H7«.
15 5
5
44
Glavne številke bilance za 1. januvarij 1891:
Prirastek proti l. januvarju 1890
Premoženje društveno........ 601    milijonov frankov;   57    milijonov frankov.
Dohodki ilrnStveni.......... 1665
Posebni zaklad za police z nabero (b.lučka 14!) Novo izdane police leta 1890.: 45.754 o
zavarovani glavnici v znesku.  .  .   . 827
Dne 1. januvarja 1891 bilo je v moči: 173.469 polic z zavarovano glavnico v znesku
2950 milijonov frankov. (330)
Direkcija za Avstrijo: DUNAJ, L, Graben Nr. 8 (v društveni hišO.
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Jakominiplatz 16 GRADEC Moininiplatz 16.
Občna
DEŽELNA RAZSTAVA
jiod p6kroviti'ljst.\o»u
Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvotlega cesarja Frančiška Josipa I.
i$8gr od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891. ~WI
1 »lisi,  11111 vi 11 onI,  obrt. zeuilje«lelj.Htvo.  mBovomiiunII,  xa«:iNiio i-:i/sbi\«'.
svetce vodouiel, nImmIi, loterija £. (. «1. (252-6j
Izdajatelj in odgovorni urednik: j ori p No 11 i.
Luatnina in tisk „Narodne Tiakarne".
4Y