TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA ^ozef (Siene SBistlčani in SSinovci Delo. Blaginja. Zadovoljni občani. Vse kar nam preostane je, da skupaj Živimo in delamo v harmoniji, ter, da imamo pred očmi interes celotne občine. ANTON ŠENKINC Neodvisni kandidat za župana Samo človek, ki ima delo in zaslužek je lahko srečen in zadovoljen. Le tak lahko živi in soustvarja podobo svojega kraja. S skupnimi močmi bomo povrnili razcvet in ugled naše občine. Učenje Delo Plačilo Pokojnina o DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Obkrožite listo št. V soboto. dne 2. novembra 2002 od 11.00 ure dalje vabimo na Titov trg v Ilirski Bistrici vse člane, simpatizerje, prijatelje in znance na srečanje in predstavitev naše liste kandidatov za volitve v Občinski svet. Srečanja se bo udeležil kandidat za predsednika Republike Slovenije dr. Anton Bebler. Za kulturni program in dobro kapljico bo poskrbljeno. DeSUS vse generacije strankamladihslovenije ZA DELOVNA MESTA IN RAZVOJ PODJETNIŠTVA ZA SREDNJO ŠOLO ZA VZPODBUJEVANJE KMETIJSTVA ZA KVALITETNEJŠE ŽIVLJENJE MLADIH ZA RAZVOJ TURIZMA ZA KULTURNO DEDIŠČINO ZA ČISTO OKOLJE ZA PRIMORSKO REGUO ZA STRANKO MLADIH SLOVENIJE d\l\[adl to Zaupaj sebi Izberi svoj cilj! u. : d I 30 Igor Jride Štemberger Mršnik Jana Novak V. 4t Nadja Černetič Gregor Frank Kristina Boštjančič Zorka Žigman Andrej Poljšak Roman Gustinčič Rafaela Ivančič Klavdio Štemberger Tomaž Bubnič Andreja Potepan Peter Škrlj Danilo Čandek ilirska.bistrica@sms.si, www.sms.si/ilirska BESEDA UREDNIKA GLAVNA POSTRANSKA STVAR NA SVETU Če mislite, daje glavna postranska stvar na svetu nogomet se motite, po novem so nova, glavna postranska stvar na svetu volitve. Ni pa samo postranskost tista, ki veže oboje. Če dobro premislite imajo naše lokalne volitve kar nekaj skupnega z nogometom in še je nekaj stvari, ki bi jih zagotovo morali od njega tudi prevzeti. Pri nogometu sodeluje 11 + 11 igralcev ter še dodatni rezervni igralci, kar skupaj znese toliko kolikor je kandidatov na naših volitvah. Igra se ženski in moški nogomet, na žalost pa naša politika pozna le moškega. Običajno se nogomet igra na igrišču 100-100 X 64-75 metrov, naši kandidati pa tečejo kar na 480 km2. Gledalcev je na naših tekmah bolj malo, jih pa redno spremljajo na TV zaslonih. Z volitvami je pa tukaj obratno sorazmerno. Več jih spremlja volitve v živo, kar 14.200 ljudi, prek TV ekranov pa (zaenkrat) malo manj. Igra se dva polčasa oziroma prvi in drugi krog volitev. Nogomet sodi glavni sodnik s pomočjo dveh stranskih, pri volitvah zadeve sodi volilna komisija, mediji in budno oko volivcev. Ne smemo pozabiti na strokovne termine. Tako se pojavlja pojem vratarja. Pri nogometu je to tisti, ki čuva gol. Dovoljeno mu je celo igrati z roko. Pri politiki je malo drugače. Vratarji so tisti, ki sprejemajo nizke udarce od nasprotnikov, hkrati pa imajo pravico deliti volilne »floskule« zaupljivim volivcem. Pojem dribljanje lahko uporabimo skoraj enako. Dribljajo, dribljajo dokler sami sebe ne izdribljajo. Tudi navijači so si podobni, le redko pa se zgodi, da navijač ene ekipe navija za drugo in dela svojemu klubu škodo, kar pa je v politiki dokaj pogost pojav. Bistvo igre j e, da se zmede nasprotnika, da se zabije čim več golov, ter da za zmago dobijo stolček župana ali občinskega svetnika. Bi se pa morali naši politiki naučiti malo reda. Če igralec naredi grob prekršek dobi rumeni karton, če naredi nameren grob prekršek ali če »starta od zadaj« dobi takoj rdeči karton in je iz igre izključen za dve tekmi. Nasprotna ekipa pa dobi možnost prostega strela. Pri nas pa ni tako. Nekateri delajo grobe napake, kršijo postopke in pravila, dokaže se, da so zadeve narobe izpeljali, pa nič. Nekateri menijo, daje dovolj samo javni opomin, pa ni. Za svoje igranje so izvoljeni politiki kazensko in materialno odgovorni, da o neki moralni odgovornosti niti ne govorim, kar pa je razumljivo, saj je naša športna kultura še v tranziciji. Izključevanje in mehanizem izstreljevanja takšnih, pa v lokalni politiki za zdaj še nismo pogruntali. Niso pa za vse razlike med obema krivi igralci, krivi so tudi mediji, ki obe igri spremljajo, z malo premalo ostrosti in z malo preveč nacionalnega naboja. Edini razliki sta seveda, v plačah, in v letih do katerih nekdo lahko igra nogomet. Politiki so bolj malo plačani, ampak lahko zadevo kompenzirajo, saj lahko igrajo do svoje smrti. Ko konča sezona, se igralci pokupijo in premešajo ter začnejo novo kolo, politiki pa nove volitve. Bolj butaste zadeve kakor, da 22 moških, v kratkih hlačah teče za okroglim predmetom, obsega 68 do 71 centimetrom in težkega 396 do 453 g, ne poznam, še manj pa razumem tiste druge.... Urednica mag. Milena Urh -------------------------------------------------------* ŠESTO SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV Na 5.srečanju lokalnih časopisov Slovenije, ki je bilo lansko leto v Slovenski Bistrici so udeleženci spregovorili predvsem o pritiskih predstavnikov lokalnih oblasti in gospodarskih družb na uredniško politiko časopisov. Pri tem so se dotaknili tudi oglaševalcev, od katerih so mediji tudi odvisni. Na letošnjem srečanju, kije bilo 3. in 4. oktobra v Novi Gorici pa smo spregovorili ravno o nasprotnem - o vlogi, možnosti in moči pritiska medija na oglaševalca. O odnosu, ki nedvomno obstoji, a o njem skorajda ne spregovorimo. Zato so organizatorji -časopis Oko iz Solkana - k prvemu delu srečanja povabili strokovnjake, ki vodijo procese trženja in oglaševanja v gospodarskih družbah. Drugi del srečanja se je pozabaval na temo položaja in vloge lokalnih časopisov v slovenskem medijskem prostoru. Glavno besedo je imel g. Boris Dolničar, predsednik Strokovnega združenja slovenskih časopisov in revij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ker je srečanje potekalo v času volilnih opravil so organizatorji predvideli posebno temo: Volitve in mediji, na katero so povabili dva izkušena gosta. Ga. Jano Taškar -novinarko časopisa Delo, ki že 20 let spremlja volitve in g. Bojana Brezigarja - politika, novinarja in urednika Primorskega dnevnika iz Trsta, ki se z volitvami srečuje v italijanskem prostoru kot politik in kot novinar. Vse prisotne je pozdravil tudi novogoriški župan Črtomir Špacapan, ki je izrazil veselje, da smo lokalni časopisi izbrali Novo Gorico, za tako pomembno srečanje. Drugo leto se ponovno snidemo v Savinjski dolini, ko bo gostitelj časopis Savinjske novice iz Nazarja. SNEŽNIŠKA KONJENICA SEDMIČ NA POHODU Konjeniško društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice je zadnji vikend v septembru 2002 izvedlo že sedmi dvodnevni pohod Snežniške konjenice. Pohod j e privabil kakih 25 konjenikov iz domačega društva ter iz petih prijateljskih konjenic iz širše Slovenije. Prvi dan pohoda 28.9.2002 seje začel na domačiji Andreja Jelena iz Trnovega, kije predsednik tega dmštva. Pred samim začetkom so si udeleženci pohoda ogledali priložnostno razstavo spominkov na temo konjev, ki jo je pripravila članica konjeniškega društva Romana Benigar. Pot so nadaljevali proti Črnim njivam in na vrh 997 metrov visokega Kozleka, od kjer je izredno zanimiv pogled na dolino reke Reke. Nato so se spustili proti vasi Zabiče in nadaljevali po dolini reke Reke. Ob večeru so se ustavili na kmetiji Jadrana Vrha na Zemonski vagi, kjer so se poveselili in prenočili. V nedeljskem jutru so pot nadaljevali proti Veliki Bukovici, se ustavili pri spodnjem in zgornjem umetnem jezeru Mola in Klivnik, odjezdili po Brkinski sadni poti mimo Harij, obiskali turistično kmetijo Bubec in se vrnili na izhodiščno mesto. Pohod, ki gaje vodil stotnik Snežniške konjenice Jadran Dekleva, je bil med udeleženci ocenjen kot zelo uspešen, prijeten in zanimiv. To kaže na velik interes za konjeništvo na Bistriškem in dobro promocijo naših krajev. Konjeniško društvo Snežnik, ki deluje že sedmo leto ima v svojem pohodniškem programu 10 zahtevnih in manj zahtevnih poti, ki prikazujejo največje značilnosti in zanimivosti krajev pod Snežnikom. Že sedaj načrtujejo pohod v naslednjem letu. KAJ ŠTUDIRAJO NAŠI FANTJE IN DEKLETA? V naši občini imamo v pred- štipendijska politika. Temu mora slediti zgodnja navezava kontaktov šolski vzgoji 235 organizacij s študenti, pa naj gre za otrok, na osnov- opravljanje obvezne prakse, dela med nih šolah 1119 počitnicami ali izdelavo seminarskih in st učencev in učenk diplomskih nalog. Če je to le mogoče, 'w X MM in na srednjih šolah 750 dijakov in dijakinj. bi morali pripravništva v čim večji meri opravljati v domači občini. Na koncu je pomembno delovno mesto in je, štipendisti itak ostanejo v Ljubljani. In kaj smo jim sposobni ponuditi po končanem študiju - največkrat le javna dela. Javna dela pa jemljejo mladi prej kot sramoto, kot resno poklicno in življenjsko priložnost. Odgovor kdo in kaj je krivo, daje temu tako si poskusite najti sami. Zlatko Jenko Ko sem dobil v roke podatke o študirajoči mladini iz naše občine sem kar osupnil in to v pozitivnem smislu. Le kdo bi si mislil, da imamo kar 633 študentov in študentk! Na univerzi v Ljubljani jih je vpisanih v visoke šole 71, na fakultete 455 in umetniške akademije 3. Univerza v Mariboru gosti na visokih šolah 1 in na fakultetah 49 Študentk in študentov. Na ostalih slovenskih samostojnih visokošolskih zavodih pa jih študira še 54. Za študente v tujini nisem uspel pridobiti podatkov. Vsi navedeni podatki se nanašajo na študijsko leto 2001/2002. Zakaj so pomembne te številke? Pomembne so za vse tiste, ki bi morali skrbeti, da nam iz naše občine uide čim manj izobražencev. Tudi za tiste, ki “vodijo kadrovsko politiko” v podjetjih in drugih institucijah, pa naj gre za javne ustanove ali gospodarske družbe. Kakšen ogromen intelektualni potencial za po tej plati dokaj obubožano občino! Iz priložene tabele je moč razbrati, da lahko potencialno računamo na vse mogoče strokovne profile, tudi na tiste za katere menimo, da so deficitarni. Vprašanje, ki se ob tem poraja je le eno - kako jih bomo pritegnili in kako zadržali doma? Prvi korak j e prav gotovo že v tem, da vemo da sploh obstajajo. Naslednji korak predstavlja ustrezna občinska Študentje po obtiul stalnega prebivališča la visokošolskem zavodu, aa katerega so vplaaal, Slovenija, 2001,01 Ilirska Bistrica Univerza * " 111 —Tv -VTVi Samostojni visokošolski zavodi ™ 1 ... | 1 — vs. — ... | .Urn vsi | redu, Visoke šole Visoka šola za socialno delo Visoka upravna šola ika policijsko vamostns šola Visoka kola za zdravstvo n-tJSSSi Pedagoška fakulicuTlj. Teološka fakulteta mTTmSIS Fakulteta za arhitekturo Fakulteta za gradbeništvo sn geodezijo Fakulteta za kemijo m kem. tehnolog. Fakulteta za matematiko in liziko Naravnalo vsote hnilka fakulteta Odd za icksulatvo Odd. za geotchn. ta rudarstvo Odd za geologijo Fakulteta za računal, m informatiko Odd. za agronomijo Odd. za tivilatvo Odd. za gozdarstvo Odd za biologijo Odd. za lesarstvo Mikrobiologija dd. za krajinsko aihilckturo Veterinarska &kulieta Medicinska fakulteta Fakulteta za farmacijo Umetniške akademije Akademija za glasbo Akad. zs likovno umetnost Univerza v Mariboru 7 ;? 5 jj i 1 ! Pedagoška fakulteta Marii onomako-poslovna fakull Fakulteta za organizac. vede Kranj Pravna fakulteta Man bor Fak. za elektrotehniko, reč. ul iaf. Fakulteta za gradbeništvo Fakulteta za strojništvo Samostojni visokošolski zavodi Turiztice, Visoka šola zs turizem Visoka šola za management Visoka strok. Sola za podjetništvo tka šola zs upravljanje in poslovanje Fakulteto za humanistične študije Politehnika Študentje po občini stalnega prebivališča In visokošolskem zavodu, na katerega so vpisani, 1001/02 možnost pridobitve stanovanja. Prve korake smo naredili. Postavili smo temelje štipendijske politike in sofinanciranje pripravništva. Sedaj vemo tudi, da obstajajo in kje študirajo. Vse to daje prav tistim, ki se zavedamo, da so le mladi domači kadri tisti na katere lahko računamo. Tisti, ki bi nas morda v prihodnje potegnili iz nezavidljivega gospodarskega in vsesplošnega zatona. In ne daje prav vsem tistim, ki pravijo, da ni smiselno razpisovati občinskih štipendij, saj tako ali tako zanje ni zanimanja. Če pa že ŠTIRJE NOVOROJENČKI V mesecu septembru je v postojnski porodnišnici prijokalo na svet 105 novorojenčkov, od tega štirje "bistrčani", dve deklici ter dva dečka. V Podgraje je prišla Urška, v Novokračine Sandi, v Zajelšje Lara ter v Ilirsko Bistrico Kristjan. Iskrene čestitke Bojana Urh “TUDI STAREJŠI SPREMINJAMO SVET” Cankarjev dom v Ljubljani je, 30.septembra in 1.oktobra 2002, zaživel v znamenju FESTIVALA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, katerega osnovno sporočilo je bilo -“Tudi starejši spreminjamo svet.” Oba dneva festivala so se zvrstila številna predavanja in okrogle mize o tem, kako v vsakdanjem življenju udejanjiti sodelovanje med generacijami in obenem znati prisluhniti specifičnim potrebam starih ljudi. Udeleženci festivala so se v svojih tematskih pogovorih dotaknili tudi problemov socialne izključenosti, revščine, nasilja in zlorab starega človeka, pa tudi žlahtnejših tem, ki so nosile na glavi. Težo bremena so si blažile s svitki, ki so si jih položile točno na sredino glave, tako da so uravnotežile košaro in z zanesljivim korakom hodile tudi po neuhojenih poteh. Poletna druženja stanovalk gospe Cvetke, Francke, Julke, Milke, Nade, Marije so vzpodbudila spomin na mladost, ko so kot brhke in zapeljive mladenke nosile pletenice na glavi. S svojo zibajočo hojo so vzbudile marsikateri pogled mladeničev godnih za ženitev. SVITEK je bil nekoč pomemben predmet v bali vsake neveste. Ženske so ga uporabljale za prenašanje težkih govorile o pripravi na kakovostno in bremen, ki sojih v pletenicah nosile na zdravo starost. glavi. Na festivalu v Cankarjevem domu je sodelovala tudi skupina naših stanovalk, gospa Cvetka, Vida, Ivanka in Pepca ki so, številnim obiskovalcem, predstavile izdelavo SVITKA in jedi, ki so jih gospodinje pripravile za žanjce. Žetveni čas je bil pri naših prednikih povezan s pripravo “močnih jedi” za žanjce. Krompir v zevnici, obeljen z ocvirki, steklenica sadjevca, SVITEK je bil tak VSAKDANJI-DELAVEN narejen iz krp, starih nogavic, ali preprosto zvit iz cunj ter napolnjen s plevami. Ta PRAZNIČEN je bil že na pogled slavnosten, narejen iz barvno lepih kosov blaga, polnjen z volno. Ženske so ta gmašnega uporabljale tedaj, ko so nesle k blagoslovu velikonočne jedi in ob likofih - pomembnih kmečkih opravilih (žetvi, zaključku košnje in pobiranju poljskih pridelkov). IZDELAVA PREPROSTEGA SVITKA MATERIAL, ki ga potrebujemo: • papir • blago različnih barv • škarje • prcjco, iglo, bucike • volno ali vato iz papirja najprej izrežemo krog poljubne velikosti krog razdelimo na osem enakih delov - trikotnikov izrezan trikotnik položimo na blago iz katerega po položenem papirnatem modelu urežemo 16 trikotnikov 2 kroga sestavimo tako, da sešijemo skupaj 8 trikotnikov stičišče trikotnikov pustimo odprto, da lahko v svitek nagnetemo volno oba kroga zašijemo skupaj po obodu. ab pa vsaj voda zmešana s kisom, je uila običajna malica, ki so jo prinesle gospodinje na polje. Včasih, če je bila le kmetija dovolj Rdna, pa je iz pletenice zadišalo tudi Po domačih štrukljih. Žene so pletenice Lep svitek je bil ponos vsake žene, zato so se pri njegovi izdelavi še posebej potrudile. Pri vaških šiviljah so dobile najlepše cunjice. Marsikatera si gaje tudi spletla iz volne, ali skvačkala in okrasila z rožicami. Mira LENARČIČ POROČILO O REALIZACIJI IN IZVAJANJU POSAMEZNIH TOČK SKLENJENEGA DOGOVORA MED OBČINO ILIRSKA BISTRICA IN ODBOROM KČN TOPOLC KS Topole je na 31. Redni seji dne 21.07.2002 obravnavala prepočasno izvajanje posameznih točk sklenjenega dogovora med občino in odborom KČN Topole. Veliko je nerealiziranih zadev, ki so jasno in nedvoumno opredeljene v sklenjenem dogovoru. S strani odbora kot tudi s strani občine, KS Topole ni bila seznanjena z morebitnimi aktivnostmi, ki so v teku, oziroma o rokih ko se naj bi začele izvajati. Roki, do katerih bi morale biti realizirane posamezne točke dogovora so že zdavnaj potekli, pojasnila v vezi s tem pa KS Topole niti krajani niso prejeli. Širijo se govorice, da naj bi v jeseni začela KČN poskusno obratovati. Krajani upravičeno sprašujejo in izražajo bojazen, da so bili prepeljani žejni preko vode. L KS Topole zahteva, da Odbor KČN izčrpno obvesti KS Topole in krajane Topole o aktivnostih vezanih na uresničevanje podpisanega dogovora med občino in KČN (kar je obveza odbora KČN v skladu z zapisnikom zbora krajanov z dne 24.01.1990). Obvestilo naj bo v pisni obliki posredovano na KS Topole in krajanom v roku enega meseca, od prejetja obvestila KS Topole. 2. KS Topole zahteva, da občina dostavi izčrpno poročilo s terminskim planom realizacije posameznih točk dogovora najkasneje do obravnave na septembrski seji OS leta 2002, na kateri bodo obravnavane tudi pobude in vprašanja, ki jih je podal g. Barbiš in so vezane na posamezne točke sklenjenega dogovora med občino IL. Bistrica in odborom KČN. O tem naj bo obveščen tudi OS in delovna telesa OS. KS Topole seje mnogo pogovarjala o predmetnih zadevah vezane na sklenjen dogovor med občino II. Bistrica in odborom KČN Topole ter izdanim soglasjem KS Topole. KS Topole se na tak način, kot je bil dosedanja praksa, ne namerava pogovarjati tudi bodoče. Če na KS ne bo v roku do septembrske seje OS leta 2002 dostavljeno izčrpno poročilo s terminskim planom in natančno in nedvoumno prikazan način realizacije posameznih točk dogovora, bo KS Topole predmetno zadevo odstopila v reševanje pravnim strokovnjakom. Po razpravi zbor krajanov soglasno sprejme štiri sklepe: SKLEP Zbor krajanov zadolžuje predsednika odbora KČN g. Štembergar Jurija, člana odbora g. Jenko Vladimirja in predsednika KS g. Ado Barbiš, da stopijo v kontakt z občinsko upravo, ki naj pripravi nov predlog pogodbe o služnostni pravici po predlogu, ki gaje v svojem imenu že posredoval g. Barbiš Ado na občino. Predlog nove služnostne pogodbe naj vsebuje še ostala potrebna soglasja za ostalo infrastrukturo, ali pa naj se istočasno z drugo obliko pridobi vse potrebne podpise soglasodajalcev. Nova pogodba naj se čimprej posreduje krajanom. Predstavnik občine naj na kraju samem z lastniki dogovorno oblikuje določene člene, ki bi vključevali določeno realno situacijo na terenu. SKLEP Občina mora v roku sedem dni dostaviti vreteno in ključ od jaška predsedniku KS Topole. SKLEP Zbor krajanov Topole zadolžuje župana občine IL. Bistrica g. Franc Lipolta, naj v roku najkasneje sedem dni od datuma vročitve tega sklepa pismeno obvesti KS Topole in odbor KČN Topole, o datumu v katerem bo možna v času od 19h naprej županova osebna prisotnost na zboru krajanov na Topolcu. Datum sklica zbora je lahko najkasneje v roku 10 dni od datuma vročitve tega sklepa. Na zboru krajanom mora župan temeljito in izčrpno pojasniti: -vzroke zaradi katerih se sklenjene točke dogovora ne izvajajo in posredovati predlog rešitev, - zakaj ni bil posredovan odgovor na dopis, ki ga je dne 31.7. 2002 naslovila na občino in županu, KS Topole, -zakaj niso bili posredovani korektni odgovori članu OS g Barbišu na zastavljena vprašanja, ki so bila posredovana na 32 seji OS in so se nanašala na posamezne točke dogovora. Če do omenjenega termina župan ne potrdi datuma svoje prisotnosti na zboru krajanov bodo krajani uporabili vsa razpoložljiva sredstva in preprečili preizkusno obratovanje KČN. Istočasno bo zoper občino vložena tožba zaradi neuresničitve posameznih točk dogovora. Za morebitne nepredvidljive posledice nosi župan popolno odgovornost. SKLEP Predsednika KS Topole se zadolži, da takoj po prejetju županovega potrdila skliče zbor krajanov po problematiki uresničevanja dogovora med odborom KČN in občino II. Bistrica. Predsednik sveta KS Topole in predsednik zbora krajanov Ado Barbiš OBISK V KNJIŽNICI ■ :___________________________________________________________________ Tudi v našem hramu kulture se nenehno nekaj dogaja. Tako nas je v soboto, 19. oktobra obiskal celoten kolektiv knjižničarjev Valvasorjeve knjižnice iz Krškega. Ravnateljica Damijana Logar jim je razkazala prostore naše knjižnice. Pred odhodom so si ogledali še Hodnikov mlin in Plač. J PREDSEDNIK DRŽAVE "j ! NA SNEŽNIKU ! G. predsednik kako je bilo na Snežniku? » Več kot lepo, rad pa bi enkrat I šel na Snežnik v pravi zimi, po snegu...« 24. oktobra je na povabilo g. Julijana Lavrenčiča Snežnik obiskal | predsednik države g. Milan Kučan skupaj s svojimi prijatelji iz Prekmurja. | V kratkem intervjuju je izrazil svoje pozitivno mnenje do ustanovitve | Regijskega parka Snežnik, misli daje park prednost za naše kraje in za celotno | državo Slovenijo. Kar pa se tiče razvoja turizma na Sviščakih je poudaril, da J parcialni interesi lastnikov počitniških hišic ne smejo prevladati nad širšim J interesom celotne občine. Ker bo gospod predsednik v bodoče imel več časa, ga lahko na Snežniku I pričakujemo kar nekajkrat na leto. KO GRE »SREČKOVIČ« NA LOV V času lova, lovci nebi bili to kar so, če o njih nebi krožile razna zgodbe. No, tokrat so se lovcu Ivanu Rasporju iz Vrbice govori, daje lovec s srečno roko in preciznim očesom. Ivan Raspor, ki je znan kot strasten lovec se je nedavno tega odpravil na lov, za lovišče pa sije izbral Male Dance, ki ležijo med Harijami in Podgradom. Na njemu neobičajnem mestu j e odšel na »prežo« in »klical« pomoč Dejane, zaščitnice lovcev. Čakajoč na preži se je budno oziral po okolici. Ko sta se »lomila« dan in noč je naenkrat zagledal lepo sliko in sicer jelena šesterka, kije prišel na pašo. Tri letnik je mimo pasel in ni niti slutil kaj ga čaka. V dolgoletni lovski praksi seje Ivan prvič od blizu srečal z rogatim četveronožcem. »Dolgo sem spremljal žival. Njegova lepota me je očarala, po dolgem času pa sem se vseeno odločil jelena upleniti« pove Raspor in doda:«Morda ga nebi uplenil, vendar se takšna priložnost pokaže samo enkrat, zato sem j o sklenil izkoristiti. Meso, bilo ga je 78 kg sem kot vedno predal trgovski mreži, trofeja, šestero krak pa bo izpopolnila mojo bogato kolekcijo trofej v Vrbici. J.Bulič Novosti iz naše knjižnice OBISK USTANOVITELJA GOZDARSKEGA INŠTITUTA IZ OSLA 11 .oktobra je našo občino obiskal ustanovitelj in dolgoletni direktor Gozdarskega inštituta v Oslu, gospod Finn Kristian Brevig. Po uvodni predstavitvi občine so se vsa nadaljnja vprašanja sukala okrog gozdarstva. Našo stran je zanimalo predvsem kako imajo na Norveškem urejeno koncesijo nad upravljanjem nad gozdovi, koliko imajo kmetov, ki se ukvarjajo samo z gozdarstvom kot glavno dejavnostjo ter kako imajo urejeno sodelovanje med posameznimi gozdarji in plasiranje lesa na trg. Nekatera področja so v obeh državah urejena podobno, največja razlika pa je v denarnih pomočeh, kijih obe vladi namenjata temu področju in v subvencijah za preprečevanje zaraščanja krajine. Na Norveškem imajo posebne subvencije za bolj revne in oddaljene kraje na severu države. Skoraj 90% dela v tej panogi opravijo s sodobnimi stroji in tehnologijami. Kar pa se tiče zaraščanja imajo urejeno tako, da imajo poseben zakon, ki dovoljuje, da lokalne skupnosti obdavčujejo neurejena območja in ta isti denar kasneje dajo drugim kot subvencijo za urejanje drugih zemljišč. Nekatere novosti in njihove izkušnje pa so vsekakor smernice, kako bi se pri nas lotili tega perečega problema. Za vse ostale informacije pokličite aii pridite na Uredništvo ■ Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/71-41-124 i CENA OGLASOV JE: j 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7x7,5 cm - 11.250,50 SIT % STRANI - 22.500,00 SIT % STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti. i POSEBNA PONUDBA ZA OGLAŠEVANJE V ČASU LOKALNIH VOLITEV % STRANI - 60.000,00 SIT Vz STRANI - 100.000,00 SIT 1 STRAN - 160.000,00 SIT PONUDBA GRAFIČNIH STORITEV Priprava in tisk plakatov 50 x 70 cm v štirih barvah za 150 kosov 550,00 sit/kos ! Priprava in tisk zloženk A 4 v štirih barvah, zgibano za 2.000 kosov 35,00 sit/kos j Priprava in tisk zloženk A 4 v štirih barvah, zgibano za 5.000 kosov 22,00 sibkos ; Koledarčki s kandidatom na hrbtni strani v štirih barvah, za 2.000 kosov 30,00 sit/kos I V ceno ni vključen 20% DDV. Ponudba velja za čas volilne kampanje. / VIDEOKASETE IN VIDEO DV 1. Acts of betrayal = Izdaja. 2. Antitrust. 3. Autumn in New York = Jesen v New Yorku. 4. Balto. 2, Wolf quest = Volčja bratovščina. RISANKA 5. Blow = Snif 6. The boy from Napoli = Deček iz Neaplja. RISANKA 7. Broken hearts league : a roman-tic comedy = Društvo zlomljenih src. 8. Bubble boy 9. Call me Claus = Kličite me dedek Mraz. 10. The claim = Preiskava. 11. The fast and the furious = Hitri in drzni 12. Gallipoli = Gallipoli 13. In the time of the butterflies = Čas metuljev 14. Jurassic park. 3 = Jurski park. 3 15. Lara Grofi : Tomb Raider 16. Loser = Zaljubljena zguba 17. Monster’s, INC. = Pošasti iz omare RISANKA - SVINČNIKI IN DRUGA NOVOLETNA DARILA * VELIK IZBOR IGRAČ ZA PRIHAJAJOČEGA MIKLAVŽA * DARILNA EMBALAŽA, VREČKE * VOŠČILNICE VABLJENI K NAKUPU! 041/811 593 ISPLOSNO ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 18. The one = Edini 19. Pokemon (10 videokaset) RISANKA 20. Saturday night fever = Vročica sobotne noči 21. Sexy beast = Poslednji rop 22. Three wishes = Tri želje 23. Tremors 3, Back to perfection = Drhtenje 3 24. What women want = Kaj ženske ljubijo 25. Whatever happened to Harold Smith? = Kaj seje zgodilo Haroldu Smithu?. 26. Whatever it takes = Jaz sem ti DVD 1. Jurassic park. 3 = Jurski park. 3 resn/čujemo sanje o udobju bivanja CflPPlama-pur PLAMA-PUR d.d. 6244 Podgrad tel.: 05/71 90 100 fax: 05/71 90 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si jjlitiJ I MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 PRODAJA VOZIL SEAT TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO KLEPAR - LIČAR - VLEKA MENJAVA AVTOPLAŠČEV PREPISI VOZIL E™ F~1 T’ SLOVENIJA POKRAJIN Ilirska Bistrica v Primorski O ustanova * govori in pri- kaže bomo prihodnje leto izpeljali ta projekt pokrajina. Ustava Republike Slovenije v 143. členu opredeljuje ustanovitev pokrajin na osnovi samostojne odločitve občin. Bo ta člen vsebinsko ostal takšen ali bomo spreminjali ustavo? O tem bo razpravljala in pripravila predlog parlamentarna komisija, končno odločitev pa bo dal slovenski parlament. Razlogi za ustanovitev pokrajin v Sloveniji so upravno politični in zunanji-mednarodni. Cilji uvedbe pokrajin so: •decentralizacija oblasti •policentrični razvoj države •primerljivost z ustreznimi regionalnimi enotami v državah EU •čezmejno sodelovanje lokalnih skupnosti Pokrajine v Sloveniji so potrebne ne samo zaradi primerljivosti z državami EU, ampak predvsem zaradi prenosa sredstev za skladnejši regionalni razvoj. Spodbujanju regionalnega razvoja v EU so namenjeni strukturni fondi. Prav tako bodo tudi za Slovenijo po vstopu v EU pomembni ti fondi saj bo posamezna pokrajina deležna pomoči glede na svoj status razvitosti. Tudi v našem času se odvijajo procesi praznjenja in koncentracije prebivalstva. Z uvajanjem pokrajin se začenja proces policentričnega razvoja države, ki daje osnovo in možnosti za skladnejši razvoj. Bodoče slovenske pokrajine se bodo vključevale v čezmejno sodelovanje, obenem pa se bodo morale spustiti v tekmo z drugimi evropskimi pokrajinami. Naša zahodna soseda Italija je razdeljena na 20 regij in 95 provinc, medtem, ko je severna soseda Avstrija razdeljena na 9 dežel. Tudi vse ostale države EU imajo regionalno razdelitev države, razen Luxemburga. V Sloveniji je pripravljen projekt ustanovitve pokrajin v treh variantah in sicer: šest, osem in dvanajst pokrajin. Pri ustanavljanju pokrajin je vsekakor treba vzeti v obzir geografsko lego, velikost površine, ekonomsko moč, število prebivalstva, skupne razvojne možnosti in povezave. Glede na število pokrajin, ki bodo ustanovljene pa Ilirska Bistrica sodi v Primorsko regijo in navezavo zaokroženega področja do zahodne meje. Če bo 143. člen Ustave RS ostal nespremenjen se bomo o vključitvi v pokrajino odločali sami. V primeru, da pa bo izpeljan postopek spremembe ustave v smislu črtanja 143. člena, kot je že predlog vložen v Državnem zboru, tedaj bo treba lobirati med vsemi poslanci z našim jasnim konceptom in opredelitvijo. Pokrajine bodo prinesle regionalno zaokrožitev, ki ne bo v smislu upravnega značaja samo njena stopnja uprave med občino in državo, ampak bodo tudi pomenile v smislu prostorske regionalne ureditve in ne nazadnje skladnejšega regionalnega razvoja. Vladimir Čeligoj CELOVITA PONUDBA STORITEV -VSE NA ENEM MESTU Celovita ponudba storitev voznikom, ki bodo v bodoče opravljali tehnične preglede na ilirskobistriškem podjetju TIB STORITVE, postaja realnost. (Foto: arhiv TIB) Družba TIB Transport iz Ilirske Bistrice je na trgu prisotna že več kot 55 let. Iz majhnega avto prevozniškega podjetja seje družba razvila v podjetje, ki svojim strankam nudi celovito logistično ponudbo na področju cestnega prevoza, z velikim poudarkom na prevozu nevarnega blaga. Ker so se posamezne dejavnosti družbe s področja urejanja dokumentacije, tehničnih pregledov in zavarovanja vozil razvile do takega obsega, da so postale zaključena celota, je TIB Transport letos ustanovil hčerinsko Podjetje TIB STORITVE d.o.o., ki je prevzelo naštete dejavnosti. Najvidnejša dejavnost najmlajše izmed Transportovih hčerinskih družb so vsekakor tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil. Poleg njih lahko na TIB STORITVE opravite tudi preglede vozil po ADR konvenciji za vozila, ki prevažajo nevarno blago in preglede vozil po CEMT resoluciji. Ena od dejavnosti j e tudi opravljanje tesnostnih preizkusov mobilnih posod (cistern). Do konca oktobra pa pričakujejo še dovoljenje za opravljanje tlačnih preizkusov cistern za prevoz bolj nevarnega blaga. Strokovno usposobljeni svetovalci strankam svetujejo v skladu z Zakonom o Prevozu nevarnega blaga, poleg tega pa Podjetje TIB STORITVE izvaja tudi usposabljanja voznikov v skladu z ADR konvencijo in jim izda ustrezno dokumentacijo. Kot je povedal direktor TIB STORITVE, Danilo Štemberger, želijo svojim kupcem nuditi celovito storitev na enem mestu in v enem dnevu. Še posebej so se k temu zavezali na tehničnih pregledih, kjer bodo po končanih obnovitvenih delih odprli prenovljene in večje prostore z več odjemnimi mesti za kupce. S tem bodo izpolnili pogoje, ki jih narekuje nov pravilnik o tehničnih pregledih, in začeli z izdajo registrskih tablic in sklepanjem pogodb za kasko zavarovanja vozil. Tako bodo lahko kupcem ponudili celovito storitev registriranja in zavarovanja vozil v cestnem prometu. Pozabili niso niti na voznike motornih koles, saj pripravljajo montažo linije za kontrolo motornih koles. Po celotni dolžini linije za pregled tovornih vozil pa so postavili rešetke, ki jih je izdelalo drugo Transportovo hčerinsko podjetje - IPIL d.o.o. saj se dejavnosti znotraj poslovnega sistema TIB Transport dopolnjujejo. Na tehničnih pregledih podjetja TIB STORITVE d.o.o. se zavedajo, da je kupec njihov naj strožji sodnik, zato mu ob maksimalnih naporih skušajo omogočiti prijazno, hitro in strokovno storitev registriranja in zavarovanja vozil v cestnem prometu. Še pred iztekom prehodnega obdobja, ki ga določa nov pravilnik o tehničnih pregledih, bo kupec lahko na enem mestu hkrati opravil vse, kar je potrebno za registracijo in zavarovanje novega ali starega motornega vozila. K. M. KOMENTARl O RAZSTAVI »ŽIVIMO ZDRAVO - JEJMO SADJE« MALCE DRUGAČE V začetku oktobra je na Bistriškem potekala prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali kar po osrednjem delu tega dogajanja - po razstavi »Živimo zdravo -jemo sadje«. Ta razstava je nekako že stalnica v bistriškem prostoru, saj jo že nekaj let poznamo kot uspešno prireditev, na kateri so se predstavili sadjarji iz Brkinov in širše, poleg tega pa je zajela tudi etnološko dogajanje, ki ga je v Brkinih več kot dovolj. Če se prav spomnim, je bila prva razstava postavljena na Premskem gradu in bila velika uspešnica, tako po odzivu razstavljavcev kot obiskovalcev, ki so v dneh prireditve dobesedno preplavili prizorišče dogajanja. Prireditev j e takrat pripravila Občina II.Bistrica, pravzaprav zametek Razvojnega centra, ki sije prav s to prireditvijo postavil enega izmed temeljev delovanja (seveda tistega na področju turizma oziroma turistične promocije občine, ki sedaj deluje v okviru turistično informativnega centra), kot soorganizator pa se je pojavila tudi Območna obrtna zbornica Il.Bistrica, s katero je Občina v naslednjih letih izpeljala kar nekaj uspešnih prireditev. Za obema organizacijama sta pravzaprav stali Nevenka Tomšič in Alenka Volk Penko, ki sta v rokah držali vse organizacijske niti in s sodelavci poskrbeli, da smo Bistričani res lahko uživali v pripravljenih prireditvah. Logična posledica uspešnega dela je bila tudi ustanovitev Razvojnega centra Il.Bistrica, za katerega nekateri člani občinskega sveta v šali (ali pa tudi resno) pravijo, daje ustanovljen le za organizacijo velikonočnih in sadjarskih razstav - kar seveda ni res in na tem mestu takoj zanikam kakršno koli zlonamerno razmišljanje, vendar pa je dejstvo, daje bila Nevenka Tomšič do začetka tega leta vršilec dolžnosti direktorice centra, Alenka Volk Penko pa je še vedno predsednica upravnega odbora, z izredno aktivno vlogo pri vodenju Razvojnega centra. Do tuje bilo vse lepo in prav, če ne bi občinski svet Il.Bistrica po dolgem iskanju le našel novega človeka za direktorja Razvojnega centra. Pravzaprav direktorico - Jožico Vidmar, ki seje dela v tej ustanovi lotila zelo resno. Nadaljevala je že začete projekte, pripravila nove, se povezala z vsemi subjekti razvoja v občini in širše ter strokovno zastavila delo na daljši rok. Med drugimi projekti s področja razvoja podjetništva je Razvojni center v sodelovanju z Društvom Brkinskih sadjarjev, Kmetijsko svetovalno službo in ostalimi društvi na področju kmetijstva pripravil predlog prireditve »Živimo zdravo - jejmo sadje« in z njim sodeloval na občinskem razpisu za pridobitev finančne pomoči. IN -glej ga zlomka - dobil negativen odgovor. Kljub vsem organizacijam, ki so sodelovale pri vseh dosedanjih izvedbah razstave, kljub transparentnemu finančnemu načrtu, kljub docela jasnemu programu prireditve, je občina na razpisu izbrala drugega izvajalca. Kar je seveda popolnoma legitimno, če ne bi bilo to Kulturno društvo Alojz Mihelčič iz Harij, ki ga seveda vodi Alenka Volk Penko. Normalno, da je veliki večini soorganizatorjev v okviru projekta Razvojnega centra zakuhalo - še posebej pa brkinskim sadjarjem, saj je izbrano kulturno društvo med ponujenim programom nudilo tudi sodelovanje z taistim Društvom brkinskih sadjarjev, ki se mu o kakršnem koli dogovoru s kulturniki sploh ni sanjalo. Kaj šele, da bi pripravili skupni program. Prav zato so pri letošnji prireditvi nastopali le posamezniki iz vrst sadjarjev, kar pa pravzaprav velja tudi za vsa ostala kmetijska društva. Kakorkoli že, na račun tokratnega izbora organizatorja sadjarske razstave smo v Il.Bistrici dobili super uspešno prireditev Kmečka tržnica, in - vsaj upam tako - tudi ponovno uspešno razstavo »Živimo zdravo - jejmo sadje«. Prav je in konec koncev sploh nič napačno, da se izpeljeta obe prireditve, saj je le teh tako ali drugače premalo. Moti le način, na katerega lahko kulturno društvo pride do prednosti pri sofinanciranju pred Razvojnim centrom in ostalimi kmetijskimi društvi v občini. Navsezadnje gre tudi za pomoč pri razvoju njihove - kmetijsko sadjarske dejavnosti, kije na ta način prikrajšana za del finančnih sredstev. Prav tako moti dejstvo, da se Alenka Volk Penko pojavlja v vlogi vodje Kulturnega društva Alojz Mihelčič iz Harij, v vlogi predsednice upravnega odbora Razvojnega centra in navsezadnje tudi kot sekretarka območne obrtne zbornice, ki sodeluje v tej zgodbi kot soorganizator prireditve. Moti tudi to, da očitno prihaja do podvajanja položajev, ki neposredno vplivajo na razvojne možnosti občine prav na vseh področjih. Ali če obrnem drugače, do tipičnega enoumja pri odločanju kaj in kako je najbolj primemo za to občino. Morda bi bilo bolj primemo, da bi vsaka organizacija skrbela za svoje področje. Kulturniki za kulturo, Kmetijska društva in organizacije za razvoj kmetijstva, Obrtna zbornica za razvoj in delo svojih članov, Razvojni center pa za naloge, ki so opredeljene v ustanovitvenem dokumentu. Med katere zagotovo spada tudi koordinacija razvoja vseh dejavnosti v občini. Ali se pri tem motim? Bistričan 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki so se na predzadnji seji tega mandata spoprijeli s kar 20-timi točkami dnevnega reda. Kot prvo so obravnavali strateški del strategije razvoja Občine ter sprejeli Regionalni razvojni program za Južno Primorsko 2002-2006 pod pogojem, da ga je možno dopolnjevati z novimi projekti in programi. V drugi točki so se spoprijeli s programom priprave za izdelavo ureditvenega načrta za kompleks P3 Petrol Transport. Podjetje T1B Transport želi prodati znani trgovski družbi del zemljišča ob vhodu v Bistrico, za izgradnjo poslovnega objekta. Za predlagano investicijo je potrebna prilagoditev prostorskih aktov. Na občinski svet so prispeli ugovori s strani Ilirije d.d. in Balasty d.o.o. o posledicah, ki bi sledile temu ukrepu oziroma dovoljenju, da se v Bistrici izgradi še en, nov trgovinski center. Ker je ta tematika zelo občutljiva, še posebej v času pred volitvami so se svetniki odločili, da to odločitev prepustijo naslednjemu občinskemu svetu. Podtočka te točke je bil tudi sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za cono C 2-2 (področje ob Bazoviški in železnici, do potoka Sušeč ter do parka Nade Žagar). Ko bo osnutek javno razgrnjen bodo občani ter vsi zainteresirani imeli možnost podati pisne pripombe nanj. POBUDE IN VPRAŠANJA Ado Barbiš 1. Ponovno, postavljam pobude in vprašanja, ki so bile posredovane na 32. Sejo OS in s katerih odgovori nisem bil zadovoljen, saj se večina odgovorov ne dotika bistva vprašanja. Zahtevam, da so odgovori nedvoumni in jasni in ne zmikavi. Vsebina pobud in vprašanj je bila že posredovana na 32. seji OS. 2. Zakaj nista g. župan in OU odgovorila na dopis, poročilo o realizaciji in izvajanju posameznih točk dogovora med občino in odborom KČN Topole, ki je bil posredovan na občino dne 31.7.2002. Kopije omenjenega dopisa sem tudi posredoval vsem svetnikom OS ob zaključku 33. Seje OS dne 26.09.2002. 3. Prosim, da se do naslednje seje pripravi poročilo o izvrševanju sklepa OS o izplačilu nadur delavcem OU. 4. Pobuda, da se za prihodnjo sejo pripravi točko dnevnega reda, vezano na problematiko zaraščenosti krajine v naši občini s konkretnimi predlogi za rešitev. 5. Znano mi je, da je programska oprema na občini zastarela in v marsikaterem oddelku neprimerna za izvajanje nalog, ki jih narekuje sedanje in jutrišnje poslovanje in informatika. Sprašujem, kaj o tem menite, oziroma, kaj nameravate čimprej storiti, da se zadeve na področju strojne in programske opreme izboljšajo. 6. Pobuda, da OU in bodoči župan v naslednjem mandatu, občinskim svetnikom na zastavljene pobude in vprašanja posredujejo jasne, nedvoumne in korektne odgovore ter, da se ne oddaljujejo od bistva pobude oziroma vprašanja. Svetnico Vido Gardelin je zanimalo kaj je s projektom rekonstrukcije ceste Bridovec-Smrje in ali je vanj vključena tudi cesta do Novakovega mlina. Stjepana Mišeta so zanimale črne gradnje: -na Bobkobi poti, -pri OŠ D.Kette pri ambulanti dr.Milevskega ter -obnova križišča ob avtobusni postaji in Blagovnici Ilirija Svetniki Pugelj, Poklar in Gombač so zaskrbljeni nad usodo Doma na Vidmu. Svetnik Šenkin je ponovil vprašanja iz predhodne seje ter še dodatno povprašal o težavah ceste na Fabcih in ali je 6.milijonska investicija bila uspešna ali pa ne. Bojan Babič želi, da se obe stranki za najem Vencinove hiše obvesti, da je potrebno dopolniti vloge ter, da se ju povabi na sestanek. Dušana Udoviča zanima kaj je z obvoznico mino tovarne Lesonit in kaj je z zemljiščem, ki naj bi ga odkupil Liv. Zlatko Jenko j e konstatiral, daje v 4-ih letih postavil skoraj 100 vprašanj in pobud, na le 10% njih pa je dobil odgovor. Izrazil je tudi pobudo, da se čim prej pristopi k osnutku elaborata za srednjo šolo. Zadnjo pobudo je postavil svetnik ZZP-ja Zorko Šajn, kije predlagal, da se pobude delijo na tiste, ki so vezane za proračun ter na tiste informativnega značaja. V nadaljevanju so obravnavali še: osnutek odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin, osnutek odloka o ustanovitvi, sestavi in delovnem področju delovnih teles Občinskega sveta, odlok o vodovarstvenih območjih vodnih virov v Občini, poročilo o izvrševanju proračuna Občine za prvo polletje 2002, obravnavali nerealizirane pobude in vprašanja svetnikov, sprejeli sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanije, organizacijo predšolske vzgoje v Občini. V posebni točki so razpravljali o stroških obratovanja čistilne naprave in o predlogu pokrivanja stroškov obratovanja v tem letu. V posebni podtočki so obravnavali še sanacijo ceste v Tominjah (za sanacijo se nameni 7 mio SIT) ter sanacija deponije Globovnik. Sklenili so da se uvede takso za čiščenje kanalizacijskih in fekalnih vod priključenih na ČN, višina takse pa znaša 155SIT/m3, način pobiranja pa se bo opredelil v posebnem odloku. Sanacija Globovnika naj bi potekala v 3 fazah, stala naj bi cca.266 mio SIT, potrebna dokumentacija je že izdelana, tako daje potrebno pridobiti še gradbeno dovoljenje; predviden začetek izvajanja sanacije je v začetku leta 2003. Na tapeti je bilo tudi poročilo nadzornega odbora, kije obravnaval: 1.Zakonitost porabe odobrenih republiških sredstev za nevarne šolske poti (ureditev parkirišča pri OŠ A.Žnideršiča). Ugotovitev: Sredstva so bila namensko porabljena. Svet je ugotovitev potrdil. 2.Sklep o prerazporeditvi sredstev iz odškodnin slabo popravljenih cest po plinifikaciji na druge postavke. Ugotovitev: Ni prišlo do prerazporeditve sredstev. Svet je ugotovitev potrdil. 3. Ureditev pločnika v Podgrajski ulici. Ugotovitev: Ureditev ni bila speljana v skladu s predpisi, ker o tem ni sklepal OS. Svet je ugotovitev potrdil z dopolnitvijo, da mora nadzorni odbor dopolniti sklep z ukrepom. 4. Dokumentacija o prodaji delnic Cestnega podjetja Koper. Ugotovitev: Postopek je bil pravilno izpeljan. Svet ni potrdil ugotovitev ter je zahteval, da to točko odbor ponovno obravnava. 5. Financiranje TV Galeja. Ugotovitev: Župan bi moral domnevno nezakoniti sklep zadržati. Svet je ugotovitev potrdil z dopolnitvijo, da mora nadzorni odbor dopolniti sklep z ukrepom. 6. Zakup oglaševanja na Radiu 94. Ugotovitev: Zakup je bil speljan v skladu s predpisi. Svet je ugotovitev potrdil. 7. Financiranje občinskega glasila. Ugotovitev: Postopek je bil speljan v skladu s predpisi. Svet je ugotovitev potrdil. V nadaljevanju so imenovali komisijo za ocenjevanje lastnega deleža za vsa dela pri investicijah v krajevnih skupnostih, v sestavi: J.Šircelj, S.Škrab in M.Mladinov. Predlagani dnevni red je bil dopolnjen z dvema dodatnima točkama in sicer: 1.Obravnava škode po neurjih in predlog sanacije škode, na predlog svetnika Barbiša Zaradi močnega neurja s točo, ki je pustošilo dne 22.7.2002 med 15.20 h in 16 h je na področju celotne občine nastala velika gmotna škoda na poljščinah, v sadovnjaku, v nekatere objekte j e zaradi zamašenih jaškov vdrla voda. Na področju občine je nastala škoda na kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih poteh. Zaradi obilnih in močnih padavin, ki so bile dne 6.8 2002 med lh in 14h in dne 11.8.2002 med 2h in 13.30h je na področju celotne občine in KS Topole nastala velika dodatna škoda na kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih poteh. Po neurju s točo, so bili s strani občine samo nekaterim KS naše občine posredovani obrazci za prijavo škode, katere je bilo potrebno dostaviti do 6.8 2002 na kmetijsko svetovalno službo. Odgovora še ni. Po obilnih padavinah dne 6.8 in dne 11.8., ki so zajele vso občino, Občina ni dostavila KS obrazcev za prijavo škode. Zaradi navedenega je škodo prijavilo z dopisom le nekaj KS. Od županu in OU, kateri je zaupano gospodarjenje z občinskim premoženjem bi bilo pričakovati, da bi zaradi nastalih razmer bila recimo sklicana izredna seja OS, na kateri bi bila obravnavana nastala problematika in sprejete aktivnosti za sanacijo škode. S strani občine je bila imenovana komisija v sestavi g. Vitomir Dekleva, g. Barba Ivan in g. Brožič Vinko, ki si je dne 12. 8.2002 ogledala najbolj kritične zadeve. Imenovana komisija, ki sije v dneh med 19.8. 2002 in 23.8.2002 ogledala in ocenila nastalo škodo na kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih poteh tistih KS iz naše občine, ki so prijavile škodo. Ocenjena škoda v vaseh, ki so prijavile škodo gre v nekaj 10 MIO SIT. Sprejeti sklep: Občinska komisija naj si ogleda in oceni nastalo škodo še v drugih KS naše občine in posreduje zapisnik v obravnavo na naslednji seji OS. OU naj do naslednje seje pripravi predlog nujno potrebnih finančnih sredstev za izvedbo sanacije nastale škode. V kolikor ni sredstev v okviru proračunske rezerve, naj se sredstva predvidijo iz proračunskih postavk, ki v letošnjem letu ne bodo realizirane. Tako uporabljena sredstva j e potrebno predvideti v proračunu 2003 in jih vrniti v proračunske postavke iz katerih so bila sredstva vzeta za sanacijo. 2.Obravnava uradnega glasila Občine, na predlog svetnika Zlatka Jenka Že v Ustavi RS je v 154. členu določeno, da morajo bili predpisi objavljeni, preden začnejo veljati, ter da se državne predpise objavlja v državnem uradnem listu, predpise lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga le -te same določijo. Zakon o lokalni samoupravi določa podobno v svojem 66. členu, kjer pravi, da morajo biti statut in drugi predpisi občine objavljeni v uradnem glasilu. Tudi statut naše občine v svojem 96. členu določa, da morajo biti statut, odloki in drugi predpisi občine objavljeni v uradnem glasilu. Uradno glasilo pomeni, daje to javno glasilo, dostopno javnosti (dosegljivo v prosti prodaji), ter da ni namenjeno internemu delu gospodarskih družb, zavodov, ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, je pa hkrati določeno tudi kot uradno glasilo občine. Pomembno je tudi, daje glasilo vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Mnenje Ministrstva je, da ima občina Ilirska Bistrica statut, ki ni v skladu z zakonom, saj nima določenega uradnega glasila občine, ter da so na to neskladje tudi že bili opozorjeni s strani ministrstva. Pojasnili so mi še, daje občina s statutom dolžna določiti uradno glasilo v katerem bo objavljala svoje predpise. Ni možno določiti, da se nekateri akti objavljajo v uradnem listu, drugi pa v uradnem glasilu občine. Tak način objave bi nasprotoval načelu pravne varnosti, ker občani ne bi vedeli v katerem uradnem glasilu bo nek predpis objavljen. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, zato mora biti poskrbljeno, da občani vedo kje lahko preberejo uradne objave lokalnega značaja. Zaradi vsega zgoraj navedenega bi prosil, če lahko podprete vlogo za spremembo statuta Občine, v tistem delu, ki se nanaša na določitev uradnega glasila občine Ilirska Bistrica. Sprejeti sklep: Da se prične postopek spremembe statuta Občine Ilirska Bistrica in sicer, da se dopolni njegov 96.člen tako, da se določi uradno glasilo Občine. OH Vse občane ob Zdravstveneg mm vid ŠčamOj^da je v prostorih tiska Bistrica odprta nova zasebna OKULISTIČNA AMBULANTA dr. Mario Ragus. Ambulanta j e odprta: ponedeljek in torek od 13.00 do 19.30 ure Nudijo: - okulistične preglede, - zdravljenje in - celotno nego oči Lepo se gledajmol Lekarrfafilirska Bistrica (Q5)»7iSr!!:75.HHŠ^To15) 71 11743 | ' t ■ ' : . — mn*—fePEEiBBa L___ -fej | * I SfUKARNA r ■ J' Delovni čas: 1 lil Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto Dežurstva t Delavnik Sobota Nedelja in prazniki" od 19:00 do 21:00 S od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 LEGENDA : OBMOČJE OBDELAVE l OBSTOJEČI OBJEKTI OBSTOJEČI OBJEKTI PREDME ZA RUŠENJE talno enota A talna enoto 8 10\ 20 Cona C 2-2 TRANSPORTOV SERVIS VOZIL ŽELJE STRANK POGOJUJEJO SPREMEMBE 30 LET RAZVOJA VAROVANJA ZDRAVJA IN VARSTVA PRI DELU V PODJETJU PLAMA-PUR D.D. PODGRAD V sistemu tržne ekonomije ni več časa za ležerne pristope do partnerjev, ki sodelujejo v procesu cestnega prometa in z njim povezanega vzdrževanja motornih vozil. Zahteve so vedno večje tako na področju medsebojnih partnerskih odnosov kakor tudi pri zahtevnosti pristopa do sodobnih tehničnih rešitev, ki jih ponujajo proizvajalci vozil. Čeprav so že precej storili na ureditvi prostorov in opreme ter šolanju kadrov, na Transportovem servisu motornih vozil načrtujejo nadaljnje aktivnosti usmerjene v povečanje zadovoljstva strank. Med drugimi imajo v načrtu ureditev prostora za sprejem strank in prodajo rezervnih delov. S svetovnim dnevom varčevanja pa so uvedli nove, za svoje partnerje zanimive prodajne Pogoje. Poslovni sistem TIB Transport vedno več aktivnosti usmerja v povečanje zadovoljstva svojih strank. Njihov cilj je, da s kvalitetnim delom in korektnim odnosom zadovoljijo stranke oziroma pridobijo nove ter si tako zagotovijo razvoj in delo v bodoče. Pri tem gradijo na lastnostih, ki so po njihovem mnenju ključni za ustvarjanje dobrega partnerskega odnosa med Transportom na eni in njegovimi strankami na drugi strani. Že sedaj lahko svojim partnerjem nudijo kompletno storitev vzdrževanja motornega vozila na enem mestu, zato vse sile usmerjajo v skrajševanje časa, ki je potreben od začetnega ugotavljanja potrebnih opravil do končnega prevzema servisiranega vozila. Skrajšani čas servisiranja v pooblaščenih servisih za vozila MAN in Mercedes-Benz dosegajo tako, da skupaj s strankami načrtujejo izvajanje rednih servisnih storitev. Poleg spremljanja strokovnih dognanj s področja vzdrževanja motornih vozil, na Transportu stalno skrbijo, da je njihov delovni proces prilagojen zakonodaji. Tako ni zanemarljivo dejstvo, da nudijo svojim partnerjem tudi izvajanje preventivnih tehničnih pregledov, kar je najnovejša zakonodajna zahteva. Pri vsem tem se skušajo čimbolj prilagoditi strankinim zahtevam in potrebam. Vodja servisnih delavnic Anton Delost poudarja pomembnost rednega servisiranja, saj le takšen način skrbi za motorna vozila dolgoročno pomeni velik prihranek denarja in časa. S strokovnim svetovanjem in ob dogovorjenih rokih servisiranja je TIB Transport svojo storitev dvignil na višjo raven. Piko na i pa je dodal z novo zanimivo ponudbo saj z letošnjim svetovnim dnevom varčevanja, 31. oktobrom, svojim partnerjem nudi 10 -odstotni popust na vse pri njih vgrajene dele. Na Transportu še posebej poudarjajo skrb za varnost vozil v cestnem prometu, zato glede na prihajajoči zimski čas skrbijo, da v skladu z zakonodajo zagotavljajo brezhibnost vozila in njegovih pnevmatik. Čas, ki ga živimo, zahteva drugačen pristop. Na TIB-u bodo skupaj s partnerji poskušali prehiteti čas, saj novi tipi vozil z najsodobnejšo vgrajeno opremo narekujejo svojstveno ravnanje. K. M. V družbi Plama-pur sta zdravje in varnost vrednoti, ki ju spoštujemo in zagotavljamo. V letošnjem letu beležimo 30-let rasti in razvoja profesionalne skrbi za varovanje zdravja in varnosti pri delu. Ta je pomembno vplivala na uspešen razvoj podjetja Plama-pur, ki letno realizira več kot 6 milijard tolarjev prihodkov na svetovnem trgu s prodajo izdelkov iz mehke poliuretanske pene in zaposluje več kot 250 sodelavcev. Za prvo razvojno obdobje družbe (med leti 1960 in 1970) je bilo značilno močno hotenje zaposlenih po inovativnem uvajanju novih tehnologij in izdelkov iz plastičnih mas. Podjetje se lahko pohvali, daje kot prvo podjetje v tedanji Jugoslaviji uvedlo novo tehnologijo za izdelavo mehkih poliuretanskih pen etrskega tipa (1960) in že takrat postalo vodilni proizvajalec mehkih poliuretanskih pen na območju bivše Jugoslavije. Taka razmišljanja so veljala tudi na drugih področjih. Tedanje vodstvo se je že zgodaj zavedalo pomena zdravja in varstva pri delu ter njegovega vpliva na uspešnost poslovanja. Tako smo že pred letom 1970 pridobili k sodelovanju zunanje strokovne sodelavce, ki so postavili temelje varovanju zdravja in varstva pri delu. Velik požar v letu 1970 je zaradi svojih katastrofalnih posledic močno prizadel podjetje. To je spodbudilo vodilne delavce k razmišljanju o zaposlitvi lastnega strokovnjaka s področja varstva pri delu. Dve leti pozneje (leta 1972) smo namestili referenta za varstvo pri delu, ki je deloval v okviru kadrovske službe. To leto lahko štejemo kot leto ustanovitve lastne profesionalne službe. Od tedaj je preteklo 30 uspešnih in plodnih let, o katerih lahko z gotovostjo zatrdimo, da so predvsem zaradi svojega preventivnega delovanja, prispevala k uspešnosti podjetja Plama-pur. Do prve širitve obsega delovanja in povečanja števila zaposlenih v strokovni službi je prišlo že dve leti po ustanovitvi profesionalnega jedra, Leta 1974 je bila organizirana služba varstva, v kateri so bili zaposleni vodja službe varstva in štirje poklicni gasilci. V tem letu smo ustanovili tudi Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Piama Podgrad. V naslednjih petih letih seje vloga varstvu pri delu in še posebej požarne varnosti močno povečala in sledila strategiji podjetja po hitri rasti in njegovi uveljavitvi na jugoslovanskem trgu. Tudi v strokovnem smislu se je temu primerno povečeval obseg izvajalcev in njihova odgovornost. Gasilsko poklicno jedro seje okrepilo na devet izvajalcev; od tega je bilo sedem gasilcev in dva gasilska tehnika, kar naj bi ustrezalo takrat ugotovljeni stopnji požarne varnosti. Tak obseg gasilcev je ostal vse do današnjih dni. V letu 1980 smo si zastavili cilj pridobiti nove strokovnjake s področja varstva pri delu. Podjetje je podelilo dve štipendiji za študij na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani. Leta 1983 smo zaposlili poleg vodje službe varstva še varnostnega inženirja. Služba varstva je bila organizirana kot samostojna služba v okviru kadrovskega splošnega sektorja in skrbela za izvajanje celovitega varstva pri delu in požarnega varstva za potrebe vseh štirih TOZD-ov na območju Plame. Taka organiziranost varstva pri deluje bila vse do leta 1992, ko so se TOZD-i preoblikovali v samostojna podjetja. Od tedaj dalje si vsako podjetje zagotavlja varstvo pri delu na svoj način. V Plami-pur d.d. smo se zavedali odgovornosti za to področje, zato smo obdržali službo varstva v celoti. V decembru 2001 je direktor družbe sprejel Izjavo o varnosti in Politiko o varovanju zdravja in varstva pri delu. Skrb za zdravje in varstvo pri delu zaposlenih v Piami ima tradicijo že več kot 30 let. Že od leta 1970 se v Piami sistematično spremlja ekološke meritve delovnih pogojev dela in izvaja redne obdobne zdravstvene preglede zaposlenih. Med pomembnejšimi projekti iz tega področja je omeniti izdelavo študije o vplivu izocianatov na zdravstveno stanje zaposlenih, ki je potekala v letih 1980 do 1988, izvajal pa jo je ZVD RS. Uvajanje novih tehnologij in modernizacija tehnoloških postopkov sta posredno privedli tudi do izboljšanja delovnih pogojev dela. V podjetju stremimo za tem, da ni delovnih mest, kjer bi kljub zahtevnim kemikalijam bile prekoračene kemijske škodljivosti. .v 'v, FIZIOTERAPIJA IPI TRGOVINA %*• » / Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/7 10-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI V zgodovini Plame Podgrad ne beležimo smrtnih ali kolektivnih poškodb pri delu. Neposredno na delovnih mestih seje pripetilo manj kot 5 hujših poškodb, predvsem so bili to zlomi zapestja, zlomi ali zvini nog, ureznine z žagami. V Plami-pur d.d. se na 250 zaposlenih letno pripeti od 8 do 15 lažjih poškodb na delu. V zadnjih 20 letih zdravstveni organi v zvezi z delom niso ugotovili primerov poklicnih bolezni. Odsotnost iz dela zaradi bolezni in poškodb pri deluje s primerljivimi podjetji na ravni povprečja. Pridobitev standardov s področja kakovosti ISO 9000 in standardov vezanih na avtomobilsko industrijo VDA 6.1, TS 16944 kot tudi usmeritev k pridobitvi standardov s področja ekologije, varnosti in zdravja pri delu predstavljajo temeljno podlago k poslovni odličnosti podjetja v katerem je varnost in zdravje pri delu eden ključnih segmentov. V eni izmed naslednjih etap k poslovni odličnosti bomo pridobili tudi certifikat po standardu OHSAS 18001, ki se nanaša na sistem vodenja za področje varovanje zdravja in varnosti pri delu (predvideno do leta 2004). V podjetju se zavedamo odgovornosti za urejeno delovno okolje, ki naj prispeva k dobremu počutju sodelavcev. Naša tovrstna prizadevanja so obrodila sadove, saj smo prejeli najvišje priznanje Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije za leto 2001. Vladimir Jenko Plama-pur d.d. PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si JJ^J± Šercerjeva 17, p.p. 60 6250 Ilirska Bistrica O. O. O. e-mail: ipil(5)siol.net URL: www. tib. si/slo/index-hcerinska. html Podjetna, samostojni podjetniki, šole, vrtci in gospodinjstva! Ne iščite izvajalcev iz oddaljenih krajev in prihranite pri Potrebujete * manjšo železno konstrukcijo, * nadomestni del za dotrajan izpušni sistem, rezervoar za gorivo, branike, iskrolovce ter drugo opremo za vozila in delovne stroje, * razne zaboje, ‘ razrez in krivljenje pločevine * razne vrste varjenja * stopniščne in druge ograje, * kovinske omare, * kartotečne predalnike ali * razne kovinske izdelke? stroških! PREDALNIK ZA SHRANJEVANJE REGISTERSKIH TABLIC za upravne enote in tehnične preglede! Pokličite nas že sedaj na telefonski številki 041/440 637 ali 041/427 666! Lastniki in vozniki motornih vozil, ki bodo od te jeseni dalje vzdrževali svoja vozila na sei-visu ilirskobistriškega podjetja TIB Transport, bodo deležni posebnih ugodnosti. (Foto: TIB) ŽIVIMO ZDRAVO - JEJMO SADJE - PETIČ Ostro brkinsko podnebje je pripomoglo k temu, da slovi brkinsko sadje kot najboljše daleč naokrog. Brkinci so se intenzivno ukvarjali s sadjarstvom že v prejšnjem stoletju. Duhovnik Peter Aleš (1786 - 1868) je v času službovanja na Premu, v Jelšanah in Trstu priporočal sajenje sadnega drevja in sodobno predelavo sadja. Leta 1856 je izdal knjižico »Zaveden kmet in najpomembnejši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi«. Na Premu in v Jelšanah je ustanovil drevesnici in brezplačno delil sadike. Leta 1857 je Janez Bleivveis (1808 - 1882) organiziral anketo in zbor sadjarjev v Ilirski Bistrici, kjer so sprejeli sadni izbor za takratno Notranjsko, Vipavo in Brkine. Rihardu Dolenjcu (1849 - 1919) je celo naročil, naj pripravi načrt sadne sušilnice in napiše navodila, kako se »češplje suše in slivovec kuha«. Za ohranjanje izvirnih domačih pijač: brinjevca, tropinovca, slivovca in jagodovca, se je boril domačin Josip Potepan (1848 -1893), doma z Dolnjega Zemona. Pri tem mu je bilo v močno oporo prijateljevanje z Matijem Rantom (1848 - 1917), učiteljem in šolskim upraviteljem, kije služboval v Trnovem pri Ilirski Bistrici in na Premu. Poučeval je čebelarstvo in sadjarstvo in v tistih časih veljal za naj večjega sadjarskega strokovnjaka. Pomembne zasluge pri razvoju sadjarstva sta imela še domačina: sadjar, čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič (1874- 1947) in Anton Grahor. Bogata zgodovina sadjarstva priča, da ni naključje, da seje Občina Ilirska Bistrica s soorganizatorji, pred petimi leti prvič lotila organizacije razstave »Živimo zdravo - jejmo sadje«. Prireditev je kar dve leti zapored gostovala na premskem gradu, leta 2000 v PTC Mikoza v Ilirski Bistrici, lansko leto pa na Veletržnici Matulji v sosednji Hrvaški. Za organizacijo letošnje prireditve so skrbeli člani Etno skupine K. D. Alojzij Mihelčič Harije, Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica, Filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društva iz Ilirske Bistrice in številni drugi soorganizatorji, pod pokroviteljstvom Občine Ilirska Bistrica. Osnovni namen prireditve ostaja vseskozi nespremenjen: razstava sadja, izdelkov iz sadja in spodbujanje razmišljanja o tem, kako na kmetijah izkoristiti bogato sadno bero za dodaten zaslužek, ki lahko postane pomemben vir dohodka v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter promocija kulinarike z uporabo kvalitetnega brkinskega sadja. Posebnost letošnje devetdnevne prireditve je bilo gostovanje v različnih krajih občine Ilirska Bistrica. V soboto, 5. oktobra t.l. so se vodstva OOZ Ilirska Bistrica, OOZ Postojna, OOZ Tolmin in OOZ Logatec zbrala v Domu obrtnikov v Ilirski Bistrici in se s sadjem v nahrbtnikih povzpela na Snežnik. Po sestopu so se okrepčali s sadno malico na Sviščakih, nato pa nadaljevali pot v starodavno vasico Prem. Po ogledu romanskega gradu, cerkve sv. Helene in Kettejeve spominske sobe, so si utrujeni popotniki vzeli čas za nakup prave brkinske slivovke. Prijetno srečanje so zaključili na Topolcu, kjer je »Povodni mož« poskrbel za izvrstne sadne jedi. V nedeljo, 6. oktobra t.l. so se v popoldanskem času zbrali sadjarji v pravkar prenovljeni cerkvi sv. Štefana v Harijah. Posebej za to priložnost jo je okrasila cvetličarka Margita Gartner, z jabolki in drugim sezonskim sadjem. Sploh je bilo tega dne vse v znamenju sadja, zato sta se Olga Rubčeva in Jože Cednikov tudi na ofer odpravila s košaro jabolk. Po mašni daritvi, ki jo je daroval župnik Gabrijel Vidrih, je sledil prikaz »Od zrna do kruha«, v izvedbi članov Etno skupine KD A. Mihelčič Harije. Za dobro voljo sta skrbela harmonikarka Vojka Pirih in harmonikar Alojz Boštjančič. Že naslednjega dne, v ponedeljek, 7. oktobra t.l. je odprla za obiskovalce vrata kmetija Kozlek v Ilirski Bistrici. Del proizvodne dejavnosti kmetije je namenjen žganjekuhi, njen lastnik Milenko Oblak, pa se ponaša z vrsto visokih priznanj: bronastim priznanj em za staro slivovko - Ptuj 2002, skulpturo Krpan - »naj slivovka 2002« itd., kar je bilo na ogled tudi na razstavi v Harijah. V torek, 8. oktobra t.l. smo se pod mentorskim vodstvom Društva podeželskih žena iz Ilirske Bistrice učili vlaganja jesenskih dobrot na Turistični kmetiji Jenezinovi na Ratečevem brdu. Seveda so spretne članice društva, ki mu predseduje bio kmetovalka Darinka Brožič iz Jablanice, letošnja dobitnica zlatega priznanja za pšenični kruh in orehovo potico (Ptuj 2002), napekle še vrsto slastnih peciv in drugih sadnih dobrot, tako, da se je predstavitvena miza v Harijah kar upogibala pod težo bremen. V sredo, 9. oktobra t.l. smo se gostili z medenimi dobrotami Čebelarstva Alojza in Jadranke Boštjančič iz Harij. Vreme je bilo deževno, zato sta se zeliščna in brkinska medica še kako prilegli. Proizvajajo še vrsto medic, propolis, različne vrste medu in pripravljajo izredno lepe darilne zavitke. Vse kar smo poskušali in okušali v sredo, smo občudovali konec tedna na razstavi v Harijah. V četrtek, 10. oktobra t.l. je še močneje deževalo. Tudi pri Sanaborjevih v Harijah smo preganjali mraz z medico in »šnopčkom«, a prav Pred vzponom na Snežnik zaradi slabega vremena smo si privoščili odličen jabolčni kis z dodatkom čemaža, za katerega trdijo, da poskrbi za čisto grlo. Kmetija Sanabor, že nekaj let poznana po »Dobrotah iz Brkinov«, je večkratna dobitnica visokih priznanj za kis in suho sadje (ponaša se s kipcem kakovosti in mnenjem Obrtne zbornice Slovenije, da sodijo njeni izdelki med domačo obrt). Poleg naštetega je predstavila na razstavi še jabolčno vino in prenovljene darilne pakete. Naj slabše vreme je bilo v petek, 11. oktobra t.l.. Deževalo je kot iz škafa, a kljub temu pri Čednikovih (Harije 39) niso vrgli puške v koruzo. Zakurili so pod pravim brkinskim kotlom in predno smo »stisnili prvo vinto« jabolk, je že pritekla prava brkinska slivovka. Gospodinja Magda je postregla s »koleravo«, »štrudlom« in »čajem iz fižolice«, katerega posebej cenijo sladkorni bolniki. Iznajdljivi mož Jože, svoje čase šofer ilirskobistriškega podjetja Transport, je pozneje naložil vse »rekvizite« na traktor in imel kar dva dni zapored mobilni razstavni prostor. Letošnjo razstavo »Živimo zdravo - jejmo sadje« je spremljalo kar nekaj spremljajočih razstav. Tako so v petek, 11. oktobra t.l. člani Fotokluba Žarek iz Sežane odprli razstavo fotografij BRKINI 2002. Razstavo so popestrili s prikazom 150-ih diapozitivov nastalih na področju celotnih Brkinov. Enkratno doživetje je popestril harijski harmonikar Jan Gombač. Vrhunec dogajanjaje bila sobota, 12. oktobra t.l. Vreme ni bilo nič kaj prijetno. Mraz j e silil do kosti. Po uvodno odigranih taktih etno ansambla Volk - Folk iz Ilirske Bistrice in pozdravnem nagovoru župana g. Franca Lipolta, je predsednik OOZ Ilirska Bistrica g. Stanislav Skok odprl peto razstavo »Živimo zdravo-jejmo sadje«. Pri tem je poudaril, da Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica sodeluje na razstavi od samega začetka, saj se zaveda pomena sadjarstva pri razvoju turistične dejavnosti občine, na katero se navezuje predvsem storitvena dejavnost v obrti. V nadaljevanju je Mojca Memon, zaposlena v Razvojnem centru Ilirska Bistrica, zadolžena za področje turistično informacijske dejavnosti, predstavila dosedanje delo pri razvoju turistične dejavnosti in promociji »Brkinske sadne poti«, ki poteka skozi vas Harije, kar je bilo predstavljeno tudi na razstavi. Prezeble roke in noge so nam za nekaj časa ogrele članice igralske skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij. Zaigrale so krajši odlomek iz veseloigre »Kri nej uoda«. Poleg igralk: Olge Pirnat, Jadranke Primc, Magde Ujčič in Milice Boštjančič, je v igri zaigrala tudi avtorica in režiserka Jadranka Boštjančič iz Harij v vlogi simpatične Žefe. Že v igri je Neža (Olga Pirnat) napovedala, da se ji mudi kuhati »ječmen«. S tem so v resnici tudi pogostili nastopajoče. Trgovsko podjetje Ilirija, ki se pripravlja na otvoritev novih prodajnih prostorov v prostorih Kulturnega doma Harije, je poskrbela za bogato degustacijo, kljub temu pa je volje za ples nekako zmanjkalo. Člani ansambla Bistric so se zelo trudili, a mraz je naredil svoje. V nedeljo, 13. oktobra t.l. smo se še zadnjič zbrali pred kulturnim domom v Harijah. Za nekaj trenutkov je sonce pokukalo izza oblaka, harmonikar Marjan Banje razpotegnil harmoniko, člani Etno skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij so zaplesali nekaj starih plesov. Član Etno skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij, ki hkrati opravlja tudi funkcijo predsednika KS Harije Silvan Primc, je v imenu Etno skupine prvič letos podelil priznanja vse tistim prebivalcem Harij, ki so skozi vse leto skrbeli za urejanje in vzdrževanje javnih površin. Priznanja so prejeli: Olga Pirnat, družina Hrvatin Harije 4, Tatjana Grl, družini Gombač Harije 5 in Harije 3 a, družina Samsa, Milena Boštjančič, družina Vrh in Antonio Bastiani. Nedeljski program so zaključili z vrsto sadnih iger. Tekmovalci so se pomerili na sadnem plesu, tekmovali so za najdaljši olupek, kdo najhitreje poje jabolko, pomerili so se na teku v vrečah in nošnji košar, degustirali so kis kmetije Sanabor, hvalili marmelado Jadranke Boštjančič in jedli »študl« brez pribora Magde Ujčič. V soboto, 12. oktobra t.l. je Filatelistična sekcija Primorskega numiznatičnega društva iz Ilirske Bistrice odprla v prostorih kulturnega doma Harije filatelistično razstavo »Sadje na znamkah«. V času med 15. in 18. uro je bil v uporabi posebni priložnostni poštni žig »Stoletje sadjarskih razstav na Bistriškem«. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebno dopisnico z dotiskom PND 109/02, na kateri je bil upodobljen »Izvidni razpregled« (dovoljenje za žganjekuho), katerega so si davnega leta 1908 pridobili Kusovi iz Sabonj in priča, da so se ljudje v Brkinih od nekdaj ukvarjali s sadjarstvom in žganjekuho. Izvirnik hrani naslednica kmetije podjetnica Elvira Miše. Družina Miše se tudi v današnjih časih ukvarja s sadjarstvom in prav na tej razstavi se je predstavila z domačim sadjem intenzivne proizvodnje in letošnjim srebrnim priznanjem za jabolčno žganje, ki ga je prejel sin Matjaž na razstavi Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2002. In kaj vse smo lahko še videli na razstavi? Poleg že omenjenega, smo občudovali unikatne glinene izdelke podjetnice Milojke Primc; zanimivo zbirko domačih pijač večkratnega dobitnika priznanj Ivana Barbiša iz Ilirske Bistrice; izdelke učencev O. Š. Dragotina Ketteja in Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice; mega jabolka in brkinsko slivovko v novi embalaži sadjaija Matjaža Bubniča s Pregarij; bio jabolka Kmetije Grahor iz Smrij; jabolka intenzivne proizvodnje sadjaija Riservata iz Tominj; večerjo bistriških pilarjev gostilne »Povodni mož« s Topolca; Mlinotestov proizvodni program; sadne skodelice Peciva Ljubica iz Zarečice; sadni kruh Pekarne Drobtinice z Male Bukovice; »Po starem in po novem« gostilne »Pod Gradom« iz Dolnje Bitnje; »Martinovo sadno večerjo« picerije Coccolo iz Podgrada; prečudovite idrijske čipke Valerije Vičič iz Harij; »Po vsej Sloveniji« gostilne Potok iz Dolenj; predstavitev projekta NDB Brkini (avtorjev: Boštjana Primca in Alenke Penko) in razstavo kvačkanih izdelkov Olge Pirnat, najaktivnejše članice projekta uvajanja dela na domu. Program je trajal kar devet dni. Vsega je bilo veliko, zato sem najbrž kaj tudi pozabila, a lepo prosim, ne kritizirajte me preveč. V torek, 15. oktobra t.l. so Harije obiskali učenci O. Š. Kuteževo. Bili so gostje čebelarske družine Boštjančič, ogledali so si poštno spominsko sobo, razstavo in se pogreli s čajem in pecivom Jadranke Boštjančič. Naj zaključim z besedami predsednika OOZ Ilirska Bistrica g. Stanislava Skoka, ki jih je izrekel ob otvoritvi razstave: »Veseli bomo, če si boste ogledali naš razstavni prostor. Še bolj nas bo veselilo, če boste obiskali katero izmed naših obrtnih obratovalnic, ki se predstavlja ...«. Hvala vsem in vsakomur, ki je pomagal, ki nam j e stal ob strani in nas podpiral! Alenka Penko Gasilski posnetek po prikazu »Od zrna do kruha« Pred nami so lokalne volitve, zato v tokratnem javljanju odpiram aktualne teme za bistriški prostor in moj pogled nanje. Odseljevanje mladih in iskanje dela drugod je posledica velike stopnje brezposelnosti in alannantnega pomanjkanja delovnih mest v Ilirski Bistrici. Prav pomanjkanje delovnih mest v ilirsko-bistriški občini je naj večji problem, ki se ga je s skupnimi močmi vseh občanov potrebno lotiti takoj! Nerealno bi bilo obljubljati, da bomo jutri začeli graditi velike industrijske obrate. Tega občina niti ne zmore, niti ni njena naloga. Njena naloga je zagotoviti čim boljše pogoje, ki bi v občino prinesli kapital in zainteresirane vlagatelje. Obrt in drobno gospodarstvo sta tisti panogi, ki v Ilirski Bistrici še nista zaživeli kot bi lahko in kot bi morali. Samo trgovina ni dovolj, čeprav ima zlasti v obmejnem področju velike možnosti. Nekdo mora ustvarjati dodano vrednost in ravno tu, v majhnih zasebnih podjetjih, se skrivajo možnosti novih delovnih mest. Zato mora občina zasebnim podjetjem, zlasti v obrtnih conah, nuditi čim boljše pogoje dela vključno s potrebno infrastrukturo, saj je to v dobrobit ne le lastnikov podjetij, pač pa tudi vseh zaposlenih, njihovih družin in še vseh tistih, ki bi tam lahko našli svoje delovno mesto. Žal pri nas temu ni tako, ker je prostor zastrupljen z ljudmi, obremenjenimi z medsebojnimi zamerami na osebni ravni. Zato Ilirska Bistrica potrebuje tisto politično frakcijo in tistega župana, ki je popolnoma neobremenjen z osebnimi zamerami iz preteklosti. Slabe možnosti za izobraževanje so eden tistih problemov, ki ga direktno občutijo mladi in mlade družine, posredno pa se problem izobraževanja kaže v celotni družbi. Ilirskobistriški prostor ima podpovprečno stopnjo izobrazbe, ker mlad izobražen kader odhaja s trebuhom za kruhom. Tega bistvenega problema se premalo zavedamo. Če lahko rečemo, da imamo na ilirskobistriškem dobro razvejano mrežo osnovnih šol, ki so žal z izjemo obeh mestnih iz leta v leto bolj prazne, tega nikakor ne moremo trditi za srednje šolstvo. Žalostno, če ne sramotno je, da smo edina upravna enota na Primorskem, ki na svojem območju nima srednje šole. Ni potrebno posebej poudarjati, kaj srednja šola pomeni za mesto. Ne gre le za pocenitev šolanja, kar nekateri postavljajo v ospredje. Gre za veliko več. Srednja šola daje mestu utrip in življenje, kar ima za posledico bogatejše kulturno in športno življenje. Srednja šola nudi POGLED NA BISTRIŠKE PROBLEME IZ POSLANSKIH KLOPI nekaj pomembnih delovnih mest za visoko izobražen kader. To je za bistriški prostor še kako pomembno, saj so prav to tista delovna mesta, ki nam jih najbolj primanjkuje, posledice pa se kažejo v odseljevanju visoko izobraženih ljudi. V preteklosti je bilo izgubljenega vse preveč časa, vloženo je bilo premalo truda in ni bilo zadosti volje za ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici. Za to ne gre kriviti zgolj države in ministrstva, pač pa si vso kritiko zaslužijo zlasti vse dosedanje dale učinka, dokler kmetje ne bodo imeli zagotovljenega tržišča. To je metanje peska v oči in le začasno gašenje požara, ki bo vedno znova zagorel. Rešitev je ponovni preboj na hrvaški trg, kar bi bilo delno možno že z izvajanjem maloobmejnega sporazuma, vzpodbujanje razvoja blagovne znamke za kmetijske produkte in podpora pri razvijanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V tem trenutku je pomembno, da so se naši kmetje začeli povezovati v društva, občinske oblasti, od šestdesetih let dalje, ko so usahnili zadnji srednješolski programi, pa vse do danes. Temu je enkrat treba narediti konec, nenazadnje z odprtjem srednje šole v Ilirski Bistrici ne bi dobili nič drugega, kot tisto, kar smo pred desetletji že imeli. Če se dvignemo še nivo višje: višješolski, visokošolski in univerzitetni študij v Ilirski Bistrici se je in se še vedno marsikomu zdi utopija. Z ustanavljanjem Primorske univerze je mogoče začeti dialog tudi v tej smeri. Tudi šolsko ministrstvo zagovarja policentrično organizacijo nastajajoče univerze. Seveda se morajo občinske oblasti tu vključiti že od samega začetka, sicer se nam prav lahko zgodi, da bomo zamudili vse vlake. Kmetijstvo je tisto področje, ki ga je državna meja s Hrvaško najbolj prizadela. Mnogi nam govorijo, daje največji problem naših kmetov ta, da so kmetije premajhne, zaradi česar so stroški proizvodnje previsoki in da zato naši kmetje propadajo. Na bistriškem so bile kmetije od nekdaj majhne, pa so se naši kmetje tudi v najtežjih časih zmogli obdržati. Smrtno rano jim je povzročila uvedba državne meje in s tem izguba tradicionalnih trgov. Nobeni krediti in nobene subvencije ne bodo POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1.ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. ker j e organiziran nastop na trgu še kako pomemben. Sedaj je na potezi občina, ki mora pomagati bistriškemu kmetu, ne le čakati na denar iz Ljubljane. Le ta bi lahko kaj več storila pri iskanju tržnih niš, tako doma kot v tujini. Ena takih niš nam j e praktično pred nosom, na kvarnerski veletržnici na Matuljih. Naj večji problem, s katerim se srečujejo mladi, so prav gotovo droge. Žal smo pred tem družbenim zlom nemočni prav vsi. Osveščanje mladine in nudenje možnosti kreativnega preživljanja prostega čas, bi lahko bila, če že ne rešitev vsaj ublažitev tega problema. Mladinski center jim del tega sicer nudi, vendar ne zmore zajeti celotne populacije mladih. Tu mora na pomoč priskočiti občina in niše zapolniti, tudi s ponovnim odprtjem kino dvorane. Sodobni informacijski tokovi ne smejo iti mimo bistriške mladine. Računalniške delavnice in dostopnost do interneta morajo postati samoumevna dobrina, dostopna vsakomur. V ta namen bi bilo v mestu potrebno odpreti cyber cafe. Mladinski center Sokolski dom bi lahko postal osrednje zbirališče vseh mladih, ne le alternativnih skupin. Zato je seveda potrebna ustrezna obnova prostorov. Tudi zato, ker je Sokolski dom pomemben objekt iz ne tako davne zgodovine Ilirske Bistrice. Naloga občine bi morala biti mladini na območju občine omogočiti čim bolj zdravo in kvalitetno življenje. Obnova in vzdrževanje športnih objektov morala biti deležna večje pozornosti kot v preteklosti, tako v mestu, kot na vasi, od bistriškega bazena do najbolj oddaljenega balinišča. Področje turizma je v Ilirski Bistrici zapostavljeno. Nočitvenih kapacitet skorajda ni oz. jih je zelo malo, edina svetla točka so redke turistične kmetije. Mogoče Regijski park Snežnik nudi določene možnosti v smeri razvoja turizma, vendar je predlog uredbe o ustanovitvi tega parka potrebno temeljito proučiti. Nelogično je, da se po eni strani promovira turizem v nastajajočem parku, po drugi strani pa se v bojazni pred prevelikim turističnim navalom ne dovoli asfaltne povezave med Sviščaki in Mašunom. Skratka, predlagana uredba ima dobre in slabe strani in vse pluse in minuse je treba temeljito pretehtati. Pomembna bo tudi odločitev o sedežu parka, saj le ta prinaša večje možnosti 1 odločanja o aktivnostih v parku in nenazadnje nekaj dragocenih delovnih mest. Potrebno je čimbolj vzpodbujati promocijo naravnih danosti našega področja z zagotavljanjem ustrezne turistične infrastrukture. Žalostno je, da je kulturno življenje v mestu skoraj v celoti odvisno od dobre volje in zagnanosti posameznikov in društev. Manjka celovita kulturna ustanova, ki bi bila sposobna nase prevzeti kontinuiteto prirejanja razstav, glasbenih in drugih prireditev, in pod svoje okrilje mogoče prevzeti celo muzej. To bi lahko bil Dom na Vidmu, ki je postal žrtev nepremišljenih odločitev iz preteklosti in ki povsem po nepotrebnem ne služi tistemu, čemur bi lahko. Že sama zgradba iz dneva v dan kaže bolj klavrno podobo, vsebine v njej, vsaj kulturne, pa je veliko premalo. Tudi kulturni spomeniki v občini si zaslužijo večjo pozornost. Premski grad -spomenik državnega pomena - se sicer v zadnjih letih postopoma obnavlja, a kaj, ko mu nihče ne zna vdihniti duše. Pomembne niso le stene, pomembna j e vsebina med njimi. Teje na premskem gradu premalo. Tu tičijo neizkoriščene možnosti organiziranja najrazličnejših srečanj, koncertov, razstav,... Mogoče bi tudi ureditev poročne dvorane na Prem pritegnila kakega gostilničarja in obiskovalca več. V starem jedrn Ilirske Bistrice je potrebno čim prej začeti z obnovo mlinov, žag in pročelij starih meščanskih hiš, sicer ne bomo imeli več kaj obnavljati. Potrebno je poiskati primeren prostor za stalno muzejsko zbirko, saj imamo obiskovalcem kaj pokazati. Pravica občanov do čistega in zdravega okolja je ustavna vrednota, zato jo moramo spoštovati prav vsi. V zadnjem času nam j e ekologija vstopila v zavest, vendar so na Bistriškem ostali še nerešeni ekološki problemi iz preteklosti. Globovnik je sicer res postal eno glavnih bistriških znamenitosti, vendar j e ta razpoznavni znak naše občine enkrat za vselej potrebno odpraviti. Prav tako bi občina morala pristopiti k sodelovanju z občinami južne Primorske pri urejanju problematike komunalnih odpadkov. In za konec še beseda o regionalizmu, o temi, ki bo kmalu razgrela slovensko javnost. Da smo Primorci, daje Notranjska tam zadaj, za Snežnikom, o tem ni dvoma, ni dileme in nobene razprave. O tem vlada v bistriški javnosti in politiki širok, najširši možen konsenz. Našo pripadnost Primorski smo v preteklosti že večkrat znali izpostaviti; če bo potrebno, bomo o tem na ves glas kričali tudi v Ljubljani. Mladi to znamo in zmoremo! Igor Štemberger “C. 'ča* LP P. R NEPREMIČNINE d.o.o. Tel.: 05/720-20-10, Tržaška 22, Postojna Krajane II. Bistrice obveščamo, da smo odprli poslovno enoto tudi v II. Bistrici. Če imate kakršnekoli nepremičninske težave nas obiščite v naših prostorih. Nahajamo se v upranih prostorih Ilirije, Vojkov drevored 28 in prijazno vam bomo svetovali pri nakupu in prodaji nepremičnin. Poleg tega pa vpisujemo tudi etažno lastnino. Uradne ure so od ponedeljka do četrtka od 10 - 12 ure. Vedno pa nas lahko pokličete na tel: 711-03-12. V upanju na dobro sodelovanje vas lepo pozdravljamo! —J*/: KAJ VEŠ O PROMETU? Vpetek, 18.10.2002,jebilonanaši šoli Občinsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU?« Tekmovanja se je udeležilo 48 tekmovalcev iz sedmih (7) osnovnih šol. Tekmovali so v dveh starostnih kategorijah: -v skupini III, to so učenci 5. in 6.razredov -v skupini IV, to so učenci 7. in 8. razredov. Borili so se posamično in ekipno. Po uvodnem pozdravu naše ravnateljice in ga. Nade Čeligoj, so se tekmovalci pomerili v teoretičnem znanju prometnih predpisov. Tekmovalci III. skupine so pisali teste, ki so namenjeni preverjanju znanja za opravljanje kolesarskega izpita, tekmovalci IV. skupine pa so pisali teste, ki jih pišejo kandidati za opravljanje izpita za motorno kolo. Tekmovalci so morali zbrati kar najmanjše število negativnih točk. UJČIČ OŠ Jelšane, dmgi je bil BORUT SMAJILA OŠ Jelšane, tretji pa KLEMEN URBANČIČ OŠ Knežak. Ekipno je zmagala OŠ KNEŽAK, drugi so bili OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA in tretji OŠ JELŠANE. V IV. skupini, kjer smo dobili zmagovalca, ki se bo v maju 2003 udeležil državnega tekmovanja, je bil najboljši in naj spretnejši PETER JERŠE OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA, drugi ALJAŽ UDOVIČ in tretji ALEN TROJAR oba OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA. Ekipno zmago in s tem pokal so domov odnesli tekmovalci OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA, druga je bila ekipa OŠ KNEŽAK in tretja ekipa OŠ KUTEŽEVO. Vsi tekmovalci so dobili praktične nagrade. Rada bi se zahvalila sponzorjem, ki so se velikodušno odzvali in nam pomagali nagraditi in razveseliti tekmovalce. To so: IRBIS, Po malici je sledil praktični del tekmovanja. Ker nam je vreme že ves teden nagajalo, četrtkovo noč in petkovo jutro pa je neusmiljeno deževalo, smo se po posvetu s policisti, mentorji odločili, da izvedemo samo spretnosti poligon, prometni poligon pa zaradi mokrega, blatnega in spolzkega cestišča odpovemo. Čeprav nas je nekajkrat zmotil dež, so tekmovalci na mokrem igrišču spretno vozili svoje kolo mimo ovir in si skušali privoziti kar najmanjše število negativnih točk. Seštevek točk pisnega preizkusa in spretnostnega poligona nam je dal zmagovalce. V III. skupini je zmagal ANDREJ ILIRIJA, UNIKA TTI IN TETRA PAK, papirnicam KAKEŽ, DZS in TARSEL, pekarni SLAVA, zavarovalnici TRIGLAV in trgovini BALASTV. Ob koncu bi se rada zahvalila policistom, g. Iskri iz »Breze«, ga. Čeligoj, g. Brozini in mentorjem vseh OŠ v občini, ki so mi pomagali pri organizaciji in izvedbi tekmovanja. PETRU JERŠETU želim, da bi se dobro odrezal na državnem tekmovanju, vsem ostalim pa kličem NASVIDENJE prihodnje leto v JELŠANAH. Mentorica Nevica ISKRA OS Dragotina Ketteja KOŠ ZA ZMAGO Velika športna dvorana v Bistrici je v sredo, 9. oktobra 2002, odprla sezono Šolske košarkarske lige, v kateri poleg osnovnošolskih in srednješolskih košarkarjev tekmujejo še plesne, akrobatske in vse spremljajoče skupine, ki jih predvideva pravilnik o tem tekmovanju. Na letošnji prvi tekmi sta se tokrat pomerili ekipa OŠ Antona Žnideršiča in uspešna ekipa mladih košarkarjev iz OŠ Pivka. Tekma je bila napeta, igralci požrtvovalni. Ko je že vse kazalo, da bodo domačini izgubili, je za presenečenje poskrbel Uroš Gregorčič, kije pred koncem igre zabil zadnji koš in tako povedel svojo ekipo v zmago z 69:68. Navdušenje gledalcev v dvorani je bilo veliko, še večje pa je bilo zadovoljstvo domače ekipe. Fantje, le tako naprej. Tadeja Grlj Novinarski krožek OŠ Antona Žnideršiča MLADI GEOGRAFI V ponedeljek, 14. oktobra 2002, je OŠ Antona Žnideršiča sprejela mlade tekmovalce iz Komna, Sežane, Divače, Dutovelj, Postojne, Kozine in Knežaka. Sodelujoče ekipe, med njimi tudi skupina iz naše šole, so se pomerile na regijskem tekmovanju iz znanja geografije. Po uvodnem pozdravu in dobrodošlici so se mladi geografi seznanili s tekmovalnimi pravili, nato so z reševanjem testa preverili, ali so se naučili dovolj o slovenskem alpskem svetu, njegovih znamenitostih, živalstvu, fužinarstvu in še marsičem. Bolj razgiban in zanimivejši je bil vsekakor praktični del tekmovanja. V bližini šole so poiskali opazovalnice, se orientirali s pomočjo kompasa, kartirali, ugotovili geografsko lego določene opazovalnice, njeno makro lego, merili temperature zraka, določali strani neba, merili razdalje; okolico šole so skratka geografsko strokovno obdelali. Komisija je ocenila njihovo delo in razglasila rezultate. Ekipa naše osnovne šole - Alen Trojar, Sintia Maljevac, Sara Šuštar - je dosegla bronasto priznanje. Na republiško tekmovanje odhaja ekipa iz OŠ Dutovlje. Zaželeli smo jim veliko sreče, vse druge pa čaka v naslednjem letu nov izziv na geografskem tekmovanju. In kaj so nam povedali tekmovalci na koncu tekmovanja, ko smo jih povprašali o vtisih? Da so se imeli lepo in da je bilo tekmovanje čudovito organizirano. Novinarski krožek OS Antona Znideršu RAZSTAVA GOB IN NAJ-PRIDELKOV V KOČ ANI JI V ponedeljek, 14.10.2002, smo imeli na naši šoli Dan odprtih vrat. 16. oktober je Svetovni dan hrane, zato smo se odločili, da bomo projekt izvedli v taki obliki, da bi z njim prispevali k osveščenosti ljudi glede zdrave prehrane. Po vaseh smo zbirali naj pridelke. Med njimi smo izbrali tiste, ki so bili posebno veliki in zanimivih oblik. Največja buča je imela kar 33,5 kg. Poleg raznovrstnih buč, med katerimi so bile posebno zanimive okrasne, so bili razstavljeni tudi drugi pridelki, in sicer krompir, korenje, koleraba, koruza in druge poljščine. Pozabili nismo tudi na sadje. Čeprav je bila letina bolj revna, smo vseeno našli zanimive pridelke. Del projekta pa smo posvetili gobam. Pod vodstvom članov gobarske družine iz Ilirske Bistrice smo šli učenci višjih razredov v Dleto in okoliški gozd nabirati gobe. Nabrali smo kar 164 različnih vrst gob. Te smo razstavili, nato pa jih je predstavil determinator Branko Vrhovec in obiskovalcem odgovarjal na različna vprašanja. Po receptih, ki smo jih učenci dobili od naših babic, smo v šolski kuhinji pripravili različne jedi. Pri tem nam je pomagal gospod Rihard Baša. Vsi obiskovalci sojih lahko poskusili in po njihovih izrazih na obrazih sklepamo, da so jim bile zelo všeč. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, tako učenci, člani gobarske družine in obiskovalci. Mislim, da nam je projekt uspel od zasnove do zaključka. Novinarski krožek OŠ PODGORA, Tanja Jolič KROS 2002/2003 Na šoli Rudolfa Ukoviča iz Podgrada je v septembru potekal kros vseh učencev naše šole. Tekli smo na progi, ki je potekala izven šolskega okoliša in sicer v Podgrajskih potokih. Tekmovanje je potekalo od 1. pa do 8. razreda. Najboljši učenci smo se uvrstili na občinski kros, ki je potekal v Ilirski Bistrici. Najboljših je bilo veliko, vsaj v razredih z večjim številom učencev. V Ilirski Bistrici so se zbrali najboljši tekmovalci z vseh šol občine. Tudi tam je tekmovanje potekalo od najmlajših pa do najstarejših. Naša spremljevalka je bila učiteljica Janja, kije poskrbela, da smo se pripravili na tek tako, da smo pojedli sendvič in popili sok. Jaz sem skupaj z Matejo in Julijo poskušala najmlajše spraviti na svoja mesta, vsi Podgrajci pa smo za svoje tekmovalce vneto navijali. Nekaterim je to navijanje močno pomagalo, saj smo dosegli: 1. mesto: Nika Tomažič-prvi razred osemletke, Alja Brezec-četrti razred 2. mesto: Sara Božič-drugi razred Fotografijo posnel: Ivan Majcan 3.mesto: Matej Muha-četrti razred, Denis Štular-sedmi razred, Martin Šajina -drugi razred. Tako smo si učenci prisvojili bron, srebro in zlato.Vsi utrujeni smo se po končanem tekmovanju - eni srečni, drugi malo manj - vrnili na našo šolo. Najboljši na občinskem tekmovanju so se uvrstili na regijsko, ki bo v Kopru, vendar datum še ni znan. Vsem želim v imenu učencev šole dobro uvrstitev in obilo zabave ter novih poznanstev. Za novinarski krožek Ana Miklavec in Vesna Grlica 8. razred, OŠ Podgrad Dr. ANTON BEBLER KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE Anton Bebler seje rodil 1. 1937 v Moskvi kot sin jugoslovanskega političnega emigranta. Njegov ded Boltežar Baebler je bil avtor prvega gimnazijskega učbenika za kemijo in mineralogijo v slovenščini, profesor in ravnatelj državne realne gimnazije v Idriji, ter kasneje nekaj let direktor Cinkarne v Celju. Njegov oče dr. Aleš Beblerje doktoriral iz prava na Sorboni v Parizu. Čeprav je izhajal iz premožne meščanske družine, seje aktivno boril za socialne pravice delavstva in bil zato večkrat zaprt. Sodeloval je kot prostovoljec v španski republikanski armadi. Bil je eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, namestnik poveljnika slovenskih partizanskih odredov, vojaškopolitični vodja odporniškega gibanja na Dolenjskem, Kočevskem, Primorskem in nazadnje na Štajerskem, finančni minister v prvi povojni slovenski vladi, nekajkrat pomočnik in namestnik zveznega zunanjega ministra, eden izmed vodilnih povojnih diplomatov in pogajalcev za zahodne meje Jugoslavije, veleposlanik, zvezni poslanec, zvezni ustavni sodnik, prvi in dolgoletni predsednik jugoslovanskega gibanja za varstvo okolja, član Sveta federacije, javni delavec in publicist. Anton Bebler se je šolal v več državah v petih jezikih. Študiral je družbene in naravoslovne vede na šestih univerzah, vključno z Univerzo v Ljubljani. Diplomiral je v Beogradu, magistriral in doktoriral iz političnih ved in mednarodnih odnosov na Univerzi Pennsylvania v Philadelphiji, ZDA. Bil je zaposlen kot raziskovalec na Institutu za mednarodne odnose v Beogradu, kot asistent na Univerzi Pennsylvanije ter kot raziskovalec na Univerzi Princeton v ZDA. Od leta 1972 je zaposlen na Fakulteti za družbene vede (nekdanji FSPN) Univerze v Ljubljani. Bil je prvi predstojnik študija obramboslovja (1975-1979), prodekan (1983-1985) in je redni profesor od leta 1986. Bil je gostujoči profesor na treh univerzah v ZDA, na Diplomatski in Vojaški akademiji na Dunaju, na Institutu za mednarodno politiko v Stockholmu, na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Univerzah v Salzburgu in Miinchenu, na Institutu za podiplomske mednarodne študije Ženevi itn. Doma in v tujini je objavil prek 350 znanstvenih in strokovnih del -samostojnih knjig, brošur in člankov ter posamezna poglavja v 34 mednarodnih strokovnih zbornikih, ki so izšli v ZDA, Veliki Britanji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Švici, Avstriji, Španiji, na Švedskem, na Poljskem, v Ruski federaciji, Kanadi, Indiji, v Koreji, na Japonskem in v drugih državah. S temi deli in z udeležbo na številnih kongresih, konferencah in zborovanjih je postal mednarodno znan strokovnjak na področjih mednarodne varnosti, sodobnih političnih sistemov, mednarodnih organizacij, vojaške sociologije in politologije, regionalnih (afriških in vzhodnoevropskih) študij itn. Bilje izvoljen v vodstvene organe Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA), Mednarodnega sociološkega združenja (ISA), Meduniverzitetnega seminarja za proučevanje oboroženih sil in družbe (IUS) in nekaterih drugih mednarodnih strokovnih organizacij. Anton Bebler je poročen z Darjo Lavtižar Bebler, doma iz Kranjske Gore, diplomirano pravnico, nekdanjo TV novinarko, poslanko v Skupščini (1990-1992) in v Državnem zboru RS (1996-2000), sopredsedujočo v Pridružitvenem odboru Evropskega parlamenta in Državnega zbora RS ter sedanjo stalno predstavnico -veleposlanico RS pri Svetu Evrope v Strasbourgu, Francija. Imata dva sina, Žigo in Andreja. 1. Kakšna je po vašem mnenju vloga in naloge predsednika države in ali je za vas dejstvo, da kandidirate s podporo DeSUS - a prednost ali pomanjkljivost? Predsednik republike je predvsem predstavnik naše države, nima izvršilnih pristojnosti oziroma jih ima zelo malo in tukaj je razkorak med močjo mandata predsednika s tem, da ga volijo vsi in mandata predsednika vlade. Tukaj vidim eno temeljno neskladje v ustanovi predsednika države, ampak takšna je ustavna ureditev. Predsednik je najvišji predstavnik države, največje odločitve pa sprejema državni zbor in vlada. Dejstvo, da nisem strankarska osebnost, sem pa kandidat stranke DeSUS, pa je hkrati ovira in pomoč. V boju za položaj je bolje, če bi za mano stala močna stranka. DeSUS je majhna stranka z majhnim proračunom in mi to otežuje enakopravni boj. Ker pa sem nestrankarska osebnost mi to pomaga, da pritegnem tudi podporo nečlanov. Prepričan sem, da mora biti predsednik RS nestrankarska osebnost, mora biti predstavnik vseh in ne sme biti povezan z ožjimi strankarskimi interesi. 2. Ste zagovornik vstopa Slovenije tako v vojaško organizacijo NATO kot v Evropsko unijo. Kaj pričakujete od vstopa v obe organizaciji in kje nas čakajo izzivi zlasti pri ohranjanju slovenske kulturne identitete? Izzivi ostajajo in niso odvisni od vstopa v določene organizacije. Mi se za svojo nacionalno identiteto borimo že več stoletij in ko bomo vstopili v EU se bomo morali boriti tudi tam. Tako kot vsi, spremenil pa se bo okvir. Bolje je biti enakopraven član z državami s katerimi imamo že tako ali tako veliko skupnega, v smislu skupnih ekonomskih, gospodarskih, znanstvenih interesov in so naši poglavitni partnerji. Bolje je sedeti za mizo in soodločati v sorazmerju z našo velikostjo in številom prebivalcev, saj bomo imeli relativno več moči in možnosti. NATO ni tako nujna zadeva - gre za dolgoročni varnostni interes naše države. Več ali manj bi bili v isti druščini držav. Ker pa nam EU ne rešuje temeljnega vprašanja varnosti-ozemeljske nedotakljivosti, se zavzemam za vstop. Tudi NATO ima vrsto pozitivnih in negativnih stvari, ampak boljše takšne organizacije ni. 3. Kaj pa odnos matične države do Slovencev v zamejstvu? Včasih sem bil predsednik Slovenske izseljenske matice. Predlagal sem sprejetje zakona s katerim bi konkretizirali kaj pomeni skrb Slovenije za Slovence po svetu. Ne obstaja pa natančnejša opredelitev. Zavzemal sem se, da bi uredili položaj naših ljudi, ki so postali tuji državljani. Morali bi imeti ugodnosti pred državljani, ki niso slovenskega izvora. Sem za to, da se olajša vrnitev tistih naših izseljence, ki si to želijo. Ponuditi jim je treba tudi ugodnosti, da se okrepijo ekonomske vezi. S tem bi se pomladila naša izseljenska srenja. Pomagati pa moramo tem »otočkom slovenstva«, da se ohranijo v tujih državah. 4. Ste za obvezno ali profesionalno vojsko? Se vedno imamo obvezno vojsko, neizogibno pa je, da bomo prešli na profesionalno vojsko. Zavzemam se za mehek prehod. Čez noč se tega ne da narediti (v Italiji imajo 6-letno prehodno obdobje). V dveh letih, kakor smo planirali, pa to vsekakor ne bo mogoče. Ustvariti je potrebno predvsem druge pogoje. Potrebno je izgraditi drugačne vojašnice, stanovanja za profesionalne vojake, izboljšati plače... Potrebna so sredstva in čas. Nujno je potrebno pritegniti zadostno število interesentov, bistveno več kot jih je danes. PURf^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE PE PODGRAD: Gradišče 51,6243 OBROV Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net 5. Po čem, če sploh, je za vas prepoznavno mesto Ilirska Bistrica? Mesto je znano po bogati zgodovinski preteklosti. Žal pa je postala v zadnjih desetih letih povezana z negativnimi stvarmi, kot so: -zapiranje industrijskih obratov; -velika brezposelnost, -revščina; -gospodarsko in demografsko nazadovanje Brkinov; Želel bi, da se ti lepi kraji razvijejo, kot se razvija Primorska. Rešitev je, da uspešna podjetja ustanovijo tukaj svoje podružnice. Zmogljivosti: infrastruktura, opuščene tovarne in vojašnice so. Prihodnost je povezana s sodobnimi -čistimi tehnologijami. Če bi se dalo pritegniti sem takšna podjetja, ki se ukvarjajo z elektroniko, s programiranjem in kjer se da delati tudi na domu, bi to pripomoglo k hitrej šemu gospodarskemu napredku. 6. Kakšno rešitev vidite za »beg možganov« - mladih, izobraženih in s tem težko zaposljivih kadrov iz Ilirska Bistrice? Ne moremo preprečiti tega odhajanja, če na ustvarimo možnosti za njihovo zaposlitev doma. Najprej je potrebno izobraziti mlade, za tiste poklice, ki so perspektivni na tem območju. Potrebno je ustanoviti majhna družinska podjetja, poiskati nove oblike turistične ponudbe. Ti kraji so idealni za konjerejo, lov, kulturni turizem... 7. So stvari, ki so za vas nesprejemljive v politični kampanji in na katere ne bi nikoli pristali? So, to je recimo blatenje nasprotnika in udarci pod pasom. S tem se ne ukvarjam. So pa stvari v tej kampaniji, ki so nesprejemljive. Recimo eden od kandidatov povsem jasno uporablja svoj državni položaj, uporablja tudi državna sredstva, državne avtomobile, državno osebje, ki sodeluje v njegovi kampanji. Mislim, da je to v neskladju z zakonom o volitvah, ki konkretno prepoveduje uporabo državnih prostorov, naprav in sredstev za vodenje volitev. Še ena kandidatka uporablja državna sredstva in državne uslužbence. Tudi kampanijo je začela 5 mesecev prej, kar je samo po sebi sporno. Tudi v njenem štabu še danes delajo državni uslužbenci, kijih plača država. Torej tudi v tem primeru gre za kršenje zakona o volitvah. Zame so te stvari nesprejemljive. Gospod Bebler je bil gost lokalnega odbora DeSUS-a, 23. oktobra, kjer je tudi odgovarjal na naša vprašanja. Želimo mu veliko sreče na volitvah • računovodske storitve • računalniški programi za: - proizvodnjo - gostinstvo - trgovine - računovodstvo Rojc d.o.o. Tomšičeva 5 Ilirska Bistrica E-mail:emil. rojc@amis.net Tel.: 710 12 82; Fax:710 12 83; GSM:041 638 633 PREDVOLILNI NOKTURNO Dvojna dioptrija Ko sem se zadnjič mudil v naši ljubi prestolnici (tja grem samo, kadar zares moram), mi ni bilo žal sončnega popoldneva, ki sem ga poleg opravkov porabil še za pohajkovanje in odkrivanje njenih manj znanih znamenitosti. Moja spremljevalka, brez katere bi se seveda izgubil, me je res vešče vodila po labirintu ulic starega dela mesta in sproti opozarjala na kakšno drobno posebnost, kije nikoli ne bi sam opazil, čeprav bi šel stokrat mimo nje. Prav gotovo bi spregledal trto, ki jo je pred osmimi leti prinesel iz svojih rodnih krajev Anton Trstenjak ter posadil v nek skriti sončni kot ulice nad Ljubljanico. Ob njej je celo spominska plošča, kjer vse lepo piše, kdo in kdaj jo je posadil ter kdo skrbi zanjo. Vem, da boste rekli, da si kaj podobnega lahko ogledate kar pri sosedu, kjer mu trta enako dobro uspeva tudi brez plošče, ampak pri njem gotovo ne najdete takšne nenavadne trgovine z vsemi mogočimi pripomočki za umirjeno življenje, kot jo zmorejo v Čopovi ulici, kjer ponujajo blažila za vse sodobne človekove tegobe. Zagotovo vas rešijo negativne energije s posebnimi energetsko prevodnimi kamni in kristali, kijih seveda najprej plačate in potem prikupno zavite odnesete domov, kjer jih namestite na najbolj občutljivo točko vašega stanovanja in prepustite delovanju. V Bistrci bi morali obvezno imeti odvajalnik negativne energije (nekakšno duhovno čistilno napravo) pred občino kar v obliki velike kristalne stene, ki bi srkala vase jezo mimoidočih občanov... Ampak, ko takole razmišljam o vsesplošnem klavrnem stanju v naši občini in družbi, smo si malo sami krivi, da tičimo na mestu, ker pogosto ne izkoristimo niti'tistih možnosti, kijih imamo na razpolago in to iz samega strahu pred spremembami. Potem pa tarnamo, da jih ni ! Volilno pravico, preko katere imamo možnost vplivati na odločanje o javnih zadevah, tako plaho uveljavljamo, kot bi bila prepovedana! “Saj so vsi politiki enaki !” navadno v en glas zagrenjeno izjavljamo, ko gre za presojanje, kateremu kandidatu bi zaupali zastopanje v naslednjem mandatnem obdobju v občinskem svetu ali na županskem stolu. Tu bi morali malo bolj pozorno gledati pod prste tistim, ki nam vladajo, kako ravnajo z našim zaupanjem ter denarjem in jim ne kar podariti naslednji mandat s tem, da ne gremo na volitve ! Zanimivo, da se jih na zahodu ne udeležuje najbogatejši sloj prebivalstva, ker nima česa pričakovati od njih, medtem, ko se jih pri nas navadno vzdrži tisti del, ki je nezadovoljen s svojimi življenjskimi razmerami, s čimer si sam posredno podaljšuje takšno stanje. O tem nihče od teh oporečnikov v svoji jezi ne razmišlja, da je volilna pravica za malega človeka edini vzvod demokratičnega uveljavljanja njegove volje. Žalostno je, da si jo sam odvzema ravno takrat, ko bi jo moral uporabiti... Ko sem že pri volitvah, bi omenil še nek zanimiv podatek, s katerim mi je postregel eden od mojih kompanjonov in sicer, da ima Bistre 38 ulic ter da bi jih moral imeti po njegovem mnenju vsaj 50 zaradi pravega ravnotežja med Trnovci in Bistrčani, ki, kot slišim in tudi vidim, nameravajo nastopiti na volitvah na skupni listi za občinski svet. Pa kaj jim je čisto zvešal zgodovinski spomin, da so imeli za časa njihovih dedov vsaki svoje gostilne, trgovine in brivnice samo zato, da se niso po nepotrebnem srečevali! Da so imeli tedaj vsaki svojo stranko, je povsem samoumevno in tako bi se moralo dogajati tudi zdaj, če bi hoteli ostati zvesti svoji tradiciji in obdržati nekdanjo medsebojno tekmovalnost. Ne moreš vsega hkrati obnoviti, ker ni dovolj denarja ! Tisti del mesta, ki zmaga, dobi v prihodnjem mandatu več proračunskih sredstev za uresničevanje svojih zamisli. In kdor bi jih hotel dobiti, bi moral priskrbeti zadostno število glasov za zmago, s čimer bi naredili volitve spet privlačne, ker bi morali v njih vsi sodelovati kot ena ekipa na športnih igrah, sicer ne bi bilo nič z načrti o ureditvi plača in ostalih želja... Spominjam se poučne zgodbe, ki nam jo je pripovedoval oče o svojem dedu, ki da so ga prišli v času avstroogrske vladavine takratni vaški liberalci sredi zime in povrhu še v kar v visoki starosti iskat z vozom in ga uslužno odpeljali na volišče, češ, da manjka samo še en glas za izvolitev njihovega kandidata za župana. Takrat so menda še volili s tistimi zloglasnimi kroglicami, ki so se slišale ob spuščanju v skrinjico, tako, da so lahko sproti preštevali prejete glasove, s čimer so lahko vplivali na volilni izid z novačenjem manjkajočih volivcev. To so bili lepi časi, ko so politiko še jemali zelo resno. Dobro bi jih bilo posnemati, da se ne bomo po volitvah predali brezskrbnemu demokratičnemu dremežu, češ, da smo na varnem za prihodnja štiri leta. V naši deželi je preveč lompov, ki brezvestno bogatijo na račun strahu in nemoči malega človeka, da bi j ih bilo varno puščati niti čez noč brez nadzora. Če vas bo torej na dan volitev po stari navadi zamikalo ostati doma, pomislite malo na to, da jim s tem nevede delate veliko uslugo. Poštenje politikov se med drugim meri tudi po tem, da so zmožni priznati svoje napačne odločitve in jih tudi popraviti. Če tega niso zmožni, jih je treba pač zamenjati, če sami nočejo oditi ! Zato pa imamo volitve. Torej hladno glavo in mimo roko pri obkrožanju imen. Naj vas pri tem ne vodijo čustva in obljube, ampak zavest odgovornosti za prihodnost svojih otrok ! Če ne gre dmgače, si kupite rezino energetskega kamna in ga vzemite s sabo na volišče, da vam bo pomagal pri pravilni odločitvi.... Pa srečno ! Mešani pevski zbor društva upokojencev iz Ilirske Bistrice je v soboto, 19. oktobra gostoval v Slovenskem kulturnem domu na Reki. Skupaj z gostitelji, z Mešanim pevskim zborom Bazovica, so pripravili prijeten koncert v polni dvorani Slovenskega kulturnega doma. Prvi del koncerta je pripadal domačinom, ki so doživeto in z zanosom odpeli svoj program, v katerem so prevladovale slovenske domoljubne pesmi. Zborovodja Franjo Bravdica že dolgo vrsto let vodi izredno discipliniran zbor, ki uspešno nastopa v svojem kulturnem domu, pa tudi sicer imajo prijateljske stike z zbori v Sloveniji. Razumljivo je, da so še prav posebno povezani s sorodnimi slovenskimi zbori v Zagrebu in Splitu. So tudi redni gostje vsakoletnega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Drugi del programa je pripadal gostom iz Ilirske Bistrice - Mešanemu pevskemu zboru upokojencev. Motivirani zaradi izredno lepega sprejema so solidno predstavili svoj del koncerta. Pozdravni nagovor, predstavitev pesmi in zbora samega, je občuteno in z ljubeznijo, ki jo ima do NOVE KNJIGE 1. IVŠEK, Milena (ur.). Različne vrste branja terjajo razvijanje različnih bralnih strategij: zbornik Bralnega društva Slovenije 2. BROGER, Achim. Veliki otroški leksikon. Tržič: Učila International, 2002. 3. CHAMBERS, Mark L.. Tiskalniški priročnik. Ljubljana: Pasadena, 2002. 4. OSOJNIK, Iztok (ur.), ŠUBERT, Barbara (ur.). Vilenica 2002 5. Microsoft Windows XP korak za korakom. Ljubljana: Pasadena, 2002 6. NEWTH, Eirik. Breve storia della scienza : la ricerca della verita. Firenze: Salani, 1998. 7. PEČENKO, Nikolaj, POTRČ, Matjaž. Kaj zmore Office XP?, (Zbirka Recepti). Ljubljana: Pasadena, 2002. 8. ŠULER, Aleš. Adobe Photoshop 6.0 9. VIDMAR, Tone. Informacijsko-komunikacijski sistem. Ljubljana: Pasadena, 10. VIGNJEV1Č, Tomislav, JENKO, Mojca (ur.). Iz zibelke tiskarstva 11. ACCATI, Luisa. Pošast in lepotica : oče in mati v katoliški vzgoji čustev, (Studia humanitatis). Ljubljana: Studia humanitatis, 2001. 12. CANFIELD, Jack, HANSEN, Mark Victor. Zgodba o Aladinu : kako vprašati, da zborovskega petja, podala predstavnica zbora Danica Pardo. Program njihovih pesmi je bil pripravljen iz treh sklopov pesmi: ljudskih pesmi v priredbi Jožeta Leskovarja in Ubalda Vrabca, zahtevnejših umetnih pesmi istih skladateljev, ki jih je občinstvo sprejelo s posebnim navdušenjem, ter sklopom vedrejših skladb, pri katerih je poseben aplavz požela Vrabčeva “Gularja sem hotela imet”. Ob koncu koncerta sta si predsednika obeh zborov, Vitomir Vitaz in Breda Poljšak, izmenjala darila, ki naj bi oba zbora spominjala na lepe trenutke tega večera. V zahvalo za lep sprejem in aplavz so gostje dodatno zapeli še dve pesmi. Sledilo je še tovariško srečanje vseh pevcev v večnamenskem prostoru kulturnega doma. Seveda ni šlo brez petja, kjer so si vsi pevci in obiskovalci dali duška ob prepevanju slovenskih in dalmatinskih napevih. Ob zvokih harmonik Anke Udovič in Vojke Pirih pa so plesa željni pevci tudi zaplesali. Bilje to nepozaben večer. Bistričani so na vrsti, da so gostitelji naslednjega srečanja obeh zborov. bi dobili, kar hočemo. Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti 13. DITZLER, Jinny S.. Vaše najboljše leto doslej 14. JOSHIGASAKI, Kenjiro. Notranje popotovanje tujca, (Zbirka Umetnost življenja). Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2002. 15. KRAJNC, Antonija. Iskanja : alternativni pristopi do zdravega življenja 16. LIEBERMAN, David J.. Z ljudmi je treba znati: kako se znebiti občutka nemoči, uveljaviti svoj vpliv in obvladati vsak položaj. Kranj: Ganeš 17. SCHILLING, Dianne. 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence 18. SCHILLING, Dianne. 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Stopnja 2 19. SCHILLING, Dianne. 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Stopnja 3 20. BEZIČ, Tanja. Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev osnovne šole 21. TUŠAK, Maks, TUŠAK, Maksimiljana. Psihologija konja 22. CREME, Benjamin. Nauk večne modrosti: uvod v duhovno dediščino človeštva. 2. izd. Ljubljana: Društvo Lotos, 2002. 23. PROSEN, Marijan, PROSEN, Stana. Zvezdni miti in legende 24. ANDREW, Christopher, GORDIEVSKIJ, Oleg. La storia segreta del KGB Jožko Stegu Bazoviška 12, p.p. 30, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05 / 71 45 086, Fax: 05 / 71 01 507 GSM: 031 / 649 287 Joj, v katero bi jo del ? VOLITVE20^2 ____\ Novosti iz naše knjižnice VOLITVE IN KULTURA Bil sem na prvi predstavitvi kandidatov za župana občine in predstavnikov list za svetnike občinskega sveta občine Ilirska Bistrica, ki je bil v Domu na Vidmu v petek na dan svetega Luke. Organizatorju, TV Galeji in voditeljema Mileni Urh ter Danijelu Čeku moram čestitati, ker so poskrbeli za dostojno izvedeno predstavitev nekaterih starih pa tudi novih, oblasti željnih kandidatov. Seveda nima ubogi Luka nič skupnega z našimi kandidati za svetnike v občinskem svetu, razen da ima beseda svetnik v obeh primerih različen pomen. Sveti Luka je torej svetnik, naši kandidati pa bodo to šele postali, vendar le, če bodo izvoljeni. Poslušal sem njihove odgovore na zastavljena vprašanja, nekaterim prikimaval, nekaterim pa se čudil, ker razen tistega, kar so povedali pred nekaj leti, niso povedali nič novega. Očitno se stvari v občini, pravzaprav problemi, potrebni ureditve niso premaknili in se cilji še niso uresničili, zato se še vedno govori o istih zadevah, kot pred leti. Zanimivo, da si še upajo kandidirati, veliko njih je namreč ob neuspešnih rezultatih vladanja pomagala celo sesuvati svoje stranke v dosedanjem obdobju. Moram reči, da sem prijetno presenečen z naučenim poznavanjem občinskih problemov mlajših predstavnikov list za občinske svete. Prepričan sem, da bodo nekateri od njih v prihodnjih letih politiki v pravem pomenu besede, ne samo na lokalni ravni, čeprav po pravici povem, da jim v tem trenutku ne bi brez zaskrbljenosti zaupal niti marele, kaj šele, da bi jih volil. Kaj pravzaprav žene šolajočega in z izpiti zaskrbljenega študenta, da se loti kandidiranja za mesto občinskega svetnika? Razumem, da se za tako mesto potegujejo neuspešni managerji ali pa zelo oblastiželjni posamezniki, vendar pa študenti? Razumel bi njihovo kandidiranje, če bi ponudili kaj novega, predlagali drugačno rešitev, vendar pa njihovi pogledi na občinske probleme samo ponavljajo besede večine ostalih starih mačkov iz prejšnjih mandatov. Kot novo, so potemtakem ponudili samo sebe. Kaj pa študij, ga bodo začasno obesili na klin? Problemi, o katerih so govorili, so torej stari in nedokončani. Veliko so povedali o novih delovnih mestih, brezposelnosti, potem o problematiki kmetijstva, obvezni ustanovitvi srednje šole, Domu na Vidmu, Sokolskem domu, o turizmu in tako naprej. Skoraj vsi so rekli, daje to treba urediti, nihče pa ni povedal kako. Med njimi ni mačka, ki bi naprimer volilcem v primeru srednje šole povedal: kakšno srednjo šolo bomo v občini ustanovili, od kod bodo prihajali učenci, jih bo dovolj za zadovoljitev normativov šolskih predpisov, bo mreža srednjih šol v državi s tem soglašala (seveda tudi ministrstvo), bodo naši osnovnošolci, ki jih je vseh skupaj ob zaključku šole komaj za zadovoljitev normativov vsi obiskovali to šolo in nazadnje bodo sploh imeli možnost zaposlitve z izobrazbo, ki bi jo pridobili na tej šoli? Nazadnje, če bi imeli odgovore na ta vprašanja, bi zlahka uredili še vse ostale potrebe za ustanovitev neke od srednjih šol, na primer sredstva (denar), prostori, oprema učilnic, pedagoški kader in še marsikaj. Žalost me poprime, ko se spomnem časov pred leti, ko je naša občina imela soglasje pristojnih institucij v republiki za ustanovitev lesarskega oddelka v občini, pa so takratni občinski voditelji samo zmigovali z rameni, ker jim politično zaledje v Postojni tega ni dovoljevalo. Nekateri med njimi so danes celo kandidati za občinski svet in tudi hitijo nepoznavalsko zatrjevati, kako občina potrebuje srednjo šolo. S tem prispevkom sem pravzaprav hotel povedati nekaj čisto drugega. Iz odgovorov, ki so jih dajali na predstavitvi skoraj vsi kandidati za občinski svet ali pa za župana, sem ugotovil, da so pogledi verjetno kar vseh kandidatov za področje kulture v občini tako suho splošni in nič konkretni, da ne rečem nepoznavalski, da sem začutil potrebo, da se oglasim in jim povem, pa tudi sedanjemu občinskemu vodstvu, da ni za urejanje občinskih zadev s področja kulturnega življenja v občini dovolj le površno poznavanje izrazov, pa nekih kulturnih dogodkov ali morda prireditev. Skoraj vsi govorci so na predstavitvi v okviru svojih, naj rečem programov omenili kulturo v občini, kulturno življenje, kulturo v Domu na Vidmu in tako naprej, vendar nič več od toliko. Le eden izmed novih kandidatov se je pred časom, vendar ne zaradi volitev, seznanil s kulturno problematiko v občini, vsi ostali pa je niti približno ne poznajo, vključno s sedanjim občinskim vodstvom. Na predstavitvi je bilo rečeno: občina bi prevzela dom in ga upravljala. Kje pa je kakšen program v zvezi s tem domom? Tisto, kar je bivša JLA zgradila za, seveda svoje namene, je naša občina izničila. Ne samo, da so prostori namenjeni družabnim srečanjem, sestankom (morda tudi za občinski svet, občinske organe), društvom (športna, kulturna) tako namensko spremenjeni, so tudi v večini primerov zapuščeni in niso v uporabi. Če bi občina (občinska uprava) vedela kaj s temi prostori, bi bili že davno v uporabi in kot taki, bi se danes zlahka s strani ministrstev oddali občini v brezplačno uporabo. Tako pa se danes grebemo za napol uničen objekt, vendar še vedno ne vemo zakaj in čemu bi ga rabili. Seveda, ker o tem odločajo tisti, ki ga ne rabijo in tudi tisti, ki se niso ali pa se ne pustijo seznaniti za kaj bi ta dom lahko uporabili. Tisti, ki je še najbolj prispeval za funkcionalno in neučinkovito uporabo doma, ker j e imel prevelike oči po zaslužku, pa slišim, da se tudi poteguje za stolček. Drugo, kar sem hotel povedati s tem prispevkom pa j e pravzaprav opozorilo, da ne rečem klic ali apel k razmisleku o primerni ureditvi organiziranega kulturnega življenja v občini, ker je to področje iz pristojnosti delovanja naše lokalne skupnosti ravno tako v razvalinah, kot prej omenjeni dom. Tudi to po zaslugi vseh dosedanjih občinskih vodstev.Ta poziv naj bi bil za nove občinske svetnike, ki so v tem trenutku le kandidati za ta mesta, nekakšna informacija o stanju kulture v občini in podlaga za morebiti drugače zastavljeno politiko občine do tega, za nekatere nebodigatreba, ker stikov in pogovorov organizatorjev kulture v občini z občinsko upravo o samem sistemu doslej skoraj po pravilu ni bilo. Navsezadnje pa imamo v občini okrog 600 članov, potencialnih volilcev, ki tako ali drugače delujejo v kulturnih društvih in bi bilo pošteno od ljubiteljev oblasti, da že v predvolilni kampanji povedo, kako bo občina v bodoče urejala njihovo organiziranost. Po pravici je treba najprej povedati, da se je v zadnjih letih zelo povečalo število kulturnih društev, predvsem pa pevskih skupin in s te strani se ni bati za siromašenje kulturnega življenja. Veliko društvom, predvsem zborom je uspelo v krajih svojega delovanja (Tabor Kalc v Knežaku, Alojzij Mihelčič v Harijah, KD Prem) oživeti kulturno življenje in obogatiti kvaliteto bivanja. Problem je pa ta, da ne moremo organizirati prireditev samo s prepevanjem, potrebno je še kaj drugega. Drugi problem pa ja samo mesto Ilirska Bistrica, torej kraj kot mesto in kraj kot središče in sedež občine, v katerem posebno v poletnem času vlada pravo kulturno mrtvilo. Kljub temu, da ima samo mesto kar sedem društev, sedem pevskih skupin in imamo v občini tudi Območno izpostavo Javnega sklada za kulturno dejavnost in še Zvezo kulturnih društev, nimamo poklicne institucije za primemo vodenje in organiziranje kulturnega življenja. Kako j e prišlo do tega? Čisto preprosto; tisti, kije odločal o dajanju sredstev,je imel v mislih samo to: dati najmanj kar se da. Strokovni delavec za področje kulture pa je pri tem moral plavati kot j e vedel in znal. Torej je reševal sam sebe. Iz podatkov za obdobje deset let, ki jih je Zveza kulturnih društev dobila v občinski upravi je razvidno vsakoletno zniževanje sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Leta 1992 je bil prispevek iz občinskega proračuna 0,36, leto pozneje 0,38, lansko leto pa le še 0,15. Ugotavljamo pa, da bodo letošnja sredstva odstotkovno še manjša. Nič čudnega, da danes stokamo o mačehovskih sredstvih občine za kulturo. Lahko pogledamo tudi, kako so se gibali prispevki občine za športno dejavnost, ki so bili pred leti približno enaki kulturnim, danes pa jih visoko presegajo. Pogledamo lahko tudi podatke, kako sofinancirajo kulturo sosednje občine, na primer Sežana, ki ima manjše število dmštev pa sredstva skoraj trikratno presegajo tiste, ki jih dodeljuje naša občina. Spomnimo se, kaj se je pred leti dogajalo v Ilirski Bistrici. Imeli smo eminentne razstave likovnih del Božidarja Jakca, Adrijane Maraž, v središču mesta smo imeli nastope svetovno znanega Golden gate quarteta, baletnike iz Barcelone, mažoretke iz Ljubljane, redno in vsako leto smo imeli vsaj po eno gledališko predstavo poklicnih gledališč, potem smo imeli odmevno igralsko skupino (Deseti brat) z izšolanim režiserjem, folklorno skupino, tamburaše v Jelšanah. Danes se lahko pohvalimo le še s številnimi društvi, nekaterimi dobrimi pevskimi zbori in solidno izvedenimi pevskimi revijami, pa tudi s posameznimi izdajami knjig naših literatov in delovanjem Društva za krajevno zgodovino. Na ostalih področjih, posebno pa pri organiziranju prireditev (gledaliških, koncertnih, razstavah, zabavnih, turističnih, družabnih) vlada pravo mrtvilo. V občini nimamo prostora za družabna srečanja, nimamo zagotovljenih sredstev za prireditve, ki si jih mesto zasluži in nimamo poklicnih ljudi za njihovo organiziranje. Če pa za področje kulture pogledamo malo širše, bomo ugotovili še večje pogrezanje kulture v nič. Včasih smo preko pobratenih občin veliko sodelovali z društvi teh občin, danes, ko bi bilo sodelovanje bolj upravičeno Da se s premskega gradu odpira eden najlepših razgledov na bistriško dolino, se je konec septembra prepričalo okrog 150 udeležencev tretje Karavane študijskih krožkov, ki jo je pod okriljem Andragoškega centra Slovenije organizirala bistriška Ljudska univerza. Karavana, na kateri se predstavljajo študijski krožki (ŠK) posameznih slovenskih regij, se je letos ustavila v Kranju in na koroškem Remšniku, na prvi jesenski petek pa je v zavetju premskega gradu zbrala ŠK iz primorskih in nekaterih notranjskih občin. Z besedo, petjem, slikovnim materialom in različnimi ročnimi spretnostmi so se na grajskem dvorišču, v dvoranah v pritličju in v na novo urejeni poročni dvorani v prvem nadstropju predstavili krožki iz Predmeje, Knežaka, Črnega Vrha nad Idrijo, Kopra, Dutovelj, Sežane, Ajdovščine, Postojne, Cerknice in Ilirske Bistrice. Obiskovalci z vseh koncev Slovenije so lahko uživali ob ubranem petju in razgibanih predstavitvah bralnih, ekoloških, fotografskega, muzejskega in krožka za starše, na glinene ploščice smo pisali ali kako drugače upodabljali svoje misli o izobraževanju in druženju, mnogi so se poizkusili v izdelovanju istrskih barčic iz slanega testa ali pa so pod budnim očesom žena iz premskega turističnega društva iz krep papirja pričarali vrtnice in tulipane. V razstavnih prostorih so bili na ogled glineni torzi, peščene slike zaradi novonastale meje le še tu pa tam izmenjamo kakšno skupino. Včasih smo imeli odmevne in že tradicionalne prireditve Bistriške ali Obrtniške dneve, ki jih ni več. Vizite, zdaj zdaj ne bo več. Že razglašeni pustni karneval za tradicionalnega ne obstaja več in Premska srečanja primorskih književnikov zaradi pomanjkanja sredstev skušajo nekateri izven naše občine prenesti v drugo občino in jih bomo verjetno tudi izgubili. Nekdaj uveljavljene Kettejeve nagrade v občini ne podeljujemo več. V občini nimamo prostora za družabna srečanja, niti za silvestrovanje ne in nimamo hotela. Pa se hvalimo, koliko turistov obišče Snežnik. Da pa bi jim ponudili kaj več, na to se nihče ne spomne. Ne spomnemo se niti kulturne dediščine in ne zanimive, zaradi razvoja opuščene tehnične dediščine. Kako malo sredstev bi bilo potrebnih za njihovo usposobitev in kako velika bi lahko bila turistična ponudba. Za začetek samo eno pilo venecianko in en usposobljen mlin, pa morda samo en prikaz ledenice (izdelovanje in prodaja ledu), pa ob tem še ureditev ene od italijanskih vojaških kavern v naših gurah. Preden bodo predstavniki kandidatov za občinski svet in kandidati za župana izvoljeni za kar se potegujejo, ne bo odveč, da razmislijo o zgoraj povedanem in o tem tudi kaj povedo v predvolilnem boju. Tistih 600 članov ZKD v občini, ki sem jih omenil, jih bo tudi spremljala in navsezadnje tudi volila. Saša Boštjančič z istrskimi motivi, slike na steklu, čipke, izkopanine z okoliških prazgodovinskih gradišč in fotografije mnogih krožkarjev, simultano z ostalim dogajanjem pa je potekal tudi knjižni kviz. Zanimiv program in prijetno druženje so zaokrožile živahne melodije domače etno glasbene skupine Volk Folk, slastno piko na i pa so srečanju dale gospodinje Društva podeželskih žena Ilirska Bistrica, ki so zadovoljne obiskovalce pogostile z joto in sladkarijami. Ob tej priložnosti se Ljudska univerza Ilirska Bistrica še enkrat zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešno izpeljanemu srečanju na Premu. Za Ljudsko univerzo Ilirska Bistrica, Anja Pirih CERKVENIK NOVO NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjene ribe * školjke, raki * »bacala in bianco« * konzerve ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 PRO-1OM«o o Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% KARAVANA STUDIJSKIH KROŽKOV MED BRKINSKIMI GRIČI GASILSKE NOVICE Slovensko gasilstvo se lahko pohvali s 133-letno tradicijo uspešnega delovanja in razvoja. Toliko let je namreč že minilo od ustanovitve prvega gasilskega društva v Metliki. Delo gasilske organizacije temelji na prostovoljnem in humanitarnem delu. Gasilci opravljamo številne zahtevne naloge na področju zaščite in reševanja ljudi in njihovega premoženja. Za uspešno delo potrebujemo predvsem tri stvari: Srečanje je potekalo v skladu s sprejetim programom. Tako so v prvem dnevu mlajše ekipe sodelovale v likovni, glasbeni, dramski in prometni delavnici, starejše ekipe pa v likovni, preventivni, raziskovalni in novinarski. Mentorji so sodelovali v preventivni, likovni delavnici in delavnici o drogah. V popoldanskem času smo si vsi sodelujoči ogledali znamenitosti kraja.Sledilo je razporejanje mladih po domovih in srečanje mentorjev z gostitelji, kjer so bile predstavljene delavnice mentorjev. Drugi dan je bil namenjen gasilsko športnim disciplinam. Tu so se mladi pomerili v vaji z vedrovko, vezanju vozlov, 3. mesto na Državnem tekmovanju društev MLADI GASILEC, ki delujejo v osnovnih šolah; Marko Skrt, Kristjan Krebelj in Klemen Škrab; Mentorja: Mimica Surina in Denis Slavec sodobno tehniko, strokovno usposobljeno članstvo in pravočasno alarmiranje. Seveda pa je najpomembnejše članstvo, za katerega gasilska organizacija nenehno skrbi. Trenutno j e v Sloveniji okoli 120 tisoč članov, med katerimi smo še posebej ponosni na mladi rod, katerega je več kot ena četrtina. Prav društva Mladi gasilec po osnovnih šolah so ena od oblik dela, s pomočjo katere gasilci pridobivamo v svoje vrste nove člane. To so bile uvodne besede predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eorya pred začetkom 22. državnega srečanja društev Mladi gasilec iz osnovnih šol, ki se je po programu Mladinskega sveta GZS dne 27.- 28. 09.2002 organiziralo v Lovrencu na Pohorju. Srečanja se je udeležilo 31 ekip z 93 učenci ter 43 mentorji in pedagogi. Srečanja so se udeležile ekipe, ki so na regijskem tekmovanju osvojile prvo in drugo mesto. Iz naše Obalno kraške regije so se uvrstile dve mlajši in dve starejši ekipi osnovne šole Dragotina Ketteja. metanju vrvi v krog, sestavljanju gasilskega lika, prvi pomoči in testiranju iz preventive in splošnih znanj, spoznavanje kraja in prve pomoči. Na zaključnem srečanju v telovadnici OŠ Lovrenc na Pohorju so učenci predstavili aktivnosti po posameznih delavnicah, v zabavnem programu so se predstavili učenci gostiteljev, na kraju pa so bili tudi rezultati. In spet se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati saj so starejši pionirji dosegli tretje in peto mesto, mlajši pa četrto in petnajsto mesto. Poleg pokalov za osvojena mesta so učenci prejeli še praktične nagrade. Vsi udeleženci so prejeli zlate kolajne in pisna priznanja. Prostovoljno gasilsko društvo se za pomoč in sodelovanje zahvaljuje osnovni šoli Dragotina Ketteja, zahvaljujemo pa se tudi vsem družinam v Lovrencu na Pohorju, ki so našim pionirjem nudili prenočišče. Janko Slavec PGD II. Bistrica ;u.y mm* ■B m ■ K 1;- - m m KOREN JOŽKO gm® frtsu §m^w§m K ■ESE.": ■ ■J ILIRSKO BISTRIŠKI UPOKOJENCI PA KAR POTUJEJO Večni popotniki bi lahko rekli. Saj ni meseca, da nebi vodstvo društvo organiziralo eno-dnevne izlete po domovini, v zamejstvo ali sosednje države. Nedavno smo tako obiskali GOLI OTOK v sosednji Hrvaški. Pot nas je vodila preko Reke in Krškega mostu na otok Krk in v mestece Krk in smo bili že na ladji za otok. Na srečo vesele druščine, mirne plovbe in okusne ribe, smo po dveh urah plovbe prišli na Goli otok in po dve urnem ogledu otoka bili malo razočarani nad podobo razdejanega otoka. Po razlagi vodiča, ki je bil sam udeleženec tega izoliranega zapora, smo bili bogatejši za delček tudi naše pretekle zgodovine. Ob vrnitvi smo si ogledali samo mesto KRK in nekaj njegove zanimivosti. Kljub deževnemu dnevu seje izlet iztekel srečno, z različnimi vtisi, a z mislijo na že nov izlet, ki je bil organiziran v Hrvaško zagorje (KUMROVEC, KRAPINA). Član DUIlirska Bistrica Majdevac A Ima DRUŠTVO REJCEV HLADNOKRVNI KONJ “FURMAN” Društvo rejcev hladnokrvnih konj »Furman« je bilo ustnovljeno 1999. leta in deluje na območju ilirskobistriške ter pivške občine. Nekoč so bili konji na kmetiji nepogrešljive delovne živali, ki sojih uporabljali za delo na polju, v gozdu in za pomoč pri prevozih. V 19. stoletju je konje imela večina kmetov v vaseh ob neposredni bližini komercialne ceste. Uporabljali sojih za najet prevoz in tovorjenje, za prevoz vina in lesa ter za vožnjo lesa iz gozda ali za lastne potrebe. Od takrat so se razmere zelo spremenile in tako rejci dandanes redijo Konji na paši (foto KGZS) konje predvsem za prirejo mesa ali pa za športno-rekreacij sko dejavnost. Namen ustanovitve društva je združevanje rejcev hladnokrvnih konj, izobraževanje, promocija dejavnosti, izmenjava izkušenj posameznih rejcev, organizacija prodajnih razstav živali, pomoč pri prodaji živali in drugo. 05 I m IIteGtjDoagDsg]^ OugjGOTfima Bm [proBBsedtaga dL®o®= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si r ^ | Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Tem- | | perature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled i • tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? (Zgodilo seje ) - 8.00 Poročilo OKC J - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski J I dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL I I - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes jroslušamo | Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan | | - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 ■ Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje ■ 1 (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont J Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje - > I 10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija — 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 I | Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin | | rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu ■ Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji ■ ■ prosim — 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) - , J 16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo * I od acta, mlad. odd. | Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo | | - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po | i željah poslušalcev ■ Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 . J Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo se je - 8.00 Poročilo OKC - ' I 8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 I I Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & | | M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V | | soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop-21.00 Glasba po željah poslušalcev l ■ Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz ■ ■ planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo seje - j j 8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo I I prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko I | popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix v.-----------------------------------------------------------------------------y TABOR ELEMENT V MAKEDONIJI Ohrid, 8. — Rod Snežniških Ruševcev ne bi bil ta pravi, če ne bi negoval tudi mednarodnih taborniških druženj. Zelo spontana je bila ta odločitev, da bi se nekaj naših PP-jev odzvalo na povabilo makedonskih tabornikov za udeležbo na mednarodnem taboru Element. V kratkem se nas j e zbralo 10 nadebudnih tabornic in tabornikov z namenom spoznati makedonske tabornike. In ti, ki smo se odpravili na dolgo pot v Ohrid (res dolgo) smo bili: Leon Rolih, Ingrid Fatur, Polona Čeligoj, Polona Simonič, Tadeja Pirih, Petra Šajn, Sanja Bekrič, Vesna Boštjančič, Erik Butinar in Katarina Dekleva. 4. julij 2002 Kosova in Slovenije, smo bili razdeljeni v 4 skupine: veter, voda, ogenj in zemlja. To so osnovni 4 elementi, ki tvorijo življenje in od tod prihaja ime tega tabora. Tako kot smo bili razdeljeni po elementih, smo tudi izvajali različne aktivnosti skozi celoten Element. Te aktivnosti so bile različne, od športnih, preko taborniških, do aktivnosti, s katerimi smo spoznavali Makedonijo in njene običaje. Ob večerih pa so se izvajale skupne aktivnosti, med drugimi tudi predstavitveni večer, na katerem smo Slovenci bili razglašeni za tiste, ki znajo »zažigati«. Štirje pojmi, ki so zaokrožili Naša pot do Skopja naj bi trajala borih 19 ur, toda podaljšala se je tisti trenutek, ko smo šele na makedonski meji izvedeli, da pa le potrebujemo vizo za Makedonijo. Na srečo je našim makedonski taborniškim prijateljem uspelo v manj kot štirih urah dobiti vize za nas vse. Prvo noč smo si nabrali moči v Skopju, kjer smo spali v domovih skopskih tabornikov in trčili ob pravo makedonsko gostoljubje, za katero je premalo prijaznih besed, da bi se dalo opisati. Naslednji dan smo se skupaj z njimi končno odpravili v Ohrid, toda že pol ure iz Skopja smo naleteli na oviro, in sicer blokado na cestninski postaji. Ker ni kazalo, daje bo konec, smo se po peturnem čakanju na pregretem avtocestnem betonu obrnili nazaj v Skopje in po najdaljši možni poti nadaljevali našo »odisejado«. Pot do Ohrida nas je peljala po vzhodu Makedonije mimo Bitole. In vsak trenutek poti seje obrestoval: prispeli smo v Ohrid! Naš tabor je bil lociran v kampu makedonskih tabornikov ob samem Ohridskem jezeru in bil je resnično majhen, saj gaje sestavljalo nekaj čez 10 šotorov. Udeleženci tabora Element, ki smo prihajali iz: Makedonije, ZRJ, celotno akcijo, pa so bili: prijateljstvo, ljubezen, mir in taborništvo, rezultat česa je bil pionirski objekt - most, kije v enem pomenil vse to in smo ga gradili skozi celotno dogajanje. Vsaka skupina/vsak element seje odpravil na hajk, katerega naloga je bila prinesti svoj element iz narave. Torej element voda je moral prinesti vodo iz narave, ogenj je moral ogenj, itd. Poslednji večer smo se s svojimi elementi sprehodili skozi tabor in z njimi prečkali most, ki je bil dovršeno narejen. Svoje elemnete smo na drugi strani mostu izpustili in jih združili v en sam element - življenje. Vsi skupaj smo postali eno. Med nami pa je zrasel en nenapisan, nenarisan most - most prijateljstva, ki se je obrodil s skupnim druženjem, prepevanjem v vseh jezikih. Z enim mostom smo zgradili nešteto mostov, ki iz dneva v dan dobivajo nove razsežnosti. Slovo od prijateljev nas ni dosti razžalostilo, saj se veselimo naših bodočih skupnih druženj, ki so že načrtovana. Ruševci namreč prav kmalu sspet potujemo v južnejše dele naše nekdanje skupne domovine. Za RSR, Sanja Bekrič IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info@irbis.si LUNEMBURŽANI NA OBISKU PRI RUŠEVCIH Luxemburški skavti so se po petih letih ponovno odločili za obisk Slovenije. Desetdnevno potovanje so začeli v Bohinju in Bledu, ga nadaljevali v Ilirski Bistrici in zaključili v Ljubljani. Že dolgo let smo v dobrih prijateljskih odnosih in si ob srečanjih izmenjujemo izkušnje, ideje in dogodivščine. Na žalost so v Ilirski Bitsrici ostali le tri dni, ki pa smo jih kar dobro izkoristili glede na vremenske razmere. Prvi večer smo preživeli v Sokolskem domu, kjer smo gledali diapozitive s taborenja, odprave v Makedonijo in izleta na Češko. Ker so skavti izrazili željo, da bi pobližje spoznali okokliško pokrajino, smo se naslednje jutro odpravili na Snežnik. Oblaki in dež nas niso pregnali, vendar pa so nam na žalost onemogočili lep razgled z vrha. Po prihodi s Snežnika smo si ogledali še Sviščake in okoliške doline ter se na poti proti domu ustavili še v Črnem Dolu. Poreostalo nam j e še eno dopoldne, ki smo ga izkoristili za ogled Ilirske Bistrice, predvsem parka, plača, Sušca in Gradine. Vzeli smo si še nekaj časa za postanek pri »Makedoncu« in že smo hiteli na železniško postajo. Vesna Boštjančič, RSR ČOKOLADNA TELJTA LAZILA PO KAKAVU Z OKUSOM GROZDJA Nihče ne ve, kaj je tisti lep septembrski petek leta 2002, 27. smo bili, gnalo pet mladih deklet iz Ilirske Bistrice na dolgo pot proti Goričkemu, natančneje, eni vasi, »bogu za ledima« po imenu Mačkovci(naglas poljuben, po bistriško pa stoji naglasno znamenje na prvem zlogu). Le one so vedele. Želele so dokazati celotni taborniški javnosti, da Ingrid Fatur, Nataša Zemljič, Polona Simonič, Vesna Boštjančič in Martina Mršnik niso le članice znamenitega Roda snežniških ruševcev, pač pa tudi izvrstne poznavalke orientacije. Tako je. Odpravile so se na ROT-Republiško orientacijsko tekmovanje, ki slovi kot najzahtevnejše tovrstno tekmovanje. Po šesturni vožnji z neverjetno varno voznico Vesno so prispele na cilj. Vožnja je bila polna smeha, saj so spoznavale značilnosti Prekmurja in Mure, kar je bila tema tega ROT-a. Zvedele so, da obiskovalci Radencev najraje zahajajo na Kapeljski Vrh, da so bili vrelci odkriti leta 1833 in da so ustanovili toplice leta 1882. Srce jim je vztrepetalo, ko so zagledale tablo z napisom gostitelj skega naselja. ROT je tokrat gostila zveza pomurskih rodov, zato je bilo logično pričakovati lep sprejem, saj smo se s Prleki in Prekmurci bolje spoznali že na Zletu. V Mačkovcih nas je lepo pričakala skupina šotorov in tudi mi smo si morale postaviti bivališče za prvo noč. Prijavile smo se pod imenom Čokoladna teljta, saj so bile tri članice ekipe pripadnice voda Čokolatce, preostali dve pa standardne ekipe na tekmovanjih Teljta. Tekmovale smo v kategoriji grčic kljub temu, da so bile tri petine ekipe PP-jke. Pojedle smo večerjo in opazovale druge tekmovalce. Konkurenca je bila huda. In takrat seje začelo zares: 21.30-topotest (test iz spoznavanja topografskih znakov in izrazov) Po petminutnem potenju ob težkih vprašanjih so se Čokoladna teljta spomnila učenja znakov v avtu in vse napake so bile oproščene. 21.45-Morse Nataša in Vesna sta se dobro pripravljeni postavili na pozicije in črke so bliskale skozi zrak tako močno, da so sosedi prišli umikat vse kar je bilo kovinskega.Bliskalo se je, treskalo pa prav nič. In potem zaslužen spanec. Bilo je mrzlo, ledeno, če smo natančni. Ekipa se je stiskala, vendar ni nič pomagalo-mrazje rezal šotorsko platno in moralno ubijal ekipo. Vendar se Čokoladna teljta niso dala... 5-15-vstajanje Premrzle pogumnice so kljub zgodnji uri vstale naglo in si pripravile vse potrebno za pravi start, za naporno hojo po Goričkem. 5.40-vrisovanje 1 Naloge so bile težke in dvomljive, vendar je najboljša ekspedicija uspela ponajti večino točk na karti. In potem so šle na dolgo pot. Začetni koraki so bili nagli in optimistični, potem pa seje začelo: novi gojzarji so zahtevali davek, pot je sla gor pa dol pa gor pa dol, mladust je bila fizično nepripravljena in sije ob vzponih pela Kamion, dvesto ton gura kao avion..., starusti je slo specialno, čeprav je drobencljala mimo vinogradov, šefica je imela karto in kazala pot, hkrati pa utrujala ostale članice z besedami tipa: Je treba stuop’t!!! Ki je mladust? Dejmo mladust, dejmo!!!, Čez dvej minute gr’mo naprej!!!. Ta druga najstarejsaje cisto penila: Vesna, še enkrat mi tu rjeci, bos vidla, kaj bo!!! Ta srednja pa je pokušala grozdje in z njim ohranjala mladust pokonci. Nahrbtniki, v katerih je bila vsa osebna in vodova oprema za bivakiranje, so se zažirali v mlade rame in celotno telo je skupaj z usti preklinjalo odločitev ekipe, da pride na ROT. Prvič in zadnjič, seje oglasila ta mlada in tega reka nismo slišali samo enkrat. Ta druga najstarejsaje govorila, da bo sla na ROT samo vsako drugo leto. Šefica pa je bila izvrstna. Na vsako točko nas je dobesedno pripeljala in se ni nikoli zmotila, tako da je naše zaupanje vanjo samo raslo. Na točkah smo opravljale razne naloge: risale smo skico terena, skico poti, kroki, minsko polje, pisale opis poti, na minskem polju nas je na žalost vrglo v zrak, pokazale smo svoje znanje na testu iz Mure, signalizirale smo z zastavicami... Pot je bila dolga in naporna, vse pa je poslabšal mraz, kije skozi oblačila iskal dostop do kosti. Vendar je bilo vse skupaj poplačano s prihodom na cilj prvega dne. Po 12 urah hoje smo prispele na jaso, rezervirano za postavitev bivaka in pripravo večeije. Vsaka ekipa sije morala postaviti bivak in skuhati golaž, kar je nato ocenila komisija. Srečo smo imele, da so bili v komisiji za prehrano sami gurmani in smo dobile najvišje možno število točk. Celotno telo je ječalo od bolečin, zato smo se kmalu odpravile spat v spalne vreče, oblečene kot eskimi. Nase smo namreč navlekle vse, kar smo imele s sabo in poplačane smo bile s toplo nočjo. Zjutraj nas je zbudil pristni prleški glas, ki nam je naznanil drugo vrisovanje ob 7.30. 7.30-vrisovanje 2 Naloge so bile tokrat zelo lahke in našle smo vse točke, jutro pa je bilo polepšano še z informacijo o trenutnem rezultatu. Bile smo druge in do prvih nam ni manjkalo veliko. Zato smo se polne novih moči, bolečih sklepov in kosti odpravile na pot. Tokrat je bilo točk manj in reševale smo naloge iz prve pomoči, risale smo profil terena in hitele čez hitrostno etapo, pri kateri smo bile najhitrejše v naši kategoriji. Še vedno je bilo slišati izjave tipa: UUUUUF, Kaj spjt hrib? Je treba stuopt. Čez 5 minut grmo.Tu pomeni, da muorm jt jest naprej, da me dohitiste. Kaj je moznu, da je kej naruobe sz gljznjom? Ma je finu tu gruozdje. Nje, tu je buljse. Ki je mladust, dejmo mladust, dejmo!!! Hodi si u maloro!!! Prvič in zadnjič!!! Po 5 urah hoje smo prispele na končen cilj, kjer je sledil pregled opreme. Nobena ni imela taborniškega pasu in zato smo izgubile veliko točk. Vendar vsi naši inteligentni poskusi, da bi prepričali Vičota o nesmiselnosti pasu so bili zaman. Obsedele smo na ciljnem mestu in se sproščale. Čevlji so bili vsi blatni, hlače prav tako, majice premočene, vendar nas ni nihče mogel premakniti z zelenice, kjer smo se usidrale. Za kosilo smo dobile pasulj. Za konec pa smo sprejele sklep, da se bomo drugič bolje fizično pipravile(mladust), tako da bomo zmagale. Odšle smo domov in se še ustavile pri prijatelju Ruševcev Markotu s Štajerske, kjer smo nabrale novih moči za nadaljevanje poti. Domov smo prišle fizično polomljene z veliko bolečinami, vendar psihično močne, saj smo preživele test vzdržljivosti in zasedle lepo 4.mesto. Martina Mršnik-Mršnca RSR, Ilirska Bistrica Koritnice so dvovrstna vas z hišami ob cesti. Vas Koritnice se imenuje zato, ker so bila včasih blizu vasi napajališča za živino v obliki korit. V vasi je bilo leta 1848, 27 hišnih številk in 264 prebivalcev,leta 1994pa je vas štela 60 hiš in 209 prebivalcev. Med drugo svetovno vojno so imeli Italijani na bljižnih hribih nad Koritnicami t.i. kaverne. 23.2.1944 l. so vas Koritnice napadla nemška letala,ki so uničila sedem hiš, ubila tri ženske in ranila tri moške. Ljudje so se po vojni ukvarjali z gozdarstvom, lesno predelavo in kmetijstvom. Vas je imela tudi lesno predelovalni obrat, ki so ga kasneje preselili v tovarno stolov javor Bac. V Koritnicah imamo tudi dve cerkvi: cerkev svetega Antona in sv. Heronima, ki je tudi znana romarska cerkev iz sredine 15. stoletja. Imamo tudi gostilno, trgovino in gasilski dom z večnamensko dvorano. V bližnji vasi na Baču so snemali film Na nikogaršnji zemlji, pri katerem so pripomogli k snemanju tudi koriškigasilci in nekateri fantje, ki so prispevali k filmu kot statisti Koritnice ležijo slabe 4 km od regionalne ceste Ilirska Bistrica -Postojna. V naselju Knežak zaviješ na desno in še preden prideš do polovice poti zagledaš vas Koritnice. Za vas je značilno, da so praktično vse hiše ob glavni cesti. S treh vasi je vas obdana z gozdom, na četrti strani pa se razprostira polje proti Knežaku. Kdor se prvič pelje proti Koritnicam dobi občutek, kot daje v koritu. Verjetno od tu tudi ime. Sicer je dolino in polje izdolbla reka Pivka, kije nekoč izvirala v Lukucah. Tudi naši generaciji je pokazala svojo podobo leta 1963, ko je ob obilnem deževju bruhala na plan in odtekala po stari strugi. Raziskave so pokazale, da so podzemne vode med seboj povezane tudi s cerkniškim jezerom in pa vodovji, ki se iz snežniških gozdov stekajo na drugo stran v reko Reko. Prav zaradi tega se Prvotni prebivalci so se ukvarjali predvsem z kmetijstvom. Ko je 1 Osnovno sporočilo pokojninske reforme je jasno: KDOR ŽELI PREŽIVETI POZNA LETA BREZ SKRBI, MORA POSKRBETI ZASE ŽE DANES. Vsi bomo namreč prejemali ► občutno nižje pokojnine kot naši starši. Gotovo si nihče ne želi * postati odvisen od drugih. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je edina oblika varčevanja, ui. pri kateri lahko vsako leto — uveljavljamo davčne olajšave. r-* KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST. g & ^ triglav ■ * PRODAJA VOZIL RENAULT /~7\ * PRODAJA RABLJENIH VOZIL / A \ ‘PREPIS VOZIL NA * NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava * prSSadomestn,« delov ,N RENMJLT DODATNE OPREME AVTOSERVIS * AVTOVLEKA Smrrlpli 1/altiii* n * NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE „„„T7, , f 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 v Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 V tem mesecu akcije za ljubitelje renaultovih vozil Po sistemu EUR0TAX (zamenjava staro za novo) popust DIESEL MODELI-P°™00'00 S1T in KLIMA ZASTONJ „ cuo.....200.000,00 SIT riin aid K - KANGOO...250.000,00 SIT " ^- MEGANE........................................300.000,00 SIT " ..?pamc aid - SCENIC..300.000,00 SIT " - LAGUNA..350.000,00 SIT - SCENIC AIR Posebna ugodna ponudba za CLIO LITE že za 1.597.000,00 SIT mmm n wue ■Ki (M CELHAR d.o.o., NEVERKE 2d 05/7532040, 05/7530009 KVALITETA •UGODNE CENE- NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 Izgorevanje Kivodovod BJDpn OBrezračevanje BIHlimatizaciia Jablanica I2, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/7871015, Fax: 05/7871016 GSM: 04I/7I4 394, E-mail: sibist@siol.net Pogled na vas Koritnice, ko se spuščaš po cesti z Mašuna izvir reke Pivke pomika dlje od Snežniškega gozda. Kdaj je vas nastala ni točnih podatkov. Glede na arhitekturo cerkve sv. Antona bi lahko sklepali, da v 16 stoletju, ali celo prej. Poleg tega premore vas še eno cerkev sv. Jeronima, ki je verjetno še starejšega datuma. Raziskave rodovnika prebivalcev s priimkom Tomšič nas pripeljejo v Liko na Hrvaškem. Po tem bi lahko sklepali, da so se nekateri vaščani naselili kot uskoki. Stari ljudje vedo povedati legendo o nastanku vasi. Na območju, kjer stoji sedaj cerkev sv. Jeronima naj bi lovil mlad plemič z gradu Tabor nad Zagorjem. Med lovom naj bi padel v majhno naravno jezerce pri cerkvi sv. Jeronima in vrtinec naj bi ga potegnil v globino. Nikoli več ga niso našli. V spomin na sina naj bi graščak postavil kapelico pri sv. Jeronimu, ki so jo kasneje razširili v cerkev, ker pa je bilo pobočje dokaj strmo, so se kasneje prebivalci naselili nižje v dolino, kjer sedaj ležijo Koritnice. Še sedaj je ob cerkvi ob vsakem letnem času voda, ki ima na dnu odprtino, ki pa se vsako leto bolj zapira. upravitelj graščinskih gozdov Scholmayer pristal in zgradil cestno povezavo Mašun, Koritnice, Knežak, se je prebivalstvu ponudila nova možnost zaslužka v gozdarstvu. Še pred koričani so se o cesti Mašun, Bač, Knežak pogajali bačani, vendar jo zaradi nesoglasja niso dobili. Vendar so koričani kljub temu dobili svojo prvo žago bistveno kasneje kot Bač. Šele leta 1937 je Feltrinelli v Koritnicah zgradil žago. Leta 1944je bila požgana in sicer tri dni po bombandiranju vasi. Nekateri vedo povedati, da so jo namerno Spomenik padlim v NOV požgali konkurenti iz sosednje vasi. Po drugi svetovni vojni so se za vas začeli hudi časi. Tovarna, kije mnogim dajala kruh je bila požgana, kmetje so premalo dajale za lačna usta, drugega dela ni bilo, zato so mnogi v najlepših letih zapuščali vas in odhajali čez lužo za boljšo skorjo kruha. Ta trend se je nadaljeval do poznih šestdesetih let, vendar so kasneje mladi odhajali v zahodne države predvsem v Nemčijo. Le redki so se vrnili domov. Leta 1948 so tovarno obnovili. Poslovati je začela pod imenom LIP Postojna, kasneje pa je bila priključena JAVOR-ju Pivka. Delovala je do leta 1962, ko sojo zaprli in proizvodnjo ter zaposlene preselili na Bač. Trend upadanja prebivalstva se nadaljuje tudi sedaj. Za razvoj vasi so bila zelo pomembna sedemdeseta leta. Takrat so domačini ob izdatnem sodelovanju GG Gasilski dom z igriščem Romarska cerkev sv. Heronima Bslhva padlim pSORCEM V N D V 1941 - 1945 ■borci *EDMAK ALEKSANDER 1925 1943 JflMŠiČ KAREL 1914 i94j BELOST ANTON 1920 1944 CELOST IVAN 1924 1944 LUDVIK IVAN 1901 1944 TALCI SEDMAK JOŽE 1997 1943 SEDMAK RUPERT 1927 1943 ŽRTVE .BOMBARDIRANJE 23. 2.1944 LUDVIK NEŽA 1894 1944 DELOST MARIJA 1910 1944 TOMŠIČ AMALIJA @ 1886 1944 /•j f ",.J Imena padlih Postojna TOZD Knežak in tovarna stolov Bač intezivno urejali vas. S samoprispevkom, donacijami omenjenih delovnih organizacij in ob udarnem delu vseh vaščanov smo kot eni izmet prvih v občini uredili kanalizacijo že leta 1976. Kasneje je bila tudi asfaltirana cesta po vasi. Cestno povezavo Koritnice-Knežak pa je asfaltiralo podjetje GG Postojna. Navajeni prostovoljnega dela,smo se leta 1979 odločili za velik gradbeni projekt. Pričeli smo z adaptacijo stare šole, ki smo jo preuredili v nov gasilski dom, vaško dvorano in športno igrišče. Ob izdatni podpori gasilske zveze Ilirska Bistrica, okoliških podjetij, predvsem Javor Bač, velikih lastnih sredstvih in predvsem lastnega dela , smo objekt 24.05.1981 odprli in predali namenu. Nekaj let pozneje seje v dveh delih uredila še telefonska povezava in V vasici Podbeže je že nekaj časa pravi mali živalski vrt, ki je zagotovo vreden ogleda. Gojitelj okrasnih živali Goran Kinkela meje z veseljem sprejel in mi razkazal dragocenost živalskega sveta. V parku živi štirideset različnih vrst malih živali. Prevladuje predvsem okrasna perutnina. Najprej smo si ogledali prvo ogrado, kjer sta me plašno in negotovo ogledovala izredno lepa muflona. Družinica pritlikavih himalajskih koz je bila pogumnejša, saj so me prijazno pozdravljale in poskakovale ob ogradi. Goran je poudaril, da so pritlikave koze najmanjše med kozami, njihova značilnost pa je, da nosita rogove oba spola te vrste. V številnih hiškah, ki so lepo razporejene okoli Kinkelove hiše, živijo fazani, okrasne račke, jerebice, prepeljice, pasemske kokoši in ostale živali. Najbolj so me pritegnile račke mandarinke in cela vrsta različnih fazanov, ki so vsak posebej zanimivi. Očitno so tvoja največja strast fazani in okrasne račke! “Da, najbolj so mi pri srcu obarvane živali , saj ima barva pomembno mesto v mojem življenju. To so ptice, ki so doma z vseh koncev sveta; s Himalaje, Amazonije, Kitajske-cele Azije...” In kako j e nastala tale zbirka živali? “Moja prva okrasna žival je bil pri dvanajstih letih zlati fazan. Nato je k hiši prišel srebrni in svinghoj fazan. Leta 1995 seje vse skupaj začelo širiti. pa asfaltna cestna povezava z Mašunom in Bač-em. S tem je bila vaška infrastruktura zaključena. V družbenem življenju je odigralo pomembno vlogo gasilsko društvo. Ustanovljeno je bilo leta 1948 kot industrijsko gasilsko društvo. Prvi zagon , pa je dobilo leta 1955 ko seje reorganiziralo v prostovoljno gasilsko društvo. Ker je vas majhna, so člani društva praktično vsi. Mladina se redno zbira v gasilskem domu. Leta nazaj, ko je bila vas še bolj obljudena, smo na tekmovanjih prostovoljnih društev pobirali sama visoka mesta na občinskih in tudi na republiških tekmovanjih v ženski in moški konkurenci. Prebivalci Koritnic so bili nadvse aktivni tudi v športnih kolektivih, ki so bili ustanovljeni na območju KS Knežak: balinarski klub Javor Bač, Partizan Mašun itd. Sedaj se mladina zbira na igrišču pri gasilskem domu ali v vaški dvorani, možje pa radi balinajo na dvorišču pri Ruscu. Demografska slika, se v vasi vsako leto slabša, saj je vsako leto manj prebivalcev. Veliko hiš je že zapuščenih. Pravega gospodarstva v vasi ni. Večina prebivalcev se odpravlja na delo v sosednji Bač, Pivko, Ilirsko Bistrico ali še dlje, popoldne pa se gredo polkmete in si tako poizkušajo izboljšati življenski nivo. Polja od Knežaka do Koritnic so vzorno obdelana, prav tako številni pašniki nad vasjo. Veliko verjetno po zaslugi Rozalije Sedmak, ki se poklicno ukvarja z kmetijstvom in je verjetno največja kmetica v občini. Po dolgih letih, tradicijo ovčereje nadaljuje Sedmak Vojteh, na zgledno urejeni pristavi ob robu vasi. Poleg tega je v vasi nekaj obrtnikov: splošne mehanske storitve AN S Ludvik Zdravko s.p., peskanje Tomšič Miro s.p., avto prevozništvo Sedmak Aleksander s.p..V prostorih Ilirije deluje privatna trgovina Novak Ivanka s.p., prav tako je že desetletja odprta gostilna pri Ruscu. Poslopje nekdanje tovarne še vedno obstaja, vendar je bilo prodano podjetniku z pivškega območja. Ker je lokacija primerna za proizvodnjo, so prebivalci pričakovali, da bo vzpostavil kakršnokoli lesno proizvodnjo. Na žalost se to ni zgodilo in okrog nekdanje tovarne j e zgolj skladišče, bolj podobno odpadu, kot čemu drugemu. Prihodnost vasi zagotovo ni rožnata. Kljub temu, da ima vas to, o čemur nekatere vasi sanjajo, komunalno urejenost, vaško dvorano, športno igrišče, še vedno mladi zapuščajo vas in gredo s trebuhom za kruhom. Vaščani tudi mislijo, da bi vključitev vasi v regijski park, vas dokončno pokopalo. O Koritnicah je vse vedel in znal Vojko Tomšič Reportaža PISANI SVET ŽIVALI V PODBEŽAH V ZOO parku sem spoznala več vrst okrasnih račk. To so mandarinke, karolinke, bahame, nemške pritlikave račke in ostale. Ambient je urejen v stilu pravljične dežele malih kamnitih hišic, razporejenih ob potočku z mlinom.Goran obiskovalce rad sprejme in popelje po svojem živalskem vrtu. Otroci posebno uživajo, ko lahko pobožajo mini zajčka ali simpatičnega kozlička pritlikave himalajske koze, ki ni dosti večji od normalnega kunca. Če ste ljubitelj živali, si ZOO park lahko ogledate ali celo odpeljete kakšno žival k sebi domov. Za obisk se je potrebno najaviti na telefon 041/56 47 49. Goran namerava park povečevati, kakor se bo le dalo. In zakaj ne, saj mu gre kar dobro od rok. Radovedne mandarinke Muflovov pogled skozi okno Foto: Goran Kinkela, Tekst: Damjana S. Postal sem član društva gojiteljev malih pasemskih živali Sežana. Začel sem se udeleževati razstav po Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji in tako spoznaval nove vrste in si jih želel imeti doma.” Verjetno potrebuješ precej časa,da vse urediš, nahraniš...? “S svojimi živalmi imam največ dela spomladi, ko so jajca in mladiči. Tako da temu težko rečemo hobi, kar je pravzaprav na začetku bil, sedaj je to vsakodnevna obveznost.” To je verjetno drag hobi? “Seveda je zadeva povezana tudi s stroški. Na začetku je potrebno pripraviti prostor. Nakup živali je tudi izdaten strošek, saj se cene gibajo od kakšnega tisočaka tolarjev do tisoč mark in več. Lepe in redkejše živali so dražje. Tudi vsakodnevno vzdrževanje , hranjenje, zdravljenje ni zastonj.” Goran Kinkela goji predvsem živali, ki ne živijo pri nas. Zanimalo me je kako prenašajo našo klimo. “Te živali so vzgojene v ujetništvu, kletka je njihov dom. Če bi jih spustili v naravo, ne bi preživele.” Goran vsako leto vzgoji nekaj mladičev vsake vrste. Zelo je zadovoljen, če vzgoji kakšnega redkega in zahtevnega fazana, saj pri nekaterih vrstah, kot so pavji, uhati, sijajni fazani, dosežejo živali spolno zrelost šele po treh letih. Bolj enostavni, pa zato nič manj zanimivi so kraljevi, zlati, srebrni, tragopan, eliot, mongolski, diamantni, platinasti, nepal, svinghoj, beli fazan. Mujlovov pogled skozi okno DEPRESIJA KRUH IN SADJE VSEM LJUDEM ZA DOBER DAN Ni še bolan tisti, ki se čuti pobitega, utrujenega in žalostnega, ki nima pravega poleta in veselja nad življenjem ali trpi zaradi občutka krivde ali manjvrednosti. Za taka čustva pogosto najdemo vzroke in ti tudi minejo. Resno postane takrat, ko taka čustva preplavijo človeka brez razpoznavnega vzroka in dokaj pogosto ali pa če trajajo cele mesece. Depresija je pogosta psihična motnja, ki lahko prizadene kogarkoli v kateremkoli življenjskem obdobju. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni stanje, ki se ga moramo sramovati ali imeti občutek krivde zaradi njega. Prav tako ni le prehodna osebna slabost, ki jo lahko premagamo s trdno voljo. Z izrazom depresija označujemo tiste razpoloženjske motnje, za katere so najpogosteje značilni naslednji znaki: potrtost, utrudljivost in občutek pomanjkanja energije, nesposobnost veseliti se, izguba interesov, motnje spanja, motnje koncentracije, skrb in bojazen pred prihodnostjo, pogoste so misli na smrt in samomor. Pahljača znakov, ki opredeljujejo bolezen pa z naštetimi še ni popolna, saj lahko nastopajo tudi nekateri takšni, ki jih predvsem v telo usmerjeni zdravnik še težje prepozna kot znak depresivne bolezni: tesnoba, razdražljivost, hud nemir, bolečine ali kakšne druge telesne težave, ki bolnika utrjujejo v prepričanju, daje telesno bolan. Našteti bolezenski znaki lahko nastopajo v kakršni koli kombinaciji, z različno jakostjo, ki se tudi pri istem bolniku lahko spreminja ne glede na zdravljenje. Praviloma ni tako težko prepoznati depresivne bolezni tedaj, ko bolnik spregovori o svoji potrtosti, ali pa je mogoče njegovo razpoloženje razbrati že iz njegove drže. Vendar pa večina ljudi z zdravnikom lažje govori prek telesnih težav, spregovoriti o čustvih je navadno težje. Že samo ta naravnanost lahko “zapelje” zdravnika stran od pravilne diagnoze. Navadno se depresija začne počasi in sprva neprepoznavno. Kronična preobremenjenost najprej povzroči, da se preobčutljivo odzivamo na vzrok. Slabo spimo, težko se zberemo, smo živčni in slabe volje, utrujeni in napeti. Ponavadi se zavemo, daje nekaj narobe šele takrat, ko nas muči že precej težav, ki postajajo bolj in bolj nadležne. Če depresije ne zdravimo, lahko traja zelo dolgo, neredko več mesecev. Vzroki depresije: Na nastanek depresije vpliva več dejavnikov. Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo človekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo sami vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled nase in na svet j e prežet s pesimizmom. Depresijo lahko sprožijo tudi različne življenske obremenitve ali pa nenadni dogodki, ki spremenijo našo življensko utiijenost. Ne sme pa se zanemariti tudi vpliva dednosti. Dednost predvsem ustvarja možnost za depresijo, drugi povzročitelji pa pripeljejo bolezen do izbruha. Zdravljenje depresije: Pri depresijah je zelo pomemben pogovor med zdravnikom in bolnikom. Temeljite preiskave pa pomagajo, da zasledimo vzroke bolezni, med katerimi so mnogi lahko telesne narave. Mnoge psihične motnje - mednje prav gotovo sodi depresija - so zdrav ljive, čeprav j e njihov potek lahko kroničen. V zadnjih petnajstih letih je prišlo do velikega napredka pri zdravljenju depresivne bolezni. Obstaja več uspešnih načinov zdravljenja. Psihoterapevtskih metod je veliko, niso pa vse primerne za zdravljenje depresivnih bolezni. Zelo učinkovita so zdravila, ki jih imenujemo antidepresivi. Njihov učinek se ne pokaže takoj po začetku zdravljenja. Čeprav lahko bolnik prvo izboljšanje občuti kmalu, pa največji učinek nastopi šele po nekaj tednih. Zato je potrebno, da zdravilo jemlje redno in ne prekinja zdravljenja. Če se stanje tudi po nekaj tednih ne izboljša, svetujem ponovni obisk pri zdravniku. Kako si lahko pomagate sami? Depresija povzroči v človeku občutke utrujenosti, izčrpanosti, odvečnosti, nevrednosti, obupa in nemoči. Takšne »črne« misli in občutki so del depresije in nikakor niso v skladu z realnostjo. Zato tedaj ne verjemite sami sebi in svojim občutkom. Ti bledijo in izginjajo, ko postaja zdravljenje učinkovito. To pa boste pospešili, če boste upoštevali naslednja priporočila: •Nikar si ne postavljajte težko dosegljivih ciljev in na nalagajte si prevelikih odgovornosti •Razdelite velike naloge v več manjših, rešujte eno za drugo, ne pa vseh hkrati •Ne pričakujte od sebe preveč, kajti to lahko le poveča občutek neuspešnosti •Nikar ne premlevajte svojih črnih misli in jih ne sprejemajte kot realnost. So le del depresije in bodo prešle, ko bo ta minila. •Skrbite za svoje telesno počutje in telesno kondicijo,razgibajte se, pojdite v naravo •Skrbite za svojo zunanjost, negujte svoje telo, tudi če se vam to zdi odveč. Bodite pozorni na to, kako ste oblečeni, kakšen je vaš videz. •Pomembno je, da o svojih težavah govorite, čeprav se počutite izčrpani in nezanimivi za druge. Vaši domači in prijatelji vam lahko pomagajo le tedaj, če vedo, kako je z vami. To pajim lahko poveste le vi in tega ne more storiti nihče namesto vas Najpomembnejše je, da se depresijo prepozna kot bolezen in se je ne zamenja z začasno žalostjo. Depresija je huda bolezen. Trpljenje, ki ga povzroča, je pogosto neprimerljivo s katero koli drugo boleznijo. In prav zato, ker je mogoče to trpljenje skrajšati, omiliti in tudi preprečiti, je treba dobro poznati njene znake in načine zdravljenja. Bojana Urh, v.m.s.,miv.dipl.org. Pod tem geslom je potekala letošnja akcija OZ RK Ilirska Bistrica in ZD Ilirska Bistrica ob svetovnem dnevu prehrane. Ker j e v Ilirski Bistrici vsakega 16. v mesecu semanji dan, sta tudi Občinsko združenje Rdečega križa iz Ilirske Bistrice in Referat za zdravstveno vzgojo pri ZD Ilirska Bistrica pripravila “ na placu” stojnico ,kjer smo poleg literature o zdravi prehrani delili tudi simbolični paket zdravega zajtrka (kos črnega kruha in jabolko). O zdravem zajtrku in zajtrku kot začetku uspešnega dne, je bilo ob tem dnevu veliko slišati ,saj je svetovna kampanija potekala tudi z geslom “Začnimo dan z zajtrkom”. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU ILIRSKA BISTRICA V Ilirski Bistrici nastaja društvo, ki sije začrtalo v svojem programu borbo proti raku. Z organiziranim preventivnim delovanjem želimo spodbujati ljudi, da bi o tej bolezni razmišljali kot o kateri koli drugi bolezni, da bi prisluhnili svojemu telesu, da bi znanja o tem pridobivali tudi mlajši, predvsem pa spodbujali zmanjševati dejavnike, ki vplivajo na razvoj bolezni. To paje tisto, kar lahko sami storimo že danes. Vabimo vas, da nas obiščete in postanete naš član in se vključujete v naše akcije. Ustanovna skupščina društva bo konec meseca novembra in bo združena z prvim predavanjem. Vabljeni že sedaj. Več informacij: Nada Čeligoj, Rdeči križ Ilirska Bistrica, tel. 05/71 44 175. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 250,00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@sioi.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Stene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s. p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. V Ilirski Bistrici smo ta dan posvetili “kruhu kot simbolu socialnega položaja”. V svetu, pa tudi pri nas, je še veliko ljudi, ki nimajo dovolj kruha, zato smo ljudi želeli tudi opozoriti, da predno odvržejo kruh, naj se spomnijo, da ga morda nekdo potrebuje. Na stojnici je bila na ogled tudi prehrambena piramida. Akcijo smo uspešno izpeljali s pomočjo Mlinotest Pekarna Ilirska Bistrica, Mesarstvo PUC Ilirska Bistrica, Sadje , zelenjava “Na Placu”Godec Vladimir. Za pomoč pa se zahvaljujemo tudi aktivistkam RK -Dekleva Silvi in Čotar Silvi Zbrali smo tudi nekaj prostovoljnih prispevkov, ki smo jih podarili za šolsko malico učencem OS “A. Žnidaršič”, ki imajo slabši socialni položaj. Andreja Rebec,referent za ZV pri ZD Ilirska Bistrica VABILO Rdeči križ Ilirska Bistrica vas vabi na prvo jesensko zdravstveno predavanje z naslovom: HOMEOPATIJA ZA DOMAČO RABO Predavala bo dr.Alma Jakovac. Predavanje bo v sredo, 6.novembra ob 17.uri v OŠ Antona Žnideršiča. PALČKI NA OBISKU V DOMU STAREJŠIH OBČANOV Ob mednarodnem dnevu starejših (1.oktober) so nas v sredo, 02.oktobra, obiskali otroci iz Trnovskega vrtca, skupina Palčki, z vzgojiteljicama Heleno in Mirando. Ker se teden starejših prepleta s tednom otroka, se nam je zdelo primemo, da ob tej priložnosti za kratek čas povežemo obe generaciji. Prvo, ki v svet zre z očmi, polnimi pričakovanj in radovednosti in drugo, ki lahko svoje bogate izkušnje prenaša tudi malim nadobudnežem. Hkrati želimo na ta način ponuditi svoj prispevek k ohranjanju nekoč tradicionalne oblike bivanja in druženja mešanih generacij. Otroci so nam podarili nekaj svojih risbic, si ogledali Dom, nato pa so stanovalcem zapeli šopek prijetnih otroških pesmic. Malčkom in njihovim vzgojiteljicam se zahvaljujemo za obisk in j ih k nam vabimo še ob kateri priložnosti. Vesna Bizjak, delovna terapevtka K A v IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica W | O D $*-e V tel.: 05/71-00-280 <; Inul /);)> 05/71-00-281 ^LABORATOREs/fp^ fax: 05/71-00-285 www.irbis.si fr V info@irbis.si NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. povit dojenček, 7. hrvaški skladatelj (Branimir, 1918-1979), 12.bolezensko tresenje, zlasti pri boleznih živčevja, 13. italijanska luka ob Jadranu, 14. moderna glasba, 15. slovenska gledališka igralka (Lenča), 17. jezero v severni Italiji, 19. apnenec (zastarelo), 20. žensko ime, 22. sredozemska rastlina, 25. nasilni vladar, 28. Ober, 29. špartanski kralj, 32. srbsko moško ime, 33. pristanišče na japonskem otoku Honšu, 34. magmatska kamnina, 36. ena od površin lista, 37. ruska trovprega. NAVPIČNO: 1. vrv (narečno), 2. zakoličena smer, 3. gledališki program, 4. razum, 5. povezan šop niti za okras, 6. površina, 7. skoraj navpično skalno pobočje, 8. zdravilna rastlina, 9. vrsta mastnega ovčjega sira, 10. ime Tolstojeve junakinje, 11. cigaretni ogorek, 16. kratica na receptih, 18. ime češke igralke Bero ve, 21. grški stoični filozof, 23. nadih, 24. vlačilna mreža, potegovalka, 26. latinski predlog, 27. zgornji del stopala, 29. v arktičnih predelih živeč jelen z lopatastim rogovjem, 30. Estonec, 31. mlečni izdelek, 35. enaka samoglasnika. Dimitrij Grlj Mali oglasi V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; Poslovni lokal v izmeri 60 m2, Na Plači 7 (Titov trg,sedaj Trgovina Jerica), oddam v naslednjem letu. Za informacije prosim pismeno na naslov: Dr.Lado Milostnik, Na plači 7 6250 IL.BISTRICA, ali pa Dr. Lado Milostnik 7742 POSCHIAVO, Švica ali Tel.0041 81 844 0 866. V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/71 00 511 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688. KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar /250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); lm2 opremljenega prostora s celotnim inventarjem je 750 EUR; s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610; IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 Z? TRGOVINA Q^on* A krajevnih skupnosti f O J je na glasovnici I D / pod zaporedno številko KAJ BOMO STORILI SVETMKI IN SVETNICE ZDRUŽENE LISTE V OBČINI IL. BISTRICA * budno b omo p ris hihnili težnjam po kakršnih koli sprememb ah, ki bi vplivale na živ g enj e in delo naših občanov, * maksimalno se bomo angažirali za gospodarski zagon in zaposlovanje, * delovali b omo v smeri povezovanja naše ob čine v Primorsko pokrajino, * zahtevali bomo čimprejšnje izvajanje Sporazuma med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo o maloobmejnem prometu in sodelovanju - z a znosnejše življenje ob meji in dobre medsosedske odnose, * se angažirali za skladnejši razvoj Brkinov, * delovali v smeri zahteve po plačilu pravične odškodnine za vse taboriščnike, pregnane, požgane, vojne sirote, razseljene in pobite med drugo svetovno vojno, ki niso sodelovali z okupatorjem, * se maksimalno angažirali za ureditev cestne infrastrukture lokalnih in državnih cest, kivodijo skozinašo občino, * naredili vse, da bo v naši občini ostal sedež upravne enote in vse do sedanj e izpostave državne uprave in sodstva, * dosegli uvedbo srednješolskega in višješolskega izobraževanja v naši občini, * zahtevali, da o Snežniškem krajinske parku odloča volja ljudi in ne le vladaz uredbo, *se resno lotili vseh ekoloških p rob lemo v v občini, * v čim večji meri vključili investicije naše občine v državni proračun, državne razvojne programe in mednarodne progam e, * pospešili sprejemanj e in sp re m inj a nje prostorskih aktov, kibodo up oštevali do Igo ročno vizijo razvoja (ceste, ob meni prostor, ind.-obilne cone, stanovanjsko gradnjo,...), * skrbeli za enakovreden in enakom er en razvoj vseh delov občine (m esta in vasi), * obnovili in vzdrževali dob n> sodelovanje s sosed njimi občinami z ob eh strani meje, v Primorski p o krajini in z državnimi institucij ami, * dosegeli dokončen sporazum z vlado glede vojaških objektov, * sod ebv ali in p rip o mogli pri organiziranju kmetov v močno kmetijsko zadrugo ter registraciji predelovalnih obratov, * podpirali šport in kulturo, * zagotovili boljšo prihodnost mhdim in p o skrbeli za varnost starejših občanov, * zagotovili, da bo že na samem začetku delovanja v ob anskem svetu slišati glas vdilcev. PODPRITE ZDRUŽENO LISTO - NAJ SE SLIŠI VAŠ GLAS ! LISTA KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET Priimek in ime Kraj stalnega bivališča JENKO ZLATKO 11. Bistrica KERMA DRAGO n. Bistrica UJČIČ BRANKO D. Bistrica ŠIRCELJ PETER ŠTEFANČIČ KRISTINA Jablanica MALJEVAC JOŽE D. Bistrica BUBNIČ JOŠKO Pre garje MILOSTNIK DRAGICA D. Bistrica DUJC MARKO D. Bistrica JENKO BARBARA D. Bistrica ŽERJAL DANICA Male loče VIČIČ BREDA D. Bistrica ŽBOGAR MILOŠ D. Bistrica GRUBIČ GORDANA D. Bistrica SKRTDINKO Dolnji Zemon TOMAŽIČ NIVES Gabrk JANIČIJEVIČ IGOR Podgrad JAGODNIK VALNEJA Hrušica DEKLEVA VIVJANA Topole ŠETINA JADRAN Zabiče poklic mag.dr.vet.medicine, dipl.ekonomi st gozdarski tehnik strojni delovodja SSS dipl. ekonomistka univ. dipl. ing. goz darstva poslovodja adm. delavka univ. dipl. psiholog prof. ŠVZ PTT prometnica gimn. maturantka stikalni čar gimn. maturantka poslovodja dipl. ekonomistka delavec dipl. ekonomist ekon. tehnik ing. informatike OBKROŽITE ŠT. ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov OSEBNA IZKAZNICA KANDIDATA SEM ZLATKO JENKO KANDIDAT ZA ŽUPANA V OBČINI IL.BISTRICA IMAM 45 let SEM poročen, oče dveh sinov STANUJEM vil. Bistrici - v Trnovem PO IZOBRAZBI magister, doktor veterinarske medicine in diplomirani ekonomist POKLIC po 10. letih uspešnega dela v gospodarstvu, se sedaj že deseto leto ukvaij am s svetovalnim, pedagoškim in raziskovalnim delom, kot sp e ciali st v obziru km etij sk e svetovalne službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu N. Gorica. ČE STE ZADOVOLJNI Z MANO, POJDITE NA VOLITVE IN MI DAJTE SVOJ GLAS OBKROŽITE ŠT. * ker vem, znam in zmorem, * ker imam pred očmi le skupno dobro in ne osebne koristi, * ker sem načelen, * ker svoje ambicije in ugled podrejam javnemu interesu, občini in ljudem, * ker so moj a pričakovanja enaka pričakovanj em večine občanov, * ker m enim, da ima naša občina boljše možnost za gospodarski razcvet in večjo, socialno varnost, * ker deluj em v smeri ustvarjanja možnosti in priložnosti za boljše življenje, vsaj približno enake vse občane - za mesto in podeželje, * ker vem kje so problemi in sem jih tudi sposoben razreševati, * ker znam prisluhniti ljudem, * ker vem, da gremo naprej lahko le s skupnimi močmi, * ker so mi v Ljubljani "vrata odprta", * ker bom dober župan! OBKROŽITE MOJE IME ČEZ ŠTIRI LETA BOSTE LAHKO REKLI - DRŽAL JE BESEDO ZDRUŽ1HA USTA (jfX socialnih demokratov ____________ Kandidat za župana VLADIMIR JERŠINOVIČ 1954 Rozmanova 20 univ.dipl.ing.stroj., s.p. Obkrožite št. Spoštovani! Upam, da se boste odločili zame in da bom tudi zaradi vašega cenjenega glasu izvoljen za župana vseh občanov občine Ilirska Bistrica. Po obdobju, ko je naša občina ne samo stopicala na mestu, pač pa nazadovala, je prišel čas, da s skupnimi močmi najdemo izhod iz vse večje gospodarske in socialne krize, brezposelnosti in apatije. Možnosti za vse to so v novi ekonomski politiki, temelječi na hitri vključitvi Slovenije v Evropsko unijo pa tudi na odprtosti do sosednje Hrvaške, saj so bili časi, ko so naši ljudje boljše živeli prav zaradi povezave s Kvarnerjem. Zavzemal se bom za razvoj drobnega gospodarstva, družinskih podjetij, kmetijstva, krajevnega turizma, vključenega v nujno potrebo obuditve naših vasi pa tudi za industrijo večjega obsega, vendar s poudarkom na ekološki čistoči. Zavzemal se bom tudi za ohranjanje starih vaških običajev z vsem kulturnim in športnim programom. Zavedam se, da sta hitrejši gospodarski in socialni napredek mogoča le ob podpori vedno boljšega znanja. Prvi pogoj za to pa je ustanovitev srednjih šol v Ilirski Bistrici in za to se bom še posebej trudil. Poskusimo, uporabimo naš slogan letošnjih volitev, ki se glasi: KO VOLIŠ ZASE Uspelo nam bo, omogočili bomo boljše, dostojnejše življenje, zaposlitve, socialno varnost, pravičnost in izobraževanje. Vaš kandidat za župana Vladimir Jeršinovič Lista kandidatov SDS za člane občinskega sveta občine Ilirska Bistrica : 2. NEDELJKO DOLGAN, 1964, Soze 3, gradbeni tehnik, direktor Stanovanjske d.o.o. 3. BOJANA URH, 1973, Rozmanova 24c, v.m.s.,univ.dipl.org, Zdravstveni dom Postojna 4. DUŠAN GRBEC,1967, Vrbovo 74, strojni tehnik, Transport, s.p. 5. IZTOK SETNIKAR, 1967, Maistrova 8, kovinostrugar, direktor Balasty d.o.o. 6. BORIS UJČIČ, 1947, Gubčeva 13, urar-voznik, upokojenec 7. Aleksander Primc, 1969, Starod 4, avtomehanik, voznik, s.p. 8. Patrik Križman, 1973, Hrušica 100, natakar, restavracija Jadranka 9. Janez Volk, 1963, Bač 122, elektrotehnik, s.p. 10. Silvano Dolgan,1965, Soze 3a, avtomehanik, P.G.P. Snežnik 11. Stanko Majdič, 1973, Topole 9, strojni tehnik, s.p. 12. Dolfe Kljun,1950, Brce 5, strojnik, P.G.P. Snežnik 13. Jože Abram,1948, Knežak lf, ključavničar, upokojenec 14. Miranda Novak,1942, Trnovska 18, frizer, cvetličar, upokojenka 15. Brigita Dolgan, 1980, Koseze 59a, poslovni tehnik 16. Jordan Dovgan, 1962, Dolnji Zemon 67, trgovec, OMW Istrabenz 17. Stojan Boštjančič,1959, Topole 74a, geodetski tehnik, s.p. geometer 18. Edvin Živec,1952, Kilovče 8, avtoklepar, TIB Ilirska Bistrica 19. Drago Fatur,1956, Prešernova 34, mizar, JAVOR Bač 20. Kristina Primc, 1982, Rečica 17, ekonomski tehnik, Histria Commerce d.o.o. 21. Ivan Fabec-Čot,1940, Ratečevo brdo 3, upokojenec 22. Franc Grbec,1938, Vrbovo 74, upokojenec 23. Ginter Grlj, 1977, Dolnji Zemon 82b, avtoklepar-voznik Vsak človek je najpomembnejši Ko voliš zase Obkrožite št. Samostojna neodvisna lista )XALTERJNATI\/7Ax< Napovedi in objave Nosilec liste: g. Stjepan Miše Svetniki samostojne svetniške skupine sedanjega OS Občine II. Bistrica, g. Stepan Miše, ga. Vida Gardelin in g. Ado Barbiš smo skupaj z drugimi volivci ustanovili SNL »A« in bomo sodelovali na letošnjih volitvah za OS občine IL. Bistrica. Zakaj? Za ustanovitev smo se odločili zaradi našega skupnega pozitivnega pristopa v razpravah na OS Občine II. Bistrica. Naše delo je pripomoglo, da smo postali prepoznavni širom naše občine, v drugih občinah in na državni ravni. Na nas so se večkrat obrnili občani, občanke, krajani in drugi, ki so nas obveščali o njihovih problemih in težavah ter nas prosili za pomoč. Za vsakega smo si vzeli čas, mu prisluhnili, mu svetovali ir. se na OS zavzemali ne glede na strankarsko pripadnost, za ugodno in sprejemljivo rešitev. Klub temu, da smo bili izpostavljeni različnim pritiskom z različnih strani smo ostali zvesti svojemu lastnemu prepričanju in volji volivcev, ki so nas podpirali. Naše odločanje je bilo enotno. Skratka podpirali smo vse pozitivne stvari, ki so po našem mnenju, ne glede kdo jih predlaga, bile pozitivne in v dobrobit naših občank m občanov. Kot taki smo utrdili svoj ugled in si pridobili zaupanje širšega kroga;ljudi. Posamezna aktualna področja smo v našem Programu strnili v 9 točk: L Krajevne skupnosti, 2. Ekologija, 3. Kmetijstvo, 4. Gospodarstvo, 5 Šolstvo in kultura, 6. Zdravstvo in sociala za mlade in stare, 7. Turizem in šport, 8. Cestna in komunalna infrastruktura, 9. Zakonodaja, 10. točka, pa je odvisna od naklonjenosti volivcev, katerim prepuščamo končno odločitev. S posameznimi točkami našega programa si boste lahko spoštovani volivci in volivke seznanili iz zgibanke, ki jo boste prejeli. Večina članov naše liste je kandidirala v svete KS naše občine, nekateri so bili že do sedaj aktivni in prepoznavni. S svojim delom in aktivnostmi so pokazali tudi širši javnosti, da se lahko z dobro voljo še marsikaj naredi in vzpostavi temelje delo za naprej. Za naše realne razmere vam lahko njihovo delo predstavlja univerzalen vzorec, kako je potrebno delati za boljše in kvalitetnejše pogoje, ki so nujno potrebni v vsakdanjem življenju. 1. KS Podgrad Stjepan Miše, 2. KS Topole Ado Barbiš, Milivoj Kaluža, Tomaž Novak, Oblak Klara, 3. KS 11. Bistrica Marica, Zver Šlenc, 4. KS Ostrožno Brdo Valenčič Ivan, 5. KS Jasen Samsa Stanko, 6. KS Dolnji Zemon Šuštar Vladimir, 7. KS Novokračine Ivan Simčič, 8. KS Vrbovo Valenčič Andrej, 9. KS Rečica Vojko Gustinčič, 10. KS Pregarje Bogdana Mihalič Našo listo sestavlja skupina izkušenih, prekaljenih in skupina mlajših, katerim bomo pomagali, da lahko uspešno izvajajo naš alternativni program, kije po našem prepričanju realen in gaje možno uspešno izpeljati v naši občini. V občinskem svetu bomo zastopati Vaše interese. Ostali bomo odprti za vaša vprašanja in pobude in vašo voljo uresničili z dejanji. Naše geslo je: DEJANJA VELJAJO IN NE OBLJUBE ! v v FRIZURE IVANA DUBRAVCICA Konec meseca Septembra (29.09) seje v Cankarjevem domu odvijal 3. Slovenski festival, ki gaje priredila revija salon- Strokovna revija za friziranje in kozmetiko. Na celodnevnem izobraževalno-revijalnem frizerskim spektaklu je nastopalo osem frizerskih hiš. Vsaka izmet frizerskih hiš je pokazala svoje najnovejše kolekcije. Naša ekipa Mitja-Hair Team s poslovalnicami v Sežani, Ilirski Bistrici, Reki in Postojni je s petimi nastopajočimi (Ivan, Daniela, Špela, Željko, in Mitja) prikazala na velikem odru Galusove dvorane pet različnih kolekcij. Pričeske so svobodnega značaja, enostavne za oblikovanje, nosne za vsako priložnost, lasje so mehko padajoči, prevladujejo naravno barvni odtenki rjavih do naravno blond. V preddverju dvorane pa smo na improviziranem odm prikazali različne tehnike striženja. Uporabljali smo lastno kozmetiko Rolando. Prireditev j e bila uspešna in dobro obiskana. I.D. in sodelavci Improviziran oder vpredverju dvorane Ivan in Saša v akciji OSMRTNICA Štemberger Stanislav 1933-2002 Po težki bolezni seje 27. 09. 2002 iztekla življenjska pot našega Staneta. Na zadnjo pot smo ga pospremili v Puli 3. 10. 2002 Žalujoča žena, hčerka, sin, vnuki ter sestre Majda in Jožica z družinama. KROVSTVO majla montaža VI w VI d prodaja EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 SLOVENIJA Pozdravljeni! Prizma pohištvo je slovensko trgovsko podjetje, ki se ukvarja predvsem z veleprodajo in maloprodajo pohištva. Podjetje je generalni zastopnik in distributer proizvajalcev Hetanker, Hartman, GBO, Tradex in KM za področje Slovenije, Hrvaške, Bih, Makedonije, Srbije. Ima razvito veleprodajno mrežo v Sloveniji. Pohvali se lahko z dvema lastnima salonoma - v Ilirski Bistrici (1500 m2) in Jesenicah, kjer si lahko ogledate ves prodajni program, ki je specializiran za prodajo masivnega hrastovega pohištva. Podjetje Prizma nudi v svojem prodajnem programu tudi sedežne garniture. - kuhinje - dnevne sobe - spalnice V podjetju smo prepričani, da lahko zadovoljimo okus najzahtevnejših kupcev. Ljudje zato cenijo ponudbo našega pohištva in se vedno znova vračajo v naše prodajne prostore. Ce si želite ogledati naš prodajni program nas obiščite v naših prostorih; Levstikova ulica 14 (bivši Topol) v Ilirski Bistrici. POHIŠTVO PRIZMA Sedežna garnitura Kuhinja novega tisočletja Razvojni center objavlja SREČANJE DEVETIH EVROPSKIH NARODOV NA NOTRANJSKEM Internacionalna zasedba: Polona, Kristina Jenko (II.Bistrica ), Angelos s Cipra in Jeronima. Združevanje narodov v Evropi je resničnost in ne fikcija. Delavnica, ki je dokaz za to, je potekala od 01.10. do 07.10. na velikih Blokah pod naslovom “Costumes and Masks Stimulating In-novative Art and Design” “(tradicionalni) kostumi in maske spodbujajo ustvarjalno umetnost in design”. Sodelovali smo Islandci, Irci, Britanci, Čehi, Nemci, Slovaki, Bolgari, Ciprčani in Slovenci, ki smo se združevali pri izdelovanju tradicionalnih mask in kostumov. Naju z Jeronimo Kastelic je tja poslala ga. Jožica Vidmar, vodja Razvojnega centra v Ilirski Bistrici. Projekt CAMSIAD seje pričel letos na Škotskem, kjer so udeleženci začeli z izdelovanjem svojih stvaritev. Smisel projekta seveda ni v posnemanju tradicionalnih mask in kostumov, ker so slednji le osnova za neverjetno človeško domišljijo in ustvarjalnost. Cilj projekta je predvsem združevanje različnih evropskih kultur, tradicij in materialov, ne da bi se pri tem izgubila prvotna ideja, ali zabrisal izvor določene maske ali kostuma. Tako kot rože v istem vrtu cvetijo s sebi lastno lepoto, tako lahko tudi narodi v Evropi živijo skupaj in ohranjajo svojo narodno tradicijo. Pri tem je potrebno poudariti predvsem medsebojno pomoč, ki je bogatila naše delo. Udeleženci smo se predali delu, vendar pa nismo zanemarili krasot naše dežele. Prvi obisk smo namenili Postonjski jami, kije navdušila prav vse. Mogoče se resnično premalo zavedamo, kaj imamo, saj si npr. Islandci niti v sanjah niso mogli predstavljati te enkratnosti in prelesti naše jamske lepotice. Človeška ribica je bila še ena redkost, kije niso poznali, a so jo ogledovali z neprikritim zanimanjem. Obiskali smo tudi vinsko klet Čotar na Krasu, kjer so nam postergli s šestimi vrstami črnih in belih vin, ter odlično jedačo. Pot nas je vodila nazaj mimo Lipice in kot v sanjah je preko zelenih travnikov poletela čreda belih kobil. Vendar ni bilo še konec dne. V cerkniškem muzeju je posrečen model presihajočega jezera vzbudil pozornost, ki ni “presahnila” do konca ogleda v multivizijski sobi. Sledila je še tipična slovenska večerja, kjer ni manjkalo niti krvavic niti potic. Tako se je v naših gostih vzbudil občutek, da so v prijetni, idilični deželi, kjer os bajke še vedno zelo žive. Seveda pa predstavitev dežele ni popolna brez obiska glavnega mesta. Ker žal ni bilo veliko časa, sva se z Jeronimo odločili, da nekatere popeljeva na grad. Bili so navdušeni. Tako navdušen pa je bil zadnji dan našega druženja še nekdo. To je bil ambasador Evropske unije V Sloveniji, g. Erwan Fouere. Razlog je bil preprost. Takrat smo namreč priredili neke vrste modno revijo, ki bi jo jaz raje imenovala preformans. Po dolgotrajnem delu, dogovarjanju in usklajevanju nam je uspelo privesti na oder oz. modno pisto skoraj vse udeležence in njihove kreacije. Prireditev je potekala v prostorih Doma pod Liscem, kjer se je odvijala tudi sama delavnica. Slovenci smo prevzeli organizacijo, vendar so nam bili prav vsi drugi v veliko pomoč. Prireditev je odprl g. Bojan Žnidaršič, organizator, govorili pa so še g. Martin Gallagher z irskega veleposlaništva, že prej omenjeni g. Erwan Fouere, g. Simon Kordum z Ministrstva za kulturo, in vodja projekta g. Martin Clark. Po uvodu je sledilo tisto, kar je bilo za nas najpomembnejše: predstavitev. Vodili sva jo ga. Libby Urquhart iz Velike Britanije in jaz. Prva je nastopila Nemka z velikim soncem, ki so ga okrasili s semeni in listi prav vsi udeleženci, vsaka država dva žarka. Sledile so “koprodukcije” ostalih držav. Bile so tu bolgarske zimske in nemške srednjeveške maske, irska poročna maska in kostum boginje polodnosti, angleško-češka žabja gospa in cerkniška čarovnica. Bili so duhovi in bogovi iz staroslovanskih logov, ki se jim je pridružila še skrivnostna ženska-tjulenj z Islandije. Ker nekaj mask ni imelo primernih oblačil, sojih naredili tudi iz izolacijskega materiala iz Plame, ki sva ga z Jeronimo pripeljali na Bloke. Kreacija Jeronime, prelestna bela obleka iz izolacijskega materiala, je požela veliko odobravanja in pohval. Nadarjena manekenka, drugače dijakinja Polona, je podarila ambasadorju leseno ikebano s svečko kot simbol združene in močne Evrope, kar je bilo tako ideja kot stvaritev naše kreatorke. Ilirska Bistrica se je vsekakor predstavila v najboljši luči. Poleg omenjenih mask in kostumov so nastajale še izredne podobe na kosih hruškovega lesa, kije prišlo iz Velike Britanije. Vsaka država je dobila svoj košček. Slovenskega je okrasila Jeronima. Les bo končno razstavljen na Slovaškem, kjer se bo konec meseca zaključil projekt. Takrat bo konec prijetnega in ustvarjalnega druženja, vendar prihodnost počasi odpira zdaj še zaprta vrata, tudi preko evropskih programov Leonardo da Vinci. Kristina Jenko ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Večna pot 2, p. p. 71, 1001 Ljubljana Tel: +386 01 423 54 32, faks: + 386 01 423 53 61 Oddelek stike z lastniki gozdov in javnostjo E - mail: tone.lesnik@zgs.gov.si_______________ PO EVROPSKI PEŠPOTI NA GRAD SNEŽNIK MOČ IŠČI V SEBI, KAJTI POSVETNE STVARI IMAJO SAMO NAVIDEZNO MOČ V soboto 21. septembra 2002 so se na gradu Snežnik srečali popotniki po evropskih pešpoteh v Sloveniji. Popotniki so se zbirali ob 9.00 do 10.00 v Starem trgu pri Ložu od koder so se peš podali proti gradu Snežnik. Pred odhodom jih je pozdravil župan občine Loška dolina g. Janez Sterle. Vreme je bilo v tem času po večjem delu Slovenije zelo slabo, na kar so opozarjali vremenoslovci že prejšnji dan. To je gotovo vplivalo na število udeležencev prireditve, ki se jih zbralo le kakšnih 30, ki pa se jim bilo treba kesati, saj v Starem trgu sploh ni deževalo ampak j e bilo prav prijetno in celo sonce je malo sililo izza oblakov. Na poti proti gradu so se popotniki ustavili pri spominskem obeležju, kjer je med drugo svetovno vojno delovalo zavezniško letališče. Turistično društvo Loške doline j e poskrbelo za zanimivo razlago te zanimivosti. Na gradu Snežnik se je število udeležencev še nekoliko povečalo, tako, daje bilo vseh skupaj kakšnih 50. Ob 12.00 se je pričela slovesna prireditev. Popotnike so pozdravili predstavniki planinskih, turističnih in gozdarskih organizacij, ki so vsi po vrsti poudarili pomen evropskih pešpoti za turizem in rekreacijo ter mednarodno sodelovanje. Prireditev je spremljal s kulturnim programom pevski zbor Slavček, Turistično društvo Loške doline pa je predstavilo polhanje in polharske naprave. Organiziranje bil tudi ogled gozda pri gradu Snežnik, gradu Snežnik in ogled polharskega muzeja. V preteklosti so bila srečanja popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji organizirana vsako leto v drugi polovici prejšnjega desetletja, pa so zastala. Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji, ki so jo ustanovile organizacije Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije in oživlja popotništvo, je letos po več letih spet organizirala nekdaj zelo priljubljeno prireditev med planinci, turisti in gozdarji. Prireditev je sovpadala z Mednarodnim letom gora in Mednarodnim letom ekoturizma. Tone Lesnik Zasvojenost je bolezen sodobnega človeka. Nobene razlike ni s čim ali s kom si zasvojen. Zasvojenost je zasvojenost pa naj si zasvojen s spolnostjo, mamili, hrano, alkoholom, televizijo, z odnosom, ko veš, da tem rečem ne moreš reči ne, čeprav se zavedaš, da ti škodijo. Zasvojenosti pa ne morete začeti opuščati, dokler si ne morete priznati, da ste zasvojeni. Dokler ne spoznate, da ste zasvojeni, ni mogoče zmanjšati moči zasvojenosti. Osebnost svoje zasvojenosti opravičuje. Odene jih v privlačana oblačila. Predstavi jih sebi in drugim kot zaželene in koristne. Všeč mi j e, ker kadim. Oseba, kije zasvojena z alkoholom bo na primer govorila sebi in drugim, da jo alkohol pogreje in sprosti. Oseba, ki je zasvojena z spolnostjo bo sebi in drugim rekla, da so naključna seksualna srečanja izraz tesnega stika ali ljubezni, da odražajo razvito in osvobojeno zaznavanje in so zato zaželena. Spoznanje svojih lastnih zasvojenosti zahteva delo na sebi. Zahteva, da si jasno ogledate, kje v življenju izgubljate moči in kje vas obvladujejo zunanje okoliščine. Zahteva, da pregledate svoje obrambe. Celo ko si nekdo skuša priti na jasno ali ko zunanje okoliščine-poškodba, ki jo je povzročil, ker je vozil pijan, ali zakon, uničen zaradi alkoholizma- dokazujejo zasvojenost, se taka oseba dostikrat oklepa zaznavanja svoje zasvojenosti kot zgolj težave, najprej težavice, potem včje težave in nato pomembne težave. Zakaj se osebnost upira priznavanju svoje zasvojenosti? Ko priznate svojo zasvojenost, jo sprejmete in s tem priznate, da enega dela sebe ne obvladujete. Osebnost se upira priznanju svojih zasvojenosti, ker jo to prisili v odločitev, da bo opustila del sebe, ki ga ne obvladuje, ali da bo glede tega nakaj ukrenila. Ko ste si zasojenost enkrat priznali je ne morete več zanikati in je pustiti, ne da bi spremenili svoje življenje, ne da bi spremenili lastno podobo o sebi, ne da bi spremenili svoj celotni zaznavni in idejni okvir. Tega ne želimo narediti, kajti v naši naravi je, da se spremembam upiramo. Zato se upiramo priznavanju svojih zasvojenosti. Če hočemo karkoli narediti na področju zasvojenosti j e nujno, da se o tem pogovarjamo in beremo knjige,ki nas učijo kaj zasvojenost je in na takšen način jo lahko pozdravimo. Kajti nihče ne more nikogar pozdraviti če sam tega noče. Nihče nam tudi ne brani, da se ne bi družili in ustanavljli skupine samopomoči. Pomoči potrebni pa morajo za pomoč prositi. To je zakon vsemirja. Neta Vergan Literatura: Domovanje duše - Gary Zukav Z----------------------------------------------------------N VABILO i NA ŠTUDIJSKI KROŽEK i Vas branje prijetno vznemirja? Uživate v pogovoru o svojih bralnih pustolovščinah? Ali vam knjiga predstavlja pot v neznano in neraziskano? Če ste vsaj enkrat odgovorili z DA, ste zreli za študijski krožek “Beremo z Manco Košir”. Pridružite se nam na naših petkovih večernih srečanjih v knjižnici OŠ Antona Žnideršiča. Informacije: Ljudska univerza Ilirska Bistrica, tel. 714 50 22 I ali Anja, tel. 031 346 428 | V__________________________________________________________V >tš •§ ■£ S oo 'C 5 « ® m t--1 J5 Sj E czf I oo to vd 01 c oo $5 o C to O V ‘5? Ph (N O O (N crš o m (D C '5? >u -O O v rn ^ m ’ Os (D - s .§ s ^ OO ^ ff) W ^ ^ .52 ^J c on CQ ,w fg 5 S P 'E1 03 Š T3 l' 12 -"p o n .5 -g O. Ol >U 33 ca 2 2 P O D 03 T3 C3 #U 'u cz G š - s 41 E o M « i a. —1 v ^ 2 CZ2 “ -O E 41 E 41 i- o, u -D O 4> c« E o 4) G > 41 Z O O e •§ E JU 3 Oh "O D > >N E 3 H O Oh 3 O a C3 £ O § s mi i4 llitlll S T o S: K -a ! . cT 3 2 "«o § -2^ N ^ O -S N 'J Nh a -g I >~," SCO Os Os Os S o •Ši & i § . . ^ s y c £ ■£ 3 | S | § CŠ ti c | | 5 S S 1 as 5 ‘3 ^ S -5 2 S § Hi g 3 ti § s a-s | ■O “g -5 O "g O 13 ^ ti E C3 O -š S -S2, S ^ a S es ti' ajšttj S-S g gg k- ^ -S § N S 8 J! š S *■! 8 i 5 Š 5 O ? O ^ ;ti 11 tj ! 2 1 ^ o ti 3 •£ 5 > S 5 2 ^ O -g ti c tl t|i :«i 6 = 1 ! »-s i s E 1131| |l|l| :E = g X Šilil 0 § > ‘O g o -p, -I g, E o ^ Si 1 § §'•!-§ — a ^ g S : g § s . 2 £ ^ 1 2 in § e, o a - > 03 H ti •" ■s < .E m S 5 o c S £ u £, i f I 2E I II £ Č .0) LU š 5 o LU Z o ž D 1 11 m 1111 ■ 1111 Pl ZZERIA Vrbovo 22 6250 Ilirska Bistrica biii»ii§i§#afiii ^Dom na Vidmu | P) I 2-P) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica 1 VJJ?~y tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 „ 1. ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO - vojni ■ 2. FULL GASII. - komedija ■ 3. ČUDOVITI UM - drama ■ 4. NATAŠA - jugoslovanski “ 5. VOHUNSKE SPLETKE - akcija m 6. SESTRELJENI ČRNI JASTREB - vojni m 7. POSLEDNJI KRIŽARJI - ajkcija ■ 8. ANTITRUST-triler ™ 9. EDINI - akcija Z 10. KROKODIL DUNDEE lil. - avantura AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 j- Nudimavelikc koUSter Dolenje 2a 6254 Jelšane OPEL O F' Av , avtbpfaščev, - zavornih sist ^alu-platišč ih i.i. -I/; , ^ l; *i Pooblaščeni servis Prodaja vozil ■ n \ m aTc? ■ .t Originalni rezervni deli »:: v jk ' >ai Dodatna oprema si ',v"' JA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30___________ js od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. -ti INSTALACIJE l ‘KovačičStojan s.p. & Koseze 69a, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370, fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 ^ GOSTILNA s prenočišči ^fPCTcr Ema Deželak s p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 MALICE IN KOSILA UGODNO 'čJmEmČt MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica teVfax: 05/714 10 38 N< C 73 > D Z m 0 m 1 m I 8 O 5 o CD O § ►Tl 1 C 0 !h 1 t E P f O p OJ O VO to o o K) 00< F < P O o On O K) S O O to I s- 05 C/3 ^ 3 en II. F < < m P < O 3 P F CL s. CL P 3 >3 O O s: < c 3 CL 3 F O s: < S* 3. g* s f I s 9 TJ f ti § 'B - d: M o P "O o 3 o* CD pr i’ o p s CD cr o < p o CL n< o £ CD cr N cr p 3 3“ Td P 2 X* CD g O v3‘ w CD < 3 3'. S 3“ c/) % CD CD Op 2 3' S 3 < S O o< ■ ■ 5' 5“ c o 3 O 3 0Q < i. n S. S- 2 CL 7 M O o sr. cr. sr s- S S- 3 -n ^ o S o-^: § S C Oc (JQ sr F S CZ G) O O < cr p o< a. s- » M ■S ^ s'S &. < o & a- * Q< P 5 S I I P I Bt id F o cr o< 3* CD 3 X P s s N< CZ) x- 5 3 S CD cr 3 o 09 O g o3 11. < s 2- o F S. CD 3 p i 3 CL P < O F 3 "O 3 < o< CD 3 S 3 < o 5* CD X* 3 _ p O ti 09 p F <3. o P p^ E F cl o cr cd: o 3 3. 3 p 3. o £ o 1 cr o< B x* CD 3 -■l to P I O CD- F 3 id o 5 3. CD < F o < < o F CD 2 F 3 p B: 3 S m O ti 3 P n i? 5' -5’ >2 03 ^ CL n. os -a _ 05 < CL CZ) c£B. g O 3 Q F p vO O O o cp o o o s NJ IO 09 H F » 3-‘ ^ I S g:l cd ’ < CD ter p F CL «5. 2 09 O 09 < 0 F < N P N< 1 P 3 3 O cr o 3* P 3 p H cl 9l P CD 3 3 "3 O O tF p <_ < C 3 CL 3 F o S p < p 3" N P rj 2. er o 09 < o F < N P N< 3 Td 11 sr. 2T o -a ® i F 3. 3 p ^ S F o c & a s tv s. < o cr n< 3’ CD 3 tr p ca 3’ S CD 09 1 "3 N O P < < 3 3-- O < < w « o 3 21 31 H) š 3 o < 2- F 7T F o 3 n< F 3 O cr «< 5" rs i. ?T ro » 3 czi o F S? n g < o< F F to o o o 00 H 3 p "3 3. CL O cr i31 CD 3. 09 gT 4L O O O £ H 3 p rj 3. CL O cr c/5 — < ^ a K “ O O" N 2 P 3 N< C Td p 3 P F M O O JO CL CD^ F o n N s s o< o 5’^ »- 3 31 < cz 2- ^ F P 3 “I a. I H < F CL c 3' 5' r §• VO ti -o 13 o I 09 & g f N p X" o 3 P O < O F rr p 3 "cd p 3 P C < o r- F ^ Ž -F Sr 2S a - F oo b: g — ^ o < p g- 5° A < N ^ tS. p 3 P F CL 3. Z p rd o CL F 09. cz< CD F 09 P O CL CZ p < X" P F 00 ^ to 09 WgS St I vn O Oc F 3 P C CD CL O- CD CX O 3 C 13 £- 3 o N< 3 P 3 CD i—■ O o a $ 21 p - 3 3 < cz< '—. • CD CD X C r 3 P CL P cr p 3 3. CD U) u> CD CL 3 CD OJ O k) o o to t£2. CD- 3 P F CL 3. 3' 2 p F "o o ž B -o P ^ 09 ti' £ O o< E 3 3 P X- N - S- O 3 P O < O F x- SJ cz X? ^ š ^ Cd: to “• O cr o< 3* CD C 3 F oo GN to 1 o cr o< s x; o to 00 H 2 n > * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo lllltllifel BORZNOPOSREDNIŠKA HlSA d.d. Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA V zadnjem mesecu je vsekakor bilo in še vedno je najbolj aktualno dogajanje, ki se nanaša na farmacevtsko podjetje Lek in vprašanja glede možnosti prevzema s strani švicarskega Novartisa. Švicarski gigant j e namreč objavil javno ponudbo za odkup vseh delnic Leka po ceni 95.000 tolarjev na delnico, saj Lekova lastnika KAD in SOD nista pristala na prodajo svojega deleža po 98.000 tolarjev. Veliko se je tudi govorilo, da se Kapitalska in Odškodninska družba pogovarjata še s tremi drugimi farmacevtskim družbami kot morebitnimi protiponudniki, po neuradnih podatkih pa naj bi mednarodna finančna institucija Nomura, pri kateri sta KAD in SOD naročila podrobno analizo vrednosti Leka, ocenila njegovo delnico na 115.000 tolarjev. Zaradi ustvarjanja boljše pogajalske pozicije se je v preteklem tednu oblikovala koalicija večjih delničaijev Leka, ki bo poskušala z Novartisom doseči dogovor o višji prevzemni ceni. Po ocenah trenutnega dogajanja na trgu pa se kljub vsemu pričakuje, da obstaja velika verjetnost, da bo Lek uspešno prevzet. Sicer pa je Lek dejaven tudi na tujih trgih. Po sicer neuspelem poskusu nakupa Jugoremedije-srbskega farmacevta, začenja z novimi investicijami na Poljskem in sicer z gradnjo nove tovarne. Vzhodno evropski trgi so namreč za slovensko farmacevtsko družbo izrednega pomena in v prihodnosti predstavljajo velik prodajni potencial. Za splošno negativno vzdušje na borzi j e prispevala tudi Kapitalska družba v zvezi s pokojninskimi boni, ki jih je sama izdala pred nekaj leti. Zakonodaja je sprva določala, da bo bone možno zamenjati za zavarovalno polico do junija 2002, kmalu zatem pa je vlada ta rok tik pred iztekom podaljšala do konca letošnjega leta. Tudi maksimalno število bonov ni bilo točno določeno, saj je sprva veljalo 10.000, nato pa naj bi se ta limit povečal na 30.000 bonov na osebo. Ta predlog je bil zavrnjen, vrednost bonov pa je občutno padla. To je izkoristila Kapitalska družba in preko tretjih oseb kupila več kot osem milijonov bonov. To pa predstavlja skoraj 5% celotne izdaje. Ker pa omenjeno dejanje javnosti ni ostalo skrito, je bila KAD dolžna to pojasniti. Opravičila gaje z namenom povečevanja donosnosti za zavarovalne police. Posledično je cena pokojninskih bonov v dveh dneh padla za 24%, vprašanje ki se poraja pa je način nakupa bonov. Za Kadov račun naj bi jih kupovali dve zasebni podjetji. Maša Grabar Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana Masa.grabnar@ilirika.si LOKALNA ^r televizija v m ILIRSKA BISTRICA ORGANIZIRA JAVNE TRIBUNE TV GALEJA »lokalne volitve« 2002 m v ZABIČE 03.11.2002 ob 18. Uri V PODGRAD 02.11.2002 ob 18. uri ILIRSKA BISTRICA V KNEŽAK 07.11.2002 ob 18. Uri ILIRSKA BISTRICA Dom na Vidmu, 08.11.2002 ob 19. uri Vse tribune bo predvajala lokalna televizija TV Galeja iz Ilirska Bistrice. Informacije o javnih tribunah lahko dobite pri Milošu Valenčiču, odgovornemu uredniku TV Galeja na GSM 031/649 277 ali na e-pošti milos.valencic@paleia.tv RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za november 2002 Prireditev Kraj Datum Ura Organizator . Informacije Društveni dogodki .VG ' : ' G-' -.'V-., Jesensko srečanje društva Pizzerija park Il.B. 24. november 2002 od 9.-12.00 ure PND 11.Bistrica 05/7142 639 ' . *■'. ■‘v. : .'v - Razstava izdelkov VDC Ilirska Bistrica in razstava spominkov domačih ustvarjalcev Dom na Vidmu Preddverje cel mesec vsakdan VDC Il.Bistrica in Domači ustvarjalci TIC TIC 05/710 1 384 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Gostilna- pizzerija Škorpijon cel mesec 10.-22.00 ure Jože Šajn in gostilna- pizzerija Škorpijon 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in Gostilna Pek Dolenje cel mesec 10.-22.00 ure pivovarna in pivnica Pek ter Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 Razstava fotografij - Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici) V bistroju Baladur stalna razstava 8.-23.00 ure Ilirika Ilirska Bistrica Igor Štembergcr 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okr. grill Danilo Il.B. cel mesec 9-23.00 ure, razen pon. Jože Šajn in gostišče Danilo 05/714 59 70 05/7141 517 Naravna in kulturna dediščina Turizem 2001.2002 im .V ' > . Ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Prem Grad Vsak dan Po dogovora TIC Mojca Memon, Prem 05/710 1 384 05/7860 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem Vsakdan Po dogovora TIC Marija Dolgan, Prem 05/710 1 384 05/7860 374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte “Pri poštarjevih” v Harijah Harije Vsakdan Po dogovora Alenka Penko TIC 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti “na Goliče” Učne delavnice za skupine Jelšane Vsakdan Po dogovora OŠ Jelšane TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 Ogled Hodnikovega mlina Ilir.Bistrica Vsakdan Po dogovora TD Il.Bistrica 05/7145 280 Rekreacija ■ <' ' ' - • V Kavama , - 1 v - ■u-r x - - Bridge vsak ponedeljek v Il.Bistrici izmenično v Postojni Jadran, PO Šport barEL.B. Izmenično 18.00 Bridge klub Il.Bistrica 05/7145 280 Šport v ; s ' L Vam bo poslala športna zveza direktno Kultura * •- ' 11 1 k: v-a- Celovečerni slavnostni koncert ob Praznovanju 20.obletnice cerkvenega, mešanega pevskega zbora Zvon iz Ilirske Bistrice Cerkev sv.Jurija Ilirska Bistrica 17.11.2002 ob 18.00 uri Cerkveni, mešani pevski zbor Zvon Helena Hrvatin 05/788 56 08 ZKD 05/71100 90 Literarni večer z Vido Žabot Knjižnica Makse Samsa 28.11.2002 ob 16.uri Knjižnica Makse Samsa 05/714 41 88 Lep pozdrav do prihodnjič! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon E-me«: lnfo($tib », http:ZAvwwtlb.sl VARČUJEMO, NA TI8U VZDRŽUJEMO! Pridružujemo se svetovnemu dnevu varčevanja in našim cenjenim partnerjem dajemo(^0~%))popust na VSE PRI NAS VGRAJENE REZERVNE DELE. VARČUJTE Z NAMI OD 31.OKTOBRA DALJE! ©Mercedes-Benz © BOSCH KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič ..P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK-PETEK 9-17 KOSILO 12-1250 SOBOTA-NEDELJA-PRAZNIKI ZAPRTO Stop stagnacija; na vrsti je akcija! > T T LIBERALNA DEMOKRACJJASLOVENJU Julijan Lavrenčič, univ.dipl.iur.- kandidat LDS za župana občine Ilirska Bistrica Julijan Lavrenčič, s stalnim prebivališčem na Dolnjem Zemnu, je po končani srednji šoli vpisal študij na Pravni fakultetiv Ljubljani, kjer j e leta 1982 diplomiral in se zaposlil v podjetju Petrol transport v Ilirski Bistrici kot pravnik. Leta 1990j e prevzel vodenj e podjetja kot direktor in v tem času uspešno reorganiziral podjetje. Leta 1992je prevzel tudi vodenje delniške družbe TIB Terminal d.d. v Ilirski Bistrici, do leta 2002, ko je prevzel vodenj e transportnega podj etj a Tramper d. o .o. Ves čas j e aktivno sodeloval pri reševanju problematike transportnih podjetij in probleme organizacije prevozov v novonastajajočih razmerah in aktivno sodeloval v gospodarskem interesnem združenju prevoznikov Intertransport od leta 1991 kot predsednik upravnega odbora. Svojo aktivnost je dokazoval tudi na drugih gospodarskih področjih in j e aktiven tudi kot član izvršnega odbora območne gospodarske zbornice Postojna. Aktiven j e bil tudi na športnem in kulturnem področju predvsem v vodstvih nogometnega in balinarskega kluba. Je eden od ustanoviteljev občinskega odbora demokratske stranke in po njeni združitvi z LDS aktiven v slednji. Trenutno je podpredsednik občinskega odbora LDS v Ilirski Bistrici. V času 1996-2000 je bil član občinskega sveta in odbora za gospodarstvo v Ilirski Bistrici. V času volitev dostopen v pisarni LDS: lokacija: Ilirska Bistrica • naslov: Gregorčičeva cesta 2 • uradne ure: vsak četrtek od 19-21 ure • telefon: 05 710 06 20 • telefax: 05 710 06 20 • mobilni telefon : 041 677 943 • e-mail: iulijan.tramper@siol.net f v » -5 ■ BATISTA IGOR, rojen l. 1959, Zarečica 29/A ■ LAVRENČIČ JULIJAN, rojen l. 1958, Dolnji Zemon 89ZB ■ GULJA VOJKO, rojen l. 1960, Prešernova 24 II. Bistrica ■ ŠTEMBERGER DANILO, rojen l. 1958, Kuteževo 30 ■ UDOVIČ DUŠAN, rojen l. 1951, Bilčeva pot 6 II. Bistrical ■ POLES MIRELA, rojena l. 1978, Podgrad 21 ■ URBANČIČ PETER, rojen l. 1940, Vilharjeva 2 II.Bistrica Lista LDS kandidatk in kanditatov za občinski svet Ilirska Bistrica: Občina mora zagotoviti nove lokacije za industrijsko izgradnjo. Podrobnejši program na www.ilirskabistrica.lds.si Glede na prihajajočo šengensko mejo mora občina zagotoviti čimprej lokacije za nova stanovanjska naselja. Podrobnejši program na www.ilirskabistrica.lds.si - DELOSTANTON, rojen l. 1951, Knežak 193/A - BELUŠIČLEON, rojen l. 1959, Gabrje 1/B - KRESEVIČ ALEŠ, rojen l. 1978, Račiče 62 - SANABOR SREČKO, rojen l. 1949, Harije 8/B - TRLIN dr. DRAŽEN, rojen l. 1945, Sviščaki 86 - FRANK JOŽE, rojen l. 1957, Čelje 25 - OBLAK BERNARD ROČKO, rojen 1 1949, Bač 88 - LOGAR JANKO, rojen l. 1954, Gubčeva 11 II. Bistrica - SMOLEJ NADA, rojena l. 1952, Dolnji Zemon 84/B - SANABOR ALEŠ, rojen l. 1972, Harije 8/B - ČELIGOJ VALTER, rojen l. 1962, Dolnji Zemon 50/A - BARIČIČSTANISLAV, rojen l. 1953, Zabiče 30 - BOŽIČ MITJA, rojen l. 1975, Mala Bukovica 9 - BUBNIČ DARKO, rojen l. 1947, Pregarje 63 - STRLE MIRO, rojen l. 1948, Dolnja Bitnja 14/A Bistrica za zmanjševanje izseljevanja nujno potrebuje srednjo šolo in mora dokončati uvajanje devetletke. Podrobnejši program na www.Uirskabistrica.ids.si Zaključiti investicije športnih objektov. Podrobnejši program na www.ilirskabistrica.lds.si Drnovšek Odgovor na prihodnost. Predsednik Milan Kučan se je povzpel na Snežnik z županskim kandidatom Julijanom Lavrenčičem, v prvem jesenskem snegu. V torek 29.10. 2002 ob 19.00, se bomo v pivnici Pri Peku v Dolenjah srečali z zunanjim ministrom g. Dimitrijem Ruplom. VABLJENI! V torek 5.11.2002 ob 18.00, se bomo v gostilni Zala v Knežaku, srečali z državnim sekretarjem Markom Slokarjem. VABLJENI! www.drnovsek.si www.ilirskabistrica.lds.si