ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 18. julija 2002 / letnik LV / št. 29 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Priložnost za slovensko kmetijstvo ^ "Wasu, ko se Slovenija z E'^^opsko unijo pogaja na I / najtežjem, kmetijskem področju, je evropski komi- V sar za kmetijstvo najavil bistvene spremembe njene politike neposrednih plačil. V osnovi gre za varčevanje na področju, ki sedanjo petnajsterico stane skoraj polovico proračuna. Članice unije so se na predlagane spremembe kmetijske politike odzvale različno, v glavnem so razdeljene v dva tabora: na tiste, ki spremebe podpirajo, in one, ki jim nasprotujejo. Odvisno pač od tega, kaj dobrega ali slabega posamezna država vidi v napovedanih spremembah. Čeprav se Slovenija pogaja se na starih osnovah, nove bodo začele veljati po njenem vstopu v družino evropskih držav, je predlog komisarja zanimiv tudi za nas. Po dosedanjih informacijah ga je mogoče komentirati kot ugodnega, saj naj bi bil pisan na kožo malim kmetijam, ekološkemu kmetovanju in urejenemu okolju. Drugače povedano, Evropska unija namerava odtegniti nekaj pomoči velikim pridelovalcem hrane, še naprej pa skrbeti za urejenost podeželja, predvsem pa vzpodbujati naravi prijaznejše kmetovanje. Potrditev nove subvencijske politike Evropske unije bi, dolgoročno gledano, Sloveniji in njenemu kmetijstvu prinesla nekaj dobrega. Seveda moramo še prej uspešno končati pogajanja, postati enakopraven član unije in nato še dočakati čas, ko bo tudi naše kmetijstvo v višini neposrednih plačil izenačeno s kmetijstvom sedanjih članic. Z vidika Evropske unije je predlagana sprememba kmetijske politike razumljiva. Evropski trg se že dolga leta ubada s problemom presežkov hrane na eni in s finančno podporo pridelavi na drugi strani. Intenzivno kmetijstvo je zemljo in vodne vire že dodobra zastrupilo, zato prihaja čas, ko naj prideluje manj, a bolj zdravo, ščiti okolje in obenem skrbi za njegovo urejenost. Nekoliko manjše in bolj zdrave pridelke bo trg raje sprejel, skupna blagajna pa jih bo še nagradila z neposrednimi plačili. Slo- ^ venci se lahko taki politiki " il' kaj hitro prilagodimo. ( JUNIJSKI POLO BASIS. Svež in ugoden! 2e od 1.760.000 SIT. Izberite brezplačno klimo ^ ali prihranek v vrednosti / V> 190.000 SIT. Priiel, prevzel, zmagal. Pole. Dominko d.D.o., Zadmini I19 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50 pit Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J v REORd.o.o.,Zr]mYiika cesta 87,2000 Maribor J TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Dvojni zmagovalci 33. festivala - člani ansambla Modrijani - so prejeli prvo nagrado občinstva in Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. Več o festivalu na strani 3. Foto: M. Ozmec ORMOŽ, PTUJ / ZA MATURANTI PRVA VELIKA ŽIVLJENJ* v SKA PREIZKUŠNJA Ptujiani krepko presegli povpreije V ponedeljek so maturantje, ki so opravljali gimnazijsko maturo, izvedeli rezultate. Na ptujski gimnaziji so se začeli zbirati že ob deveti uri, na ekonomski gimnaziji ob 10. uri, v Ormožu ob 11. uri. šali smo na omenjenih šolah, kako so zadovoljni z uspehom. Nadaljevanje na strani 3. Eni so bili razigrani, drugi zamišljeni, nekateri tudi zaskrbljeni, pri vseh pa je bilo čutiti notranji nemir, ki se je sproščal v prisiljenem smehu, glasnosti, g Vzajemna ^^^ lokacuo: Poslovni center Domino, Trstenjakova 5 (2. nadstropje) telefon: (02) 798-05-30 zdrđisivenđ zararora/nira, tí v.z. Jaz zate. Ti zame. SO omogočili: 33. SLOVENSKI ^ T R A D . CI o N A L M FESTIVAL fi CRADIOPTUJ DOMAČE m ZABAVNE GLASBE vase Štajerske novice p 2002 zadržanosti ... Matura vendarle pomeni prelomnico v življenju, pomeni izpolnitev želje po izbiri bodočega poklica, lahko pa pomeni tudi iskanje novih izzivov, novih poklicnih usmeritev, izraz trenutnega neuspeha, porajanje novih vprašanj in iskanj. Kakorkoli že, rezultati so bili znani v ponedeljek in povpra- generalni pokrovitelj glavni pokrovitelj MESTNA OBČINA PTUJ sponzot]! - - ZAVAROVALNICA MARIBOR, KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, ELEKTRO MARIBOR - PE PTUJ, NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, SAZAS, SLOVENSKE NOVICE, GRADIŠ, PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE, KMETUSKA ZADRUGA PTUJ, JERUZALEM ORMOŽ, TERME PTUJ, FOTO KOSI, OBČINA HAJDINA, OBČINA VIDEM, ART OPTIKA, OPTIKA KUHAR, ZLATARNA DIVJAK, ZAVAROVALNICA TRIGLAV zahvaljujemo se še: KOLESARSKEMU KLUBU PERUTNINA PTUJ, GASILSKEMU DRUŠTVU PTUJ, KRAJEVNEMU ODBORU APAČE, ELEKTRU SENČAR, EMONI MERKUR PTUJ O^EMjLCD ^HooOIklMD Mtakuico IpCDllâtji^ fanjte za svojo ^%elnaroo! Glasovnica na strani 16. PO NAŠIH OBČINAH ORMOŽ: Modre cone netijo politične strasti STRAN 2 GOSPODARSTVO TRGOVINA: Zadovoljni volivci - nezadovoljni kupci STRAN 4 V MESTNI OBČINI PTUJ: Otroška igrišča nič več pasja stranišča? STRAN 5 KMETIJSTVO PTUJ: Kmetje znova v boju s kapitalisti STRAN 11 REPORTAŽE POLENŠAK: Praznovanje, ki te utrudi ... STRAN 7 9770040197046 DOMA IN PO SVETU ORMOŽ / MODRE CONE BURIJO DUHOVE IN NETIJO POLITIČNE STRASTI Kraj, kjer živiš, moraš imeti rad O modrih conah v mestu Ormož bi lahko napisali nadaljevanko. Vse se je za~elo pred dvema letoma, ko so jih uvedli z ob~inskim odlokom. Potem pa ... Prepletalo se je zadovoljstvo tistih, ki so želeli red tudi pri parkiranju, in nezadovoljstvo onih, ki so želeli svoje železne konji~ke pustiti kjerkoli in tako dolgo, kot se jim je zdelo, ter jih je uvedba modrih con pri tem ovirala, pa težave in problemi stanovalcev blokov in podobno. Kar nekaj problemov se je v minulih dveh letih nabralo na tem podro~ju. S~asoma bi se tako ali druga~e vse uredilo, saj vemo, da se nobena juha ne poje tako vro~a, kot se skuha, ~e se v "nezadovoljstvo" nekaterih, nerazumevanje ali nesposobnost lo~evanja javnih interesov od zasebnega ne bi pri~ele vmešavati še po-liti~ne stranke. Sklepno dejanje o tej problematiki, tako vsaj upamo, je bilo na 39. redni seji ormoškega ob~inskega sveta s sprejetjem sklepa o spremembi sklepa o dolo~itvi posebne takse za uporabo parkirnih površin. V 25. številki Tednika 20. junija letos smo zasledili javni poziv koalicije Slovenija — občinskih odborov NSi Ormož in SDS Ormož županu, naj vendarle ukine modre cone. Obe stranki v tem javnem pozivu trdita, da mirujoči promet v občini Ormož ne pomeni nobenega problema. Prepričani pa so, da je uvedba modrih con povzročila gospodarsko škodo, saj je kar nekaj trgovskih lokalov v centru Ormoža že nekaj časa zaprtih, kar po njihovem vodi k izumiranju starega mestnega jedra. Izražajo tudi bojazen, da bi lahko uvedba modrih con v drugih krajevnih centrih občine povzročila podobno stanje. Napotili smo se k Viliju Tro-feniku, županu ormoške občine, in ga vprašali, kaj meni o tej problematiki in pozivu koalicije Slovenija. "Razumem pa, da pri tem nezadovoljstvu poskušajo nekatere stranke pristaviti svoj lonček, računajoč, da bodo na jesenskih volitvah imele kaj od tega. Tega preprosto ne morem verjeti, to je čisto navadno politikantsko obnašanje. Prvega julija letos sta minili dve leti od uvajanja modrih con v mestu Ormož in doživele so potrditev večjega števila prebivalstva, zlasti z zadnjim popravkom, ko je polurno parkiranje zastonj. Je pa nezadovoljstvo z delom Ormoža, kjer so stanovalci, zato ker nimajo garaž, parkirali ali garažirali svoje avtomobile pred bloki, ti pa so praviloma zgrajeni v mestnem jedru, kjer mejijo na javne površine in so parkirišča na javnih ulicah in javnih cestah, kjer ni prostorskih možnosti za ureditve parkirišč. Opozarjam, da gre za problem garažiranja, ne javnega parkiranja. Za javno parkiranje, trditi bi si upal, je dovolj prostora, razen v bližini lekarne in zdravstvenega doma, kjer pa smo prostorsko omejeni. Takšen nerešen problem je še športna dvorana, kar pa bo v kratkem urejeno. Da bi rešili problem garažira-nja v mestnem jedru, so bile v preteklih letih ponujene rešitve, pripravljena smo imeli dva projekta za podzemne garaže, vendar so bile vse ideje v kali zatrte, preveč je bilo upora ali uporništva proti njim. Globoko se zavedam problema garažiranja, namensko uporabljam ta izraz, vendar javne ulice ali pločnika ni mogoče dati na razpolago za garaže," je na del očitkov odgo- voril Vili Trofenik. Spočetka je bila mesečna najemnina za pravico do najema parkirnega prostora pred bloki 3000 tolarjev, kar pomeni 100 tolarjev na dan. Mnogim se je zdela ta vsota previsoka, vendar po mnenju župana primerna za ormoške razmere. Nekateri so to želeli predstaviti kot socialni problem, kar pa brez dvoma ni. "Očitno gre pri tem za nekatere razvade ljudi, ker je bila medtem opravljena izmera ali določitev funkcionalnega zemljišča k blokom. Pri tem so nekateri pozabili, da imajo pač omejeno površino in da parkirni prostori ne spadajo v funkcionalno zemljišče, pa če bi to še tako hoteli. Zanimivo je tudi, da nekateri stanovalci pri blokih ne želijo na delu funkcionalnega zemljišča imeti parkirnih prostorov niti zase, pričakujejo pa privilegij, da uporabljajo izključno zase javne površine. Opozarjam: javna prometna površina, pa naj jet to javna pot ali cesta, mestna ulica ali zbirna ulica, ima status javnega dobra, tega pa si ni mogoče prisvojiti na takšen ali drugačen način. Sami očitki, da gre 'za polnjenje občinskega proračuna', so zlonamerni in daleč od kakršnekoli resnice. S parkiranjem, označevanjem, parkomati, listki in nadzorom je več stroškov, kot je kasneje izkupiček. Vendar brez te takse ali parkirnine preprosto ne gre, ker je to eden izmed ukrepov, ki tako ali drugače sili ali vzpodbuja k racionalni rabi prostora. Vse skupaj pa v prizadevanju za boljšo kvaliteto življenja v mestu, pa tudi po krajevnih centrih, kjer je prav tako potrebno urediti časovno omejeno parkiranje, saj ljudje zaradi tega, ker mnogi preprosto garažirajo svoje avtomobile na najbolj frekventnih površinah, ne morejo po opravkih na pošto, krajevni urad ali krajevno skupnost, v šolo in župnišče. Prepričan pa sem, da bi bila reakcija ljudi mnogo manjša, če ne bi bilo jesenskih volitev," je povedal ormoški župan. Omenil je še, da je žalostno, ker nekateri nezadovoljneži govorijo, češ da Ormož ni mesto, temveč vas. Po mnenju župana kaže to na nekaj drugega: pri teh ljudeh ni pripadnosti mestu in v njih ni tistega žlahtnega meščanstva, saj če kraja, kjer živiš, nimaš rad, se nehote postavlja vprašanje, kako je takšen človek lahko verodostojen predstavnik pristnih interesov okolja. PRAZNI LOKALI -POSLEDICA MODRIH CON? Zapiranje nekaterih trgovskih lokalov v samem centru Ormoža ima dva vzroka. Prvi je povezan z denacionalizacijo in vračanjem po drugi vojni odvzetega premoženja, novi lastniki pa se še niso odločili, kaj naj bi bilo v teh prostorih ali pa so ti naprodaj. Drugi vzrok pa so poslovne odločitve nekaterih podjetij o zapiranju lokalov. Brez dvoma to z uvedbo modrih con v mestnem jedru nima nobene povezave, saj so nekateri prostori zaprti že dalj časa. Tako so pri Mercatorju — SVS Ptuj izpraznili nekdanjo prodajalno železnine na Kerenč-ičevem trgu in jo ponudili v odkup, nekdanji Zarjin Market na Kerenčičevem trgu je predmet vračanja, prazna je nekdanja trgovina Kmetijske zadruge Ormož, ki je svoje prostore preselila na marof, menda pa naj bi lokal v kratkem ponovno oživel. Nekdanjim lastnikom je vrnjena Zarjina prodajalna barv in lakov na Kuharičevem v Vrazovi ulici. Prazna je tudi prodajalna nekdanje Planike na Kerenčičevem trgu, ki je že vrnjena prvotnim lastnikom, in tudi nekdanji prostori na Dur-majerjevem (Kerenčičev trg), kjer je bil dolga leta sodnik za prekrške, kasneje odvetnik in nato cvetličarna. Še vedno pa sameva in s svojim neestetskim videzom kazi podobo mesto Za-rjina Galanterija na Majerič-evem (nasproti občinske stavbe na Ptujski cesti), ki je že vrnjena potomcem prvotnih lastnikov in jo novi lastniki želijo prodati. Naprodaj je tudi Mercatorjeva trgovina — nekoč Kalprenerje-va hiša - na vogalu Kolodvorske in Kerenčičevega trga, pa tudi gostilna Maček na Kolodvorski, kjer je začasno DURS. Ta se bo kasneje preselil v novo poslovno-stanovanjsko zgradbo na starem Kerenčiču (Ptujska cesta). Tako se bo stanje bistveno spremenilo, pa čeprav gre tu za javne institucije in ne za podjetniške odločitve. ŽIVAHNA RAZPRAVA NA OBČINSKEM SVETU Med pogovorom z ormoškim županom o problemih "modrih con" v starem mestnem jedru in 39. sejo občinskega sveta, kjer so obravnavali sklep o spremembi sklepa o določitvi posebne takse za uporabo parkirnih površin, je poteklo dobrih deset dni. Vili Trofenik je k tej točki uvodoma povedal, da se je odločil predlagati spremembe mesečne takse za najem parkirnih prostorov s 3000 na 1500 tolarjev iz preprostega razloga, ker je delu javnosti nemogoče dopovedati, da taksa ni motivirana z zbiranjem proračunskih prihodkov, čeprav to ne bi smel nikoli biti prepovedan motiv. Svetnike je seznanil o tem, kako je s plačevanjem podobnih taks v drugih slovenskih mestih, in v nadaljevanju spregovoril še o številu javnih parkirnih mest v mestu Ormož. Teh je 580, 144 jih je v "modrih conah", od tega osem za invalide. Ostalih 167 je v režimih prostega parkiranja ali parkiranja proti nadomestilu za stanovalce, na območju dolgotrajnega parkiranja pravnih in fizičnih oseb z dovolilnicami in kratkotrajno parkiranje občanov. "En parkirni prostor, zadnji so zgrajeni pri gimnaziji, stane brez stroškov zemljišča in spremembe namembnosti približno 500 tisoč tolarjev. Nikjer ne gre za funkcionalno zemljišče, temveč povsod za javne površine. Mislim, da tega v občinskem svetu ni potrebno razlagati, čeprav je v javnosti veliko napačnih informacij in nepoznavanja, kaj je javna površina in kaj funkcionalno zemljišče," je še dodal župan. Alojz Sok, državni poslanec NSi in občinski svetnik, je v razpravi omenil, da so v njihovi svetniški skupini prepričani, da mirujoči promet v mestu Ormož in nasploh v občini ni noben problem. Da v Ormožu po njegovem ni nobenega problema s parkiranjem, kažejo slabo zasedene modre cone v mestu. Misli, da bi se občinski svet z županom na čelu moral o tem zamisliti. Pri dovolilnicah pa po njegovem ni toliko problem plačevanje, temveč to, da s tem še nimaš zagotovljenega parkirnega prostora. Predlagal je amandma, da bi taksa za uporabo parkirnih površin znašala 500 tolarjev, občinska uprava pa naj se odloči, ali je to smiselno. Miroslav Tramšek, predsednik Odbora za premoženje, finance in gospodarske zadeve, je podprl spremembo sklepa o posebni taksi za uporabo parkirnih površin s 3000 na 1500 tolarjev in predlagal, da se predloženi sklep dopolni z drugim členom, ki bi govoril o tem, da se vsem stanovalcem, ki so že plačali posebno takso za uporabo parkirnih površin, opravi poračun. V razpravo se je vključil tudi Branko Kukec. Stanuje v bloku na Kolodvorski in meni, da gre, vsaj kar se tiče njihovega bloka za zgrešeno zadevo. Spornih ni 1500 tolarjev, temveč to, da mu za to nihče nič ne zagotavlja. Slavko Perc iz krajevne skupnosti Kog je podprl modre cone, saj meni, da ima sedaj kam postaviti svoj avtomobil, ko prihaja po opravkih v Ormož. V razpravi je bilo slišati veliko raznih predlogov o modrih conah, tudi takšnega, da si naj posamezne trgovine, če želijo imeti stranke, zakupijo kakšen parkirni prostor. Modre cone v mestu so brez dvoma potrebne, cilj pa je, da imajo vsi enake pravice do parkiranja, tudi tisti, ki pridejo v mesto po raznih opravkih in so imeli prej problem, kam postaviti svoj avtomobil. Občinski svetniki so zavrnili amandma Alojza Soka, da se številka 1500 tolarjev nadomesti s številko 500 tolarjev, kar je po mnenju župana skrajno neresno in neodgovorno, ter sprejeli sklep o 1500 tolarjih za posebno takso za uporabo parkirnih površin. Vida Topolovec PO SLOVENIJI SPREJET ZAKON O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI Državni zbor je po hitrem postopku ob težavah s sklepčnostjo sprejel zakon o varstvu pred ionizirajo~imi sevanji in jedrski varnosti. Gre za še en predpis iz svežnja zakonov, ki jih je potrebno sprejeti zaradi prilagajanja slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu. S sistemskim zakonom bo vlada pravno uredila področje jedrske in sevalne varnosti ter opredelila postopke varstva izpostavljenih delavcev in posameznikov pred ionizirajočimi sevanji zaradi uporabe virov sevanja in izvajanja radioloških posegov. SPREMEMBA ZAKONA O PLAČILU ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA Državni zbor je po hitrem postopku soglasno spremenil zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Namen vladne novele je poenotiti način zagotavljanja sredstev za plačilo obveznic iz naslova odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja z načinom, ki ga vzpostavlja zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Ta pravi, da sredstva za poravnavo obveznosti zagotavlja država iz sredstev, s katerimi upravlja Slovenska odškodninska družba. SPREJET REBALANS DRŽAVNEGA PRORAČUNA Državni zbor je po skoraj peturni razpravi s 43 glasovi za in 13 proti (58 navzočih) sprejel rebalans državnega proračuna za letošnje leto. Poslanska večina je — tako kot matični odbor za finance in monetarno politiko — pred tem zavrnila vseh devet dopolnil, ki jih je k predlogu rebalansa proračuna vložila največja opozicijska poslanska skupina SDS. Rebalans med drugim zagotavlja deset milijard dodatnih nedavčnih virov, zmanjšanje porabe proračunskih porabnikov za 14,4 milijarde tolarjev ter uporabo javnega finančnega stabilizatorja oziroma dodatno zadolžitev države za 14,3 milijarde tolarjev in s tem povečanje tekočega proračunskega primanjkljaja na skoraj 1,3 odstotka BDF! SOGLASNO PODPRT SKLEP O UPORABI SLUŽBENIH MOBILNIH TELEFONOV ZA ZAPOSLENE V DRŽAVNEM ZBORU Parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je soglasno podprla sklep o uporabi službenih mobilnih telefonov za zaposlene v državnem zboru, ki ga je na podlagi pogovorov z vodji poslanskih skupin pripravil predsednik državnega zbora Borut Pahor. Stroški uporabe mobilnega telefona bodo za poslanke in poslance tako odslej omejeni na 50.000 tolarjev, za zaposlene v državnem zboru (vodstvo in strokovne službe) pa na 25.000 tolarjev mesečno. Morebitno prekoračitev tega zneska bodo uporabniki krili sami, je določila pristojna komisija. Pri tem velja omeniti, da so telefonski računi pri veliki večini poslancev doslej v povprečju znašali okrog 32.000 tolarjev na mesec, najvišji pa naj bi (pri treh ali štirih poslancih) celo presegali vsoto 200.000 tolarjev. PETICIJA ZARADI NEPRAVIČNEGA IN NESPREJEMLJIVEGA CESTNINJENJA NA AVTOCESTNEM ODSEKU ŠENTILJ - PESNICA Neodvisni svetnik občine Šentilj Vlado Marinič je skupaj s skoraj 3000 podpisniki na vlado in državni zbor poslal peticijo zaradi nepravičnega in nesprejemljivega cestninjenja na avtocestnem odseku Šentilj — Pesnica. Pristojne organe podpisniki peticije pozivajo, da na navedenem odseku ukinejo plačevanje cestnine, od premiera in predsednika državnega zbora pa med drugim pričakujejo pisni odgovor s končno rešitvijo v dobro tako domačinov kot vseh uporabnikov avtoceste. BANKA SLOVENIJE PONATISNILA BANKOVEC ZA 5000 TOLARJEV Banka Slovenije je zaradi zamenjave obrabljenih bankovcev ponatisnila bankovec za 5000 tolarjev, ki se nekoliko razlikuje od bankovca, ki je trenutno v obtoku. Preko bank ga bo izročila v obtok 15. julija, medtem pa ostajajo bankovci prejšnjih izdaj še naprej zakonito plačilno sredstvo. RADENSKA V PRVI POLOVICI LETA 7,7 MILIJARDE TOLARJEV PRIHODKA Podjetja v skupini Radenska, v katerih je skupaj zaposlenih 1026 ljudi, so v prvi polovici leta ustvarila 7,7 milijarde tolarjev prihodkov, čisti dobiček pa je v prvih petih mesecih znašal 224,9 milijona tolarjev, je na novinarski konferenci povedal generalni direktor Radenske Zlatko Hohnjec. Po njegovih besedah je Radenska v prvem polletju dosegla načrtovane rezultate poslovanja, v drugi polovici leta pa jih bo glede na dosedanje trende celo presegla, razen pri prodaji brezalkoholnih pijač. RAZPIS ZA VPIS V PODIPLOMSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME Vlada je dala soglasje k razpisoma za vpis v podiplomske študijske programe na ljubljanski in mariborski univerzi za študijsko leto 2002/2002, pri čemer bo za specialistični, magistrski in doktorski študij na voljo skupno več kot 4500 vpisnih mest. Razpis za vpis sta obe univerzi objavili v soboto, 13. julija, samostojni zasebni visokošolski zavodi, ki soglasja vlade ne potrebujejo, pa bodo razpise objavili posebej. Kandidati za študij na Univerzi v Mariboru bodo prijavo za vpis lahko oddali do 2. septembra, kandidati za študij na Univerzi v Ljubljani pa do 10. septembra. Obe univerzi in njune fakultete ter samostojni visokošolski zavodi se bodo lahko potegovali tudi za sofinanciranje študija iz proračunskih sredstev. Pripravila: Bronja Habjanič TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si AKTUALNO PTUJ / 33. FESTIVAL V ZNAMENJU ŠTEVILNIH SPREMEMB Komisija za Viteze, obiinstvo za Modrijane Letošnji 33. slovenski festival domače zabavne glasbe je bil skoraj mesec dni prej kot obi~ajno, saj so ga organizatorji iz družbe Radio-Tednik Ptuj pripravili v petek, 12. julija. Že tretje leto je potekal na Mestnem trgu, kjer je okoli 2000 ljubiteljev polk in valčkov prisluhnilo 12 ansamblom domače zabavne glasbe oziroma 24 melodijam. Vsekakor si bomo letošnji festival zapomnili predvsem po številnih spremembah in novostih, za katere je poskrbela nova ekipa organizatorjev na čelu z novim direktorjem festivala Ludvikom Kotarjem. Prva novost je, da je nastopilo bistveno manj ansamblov kot v minulih letih. Druga novost je vstopnina (1000 tolarjev), za katero se je organizator odločil, ker letošnji festival ni našel prostora med prireditvami občinskega praznika, zaradi česar je bil prispevek mestne občine bistveno nižji. Tretja novost je ukinitev rangiranja ansamblov na zlate, srebrne in bronaste dobitnike orfejevih značk in priznanj. Četrta novost je v tem, da so organizatorji po dolgih letih spet uspeli pritegniti nacionalno televizijo, ki je prireditev v celoti posnela in bo na sporedu to soboto, 20. julija, ob 20. uri na drugem programu. Prireditev je posnel tudi Radio Slovenija in jo prenašal že naslednji večer, neposredno pa sta 33. festival prenašala radia Maribor in Ptuj; slednji je poskrbel tudi za predstavitev zakulisnega dogajanja in za prve izjave najboljših. Peta novost je v sočasni izdaji CD plošče in kasete z 12 izbranimi skladbami, oboje pa so lahko obiskovalci kupili že ob vstopu na prireditveni prostor. Med odmorom se je ptujskemu občinstvu predstavil ansambel Murski val iz Kanade Festival je potekal pod generalnim pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in glavnim pokroviteljstvom mestne občine Ptuj, med novosti pa sodi tudi to, da so pri organizaciji prireditve kolegom iz družbe Radio - Tednik pomagali agencija Ge- Najvi{jo festivalsko nagrado, zlatega orfeja, je po odlo~itvi strokovne komisije prejel ansambel Vitezi celjski ržina Videoton ter predstavniki RTV Slovenija - regionalni center Maribor, Radio Slovenija ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Tisti, ki festival redno spremljamo, smo letos morda pogrešali več znanih in že uveljavljenih ansamblov, med novostmi pa je vsekakor tudi to, da je letošnji ptujski festival prvič imel le eno voditeljico, Danico Godec. Po predhodni avdiciji, ki je bila 26. maja v Hajdošah, so se na letošnji festival uvrstili tile ansambli: Špik iz Ljutomera, Atomček iz Podčetrtka, Vaški veseljaki iz Dobja pri Planini, Viharnik iz Kamnika, Kompromis iz Ormoža, Podkrajski fantje iz Velenja, Dinamika z Destrnika, Ptujski grajščaki, Pogum iz Škocjana, Štrk iz Ljutomera, Modrijani iz Dobrne ter Vitezi celjski iz Celja. Strokovna komisija za glasbo, ki so jo sestavljali Franc Lačen iz Radio-Tednika Ptuj, Smilja Baranja s TV Slovenija, Urška Čop z Radia Maribor, Irma Rauh z Radia Slovenija ter Ivo Umek z Založbe kaset in plošč RTV Slovenija, je najvišjo nagrado, zlatega orfeja ORMOŽ, PTUJ / ZA MATURANTI PRVA VELIKA @IVLJENJSKA PREIZKUSNJA Ptujtani krepko presegli povpreije (Nadalj^evanje s strani 1) V slovenskem merilu so nadpovprečne rezultate dosegli maturantje ptujske gimnazije. Maturo je opravljalo 159 dijakov in 157 jih je bilo uspešnih, kar pomeni, da jo je kar 98,7 odstotka vseh dijakov opravilo uspešno, to pa je domala deset odstotkov nad državnim povprečjem (to je 90 %). 26 dijakov je bilo odličnih, 65 prav dobrih, 52 dobrih in 13 zadostnih. Pet maturantov je doseglo naziv zlati maturant (dosegli so nad 30 točk). To so: Matej Črnja-vič, Nina Horvat, Mojca Neu-dauer, Marko Toplak in Barbara Zafošnik. V vsej Sloveniji je bilo takih dijakov 251, prihajajo pa iz 43 slovenskih šol. Manuela Hojnik, Lilijana Hronek, Simona Korošec in Le-onida Ravnjak so pri matematiki dosegle 100-odstoten uspeh, Dejan Emeršič je dosegel pri geografiji 96-odstoten uspeh (to je doseglo samo 6 maturantov v Sloveniji, saj 100-odstotnega ni bilo). Na ekonomski gimnaziji v Ptuju je opravljalo maturo 67 maturantov, 60 je bilo uspešnih, sedem jih ima popravne izpite. Pomeni, da je maturo uspešno opravilo 90 odstotkov dijakov, kar je državno povprečje. Pet dijakov je bilo odličnih. Na gimnaziji v Ormožu, kjer so letos prvič opravljali maturo, je k maturi pristopilo 56 dijakov, 50 je bilo uspešnih, 5 jih bo opravljalo popravne izpite. Ponašajo se tudi z zlato maturantko, to je Karmen Vizjak. Ptujski gimnazijci so nas povabili tudi na večerno podelitev priznanj in nagrad najboljšim maturantom. Od njih se je v imenu vseh profesorjev poslovila Melanija Centrih, pomočnica ravnateljice. Maturantom, ki so se v času srednješolskega šolanja posebej izkazali pri šolskem uspehu in pri drugih dejavnostih, so podelili posebna priznanja. Za dijaka generacije so razglasili Mateja Črnjaviča, ki se je ob uspešnem šolskem delu posebej angažiral tudi v številnih dejavnostih (v vsaj dveh smo ga predstavili tudi v našem časopisu). Za kulturni program je poskrbel pevski septet Liguster iz Slivnice pod vodstvom Jožice Lovrenčič Lah. Franc Lačen « / za najboljši ansambel v vrednosti 250.000 tolerjev, prisodila lanskim debitantom, ansamblu Vitezi celjski. Za najboljšo melodijo je komisija proglasila skladbo Po domače avtorja Jožeta Burnika v izvedbi ansambla Pogum iz Škocjana, nagrado v vrednosti 200.000 tolarjev pa je prispevala Nova KBM. Kore-novo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je dodelila mlademu ansamblu Modrijani iz Dobrne, ki je prejel nagrado strokovne komisije tudi na Vurberku. dila (Vinko Štrucl iz Društva pesnikov slovenske glasbe, Jože Šmigoc iz Radio-Tednika Ptuj ter Lilijana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča) je nagradila besedilo Marka Kočarja Babič-in vrt v izvedbi ansambla Špik iz Ljutomera. Med novosti letošnjega festivala sodi nagrada Marjana Stareta, ki jo je Društvo pesnikov in pisateljev za dolgoletno in kvalitetno sodelovanje na področju besedilopisja dodelilo enemu najplodnejših avtorjev, Ansambel Pogum iz Velenja je izvedel najbolj{o melodijo po mnenju strokovne komisije. Foto: M. Ozmec Na lanskem festivalu sta bila okusa strokovne žirije in ptujskega občinstva enaka, letos pa ni bilo tako, saj je največ glasov občinstva prejela skladba Braneta Klavžarja in Jožeta Galiča V mojih si mislih vedno ti v izvedbi ansambla Modrijani iz Dobrne, ki je za najbolj všečno melodijo po izbiri občinstva prejel nagrado Slovenskih novic v višini 200.000 tolarjev. Strokovna komisija za bese- magistru Ivanu Sivcu. Med štetjem glasov so ptujsko festivalsko občinstvo zabavali člani ansambla Murski val, ki so na gostovanje v domovini pripotovali iz Kanade, ter Alfi Nipič s svojimi muzikanti. 33. festival domače zabavne glasbe Slovenije je torej za nami, odgovor na to, ali so vse omenjene novosti pozitivne ali ne, pa bo zagotovo kmalu prinesel čas. M. Ozmec Melani Centrih, pomo~nica ravnateljice Gimnazije Ptuj, v družbi Mateja Crnjaviča, ki je postal dijak generacije. Foto: Lan-gerholc ercator od 15. julija do 31. avgusta 2002 10% POLETNI POPUST ZA : «Strešna okna VELUX «kovinska vrata NOVOFERM «leseno stavbno pohištvo «keramične ploščice GORENJE KERAMIICA I pri nakupu nad 20 m'] «kopalniško pohištvo KOLPA 8% s. 00 c5 T3 ■O tO in O/O POLETNI POPUST z BREZPLAČNO POSTAVO ZA; ^DEMIT FASADE TIM LAŠKO nad 150 nI, z ali brez zakljtičnega sloja «JUBIZOL FASADE JUB nad 150 nř, z zakljuinim slojem na izdelke z 10% in 8% popustom se pitovinski popust ne priznava! ... vabimo vas v Gradbeni center Ptuj in Gradbeni center Ormož ^ fA'Rrediiloirnajboljši sosed GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO PTUJ / OBRATOVALNI ČAS - STROKOVNA, NE POLITIČNA STVAR Zadovoljni volivci - nezadovoljni kupci PRI OBLIKOVANJA OBRATOVALNEGA ČASA NAJ SODELUJEJO DELAVCI PO PRAVILIH SOUPRAVLJANJA Upravni odbor združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ga vodi Stanislav Brodnjak, se je na izredni seji 11. julija seznanil z vladnim predlogom novele zakona o trgovini, ki naj bi bil po navedbah ministrice za gospodarstvo Tee Petrin usklajen s socialni partnerji. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini, ki ga je podprl sindikat delavcev trgovine Slovenije (ta vztraja, da ostaja maksimiran tedenski obratovalni ~as {est dni v tednu ter podpira nekatere izjeme) so zavrnili, pa tudi trditev, da je bilo besedilo usklajeno med socialnimi partnerji. Upravni odbor je ocenil, da predlog z izjemami diskrimita-torno ureja opravljanje trgovinske dejavnosti, zato je oblikoval svoj predlog spremembe 17. ~lena zakona o trgovine. Zahteva tudi takoj{en pogovor s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti in aktivno sodelovanje v nadaljnjih atkiv-nostih pri spreminjanju zakonodaje s podro~ja trgovine. Kot je za Tednik po drugi izredni seji upravnega odbora prej{nji ~etrtek povedal predsednik Združenja za trgovino Slovenije Stanislav Brodnjak, v okviru novega kompromisnega predloga predlagajo, da naj bi pri kreiranju obratovalnega ~asa sodelovali tudi zaposleni v neki družbi po pravilih partici-pativnosti, brez omejitev obratovanja na dolo~eno {tevilo dni ali ur v tednu, prav tako tudi brez izjem. Ve~ina trgovcev namre~ že ves ~asa zagovarja stali{~e, da je obratovalni ~as strokovna, ne pa politi~na zadeva. Soglasno so zavrnili vladni predlog za spremembo zakona, ker je tekst nekonsistenten, pred tem pa so si tudi pridobili pravno mnenje pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki pravi, da vladni tekst predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona ne upo{te-va tega, kar je zahtevalo ustavno sodi{~e, zato ga tudi v zdaj{nji obliki ni mogo~e predložiti parlamentu v sprejem. Po dolgotrajni razpravi so ugotovili, da se ves ~as pogajanj in tudi v zdaj{njih razpravah stvari razvijajo v nepravi smeri. "Še vedno ne lo~imo, kaj je organizacija in upravljanje, od tega, kaj je sindikalni boj oziroma bitka za pla~e. Obratovalni ~as kot organizacijski del upravljanja sku{amo izena~-iti z delovnopravno zakonodajo. Ocenili smo, da ~e želimo slediti temu, da je opredeljevanje obratovalnega ~asa notranja zadeva družbe, potem moramo slediti temu, da skladno z dolo~bami zakona o soupravljanju delavcev postane opredelitev obratovalnega ~asa participativni element delavcev znotraj družbe in managementa. To pomeni, da delavci skladno z nekaterimi dolo~bami zakona o soupravljanju lahko prispevajo k temu in sodelujejo v fazah sprejemanja odlo~itev pred sprejemom obratovalnega ~asa znotraj družbe. Ne pristajamo na to, da bi bil obratovalni ~as opredeljen v okviru {estih dni na teden, en dan pa bi bile trgovine zaprte. S tem bi na slovenskem trgu povzro~ili popolno anarhijo. V trgovini funkcioniramo izklju~no zaradi strank. Zato predlagamo, da prodajalna obratuje v ~asu, ki ga samostojno dolo~i trgovec ob sodelovanju delavcev, ki so organizirani so nevdržne. Med trgovci bi povzro~ile zelo razli~ne situacije in ponovne pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti. To pa najbrž ne bi smel biti cilj zakonodajalca. Sindikat pri vsem tem ne bo izklju~en, boril se bo za pla~e skozi kolektivne pogodbe, da bodo delavci v okviru predpisanih delovnih ~asov dobili pla~ilo, kot jim pripada," je med drugim povedal Stanislav Brodnjak, ko je pojasnjeval Stanislav Brodnjak, predsednik združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije: »Obratovalni ~as v dogovoru s sveti delavcev. [estdnevni delovni teden ni javna korist, javna korist tudi niso v zakon pripeljane izjeme ...«. Foto: Črtomir Goznik v svet delavcev. Če sveta ni, so možnosti druge. Pri samostojnih podjetnikih predlagamo formulacijo 'drugo obliko organiziranja delavcev'. Mislimo, da je ta ponudba korektna, preprosto daje skladno z zakonom o soupravljanju tudi svetu delavcev tisti pomen, ki ga ima. Izjeme, ki jih opredeljeval vladni predlog sprememb zakona, predlog sprememb zakona o trgovini, ki ga kot kompromisno re{itev ponujajo v združenju za trgovino pri GZ Slovenije. S stali{~i, ki so jih oblikovali prej{nji ~etrtek, bo združenje najprej obvestilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, zatem odbora za gospodarstvo pri vladi in državnem zboru, poslanske skupine, vladne organe, Gospo- darsko zbornico. Z na~rtovan-imi aktivnostmi želijo stvari pripeljati v okvir strokovnosti, ne pa politike. Pri dosedanjih aktivnostih je prevladovala politizacija, ki bi sicer prinesle dolo~eno zadovoljstvo pri volivcih, ne pa tudi kakovostnih re-{itev. V EU so tovrstne zadeve urejene razli~no, trend liberalne ureditve obratovalnega ~asa pa je izjemen. Samo vpra{anje ~asa je, kdaj bodo trgovine odprli v nedeljo tudi v državah, kjer so trenutno {e zaprte. V to jih bodo vodili ~isti tržni razlogi, nakupovalne navade ljudi se mo~no spreminjajo. "Pri~akujemo, da bo ministrstvo za gospodarstvo, ki je pobudnik za spremembo zakona o trgovini, na{e pobude ocenilo ter skupaj z nami ugotovilo, da na{ predlog predstavlja nek novi trenutek uvajanja participacije pri odlo~anju delavcev znotraj trgovskih struktur," je {e povedal Stanislav Brodnjak. Vlada je v svojem predlogu tudi zelo zakomplicirala proceduro prijavljanja obratovalnega ~asa, kar je v nasprotju z antibi-rokratskim programom, ki ga je sama sprejela. Do sedaj je bilo to zelo dobro urejeno s pravilnikom. "Po neki pravni logiki, ~e je 17. ~len zakona o trgovini razveljavljen, potem ne moremo trditi, da pa veljajo nekateri predpisi, ki temeljijo na tem ~lenu," je na trditev o tem, da bo urejanje obratovalnega ~asa trgovin po 28. juliju brez zakonske podlage, odgovoril Stanislav Brodnjak. O noveli zakona o trgovini bodo poslanci državnega zbora razpravljali na prvi jesenski seji v okviru rednega postopka. MG PTUJ / PERUTNINA ZNOVA "RADGONSKI" NOSILEC KAKOVOSTI Sledljivost, varnost in kakovost hrane Perutnina Ptuj je v prvih {estih mesecih leto{njega leta dosegla nekoliko ve~jo prodajo svojih izdelkov kot v enakem obdobju lani, pri tem se je pove~ala predvsem prodaja na doma~em trgu. Na ocenjevanju mesnih izdelkov pred 40. kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni je znova osvojila naslov nosilca kakovosti za leto 2002. Perutnina Ptuj je osvojila naslov nosilca kakovosti že četrtič v šestih letih in drugič zapored. Poleg tega naziva je prejela priznanje šampiona kakovosti za sveže meso in v kategoriji mesnih izdelkov, prejela pa je tudi posebno priznanje za varne mesnine. Vse to je dodala k beri priznanj, ki jih je letos prejela že na ocenjevanjih v Zagrebu in Novem Sadu. Kot je na nedavni novinarski konferenci dejal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, so dobri rezultati na ocenjevanjih uspeh načrtnega vlaganja v sledljivost, varnost in kakovost hrane, izdelane v njihovih obratih. Veseli in zadovoljni so, da prizadevanja vseh njihovih sodelavcev opazijo in ugotovijo strokovnjaki na številnih ocenjevanjih in potrošniki, ki vse bolj povprašujejo po izdelkih Perutnine Ptuj. ZACETEK NOVE INVESTICIJE Pred tedni so začeli v Perutnini novo, največjo letošnjo investicijo, ki bo veljala okoli 2 in pol milijarde tolarjev, končana pa bo spomladi prihodnjega leta. Na mestu opuščene valilnice na Turnišču bo zrasla nova proizvodna hala gotove hrane, s čimer bodo obseg te proizvodnje s sedanjih 1200 povečali na 9 tisoč ton letno. To bo najmodernejši tovrstni perutninarski obrat v srednji Evropi, izdelki iz njega pa bodo namenjeni predvem izvozu. Trenutno Perutnina izvozi 45 odstotkov svoje proizvodnje, ta delež pa se bo v prihodnje bi- stveno povečal. PRIPOJITEV JATE IN KK PTUJ V Sloveniji je bilo zadnje tedne precej polemičnega poročanja o načrtovani pripojitvi Jate, d.d., k Perutnini Ptuj. Dr. Roman Gla-ser je povedal, da so se z vodstvom Jate dogovorili o načinu pripojitve in postopku zamenjave delnic obeh družb, isto velja tudi za Kmetijski kombinat Ptuj. Pri tem je vrednost Perutnini-nih delnic 4.450, Jatinih 28.000 in Kombinatovih 1.450 tolarjev. Perutnina v času, ko čaka odločbo Urada za varstvo konkurence (pričakuje jo do 26. julija), kupuje proizvode Jate in jih prodaja pod Jatino blagovno znamko, Danes gradbišče, čez nekaj mesecev pa najsodobnejši perutninarski obrat v srednji Evropi če bo odločba urada pozitivna, pa bo prišlo do pripojitve te perut-ninarske družbe. Glede pripojitve Kmetijskega kombinata Ptuj je dr. Glaser povedal, da bosta o tem odločali skupščini obeh podjetij v avgustu, sicer pa sta vodstvi obeh družb pred dnevi že podpisali ustrezno pogodbo o pripojitvi. Znotraj skupine Perutnina bo prišlo do količinskih in kakovostnih sprememb predvsem v proizvodnji sedanje Kombi-natove Tovarne močnih krmil, velike kakovostne in količinske premike napovedujejo v prašičereji, prav tako na ostalih področjih sedanje Kombinatove proizvodnje, vinarstvo pa se bo avgusta organiziralo v novoustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo. V prvi fazi pripojitve KK Ptuj ne bo presežnih delavcev, bodo le razporeditve, kasneje pa je mogoče zaradi racionalizacije pričakovati tudi ukinitev ka- kšnega delovnega mesta. PERUTNINA NAJEMNIK GRAJSKE RESTAVRACIJE? "Perutnina je resen kandidat za prevzem grajske restavracije," je potrdil dr. Roman Glaser. "Bili smo pozvani, da bi v nekdaj zelo znani, sedaj pa že leta zapuščeni grajski restavraciji prevzeli skrb za kulinarično in drugo gostinsko ponudbo. V svoji mestni restavraciji smo pokazali, da to znamo, zato bi lahko tudi na gradu, kjer se je v zadnjem času zgodilo precej pomembnih investicij, prispevali svoje k pestrejši turistični ponudbi Ptuja. Tudi sam sem kot Ptujčan zainteresiran, da s skupnimi močmi uredimo tudi to že nekaj let pereče vprašanje." Objekt grajske restavracije naj bi bil, tudi s pomočjo državnih sredstev, obnovljen v naslednjih dveh letih, k temu pa naj bi povabili tudi bodočega najemnika in objekt uredili tako, da bo ustrezal njegovim gostinskim načrtom. J. Bračič (ft DAnirMjTi 11 »VL IVTL-řn»^ I u J —ai.fl-w-in-Hia.---- JMEt: Družba za časopisno In radijsko dqavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2S50 PtqL tel.: Ofi/749^10, HTWÇ^îaTr'àlSriîaTWÇai^Ç'ëia^^ poSirňáBlňlňn^rianSíařničirš stlirïï:Tiapi7?vyww.rBai&ïëahTIëil ---6 -------^--n------------ ------ --fiojmk^rome^^---- -^TťdtiS PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Precenjena Perutnina Ptuj? Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je tudi ta teden potekalo povsem skladno z letnim ~asom: prometa je bilo malo, te~aji delnic pa so {e naprej na istih nivojih. Je pa to ~as, ko pri mnogih delniških družbah potekajo skupščine delničarjev, na katerih ti odločajo o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe, med drugim tudi o podelitvi razrešnice upravi, ki pomeni izrazitev strinjanja delničarjev s sedanjim delom uprave oziroma nekakšna pohvala vodilnim delavcem in delitvi dela bilančnega dobička. Žal pa je udeležba na skupščinah kljub veliki razpršenosti delničarjev zelo okrnjena, povečini so prisotni le institucionalni delničarji ali njihovi zastopniki, mali delničarji pa pravice glasovanja na skupščini ne izkoristijo. Večina prebivalcev se z vrednostnimi papirji ni kaj prida ukvarjala in takšni delničarji se ne zavedajo vseh pravic, ki izhajajo iz lastniškega vrednostnega papirja. Tako ne da samo ostajajo neaktivni, ampak dajejo možnost večjega vpliva tistim, ki so se za delničarstvo zavestni odločili. Ti imajo na račun malih delničarjev na poslovanje družb veliko večji vpliv, kot bi ga imeli sicer. Veliko prahu v zadnjih dneh vzdigujejo prevzemne aktivnosti Perutnine Ptuj. Perutnina, ki sicer dosega zelo dobre poslovne rezultate in je v zadnjih letih razširila svoje poslovanje tudi na področje izven Slovenije, si bo v kratkem pripojila Kmetijski kombinat Ptuj in ljubljansko Jato meso. Pogodbe o pripojitvi so v minulem tednu uprave omenjenih družb že podpisale, končno besedo pa bodo imeli delničarji in urad za varstvo kunkurence. Pripojitev bo Perutnina izpeljala z izdajo novih delnic, ki jih bodo dobili delničarji KK Ptuj in Jate mesa. Prav menjalno razmerje pa je sprožilo v javnosti največ negodovanja. Perutnina je za delnico Jate pripravljena zamenjati 6 svojih delnic, pri KK Ptuj pa je menjalno razmerje 3,2 delnici Kombinata za eno delnico Perutnine. Glede na trenutne tržne cene omenjenih delnic je razmerje dejansko postavljeno v korist Perutnine in s tem njenih delničarjev ter v škodo delničarjev Jate mesa in Kmetijskega kombinata. Posledično sta delnici Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj, ki za razliko od Perutnine kotirata na Ljubljanki borzi, precej padli. Odnos Perutnine do ostalih delničarjev se odraža tudi v načinu objave informacije o menjalnem razmerju, ki so jo podali na tiskovni konferenci; ta je potekala kar v času trgovanja na borzi. Ker Perutninina delnica ni uvrščena na borzo, se družba ni dolžna ravnati v skladu z zakonom o trgu vrednostnih papirjev, ki tovrstnih dejanj ne dopušča. Glede na dejstvo, da se z delnicami obeh družb, ki počasi prehajata pod okrilje Perutnine, trguje na borzi in ima posredovana informacija cenovno zelo občutljivo naravo, bi bilo od takšne družbe, kot je Perutnina, pričakovati korektnejše ravnanje, četudi ji ni potrebno upoštevati zakona, ki velja za borzne družbe. Nina Pulko, Ilirika BPH POLITIKA PTUJ / PO ENEM LETU PRIČELI URESNIČEVATI ODLOK O JAVNEM REDU Otroška igrišia nii vei pasja stranišča? Lani julija sprejeti odlok o javnem redu v mestni občini Ptuj je prvo konkretizacijo doživel te dni. V zadnjem času so imeli mestni svetniki več vprašanj, kje so vzroki za to, da se ne uresničuje. Po odgovorih župana Miroslava Lucija in predstojnika skupne uprave občin Stanislava Napasta se odlok izvaja, ne pa tudi kvalitetni nadzor. Pa to ne drži v celoti. Postaviti različne opozorilne table že ni bilo tako težko, pa so jih šele pred kratkim, četudi še ne povsod, kjer bi jih že zdavnaj morali. Na obe pokopališči tako po novem psi, kolesarji in vozniki motornih koles ne morejo, še vedno pa opozorilne table manjkajo na zelenicah in dvoriščih otroških vrtcev in šol ter na drugih otroških igriščih, kjer jih je po tretjem členu odloka o javnem redu v mestni občini Ptuj prepovedano voditi. Prepoved velja tudi za druge domače živali. Verjetno bi za parke veljalo tudi opozorilo, da je prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih. To se redno dogaja, saj mnogi Ptuj-čani ne spoštujejo nedotakljivosti otroških igrišč in drugih urejenih zelenih površin ter svoje ljubljenčke še naprej veselo vodijo na jutranjo in večerno toaleto na te površine. Doslej se jim še ni nič zgodilo. Verjetno pa po prvem avgustu ne bo več tako, saj naj bi takrat za- čel delati drugi komunalni nadzornik, ki bo nadzoroval zgolj uresničevanje odloka o javnem redu v mestni občini Ptuj. V prizadevanjih za varstvo zdravja in čistoče bodo v bodoče tenko piskali tudi vsi, ki zanemarjajo čistočo stanovanja, delavnice ali dvorišča v taki meri, da to moti okolico in utegne v nevarnost spraviti zdravje občanov. Ce bo komunalni nadzornik zasačil posameznika, da je vodil pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter na druga otroška igrišča, bo na kraju samem oglo-bljen z deset tisoč tolarji, prav toliko bo plačal posameznik, če bo zanemaril čistočo stanovanja oziroma ne bo odstranil iztrebkov domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih. V PARKU DRAŽJE KOT V HOTELU Pisanje in risanje po fasadah ali zidovih zgradb, spomenikih, Psi nič več na pokopališče - prepoved je očitna. Tudi na zelenice in dvori{~a otro{kih vrtcev in {ol ter na druga otro{ka igri{~a ne smejo, a tabel, ki bi na to opozarjale, {e ni. Postaviti bi jih morali upravljalci le-teh. Na posnetku vhod na nekdanje mestno pokopališče. Foto: Črtomir Goznik spominskih ploščah in podobnih objektih bo posameznika, dobljenega na kraju dogodka, prav tako stalo deset tisoč tolarjev. Tudi trganje cvetja v parku, na zelenicah in cvetličnih gredah je sankcionirano. Precej več pa bo plačala pravna osebna, in sicer 150 tisoč tolarjev, če bo gradila ali puščala ograje, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko, da bodo ogrožale varnost občanov oziroma kazile videz kraja. 60 tisoč tolarjev kazni pa čaka vsakega, ki pušča predšolske in druge otroke, ki niso sposobni samostojne hoje, brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih poteh. Ce bo posameznik stepal preproge, izlival ali metal z balkona in oken karkoli, s čimer bo povzročil nesnago v kraju ali ogrožal zdravje občanov, ga bodo prav tako olajšali za 60 tisoč tolarjev. Enaka višina kazni ga bo doletela, če bo v strnjenih naseljih redil domače živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo PTUJ / POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM MLADEGA FORUMA A. LAZARJEM "Vsi imamo pravico soodločati" Andrej Lazar je podpredsednik Mladega foruma Ptuj, ki deluje pod okriljem Združene liste socialnih demokratov (ZLSD). S politiko se je ta 20-letni študent medicinske fakultete v Ljubljani začel intenzivneje ukvarjati pred približno enim letom. Za pridružitev Mlademu forumu se je odločil zaradi lastnih prepričanj, ki sovpadajo s političnimi načeli podmladka. Njegovi ideali so predvsem strpnost in solidarnost ter trud za boljšo prihodnost. Navdušil ga je predvsem manifest Mladega foruma ZLSD o socialni politiki, ki je bil sprejet lani v Celju in pri oblikovanju katerega je sodeloval tudi sam. Najpomembnejše sporočilo tega manifesta je po njegovem mnenju, da smo mladi del družbe in kulture, del okolja, ki nas pomaga oblikovati in nas opredeljuje. Zato je pomembno, da imamo mladi jasno vizijo o svoji prihodnosti, ki naj bo demokratična in naj gradi predvsem na enakopravnosti, sprejemanju vsakršne drugačnosti, svobodi in varnosti slehernega posameznika in posameznice. V manifestu so spregovorili tudi o novi politiki v odnosu do drog, kjer se zavzemajo predvsem za izvajanje preventivnih programov in programov pomoči zasvojenim; gre v bistvu za alternativo politiki prohibicije. Sebe ne vidi v vlogi profesionalnega politika, saj bi veliko raje ostal pri poklicu, za katerega se je odločil. Vendar pa se mu zdi pomembno, da je vsak posameznik politično osveščen in angažiran. V politiki mu je všeč, da lahko posameznik svoje argumentirane predloge in stališča uveljavlja na državnem nivoju. Zato sebe vidi kot političnega ideologa, ki bo imel zmeraj jasno opredeljena stališča do vseh pomembnih političnih vprašanj. S forumovci se srečuje prib- ližno trikrat mesečno. Na sejah razpravljajo o predlogih ter jih potem posredujejo naprej izvršilnemu odboru ali predsedniku stranke. "S stranko smo zelo povezani, pomagajo nam pri naših projektih, konkretno pri čistilni akciji, ko smo čistili krajinski park Šturmovec in z nasveti, mi pa njim pri volitvah," dodaja La- Andrej Lazar, podpredsednik Mladega foruma Ptuj zar, čeprav poudarja, da so ideološko povsem neodvisni in da jim stranka ne vsiljuje svojih stališč. Prosti čas večinoma posveti različnim projektom, ki jih izvaja Mladi forum, kot so čistilne akcije in mednarodna izmenjava študentov; letos so gostili študente iz bivše Jugoslavije. Forumovci pa so med drugim dali pobudo za ustanovitev Mladinskega sveta v mestni občini Ptuj, v katerega so vključeni tudi drugi strankarski podmladki. "Moti pa me," pravi Lazar, "da drugi strankarski podmladki, razen SDM-ovcev, s katerimi smo po nekaj konfliktih v dobrih odnosih, niso aktivni in se nočejo soočati z aktualnimi političnimi vprašanji." Sam se je zavzel tudi za ustanovitev sklada za pomoč socialno ogroženim nadarjenim študentom iz upravne enote Ptuj, predvsem študentom z demografsko ogroženih območij, kot so Haloze in Slovenske gorice. Ta svoj predlog je predstavil tudi na sestanku Kluba ptujskih študentov (KPŠ), kjer je do svojega prostovoljnega izstopa opravljal funkcijo tajnika. S svojim predlogom pa je naletel na precejšnje neodobravanje, predvsem pri vodilnih predstavnikih KPŠ, pametnih argumentov proti pa niso znali najti. Kot pravi Lazar, je projekt povsem izvedljiv in je imel podporo zanj celo pri državni podsekretarki ter na Centru za socialno delo in Zavodu za zaposlovanje na Ptuju. Njegov predlog je bil, da bi KPŠ, ki ima letni proračun 22 milijonov tolarjev, v sklad prispeval 7 milijonov, ostalo pa bi prispevale občine iz UE Ptuj, kar bi po realnih izračunih prineslo v sklad približno 15 milijonov sredstev. "To bi pomenilo, da bi lahko 150 študentov prejemalo 10 tisoč tolarjev štipendije mesečno, v delovanju KPŠ pa se to bistveno ne bi poznalo. Vendar pa se zdi, da so zopet prevladali zasebni interesi v KPŠ," dodaja Lazar. V politiki ga najbolj motijo neuradni dogovori in dogajanja za zaveso. "Zelo me moti, če nekdo zaradi lastnega interesa v politiki spreminja svoja načela, tako da niso v prid večini, ampak le elitnim posameznikom. Jaz tega ne bi naredil, ker se nameravam dokazati v svojem poklicu in ni potrebno, da me zaradi česarkoli peče vest. Zmeraj se zanašam le na lastno presojo o tem, kar mislim, da je prav in kaj ne, in pri tem bi rad tudi ostal," trdi Lazar. Pusti pa se tudi prepričati, ker pravi, da nihče ni vseveden, seveda pa mora sogovornik imeti dobre argumente, ki so po njegovem mnenju v politiki še kako potrebni. Zdi se mu, da so mladi fo-rumovci z mestno občino Ptuj v še kar prijateljskih odnosih, kar se tiče razumevanja in podpore, čeprav je Mladi forum nastal prav zaradi nestrinjanja s politiko, ki jo zastopa občina. "Mestna občina bi nas lahko bolj podprla v prizadevanju za očiščenje Ptujskega jezera, kar bi Ptuju prineslo 14 km obale, mladi še zmeraj nimamo ustreznega prostora za druženje, v centru mesta se še zmeraj premalo dogaja in popolnoma dokončano mladinsko prenočišče že lep čas žalostno sameva," dodaja Lazar. O slovenski politiki in politikih ima dokaj pozitivno mnenje, čeprav bi se dalo marsikaj spremeniti. V prihodnosti bi rad videl trdno socialno in demokratično Slovenijo, z jasno zunanjo politiko in jasno opredelitvijo do vseh svetovnih političnih vprašanj. Mladim pa svetuje naj se čimbolj izobrazijo in si s tem zagotovijo varno prihodnost, politično pa naj bodo vedno dejavni, saj lahko pripomorejo k boljši prihodnosti. Polona [emnicki okolico, ne da bi imel dovoljenje inšpekcijskih služb. Deset tisoč tolarjev kazni bo plačal tudi vsak, ki ga bodo dobili, da prenočuje v javnih prostorih in na javnih površinah, veliko več pa bosta morala seči v žep pravna oseba in posameznik, ki bosta storila prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, na primer za prepovedano točenje alkoholne pijače v javnem lokalu mladoletniku, ki še ni dopolnil 15 let, pijani osebi ali skupini, v kateri je pijana oseba. Ni kaj, odlok o javnem redu, ki so ga ptujski mestni svetniki sprejeli julija lani, začel pa je veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, je za vse, ki se ne držijo reda, in tudi za druge, ki jim je ta tematika bližja, zanimivo branje. Splača se z njim seznaniti, saj si bomo z njegovim poznavanjem olajšali marsikatero morebitno težavo, za katero v tem trenutku niti ne vemo, da je za naše okolje lahko oteževalno dejanje in potemtakem sankcionirano. MG ORMOŽ / VRAČANJE TELEKOMU PREVEČ PLAČANIH PRISPEVKOV Obiani zgradili sedem central "Z zakonom, kakršen je, nisem zadovoljen, zlasti ker sem ga z amandmajem poskušal popraviti. Zaradi strankarske discipline so se v tretjem branju nekateri odločili, da ga izločijo in na tem področju vzpostavijo rešitve, ki jih je predstavil predlagatelj, to je vlada, te pa niso povsem korektne do nekdanjih vlagateljev v širitev telefonskega omrežja," je na vprašanje, kako potekajo pogajanja o vračanju preveč plačanih prispevkov za širitev telefonskega omrežja povedal Vili Trofenik, ki dela v tej državnozborski komisiji. "Zdi se, da je razprava o popravi zakona bolj služila političnim pripravam na jesenske lokalne volitve kot pa o poglobljenemu pogovoru o problematiki in kriterijih vračanja. Razočaran sem tudi glede kvalitete ali bolje rečeno nekvalitete razprave o tem problemu in zaradi tega glede nakazanih nekvalitetnih rešitev. Po mojem mnenju tudi združenje upravičencev oziroma vlagateljev v telefonsko omrežje ni odigralo vloge, kot bi jo moralo, ker je želelo preprosto samo določiti višino vračila brez jasnih in logičnih argumentov in kriterijev, kako do te višine priti," pravi Vili Trofenik in nadaljuje, da samo določiti odstotke, proti sebi pa imeti vlado in resorno ministrstvo, ki pač izhaja iz tega, da je prisiljeno nekaj vrniti, pa je zaradi tega iskalo rešitve za čim nižje odstotke vračanja, na drugi strani pa so nekateri imeli nerealne želje po vračanju celotnega prispevka ali pa blizu tega, je pripeljalo do nekvalitetne rešitve. Samo v občini Ormož je bilo v tistem času s prispevki občanov zgrajenih šest končnih central in s prispevkom vseh s petnajstod-stotnim dodatkom na ceno impulza vozliščna centrala in poštna zgradba v Ormožu. Po različnih krajevnih skupnostih so občani prispevali med tri in šest tisoč DEM, ob tem so bila v nekaterih krajevnih skupnostih v to delno vključena tudi sredstva krajevnih samoprispevkov, na območju krajevne skupnosti Sv. Tomaž pa še sredstva za demografsko ogrožena območja, ker bi bila sicer cena telefonskega priključka na gospodinjstvo še višja. "Kakor hitro je prišel zakon o vračanju preveč plačanih prispevkov v postopek, smo v ormoški občini nemudoma pričeli zbirati vso potrebno dokumentacijo in kmalu ugotovili, da smo občinskemu upravnemu organu naložili veliko breme v želji, da bi bila podatkovna baza pripravljena, kakor hitro bo v skladu z zakonom možno vložiti zahtev- ke za vračanje," je v nadaljevanju pogovora povedal župan Vili Trofenik. Podatkovna baza in dokumentacija so od ene do druge krajevne skupnosti različne. Ponekod lahko najdeš vso ustrezno dokumentacijo, od pogodb z izvajalci in plačniki do dokazila o plačilu in podobno, vse do marke natančno, v drugih krajevnih skupnostih pa je bilo marsikaj narejeno površno in bo zaradi tega potrebno vložiti več truda pri razčiščevanju podatkov, vendar upajo, da večjih problemov pri tem ne bo. Zupan je izrazil bojazen, da se bo huda kri pri vračanju zlivala na nič krive občinske uslužbence, ki bodo morali na tem področju opraviti ogromno dela. Kako bo potekala procedura vračanja, pa bo moralo ne glede na dokaj enostaven zakon povedati pristojno ministrstvo. "Komentiral bi odločitev o proceduri, ki jo je prinesel zakon. Zanimivo je, da se država nelogično oklepa nekaterih pristojnosti, ki so drugod v domeni občin, po drugi strani pa so nekatere stvari samoiniciativno prepustili občinam - najbrž zato, da bi se izognili predvsem neprijetnim zadregam ter postopkom, ki se bodo v procesu vračanja dogajali. Ljudje nestrpno čakajo, kdaj bodo dobili denar, vendar je potrebno poudariti, da ta trenutek ni znan, saj zakon pravi, da se bo iz prodaje Telekomovega premoženja oblikoval sklad za vračilo, nikjer pa ne zasledimo informacije, kdaj bo do tega prišlo, saj do sedaj njihove delnice še ne kotirajo na borzi. Kje so razlogi za tako ravnanje vlade pri tem, ni znano, lahko pa samo ugibamo, tako da je to še ena neznanka več, kdaj bo do vračanja prišlo," pove Vili Trofenik in za konec dodaja, da številk, koliko lahko v Ormožu pričakujejo, trenutno ne bi znal povedati, več bo znanega v začetku septembra, ko bodo dopolnjeni in obdelani podatki, ti pa so različne kvalitete. Vida Topolovec PO MESTNI OBČINI PTUJ / PRVO OCENJEVANJE ENTENTE FLORALE Zanimivo, raznoliko in gostoljubno mesto Na odprti seji komisije Entente Florale, ki je 12. julija prvič ocenjevala Ptuj, njegovo urejenost in kvaliteto življenja za domačine in obiskovalce mesta, je predsednik komisije Luke Griffin iz Irske povedal, da so njihovi prvi vtisi pokazali, da mesto živi v sozvočju s samim seboj, da je zanimivo, raznoliko in gostoljubno. Navdušila jih je infrastruktura, s katero razpolaga, na visoki ravni je tudi skrb za različne starostne skupine - od vrtca do doma upokojencev. Prav trikotnik, ki ga sestavljajo bolnišnica, zdravstveni dom in dom upokojencev, pa jih je še posebej navdušil. Niso samo rože tiste, ki so pomembne za nek kraj in mesto, pomembna je kvaliteta bivanja tako za prebivalce kot obiskovalce. Ker celo mesto diha kot spomenik, je potrebno {e posebej paziti na vse bodo~e posege v njem. Da pa bo v mestu na{el nekatere zgodovinske spomenike, kot je na primer Viktorin Ptujski, ki bi jih bolj pri~akova- l v Rimu kot na Ptuju, pa si predsednik ocenjevalne komisije Luke Griffin nikoli ni mislil. Celoten vtis je pozitiven, ~eprav bo potrebno v nadaljnjih aktivnostih opraviti {e ve~ kvalitetnih posegov v okolje in stavbe. Razumljivo je, da vsega mesto tudi zaradi denacionalizacijskih postopkov {e ni re{ilo. Slovenski predstavnik v ev- Korita iz odpadne gume so bila za člane komisije se posebej zanimiva V spomin na prvo udeležbo Ptuja v okviru tekmovanja Entente Florale so na zelenici pri podvozu posadili lipo ropski komisiji Entente Florale Anton Schlaus je povedal, da je povsod v mestu opazna kvaliteta, na drugi strani pa tudi črne točke. Zaželeno bi bilo, da bi vsak najmanjši kotiček, ki je lepo urejen, služil kot nevsiljiva promocija in spobuda drugim, da jih bodo posnemali. Mesto je v okviru priprav na prihod evropske komisije poskrbelo za odpravo številnih drobnih napak, ki bi jih tudi sicer morali sproti odpravljati. Nekatere pa so za zdaj ostale le evidentirane in čakajo, da jih bodo odpravili. Škoda le, da je celotna prizadevanja pokvarilo dejstvo, da so cvetlična korita, kot na primer v trikotniku na Slovenskem trgu in ob Mestnem stolpu, to območje krasila le en dan. Takšnega spodrsljaja si v bodoče več ne bomo smeli dovoliti, sicer bodo zvodenele vse druge aktivnosti, ki so naletele na odobravanje in podporo večine, ki v mestu živi in dela. MG PTUJ / SE O TRDEM KRUHU SPOMINKARJEV Od ponosa se ne da živeti ••• V Tedniku smo že večkrat pisali o problemih, ki jih imajo spominkarji na Ptuju. Čeprav delajo promocijo mestu, jih ta dobesedno ignorira. Franc Lenart, ki ima za zdaj edini na Ptuju atelje za izdelavo spominkov, Frenkie's atelje na Minoritskem trgu 4, dobesedno životari že dobro leto. Če se ne bi ukvarjal se z drugimi deli, bi atelje moral že zdavnaj zapreti. Trma ga ohranja in pričakovanje, da se bo tudi na tem področju na Ptuju odprlo, da ga turistični vodniki, ki občasno vodijo po mestu, ne bodo več obsli, prav tako tudi drugi turistični delavci tega območja. V dobrem letu, odkar dela, se je samo enkrat zgodilo, da je prišla cela skupina obiskovalcev Ptuja v njegov atelje. Ker pa je ni spremljal ptujski lokalni vodnik oziroma vodnik po mestu, ki je usposobljen za vodenje v italijanskem jeziku, se tudi niso mogli dosti pogovoriti, ker Italijani tujih jezikov ne poznajo. Temu primeren je bil izkupiček. Pričakuje, da bo po sprejemu odloka o lokalni vodniški službi po Ptuju boljše; mogoče pa bo boljše tudi zato, ker bi morali tudi preostali turistični delavci na Ptuju končno spoznati, da morajo medsebojno bolje sodelovati, ker bodo od tega imeli vsi koristi. Lenartovi kurenti iz gline stanejo le 550 tolarjev, vedno jih ima na zalogi za cel avtobus gostov, zato težav ne bi smelo biti. Zdaj pa je tako, da turisti ne vedo, kje bi lahko kupili drobne spominke o Ptuju in njegovih zanimivosti. Najbolj Franca Lenarta žalosti, ker ptujske motive sedaj bolje proda v Mariboru kot na Ptuju. Sam pa se je, da bi preživel, pričel ukvarjati s tatooji. V tem trenutku si želi le, da bi prodal toliko, da bi pokril materialne stroške. Žilico ima za izdelovanje spominkov, ki je ne bi želel zatajiti. Veliko znanja za svoje zdajšnje delo si je pridobil v tujini, pet let je delal pri znanem umetniku. "Ne pričakujem bogastva, le turistom bi rad dal tisto, kar iščejo na Ptuju - droben spomin, ki jih bo še dolgo spominjal na obisk najstarejšega mesta v Sloveniji. Če promoviram Ptuj, naj me vsaj pri delu ne ovirajo, naj mi pomagajo, da bom prišel na dober glas. Turistom prodajam kurente s ptujskim grbom, ne svoje slike. Že trikrat sem zaprosil, da bi svoje izdelke razstavil v ptujski Mestni hiši, pa konkretnega odgovora še nisem dobil. Le obljube, da bom enkrat že prišel na vrsto. Poznam načrte mestne občine le spominke, ki so vezani na naše mesto, težav s tem po mojem ne bi smelo biti. Od ponosa, ki ga gojim do svojega mesta, pa se žal ne da živeti. Več uspeha z razstavami sem doslej imel v slovenskih zdraviliščih, kjer sem jim v zahvalo, da so mi omogočili razstave, vsakič pustil eno od svojih del. Zelo rad bi se svojih težavah pogovoril s katerim od občinskih mož, pa še jih ni bilo k meni, čeprav uporabljam njiho- Franc Lenart: »Spominki so, samo nihče turistom ne pokaže poti do njih!« Foto: Črtomir Goznik na področju turizma, tudi vse zagate, ki se dogajajo na področju spominkarstva, zato mi je toliko bolj nepojmljivo, da če nekdo hoče nekaj narediti za Ptuj, ostaja brez podpore. Saj ne pričakujem denarja, le moralno podporo. Glede na to, da izdelujem ve prostore, ki sem jih z velikimi težavami in odrekanji usposobil v zdajšnje stanje. Nekoč je bila tu puškarna. Iz svojih izkušenj lahko povem, da se sicer na Ptuju želimo iti turizma, turistov pa ne znamo zadovoljiti," je svojo 'spominkarsko' zgodbo Izvedeli smo PTUJSKI MESTNI SVET 22. JUHJA Občine na Ptujskem naj bi letno za plače zaposlenih in pokrivanje materialnih stroškov v knjižnici Ivana Potrča Ptuj glede na zakon o knjižničarstvu skupaj plačale 133 milijonov tolarjev. Za nekatere med njimi pa je ta zakonska obveznost odveč, prepričane so celo, da če se bodo odrekle ustanoviteljstvu oziroma pogodbi o sodelovanju, jim ne bo potrebno ničesar plačevati oziroma bi veliko raje videle, da bi jim denar za te namene odtegovala država od primerne porabe. Da gre v resnici za njihovo zakonsko obveznost, jih je na torkovi seji na Ptuju skušal prepričati tudi Ciril Baškovič, državni sekretar v ministrstvu za kulturo. Odloke o ustanovitvi knjižnic naj bi občine sprejele do 8. novembra 2002, ptujski mestni svetniki bodo o odloku razpravljali v okviru 40. seje 22. julija. USTANOVITEV ZDRUŽENJA KARNEVALSKIH MEST 3o desetih letih članstva Ptuja v združenju evropskih karnevalskih mest se bo udejanil lanskoletni predlog predsednika združenja Henryja van der Kroona o ustanovitvi slovenskega združenja karnevalskih mest s sedežem na Ptuju. Sklep o tem so sprejeli predstavniki nekaterih slovenskih karnevalskih mest, ki so 6. julija sestali na Ptuju. Ptuj je bil prvo slovensko mesto, ki se je pred desetimi leti včlanilo v evropsko skupnost karnevalskih mest. V združenje slovenskih karnevalskih mest bodo ustanovitelji povabili več kot dvajset organizatorjev pustnih prireditev. V začetnem obdobju delovanja se bodo največ ukvarjali s povezovanjem, promocijo in izmenjavo skupin. Predsednik evropskega združenja karnevalskih mest je novemu združenju obljubil tudi finančno podporo. POLFINALE MISS SLOVENIJE 9. AVGUSTA 3olfinale letošnjega tekmovanja za miss Slovenije bo 9. avgusta v Termah Olimia v Pod~etrtku. Za vstop finale se bo potegovalo 21 deklet, 18 z regijskih izborov (po tri z vsakega), tri pa bodo izbrali 23. julija v Ljubljani. Na ta izbor bodo po vsej verjetnosti povabili tudi ~etrto- oziroma petouvr{~eno z izbora za miss [tajerske, ki je bil 25. junija na Ptuju. V Pod~etrtku bodo izbrali 12 finalistk, ki se bodo 15. septembra v Cankarjevem domu potegovale za prestižni naslov miss Slovenije 2002. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Glasbena oddaja "Pesem nikoli ne umre" - prvi del, z Bene{kimi fanti, Fanti s Praprotna, Brati iz Oplotnice in priznanimi humoristi ter poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". MG zaključil Franc Lenart, ki pričakuje, da se bodo končno zbudili tudi ostali spominkarji tega območja. Če bodo stopili skupaj, bodo lažje reševali svoje probleme, lažje bodo tudi pristopili do drugih turističnih delavcev mesta in okolice, ki v tem trenutku sier izražajo pomanjkanje po spominkih, da bi jih pridobili, pa ne naredijo ničesar. MG PTUJ / O ODLOKU O VODNIŠKI SLUŽBI Konino red pri vodenju po mestu? Za prvo branje na ptujskem mestnem svetu je pripravljen odlok o vodniški službi v mestni občini Ptuj. Z njim občina predpisuje pogoje za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja na območju mestne občine Ptuj. "Končno je napočil čas, da se odpravi anarhija tudi na področju turističnega vodenja po mestu, da tega več ne bodo opravljali ljudje brez ustreznih kvalifikacij oziroma celo tujci, kot se sedaj pogosto dogaja. Odlok o lokalni vodniški službi po Ptuju nastaja že več kot deset let. Oblikovali bomo program, po katerem naj bi po mestu vodili le strokovno usposobljeni turistični vodniki, vpisani v register lokalnih turističnih vodnikov in ki bodo imeli izkaznico lokalnega turističnega vodnika. Z vzpostavitvijo reda na tem področju bo posredno pridobilo tudi mesto. Lokalni turistični vodniki bodo skušali obiskovalce zainteresirati, da si bodo v mestu pogledali čim več in da bi tudi potrošili čim več. Naša želja je tudi, da bi vsaj k teoretičnemu usposabljanju pristopili tudi taksisti, receptorji, strežno osebje v lokalih, na bencinskih servisih in tudi drugi, ki prihajajo vsakodnevno v stik s turisti. Za vodnike bo strokovni preizkus znanja obvezen. Strokovno usposabljanje za lokalne turistične vodnike bo organizirala LTO Ptuj, program za usposabljanje in ugotavljanje strokovne usposobljenosti pa bo pripravila izobraževalna organizacija," je med drugim povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec. Prvi lokalni turistični vodniki naj bi pričeli z delom aprila prihodnje leto, če bo odlok do konca poletja oziroma jeseni sprejet. MG PO NAŠIH OBČINAH POLENSAK / PRAZNIK ŽETVE TER RAZSTAVA KRUHA IN POGAČ Praznovanje, ki te utrudi čeprav je kombajn mladim generacijam povsem izničil čar nekdanje žetve, TUristično društvo Polenšak že vrsto let ohranja prikaz tega opravila na star način ter pripravlja razstavo kruha in pogač. V soboto in nedeljo si je prireditve ogledalo veliko obiskovalcev. Letošnje prireditve so pričeli z odprtjem razstave. Žene in dekleta so spekle vrsto speci-alitet iz kvašenega in krušnega testa, pogač in slaščic. Ob odprtju razstave so pripravili kulturni program, na katerem so sodelovali pihalna godba občine Dornava, moški pevski zbor Po-lenšak in sekcija predic iz omenjenega društva. Franc Segula, župan občine Dornava, in Franc Kukovec, predsednik TD Pole-nšak, sta pospremila prireditev s priložnostnim govorom. Že pred leti so člani turističnega društva zgradili nov turistični dom, v soboto pa so za ogled odprli posebno sobo, v kateri so razstavljeni predmeti, ki so jih uporabljali nekoč v gospodinjstvu in pri kmečkih opravilih, ter staro pohištvo. Za posebno vzdušje so v soboto poskrbeli člani starodobnih vozil iz Ljutomera, ki so imeli srečanje, in ljubitelji vozil R4. @etev je bila nekoč praznično delo, navzlic prazni~nemu vzdušju pa ni bila nikoli lahko delo. V to nas je v nedeljo prepričalo osem žanjic, ki so jih tako kot nekoč na njivo pripeljali z lesenim vozom in konjsko vprego. Najbolj iskana jed na Polenšaku je gotovo gibanica. Kljub vročini so žene dva dni preživele ob krušni peči. Številni obiskovalci so z zanimanjem opazovali mlatev z geplom, ki so ga poganjali konji BORL / POLETJE NA GRADU BORL Spominjal se prihodnosti Od 1. do 28. julija bo na gradu Borl potekal peti festival Idriart. Dogajanje je razdeljeno na sedem delov: od prvega do sedmega julija je bila peta konferenca Umetnost in gospodarstvo; od četrtega do sedmega je potekalo Srečanje kultur skozi umetnost in tradicijo in Umetnost mišljenja - Dnevi Karla Ballmerja; od četrtega do desetega se je odvijala Likovna delavnica za otroke, mladino in mlade po srcu; od šestega do trinajstega je bila delavnica Vas učenja - odprti prostor; mednarodni mladinski program Vodenje v dinamičnem svetu poteka od osemnajstega do osemindvajsetega; Skušnjave - gledališče čutov pa bo od dvajsetega do osemindvajsetega tega meseca. Beseda Idriart je kratica in izhaja iz začetnic "Iniative pour le Developpment de Realation Interculturelles par I'Arst", kar pomeni: pobuda za razvoj medkulturnih in interdisciplinarnih povezav skozi tokove umetnosti. Poglavitni cilj organizacije je krepiti medkulturni dialog v vzdušju umetniških doživetij, še zlasti v deželah, kjer prihaja do ekoloških, ekonomskih, družbenih ali kulturnih konfliktov. Zato Idriart potuje na krizna omočja, kjer z raznovrstnimi umetniškimi tečaji, kocerti, konferencami, delavnicami in predstavami uresničuje svoj namen, gojiti razumevanje in zanimanje za različnosti med ljudmi, učiti ljudi "umetnosti srečevanja". V mednarodnem omrežju Idriart sodelujejo prostovoljci, umetniki in predavatelji, ki pripravljajo razne projekte. Fundacije so še razen v Sloveniji tudi v Nemčiji, Franciji, ZDA in na Nizozemskem. Idriart je leta 1981 ustanovil v sodelovanju s skupino somišljenikov slovenski vilionist Miha Pogačnik. Od tedaj je bilo organiziranih več kot sto dvajset projektov v Vzhodni Evropi, nekdanji Sovjetski zvezi, na Kitajskem, v Mongoliji, Nepalu, Avstraliji, Tibetu, Novi Zelandiji in mnogih drugih državah sveta. Od leta 1994 organizira Idriart poletne projekte in konference na gradu Borl. Poletja na gradu Borl se udeležujejo tako mladi kot mladi po srcu. Delavnice vodijo priznani umetniki in podjetniki ter profesorji. Čez dan se udeleženci zbirajo v delavnicah, večere pa si krajšajo s koncerti. Ni naključje, da je IDRIART izbral ravno grad Borl za evropski center kulture. Grad stoji na območju, ki je bilo stoletja stičišče različnih kultur in narodov, križišče poti sever-jug in zahod-vzhod. To daje kraju poseben pečat; grad Borl je idealna točka za medkulturna srečevanja, so prepričani organizatorji Idriartovih prireditev. Ozren Blanuša Žanjice so svoje delo opravile zelo hitro Žanjice so se pomerile v žetvi s srpom. Strokovna komisija je poleg hitrosti ocenjevala tudi, koliko snopov je bilo pravilno povezanih in kako čisto so požele. Po vseh teh ocenah je prvo mesto pripadalo Mariji Filipic iz Juršincev, druga je bila Štefka Klajžar iz Prerada, tretje mesto pa sta si delili Rozika Marin in Marija Osterc, ki je bila med žanjicami najhitrejša. Prikazali so tudi žetev pšenice s koso. Tako kot nekoč so to delo opravljali moški. Po končani žetvi je na njivi sledil kratek počitek, potem pa obilna malica. Snope so naložili na voz ter jih odpeljali na gumno, kjer so najprej prikazali mlatev s cepci. Še posebej zanimiv je bil prikaz mlatve z ge-plom, ki so ga tako kot nekoč premikali s pomočo konjev. Ta stari stroj je društvu poklonila družina Meško iz Lahoncev. Po končani mlatvi so zrnje očistili plev. Vse dogajanje so popestrili z ljudskim petjem in hrano ter zabavo. Čeprav ima prireditev že večletno tradicijo, jo je tudi letos obiskalo veliko obiskovalcev. Mlajši so se čudili in nabirali znanje, mnogi starejši pa obujali spomine. Tek^t in f^^ografije: Marija Slodnjak SV. TROJICA Revija pevskih zborov V nedeljo, 14. julija, je DU Sv. Trojica organiziralo v kulturnem domu pri Sv. Trojici revijo pevskih zborov ~lanov Zveze dru{tev upokojencev Slovenskih goric, ki jo sestavlja sedem dru{tev z obmo~ja upravne enote Lenart. Nastopili so me{ani pevski zbor Sv. Jurij in Sv. Trojica, mo{ki pevski zbor DU Voli~ina in DU Sv. Ana, me{ani pevski zbor DU invalidov Lenart, mo{ki kvintet DU Rogoznica, mo{ki zbor DU Benedikt, me{ani pevski zbor DU Cerkvenjak, gasilske ljudske pevke Osek in Edi Mrzel s svojo skupino. Kot goste so nastopili Anita Kralj, mlada pevka iz Benedikta, ter Janja in Roman Kranvogel s harmonikama. Zmago Šalamun PTUJ / [E O DOGAJANJIH V EMONI MERKURJU Najemnik - podjetje Žerak 12. julija sta trgovsko podjetje Emona - Merkur in podjetje Meso izdelki Žerak Podlehnik podpisala pogodbo o najemu samopostrežne trgovine Bratje Res. Novi najemnik je prevzel tudi dosedanje zaposlene v tej trgovini. Trgovino, ki so jo kupci četrti Ljudski vrt in Panorama zelo pogrešali, naj bi ponovno odprli v kratkem. MG Samopostrežba Bratje Reš kmalu ponovno odprta. Foto: Črtomir Goznik MARKETING Plan medijev - 3. del Po določitvi medijske strategije je potrebna izvedba medijske akcije. Od izvedbe je v veliki meri odvisno, kako učinkovito bomo porabili denar, namenjen za ogla{evanje. Z napa~no izvedbo ali nepredvidenimi zapleti pri izvedbi akcije lahko v prazno zmečemo na milijone tolarjev. Zelo pomembna je določitev medijev, v katerih bomo ogla{eva-li. Pri tem moramo določiti vrsto medija (TV, časopis, revija, radio, internet ... ) in konkretni medij (npr. POP TV, Tednik, Val 202 ...). V okviru izbranih medijev moramo dolo~iti, kje in kdaj se bo oglas predvajal. Ni namreč vseeno, ali se predvaja pred {portom, med TV novelami, na prvi strani časopisa, na zadnji strani revije ... Seveda je določitev časa in prostora odvisna od samega oglasa. Izdelki za otroke tako dosežejo največjo učinek, če se ogla{ujejo v terminih, namenjenih otrokom, v otro{kih medijih ali v medijih, ki so namenjeni družini. Za učinkovitost je pomembno tudi {tevilo objav. Velja pravilo, da večkrat kot oglas vidimo, bolj si ga zapomnimo. Seveda je poleg {tevila objav pomembno tudi, da oglas objavljamo takrat, ko ga lahko vidi največ ljudi iz na{ih ciljnih skupin. Več podatkov o medijskem planiranju lahko dobite v Kotlerjevi knjigi Trženjsko upravljanje. Za vse, ki jih zanima kaj več, pa priporočam knjige, ki se ukvarjajo izključno z medijskim planiranjem. Če želite pri izbiri medijev doseči največjo učinkovitost, pa priporočam nakup podatkov iz Nacionalne raziskave branosti (Cati), kjer boste na{li vse informacije, ki jih za medijsko planiranje potrebujete. Za učinkovito ogla{evanje je potrebno določiti tudi časovni potek (kdaj in kako dolgo se bo kaj predvajalo oz. objavljalo) sporočanja v različnih medijih. Časovni potek je v pretežni meri odvisen od časovnega obdobja in različnih trendov. Znotraj obdobja, ko se ogla{uje, pa je potrebno sporočila tempirati tako, da bodo dosegla čim večji oglasni vtis oz. bo sporočilo pri{lo do čimveč potro-{nikov. Oglasna sporočila lahko osre-dotočate na neko obdobje v mesecu, sezoni, letu; razporedite jih lahko stalno čez ves mesec, sezono, leto; lahko pa se čez mesec, sezono, leto pojavljajo v enakomernih intervalih. V določenem času se lahko sporočila oddajajo enakomerno, nara{čajoče, padajoče ali spreminjajoče. Najučinkovitej{i vzorec je odvisen od samega izdelka ali storitve, ciljnih odjemalcev, prodajnih poti in drugih trženjskih dejavnosti podjetja. Pi{ite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upo{tevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostro{ko, univ. dipl. komunikolog PO NAŠIH OBČINAH SV. ANA / POGOVOR Z ZUPANOM BOGOMIRJEM RUHITLJEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU Prireditve Aninega tedna vabijo Občina Sveta Ana je nastala z zadnjo spremembo lokalne samouprave leta 1998 z izlo~itvijo iz ob~ine Lenart. Geografsko leži v osrednjih Slovenskih goricah ob regionalni cesti Lenart - mejni prehod TTate. Razprostira se na 37 kvadratnih kilometrih in ima 2345 prebivalcev, ki živijo v dvanajstih naseljih: Dražen Vrh, Froleh, Kremberk, Krivi Vrh, Ledinek, Lokavec, Rožengrunt, Sv. Ana, Zg. Bačkova, Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Žice. Najpomembnejši zgodovinski objekt je farna cerkev gotskega stila, posve~ena sveti Ani, zave-tnici družine. Graditi so jo pri~eli leta 1654. V njej je dragocen Holzingerjev oltar. V ob~ini je še precej rimskih gomilnih grobiš~, kužna znamenja, križi, kapelice in evan-geli~ansko pokopališ~e. Delno je v ob~ini razvito obrtništvo in podjetništvo, predvsem pa je to kmetijsko obmo~je z živinorejo in vinogradništvom. 1983, ko smo se priklju~ili na Mariborski vodovod. To omrežje se je po~asi širilo. Smo pred odprtjem vodohrana na Zg. Š~avnici, ki bo napajal del naselij Š~avnica in Rožengrunt. Gradimo pa tudi omrežje proti vasi Lokavec, kjer imamo naj-ve~ težav z zagotavljanjem pitne vode. Doma~i gasilci in gasilci z Zg. Velke vozijo vodo celo leto v vaško zajetje. Gre za zahtevno investicijo, saj leži Lokavec 40 metrov višje kot Sv. Ana. V na- Župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj Razvoj je naravnan predvsem v turizem in dopolnilne kmetijske dejavnosti, kot so vinoto~i, turisti~ne kmetije in podobne dejavnosti, kjer se prodajajo do-ma~i tržni presežki. O dosedanjem delu in o na~rtih ob~ine Sv. Ana smo se pogovarjali z županom ob~ine Bogomirjem Ruhi-tljem. Kako ocenjujete delovanje občina Sv. Ana v tem štiriletnem obdobju? "Moram re~i, da optimisti~no, zastavljeni program je presežen, naredili smo, kar je bilo nujno potrebno, posebej na podro~jih, kjer smo bili v najve~jih zaostankih. Dela pa še imamo ogromno." Katere investicije so zaznamovale štiriletno obdobje? "Najprej moram omeniti investicije v šolsko stavbo, saj pri-~nemo jeseni izvajati program devetletke. Investicija še ni zak-lju~ena, v teh letih pa smo v šolsko stavbo vložili 65 milijonov tolarjev, kar za ob~ino Sv. Ana ni malo." Kako pa je z gradnjo vodovodnega omrežja, saj vem, da imate z zagotavljanjem pitne vode občanom velike težave? "Prvo vodovodno omrežje je bilo pri Sv. Ani zgrajeno leta selju Dražen Vrh smo zgradili vodovodno omrežje skupaj s sosednjo ob~ino Šentilj in krajevno skupnostjo Zg. Velka. Da bi lahko investicije v vodovodno omrežje zaklju~ili, bi potrebovali še minimalno 70 milijonov tolarjev sredstev." Kako pa cestna infrastruktura? Koliko kilometrov cest ste posodobili in koliko vas je to stalo? "V za~etku smo reševali cestno infrastrukturo, tako da nam država o~ita, da župani vidimo samo komunalo. To pa seveda ni res, kajti kot sem že dejal, veliko smo investirali v šolo. Lahko re~em, da razmišljamo druga~e kot v Ljubljani, in se sprašujemo, ali bo mlad ~lovek ostal na podeželju, ~e ne bo urejene osnovne infrastrukture. Naša ob~ina je razpršena na 37 kvadratnih kilometrih. V štirih letih smo zgradili 15 kilometrov asfaltnih cest, prej v enoviti ob~ini Lenart pa le kilometer letno. To je podatek, s pomo~jo katerega se ob~ani lahko prepri-~ajo, ali je bila njihova odlo~itev za samostojno ob~ino pravilna ali zgrešena. Tudi letos smo asfaltirali nekaj odsekov, skupaj 4 kilometre. Vrednost te investicije pa znaša 45 milijonov tolarjev. Pripravljamo se na širitev RADIOPTUJ 89,8''98,e-l04;3MHz OBČANOM OBČINE SvETA AnA ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! sodelavci Tednika in Radia Pruj ceste proti Lenartu, kajti to je ozko grlo, so~asno pa bi naredili tudi plo~nik. Na ministrstvu za promet so nam projekt že odobrili in ga bodo v višini 70 odstotkov sofinancirali." Katere investicije pa bodo zaznamovale letošnji občinski praznik? "Predvsem naša ve~namenska stavba, ki jo v teh dneh kon~u-jemo. Investitor je Gradbeništvo Pintari~. V njej je prostor za zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto, za pošto, trgovino in poslovni prostor, v mansardi pa smo pridobili štiri stanovanja. Ambulanti obsegata 360 kvadratnih metrov in te prostore je ob~ina odkupila za 45 milijonov tolarjev. Objekt PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Sobota, 20. julija 15.00 osrednja prireditev ob občinskem prazniku (kulturni program "Tu sem doma", ogled razstave Cvetke Vidmar, otvoritev prostorov po{-te in zdravstvene ambulante 19.00 no~ni turnir v malem nogometu Nedelja, 21. julija 7.00 {portni ribolov v ribniku pri Molehu 16.00 turnir v odbojki na mivki na igri{ču v Lokavcu 19.00 nogometna tekma Lokavec - Sv. Ana (veterani) Ponedeljek, 22. julija 17.00 turnir v namiznem tenisu v telovadnici O[ Sv. Ana Torek, 23. julija 20.00 likovna razstava Nine [ulin 20.00 kantavtorski večer s Petrom Andrejem in Tadejem Vesenjakom Sreda, 24. julija 9.00 razstava v lovskem domu Sv. Ana 16.00 streljanje z malokali-brsko pu{ko na igri{ču pod O[ Sv.Ana 20.00 Anin'roll (koncert skupin Trenutek Resnice, Vojtiva 8, Zmajev rep ...) Četrtek, 25. julija 13.00 otvoritev vodovoda Zg. [čavnica - Rožengrunt 18.00 ko{arka v trojkah v telovadnici O[ Sv. Ana 20.00 literarni performance Jana Grabnarja Petek, 26. julija 15.00 otvoritev ceste Zg. [čavnica - Froleh - Zg. Ročica; blagoslov križa v Frolehu Sobota, 27. julija 13.00 predaja novega gasilskega vozila 14.00 postavitev klopotca pri stari pre{i pri Sv. Ani 16.00 va{ke {portne igre in razglasitev rezultatov {por-tnih prireditev ob 4. občinskem prazniku; ognjemet Žegnanjska nedelja, 28. julija 10.00 mimohod godbe na pihala 11.00 slovesna ma{a v cerkvi Sv. Ane 11.30 razvedrilo ob glasbi (Duo Sierra & Madre) 18.00 gasilska vrtna veselica (igra ansambel "Progres") Nova ve~namenska stavba, v kateri je prostor tudi za zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto bomo odprli prvi dan praznovanja. V kraj želimo pridobiti tudi zobozdravnika, skratka ~imve~ stvari želimo približati ob~a-nom." Kaj pa manjše investicije in družbene dejavnosti ter razvoj občine? "Za mlade želimo poskrbeti s športnim centrom pod šolo, investicija je vredna 7 milijonov tolarjev. Ra~unamo, da bi pri-~eli letos jeseni. Razmišljamo tudi o ekologiji, zato je potrebno ~imprej zgraditi kanalizacijo in ~istilno napravo. Spreminjamo prostorski plan in so~asno pripravljamo ureditveni na~rt centra Sv. Ane, saj moramo ~im-prej priti do zazidalnega obmo-~ja. Gasilcem in civilni zaš~iti smo namenili 5 milijonov tolarjev. Gasilci so ta sredstva oplemenitili in nabavili novo orodno vozilo, ki ga bodo uradno predali na letošnjem ob- ~inskem prazniku. Kar se razvoja občine tiče, je moja vizija nadaljevanje vsega dosedanjega dela." Zmago Šalamun Vsem občankam in občanom občine Sveta Ana čestitam ob4.občinsliem j praznilin. župan Občine Sveta Ana Bogomir Ruhltel Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ?n^čen^bom^rve štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaročřrinQ^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. >U Û. N LU S Datum naročila in podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma 'je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. PO NAŠIH OBČINAH GORISNICA / POGOVOR Z ZUPANOM SLAVKOM VISENJAKOM OB /.OBČINSKEM PRAZNIKU Za enakomeren razvoj obiine Občina Gorišnica se razteza na 62 km2, sestavlja jo 15 ravninskih in halo{kih naselij, v njej pa živi okrog 6.100 prebivalcev. Področje širnih ravnic, slikovitega in skrivnostnega gričevnatega sveta in nenazadnje tudi gostoljubnih domačinov obiskovalca nagovarja še z bogato naravno in kulturno dediščino. Zanjo v občini skrbijo s posebnim spoštovanjem, in ko se na vseh koncih pomešata zgodovina in sedanjost, potem je to že velik izziv za prihodnost. Obcina Gorišnica je ob letošnjem 7. občinskem prazniku pripravila bogat kulturni program. Prireditve se bodo za~e-le ta petek, 19. julija, in bodo trajale 10 dni, vse do nedelje, 28. julija. Osrednja prireditev bo potekala v petek, 26. julija, slavnostni govornik bo župan Slavko Visenjak, ki bo ob tej priložnosti podelil tudi občinska priznanja. V teh prazničnih dneh smo k pogovoru povabili župana občine Gorišnica Slavka Visenja-ka, neprofesionalnega župana s stalno zaposlitvijo izvršilnega direktorja za proizvodnjo na Perutnini Ptuj in očeta treh otrok. Za vami je skoraj osem let županovanja, saj je to že vas drugi mandat. Kako ocenjujete svoje delo? Župan občine Gorišnica Slavko Visenjak: »Uresničili smo vse zastavljene cilje.« Foto: Laura VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donai s.p. Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instaiacije, ^ kanaiizacije, popraviio vodovoda. Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSIVI 041 705 491 Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica. TRGOVINA NA DROBNO NtNA Ob prazniku občine Gorišnica iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam. Stanislav SATLER s.p. 2272 GORIŠNICA, Gorišnica l/a, telefon: 02/7408-694 "Vse cilje, ki smo si jih zadali za ta čas, bomo končali, čeprav v začetku nismo pričakovali, da bo mogoče vse načrte izpeljati. Kar nekaj okoliščin je vplivalo na to, da smo uspeli priti do vseh teh pridobitev za našo občino. Brez svojih pomočnikov in podpore občanov v vseh teh letih nam to ne bi uspelo. Potrebno je bilo tudi veliko poznanstev, kar nekaj je bilo tudi neprijetnosti; zlasti naporne so bile poti v Ljubljano, ko smo se prijavljali na javne razpise, skratka prevoženih je bilo veliko poti za pridobitev raznih državnih sredstev." V gorišniški ob~ini lahko vsak, ki se samo pelje skoznjo, opazi velik napredek v primerjavi z obdobjem izpred nekaj let. V mislih imam veliko število investicij. Na katero ste najbolj ponosni? Nadalievanie na strani 10. V občini so se trudili za enakomeren razvoj hribovitega in ravninskega dela. Foto: Laura ANTON AMBROŽ s.p. 2272 GORIŠNICA, Gajevci 17c Đ 02 743 03 33 GSM 041 642-911 STROJNA IZDELAVA PODBETONOY, REZANJE BETONA Ob f^oznlioj oĎd/fW Gorilles č0sUUuno i^ss/n (^)č8nk8m In obćs/KMi ter našim cenjenim strankam In se priporočamo tudi v t)odoče. plin vodovod ogrevanje prezrçicevanjei Klima j Kokot s p I Ob občinskem prazniku občine Gorišnica Vam iskreno čestitamo in se priporočamo. )šl DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. REPORTAŽE, AKCIJE BENEDIKT / PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA Županov veier in gasilski jubilej Prireditve ob prazniku občine Benedikt so se pričele v soboto, 29. junija, minuli konec tedna pa so se zaklju~ile. V petek, 12. julija, je župan Milan Gumzar sklical tiskovno konferenco, na kateri je skupaj s sodelavci predstavil delovanje ob~ine v obdobju prvih treh let delovanja. Nato sta doc. dr. Marko Volk in Milan Repi~, asistent na Kmetijski fakulteti v Mariboru, predstavila projekt Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije, s katerim so pri~eli pred pol leta, trajal pa bo {tiri leta. Doma~in Milan PGD Benedikt je ob 75-letnici delovanja prejelo zlati grb občine Benedikt JURSINCI / POLETNE DELAVNICE ZA OTROKE Kratkoiasne poiitnice Od ponedeljka, 8. julija, do petka so v Jur{incih v {oli potekale poletne delavnice, ki jih je izvajal Center za socialno delo Ptuj. Udeležilo se jih je 21 otrok, ki so slikali na razli~ne materiale, oblikovali iz mode-lirnih mas, organizirali so ple- sno in gledali{ko delavnico, {portne igre ter pripravili so indijanski dan. V delavnici so delali {tirje in{truktorji. Ob za-klju~ku so pripravili razstavo in kraj{i kulturni program za star{e. Zmago Šalamun Repi~ je povedal, da s projektom želijo ohraniti slovensko podeželje in slovensko živinorejo nadgraditi s prirejo kvalitetnega mesa volov in s tem tudi prepre~iti nadaljnje zara{~anje neko~ obdelanih kmetijskih po-vr{in, ki je zaradi demografske ogroženosti na tem koncu Slovenije zelo opazen. V projektu sodelujejo govedorejci iz {estih {tajerskih ob~in, ki imajo v hlevih 56 volov. Eden od prvih rejcev volov, doma~in Ivan Raj{p, je povedal, da je vzreja volov enostavnej{a od vzreje bikov, saj so te živali mirnej{e in lahko jih spusti na pa{o. Na predstavitvi projekta je govoril tudi doc. dr. Marko Volk, ki je povedal, da so se od-lo~ili za sonaravno prirejo vo-lovskega mesa. Projekt sta podprli ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za {olstvo. Zve~er so predstavili projekt z naslovom Kaj zmorejo naše roke, ki ga je organiziralo doma~e tu-risti~no dru{tvo. Kot je povedala predsednica Sa{a Lovren~i~, so bili nad odzivom ob~anov presene~eni, saj jih je veliko prineslo izdelke, ki so jih naredili sami. V projektu so sodelovali zraven ob~anov tudi KORK Benedikt, {ola, vrtec in klub Starodobnik. Projekt so letos organizirali prvi~ in predsednica pravi, da bo glede na odziv postal tradicionalni. Sledila je osrednja slovesnost ob 3. ob~inskem prazniku v {otoru na igri{~u pri osnovni {oli. V kulturnem programu so nastopili ~lani me{anega pevskega zbora in recitatorska skupina doma~ega kulturnega dru{tva. Zbranim, zbralo jih je ~ez 1000, je govoril župan ob~i-ne Milan Gumzar. Na proslavi so podelili ob~in-ska priznanja. Plaketo ob~ine sta prejela Janez Erjavec st. in Marina Jurancic. Srebrni grb sta prejela Jože Mauric in od-bojkarice Odbojkarskega kluba Benedikt, ki so se letos uvrstile v prvo ligo. Zlati grb pa je prejelo gasilsko društvo ob 75—letnici delovanja. Ob kon- KIDRIČEVO / Z^TA POROKA PRI MESKOVIH Pol stoletja zakonske sreie V sejni dvorani ob~ine Kidri~evo je bila v soboto, 6. julija, slovesnost zlate poroke, na kateri sta v spremstvu svatov in muzikantov po 50 letih skupnega življenja pred župana Alojza Špraha stopila Marija in Franc Meško iz Kraigherjeve 18 v Kidričevem. Poro~ila sta se 5. julija 1952 v Lendavi. Zlati ženin Franc je bil rojen 17. decembra 1928 na Polen{aku in je bil do upokojitve zaposlen v TGA Kidri~evo, dolga leta pa je bil tudi dopisnik Tednika, Radia Ptuj, mariborskega Ve~era in tovarni{kega ~asopisa Aluminij. Zlata nevesta Marija, z dekli{kim priimkom Bencik, pa je bila rojena 15. januarja 1930 v Peti{ovcih sredi Prekmurja in je vse življenje pridno gospodinjila ter skrbela za dom in družino. Ves ~as živita v Kidri~evem, kamor sta se preselila julija 1955. V zakonu so se jima rodili {tirje otroci - h~erka Majda ter sinovi Jože, Franci in Branko, cu je zapela domačinka, obetavna pevka Anita Kralj. Osrednje slovesnosti so udeležili številni gostje, župani sosednjih občin, podpredsednik LDS Tone Anderlič, državna svetnica Darja Odar, direktor podjetja INOX iz Nove Gorice Miran Štrukelj, ki gradi obrtno cono, poslanec mag. Janez Kramberger in mnogi drugi. Po končanem uradnem delu je bilo družabno srečanje, na katerem so se občani lahko prepričali o kvaliteti volovskega mesa. Občina Benedikt je namreč občane pogostila s pečenim volom in 500 litri piva. Srečanje se je zaključilo z ognjemetom malo pred polnočjo. V soboto pa je na novozgrajenem balinarskem igrišču ob penzionu Petelin potekal balinarski turnir. Nedeljski praznični dan, ob godu farnega zavetnika sv. Benedikta, se je pričel z budnico slovenskogoriške godbe na pihala MOL iz Lenarta. Sledila je slovesna maša, po njej pa se je pričela slovesnost ob 75—letnici delovanja PGD Benedikt, ki se je pričela z mimohodom gasilcev. Zbranim je o zgodovini društva govoril predsednik društva Jože Maurič. Zbrane sta pozdravila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory in predsednik Gasilske zveze Lenart Stanko Šteinbauer. Zaslužnim gasilcem in donatorjem pa so podelili priznanja. Sledil je prevzem avtocisterne Mercedes Benz Atego s sodobno opremo. Novo vozilo je gasilce stalo dobrih 28 milijonov tolarjev, od tega je 25 milijonov prispevala občina iz občinskega proračuna. Novo pridobitev sta blagoslovila domači župnik Ivan Zajnko-vič in misijonar Jože Lebreht. Po končanem uradnem delu je sledila gasilske veselica z gosti večera - ansamblom Čuki. Zmago Šalamun danes pa ju osre~uje {e 9 vnukov in 4 pravnučki. Zlatoporočencema čestitamo tudi v imenu našega kolektiva. OM Zlatoporočenca Franc in Marija Meško sta po 50 letih zakona še vedno srečna. Foto: M. Ozmec Dobitniki občinskih priznanj skupaj z županom občine Milanom Gumzarjem ZETALE / SREČANJE GENERACIJE 1957 Kako hitro bežijo leta čeprav pozno, pa je vendarle prav, da spomnimo, da se je konec maja v Žetalah srečalo 27 sošolcev, ki so pred 30 leti zaključili osnovno šolo. Nekdanji sošolci so prispeli iz vseh koncev Slovenije, nekateri celo iz tujine. Srečanja sta se udeležili tudi nekdaj njihova razredničarka Marija Žerak in upokojena ravnateljica OŠ Žetale Marija Krušič. V spomin na šolska leta so se zbrali pred staro šolo, nato pa jih je župan in sedanji ravnatelj Anton Butolen popeljal po prostorih nove osnovne šole. Veseli del srečanja so preživeli v gostišču Gastro na Kočicah, kjer so se v prijetnem vzdušju zabavali do jutranjih ur in sklenili, da se še srečajo. Foto: Kosi AKCIJA TEDNIKOVA NATAKARICA POLETJA 2002 Pri časopisu Tednik smo se odločili, da izpeljemo nagradno igro Tedni-kova natakarica poletja 2002, v kateri boste sodelovali vi, drage bralke in bralci. Vsak teden do konca poletja bomo objavili glasovalni kupon ter aktualno lestvico prvih desetih naj natakaric in predstavitev vodilne natakarice. Glavna nagrada ob zaključku akcije je tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi. Prislužila si jo bo natakarica, za katero boste v trajanju akcije poslali največ izpolnjenih glasovalnih kuponov izrezanih iz Tednika. Kupone bomo objavili v vsakem Tedniku do konca avgusta, izpolnjene pa pošljete na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasovalni kupon za TEDNIKOVO NATAKARICO POLETJA 2002 Glasujem za:.................................................................................... Ime in naslov lokala:......................................................................... REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI ROCK OTOCEC / GLASBA, BLATO, SONCE IN LJUBEZEN S Popperkegi v Raju Pretekli vikend smo se s ptujsko skupino Popperkeg odpravili na novomeško letališče, kjer smo se potopili v ritme Raja na Rock Oto~cu. Bilo je vro~e in divje, za~injeno z obilico blata ter pestrim programom. Gre za tradicionalno prireditev, ki se je za~ela na Oto~cu, a je bila kasneje prestavljena na sedanjo lokacijo, ohranila pa je ime. Izbor za nastop na Rock Otočcu v rubriki Dr. Martens se je začel že pred meseci. V Sloveniji je potekal v šestih različnih mestih, tudi na Ptuju, glavni pogoj pa je bil, da skupina še vem natečaju nastopili Snoffer-son Family (Trst), Handle with Care (Mostar), Brain Holidays (Zagreb), Popperkeg (Ptuj), Su-perlizio (Novo mesto) in Anav-rin (Ljubljana). so nam povedali, so bili s svojim nastopom tudi sami zelo zadovoljni, le prehitro jim je minilo. In kot so dokazali, se na velikih odrih očitno zelo dobro znajdejo. In kaj se je na Rock Oto~cu {e dogajalo? Zaščitna znamka dogajanja je brez dvoma blato. Že v reklamah so napovedovali, da bo Rock Otočec tudi v primeru lepega vremena. In ker je bil vikend res sončen, so za blato pač Nekateri v otroštvu poč niso izživeli ljubezni do blata ... nima izdane zgoščenke. Številni mladi bandi so se poskušali uvrstiti v finale tega natečaja, saj je to zanje izjemna priložnost za promocijo, in boj je bil precej težek, konkurenca pa velika. Uspelo je šestim najboljšim v Sloveniji, med njimi tudi našim Popperkegom, pa tudi šestim iz tujine. Tako so v soboto nastopili Balish (Celovec), Protest (Sarajevo), Mračni tipšovi užasa (Pula); Giljotina (Slovenske Konjice), Floating points (Postojna) in Cork Screw (Škofja Loka). V nedeljo so v Dr. Martenso- Popperkegi so zbudili veliko pozornosti. S svojim acid jaz-zom, pome{anim z rapom, so definitivno odstopali od železnega repertoarja rocka. Poslu-{alci so jih nedvomno opazili, prepričala pa je tudi njihova notranja usklajenost in opazka, da ne samo, da kar delajo, delajo profesionalno, ampak da v resnici uživajo v tem in da ljubijo svojo glasbo. Očitno so prepričali tudi organizatorje koncertov drugod po Sloveniji, saj so ob odhodu z odra že prejeli ponudbo za koncert v Ljubljani. Kot poskrbeli z vodnimi curki, da je lahko program v celoti stekel. Organizirani so bili nogometni turnirji v blatu in Zahovič-Katanec sploh ni bil več največji zvezdniški problem, ampak se je v ospredje postavilo vprašanje, kdo bo odnesel pokal Rock Otočca. V "centralnem blatniku" pa so potekale tudi druge zabavne igre, med drugim so izbirali tudi miss blata, nekatere pa je blato navdušilo tako zelo, da so tudi prosti čas preživeli v njem. Letošnja novost, izbor miss HAJDINA / ŽUPAN PRIPRAVIL SPREJEM ZA ODLIČNJAKE Trinajst odliinih osmošolcev in devetošoltev Na prvi počitniški dan 24. junija se je županu Radoslavu Si-moniču ponudila priložnost, da pripravi sprejem za odlične učence iz občine Hajdina. Srečanje z odličnjaki je bilo v sejni sobi hajdinske občine, na njem pa so z odličnjaki za skupno mizo sedli še podžupan Martin Turk, predsednik odbora za družbene dejavnosti Janko Merc, direktorica občinske uprave Ljerka Šamprl, ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah in učiteljica — razredničarka Branka Gaiser. Foto: TM mokre majčke, je bila pospremljena z navdu{enjem pripadnikov močnej{ega spola. Dekleta so se ob glasbi zvijala v tu{ kabinah, dokler niso bile njihove majice popolnoma premočene, nedrčki pa na Rock Otočcu tako niso moderni ... Nato je "oče" Kek izbral zmagovalko. Poskrbljeno pa je bilo tudi za kulturni del. Vsak dan je bila uprizorjena gledali{ka predstava, predstavil pa se je tudi Im-proklub iz Ljubljane, ki je že kar stalni spremljevalec Rock Otočca. Vsak dan so potekale ustvarjalne delavnice, v katerih so izdelovali nakit, risali na majice, grafite, face painting, body painting, seveda pa ni {lo niti brez literarne, slikarske in modne delavnice. Poskrbljeno je bilo tudi za skejtarje, rolarje in BMX-arje, saj je bila postavljena mini rampa, na kateri so predstavljali svoje vrline izku-{eni {portniki. Za popestritev so skrbeli tudi srbski trubači, padalski miting in bruhanje ognja, vsi spretni in malo manj spre- Ptujski Popperkegi so navdu{ili tni pa so se lahko pridružili šoli žongliranja. In ker je osnovna baza Rock Otočca glasba, so tudi izven Dr. Martensovega natečaja nastopile številne skupine, katerih ritmi so močno tresli rajska tla in odmevali vse tja do konca šoto-rišča. V petek so navduševali Livio Morosin, Sausages, Bare i plačenici, Lara Baruca, Funda- Najlep{e z mokrimi maj~kami mental in Superhiks. Sobota je s 7.000 obiskovalci dosegla vrhunec, za kar pa so bili prav gotovo zaslužni Ansambel E.B. Carja, KBO, Jard time, Pero Lovšin, Siddartha, Dino Dvornik in Soddiha. Zibajočih se navdušencev niti dež ni zmotil. Sicer pa so bili tako ali tako mokri. V nedeljo zvečer pa se je Rock Otočec zaključil z nastopom Moveknowledgemntov, Cortiom i Goranom Bakicem ter Nomeansni, večer pa je vrhunec doživel z nastopom skupine H-Blockx. Glede na to, da bodo v bližnji prihodnosti Popperkegi uradno odprli lastni snemalni studio, kar pomeni, da bodo v nekaj mesecih izdali tudi svojo zgoščenko, je pričakovati, da jih bomo prihodnje leto ponovno spremljali na Rock Otočcu, vendar v večernem programu (če bo seveda tovrstna prireditev sploh še obstajala). Upamo, da nas bodo vzeli s sabo. Jana Skaza Župan se je odličnjakom zahvalil za njihov trud v šoli, za petice, ki so zapisane v izkazu, in za pridnost, ki je doprinesla k odličnemu uspehu. V znak zahvale za njihov trud je čestitki dodal knjižno darilo - Topori-šičevo Enciklopedijo slovenskega jezika, za dobro sodelovanje pa se je zahvalil tudi vsem na hajdinski osnovni šoli in sodelavcem v občini. Odlični vseh osem let na OŠ Hajdina so bili: Maja Ojsterš-ek, Nuša Bedrač, Aleksandra Gašljevic, Davor Ules, Jernej Hazimali in Gregor Vidovič, odlični v 9. razredu: Lea Dajč-bauer, David Pesek, Marko Drevenšek, Peter Mertelj, Katja Posavec. Hajdinčanki iz OS Breg, ki sta bili vseh osem let odlični, pa sta Katja Markež in Neva Stojadinovic. TM PTUJ / POLETNA ZABAVA KLUBA PTUJSKIH STUDENTOV Bazeni energije V petek, 5. julija, okrog poldneva, so se začeli že tretji Bazeni energije - eden izmed najodmevnejših projektov Kluba ptujskih študentov. Razen vročih in divjih ritmov priznanih DJ-jev je bil obiskovalcem ponujen tudi zelo pester spremljevalni program, v katerem so sodelovali tudi obiskovalci sami. Na začetku so obiskovalce v hiphop ritmih zagreli priznani slovenski DJ-ji (Rodbina Trga-všek: Supastar & pižama in ekipa, D j Stanč), sledili so house ritmi (Dj D'Sun, Dj Miss house wife, Dj Mean Dean). Med ritmi pa se je odvijal tudi sprem- posladek dneva so poskrbeli padalci, med katerimi je najpo-gumnejši pristal v olimpijskem bazenu. Počasi se je bližal nočni program. Ne bi se zlagal, če bi rekel, da ima noč svojo moč. Moški del publike si je v zgodnjih Nekaterim je bilo prevro~e celo ljevalni program, ki se je dogajal tako na travi kot v bazenu. Tisti s športnih duhom so se pomerili v odbojki, vlečenju vrvi in skokih v vodo, bolj leni pa so lahko uživali v gledanju ka-jakašev in potapljačev ter predstavitvi Mito sport kluba. Za za kopalke večernih urah spočil oči na gogo plesalkah. Sledile so orien-talne plesalke Kluba ptujskih študentov. Za njimi se je vročica malo polegla (pri moškem občinstvu), saj so na oder pri-bobnali Nino & Afirbafir. In že se je bližala polnoč, ki je postre- Go go plesalka gla z bruhalci ognja in striptizom, ki je dodobra razgrel oba dela občinstva. To je pomenilo bolj ali manj zaključek spremljevalnega programa. Očitno pa je erotični program dodobra razgrel glavo in predvsem spodnji del telesa enega izmed obiskovalcev, ki je skočil na oder in uprizoril malo bolj trdo obliko erotike (ni za mlajše od osemnajst let). Okrog tretje ure zjutraj so utihnili ritmi Dj-Stanča in obiskovalci so se (zelo razočarani, da je že konec) počasi odpravili iz toplic. Po pričakovanjih organizatorjev naj bi prišlo do štiri tisoč obiskovalcev, vendar je hladno vreme naredilo svoje, tako da se je Bazenov udeležilo nekaj manj obiskovalcev. Ozren Blanuša Ponedeljek, 22. julij TV SLOVENIJA 1 7.30 Utrip. 7.45 Zrcalo tedna. 8.05 Alpe-Donava-Jadran. 8.35 Peta hi{a na levi, hum nan., 6/6. 9.00 Iz popotne torbe: Strah. 9.15 Marko, mavri~na ribica, risanka. 9.30 Elifine sanje, kratki igrani film za otroke. 10.00 Svet divjih živali, ang. pz serija, 10/10. 10.25 National Geographic, 9/23. 11.20 Na vrtu, odd. TV Maribor. 11.45 Kuhinja do nazga, ang. dok. serija, 11/15. 12.15 Zgodbe iz Avstralije: Zlata mrzlica v divjini, dok. serija, 3/9. 13.00 Poro~ila. 13.15 Tedenski izbor 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 13.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.40 Polno~ni klub. 15.55 Dober dan, Koro{ka. 16.30 Poro~ila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Mladi na robu, dok. oddaja. 17.50 Telebajski, pon. 18.15 Radovedni ta~ek: Cesta. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Julija, avstrijska nan., 24.epizoda. 20.50 Ta moja družina, ang.nad., 1/6. 22.00 Odmevi. 22.50 Ecce homo, kanadska dok. serija, 4/13. 23.45 Na moril~evi sledi, am. dok. oddaja. 0.40 Nenadoma Susan, 15/23, pon. 1.00 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 6/28, pon. 1.45 Mo{ki so kot ~okolada, nem{ki film, pon. 3.10 Homo Turisti-cus, pon. 3.30 Studio City, pon. 4.45 Kon~nica, pon. 5.30 Šport. TV SLOVENIJA 2 14.35 Koncerti sobotnih no~i: Dan Fogelberg, pon. 16.20 Nenadoma Susan, 15/23. 16.45 Dr. Quinnova, 6/28. 17.40 Gospa {pageti, kratki igrani film za otroke. 17.55 Horace in Tina, avstral. nad., 21/26. 18.20 Jasno in glasno: Virtualna ljubezen, kontaktna oddaja. 20.00 Studio City. 21.00 Kon~nica. 21.45 Vojna stoletja, ang. dok. serija, 3/4. 22.35 Alica, evropski dokum. film: Aoi Huber Kono. 23.00 Brane Ron~el izza odra. 0.25 Video, pon. POP TV 9.10 Newyor{ka policija, pon. 14. dela. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 63. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 140. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 130. dela. 13.10 Zahodno krilo, pon. 10. dela. 14.05 Odpadnik, pon. 16. dela. 15.30 Newyor{ka policija, 15. del. 16.25 Esmeralda, 131. del. 17.20 Tri sestre, 141. del. 18.15 Mo~no me objemi, 64. del. 19.15 24 ur 20.00 Peklenski val, am. film. 22.10 Nedolžne žrtve, am. nad., 2/4. 23.00 Odpadnik, 17. del ameri{ka nan. 23.50 Prijatelji, 15. del ameri{ke nan. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 9. dela. 12.10 Simpatije, pon. 13. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 65. del. 15.10 Mladi in nemirni, 191. del am. nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 10. del. 17.45 Da, draga?, 11. del am. humor nan. 18.15 Roseanne, 18. del humor. nan. 18.45 Korak za korakom, 13. del humori. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Ljubezen v troje, ameriški Hlm. 21.40 Pa me ustreli, 16. del am. humor. nan. 22.10 Varnost prve dame, 6. del ameri{ke humori-sti~ne nan. 22.40 Dosjeji X, 9. del nan. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.15 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.15 Mo~ polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Bomba{i, pon. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N - nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Na{ vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Državno prvenstvo v raftingu, pon. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Kipper, risani film. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci,. 10.35 40. otroški filmski festival. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb -kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Prepovedano staranje, fr. film. 15.30 Risani film. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Vinarstvo in vinogradništvo. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Krš in Morje, serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zablode in resnice, dok. oddaja. 20.55 Življenje s stricem, film. 22.40 Glasba. 23.00 Odmevi dneva. 23.25 David Bowie - zgodba o uspehu. 0.25 Film. 1.55 Evropski TV film: Prepovedano staranje, fr film. 3.25 ~aro-vnija, serija. 4.10 Amerika - življenje narave. 4.40 Film. HTV 2 15.30 TV spored. 15.35 Fant spoznava svet, serija. 16.00 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.25 Kipper, risani film. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 ~arovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier, serija. 21.40 Becker, serija. 22.05 TV izložba. 22.20 Seks v mestu, serija. 22.50 Reševalna služba, serija. 23.35 Nikita, serija. HTV 3 20.05 Gospod Bovary, mini-serija. 22.35 Globalno naselje. AVSTRIJA 1 6.05 Otro{ki program. 9.05 Sabrina, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Debeluhar, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 13.00 Tenis, prenos. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varu{ka. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stoj,ali moja mama strelja, film 1992. 21.40 Bird on a wire, film 1990. 23.30 Alarm za Cobro 11. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1559). 9.55 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Dunaj. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1560). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~i{~e kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 23. julij TV SLOVENIJA 1 7.30 Odmevi. 8.00 Mostovi. 8.30 Modro poletje, {panska nad., 1/37. 8.55 A.S.Pu{kin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nan., 1/6. 9.10 Risanka. 9.15 Radovedni ta~ek: Cesta. 9.30 Srebrno-grivi konji~, risana nan., 16/26. 9.55 Pravljice iz mavrice: Veter Peter Potepuh. 10.15 Sanjska dežela: Raziskovalno-potopisna serija, 6. oddaja: Ples življenja in ples smrti. 10.40 Mladi na robu, dok. oddaja. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, avstrijska nan., 24. epizoda. 13.00 Poro~ila. 13.35 Tedenski izbor 13.35 Festival Ptuj 2002, oddaja TV Maribor. 15.05 Zlata 60-ta - v spomin Jelki Cvetežar. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poro~ila. 16.40 Va{ tolar. 16.55 Rumena Kitajska, Modra Kitajska, fra. dok. serija, 2., zadnji del. 17.50 Otroci Afrike, ang. dok. serija, 6/10. 18.05 Slovenska ljudska pesem: Prvo leto služim. 18.10 Enciklopedija znanja: Šport, izobraževalna oddaja za otroke. 18.25 Knjiga mene briga - Peter Semoli~: Vpra{anja o poti. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Ko potrka vojna, dok. oddaja. 20.45 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Ti bo{ moja ljubica, katalonska drama. 0.25 Knjiga mene briga - Peter Semoli~, pon. 0.40 Rumena Kitajska, Modra Kitajska, 2/2, pon. 1.40 Otroci Afrike, 6/10, pon. 1.55 Ko potrka vojna, dok. oddaja, pon. 2.35 Aktualno, pon. 3.35 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 16/23, pon. 4.00 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 7/28, pon. 4.45 Ti bo{ moja ljubica, katalonska drama, pon. 6.30 Šport. TV SLOVENIJA 2 14.25 Studio City, pon. 15.35 Kon~nica, pon. 16.20 Nenadoma Susan, 16/23. 16.50 Dr. Quinnova, 7/28. 17.40 Prave barve, ameri{ki film. 20.00 Veliki Gatsby, ameri{ki film. 22.20 Dežela gluhih, ruski film. 0.15 Praksa, ameri{ka nan., 36.e pizoda, pon. POP TV 9.10 Newyor{ka policija, pon. 15. dela. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 64. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 141. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 131. dela. 13.10 Nedolžne žrtve, pon. am. nad., 2/4. 14.05 Odpadnik, pon. 17. dela. 15.30 Newyor{ka policija, 16. del. 16.25 Esmeralda, 132. del. 17.20 Tri sestre, 142. del. 18.15 Mo~no me objemi, 65. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Ne pozabi me, kan.-am. film.22.30 Odpadnik, 18. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 16. del nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 10. dela. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. 15. dela nan. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 66. del. 15.10 Mladi in nemirni, 192. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 11. del. 17.45 Da, draga?, 12. del humor. nan. 18.15 Roseanne, 19. del humor.nan. 18.45 Korak za korakom, 14. del amer humor nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Kung fu: Pravo ma{~evanje, ameri{ki film. 21.45 Pa me ustreli, 17. del ameri{ke humor. nan. 22.15 Varnost prve dame, 7. del ameri{ke humor nan. 22.45 Dosjeji X, 10. del nan. 23.40 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.30 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Alfi Nipi~ Show, pon. 17.20 Naj N - nogometni studio, pon. 18.20 Na{ vrt. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica - Izola. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Dokumentarni film. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet, serija. 9.25 Grimmove pripovedke. 9.50 Lisjak Leon, risani film. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Potovanje skozi pekel, ~eški film. 15.30 Risani film. 15.45 Rijeka: Poletje, poletje. 16.05 National Geographic. 17.00 Vinarstvo in vinogradništvo. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 TV spored. 18.05 Poznam svoj cilj in pot, dokum. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.30 Dnevnik. 20.05 Duh demokracije, dokum. serija. 20.40 V prvem planu. 21.55 Mestni ritem, glasbena oddaja. 22.25 Dopuna. 23.00 Odmevi dneva. 23.25 Varuh plamena, am. film. 1.05 Evropski TV film: Potovanje skozi pekel, ~eški film. 2.35 ~arovnija, serija. 3.20 National Geographic. 4.15 Kraljestvo divjine. 4.40 Varuh plamena, am. film. 6.20 Glasbeni program. HTV 2 15.35 Fant spoznava svet, serija. 16.00 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.25 Lisjak Leon, risani film. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Prijatelji. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.35 Seks v mestu. 23.05 Reševalna služba, serija. 23.50 Nikita, serija. HTV 3 20.05 Ljubezenska zgodba, am. film. 21.45 Arhitektura vzhoda in zahoda, dok. film. 22.15 Globalno naselje. 22.45 Pula: film. festival. AVSTRIJA 1 6.10 Otro{ki program. 8.10 Varu{ka. 8.35 Sabrina. 9.00 Čarovnice. 9.40 Herkul, serija. 10.25 Stop, ali moja mami strelja, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program.14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Poslal te je sam bog, film 2000. 21.50 Dvojna akcija, serija 23.30 Seks v mestu,. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1560). 9.55 Policijska in{pekcija 1. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magacin. 12,35 Tedenska poro~ila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi, (1561). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magazin. 21.05 Poro~ilo. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{~u. Sreda, 24. julij TV SLOVENIJA 1 7.30 Odmevi. 8.00 Dober dan, Koro{ka. 8.30 Modro poletje, {panska nad., 2/37. 8.55 Babar, risana nan., 1/13. 9.20 Pipsi, risana nan., 7/26. 9.45 Moja enciklopedija živali: Tjulenj. 9.55 Slovenska ljudska pesem: Prvo leto služim. 10.00 Enciklopedija znanja: Šport, izobraževalna oddaja za otroke. 10.15 Knjiga mene briga - Peter Semoli~: Vpra{anja o poti. 10.35 Otroci Afrike, ang. dok. serija, 6/10. 10.50 Rumena Kitajska, Modra Kitajska, fran. dok. serija, 2/2. 11.45 Normal, Ohio, am. nan., 3.epizoda. 12.10 Ottolenghi - Amendola: Na sodi{~u, TV priredba gledali{ke predstave. 13.00 Poro~ila. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Viharni ~asi, nem{ka nad., 3/5. 14.45 Ko potrka vojna, dok. oddaja. 15.25 Aktualno. 16.30 Poro~ila. 16.40 Va{ tolar 17.00 Divja Južna Amerika, ang. pz serija, 3/6. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Butch in Sundance, ameri{ki film. 22.00 Odmevi. 22.50 Simfoniki RTV predstavljajo: f?I.Čajkovski. 0.25 Divja J. Amerika, pz serija, 3/6, pon. 1.15 Nenadoma Susan, pon. 1.40 Dr. Quinnova, 8/28, pon. 2.25 Detekti{nica, am. film, pon. 4.10 Šport. TV SLOVENIJA 2 15.05 6. Mednarodno tekmovanje Maribor 2002: Me{ani pevski zbor musica nova - Rim, Italija, pon. 16.00 Homo Turisticus, pon. 16.20 Nenadoma Susan, 17/23. 16.45 Dr. Quinnova, 8/28. 17.45 Rim ekspres, ang. ~b film. 20.00 Koncert. 22.00 Praksa, ameri-{ka nan., 37. epizoda, pon. 22.45 Porok, argentinska nad., 5/8. POP TV 9.10 Newyor{ka policija, pon. 16. dela. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 65. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 142. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 132. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 18. dela. 15.30 Newyor{ka policija, 17. del. 16.25 Esmeralda, 133. del. 17.20 Tri sestre, 143. del. 18.15 Mo~no me objemi, 66. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Ljubezen, umor in prevara, ameri{ki film. 21.40 Nikita, 5. del ameri{ke nan. 22.30 Odpadnik, 19. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 17. del nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 11. dela. 12.10 Felicity, pon. 13. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 67. del. 15.10 Mladi in nemirni, 193. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 12. del. 17.45 Da, draga?, 13. del humor. nan. 18.15 Roseanne, 20. del. 18.45 Korak za korakom, 15. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Zmikavta, 4. del nan. 20.50 Ekstra magazin. 20.55 Krivi za ljubezen, am. nad., 4/4. 21.45 Pa me ustreli, 18. del. 22.15 Varnost prve dame, 8. del. 22.45 Dosjeji X, 11. del. 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 Državno prvenstvo v raftingu, pon. 14.20 Štiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Navzkrižni ogenj, ameriški film. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 10. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet. 9.25 Grimmove pripovedke. 9.50 Ovce. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Poletna nevihta, nemški film. 15.30 Risani film. 15.45 Osijek: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Tihi glasovi, dok. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skrivnostni srednji vek. 20.40 Aguirre, nemški film. 22.15 Kulturno leto. 22.45 Glasba. 23.00 Odmevi dneva. 23.25 Jazz. 0.15 The Big Bullet, film. 1.45 Čarovnija. 2.30 Tihi glasovi, dok. serija. 3.00 National Geographic. 3.55 Glasbena oddaja. 4.25 Remek. 4.40 Aguirre, pon. HTV 2 15.35 Fant spoznava svet. 16.00 Grimmove pripovedke. 16.25 Ovcee. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album - Nostalgija. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.10 Glasbena oddaja. 21.45 Dosjeji X, serija. 22.35 Seks v mestu. 23.15 Reševalna služba. 0.00 Nikita. HTV 3 20.05 PH v odbojki na pesku. 20.50 Halifax. 22.20 Globalno naselje. AVSTRIJA 1 6.05 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka. 8.15 Sabrina. 8.40 Poslal te je sam bog, film. 10.15 Columbo. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 13.00 Tenis, prenos. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Red Heat, film 1988. 21.55 Nogomet. 23.00 Conan, film 1984. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.55 Bogati in lepi, (1561). 10.20 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poro~ilo. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi, (1562). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zmedeno srce, film v {estih delih, 1997. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama. 23.15 Nightwatch. 0.00 Čas v sliki. kViz piramida RADIOPTUJ 89,8 98.2 I04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR TEL.: 02 / 77122 61 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri močniHr n LESTVICA 01. Ans. Viharnik - Harmonika je kriva 02. Ans. Pogum - Bila sva prijatelja 03. Ans. Vigred - Zadnje pismo 04. Ans. Unikat - Ne cukaj me za kitke 05. Ans. Primoža Založnika - Na drugi strani sonca 06. Ans. Brodniki - Rudarska 07. Ans. Krajvelj - Ljubezen naj živi 08. Ans. Gorski cvet - Spomini na Gorjana 09. Ans. Brežiški Flosarji - Kruii iz naše peči 10. Ans. iVIarjana Drofenika - Praznik godcev 11.Naviiianke-Firbčnifičfirič 12. IVliro Kline - Kaj potem če sem potepuh 13. Ans. iVIodrijani - Spomin na pevca 1. Saša Lendero - Želja moja 2. Mateja - Ti bošmoj 3. Dud Amor - Duša ranjena 4. IvanMudnik-Na beli barki 5. Kingston - Hotel "Modro nebo" 6. Oliver Antauer - Tole noč nekdo poljublja njena usta 7. Frajkinclari - Naša tara Poskočnih 13 Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za: Glasovnice poSlJlte na à k na naslov: MEGAMARKETINGd.0.0.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Danilo Vidovič, Selska cesta 52, 2251 pTUJ Xradioptuj 89.8*98.e'l04,3MHz POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 18. julija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PETEK, 19. julija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOfP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SOBOTA, 20. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Brez- nik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). NEDELJA, 21. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOff 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Radio BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). PONEDELJEK, 22. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). TOREK, 23. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). SREDA, 24. julija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). TURISTIČNI TEDNIK DEŽELE, KI OČARAJO Albanija - dežela, ki se oklepa življenja Albanija je dolgo veljala za zaprto deželo, ki je skoraj ne moreš obiskati. Danes, ko se je odprla svetu, so turisti tako redki kot sneg na morju. Presene~a nas njena skrivnostnost, gostoljubnost in odprtost obenem. In vse to le dobro uro leta iz Slovenije. Vsekakor je zelo malo krajev, ki so tako zelo drugačni od naših in nam hkrati tako zelo blizu. Albanijo je vrsto let prekrivala odeja skrivnostnosti, mra~nosti, ki se nam danes razkriva kot odeja popolne izolacije, odtujenosti od zunanjega sveta. Pod njo {e zdale~ ni bilo toliko skrivnosti, kot se je morebiti dozdevalo marsikomu, tudi njim samim. [e posebno je bil na to ponosen njihov vodja Enver Hoxha. Albaniji in njenemu mednarodnemu ugledu je zapustil bridko in slabo dedi{~ino. Ta stereotip spremlja Albance {e danes in je zanje največja ovira v razvoju. Posledice mra~nega obdobja po drugi svetovni vojni pa vse tja do leta 1990, ki ga ne moremo primerjati z nobenim {e tako groznim obdobjem totalitarizma v Evropi, danes čutijo predvsem mlaj{e generacije Albancev. Starej{e se z nostalgijo spominjajo obdobja, ko so imeli tako rekoč skoraj vse. Danes je od vsega ostalo bore malo. Veliki, slabo vzdrževani stanovanjski bloki, ki so nekoč dokazovali, da v Albaniji ni brezdomcev, so danes napol poru{ene stavbe. Albanija je dežela velikih nasprotij, rev{čine in kriminala, ki marsikdaj preseneča s svojo krutostjo in brezobzirnostjo. Je pa tudi dežela tradicije in spoštovanja zgodovine. Tam boste še vedno našli odprtost do tujcev in prav poseben odnos do njih. Gost boste v polnem pomenu besede. Po drugi strani pa nas na vsakem koraku spremlja neorganiziranost, ki že skoraj meji na kaos, in prizadevanje biti podoben zdaj enemu zdaj drugemu. To spremlja Albance skozi vso njihovo zgodovino. Še včeraj so si želeli biti podobni Italijanom, danes so "in" Američani in vse, kar je ameriškega. Raznovrstne reklame imajo nanje ogromen vpliv, pravzaprav krojijo njihovo življenje. Mogoče ja za to najbolj kriva televizija. V prejšnjem režimu je bilo gledanje televizije, če si jo seveda sploh imel, strogo omejeno na nacionalno TV, kar je vladajoča garnitura s pridom izkoriščala. Sicer pa je pokrajina zelo podobna Sloveniji. Na majhnem prostoru se nam odkriva toliko različnosti kot le malok-je. Imajo morje in gore na dosegu roke. Tako kot pri nas. Res neodkrito bogastvo. Poleg vsega Albanijo bogati veliko neizkoriščenih rudnih bogastev, predvsem velike količine bakra. Narava jim je zelo naklonjena. Za razliko od nekaterih balkanskih držav pa Albanije ni opustošila vojna, ampak je to storila človeška roka v najbolj norem brezumju, ki mu ni podobnega daleč naokoli. Tirana je glavno mesto Albanije in velik ponos države. Po starih, zbledelih slikah sodeč, nekoč lepo in prijazno mesto z značilno italijansko arhitekturo. Razkošni bulevarji so se strnili v mestni trg, imenovan po velikem albanskem vojskovodji iz časov turške nadvlade Skenderbegu, Gjergiju Kas-triotiju. Danes bulevarji, ki pa še zdaleč niso ohranili nekdanjega blišča, nosijo imena po velikih albanskih mestih. Največji in najlepši je Bulevar narodnih herojev. Edini, ki mu še niso dali novega imena, je Bulevar Rusija. Je kot osamelec med njimi, kot tisti, ki naj nosi krivdo njihove bede. In pred Tirano je tudi edina avtocesta, ki pa ... No, saj ne vem, kako naj zadevo pojasnim?!? Še najmanj moteče je to, da se po njej sprehajajo domače živali vseh vrst, pa tudi sicer promet ni nekaj, na kar bi lahko Albanci bili posebej ponosni. Kršitev je ogromno in vožnja skozi rdečo luč - seveda, kjer deluje semafor - je pravilo. Danes se po ulicah Tirane Nagradno turistiino vprašanje Ptuj - zidana kronika mest - ni le najstarej{e slovensko mesto, zakladnica tiso~letij, temve~ tudi mesto, ki se pona{a za najve~jim arheološkim muzejem na Slovenskem. Številne arheološke najdbe kažejo na njegovo bogato in zanimivo preteklost, ki se je za~ela že v mlajši kameni dobi. V muzeju so na ogled zbirke drobnega arheološkega gradiva od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka, numi-zmati~na zbirka iz keltskega in rimskega obdobja, rimski lapidarij z rekonstrukcijo drugega, ~etrtega in petega mitreja ter srednjeveški in novoveški lapidarij. Prvi mitrej na Spodnji Hajdini in tretji na Zgornjem Bregu sta predstavljena na mestu najdbe, na mestnem stolpu je viden Povodnov muzej skupaj z drugimi spomeniki. Ostanki rimske peči so na ogled v Kraigherjevi ulici. Vse ptujsko arheolo{ko bogastvo si je mogoče ogledati samostojno ali z vodniki. V okviru prenove stavbe, v katerem se nahaja muzej, bodo zbirke {e posodobili in bodo za obiskovalce postale {e atraktivnej{e. Arheologi pri delu. Foto: Črtomir Goznik gorskih masivov. In tudi ljudje so drugačni! Še nekoliko bolj odprti, manj tradicionalni, toda tudi manj gostoljubni, za odtenek! Pravo presenečenje pa vas čaka ob morju. Od severa proti jugu nas je vse do Vlore spremljala nekoliko bleda in ponekod močno onesnažena mivkasta obala, ki marsikje spominja na italijansko, južno od Vlore pa se popolnoma spremeni. Mivko zamenja kamenje, bujno rastlinje in v Albaniji tako privlačna divjina. Morje je čisto in razkriva, da tu ni onesnaženja, marsikje na obalo še ni stopila noga turista, ponekod tudi ne naključnega obiskovalca. Najjužnejše mestece Saranda pa se že sramežljivo spogleduje z grškim otokom Krfom in dokazuje, da turistični razvoj v Albaniji počasi rase. Tako bi vsem tistim, ki vam je klasičen način preživljanja poletja že pošteno načel živce, ponudila to deželo nasprotij, številnih vprašajev, neznank, deželo izjemno bogate kuturne zgodovine, tradicije in neokrnjene narave, deželo "črno-belih fotografij". Pa lepe dni vam želim! POGLEJ IN ODPOTUJ JEZERA AVSTR. KOROŠKE J 8.990 3.,4.a., bus, ID, odhodi: Maribor, Celja, ituj, cena za dve osebi NEUM,RiH J 39.900 20.7., 3.8,10.8, 3* hotel Stalla, 7D, POL, lastni prevoz NEUM in biseri] 59.900 27.7., Sončkov Idub, bus, 3* Stalla, 7D, POL, 2. otrok do 12 let biezplaino, 5 Izletov PAG Poleg stalnih zbirk na bogato arheo-lo{ko dedi{čino Ptuja in okolice spominjajo tudi priložnostne razstave. Veliko zanimanje je letos vzbudil zagreb{ki ar-heolo{ki muzej z razstavo Arhimir, od 21. aprila pa je v dominikanskem samostanu na ogled razstava grafitov na rimski keramiki iz zbirk ptujskega pokrajinskega muzeja. Za nastanek grafitov je bila odločilnega pomena vrednost, ki so jo lastniki pripisali neki posodi. Uvožena italska ali galska keramika se pogosteje pona-{a z grafiti kot cenej{i domači izdelki. S proučevanjem grafitov so muzejski strokovnjaki pri{li do {tevilnih spoznanj o prehrambenih navadah takratnih ljudi, skladi{čenju živil in podobno. Zaradi načrtovane gradnje cest bodo letos imeli arheologi polne roke dela, zaradi bogastva že izkopanega in že znanega o preteklosti Ptuja je pričakovati nove zanimive in pomembne najdbe, ki bodo dosedanja spoznanja {e obogatila. V luči zahtev sodobnega turista po doživljajski ponudbi, so v podjetju Ptujske vedute ob upo{tevanju vsega, kar Ptuj ponuja, pripravili vrsto privlačnih programov. Za doživetje arheolo{kega bogastva ponujajo program Poetovio-na, ki rimski Ptuj in takratno življenje predstavlja skozi ogled najdb, vodenje, kulinarične dobrote in glasbo iz rimskih časov. Kdaj je bil natančno zgrajen mestni stolp, najmogočnej{a mestna arhitektura, ki bistveno oblikuje tudi mestno veduto, ni znano. Znano je, da je leta 1556 italijanski gradbenik Antonio de Riva dobil naročilo, naj stari stolp podre in zgradi novega. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Robi Muhic, Lackova 5, Ptuj. Čestitamo! Danes vprašujemo, kje se nahaja največji slovenski arheološki muzej. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Ra-ičeva ulica 6, do 19. julija. J 63.900 20., 27.7., zasebni apartmaji, app/3,70, N, (app/4 = 70.980 SIT)_ bohoti nepregledno število mercedesov, starih odsluženih avtobusov in še starejših tovornjakov. Vmes pa konjske in oslovske vprege. Onesnaženje je ogromno, tako da boste sila težko napravili jasno fotografijo Tirane. Če pa bi primerjali cestni in železniški prevoz, lahko rečemo, da je prvi preizkušnja potrpežljivosti, drugi pa živcev. V osnovi lahko Albanijo razdelimo na tradicionalni sever in sončni jug, čeprav se dejansko deli na številne regije. Na severu še vedno večina ljudi spoštuje kanun, to je staro pravo Leke Dukagjina, ki je posebno zlovešče zaradi krvnega maščevanja. Še danes je precej umorov na tem področju, povezanih z maščevanjem, ki mu ni videti konca. Le redke so uspešne sprave med družinami, pa še te kvečjemu za kratek čas. Toda največja kršitev tega starega prava je ogrožati tujca. Tam je tujec nekaj svetega. Spoštovan in nedotakljiv. Kdor gosti tujca, mu izkazuje spoštovanje na vsakem koraku. O gostoljubju, kot ga tam poznajo, lahko beremo le še v starih knjigah. Tujec, ki se prepusti gostoljubnosti Albanca v tem delu države, ne bo nikoli razočaran. Ljudje so odprti in komunikativni, hitro navežejo stike in zdi se, da nekako živijo drug za drugega. So občutki, ki jih je nemogoče posneti in opisati. Tudi narava je čudovita. Območje doline reke Valbone je tako lepo in deviško, da jemlje sapo. Gre za resnično enkratno in nepopisno doživetje prave narave. Jug je precej drugačen. Manj gorat, prej dolgočasno raven, če se mu na meji z Grčijo ne bi pridružilo nekaj kratkih MARIBOR, Vetrinjska 8, 02/234-05-15, 234-05-34 LJ, CE, MS, SG, KK, Ptuj, SI. Bistrica, SI. Konjice Žalec Kreta I 73.000 10., 28.7., 2* hotel El Coml, 7D, NZ, polet letala z Brnika TURČIJA, Antal I 79.800 22.7., 2* hotel Dolphin, 7D, NZ, polet letala z Brnika CRES, mesto Cres 109.900 do 3.B., 2* dep Klmon, 7D, POL, cena za 2 odr.tl otroka do 12 let, (3.8..144.980 SIT) www.sonchek.com ^SONČEK ^ PTUJ, Krempljeva 5, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center TURČIJA KRETA 619 OQO 73.000 07.UWU 7xNZhtlElC0MI* 7xP0Lhtl**»raleta odhod 19. in 26.7. ENKA'f VODICE MURTER od 26.900 66.900 dO 52.900 fagiotrokdol21etGRATIS 7 X POL dep. PUNTA»» 7xPOLlltlCOLENTDM27.7. SANTORM TUNIS KENIJA p"™»-«»« 65.000 74.900 ^^ ^ 158.900 7xNZ*ruleta JiPOLUlReiMAHMOUD'" 1.3xPPhtl*** jr OPIO odhod 19. in26.7. odhod22.in29.7. SLOVENIJA, HRV/\SKA Vjulijum avgustu O.VUU LAST MINUTE www.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,... I ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO PTUJ / IZREDNI OBČNI ZBOR KLUBA PTUJSKIH STUDENTOV Argumentacija kar s pestmi? 1. junija, je v Kolnkišti potekal izredni občni zbor Kluba ptujskih študentov (KP[). Klub šteje okrog 600 članov, zbora pa se jih je udeležilo le nekaj več kot 20, ko pa na koncu sprejemali spremembo statuta, jih je glasovalo le 15 (14 glasov za in 1 vzdržan). Predsednik KPS Roman Kri-žanič je zbranim uvodoma pojasnil, da je bil izredni ob~ni zbor sklican na pobudo vodstva kluba, tema zborovanja pa so bili pogovori o konstruktivnih predlogih za nadaljnje delo, vpra{anja in predlogi o KPS ter sprememba statuta. Dejal je, da je upal, da bo glede na pomembnost to~k dnevnega reda zbranih ve~ ~la-nov, obenem pa je prisotne pozval, naj podajo nekaj predlogov o tem, kako naj {tudentje iz Ptuja in okolice kvalitetno preživijo svoj ob{tudijski ~as. Po uvodnih besedah predsednika je govoril Andrej Lazar, dosedanji tajnik KPS, ki pa je zaradi nestrinjanja s politiko kluba in zaradi neizpolnjevanja svojih pri~akovanj glede dela v klubu teden dni prej s tega položaja odstopil. Lazar je predsedniku predlagal, da bi lahko klub v Ljubljani uredil prostor za {tu-dente in da bi znotraj kluba, ki ima letno prora~unsko postavko blizu 22 milijonov SIT, ustanovili tudi {tipendijski sklad za socialno ogrožene {tudente. Prvi predlog se je predsedniku Kri-žani~u zdel dober in je dejal, da bi ga bilo treba prekomentirati, saj tak{na stvar v prvi vrsti pomeni veliko odgovornost. "Če pa bi se tak{en prostor odprl, pa bi bilo treba poskrbeti, da bi se v njem nekaj dogajalo. Vsekakor bi potem prostor opremili z ra~unalniki, internetom in kak-{nim kopirnim strojem," je dodal Križani~. Ozra~je v Kolnki{ti pa je postalo nekoliko napeto ob La- zarjevem drugem predlogu — o ustanovitvi {tipendijskega sklada, saj je vodstvo kluba striktno navajalo argumente proti skladu. Predsednik kluba je razložil, da so se o tem že pogovarjali in da je sklad v osnovi {e samo ideja. Obenem meni, da je super, da se ljudem pomaga, a žal vidi v tem nekaj problemov. Poudaril je: "KPS je že sam po sebi sklad, namenjen kvalitetnemu preživljanju ob{tudijskega življenja. Za ustanovitev {tipendij-skega sklada ne vidim razloga, obenem pa se na tej to~ki soo~i-mo tudi z vpra{anjem pravi~ne-ga razdeljevanja sredstev." Lazar je njegovo trditev, da je sklad v osnovi {e samo ideja, zanikal in zatrdil, da ima za tak-{en sklad že pripravljen osnutek statuta in odobreno sodelovanje s ptujskim Zavodom za zaposlovanje in Zavodom za socialno delo. Direktorja omenjenih zavodov sta klubu ob ustanovitvi sklada za {tipendiranje socialno ogroženih {tudentov obljubila pomo~ in idejo dobro sprejela. "Če bi KPS v sodelovanju z omenjenima zavodoma, z MO Ptuj in nekaterimi podjetji, kjer so moj predlog odobrili, uspel zbrati zadostno {tevilo sredstev, bi bilo delovanje sklada zagotovo kvalitetno. Sklad bi vodila ekipa, ki jo dolo~i vodstvo, samo vodstvo pa za {tipendijo ne bi smelo zaprositi, ker ima že druge bonitete. Cenzus za podeljevanje {tipendij bi bil za pet in deset tiso~ tolarjev vi{ji, kot je cenzus za republi{ke {tipendije. Klub bi po mojem mnenju mo- ral letno v sklad vložiti 6 ali 7 milijonov, ostalo, razliko do 15 milijonov pa bi posku{ali dobiti preko zavodov za zaposlovanje in centra socialno delo, za pomo~ bi zaprosili tudi MO Ptuj, vse okoli{ke ob~ine in podjetja. Tako bi lahko na primer izmed približno 600 ~lanov dobilo {tipendije v znesku 10.000 SIT mese~no okrog 100 {tudentov. Poleg omenjenega pa bi sklad ustvaril tudi dobro javno podobo KPS-ja," je dodal Lazar. Z Lazarjevim predlogom se poleg predsednika KPS ni strinjal tudi Aleksander Kraner, nekdanji predsednik kluba. Dejal je, da bi bilo težko vzpostaviti cenzus, ki bi pravi~no razdeljeval {tipendije, saj imajo nekateri star{i nakazane manj{e osebne dohodke, kot jih v resnici prejemajo. Kraner je predlagal, da bi raje organizirali dobrodelni koncert in potem sredstva razdelili med posameznike ali organizacije. Hkrati je izrazil bojazen, kako v klubu zagotoviti 6 ali 7 milijonov tolarjev, ki bi se stekali v sklad, vpra{ljiva pa je tudi odgovornost pravne osebe, ki bi bila s svojo zanesljivostjo sposobna tak{en sklad voditi. Andrej Lazar je v nadaljevanju pojasnil, da se s tem, da sklada ni nih~e sposoben voditi, ne strinja. Glede cenzusa za podeljevanje {tipendij pa je razložil, da nenakazani osebni dohodki vplivajo žal tudi na dodeljevanje republi{kih {tipendij. Klub potem ne bi bil edini, ki bi se spoprijel s tak{nim problemom, saj le-ta obstaja že na republi{ki ravni. Glede na to, da pa bi bil cenzus za KPS {tipendije nekoliko vi{ji od republi{kega, pa bi {tipendije lahko dobili tisti, ki republi{ki cenzus presegajo za nekaj sto tolarjev. Glede dobro- delnega koncerta pa Lazar meni, da bi potem naleteli na enako težavo, kot jo Kraner in Križa-ni~ navajata pri {tipendijah: na cenzus namre~. Marsikdo izmed prisotnih v Kolnki{ti se je nato vpra{al, kak{en bi bil klju~ za razdeljevanje sredstev, pridobljenih z dobrodelnim koncertom, komu bi bila ta sredstva podeljena. Burna debata o dodeljevanju sredstev je vodila tudi v diskurz o kriterijih za podeljevanje dotacij. Križanič je zatrdil, da dotacijo dobijo študentje, ki zanje zaprosijo. Dotacije, ki se gibljejo med 20.000 in 40.000 SIT, so namenjene za subvencioniranje študija v tujini, za pripravo predavanj, potopisov, za udeležbo na tekmovanjih ipd. Višino določi vodstvo KPS, kriterij za dodeljevanje le-teh pa zaenkrat še ne obstaja, saj ga imajo, kot je povedal Križanič, v glavah. Takšna postavka za dodelitev dotacij se lahko zdi sporna, saj je potemtakem dodelitev subvencije lahko čisto subjektivna stvar. Predsednik kluba tudi ni znal odgovoriti, koliko članov letno prejme dotacije in koliko sredstev se zanje porabi. Na koncu je še enkrat poudaril, da KPS ni zaprt za ustanovitev sklada, a so odprti le za konstruktivne predloge. Kljub njegovi izjavi o odprtosti pa ni niti enkrat v celem večeru nakazal naklonjenosti štipendijskemu skladu. Čeprav je dejal, da je sklad dobra zadeva, pa je striktno navajal argumente proti njemu. Za zadnjo točko dnevnega reda pa je vodstvo kluba predlagalo glasovanje o predlogu za spremembo statuta, ki se glasi : "Člani vodstvenih organov političnih strank in političnih podmladkov ne morejo biti izvoljeni v vods- FRANC FIDERŠEK / O DOGAJANJIH PRED [ESTDESETIMI LETI (II.) Spoznajmo tudi napol zamolčano Nadaljevanje iz prejšnje šte-vilke Ozemlje takratne Dravske banovine, ki je bilo strnjeno naseljeno s slovenskim življenjem, so razkosali, po predhodnem sporazumu je vsak dobil svoj delež. S tem je bil slovenski narod obsojen na izginotje, ljudje pa na potuj~enje. Najve~ji delež z okoli 800.000 prebivalci si je prisvojila Nem~ija (Spodnje Štajersko s 531.610 prebivalci, ostalo pa je odpadlo na Koro{ko in Gorenjsko). Italiji je pripadala Ljubljanska pokrajina z Dolenjsko in Notranjsko z okoli 340.000 prebivalci, ki so edini priznavali slovensko manj{ino, s tem da so s kraljevim ukazom z dne 3. maja 1941 ustanovili Ljubljansko pokrajino. Madžari pa so si priklju~ili Prekmurje z okoli 80.000 prebivalci kot del svoje države. Vsak od teh "osvoboditeljev" je posku{al z vsemi sredstvi uveljaviti oblast in zakonodajo, ki je veljala v njihovi državi. Že 14. aprila 1941, ko je vojna v Jugoslaviji {e trajala, saj je vo-ja{ka kapitulacija bila podpisana {ele 17. aprila, vlada z mladim kraljem pa je pobegnila pod an-gle{ko varstvo in od tam, vsaj na papirju, nadaljevala vojno, je Hitler podpisal ukaz, s katerim je dr. Uberreiterja, gauleiterja Sta-jerske, imenoval za vodjo civilne uprave na obmo~ju Spodnje Sta-jerske. Pri tem je posebej naro~il, da je treba vse uskladiti s sistemom, ki velja za celotni nem{ki prostor. Podoben ukaz je dobil tudi gauleiter v Celovcu za Gorenjsko in slovenski del Koro{ke. Ti ukazi so bili jasno napotilo, kako ~imprej uresni~iti tisto, kar je {e isti mesec naro~il Hitler ob obisku v Mariboru: "Napravite mi to deželo zopet nem{ko." Precej zavednih Slovencev tudi s ptujsko- ormo{kega ob-mo~ja je že pred napadom, nekaj med vojno in v prvih tednih po njej pobegnilo k znancem in sorodnikom na obmo~je Ljubljane in Dolenjske. Tisti, ki so imeli odgovorne položaje doma, premoženje in podobno, so žal morali oku{ati sadisti~no ma{-~evanje doma~ih folksdoj~erjev (kulturbundovcev). Na Ptuju je najbolj izstopajo~ primer župana mestne ob~ine dr. Alojzija Remca, ki so ga aretirali že pred prihodom nem{kih voja{kih enot, ga v zaporu pretepali in mu~ili do nezavesti. Drugi val aretacij pa so nem-{ki "osvoboditelji" za~eli 15. aprila, pri tem pa je že sodelovala nem{ka voja{ka policija. Areta- cije so izvajali na podlagi že davno prej pripravljanih "tirali~-nih list" in "kartoteke nasprotnikov". Aretacije "sovražnih oseb", to je tistih zavednih ljudi, predvsem jugoslovansko usmerjenih, za katere so ocenjevali, da bodo ponem~evanju nasprotovali, so nadaljevali {e v mesecu maju; med njimi so bili tudi duhovniki, ki so jih izgnali predvsem na Hrva{ko. Po poro~ilu nem-{ke varnostne službe je bilo do konca maja 1941 aretiranih okoli 1.300 oseb in prepeljanih v sprejemno tabori{~e. Aretiranih je bilo 130 duhovnikov, 24 pravnikov, 26 zdravnikov, 139 u~ite-ljev, 14 sodnikov, 14 inženirjev, 13 direktorjev podjetij, 186 uradnikov in uradnic, 34 {tuden-tov in {e nekaj ostalih. Med temi aretacijami je bilo zaplenjeno 21 nepremi~nin in izro~eno poo-bla{~enemu komisarju za utrjevanje nem{tva. Zaplenjeno je bilo 700.000 dinarjev gotovine in {tiri milijone dinarjev hranilnih vlog na knjižicah, kar je bilo posredovano komisarju -vodji civilne uprave. Zagotovljeno je bilo tudi pisarni{ko in stanovanjsko pohi{tvo za opremo službenih ustanov. Ob koncu poro~ila je {e zapisano, da so izpostave Gestapa aretirale okoli 1.100 oseb in da je s temi varnostnimi policijskimi ukrepi prepre~ena sleherna sovražna dejavnost. PRIVAJANJE NOVEMU REDU Sprijazniti se je treba z dejstvom, da je ve~ina ljudi na na-{em obmo~ju pri~akala nem{ke zavojevalce s precej{njimi simpatijami. Ne samo predvojna propaganda, ki so jo spretno {irili nacionalsocialisti~no usmerjeni pri nas žive~i ljudje, tudi ljudski spomin je veliko prispeval k temu. Komaj 22 let je teklo življenje v kraljevini SHS oz. Jugoslaviji, prej pa dolga stoletja pod Habsburžani, ne kot Slovenci, temve~ kot Koro{ci, Kraj-nci, Stajerci itd. Na Jugoslavijo jih je spominjala samo rev{~ina in težko življenje, zlasti huda gospodarska kriza. Neko~ trdne kmetije po Slovenskih goricah so nazadovale, mnoge kmetije so se utapljale v dolgovih na celotnem obmo~ju. Posebno v težkem položaju so bili Haložani, pretežno mali kmetje in vini~arji.. Gospodarji vini~arjev so bili v velikem {tevilu nem{ko usmerjeni in so to zahtevali tudi od podrejenih, od njihove milosti odvisnih. Nadaljevanje prihodnjič tvo KPS." Ta sprememba statuta je očitno uvedena zgolj zaradi Andreja Lazarja, ki je poleg tajniške funkcije v KPS opravljal tudi funkcijo podpredsednika Mladega foruma ZLSD. Razen Lazarja, ki je že vnaprej omenil, da se s politiko kluba ne strinja, ni v vodstvu kluba - po zagotovilih predsednika Križaniča -nobenega, ki bi ga ta sprememba statuta prizadela in odstavila z njegove funkcije. Zaradi vednosti, da bo odstavljen s svojega položaja, je Lazar z mesta tajnika KPS raje odstopil že teden pred izrednim občnim z zborom. Z izglasovano spremembo statuta (v imenu 600 članov jih je o spremembi statuta glasovalo 15) pa se poleg številnih ni strinjal tudi Bojan Kurež, sicer predsednik Mladega foruma ZLSD Videm. Poudaril je, da je izglasovana sprememba diskrimina-torna in v nasprotju s 14. in 15. členom slovenske ustave, ki med drugim pravita, da so v Slove- niji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, med katerimi pa je tudi svobodno politično prepričanje, tega pa v skladu z ustavo ni dovoljeno omejevati. Po razgreti razpravi v Kolnki-šti je bila torej izglasovana sprememba statuta, ki razen Lazarja očitno ni sporna pri nobenem drugem članu iz vodstva KPS. Lazar je po svojem odhodu s tajniškega mesta zbranim še dejal, da bo v primeru ponovnih groženj po telefonu, kar se mu je enkrat že zgodilo, ukrepal preko odvetnika. Ob tej izjavi pa je zavrela kri enemu izmed članov vodstva, ki se je Lazarja hotel lotiti kar s pestmi, a so ga klubski kolegi pravočasno umirili. Omenjeni je po Lazarjevem zagotovilu dobil za pranje nogometnih dresov iz blagajne KPS dotacijo 30.000 SIT, a nam na dvakrat postavljeno vprašanje, zakaj toliko denarja za oprane drese, ni uspelo dobiti odgovora. Mojca Zemljarič Kristini Samperl Purg v slovo Kristina Šamperl Purg v družbi s predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožetom Bernikom Poslovili smo se od Kristine Samperl-Purg, predsednice Društva izobražencev Viktorina Ptujskega. Bila je duša Ptuja, saj je s svojim delom povezovala duhovno in kulturno podobo Ptuja s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Kot soustanoviteljica našega društva je želela, da bi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega s svojim delom na področju kulture in duhovnosti pomagalo iskati odgovore za izzive današnjega časa. Raziskovalna žilica in ponos zaradi bogate kulturne dediščine Ptuja z okolico jo je zapisala v zgodovino tega območja. Po izobrazbi zgodovinarka ter umetnostna zgodovinarka in po poklicu arhivistka je sooblikovala zgodovinopisje Ptuja in okolice. Zato Kristina ostaja med nami z besedo v vseh pomembnih izdajah zgodovinopisja na Ptuju v zadnjih desetletjih. Eno njenih zadnjih del je magistrska naloga Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno. Pri tem smo spoznali tudi njeno duhovno, kulturno in narodno zavest, njeno humanistično usmeritev, za katero je črpala zglede iz duhovnih pridobitev preteklosti. Nepogrešljiva pa je bila pri načrtovanjih in izvedbah obnov kulturnozgodovinske in sakralne dediščine. Žrtvovala seje za uresničitev enega najpomembnejših projektov na Ptuju — ptujske trojke. Mnogi sojo pri tem podpirali, nekateri ovirali in ji nasprotovali, vsem pa je blagodejno odgovorila, da se Ptuj mora zavedati svoje zgodovine in podedovanega bogastva. Ptuj — mesto muzej ji je lahko samo hvaležen za njeno delo. V našem društvu bomo Kristinino delo širše predstavili na jesenskem Viktorino-vem večeru. Kristino Samperl-Purg bomo ohranili v spominu kot neumorno delavko na področju kulture. Hvaležni smo za njeno življenje, polno optimizma, zagnanosti, veselja in vedrine. Naj ji bo sveti Viktorin Ptujski velik priprošnjik v onstran-stvu. Za Društvo izobražencev Vikto-rina Ptujskega Peter Pribožič Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: PPS - PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE, D.D., 505.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za pri-spevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. NASVETI Kuharski nasveti Bučevk poznamo okrog 800 različnih vrst. So najrazličnejših barv, oblik in velikosti, čeprav v kuhinji na splošno poznamo in uporabljamo le poletne ali vrtne bučke (to so pretežno sorte z mehko lupino) in zimske ali poljske bučke, ki imajo trdo lupino. Poletne bučke z mehko lupino po pravilih pobiramo, ko še niso popolnoma zrele. Zaradi blagega, rahlo orehastega okusa so za pripravo jedi najprimernejše majhne bučke. Meso mladih bučk je tako nežno, da lahko uživamo surovega. Pri nas za pripravo jedi povečini uporabljamo le plodove, v Franciji in Italiji pa veliko jedi naredijo tudi iz buč-kinih cvetov. Glede na predelavo v kuhinji poletne bučke komajda razlikujemo drugo od druge. Vse so prijetnega blagega okusa in pri predolgi toplotni obdelavi razpadejo oziroma se spremenijo v ka{asto, pireju podobno zmes. Bučke, če je le možno, pripravimo skupaj z lupino; tako ohranijo večjo hranilno vrednost in so okusnejše. Večje sorte bučk so primerne za polnjenje, pečenje in cvrenje. Pogosto jih polnimo z mesnimi in zeliščnimi nadevi. Manjše bučke, ko so cukini, kuhamo v vodi ali vodni sopari ter jih prelijemo s surovimi maslom ali obložimo z drugo mehko zelenjavo. Posebej dobro se ujemajo s pečenimi paradižniki. Poletne bučke, ki imajo čvrstejše meso, so primerne tudi za konzerviranje. Še posebej okusne so z mešano vloženo zelenjavo. Vse poletne bučke pa so primeren tudi za pripravo ocvrtkov ali bučkinih zrezkov. Vendar jih moramo pred pripravo naribati, nato jih rahlo solimo in pustimo stati vsaj 10 minut. Iz njih iztisnemo odvečno tekočino in jih dodamo gostemu bešamelu ali jih pripravimo na osnovi zgoščenega zdroba. Večina bučk v tem času je sorazmerno velikih, zato jim odstranimo nastavek peclja ter s čajno žličko odstranimo pečke in nitke. Pečke lahko odstranimo na dva različna načina, odvisno od jedi, ki jo iz bučk PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 391. NAD. Duševno zdravje otrok in mjJadostnikov 103. nadaljevanje Povezava med otroško psihiatrijo in psihiatrijo odraslih 2. nad. Drugi nivo razmišljanja o povezavi med obema vrstama psihiatrije je povezan s konkretnim kliničnim sodelovanjem med psihiatrijo otrok in psihiatrijo odraslih. Včasih imajo identificirani pacienti starše, ki naj bi jim pomagali pri zdravljenju (v otroški psihiatriji). Včasih pa imajo identificirani pacienti otroke, ki naj bi pomagali svojim staršem (psihiatrija odraslih). Družinski terapevti se povezujejo v time in sodelujejo psihoterapevti, ki zdravijo odrasle, in tistini, ki zdravijo otroke. Sodelujejo na primer tisti terapevti, ki se posvečajo zdravljenju odvisnosti od alkohola pri odraslih, s terapevti, ki zdravijo otroke. Opaženo je namreč, da imajo starši s simptomat-skim otrokom pogosto težave z alkoholom in zato težko pomagajo otroku in morda s svojim simptomom odvisnosti celo sprožijo ali poslabšajo simptom pri otroku. V takem medsebojnem sodelovanju se seveda pridobijo konkretne izkušnje. Moč vpliva zelo disfunkcional-nega primarnega okolja je težko poznati, dokler ne izkusimo nemoči in nepripravljenosti staršev v terapiji, da bi ustvarjali ustreznejše dru- žinsko vzdušje za otroka (in zase). Če naletimo na take ovire, nam pomaga zavedanje, da sta bila bolj ali manj primerna starša tudi nekoč otroka. Tako nam je lažje razumeti, zakaj sta se lotila svojega starševstva, kot sta se ga. V takem sodelovanju lahko terapevti lažje podoži-vijo, da je pri nekaterih otrocih težje biti še dovolj dober starš kot pri drugih. Tako po zaslugi otroških psihiatrov psihiatri za odrasle postanejo bolj občutljivi za dostikrat pozabljene otroke odraslih pacientov ter aktivneje raziskujejo, kako je poskrbljeno za njih. Psihiatri za odrasle pa pogosto tistim, ki zdravijo otroke, olajšajo sprejeti dejstvo, da starši svojim otrokom včasih ne morejo pomagati, ker imajo preveč opravka z lastnim problemom. Svojih simptomov si niso izbrali zavestno, in če bi se jih bilo tako lahko otresti, verjetno ne bi potrebovali institucije psihiatrije. Torej so psihiatri za odrasle izoblikovali nemoralizirajoč odnos do simptomatskih problemov staršev. O tem odnosu pa nekaj več naslednjič. pripravljamo. Lahko celo bučko narežemo na kolobarje poljubne debeline in nato s čajno žličko odstranimo nitke s pečkami, lahko pa bučko prerežemo po dolgem na polovico in nato prav tako odstranimo notranjost bučke. Tako da dobimo dva večja čolnička, ki sta idealna za različne nadeve. Večje čolničke za nadevanje buč lahko dve do tri minute kuhamo v slani vodi, nato jih napolnimo s poljubnim nadevom in v pečici zapečemo ali gratini-ramo. Nadeve lahko pripravimo iz mešanice svinjine in govedine, perutnine, rib, skute, kuhanega in pretlačenega krompirja in različnih kaš. Od kaš uporabimo proseno ali ajdovo, ki ji dodamo malo slanine ali pre-kajene svinjine, mešanico kisle smetane in jajc, začinimo po potrebi s soljo, dodamo večjo količino sesekljanega peteršilja in po vrhu potresemo z grobo naribanim sirom. Če bučke polnite z nadevom iz kuhane ajdove kaše, jih je priporočljivo najprej do polovice skuhati v slani vodi in po nadevanju pečemo le toliko časa, da se sir stali in rahlo porumeni. Vsi, ki ste se že naveličali klasično ocvrtih buč, jih lahko za spremembo panirate nekoliko drugače, in sicer del drobtin zamenjajte z naribanim parmezanom, kuhano proseno kašo, grobo mletimi lešniki ali s kokosovo moko. Poletne buče pa so več kot primerne tudi za pripravo zavitkov. Lahko pripravite klasični zavitek, tako kot zavitek iz jabolk, le da naribana jabolka zamenjajte z naribanimi bučkami. Za boljši okus lahko po tem, ko ste na testo potresli naribane buške, potresete še z mletimi orehi, prav tako začinite s cimetom, sladkorjem in vanilije-vim sladkorjem, lahko pa orehe zamenjate s sladkimi drobtina-mi ali kokosovo moko. Zavitek pečemo kot vse druge zavitke. Iz bučk so okusne še številne druge jedi. Tako si lahko pripravimo omako iz bučk s kuhanim krompirjem in vse skupaj ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi. Okusna je tudi bučkina juha, ki jo pripravimo s pomočjo rdečega svetlega prežganja z večjo količino svežega paradižnika ali paradižnikove mezge, najhitreje in najenostavneje pa bučke spečemo kar na žaru ali PECIVO IZ BUČK IN PŠENIČNEGA ZDROBA (za mero uporabimo jogurtov lonček) -1 lonček pšeničnega zdro-ba namočimo v 1 lonček mlačnega mleka, -1 lonček sladkorja, -1/2 lončka belega olja, -1 lonček mletih orehov, -2 jajci (iz beljakov naredimo sneg), -1 pecilni, -1 vanilijin sladkor, -3 lončke naribanih bučk, -10 dag rozin, -3 žlice ostre moke. Preliv: -3 žlice mleka, -3 žlice sladkorja v prahu, -10 dag čokolade, -5 dag margarine. Rumenjake, sladkor, vani-lijin sladkor in olje penasto umešamo. Mešamo tako dolgo, da se masa speni in naraste. Dodamo namočen zdrob, mlete orehe, naribane bučke in na koncu moko s pecilnim praškom in rozinami. Pečemo pri 190 °C 30 do 40 minut. Ohlajeno testo premažemo z marelično marmelado in prelijemo s čokoladno glazuro. Avtorica: Valerija Meglic narezane na kocke ali rezance v ponvi in jih ponudimo kot prilogo. Lahko jih uporabimo kot eno izmed sestavin poletnih enolončnic ali s pirejem iz bučk zgostimo druge enolončnice. Ker večina bučk nima izrazitega okusa, so primerne s številnimi začimbami in dodatki, s katerimi jim izboljšamo videz, vonj in okus. Dodajamo jim lahko tako sladke kot slane dodatke, začimbe in dišave. Tako v sadnih kolačih del sadja zamenjamo tudi z bučkami, le da jih predhodno dosladkamo in odi-šavimo. Hkrati lahko iz bučk naredimo musako, tako da jih uporabimo za nadev ali so osnova. Tako krompir zamenjamo z bučkami, za nadeve pa prav tako kot pri krompirjevi musaki izberemo mesne ali zelenjavne nadeve. Bučkina musaka pa je veliko bolj kot vse druge musake primerna tudi kot hladna jed. Nada Pignar, profesorica kuharstva KRVODAJALCI 9. julij - Anica Šoštarič, Kerenčičev trg 2, Ormož; Andrej Žuran, Mihovci 76; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Silva Prezelj, Podvinci 51/a; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Vera Res-nik, Mestni Vrh 88; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Irena Galun, Majšperk 81 ; Anđelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Branko Srdinšek, Dežno pri Podleh-niku; Danica Budja, Kajuhova 1, Ptuj; Jože Pernek, Velika Varnica 18; Marija Škrjanec, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Samo Kočevar, Dravska 3, Središče ob Dravi; Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Zvonko Medved, Majšperk 22/c; Vladimir Fras, Hla-ponci 25/a; Marjana Rozman, Po-brežje 47; Dejan Dokl, Orešje 15; Veronika Kodrič, Stojnci 31 ; Stojan Mlakar, Kočice 37; Angela Slodnjak, Zagorci 87; Janko Fras, Flegeričeva 1, Ptuj; Franc Plohl, Juršinci 19/a; Danica Šimenko, Krčevina pri Vur-bergu; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Ivan Božičko, Tržec 46/c; Marjana Gojkovič, Ptujska Gora 110/a; Milan Bombek, Formin 28/a; Vanja Vičič, Ptujska Gora 94; Vlasta Krajnc, Rimska ploščad 7, Ptuj; Metka Rašl, Žabjak 26/c; Anica Kmetec, Cirkovce 1/c; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Boris Eme-ršič, Trdobojci 31. 11. julij - Ivanka Muraj, Levanjci 2; Natalija Škrinjar, Libanja 15; Franc Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41 ; Milica Korpar, Podgorci 87/a; Tina Mar-kovič, Pavlovci 18; Branko Škrinjar, Obrež 96; Albin Weingartner, Zagorci 65/a; Katja Korpar, Podgorci 87/a; Martina Šoštarič, Podgorci 98; Marica Ozvald, Vičava 105; Jože Her-javec, Volkmerjeva 24, Ptuj; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21, Ptuj; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Frančiška Cafuta, Hreničeva 1, Ptuj; Andrej Cafuta, Vareja 37; Sonja Jevšenak, RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU u/Jno /asJJinje Vročina v malem in velikem srpanu in manj dežja v tem obdobju povzročajo sušna obdobja, ki jih najprej občutijo vrtnine in enoletne cvetlice z gosto in veliko listno površino ter plitvimi koreninami. Rastline, ki so v tem času v fazi bujne vegetacije, to pa je večina vrst vrtnin in zelenjavnic, ob pomanjkanju talne vlage venijo. Z venenjem rastlin pojenjujejo življenjske funkcije v rastlini, najbolj pa je prizadeto njeno prehranjevanje. Obdelava vrtnih tal, uničevanje plevelov, nega rastlin, zastiranje in zalivanje so v tem obdobju opravila, s katerimi vrtnar ukrepa in vzdržuje talno vlago, da preprečuje venenje. V SADNEM VRTU julija obiramo že večino vrst jagodičevja: ribez, kosmulje, maline, borovnice in podobne. Po obiranju in spravilu pridelka takoj pristopimo k zeleni rezi in negi grmov, s ~imer omogo~imo rastlini razvoj organov, potrebnih za nadaljnjo vegetacijo. Iz ribezovih grmov odstranimo ve~letne izrojene ogrodne veje, da se bodo do jeseni dobro obrastle in oblikovale rodne brstike na mladih poganjkih, ki smo jih, da bi pomladili grm, odbrali ob pletvi in redčenju grmov že sredi maja. Če redčenja preštevilnih poganjkov iz koreninskega vratu še nismo opravili, je julija ob obiranju skrajni čas za to. Pravilno vzgojen grm ribeza naj ima 2 do 3 ogrodne veje, stare 3 do 5 let, 2 do 3 dvoletne ogrodne veje in enako število enoletnih oziroma letošnjih poganjkov. Ogrodne veje naj bodo enakomerno razporejene v obliki kotla s prazno sredino, da bo grm čimbolj prostoren in v notranjosti osvetljen. Po obiranju ribezove grme še oplevemo, pognojimo z mešanimi lahko topnimi rudninskimi gnojili in plitvo okopljemo. V sušnem obdobju je potrebno grmiče zaliti, takrat dodamo talno gnojilo, sicer pa jih gnojimo tudi lahko z listnimi gnojili, ki jih dodamo škropivu bakrenemu antracolu ali podobnemu bakrenemu pripravku, s katerim je potrebno grme po obiranju in poletni negi poškropiti. V OKRASNEM VRTU je še najbolj opazno, da se je leto prevesilo v drugo polovico, obdobje cvetenja se upočasnjuje, rastline s plitvejšimi koreninami pa že občutijo posledice poletne vročine. Rastline, ki kažejo znake venenja, zalivamo, sicer bodo prenehale cveteti. Trata je pričela pešati v rasti, nekaj zaradi pomanjkanju vlage in hranil, pričela pa je tudi pešati moč obraščanja. Košnjo v tem obdobju že opravljamo v desetdnevnih ali dvotedenskih presledkih. Višino rezi na kosilnici nekoliko dvignemo, da prirezujemo le konce travnih listov. Travna ruša mora biti v poletni vročini nekoliko višja, da zakriva oziroma zasenčuje travne korenine, ki so razvite tik pod površino. Če se pojavijo ožigi trate, takoj pričnemo ustrezno nego, po potrebi pa tudi obnovo, da se na praznih lehah ne bi pričeli pojavljati širokolistni pleveli. Seme cvetlic dvoletnic, lahko sejemo še vse do konca tega meseca. Taka pozna setev je lahko redkejša, ker lahko opustimo eno pikiranje sadik. Nega poznih posevkov je podobna prejšnjim, le oskrba s talno vlago mora biti popolnejša, po potrebi pa tudi zasenčujemo posevek. V ZELENJAVNEM VRTU pospravimo vrtnine, ki so prenehale vegetirati, njihovi plodovi pa so dozoreli. Tako pospravimo čebulnice (česen in čebulo), izruvati pa je potrebno tudi zgodnje setve predvsem korenčka, sicer koreni, ki so predolgo v tleh, razpokajo in so za uporabo manj kakovostni, često pa tudi neobstojni. Sredi julija je najprimernejši čas za razsajanje endivije, glavnate solate, pora, kolerabice, zgodnjih sort cvetače, zelja in brstičnega ohrov-ta. Opravimo setev kitajskega zelja, setev te zelenjavnice pa naj bo nekoliko redkejša, saj sadik kitajskega zelja ni mogoče razsajati, kot to velja za druge kapusnice. Po vzniku posevek razredčimo na 30 cm razdalje med rastlinami. Izločene rastlinice niso primerne za nadaljnje razsajevanje. Nekatere vrste zelenjave in vrtnin potrebujejo v tem obdobju poletja, ko nekatere še bujno rastejo, druge že dozorevajo in z njih pobiramo plodove, še veliko vode oziroma nemoteno oskrbljenost tal z vlago. Padavine so letošnjo pomlad in v začetku poletja tedensko vsaj enkrat osvežile vrtne gredice, da večjega pomanjkanja talne vlage doslej še ni bilo. Dodatno je potrebno zalivati vrtnine s plitvejšimi koreninami in vrtnine, ki kažejo znake venenja. Zalivamo v jutranjih urah tako, da tla natopimo z vodo, ki bodo vzdržala vlažnost vsaj nekaj dni sušnega obdobja. Pri zalivanju naj velja pravilo: zalivajmo redkeje in takrat obilne-je, tla po zalivanju plitvo zrahljamo, s čimer upočasnimo izhlapevanje vlage neposredno iz tal, rastline pa so tudi manj izpostavljene možnim okužbam zaradi glivičnih ali bakterijskih bolezni, ki jim je za njihov razvoj in širjenje potrebna vlaga v obliki neposredne mokrote na listju. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rasltine ter pobirati njihove plodove, namenjene za uporabo v obliki lista, od 19. do 21. julija, zaradi korenine 18. julija in od 24. do 26. julija, zaradi plodov 22. in 23. julija ter zaradi cveta 18. in 19. ter 26. in 27. julija. Miran Glušič, ing. agr. Bukovlje 62; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Janez Žerov-nik, Golobova 3, Ptuj; Viktor Mlakar, Jurovci 25; Slavko Petek, Gorišnica 154; Renata Paveo, Rogaška c. 41, Ptuj; Marijan Pesel, Zg. Hajdina 40; Marija Arnuš, Podvinci 43; Milan Mi-količ, Cermožiše 63; Jožef Rižnar, Bukovci 38; Jožica Matjašič, Zlato-ličje 72; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Milan Vidovič, Paradiž 43; Andrej Plohl, Draženci 21; Miran Podhost- nik, Zg. Hajdina 10; Olga Hren, Gorca 13/a; Štefka Plohl, Sakušak 52; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Franc Kuri, Janežovci 3; Jelka Ja-nžek, Gozdna ulica 61/a, Hoče; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n; Janez Bezjak, Placerovci 6; Matjaž Bogatin, Sp. Velka 67/a; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Janez Antolič, Sodinci 78/a; Željko Tkalec, Rogo-ška cesta 3/a, Miklavž na Dr. polju; Bojan Bezjak, Markovci 37/a; Danijel Sužnik, Jirševci 15. AVTO - MOTO - NAVTIKA AVTOMOBILSKE NOVICE / AVTOMOBILSKE NOVICE Peugeot izdelal polmilijonti 307 Trinajst mesecev po predstavitvi serije 307 je Peugeot izdelal že polmilijonti primerek tega modela. Kupcev ne manjka, letošnji tržni deleži pa so več kot zavidljivi. Se posebej cenjen je v Franciji in na Danskem, kjer zaseda prvo mesto v svojem razredu. V Franciji je tržni delež v segmentu M1 skoraj dvajset odstotkov, kar skupaj pomeni skoraj osem od- Benz serije C. Serija C je na nedavnih preizkusnih trčenjih organizacije Euro NCAP prejela oceno pet zvezdic. Doslej se je s takšno oceno smela hvaliti samo Renault laguna 2, na to pa so želeli renaultovci opozoriti, ko so v svoje oglasi postavili Mercedes. Zamisel je seveda drzna — svoje kupce so hoteli opozoriti, da se Renault z rekom "Dobrodošel v klubu petih zvezdic" samo baha v stilu: "Dohiteli ste nas, a mi smo Peugeot 307 — tržni uspešnež stotkov vsega francoskega avtomobilskega trga. Na Danskem je tržni delež v segmentu trinajst odstotkov, skupaj pa Peugeot 307 zavzema slabih pet odstotkov vsega trga. Najmanj je cenjen v Nemčiji, kjer si lasti 2,3 odstotka tržnega deleža v segmentu. Renault čestital Mercedesu za pet zvezdic Nemški zastopnik za vozila znamke Renault je z namenom, da bi čestital za osvojenih pet zvezdic za varnost, v svoje oglase postavil Mercedes- še vedno prvi!" Golf spet iz Sarajeva V okviru 30-letnice sarajevske tovarne avtomobilov TAS, ki se zdaj imenuje Volkswagen Sarajevo, je s tekočih trakov zapeljal prvi golf četrte generacije, ki jih bodo odslej proizvajali tudi v Sarajevu. Pozneje bo samo iz te tovarne prihajal tudi povsem nov Volkswagnov avtomobil - podrobnosti za zdaj ostajajo še skrivnost. Začetek proizvodnje v Sarajevu bo omogočil zaposlitev 35 novim delavcem, v tovarni pa bodo na leto sestavili okoli tisoč vozil. Na voljo bodo kupcem Bosne in Hercegovine, Hrvaške in drugih držav nekdanje Jugos- ne bodo izvažali v zahodno Evropo. Dolgoročni načrti so precej bolj optimistični, saj je predvidena proizvodnja tudi do 20 tisoč avtomobilov na leto. Le s tekočih trakov v Sarajevu Laguno 2 — prvi dobitnik petih zvezdic lavije. Glavni model z 1,4-litrs-kim bencinskim motorjem bo na bosanskem trgu stal 12.600 evrov, kar je 13 odstotkov ceneje kot uvoženi golf. Proizvodnja golfa v Sarajevu Volkswagen stane več kot v Nemčiji, zato teh avtomobilov pa bo v bližnji prihodnosti zapeljal povsem nov avtomobil, ki ga bodo prodajali po vsej Evropi. Podrobnosti o tem še niso znane. Tekoče trakove so v Sarajevu ustavili leta 1992, ko je bila tudi na tem območju vojna. Golf — odslej tudi iz Sarajevo AVTOMOBILSKI NASVETI Pred dopustom Kratek servisni pregled pred dopustom lahko prepreči marsikatero nev{ečnost Velika večina ljudi se na dopust še vedno najraje poda z avtomobilom, predvsem v času vročih poletnih mesecev. Vozilo je pod takšnimi pogoji vožnje zelo obremenjeno, zato je pred dopustom priporočljivo opraviti kratek servisni pregled vitalnih delov avtomobila. - Preverite stanje hladilne tekočine, motornega olja (pri vozilih z avtomatskim menjalnikom tudi stanje olja v menjalniku), tekočine za pranje stekel, stanje akumulatorja in zavorne tekočine. Po potrebi tekočine lahko dolijete sami, če pa je stanje zelo nizko, zapeljite avto raje k mehaniku. - Preverite tlak v gumah in ga prilagodite obremenitvi avtomobila. S tem poskrbite za dobro lego na cesti, zmanjšate trenje in s tem privarčujete tudi gorivo. - Pri mehaniku preverite napetost jermenov in jih po potrebi zamenjajte. - Preverite vsa svetlobna telesa, trobljo in brisalnike. - Če je nivo zavorne tekoč- ine občutno nižji kot običajno, je to lahko posledica oslabljenih zavornih ploščic. V tem primeru je obisk pri mehaniku obvezen, saj so zavore bistven varnostni element vozila. Kaj je še priporočljivo postoriti pred vožnjo na dopust Turistična destinacija Priporočljivo je, da takoj po izidu aktualnih katalogov izberete turistično destinacijo, kam želite potovati. Tako se boste izognili nepotrebni gneči in stresu. Potovalni dnevi Če je le možno, ne potujte čez vikend, kajti takrat je na cestah ponavadi največja gneča. Najugodnejša potovalna dneva sta torek in sreda. Avtokarte Mnogo voznikov pozabi na to zelo pomembno spremljevalko. Najbolje, da vožnjo načrtujete doma s pomočjo avtomobilske karte, tako da se lahko v primeru gneče izognete nepotrebnemu čakanju. Dokumenti Pomembni za vožnjo v tuje države so potni list ali osebna izkaznica, v nekaterih primerih tudi viza, zelena karta ali posebna zavarovalna polica za avto, potnike in prtljago, avtocestna vinjeta in podobno. Dva meseca pred nastopom dopusta je priporočljivo preveriti, ali so vsi našteti dokumenti veljavni in kateri so za potovanje v določeno državo potrebni. Priporočljivo je tudi skleniti dodatno zdravstveno zavarovanje za tujino. Cepiva V Evropi cepljenja niso obvezna. Kdor potuje v države, kjer je cepljenje pogoj, naj se pri zdravniku pravočasno pozanima o poteku in stroških cepljenja. Potovalna blagajna Tudi če ste se odločili za polni penzion, je priporočljivo s seboj imeti nekaj dodatnega denarja. Priporočamo vam, da je v obliki kreditnih kartic ali potovalnih čekov. Po{ta, telefon Pred dopustom poskrbite za neplačane račune, kot sta recimo telefon ali najemnina. Na pošti se lahko dogovorite, da vašo pošto hranijo v posebnem predalniku ali pa jo pošljejo naprej v vaš dopustni kraj. Naslovi Pomembno je, da svojcem ali prijateljem pustite svoj dopustni naslov ali telefonsko številko, na kateri ste med dopustom dosegljivi. Za vsak primer jim pustite tudi ključ svojega sta- novanja. Domače živali Če domačih živali ne boste vzeli s seboj na dopust, pravočasno poskrbite za varstvo in oskrbo. Če imate možnost, jih peljite v kakšen pasji hotel ali podobno. Če pa jih boste vzeli s seboj na dopust, se pravočasno pozanimajte o pogojih cepljenja in o potrebnih dokumentih. Priročna potovalna lekarna Poletje je čas, ko vsak pomisli na dopust, potovanje, izlete ... Pri tem se nam velikokrat pojavi vpra{anje, katera zdravila naj vzamemo s seboj na pot. Količina in vrsta zdravil je odvisna od tega, kam in za koliko časa se odpravljamo. Ponujamo vam nekaj nasvetov. Vsaka popotniska torbica naj vsebuje: - obliže, - sterilni komplet za prevezo, - sredstvo za razkužitev, - zdravila za znižanje povišane telesne temperature in lajšanje blažjih bolečin, - škarje. Zraven naštetega svetujemo, da se oskrbite s: - sredstvi za sončenje z ustreznim zaščitnim faktorjem in - sredstvi za nego kože po sončenju. Tudi mazilo proti opeklinam ne bo odveč. Nasvet: opečeno kožo najprej hladite, šele nato namažite. - sredstvo proti alergijam. Zdravila proti alergijam so nujni sestavni del lekarne oseb, ki so že doživele alergični odziv telesa na dražljaj. Pri potovanjih v eksotične dežele vam priporočamo: - sredstva proti driski. Prijetno počitniško razpoloženje vam utegnejo pokvariti leteči nadležneži, kot so komarji, klopi ..., zato vam svetujemo uporabo zaščitnih sredstev proti pikom insektov. V primeru, da do pika vseeno pride, uporabite primerno mazilo po piku oziroma proti alergiji, ki v kratkem času odpravi morebitne otekline in srbenje. V primeru alergijske reakcije obiščite zdravnika. Na pot ne pozabite vzeti še: - zdravil, ki vam jih je predpisal zdravnik na recept, - kartice zdravstvenega zavarovanja oziroma konvencij skega potrdila za državo, v katero potujete, - potrdila o cepljenju pri potovanju v območja z nalezlji vimi boleznimi. Posebej bi vas radi opozorili na ustrezno temperaturo pri prenosu in shranjevanju zdravil! Temperatura v prevoznih sredstvih lahko naraste preko 30°C, zato vam svetujemo, da zdravila na poti shranite v hladilni torbi, ločeno od hrane v posebni škatlici. Pri potovanju z letalom imejte zdravila v ročni prtljagi. Glede zdravil, ki jih je potrebno hraniti na hladnem (inzulin), vam bodo v lekarni svetovali posebno transportno embalažo z vstavljenim hladilnim vložkom. Pri izbiri vseh potrebnih zdravil se po pomoč lahko obrnete v lekarno, kjer vam bomo z veseljem svetovali. Želimo vam prijetne dopustniške dni! Martina Rizman, Lekarna Gorišnica Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si pjjmujjj mžs^ni^hmw pjinnji^\j'jjij m JJ/iuju^-ILU Sobota, 20.7. od 00.00 do 5.00 - SKUPNI NOČNI PROGRAM: Ptujski festival domače zabavne glasbe (Marjan Nahberger) Nedelja, 21.7. od 00.00 do 5.00 - SKUPNI NOČNI PROGRAM: Kako prepešačiti 700 kilometrov (Peter Kirič) Torek, 23.7. od 18.00 do 19.00 - VRTIČKARIJE: Zelena gnojila (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko) SOBOTA, 20.07.2002 OB 20.00 NA RTV SLO 2, posnetek 33. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2002 ZA KRATEK CAS STRAŠNO BITJE ' 1 NAŠ PIANIST (ANTON) AMERIŠKA TEŽKO-METALNA SKUPINA ZEMUEVID PIROTEHNIK SPOMINSKO ZNAMENJE, POMNIK IZKUŠEN VOJSKOVODJA NAŠ PESNIK (MATIJA) ITALIJANSKI ILUSTRIRAN TEDNIK AMERIŠKI SLIKAR (THOMAS) AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA ARDEN FRANCOSKA MEČEVALKA (MAUREEN) SOVJETSKA IGRALKA (ROJ. 1943) NAŠA TV VODiïEUICA PRODAJALNA OSEBA Z REGRESNO PRAVICO JORDANSKA LETALSKA DRUŽBA BELGIJSKI KIPAR HUMORISTKA PUTRIH PODNASLOV TELUR POGAN MESTO V BELGIJI VAS V POSAVJU REKA V PAKISTANU BIVŠA JLA INDIJ GLADOVANJE, STRADANJE IVANA KOBILICA PREBIVALKA IDRIJE NAŠ SLIKAR (FRAN) ZOPRN ČLOVEK ŽIVANOVIČEV FILM VOTEL ZIDAK VZPODBUDNO SREDSTVO 2. REKA V EVROPI SIN TARASA BUUBE VZPENJEV. PLEVEL STRONCIJ MEDENA ROSA IZ BESEDE NORINA ANTON SOVRE IZ BESED IST-fEMS NAPRAVA ZA ISKRENJE STVARNIK, TVOREC SUVKO OSTERC Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: stvar, trava, Ralik, penica, Količevo, Antigona, nada, spak, sardele, Bratsk, polo, ton, red, Ra, Ver, Ilir, Eco, Ksenon, ovojnina, ras, Malečkar, poet, Irena, JN, Imbroglio, sklonjenec, Alla, ksi, kajn, skica, Žan, ata. Ugankarski slovarček: ALIA = jordanska letalska družba, AMONASRO = etiopski kralj iz Verdijeve Aide, ANAR = mestece v Iranu ob reki Namaki, ANRION = belgijski kipar (Adrien-Joseph, 1730-1773), ASCA = italijanska tiskovna agencija, osnovana 1970 (Associated Catholic Press), MORAN = ameriški slikar in ilustrator (Thomas, 1837-1926), NAMUR = belgijsko industrijsko in rudarsko mesto, NARI = reka v srednjem delu Pakistana, NISIMA = francoska mečevalka (Maureen, 1981). \GOVORI SE... !.. DA so gledalci in volilci celo na TV videli, kako se je mestni župan zazrl v dekolteje tekmujočih misic. Njemu v zagovor naj povemo, da je šlo zgolj za strokovni pogled na "pljuča". ... DA se ob tem laiki sprašujejo, ali je med velikimi pljuči in lažjim dihanjem kakšna povezava. ... DA nekateri celo trdijo, da ob pogledu na velika "pljuča" zadihajo bistveno globlje. ... DA bo ptujska gospodarska naveza v bližnji prihodnosti ponudila neverjeten dosežek: pujč-eka s kljunom in piceka z rilcem. ... DA bodo tisti, ki ne marajo perutnine, kmalu lahko stopili v mesnico in zahtevali: "Pol kile svinjskih perutničk, prosim." ... DA bog ne daj, da bi se po vzoru gospodarstva začeli povezovati politiki. Če se združita Janša in plemeniti farmacevt Jelinčič, dobimo produkcijo žlahtno strupene politike. ... DA je država lipicance prepustila Evropi zato, da naši politiki ne bi imeli nenehnega občutka, da so trdno v sedlu. ... DA naj bi bile lokalne volitve 10. novembra. Za Štajerce bi bilo bolje, če bi bile dan pozneje, saj bi lahko obup nad rezultati utopili v mladem vinu. VIDI SE... ... DA so se pred vrati porodnišnice nedavno tega drenjali dva župana, poslanec in šef regionalne izpostave državne uprave. Pri tem so edino kompetentno osebo v bližini radovedno spraševali, kaj se dogaja za temi vrati. Aforizmi by Fredi Gola resnica je golo naključje. *** Pesjani te najprej spravijo na psa. *** V slovenski politični Indiji Koromandiji je znatno preveč svetih krav in božjih volekov. *** Krvave roke se lahko operejo le z detergentom odpuščanja. *** Ker je prepogosto popenil, je izgubil svojo Afrodito. *** Najnevarnejši so pastirji, pri katerih prevladuje čredni nagon. *** Ženska, ki podpira tri hišne vogale, potisne v četrtega moža. *** Prijatelja spoznaš v nesreči le, če imaš srečo. LUJZEK Dober den vsoki den! Drgoč sedim pod brajdami, nad kerimi šumi lipa. Lipa je odcvetela, z brajdpa groz-deki bingljojo. Jagode so iz dneva v den boj debele. Pa kaj bi zaj z grozdnimi jagodami, ~epa je zaj najve~ dela s p{enico. Kombajniramo, žjemo, kosimo, švicamo in najmanj vsokih 14 dni v goricah špricamo proti peronospori, oidiji in drugim drž- ovnim škodlifcom. Z Mico sma bla včeraj (v soboto, 13. julija) na Polenš-aki na prozniki žetve. Moren pohvoliti organizatore in še posebno pekačice razstovle-nega kruha in pogoč. V turističnem dumi je tak dišalo po domočih dobrotah, ke so se marsikumi sline cedile. Se posebno tistim, ki neso na deželi duma in toga ne vohajo tak pogosto kak mi podeželani oziroma vaščani, kak se nam pravilno reče. Tudi ptujski festival neje ša mujmo mene in Mice, ki je tudi lubitelica polk in valčkov. Tak sma ploskala, ke me še gnes roke bolijo, skoro kakgdo kajžmetnega delam. Malo sma bla tudi na Ptujski noči. Saj vete, to je tan, kak so tiste mlode Navihanke veselo z ritkami migale in ta mlode in store bike drožle. Lepo pojejo in lepo igrajo, še lepše pa jih je gledati. So pač mlode in lepe. Vete, baje sen negda tudi jaz bija mlodi in lepi, zaj pa sen samo še stori in slepi, tak ke moren dobro pošlatati, da ločim žensko od moškega. Tak vam je pač to na totem puklastem sveti. Tudi jaz sen že malo puklasti, skoro tak ke bi lehko sedlo na hrbti nosa in bi me lahko Mica jezdila. Zaj pa malo počokte. Prek plota me zove sosid Juža, da bom pomoga bika v štalo spravti... Sen že nazaj. Bik je v štali, mija z Južom pa v kleti. Saj vena ne mislite, ke pijema vodo. Za zdrovje in srečo. Vas podavlja LUJZEK OVEN 21. 3. DO 20. 4. Glede poslov sprva ne boste zadovoljni, a se boste na zadevo navadili in ne boste imeli nobenih večjih pripomb. Morda se boste končno znebili občutka, da se vam nič ne posreči in da ste rojeni pod nesrečno zvezdo. BIK 21. 4. do 20. 5. Vsakokrat, ko naj bi se s prijateljem pogovorili, vam poide vsa energija, čudno se vedete. Se ga mogoče bojite, vas je strah, da bi se v vas končno kaj premaknilo? Odprite se, pokažite prijatelju svoje občutke. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Čisto ste že zmešani od skrbi glede ljubezenske zveze, čeprav vam je jasno, da ste še vedno zaljubljeni in da ljubezen še traja. Prav bi bilo, da bi že enkrat začeli malo drugače gledati, bolj pozitivno. RAK 21. 6. do 22. 7. Kljub trenutnim nesoglasjem se ne predajte, ampak pojdite po poti, ki ste si jo začrtali, naprej. Uspeli boste, saj je končno to cilj, ki ste si ga izbrali. Bodite pripravljeni na neodobravanje svoje okolice. LEV 23. 7. do 23. 8. V prihodnosti vas čaka prelom, ki bo v vaše življenje prinesel veliko pozitivno spremembo. Vse bo poslej precej lažje. Končno boste našli, kar dolgo iščete. Pred vami je velik poslovni uspeh. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Nezadovoljstvo v vas se bo še stopnjevalo, dokler se ne boste končno odločili, da se soočite s problemom. Zadevo boste morali premakniti. Bodite odločni, da boste uspešno startali v poslovni svet. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Potrpežljivost in še enkrat potrpežljivost, samo to vam koristi. Poslovna situacija je resnično težka in veliko naporov bo potrebno, da boste vse to uredili. Pa se vam bo to tudi posrečilo. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Trenutno je vaš novi projekt resnično bolj negotov, saj je prišlo do usodne pomote, ki lahko prinese tudi izgubo. A treba je vztrajati, ker predaja v tem trenutku ni niti dobra niti zaželena. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Dobro se boste počutili, polni energije. Najlepše je, ko človek v sebi začuti polnost življenja. Ta čas sreče morate kar najbolj izkoristiti. Počnite tisto, kar vam najbolj ustreza. Dobro ste se doselj znašli. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Simpatična oseba vam je dala že toliko namigov, da bi jih še slepec opazil, vi pa nič. Slabo opazujete ali pa ste nesamozavestni in si ne upate videti. Strah je odveč, pogumni bodite. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Ne dvomite v sebe in svoje strokovne sposobnosti, a več prilagajanja trenutni situaciji vam resnično ne bi nič škodilo. Končno vam bo to prineslo delovno mesto, ki si ga tako močno želite. RIBI 20. 2. do 20. 3. Vaša dobra lastnost je, da vztrajate pri svojih odločitvah, naj bo še tako tvegano. Nihče vam ne more očitati, da se izogibate odgovornosti. Za tistega, ki sitnari, bi bilo bolje, če bi molčal. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO V teh vročih dneh nam čez dan ustreza bolj umirjena glasba, medtem ko ob ve~erih "zaígejo" novi poletni hiti. *** Ameriška pevka BRITNEY SPEARS si je za zadnji hit I Love Rock N'Roll omislila bolj rockerski videz. Sodobna "Barbika" se v novem komadu BOYS (***) vrača k standardnemu dinamičnemu pop nabijanju. Ta preveč predvidljivi komad je posneja za film Goldmember, v katerem glavno vlogo igra Austin Powers. Če ostanem še malo pri filmu, bom omenil, da je bil v prejšnem tednu najbolj gledan film v ZDA Men in Black 2, v katerem ponovno blestita Tommy Lee Jones in Will Smith. Pravo ime danske pevke WHIGFIELD je Sunnie Charlotte Carlson. Bivša manekenka je zaslovela sredi 90. s super plesnim hitom Saturday Night. Po dveh letih se vrača z osvežujočo, vendar malo zastarelo mešanico popa in različne plesne godbe v komadu GOTTA GETCHA (***). V Sloveniji imamo svojo Popstars skupino Bepop, ki podira najstniške rekorde s popevko Moje sonce. V Veliki Britaniji so letos naredili izbor Popidol, na katerem je zmagal Will Young (fant že ima tri hite: Anything is Possible, Evergreen in Light my Fire). Drugo mesto je zasedel ljudski zmagovalec GARETH GATES, ki je že zmagoval na domači lestvici v priredbo klasike Unchained Melody skupine Righ-tous Brothers. 18-letni šminker prepeva novo pesem ANYONE OF US (STUPID MISTAKE) (****), ki je zelo dopadliva ter ušesom prijazna popevka ter je v tem tednu skočila na 1. mesto britanske lestvice malih plošč. Nemška skupina SYLVER ima že tri plesne uspešnice z naslovi Turn the Tide, Forgiven in In my Eyes. Studijski produkcijski trio predstavlja fini in atraktiven trance komad ANGEL ON MY SHOULDER (***). Ameriški raper in pevec RAYVON je kanček slave pobral, ko je v duetu s Shaggyjem izvedel mega hit lanskega poletja Angel. Mladi izvajalec je k sodelovanju povabil Shaggyja (ta mu vrača uslugo), Rika Roka, Briana Goulda & Tonyja Goulda in skupaj izvajajo komad 2 WAY (****), ki je mešanica regija in rapa ter ji rečemo ragga glasba. Legenda rapa Dr. Dre je lani odkril pevko Shari Watson, ki si je nadela umetniško ime TRUTH HURTS in je sodelovala že z D-12, Busta Rhymes in Usherjem. Prikupna mulatka izvaja groovy r &b za prihodnost v komadu ADDICTIVE (***), v katerem s svojim rap pasažami nastopa tudi raper Rakim. Ozzyy Osbourne je legenda metalne glasbe in prav preseneča me, da je televizijska oddaja o njegovi družini Osbournes tako popularna in si jo lahko ogledate tudi na MTV-ju. Njegova hčerka KELLY OSBOURNE je na paranoičen in rockerski način s skupino INCUBUS priredila hit PAPA DON'T PREACH (****) pevke Madonne. Ameriški rockerji INCUBUS pa godejo odlično perfekcionistično rockersko pesem ARE YOU IN (*****), ki zveni v stilu skupine Red Hot Chili Peppers. *** Italijanski pevec ZUCCHERO je v začetku leta bil zelo v modi z uspešnico Baila z albuma Shake. V novi skladbi ALI D'ORO (***) italijanski pevec sodeluje s preminulim glasbenikom Johnom Leejem Hookerjem. Slovenski prevod te dobre lagodne pesmi je Zlata krila in to pesem poklanja ZUCCHERO legendarnemu blues glasbeniku gospodu Hookerju, ki je umrl 21. junija 2001. *** Ameriški pevec BRUCE SPRINGSTEEN je razveselil oboževalce, saj bo 29. julija izdal novi album The Rising, ki mu bo sledila tudi koncertna turneja skupaj z njegovo skupino E Street Band. Po šestih letih legendarni pevec ponuja novo rockersko mojstrovino v skladbi THE RISING (****). David Breznik ^h^ÚB Less Conversation - ELMIS PHEBLEY & JXL; yémiamoTvow Never Cornes - HQNAN IÎEA™\ ^ - STKiss Kiss - HDLLY VALANCE ' ' ^ .erneath Your Clothes - BHAKÏ'HA-5.'Love at First Sight - KYLIE MINDGIÏE l^the Way - RED HOT CHILI PEPPIER 7. LD.LD. - B3 k Without me - EMINEM^ Herelam-BHYANADAMS ive is Life - HERMES HOUSE HAND & DJ DTZI Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro RECENZIJA Eminemov šav (The Eminem Show) Pravijo, da se je Eminemu posrečilo narediti najboljši zvarek rocka in rapa v zgodovini. Govor je o njegovem novem albumu, imenovanem The Eminem Show. In menda si tega laskavega slovesa ni prislužil le zaradi priredb komadov Dream On in Sing for the Moment penzionistov Aerosmit-hov. The Eminem Show pristoji moškemu, ki stopa v svoja trideseta, pa čeprav še vedno z ostrim jezikom, ki tokrat za spremembo pogosto oplazi celo svojega lastnika. Britney in Everlast nista več na meniju, zato pa gospod Marshall ni v nič slabši formi šokirati plehkosti vajena ušesa. Vendarle pa je videti, da z leti in kilometrino postaja vse bolj osredotočen, če že ne mehkejši in prijaznejši. Tokrat je posegel na svoje področje in se odločil, da pomete s plevelom. Ni ga strah skočiti za vrat svojemu stanovskemu Mc-ju Canibusu (v komadu Square Dance) o katerem očitno nima preveč laskavega mnenja. Zganjanju hrupa in stresanju zbadljivk je - podobno kot vo- dilni hit The Real Slim Shady s predzadnje plošče The Marshall Mathers LP - namenjena pesem Without Me. Spet pa prenapeti zvezdnik ne pljuva več samo zato, da bi koga izzival. Tokrat ravno obratno — jezo stresa tudi nase. Prezira svoj blesteči zvezdniški sij, ki se ga na začetku očitno ni nadejal ali pa vsaj ne v taki ob- liki: "I am the worst thing since Elvis Presley!" Prav tako prezira dejstvo, da je črnsko glasbo zlorabil za izboljšanje svojega materialnega statusa: "To do black music so selfishly. And use it to get myself wealthy." Morda v tej jezi celo pretirava in najbrž že ve zakaj. Zlivanje gneva nad gnilim svetom množicam oboževalcev omogoča pomirjujoč občutek, da kolektivna kritičnost le še ni čisto iz mode. Kar se tiče kritik na njegov račun — te pa je gospod Marshall tako vedno znal zvito obrniti sebi v prid in jih reciklirati v lastnih besedilih. Edina predvidljiva tema na Eminemovem albumu pa je absolutno trojica ženskih figur: osovraženih matere in bivše žene ter hči, ki mu edina še ne dela sivih las. Svoji mali deklici je posvetil nežno skladbo imenovano Hailie's Song, kjer je sporočilo presunljivo močnejše od glasbe. Njegovi mali punčki pa je namenil prostor še v eni pesmi - My Dad's Gone Crazy, kjer dekletce svojega očeta zaloti pri snifanju špure kokaina. Pregrešno, a realno je pomisliti, da bo ubožici ločenih in tako sovražno nastrojenih starš- ev prisostvovanje v tej uglasbeni zgodbi prislužilo vsaj nekaj let psihoterapije. Pa še nekaj besed o glasbeni podlagi. Odmevni bledoličnež je sam sproduciral večino albuma. Treba je priznati, da je z odliko osvojil zahtevne veščine na področju ustvarjanja hip-hop ritma. Vsak komad ima samosvojo obliko. Rockersko navita White America in Cleaning Out My Closet združujeta elek-trično-kitarske zvoke z ritmom bobnov, uglašenih na surove hiphoperske vzorce. Soldier in 'Till I Collapse s podlago veličastnega arenskega rocka pričarata paranoično vzdušje shrhljive zgodbe, medtem ko pravično gre pri pesmih Business, Say What You Say in My Dad's Gone Crazy zahvala za zasluge tudi temnopoltemu in na raperskem področju staremu mačku - mentorju Dr. Dre-ju. Da zaključim: na svoj raztreseni način se mladi mož brez dlake na jeziku zopet bori za nekaj, kar je večje od njega samega. Posredno prepričan o tem, da boljšega raperja od njega ta svet še ni videl, se je oklical za Sv. Petra pred vrati v nebesa hiphopa in vsakega, ki ni "pripravljen", z brco pošlje nazaj. The Eminem Show daje jasno vedeti, da Mr. Just-Don't-Give-a-Fuck še vedno bdi nad kre-masto zvezdniško srenjo in s svojih nebes pošilja strele. Pokvarjeni svet ga potrebuje in obratno. Bojana Premzl KAM MED POCITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo. PREGLEDNICA POČITNIŠKIH PROGRAMOV 18 . in 27. 7.2002 ORGANIZATOR - INFORMACIJE KJE, URA DATUM PROGRAM Četrtek, 18.7. Poletna potepanja Osnovnošolci Gozdna učna pot — Knezov ribnik CID od 9. in 13. ure Četrtek, 18.7. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg Telovadnica OŠ Breg od 19. do 21. ure Četrtek, 18.7. Počitniške urice Knjižnica Ivana Potrča Knjižnica, ob 10. uri Ponedeljek, 22.7. -petek, 26.7. Računalniška delavnica za začetnike Osnovnošolci od 9. leta dalje CID in OŠ Olge Meglič Rač. učilnica OŠ Olge Meglič, od 8. do 10. ure Ponedeljek, 22.7. -26.7. Nadaljevalna računalniška delavnica z izdelavo spletnih strani (mladi od 12. leta dalje) CID in OŠ Olge Megličpetek, Rač. učilnica OŠ Olge Meglič, od 10.10. do 12.10 Ponedeljek, 22.7. -petek, 26.7. Nemščina — konverzacija in osvežitev slovnice (srednješolci in študentje) Animacija d.o.o. Animacija d.o.o., Aškerčeva 1, od 9. do 12. ure Ponedeljek, 22.7. -petek, 26.7. Capoeira — brazilska plesno — borilna tehnika (mladi od 14. leta naprej) Mito sport klub CID, od 10. do 12. ure Torek, 23.7. Raziskovalna mestna dirka (osnovnošolci - nižja stopnja) CID in Pokrajinski muzej Ptuj Staro mestno jedro, ob 9. uri Torek, 23.7. Počitniške urice Knjižnica Ivana Potrča Knjižnica, ob 10. uri Četrtek, 25.7. Poletno potepanje osnovnošolci - na celjski grad CID - Obvezna prijava do 22.7. Odhod ob 6.45 -železniška postaja Četrtek, 25.7. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg Telovadnica OŠ Breg od 19. do 21. ure Četrtek, 25.7. Počitniške urice Knjižnica Ivana Potrča Knjižnica, ob 10. uri Četrtek, 25.7. -ponedeljek, 5.8. Nogometna šola Finta (osnovnošolci) Društvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj Nogometno igrišče v Ljudskem vrtu 27. in 28.7.2002 Planinski izlet na Triglav Planinsko društvo Ptuj, — prijave v času uradnih ur torek in petek med 17. in 19. uro na sedežu PD Ptuj PODROBNE INFORMACIJE o programih lahko dobite v info točki CID. PRIJAVA je pri večini programov pogoj za udeležbo. Prijavite se pri organizatorjih. Obiščite spletno stran CID www.cid.sil Informacije lahko dobite tudi po elektronski pošti: cid@cid.si. V info točki CID so vsak delovni dan od 8. do 15. ure na voljo računalniki z brezplačnim dostopom do interneta, gradivo o potovanjih, taborih, izobraževanju, zaposlovanju ... Pridite in poiščite, kar vas zanima! »Ne razumem, zakaj se moram učiti angleščino,« se pritožuje Mihec. "No, poslu{aj moj sin," re~e o~e. "Polovica človeštva govori angle-{ko." "Pa ni to čisto dovolj?" *** Možakar s tremi lasmi na glavi je prišel k frizerju in rekel: "Na prečko, prosim!" Frizerje nekaj časa opazoval njegovo frizuro, nato pa rekel: "Zal se boste morali posloviti od enega lasu!" *** "Končno nekaj novega v časopisu!" je zidar povedal svojemu kolegu med malico. "Kaj pa?" "Sendvič s pršutom in olivami!" *** "Ljudje!" zakriči šef cestnega podjetja. "Danes pljunite v roke! Ulica mora biti razkopana do danes popoldan. Potem sledi kolektivni dopust!" *** Na zavodu za zaposlovanje se oglasi slaščičar, ki potrebuje delavca za svojo slaščičarno. "Imate kakšne posebne zahteve?" "Ja, diabetik mora biti!" *** "Znate kuhati?" je gospodarica vprašala kandidatko za gospodinjsko pomočnico. "Seveda, na oba načina!" je ponosno dejala kandidatka. "Kako, na oba načina?" se je začudila gospodarica. "Glede na to,ali želite, da gostje še pridejo ali nikoli več!" *** Dekle si je ogledovalo umetniške slike v moderni galeriji. Nekoliko pozorneje si je ogledala tri slike, ki so bile obešene ena poleg druge. Na prvi je bil zažgan kruh, na drugi dekle z otrokom v naročju, tretja slika pa je prikazovala utopljenca na bregu reke. Ko je mimo prišel kustos, ga je vprašala: "Kajpa predstavljajo te slike?" "Slike so narisane na temo: Prepozno so ga izvlekli!" ji je pojasnil kustos. *** "Kaj pa ti delaš?" vpraša Peter sodelavca iz sosednjega sektorja. "Nič." "Kako pa potem veš, kdaj si zaključil z delom?" *** "Ali greš tudi ti že v šolo?" je malo Suzano vprašala soseda. "Ne. Mene so poslali!" *** Bogo priden utrujen iz šole. "Kaj pa je danes s teboj?" ga zaskrbljeno vpraša mama. "Ah, utrujen sem. Pri uri matematike smo celo uro iskali skupni imenovalec.' "Skupni imenovalec smo iskali že takrat, ko sem še jaz hodila v šolo. Ga tudi vi niste našli?" *** *** *** *** *** *** PRIPRAVLJAMO: TEDENSKI PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV IZ SVETA IN ZANIMIVE ŠPORTNE POGOVORE MARIBOR PL - ALUMINIJ 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Djuranovič (20), 2:0 Žnuderl 69) Nogometaši Aluminija so v torek gostovali v Mariboru, kjer so igrali prijateljsko srečanje z ekipo državnih prvakov. Ponavadi so igrali podobna srečanja v Kidričevem in ne spomnimo se, kdaj so Kidričani nazadnje nastopili v Ljudskem vrtu. Prikazali so solidno igro in so imeli prvo priložnost že v 2. minuti, vendar Aleš Čeh ni uspel premagati domačega vratarja. Mariborčanom je to srečanje služilo kot generalka pred nedeljskim srečanjem s Koprom. Takrat bodo morali pokazati veliko več znanja, saj so se jim tokrat dobro upirali nogometaši Aluminija, ki so šele na polovici priprav za tekmovanje v 2. SNL. (DK) Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si NOGOMET Vse oS so uprte vanj -gospod Bojan Prašnikar Trener nogometnega kluba Maribor Pivovarna Laško Bojan Prašnikar je novi selektor slovenske nogometne reprezentance. Na tej funkciji je zamenjal Sre~ka Katanca, ki je nepreklicno odstopil po svetovnem prvenstvu. Prašnikar ostaja do konca jesenskega dela Simobil lige tudi trener nogometnega kluba Maribor PL. Tole kratko vestičko ste lahko prebrali že v prejšnji številki Tednika. Malce podrobnejši pogled nam razkrije, da bo do zimskega premora Bojan Prašnikar držal vse najpomembnejše niti slovenskega nogometa v svojih rokah. Medtem ko so se boji na prvoligaških igriščih razvneli že na prvih tekmah (Maribor Pivovarna Laško s Prašnikarjem na trenerski klopi brani naslov državnih prvakov), nas čaka še bolj vroče nogometno poletje in jesen na evropski sceni, kjer bo poskušal Maribor spet nemogoče: preko kvalifikacij doseči uvrstitev v Ligo prvakov ali vsaj v pokal UEFA, če bo uspešno preskočil prvo oviro v kvalifikacijah (Flora Estonija ali Apoel Ciper). Tretja odprta igra čaka našega najuspešnejšega klubskega trenerja na reprezentančni ravni. Jeseni startajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2004 na Portugalskem (Sslovenija igra prvo tekmo že 7. septembra doma z Malto, še prej pa prijateljsko tekmo z Italijo 21. avgusta). Ker so nekateri igralci po svetovnem prvenstvu odpovedali nadaljnje sodelovanje v reprezentanci, bo moral novi selektor do jeseni ugrizniti v kislo jabolko izbora novih igralcev. To bo vse prej kot lahko delo, saj kandidati igrajo na vseh koncih sveta in ne samo v Sloveniji. Ker so nekateri komentatorji že takoj na začetku tretjega mandata Bojana Prašnikarja označili za dobrega klubskega trenerja in premalo avtoritativnega reprezentančnega, se torej Gospodu Trenerju obeta nemiren spanec (ali bo sploh imel čas za spanje?). Jože Mohorič 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 1. kroga: Vega Olimpija - Era Šmartno 2:2 (0:0), Koper Sport Line - Mura 1:0 (0:0), Rudar - Ljubljana 3:0 (1:0), CMC Publikum - Maribor Piv. Laško 3:3 (1:3), Gorica - Dravograd 0:0, Korotan - Primorje 0:1 (0:1) 1. RUDAR 1 1 0 0 3:0 3 2. PRIMORJE 1 1 0 0 1:0 3 3. KOPER SPORT LINE 1 1 0 0 1:0 3 4. CMC PUBLIKUM 1 0 1 0 3:3 1 5. MARIBOR PIV. LAŠKO 1 0 1 0 3:3 1 6. VEGA OLIMPIJA 1 0 1 0 2:2 1 7. ERA ŠMARTNO 1 0 1 0 2:2 1 8. DRAVOGRAD 1 0 1 0 0:0 1 9. GORICA 1 0 1 0 0:0 1 10. KOROTAN 1 0 0 1 0:1 0 11. MURA 1 0 0 1 0:1 0 12. LJUBLJANA 1 0 0 1 0:3 0 Pari drugega kroga: Dravograd - Primorje, Era Šmartno - Koro-tan, Mura - Vega Olimpija, Maribor PL - Koper Sportline, Ljubljana - CMC Publikum, Gorica - Rudar Velenje - Na SP v finskem Lahtiju je najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec o^^vojil naslov ^^vetovnega prvaka v streljanju s puško velikega kalibra 3x40 na 300 metrov. Zbral je 1168 krogov in za tri kroge premagal Ameri~ana Erica Uptagraffta, pet krogov pa je na tretjem mestu zaostal Ceh Tomaš Jerabek, ki je dan prej na ekipnem in hkrati izločilnem posamičnem tekmovanju s 1178 krogi postavil svetovni rekord. - Najuspešnejši slovenski košarkarski trener Zmago Sagadin je podpisal enoletno pogodbo z beograjsko Crveno zvezdo. Sagadin v novem klubu ne bo nadaljeval s trenersko kariero, ampak bo v vlogi športnega direktorja. BIRO CVETKO PEŽabjak I.Ptuj TEL/FAKS 0274S003Í NONSTOP 041 233 ((( ZELENITELEF0N0I01302 CVETKO MOJCAs,p., KRAIGHERJEVA 16, PTUJ PLAVANJE / EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V AVSTRIJI Ma^ia:ž petkrat popravil državne rekorde V avstrijskem Linzu je potekalo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju. Slovenska reprezentanca je želela svoj nastop za~initi s kakšno medaljo, vendar jim tokrat to ni uspelo. To v bistvu ni ni~ hudega, saj se moramo zavedati, da je konkurenca zelo mo~na. Med slovenskimi reprezentanti je bil tudi Matjaž Pernat iz Pleterij na Dravskem polju, sicer pa ~lan mariborskega PK Branik. Pred odhodom na to prvenstvo je Matjaž želel, da bi se uvrstil v finale in to v disciplini 200 metrov prsno in dosegel nov državni rekord. Svojo napoved je uresni~il in se uvrstil v finale na 200 metrov prsno, ter zasedel šesto mesto in kar dvakrat popravil lastni državni rekord. V disciplini 100 metrov prsno je trikrat popravil rekordno znamko svojega državnega rekorda, na koncu pa zasedel sedmo mesto. Ob teh dveh zelo dobrih uvrstitvah mu je potrebno samo ~es-titati, saj je bilo vloženo veliko truda, da se je prebil v sam evropski mladinski plavalni vrh. Mogo~e so najve~ji optimisti pri-~akovali medaljo, vendar se moramo zavedati, da je plavanje Matjaž Pernat izredno množi~en šport in je v izredno velikem napredku. Konkurenca je vedno bolj številna in kakovostnejša. Mladeni~ z Dravskega polja je ponovno dokazal, da lahko talent s trdim delom in mo~no voljo oplemenitiš do te mere, da uspehi ne izostanejo. Casa za uspehe bo v njegovi karieri še dovolj. Do sedaj je zmagoval in podiral osebne in državne rekorde kot za šalo in dve uvrstitvi v finale evropskega prvenstva sta verjetno krona dosedanjega dela tega plavalca, ki zagotovo še ni rekel zadnje besede. Danilo Klajnšek NOGOMET / ALUMINIJU PRVO MESTO NA TURNIRJU V STOJNCIH Vet kot tisoi gledalcev v dveh dneh V Stojncih smo lahko dva dni gledali relativno dober nogomet. Domačinom je uspelo privabiti na turnir drugoligaša Dravo Asfalte in Aluminij, nastopili pa so še lanskoletni zmagovalci turnirja - nogometaši Ormoža in seveda domače moštvo. V Stojncih so se izjemno potrudili glede organizacije in so delovali zelo skladno, praktično brez napake. Uvodno sre~anje 12. memo-rialnega turnirja, v spomin na tragi~no preminulega njihovega igralca Zdenka Vajdo je bilo med Dravo Asfalti in Ormožem. Po dokaj izena~enem prvem pol~a-su so v drugem na igriš~u zagospodarili Ptuj~ani in dosegli visoko zmago. Veliko ve~ dela, da se uvrstijo v finale, pa so imeli nogometaši Aluminija. Zmagovalca je odlo~il izjemen zadetek Jevdeni~a. Drugi dan turnirja (v nedeljo) se je pri~el s sre~anjem veteranskih ekip Stojncev in Gorišnice. Slavili so doma~ini in sicer z rezultatom 1:0. Nato so v sre~anju za tretje mesto med Stojnci in Ormožem številni gledalci lahko videli zelo dober nogomet, s polno dinamike ter številnimi udarci proti vratom. Žoge so letele mimo vrat in v vratnici, le dve sta v regularnem delu kon~ali v mreži. Doma~ini bi lahko odlo-~itev o zmagovalcu rešili že v regularnem delu sre~anja, vendar so tik pred koncem zastreljali enajstmetrovko. Da pa je zmaga le ostala doma je najbolj zaslužen doma~i vratar Mitja Trop, ki je odbranil dve enajstmetrovki nogometašem Ormoža. Po pri~akovanju sta se v finalu pomerili ekipi Drave Asfaltov in Aluminija. Veliko ljubiteljev nogometa je zanimalo, v kakšnih sestavah se bosta predstavili dve najboljši ekipi z našega obmo-~ja. Pri Ptuj~anih so le majhne spremembe (povedati je potrebno, da so nastopili brez Klin-gerja in tudi Krepka). Nekoliko ve~ prevetritve je bilo pri Kid-ri~anih. Kar nekaj zvezd je od- šlo (Zemlji~, Šimundža, Šeremet, Sirec, Pipenbaher), na tem turnirju pa nismo videli Pu~ka, Goloba in Don~eca, vrnil pa se je Igor Perkovi~. Na klopi Kidri~a-nov je tudi novi strateg Miran Emerši~. Po igralcih sode~, bi naj bili v prednosti nogometaši Drave Asfaltov, toda že po prvem pol~asu so nogometaši Aluminija vodili z 2:0 z zadetkoma Aleša Ceha in Perkovi~a. Igra ni bila ni~ kaj podobna revialni ali prijateljski tekmi, ampak bolj prvenstveni. Motivov za dokazovanje o~itno ni manjkalo. V drugem pol~asu se kljub menjavam ni kaj dosti spremenilo. Perkovi~ (na tleh) je bil tokrat spretnejši od Lenarta. Vodilna moža turnirja v družbi Franca Gojcica, sponzorja nogometnega kluba Stojnci. Foto: Črtomir Goznik Ptuj~ani so imeli na videz ve~ žogo v svoji posesti, nogometaši Aluminija pa so pretili z izredno hitrimi prehodi v napad, kjer so glavno vlogo odigravali Franci, Aleš Ceh in Perkovi~. V zaklju-~ku sre~anja sta za nogometaše Aluminija zadetke dosegla dva mlada igralca Denis Topolovec in Sandi Ceh. Visoka zmaga pa je bila razlog za veselje ob zmagoslavju na tem turnirju. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Aleš Ceh iz Aluminija, najboljši strelec pa je bil Jakob Poštrak iz Drave Asfaltov. Pokale je podelil podžupan ob~i-ne Markovci Franc Kostanjevec, velikega prehodnega pa Davorin Hull, eden izmed pokroviteljev tega turnirja. Danilo Klajnšek REZULTATI TURNIRJA V STOJNCIH: 1. DAN DRAVA ASFALTI -ORMOŽ 6:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Majcen (34), 2:0 Poštrak (55), 3:0 U. Kraknc (63.iz 11 m), 4:0 Majcen (64), 5:0 Poštrak (74), 6:0 Poštrak (85) STOJNCI - ALUMINIJ 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Jevđenic (56) 2. DAN: ZA 3. MESTO STOJNCI - ORMOŽ 4:2 (1:1, 0:1) STOJNCI - Igrišče v Stojncih, gledalcev 400. STRELCI: 0:1 Vilčnik (33. av-togol), 1:1 Trifunovič (34. iz 11m). Enajstmetrovke: Jurčec - 2:1 Sluga, 2:2 Habjanič, 3:2 D. Bezjak, Plohl-, 4:2 Bromše, Govedič-) STOJNCI: Klinger, Milošič, Sluga, Vilčnik, Serdinšek, B. Bezjak, Bromše, Strgar, D. Bezjak, Žnidarič, Trifunovič. Igrali so še: Trop, Lapornik, Purgaj, Vilčnik, Kožel. Trener: Ivan Zajc. ORMOŽ: Šnajder, Školiber, Rajh, Pintarič, Jurčec, Plohl, Jambriško, Husel, Govedič, Habjanič, Breznik. Igrali so še Caf, Miklašič, Kirbiš. Trener Danilo Zidarič. ZA 1. MESTO ALUMINIJ - DRAVA ASFALTI 4:0 (2:0) STOJNCI - Igrišče v Sto-jncih, gledalcev 600. STRELCI: 1:0 A. Čeh (27. iz 11-m), 2:0 Perkovič (40), 3:0 Topolovec (66), 4:0 S. Čeh (75) ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Strukan, Sambolec, Pekez, Prapotnik, Perkovič, Rakič, Re-pina, A. Čeh, Franci. Igrali so še: Strelec, Kancler, S. Čeh, To-polovec. Trener: Miran Emer-šič DRAVA ASFALTI: Golob, M. Emeršič, Lenart, Korez, D. Krajnc, Zdelar, Zajc, Poštrak, Majcen, Vogrinec, U. Krajnc. Igrali so še: Štelcer, B. Emeršič, Horvat, Arsič, Bauman, Dajč-man, Veličič. Trener: Dragan Grbavac SPORT IRONMAN V CELOVCU »Kriza« po sedmih urah tekmovanja Triatlonsko tekmovanje Ironman je ena najtežjih športnih preizkušenj nasploh. Laskavi naziv Ironman si prisluži tisti športnik, ki premaga razdaljo 3,8 km plavanja, 180 km kolesa, 42,2 km teka v manj kot sedemnajstih urah. 7. julija letos se je na kvalifikacijski tekmi v Celovcu zbralo kar 1800 tekmovalcev iz 42 držav. Ta tekma je veljala za eno najtežjih in hkrati bila ena izmed štirinajstih, ki jih organizirajo po celem svetu in pomenijo kvalifikacije za neuradno svetovno prvenstvo, ki se vsako leto odvija na Havajih. Tekme v Celovcu sta se letos udeležila Ptujcana Lovrenc Cvetko in Rado Acimovic. Lansko leto je Lovrenc Cvetko tekmoval na krajših triatlonih, kjer je dobil motivacijo za Ironmana, ki se ga je letos udeležil prvic. Lovrenc tekmuje za triatlonski klub Ljubljana pod vodstvom trenerja Matjaža Zupana. V pripravljalnem obdobju je treniral tudi doma, na Ptuju, kjer so mu plavalne treninge omogočili v Termah Ptuj. Na Ironmanu je dosegel odličen rezultat, 10 ur in 21 minut, in zasedel 64. mesto v svoji kategoriji (M 25). Za skupnim zmagovalcem je zaostal približno dve uri. Že ob koncu plavanja je bil v stiku z najboljšimi, uvrščen okrog dve-stotega mesta, s časom 59 minut. Tudi na kolesu je obdržal dobro uvrstitev, saj je vozil s povprečno hitrostjo 36 km/h in porabil za 180 kilometrov 5 ur, kar je bilo hitreje, kot je sam načrtoval pred tekmo. Po sedmi uri tekmovanja, približno na desetem kilometru teka, je nastopila "kriza", ki je za takšno tekmovanje povsem normalen pojav. Tempo teka je padel pod pričakovanega, tako da je za maraton porabil 4 ure in 10 minut. Sam je z nastopom zadovoljen, saj si pred tekmo ni znal predstavljati bolečin v nogah, ki jih je imel na zadnjih kilometrih teka. Pravi, da je šele takrat spoznal, zakaj se tekmovanje imenuje Ironman - železni mož. M. Toš Lovrenc Cvetko na cilju Mladi rokometni upi Ormoža drugi Rokometni klub Ormož se z mlajšim kadrom že tradicionalno udeležuje Eurofesta mladih rokometašev, ki vsako leto poteka v Izoli. Tokrat je bil že deseti Eurofest, ki je eden največjih in najmočnejši turnirjev za mlade kategorije na svetu. Ormožani, ki so lani v Izoli zmagali z letnikom 1986, so tokrat nastopili z dvema ekipama: kadeti, letnik 1985, in z mlajšimi dečki A, letnik 1989, sicer slovenskimi podprvaki. Turnirja, ki je trajal šest dni, se je udeležilo kar 152 ekip iz 17 držav po celem svetu, največja atrakcija turnirja pa so bili punce in fantje iz Tajske. Ormoški kadeti, ki tokrat niso nastopili v popolni postavi, so v konkurenci 22 klubov osvojili le 14. mesto. Odlično pa so nastopili mlajši dečki A, ki so v predtekmovalni skupini dosegli prvo mesto. Premagali so po vrsti češki Ledec 19:8, italijanski Tavarnelle 18:13, slovenske Mobitel Prule 21:15 ter češko Polanko 18:7. V polfinalu so v dramatičnem srečanju premagali slovaško Považško Bystrico 15:14. Sledil je veliki finale proti češki ekipi Banik Karwine. Ormožani so vodili do rezultata 5:4, nato pa so odlično zaigrali češki prvaki in na koncu slavili z rezultatom 15:10. Velikega uspeha so se veselili tile mladi rokometasi: Grega Borko, Matej Hebar, David Bo-gadi, Samo Korez, Aljaž Kovačič, Rok Klemenčič, Alen Simonič, Jaša Rajšp, Alen Habjanič, Miro Hanželič, Matej Primožič, Jaka Štefančič, Leon Antolič, Denis Zemljič, Matej Bedrač, Iztok Ivanuša in trenerja Saša Prapot-nik ter Mladen Grabovac. Uroš Krstić Ormožoni v Izoli. Najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih doslej V Lahtiju na Finskem se je 6. julija končalo tekmovanje članic s puško šibrenico - disciplina trap. Članica slovenske reprezentance Maja Fran-gež iz Ormoža je v izredno močni in doslej na svetovnih prvenstvih najštevilčnejši udeležbi - tekmovalo je 49 tekmovalk iz 26 držav - zadela 64 od 75 možnih letečih ciljev in s tem dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih. Ta dosežek ji zagotavlja naziv športnice mednarodnega razreda. Da je njen športni dosežek res velik, pove že to, da je Maja letos zaradi zahtevnega študija medicine trenirala mnogo manj kot prejšnja leta in je zaradi študijskih obveznosti odpovedala več nastopov na velikih tekmovanjih, tudi na evropskem prvenstvu v Italiji. Zelo verjetno je, da se bo letos udeležila še univerzijade na Češkem in se pomerila s svojimi vrstniki. Tretji turnir za državno prvenstvo v odbojki na mivki v Slovenski Bistrici V organizaciji Odbojkarskega kluba Granit je v Slovenski Bistrici konec minulega tedna potekal tretji turnir za državno prvenstvo v odbojki na mivki Siemens Mobile volleyball 2002. Pri moških je drugič zapored slavila zmago ekipa Fujitsu Siemens, pri ženskah pa že tretjič ekipa Mer-cator - Mentek. V moški konkurenci so se med štiri najboljše uvrstile ekipe Tabor sport, Kamin, Pomurka Agens in Fujitsu Siemens, pri ženskah pa EŠS -Cico 1, Sestre - Ac Intercar, Metropola in Mercator - Mentek. V finalu od-bojkaric sta igrali ekipi Mercator - Mentek in Metropola, med moškimi pa sta se po pričakovanju uvrstili v finale ekipi Fujitsu Siemens in Pomurka Agens. Sobotno odločilno tekmo je spremljalo okoli 700 ljubiteljev odbojke na mivki, ki so po končanem tekmovanju zadovoljni zapuščali prireditev, ki je trajala dolgo v noč. VT Obrtniški turnir v Gorišnici V Športnem parku v Gorišnici so organizirali 10 turnir območne obrtne zbornice Ptuj v malem nogometu, na katerem je sodelovalo deset ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Kovinostrugarstva Čuš iz Gorišnice, ter si tako pridobila pravico nastopa na področnem tekmovanju. Zanimivo pa je, da so nastopila tudi dekleta pod imenom Esa in so dodobra namučile ekipo Lesara. So pa bila vsekakor popestritev tega turnirja. REZULTATI - 1. KROG: Avtoservis Slodnjak - Hidus 1:4, Buhatrans Lesarstvo Polajžer 3:2, Esa - Lesar 3:5, Vrtnica - Elektroinštalaterstvo Čeh 1:3, Vebro - Kovinostrugarstvo Čuš 2:5. 2. KROG: Hidus - Buhatrans 4:2, Lesar - Elektroinštalaterstvo Čeh 4:3, prosta je bila ekipa Kovinostrugarstva čuš. FINALE: Kovinstrugarstvo Čuš - Hidus 2:1, Hidus - Lesar 2:1, Lesar -Kovinostrugarstvo Čuš 0:1. arstvo Čuš, 2. Hidus, 3. Lesar, 4-5. Buha-eh, 6-10. Avtoservis Slodnjak, Lesarstvo VRSTNI RED: 1. Kovinostru trans in Elektroinštalaterstvo Polajžer, Esa, Vrtnica, Vebro. Danilo Klajnšek Ženska ekipa Esa ODBOJKA / ZOK PTUJ Cilf je prva liga Odbojkaricam ŽOK Ptuj v minuli sezoni ni uspel preboj v 1. slovensko žensko odbojkarsko ligo, zato je prišlo v ekipi do nekaterih sprememb. Za novega trenerja so angažirali Alena Krajnca iz Maribora. Svetlana Oleti~ se je vrnila v Ljutomer, ostala pa je Ana Kutcaj. V klub se ponovno vra~a Regina Terbuc, prišla pa bo tudi Sandra Sep. K delu prve ekipe bodo priklju~ili mlade odbojkarice iz lastne mladinske šole. Priprave bodo za~ele 15. avgusta, prvenstvo pa se bo pri~elo 10. oktobra. Cilj ŽOK Ptuj je, da v novem prvenstvu osvojijo eno od prvih dveh mest, ki še vodita v slovenski elitni odbojkarski razred. Danilo Klajnšek MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK Vaška olimpiada obiine Gorišnica Športna zveza občine Gorišnice prireja v soboto, 20. julija, ob 9.00 uri na igriščih v Moškajncih že 4. vaško olimpiado. Tekmovanja bodo potekala v nogometu, odbojki, košarki, šahu, vlečenju vrvi, metu kamna z ramena, namiznem tenisu, badmintonu, pomerili pa se bodo tudi v ribiškem tekmovanju. Na prejšnjih vaških olimpiadah občine Gorišnica je bilo zelo živahno, s tem pa je ta športno-rekreativna prireditev dosegla svoj namen. Vsaka vas ima svojo ekipo, točkujejo pa se nastopi ekip in posameznikov, na koncu pa bo proglasitev najboljših v občini Gorišnica. Tek na Borl Športna zveza Gorišnice bo v počastitev praznovanj občine Gorišnica letos pripravila že 7. tek na Borl. Ta bo v četrtek, 25. julija, s štartom ob 17.00 uri v Cirkulanah. Proga je dolga 5,5 kilometrov in je primerna za vse starostne kategorije. Na začetku je bilo to tekmovanje med športnimi društvi občine Gorišnica, sedaj pa prerašča v širšo rekreativno prireditev, na kateri se zbira veliko ljubiteljev teka. Vsi udeleženci, ki bodo uspešno končali tek, bodo dobili spominsko majico, toplo malico in osvežilno pijačo. Za najboljše v posamični konkurenci pa so pripravili lepe nagrade. Za osnovnošolce ni prijavnine, za mladino znaša 500,00 SIT, za odrasle pa 1000,00 SIT Vse informacije in predprijave po telefonu: 02 743-02-10, 041 553-307, faks: 02 743-0-210, E- mail: alinea@amis.net. Napoved prijateljskih nogometnih tekem PETEK - OB 17.00 uri: Stojnci - Središče, SOBOTA - OB 17.00 uri: Aluminij - Bistrica Danilo Klajnšek t PLANINSKI KOTIČEK Planinska oprema Zahajate v gore? Preživljate dopust, vikende, počitnice v gorah? Veliko vas je takšnih. Z veliko ljudmi se med svojim zahajanjem v gore sre~ujem, vidim jih kako se veselijo, kako dihajo svež zrak, se prepuš~ajo naravi dale~ od mestnega vrveža, dopolnjujejo svoj življenjski slog. Toda v trenutku se lahko to veselje spremeni v no~no moro, tragedijo. Poškodba, potrebujemo reševalce, pokli~emo Gorsko reševalno službo Slovenije (112), za~ne se reševalna akcija, pomo~ mora biti hipna, odlo~ajo lahko sekunde, reševalci zapustijo delovna mesta v službi, pohitijo na pomo~, mi jih ~akamo, boli nas, ~e smo spremljevalci nudimo prvo pomo~. Reševalci prihitijo, opravijo svojo nalogo sledi bolnišnica in okrevanje. V letu 2001 je bila pomo~ GRSS prepozna, nepotrebna v 32 primerih! Ponesre~enci so umrli! Skupaj je bilo v slovenskih gorah po podatkih GRSS v letu 2001 kar 218 nesre~, od tega 192 pri planinskem udejstvovanju (hoja po poti, po brezpotju, plezanju, turne smu~anju). Najve~ nesre~ je posledica padca, ki mo~no izstopa (114 primerov), sledi pa zdrs. Zelo pri vrhu vzrokov pa sta neprimerna osebna oprema in neprimerna tehni~na oprema (7. oz. 8. mesto). Pri osebni opremi je naj-ve~ji poudarek na primerni obutvi, in primerni obleki. V PD Ptuj se zavedamo teh nevarnosti in jih želimo odpravljati v najve~ji možni meri. Zato na poseben na~in skrbimo za naše ~lane, jih pou~ujemo, vodimo, svetujemo. Velikokrat pa je tako, da želimo v hribe z družino, s prijatelji, znanci. In prav je tako. Kako se izogniti nevarnostim, ki prežijo na nas? Najlažje tako, da se nekajkrat udeležite organiziranih izletov PD Ptuj, kjer vas bomo pou~ili o potrebni in primerni osebni opremi, poleti in pozimi. Osebna oprema pa~ mora biti osebni spremljevalec vsakega gornika. Druga~e pa je s tehni~no opremo. V tem primeru pa se ni problem samo nau~iti, tehni~na oprema obi~ajno ni ravno poceni, uporabljamo jo lahko samo v posebnih primerih, specifi~nih razmerah, morda samo enkrat na leto, ko se odlo~imo za zahtevnejšo turo. Nerealno je pri~akovati, da si jo boste zato kupili. V PD Ptuj pa ne želimo, da zato tvegate, želimo vam prisko~iti na pomo~. Namen ~lanka je predvsem v tem, da vas opozorim, na nevarnosti, ki vas ~akajo, vas prepri~am o pomenu opreme, vas opozorim kje lahko pri~akujete pomo~, nasvet. Ker je ~as poletja in s tem sezona najštevil~nejšega zahajanja v visokogorje, bi vas radi opomnili na možnost, da si lahko ~lani potrebno tehni~no opremo izposodite na PD Ptuj za lastne potrebe. Izposodite si lahko ~elade, plezalne pasove, pomožne vrvice, samovarovalne komplete, kompase. Prav tako si lahko v knjižnici PD Ptuj izposodite tudi zemljevide in vodnike (knjižice). Opremo si lahko izposodite v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 vsak ~etrtek med 15.30 in 16.30 uro, ali po dogovoru v ~asu uradnih ur. Za dodatne informacije pokli~ite Hermino Golc (031/761-829), ki je gospodar opreme PD Ptuj, kjer boste dobili tudi informacije o obrabnini, ki pa je zgolj simboli~na in služi za amortizacijo in posodabljanje opreme. Podatki o nesre~ah v letu 2001 izhajajo iz analize nesre~ in reševalnega dela v letu 2001 (Gorska reševalna služba Slovenije, Pla-ninksi vestnik, št.6, 2002) Hermina Silak SPORT IVAN KLARIC / S POTI PO JUŽNI KOREJI »Pri meni je spala Slovenija« Iva Klariča iz Ptuja ni potrebno posebej predstavljati. Vsi ga poznajo kot biv{ega aktivnega {portnika, sedaj pa {e bolj po njegovih popotovanjih. Bil je na {tevilnih velikih prireditvah, nazadnje pa seveda na najbolj odmevni - na svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je potekalo v Južni Koreji in na Japonskem. Velikokrat je potoval s {topanjem, tokrat pa se mu to ni iz{lo, ker je Južna Koreja le predaleč za tak{no obliko potovanja. Želja po potovanju s transsi-birsko železnico je tudi odpadla in Ivo je v Južno Korejo odpotoval z letalom. Koreja je, vsaj za nas Evropejce, daleč in pot v neznano. A Ivo je imel priložnost doživeti tudi to. Na pot je krenil 29. maja, domov pa se je vrnil 3. julija. Veliko število fotografij, ki jih je posnel pričajo, kje vse in s kom je Ivo bil v Južni Koreji. njegovo Njegovo tradicionalno oblačilo šurc (predpasnik), klobuk, dres slovenske reprezentance, ter seveda slovenska zastava sta ga vsepovsod naredi- le opaznega. Odstopanja so bila več kot očitna. "To je ena nova dogodivščina. Vsako popotovanje nosi svoje in je pot v neznano in to kljub temu, da se pozanimaš za stvari, ki bi te tam naj ~akale. Korejci so izredno dobro~utni ljudje in po svoje zanimivi. Na Vsakem koraku ti želijo pomagati, biti nekje blizu, če bi kaj rabil. Ogledal sem si šest tekem in sicer vse slovenske in še Nečija - Paragvaj, Medijski izkupiček: 21 intervjujev v dobrem mesecu Srečanje z Nastjem Cehom (v sredini) Koreja - Španija in Koreja - Italija", je pričel pogovor Ivo Kla-rič. Na fotografijah ga vidimo v različnih družbah, oziroma v druženju z navijači številnih držav. Z vsemi je navezal prijateljske stike in seveda ni bilo nobenih težav. "Družil sem se z navijači šestnajstih držav in vsako srečanje z njimi ima svojo zgodbo. Vsi smo znali biti veseli in seveda tudi žalostni, ko našim ekipam ni šlo. Je pa bila to pisana druščina, spomini pa enkratni. Je pa bilo veliko bolj mirno in je minilo brez izgredov, saj so se domačini dobro pripravili na to svetovno nogometno prvenstvo, pa tudi navijači so bili samo navijači. Včasih mi je pomagala moja obleka, pa zastava. Spoznaš veliko ljudi in z njimi navežeš stike." je nadaljeval Ivo. Bilo je veliko zgodb, ki bi jih težko opisali v tem sestavku. Kako tudi ne, ko pa je bil sam nekje daleč in odvisen le od svoje iznajdljivosti. Vsaka pomoč ali dober nasvet mu je v takem trenutku prišla prav. Spoznal je tudi Korejce, predvsem katolike, ter z njimi najprej opravil obvezni obred molitve pred kosilom ali večerjo. Pozneje so se gostitelji radi pohvalili: »Pri meni je spala Slovenija«. Spoznal je tudi domače klošarje v parkih, avtobusnih in železniških postajah. Videl je izredno skrb za čistočo in ohranjanje zelenega, oziroma naravnega. Enostavno ni mogel verjeti, da so gledalci na stadionu ali pred velikimi TV ekrani v parku (se- Priložnostno ležišče V družbi Nastje Ceha in Saše Gajserja Ivo in Tone Frantar (podpredsednik NZS) V središču (ničelna točka za izračun razdalj) Ob polni mizi v družbi s prijaznimi korejskimi gostitelji V Seulu so za en dolar v »malo morje« obesili zastavico z imenom in priimkom navija~ev in drugih obiskovalcev. Zastavica z Imenom Iva Klari~a je imela številko blizu 4.000.000... veda je bila to velikanska množica ljudi) po svojem odhodu počistili vse za sabo, tako da čez nekaj časa sploh ni bilo sledu, da je bilo tukaj tako veliko število ljudi. Do tega potovanja je prišlo zaradi nogometa. Na prejšnjem SP v Franciji je imel možnost spoznavanja z velikimi športniki. Tudi v Koreji je imel nekaj stikov, vendar je bilo to vse nekako predaleč. "Naša reprezentanca je bivala v hotelu, ki je bil dobro varovan. Pogovarjal sem se z našima asoma Nastjo Čehom in Sašom Gajserjem, pa tudi nekaterimi drugimi reprezentanti. Stike sem imel s podpredsednikom NZ Slovenije Tonetom Frantarjem, pa še z bratom Srečka Katanca itd. Trenutki druženja z našimi nogometaši so seveda tisti, ki bodo ostali nepozabni, kakor tudi samo popotovanje po Koreji in pot domov. O Korejcih imam zelo lepo mišljenje, ob tem pa sem videl marsikatero znamenitost, ki je drugače ne bi. Imaš pa res kaj videti," je zaključil pogovor Ivo Klarič. Bil je tudi tarča številnih medijskih hiš in je dal 21 intervjujev. Vsem je povedal od kod prihaja, sicer pa je bilo opazno, saj je bil "oborožen" s številnimi slovenskimi simboli. Ob tej priložnosti pa se želi zahvaliti vsem, ki so mu to tudi pomagali omogočiti. Dostojno je predstavljal Slovenijo in seveda občino Ptuj ob drugih navijačih od Prekmurja do Primorske, s katerimi se je tudi družil. Južna Koreja je za Ivom Klari-čem. Ali ga bo v kratkem zopet "prijela" popotovalna mrzlica pa še ni izdal. Danilo Klajnšek ... Južne Koreje Z navijači Senegala... ... in Nemčije. POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA V spomin Angeli Klinc Angela Klinc je bila v svojec življenju skoraj sedemdeset let članica KPD Francek Kozel Cir-kulane. V imenu dru{tva Vam, spoštovana Angela, polagam v Vaso večno posteljo besede zahvale za neumorno in predano delo v društvu. Na že orumenelih in tudi še svežih listih društvene kronike je Vaše ime zapisano z velikimi črkami in vse, kar je tam, izraža Vas neprecenljivi prispevek k društvu in s tem tudi kraju, v katerem ste živeli in delali. Za predano in kvalitetno delo ste skozi desetletja prejeli številna priznanja ožje in širše skupnosti, izmed katerih sta vam najve~ pomenili spominska plaketa republiškega sklada za kulturo leta 1999 ter srebra in zlata Gallusova zna~ka. Eno mandatno dobo ste bili predsednica KPD, polnih deset let ste skrbeli za društveno knjižnico, se udejstvovali v dramski sekciji; naj-ve~, kar ste lahko podarili doma~-emu kraju, pa je vaša zasluga, da ste za kulturno delovanje navdušili tudi svoje najbližje, ~lane svoje družine, ki s ponosom zastopajo svoj kraj tudi širše po domo-oini. Nanje smo ponosni tudi ~lani KPD. Kot sonce je ~loveško življenje. Majhno in svetlo se v tišini jutranje rose oglasi, prebudi rože in ljudi, da se zaspani veselijo novega dne. Ko je najvišje na nebu, osre~i nekoga s svojo toplino in se kot ogenj zape~e v ~loveško milino. Ko se ni še do konca ogrelo, ko se ni še pošteno za~elo, pa se v gore~i zarji ve~ernega neba brez besed poslovi. Kdo torej ostane? Kdor je živel tako, da je s svojim predanim delom grel srca drugih ljudi, ta bo ve~no živel. Ta nikdar ne bo resnično zapustil tega sveta. Angela bo vsekakor med njimi. Kajti roka, ki je omahnila, je bila preve~ topla, da bi njeno toplino mogel kdaj pozabiti. V srcu, ki je ugasnilo, je bilo preve~ ljubezni, da bi jo ~lovek lahko kdaj nehal čutiti. V očeh, ki so utonile v ve~no temo, je bilo preve~ prijaznosti, da bi jih mogel kdaj za večno pozabiti. Prelepa je bila pesem, ki ste jo peli več desetletij. Stopila je naravnost v naše srce in od tam nikdar ne odide. Vse pesmi, ki ste jih zapeli, vse, kar ste počeli, v vse ste dahnili dušo toplega materinega srca. Tudi zato so vaše pesmi tako nepozabne. Tako ELEKTROMEHANIKAGAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah) - 20. 7. 2002 Andreja Toplak, dr. stom. Rajšpova 16, Ptuj (Agis) ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. smo jih občutili in razumeli. Kot pesem, ki jo mati poje svojim otrokom, da bi lažje zaspali. Mi nismo spali, ko ste nam peli. Bili smo prevzeti in nevidno objeti v čarobno milino čudeža, ki ga je ustvarjala Vaša pesem. "Poj, ko si žalosten ali vesel, zmeraj poj," ste dejali. Vaša duša je potrebovala hrano pesmi, izlivanje čustev skozi zven vašega čudovitega soprana. Dejali ste: "Če najdeš v vsakem grmu rožo, je življenje lepo, če greš mimo nje, je prazno." Vaše življenje je bilo polno, življenje z dušo dobre slovenske matere. Vaša pesem Ave Marija nam bo vedno odzvanjala v ušesih, slišali jo bomo, čeprav je več ne boste peli... Z vami jo bomo spet peli, ko se bomo srečali na onem svetu. Spoštovana Angela! Veliko tega, kar ste lepega, dobrega in plemenitega v življenju storili, vam najbrž ne bi bilo treba. Pa vendar ste. Vem in verjamem, da vam nikoli ni bilo žal. Kajti z bogatim in aktivnim življenjem se je Vaše ime za večno vklesalo v srca mnogih. Vaše ugasle oči ne vidijo in mrtvo srce ne sluti množice žalostnih obrazov, ki so Vas pospremili k zadnjemu počitku. Vsakemu izmed nas, ki smo se prišli poklonit Vašemu spominu, ste bili vzgled poštene slovenske matere, predane lepi slovenski pesmi. In tudi zato spomin na vas ne m,o^e umreti nikdar. Za vse dob^o, kar ste v svojem življenju storili, vas čakata prijazno nebo in večno življenje. V tolažbi in zahvali se v imenu KPD Franček Kozel Cirkulane za vedno poslavljam od vas. Naj Vam bo lahka in prijazna domača cirku-lanska zemlja. Predsednica KPD Franček Kozel Cirkulane: Tončka Zumbar ZBURE SlovenjegorHani osvojili tretje mesto Minuli konec tedna so v Zburah na Dolenjskem potekale državne kme~ke igre, na katerih je sodelovalo 24 ekip iz cele Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v košnji, grabljanju, vrtenju okrog kolesa in hodili s smu~mi med ovirami. Zmagala je ekipa Društva podeželske mladine Dravska dolina pred doma~ini in DPM Slovenske gorice 2. Društvo podeželske mladine Slovenske gorice sta zastopali dve ekipi ter dosegli tretje in deveto mesto. Prihodnje leto bodo državne kme~ke igre v Vuzenici na Koroškem, saj od tam prihajajo letošnji zmagovalci. Kot je povedal predsednik DPM Slovenske gorice Vito Kraner, se bodo ~lani društva v soboto v Žalcu udeležili sre~anja podeželske mladine, kjer se bodo ekipe pomerile v malem nogometu na travi in odbojki na mivki. Zmago Šalamun JURSINCI Sedmi gospodinjski praznik Društvo gospodinj Juršinci bo 28. julija pripravilo sedmi tradicionalni gospodinjski praznik, v okviru katerega bodo letos dali poUdarek pridelavi zdrave prehrane, na razstavi pa zeliš~em v povezavi z zajtrki ter ~ajem. Praznik bodo že po tradiciji obogatili s skrbno izbranim kulturnim programom, sre~elovom, prodajo doma~ih dobrot, ~ajev in zeliš~. MG FL6NC0 6.0.0. fluid -engineering -company TAJNIK / POSLOVNI SEKRETAR Opis dela: vodenje evidenc uvoza in izvoza, nabava materiala, organizacija transportov ter ostala administrativna dela. Zaželena znanja : Kon~ana srednja {ola ekonomske smeri. OBVEZNO poznavanje italijanskega ali angle{kega jezika, poznavanje ra~unalni{kih programov. KONTROLOR KAKOVOSTI Opis dela: Preverjanje kakovosti v proizvodnji, izdelava poro~il o kakovosti. Zaželena znanja: Kon~ana srednja {ola strojne smeri, 3-5 let delovnih izku{enj, poznavanje Office paketa, OBVEZNO znanje italijanskega ali angle{kega jezika, poznavanje branja na~rtov. Pro{nje v angle{kem ali italijanskem jeziku s priloženimi dokazili, prosimo, po{ljite ~imprej na naslov podjetja: Flenco, d.o.o., Rogoz-ni{ka 14, 2250 Ptuj. M Strgar Majda s.p., Stuld 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81 - Športna konfekcija za olrako in odrasio: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -todi za močnejše postave. GAliANCIJA: MICE, OSEBNI DOHODEK, IK)KOJNINA MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O C ^ marné N N INFORMIRA Kdo jamči za vaše prihranke / hranilne vloge in kdaj? Skladno z Zakonom o bančništvu* smejo v Sloveniji bančne storitve opravljati (hkrati sprejemati depozite in dajati posojila) le tiste banke in hranilnice, ki so za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije, in tiste podružnice tujih bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev. Tako dovoljenje ima trenutno 20 bank, dve hranilnici in ena podružnica tuje banke. Nosilke dovoljenja se izkažejo s takole tablo oz. nalepko temno zelene barve: BANKA SLOVENIJE Po zakonu o bančništvu so banke, hranilnice, ki so za poslovanje pridobile dovoljenje Banke Slovenije, in podružnice tujih bank, katerih sistem zajamčenih vlog v državi sedeža te tuje banke-matere za podružnico v Republiki Sloveniji pravno ali dejansko ni ustrezen, vključene v jamstveno shemo za zavarovanje depozitov. Podružnica tuje banke v Sloveniji je vključena v slovensko jamstveno shemo. Jamstvena shema varčevalcem jamči izplačilo depozitov v primeru stečaja banke ali hranilnice, vključene v jamstveno shemo. Po zakonu se kot depozit/vloga enega varčevalca šteje skupno stanje vseh vpoglednih, vezanih vlog, stanja na žiro računu, imenskih vrednostnih papirjev v tolarjih in devizah. Po zakonu je zajamčeno izplačilo v višini 4.200.000 SIT po stanju na dan začetka stečaja nad banko, hranilnico ali podružnico tuje banke, ki je vključena v sistem jamstva za vloge. Vloge na prinosnika niso vključene v jamstvo. Banke, hranilnice in podružnice tujih bank morajo v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge. Kako je z jamstvom za vloge v hranilno-kreditnih službah? Do 20. februarja 2004, ko poteče prehodno obdobje za prilagajanje hranilno-kreditnih služb (HKS) določilom Zakona o bančništvu, smejo brez dovoljenja Banke Slovenije bančne posle opravljati tudi HKS. Do prilagoditve zakonskim pogojem HKS niso banke in niso hranilnice, četudi imajo eno od obeh poimenovanj v svojem imenu. Po 20.2.2004 bodo bančne posle smele opravljati le HKS, ki bodo pred tem pridobile dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje, in kot dokazilo na vidnem mestu imele tablo oz. nalepko Banke Slovenije. HKS v prehodnem obdobju niso vključene v jamstveno shemo. Do pridobitve dovoljenja Banke Slovenije za poslovanje svojim komitentom izplačilo vlog jamčijo s svojim premoženjem in premoženjem svojih ustanoviteljev. Lahko pa na podlagi sklenjene garancijske pogodbe HKS pridobijo za vse ali za del zbranih vlog garancijo ene od poslovnih bank z dovoljenjem Banke Slovenije. Višina garancije je predmet pogodbe med HKS in banko, torej jamstvo za zbrane vloge v HKS ni avtomatsko 100%. To pomeni, da banka do višine izdanega jamstva HKS jamči, da bo v primeru stečaja HKS zagotovila sredstva za izplačilo vlog v HKS, vendar le v višini in pod pogoji, ki so določeni v pogodbi o jamstvu med banko in HKS. HKS so dolžne na vidnem mestu objaviti informacijo o jamstvu za vloge v prehodnem obdobju. Bodite pozorni na napis na zeleni nalepki Varčevalcem svetujemo, da skrbno preberejo napis na zeleni nalepki. Jamstvo za izplačilo vlog v primeru stečaja je do SIT 4.200.000 zagotovljeno le v primeru, ko ima banka ali hranilnica zeleno tablo oz. nalepko z napisom DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE BANČNIH STORITEV. Zelena nalepka z napisom »Menjalnica izpolnjuje pogoje za menjalniško poslovanje, Banka Slovenije« ni tista, ki bi vam jamčila izplačilo vaših vlog. Ta le pomeni, da tam lahko prodate ali kupite tuje valute. * Dodatne informacije o jamstveni shemi za vloge v bankah in hranilnicah dobite v Zakonu o bančništvu, Uradni list 7/99 z dne 5.2.1999 in Uradni list 59/01 z dne 19.7.2001, ali v Banki Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, tel. 01 47 19 325, ali pa v bankah in hranilnicah. POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi KMETIJSTVO JAGNJETA prodam. Telefon 040 271 897. MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne,opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. BIKCE SIMENTALCE kupim. Ponudbe na tel. 041 263-537. TRAKTOR ZETOR 47 12 prodam. Tel. 041 826-007. VEČJO KOLIČINO suhe luščene koruze prodam. Tel. 787-68-00. KOMBAJN, enoredni za koruzo, prodam. Informacije po 19. uri na telefon 740 24 52. BELO VINO ugodno prodam. Tel. 755 90 61, po 18. uri, Sp. Velovlek l8a. SLAMO, balirano, in seme mno-gocvetne ljulke - tetraflorum ter ajdo prodam. Telefon 02 790 72 21. KUPIM BUČNICE, pridem na dom. Inf. na tel. 041 730-866 BELO HALOŠKO vino, mešano in sortno, ugodno prodamo. Hinko Tetičkovič, Videm pri Ptuju 5c, tel. 764-49-21. TELICO SIMENTALKO v 9. mescu brejo, prodam (se pase). Inf. na tel. 751-34-41. HIDRAVLIČNO STISKALNICO -prenovljeno, 320 l, ugodno prodam. Tel. 745-05-61, zvečer. NESNICE, rjave, črne, graha-ste, pred nesnostjo, po 800 sit za kos prodajamo vsak dan v Babin-cih 49, možnost dostave. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01. STORITVE TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. POPRAVILO TV aparatov, vio-deorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, Šibanc. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745-08-51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 04i 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! KNAUF stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanje na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268. 30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje -kvalitetno delo- priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356. f ELEKTRO MERITVE IN PREGLEDE, zakonsko predpisane za elektroinštalacije in strelovode, izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, izdelamo ustrezna poročila, svetujemo pri odpravi napak. Elektro Ivančič, s.p., telefon 02 775-0531 ali GSM 041 739-197 NUDIMO UGODNA POSOJILA za zaposlene in upokojence, možna obremenitev preko 1/3 plače ali pokojnine, star kredit vam lahko poplačamo. VIVA - Matej Pra-potnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923. ZOBOZDRAVNIK. ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ DEKLE za strežbo iščemo v dnevnem baru. Možnost redne zaposlitve. Kava bar Jamica, Stanislav Jurenec, s.p., Ob železnici 11, Ptuj, telefon 031 525-521. PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10-95, prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik. SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157. BELA TEHNIKA NOV ELEKTRIČNI štedilnik prodam, cena po dogovoru. Janez Hojnik, Dornava 129 a. NEPREMIČNINE DVOSTANOVANJSKO HIŠO, staro 30 let, s 100 ari zemlje v Pobrežju pri Vidmu prodamo. Cena 13 milijonov tolarjev. Telefon 031 475 876. PRODAMO: stanovanja: takoj vseljiva Drava center, Ptuj; 1-sob. Ormoška;2-sob. Gorišnica; 2-sob. Ul. 25. maja; 2,5-sob. 5. prekomorske; 2-sob. Ljubljana; 3-sob. Ul. 25. maja; 3-sob. Podlehnik; 4-sob. 5. prekomorske; 4-sob. Cankarjeva; 4,5-sob. 5. prekomorske. POSLOVNI PROSTORI: Super LI 315 m2 - 6 pisarn, paviljon, sanitarije, dvigalo - zelo ugodno; Grajena; Borovci; Vrazov trg; Brstje; Kočice, Žetale; itd. PARCELE: nezazidano stavbno zemljišče 3.500 m2 Brstje, dobra lokacija; Maistrova; Doranava itd. Stanovanjske hiše, kmetije, vikend hiše na raznih lokacijah. Podrobnejše informacije najdete v Štajerskem oglasniku ali dobite v Dominu centru Ptuj, Agencija Vikend, 02 757-11-01, 02 748-10 1 3, GSM 041 955-402, faks 02 748-10-14. STANOVANJE, trisobno, opremljeno, v Kidričevem oddamo v najem. Telefon 03 492 34 40. ODDAMO v najem mesnico v okolici Ptuja. Telefon 0049 711 23 3376, po 17. uri. V NAJEM ODDAM opremljeno pisarno in lokal na Ptuju. Tel. 031 382-976. DOM IN STANOVANJE NUJNO VZAMEM v najem gar-sonjeno ali 1-sobno stanovanje v Ptuju, po možnosti neopremljeno, plačilo za 2 meseca vnaprej. Tel. 777 65-71. ENOSOBNO stanovanje na Ptuju prodamo. Inf. tel. 031 602-033. V NAJEM ODDAM dvoinpolsobno stanovanje, tel. 777-41-61. V ORMOŽU prodamo dvostano-vanjsko hišo, stanovanjska površina 150 m2, parcela velikost 780 m2, v račun vzamemo tudi eno-sobno stanovanje v Ormožu. Tel. 02 33 26 609, 041 978-306. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, lahko pa tudi samo eno etažo, v Ptuju nujno prodam. GSM 041 753-103, ves dan, ali na telefonu 777-65-71. DELO GOSTILNA EL RESTAURANTE DE PONCHO redno ali honorarno zaposli natakarja oziroma natakarico. Pogoj: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Nudimo osebni dohodek 120.000. Boris Šegula, s.p., Rogozniška c. 20,. 2250 Ptuj, tel. 02 780-62-90 ali 041 631-578. STE KONČALI ŠOLO ali ste ostali brez službe, pa ne veste kam? Želite imeti visoko plačo, zanimivo delo in super sodelavce? Ste kreativni, mladi ali mladi po srcu? Ste odgovorili z DA? Pokličite tel. 02 771-01-86 ali 070 660-430. Milena Fras, s.p., Ptujska c. 118,2204 Miklavž. INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel. 041 747-121. MOTORNA VOZILA GOLF 2, letnik 1991, 1,3 benci-nar, reg. do januarja, prodam. Tel. 02 763 43 61. NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA .iílB6LCONTiCrir POSLOVNA SKUPINA t^r Hardek 34/g 2270 Ormož TeL: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 I OKNA I VRATA I SENČILA I zmsKi VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE UGODNO KREDITIRANJE! DANA BESEDA OBVEZUJE AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET. PRODAMO: saxo, 1998, honda accord, 1996, vectra 1.8,. 1992, smart , 1999, R 5 five, 1995, punto 55 s, 1998, fiat palio 1.2 weekend, 2000, astra karavan, 1995, polo, 2001, escort, 1993, mondeo, 1993, 1994, honda civic, 1992, kia pride wagon, 1999, peugeot 405, 1990, volvo v40, 2000, agila, 2000, škoda favorit, 1991, R5, 1992, corsa, 1989, BMW316, 2000, accent, 1995, vitara, 1992, alfa 33, 1994, astra, 1992, astra, 1993, sephia, 1998, omega 2.5 karavan, 1996, megane 1.4, 1996, passat 1.9 tdi, 1997, nubira 1.6, 1998, toledo 1.6, 1992, bravo 1.6, 1996 _ Gotovinski odkup vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, tel. 02/78-00-550. MOTORNO kolo MZ 250 m3, letnik 1987, prodam, reg. do novembra. Tel. 041 649-007. CITROEN kombi transit - tovorni, letnik 1994, registriran do 13. aprila 2003. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 02 788 93 30. ŠKODO FAVORIT 136 L, bele barve, letnik 1991, ohranjeno, prodam. Telefon 031 297 746. Grabar, Cesta 8. avgusta 23, Ptuj. JUGO 55 ugodno prodam, neregistriran. Inf. na 764-64-51- RAZNO KNJIŽNO polico prodam. Tel. 775-31 61. BUKOVA drva prodam, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270. KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario. 2500 kosov nove strešne opeke prodam. Inf. 031 287-139. KOMPLET dnevno in komplet spalnico, vse lepo ohranjeno, in večjo mizo s 6 stoli, mešalec za beton in še več drugih stvari prodam. Tel. 777-65-71. KUPIM razno starinsko pohištvo, tudi poškodovano, (ure, sli-ke,drobnarije). GSM 041 897-675 ali 779-50-10. DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI. Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56. ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka AntonovlĚa v Krapini, M. Guboa 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA INSNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2002 (Uradni list RS št. 110/01), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih državnih pomoči, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradni list RS št. 60/02) in sklepa Občinskega sveta z dne 27. 06. 2002 župan Občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE OBČINSKIH - DRŽAVNIH POMOČI, NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2002 1. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 0491.1. državne - občinske pomoči v malem gospodarstvu - pridobivanje standarda kakovosti - odpiranje novih delovnih mest - prvi obisk na določenem sejmu oziroma razstavi - izobraževanje zaposlenih - podpora ekološkim projektom - subvencioniranje obrestne mere pri najetju kredita 2. Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2002, na podlagi tega javnega razpisa znaša 11.000.000,00 SIT. 3. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe z registrirano dejavnostjo, ki imajo obratovalnico na območju Občine Markovci in ki bodo investirali sredstva na območju Občine Markovci in sicer samostojni podjetniki in gospodarske družbe (majhna in srednjevelika podjetja) kot tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe, pri čemer niso opravičeni do pomoči sektorji kmetijstva, ribištva in transporta. Do teh pomoči tudi niso opravičena podjetja v težavah. 4. Rok za oddajo prijav je 19.08.2002 na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. 5. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje pomoč: Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Izjemoma se bodo v skladu s sklepom Občinskega sveta v letu 2002 sredstva dodeljevala tudi za projekte, v katere so se investirala sredstva po 1.7.2001. Višina odobrenih sredstev ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov posameznega projekta investicije, pri odpiranju novih delovnih mest 50 % stroškov plač za dveletno obdobje, 45 % upravičenih stroškov izobraževanja in 5 % letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovni banki. Sredstva bodo prednostno dodeljena prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva razpis, izpolnjujejo še naslednje kriterije: opravlja oz. bo opravljal dejavnost, ki v občini ni razvita, razširja in odpira nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, opravlja oz. bo opravljal dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces. Prosilec mora odobrena sredstva investirati na območju občine Markovci. Pri začetnih investicijah mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije. Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. 6. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi: Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev ter številka tekočega oziroma transakcijskega računa Dokumentacija: K vsem postavkam iz točke 1: - dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti - izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci - izjavo prosilca o višini vloženih lastnih sredstev za isti namen - izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov K posameznim postavkam je potrebno priložiti še: - za pridobitev standarda kakovosti: predračun za projekt in investicijski program - za odpiranje novih delovnih mest - dokazilo o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve za nedoločen čas, pri čemer imajo prednost prosilci, ki zaposlujejo občana Občine Markovci - dokazilo (izjavo prosilca) o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta - dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na novoodprtem delovnem mestu - za prvi obisk na določenem sejmu oz. razstavi: predračun stroškov predstavitve programov - izobraževanje: dokazilo ali predračun stroškov posebnega izobraževanja in strokovnih ekskurzij (stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo). Za posebno izobraževanje šteje pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja uporabljivega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči. - podpora ekološkim projektom: ustrezno dokazilo o ekološkem projektu, dokazilo ali predračun stroškov materialnih in nematerialnih investicij v ekološke projekte (stroški za nakup ali posodobitev opreme, stroški nakupa patenta, licence, know-how ali nepateniranega tehničnega znanja) - subvencioniranje obrestne mere: dokazilo o odobritvi kredita s strani izbrane poslovne banke za materialne investicije (zemljišča, zgradbe, oprema), za nematerialne investicije (pridobitev standarda kakovosti, nakupa patenta, licence, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja), za odpiranje novih delovnih mest 7. Dokumentacija oz. dokazila k vlogi morajo biti zložena v zaporednem redu, kot so navedena v točki 6. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem — upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka. Informacije: Občinska uprava Občine Markovci tel. 788-88-80, g. Ko-lenko in g. Širec. Franc KEKEC, župan Občine Markovci Netalkino prijetno poletje ### akcijske cene izdelkov za vreče dni: za svežino doma za zelen vrt za obnovljeno hišo za brezskrbne počitnice _ 15 POPUS METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 ^IliB mobilni telefoni znamk NOKin in CRKSSON oprema za vodenje trgovine: ■ ročunalniki ■ citaki črtnih kod ■ tiskalniki ■ programska oprema SIMBR; trgovina in računalništvo, Mitjo V€RLHK, s.p., Osojnikovo c. 3, 2250 Ptuj, tel: 02/771 03 08, GSM: 070 440 224 POSLOVNA SPOROČILA POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ I 090-42-22 s UUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČITE IN NAM ZAUPAJTE! KMETUSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. ormož } Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00 PRODAJA ODKUP - kmetijske mehanizacije - govedi - rezervnih delov - prašičev - gnojil - poljščin - sredstev za varstvo rastlin - vrtnin - semen - grozdja - hrane za živali - zelišč - vitaminskih dodatkov - mleka Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi. ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h OPEČNO STROPNO POLNILO 40,1. kv., 25*28*16cm 117,00 siVkos MODULARNI BLOK 6/1,29*19*19 cm 95 siVkos OPEČNI NOSILEC 3,80-5,60 m 550,00 siVm OPEČNI NOSILEC do 3,60 m 450,00 sit/m OPEČNI NOSILEC 5,80-6,40 m 603,00 siVm Vse cene Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001 zajemajo DDV SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 MARKIZE ZA BALKONE IN TERASE ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. vsak četitek TEDNIK Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav ^ft LG v Sloveniji! ČE NAM ZAUPAJO MNOGI, ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI? MLO FmcimnEC, if.. VtwskltnS, m Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke teh 02/78 06^0 TRGOVINA KORMORAN Vrazova ulica 4, Ormož tal.: 02/ 74110 20, fax: 74110 21, GSM: (041) 425 228 Si?«'"" t DEBITEL - AKCIJA - ERICSSON RBOO AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnih predpisov V ponedeljek 22.7.2002 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE - ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ Prijave na dan tečaja ali GSI\/I 041/649-007. Start d.o.o., peršonovai, ptuj Vabljeni! %mnosíšťoo 'Dcmki^rSancic s.p. Mošli^dlU i), 2272 Çonma, td.: 02 743 02 40, fa^: 02 743 02 41 'Démka: 'SiÍMiS3,míMíitimipri!Ptiijii, td:02 76Ě39 71 ÇmOil 7Ë-043 izàkva in montaža izáll^ iz naramja Hignrn OGLASI IN OBJAVE Le kdo pozabil bi te, tvoje ljubeče srce, ki ljubilo nas je do poslednjega dne? Zato pa nas vodi tja, kjer rože cvetijo in svečke ti gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete in botre Lucije Mohorko 12. 12. 1919 - 8. 7. 2002 IZ JUROVCEV 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, g. govorniku, pogrebnemu podjetju MIR, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Društvu upokojencev Hajdina. Žalujoči: hčerki Kristina in Angela ter sin Jakob z družinami, devet vnukov in osem pravnukov Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dne'vi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ter brata Srečka Kelca GRADIŠČA 1 B, CIRKULANE roj. 12. 2. 1951 - 5. 7. 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Iskrena hvala gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR ter govornikoma. Žalujoči: žena Marija, hčerka Nada s Tonetom, vnukinja Pia Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. SPOMIN 21. julij 2001 - 21. julij 2002 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Anton Mencingar IZ PTUJA Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko v spomin. Vedno s teboj: vsi tvoji! Med nami vedno še živiš, Akoravno v temnem grobu spiš. Rože tvoj zadnji dom krasijo, Kaplje solza jih rosijo, Ob preranem grobu ti svečke plamenijo. V SPOMIN Marku 1983 - 1996 Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Ke si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN Maksu Šalamunu Z ZG. HAJDINE 64 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcu in mu prižgete svečke. Za vedno boš ostal v naših srcih. Tvoji najdražji: žena Marija, hčerka Jožica z Danijem in Miran Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi, ostaja samo spomin na tiste dni, ko med nami bil si ti, ko bilo nam je lepo, kot nam brez tebe nikoli več ne bo! SPOMIN 21. julija minevata dve leti od izgube dragega brata Alojza Tasnerja Z MESTNEGA VRHA 89 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižigate svečko ter z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti Alojza Blisa IZ RJAVCEV 31 PRI SV. ANDRAŽU V SLOVENSKIH GORICAH se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma Frančiški Danko, Zvonku Zorcu za molitve ter ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu Jančič ter zastavonošema. Družina Krepsa V času žetve je dozorelo njeno življenje. Hvala vsem, ki ste Kristino Šamperl Purg imeli, jo imate in jo boste imeli radi. Posebna zahvala vsem, ki ste ji v času težke bolezni pomagali ohranjati upanje. Gospod naj ji podeli mir! Žalujoči: mož Tone, sinova Matej in Miha, hči Maja; mama Marija; brata p. Janez in Tone z družino, nečakinji Mojca in Irena Kogar ljubiš, ne umre, le nekje daleč je ... Skrb, delo in poštenje bilo tvoje je življenje, nama ostala je praznina in velika bolečina. SPOMIN 22. julija mineva leto žalosti in bolečine, odkar te je kruta usoda iztrgala od nas, dragi sin, vnuk, nečak in bratranec Bojan Vindis POLJSKA C. 25, PTUJ Vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, prižigate svečke, prinašate cvetje in obudite spomin nanj, iskrena HVALA. V globoki žalosti: ati in mama ZAHVALA Srce je polno bolečine, ker nas je zapustila naša dobra in skrbna mama in žena Katarina Roskar Iskrena hvala sorodnikom, sosedom ter prijateljem za tolažbo in pomoč, gorišniškemu gospodu župniku in govorniku za ganljive poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Jože in Janez, hčerka Slavica z možem in mož Janez Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine. SPOMIN 16. julija 2002 je minilo 10 let od tragične smrti v Milana Šeruga IZ PTUJA, ZECHNERJEVA 9 Za vsako misel nanj - hvala. Žena Marijana ter hčerki Vesna in Vanja Cas svojo pot hiti naprej, le spomin bližnjih ostaja kot cvet, ki ne veni, kot luč, ki vedno gori. V SPOMIN 19. julija 2002 minevajo štiri leta, odkar si nas za vedno zapustila, Marija Rižner IZ SPUHLJE 22 Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom le rožce zdaj krasijo in svečke v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Antona Krajnca IZ DRAGOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter svete maše. Iskrena hvala g. župniku za opravljeno molitev in cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma g. Belcu in g. Zorcu za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju MIR. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor. Vsem in vsakemu še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi GRUSKOVJE / ZAHTEVNO DELO NA MEJNEM PREHODU Letos 88 ponarejenih listin Na višku turistične sezone, ko skozi Slovenijo potujejo dolge kolone turistov, imajo ogromno dela in skrbi tudi policisti, predvsem tisti na mejnih prehodih. Eden zelo obremenjenih prehodov na obmo~ju poicijske uprave Maribor je v Gru{kovju, kjer so predstavniki uprave v ponedeljek pripravili konferenco za novinarje z namenom, da javnost obvestijo o svojem delu. Sogovorniki novinarjev so bili načelnik urada za informiranje Ivo Usar, pomočnik direktorja policijske uprave Maribor Mirko Ploj, inšpektor v uradu uniformirane policije Milan Vogrinec in komadir mejne policijske postaje Gruškovje, Anton CafUta. Najprej so predstavniki policije govorili o prometu v zadnjem, dokaj črnem vikendu, ko pa občasno prihaja tudi do zastojev. Mejni prehod Gruškovje je po številu potnikov na tretjem mestu, po številu tovornih vozil in avtobusov pa na drugem mestu v državi. Na tem mejnem prehodu se je promet tovornih vozil samo v letošnjem polletju povečal za 13 odstotkov. Tovorna vozila in avtobusi sicer predstavljajo največjo težavo, saj lahko Komandir mejne policijske postaje Gruškovje Anton Cafuta ob prikazu delovanja aparature za odkrivanje ponarejenih listin se je na območju PU Maribor zgodilo 88 prometnih nesreč, v katerih so umrle štiri osebe. Zanimivo je, da se v času prometnih konic na najboj obremenjenih cestah ne dogaja veliko nesreč, se pa te dogajajo na lokalnih cestah; povzročajo jih v glavnem domačini, ki sicer ceste poznajo, vendar ne upoštevajo razmer na njih. Ob koncih tedna so v času turistične sezone daljše kolone pre-dvem na cesti Sentilj-Gruškovje in obratno, na mejnih prehodih na mejnem prehodu Gruškovje vstopajo izstopajo samo v eni koloni, medtem ko sta osebnim vozilom namenjena po dva prometna pasova. Pri tako gostem prometu imajo policisti ogromno dela pri odkrivanju tihotapljenja različnega, predvsem prepovedanega blaga in ponarejenih potnih listin. Na vseh mejnih prehodih PU Maribor so letos odkrili že 101 ponaredek potnih in drugih listin, na MP Gruškovje kar 88. V največ primerih gre za ponarejene schengenske vizume, ponareje- na bivalna dovoljenja v državah EU, hrvaške potne liste ter zelene karte BiH in Bolgarije. Med osumljenci za ta dejanja je največ državljanov Makedonije, Bosne in Hercegovine, Turčije in Bolgarije. Pri svojem delu si policisti pomagajo s številnimi tehničnimi pripomočki, s katerimi odkrivajo ponaredke listin, gledajo v votle dele vozila in druge skrite kotičke v vozilih, v času našega obiska pa so opravljali tudi tehtanje tovornjakov, ki so vstopali v našo državo, psička špringeršpanjelka pa je "veselo" iskala morebitnega tihotapca mamil. Policisti na mejnih prehodih bodoče skupne evropske meje že danes opravljajo večino svojega dela po schengenskih standardih, ob tem pa se tudi v PU Maribor pospešeno pripravljajo na čas, ko bo naša južna meja skupna meja držav, ki so pristopile k schengenskemu sporazumu. To naj bi se zgodilo leto dni po vstopu Slovenije v EU, predvidoma leta 2005. Priprave so razdelili na pet področij. Prvo zajema sprejem schengenskih predpisov in priprave na njihovo izvajanje, drugo področje zajema izobraževanje in usposabljanje policistov, tretje pa prilagajanje sistemizacije delovnih mest v policiji novim razmeram. Danes je na mejnem prehodu Gruškovje zaposlenih 67 policistov, v PU Maribor pa predvidevajo za vse "svoje" mejne prehode zaposlitev dodatnih 334 policistov. Četrto poglavje prilagajanja je zagotavljanje najsodobnejše tehnične opreme, peto pa je gradnja novega mejnega prehoda Gruškovje. Njegova gradnja naj bi stekla pozno jeseni letos in bo s svojo prvo fazo končana v letu 2004. Gradnja MP Gruškovje je v načrtih države opredeljena kot prva prioriteta z najvišjo stopnjo nujnosti. J. Braiii Merilec gostote materiala pove, ali je kaj v votlem delu avtomobila Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo spremenljivo oblačno, bolj sončno bo na vzhodu. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C. Obeti V petek bo še spremenljivo vreme, v soboto pa bo sončno in topleje. MORAVSKE TOPLICE / SKUPŠČINA DELNIČARJEV Kupili bodo Terme Ptuj! Na skup{~ini delni~arjev zdravili{~a Moravske toplice so v torek sprejeli spremembe statuta zdravili{~a. V sklopu teh sprememb je tudi ~len o izdaji dodatnih delnic oziroma dokapitaliza-ciji, kar posredno tudi pomeni, da so se odlo~ili za nakup Term Ptuj. Kot je po skupščini povedal glavni direktor Moravskih toplic Du{an Bencik sledi formalna potrditev sklepa o kupoprodaji na nadzornih svetih Kmetijskega kombinata in Moravskih toplic, zatem pa operacionalizacija. Po prvih ogledih in pogovorih z vodstvom term so se dogovorili, da bo prva investicija, ki jo bodo izvedli še v tem poletju, obnova garderob, ki naj bi bila končana do konca glavne sezone. Nujno bi bilo zgraditi tudi dodatni bazen v notranjem termalnem kopališču. Že v kratkem pa bo potrebno na papir spraviti tudi idejne rešitve za hotel. Kulturni križemkražem ORMOŽ * Med prireditvami četrtega Ormoškega poletja bo v petek, 19. julija, ob 21. uri na grajskem dvorišču koncert Sebastiana in skupine Power Dancers. Če bo vreme slabo, bo prireditev v domu kulture. SLOVENSKA BISTRICA * V okviru šestih Starobistriških večerov bo v petek, 19. julija, ob 21. uri nastopil na notranjem grajskem dvorišču (če bo vreme slabo, pa v viteški dvorani) Teater 55 iz Ljubljane s komedijo Kaj pa zdaj? Delo je režiral Branko Džurič — Džuro, igrajo Tanja Ribič in Ivo Ban. SV. TROJICA * V petek, 19. julija, ob 22. uri vabita Matična knjižnica Lenart in KD Ernest Golob Peter od Sv. Trojice v letni kino na prostem pri Žabi ob Troji-skem jezeru. Vrteli bodo slovenski mladinski film Poletje v školjki. PTUJ * Pokrajinski muzej vabi otroke in starše na Muzejski vikend, ki bo 20. in 21. julija od 10. do 13. ure na ptujskem gradu. Izdelovali bomo priponke in obeske iz umetne mase. KOLNKIŠTA * V soboto, 20. julija, ob 21.30 bo klubski ve~er s saksofonistko Zalo Kejžar. VOLIČINA * Društvo Presmec iz Dolgih Njiv organizira v nedeljo, 21. julija, ob 13. uri prireditev Žetev 2002 - od zrna do kruha, ki bo v Voli~ini na kmetiji Feliksa Krambergerja. PTUJSKA GORA * V nedeljo, 21. julija, ob 19.30 uri vabljeni na koncert Angelske harmonije Shirlie Roden - vokal in kitara in Alenke Zupan - flavta. Koncert bo v cerkvi na Ptujski Gori. KOLNKI[TA * V nedeljo, 21. julija, ob 21. uri bo projekcija filma Pršut pršut. PTUJ * V prostorih Nove KBM na Novem trgu so na ogled lik-vna dela ptujskega slikarja Gregorja Samasturja iz Ptuja, ~lana likovne sekcije dr. Štefje Cobelj DPD Svoboda Ptuj. PTUJ * V Miheli~evi galeriji na Ptuju je na ogled jubilejna likovna razstava Otona Polaka ob njegovi petinosemdesetlet-nici. Razstavo organizira Pokrajinski muzej Ptuj. KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 19. in 21. uri ogledate film Na~rtovalka porok; od petka do nedelje samo ob 21., ker je ob 19. na sporedu komedija Ljubezen na prvo kolcanje. Prihodnji teden je ob 19. na sporedu Konec šole, ob 21. pa Bal smrti. CRNA KRONIKA UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE 11. julija ob 1.55 je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 30. junija na regionalni cesti izven naselja Radehova, v Splošni bolnišnici Maribor umrl B.Š., star 35 let, iz Lenarta, potnik v osebnem avtomobilu. TRIJE MRTVI V ČELNEM TRČENJU 14. julija ob 0.55 uri se je na regionalni cesti izven naselja Rače zaradi neprilagojene hitrosti zgodila prometna nesreča, v kateri so tri osebe izgubile življenje, ena oseba je bila hudo, dve pa lažje poškodovani. Voznik ali voznica osebnega avtomobila (voznika še ugotavljajo), 22-letni T.R. ali 20-letna M.D., je vozil po regionalni cesti iz smeri Brun-švika proti Račam. Ko je pripeljal izven Rač v blagi levi nepregledni ovinek, hitrosti vožnje vozila ni prilagodil preglednosti in stanju ceste, ki je bila zaradi dežja mokra in spolzka. V izteku ovinka je najprej zapeljal v desno izven vozišča na travnato površino, zatem pa nazaj na vozišče na nasprotno smerno vozišče, po katerem je v tem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom A.B., star 21 let, iz Ptuja. Vozili sta na levem smernem vozišču čelno trčili. Po trčenju je avto, ki ga je vozil A.B., odbilo v obcestni jarek. Trčenje je bilo tako silovito, da je na kraju nezgode umrla 22-letna D.K. iz Levanjcev, potnica v avtomobilu A.B. Prav tako je za posledicami poškodb kmalu po prevozu v mariborsko bolnišnico podlegel voznik A.B. in potnica v njegovem vozilu M.F!, stara 16 let, iz Ptuja. Vsi štirje so po trčenju ostali vkleščeni v vozilu do prihoda gasilcev ZGRS Maribor, ki so jih rešili iz avtomobila. Prav tako se je hudo telesno poškodoval še en potnik v vozilu A.B., 21-letni A.P! iz Ptuja. T.R. iz Brezule in M.D. iz Brunšvika v drugem vozilu sta se pri nezgodi lažje telesno poškodovala. S KOLESOM V KANAL 11. julija okoli 19.30 ure je 21 -letni D.J. iz Dolene, občina Videm, vozil kolo po lokalni cesti Ptuj — Kočice. V bližini hiše Dolena št. 43 je zapeljal v udarno jamo in zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na neutrjeno bankino in v 30 cm globok obcestni kanal, kjer se je pri padcu hudo telesno poškodoval. VLOM V TRGOVINO Med 12. in 13. julijem do 9.00 ure je neznani storilec vlomil v trgovino v Njivercah, občina Kidričevo, in iz registrske blagajne ukradel manjšo količino denarja. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Darja Kokol, [tuki 21/a, Ptuj - Aljaža; Vanja Gaber, Rjavci 31, Vitomarci - deklico; Vesna Marini~, Placar 23, Destrnik - deklico; Na-tasa Bujan, Hum 18, Ormož -Žiga; Lidija Rajh, Pusenci 4, Ormož - Manjo; Tatjana Kla-ko~ar Tomazin, TomSi~eva 25, Slovenska Bistrica - Dorotejo; Brigita Menhart, Sp. Hajdina 73/a - Simona; Zdenka Vrabl, Leskovec 86, Prager-sko - Sre~ka; Suzana Grego-rin, Andrenci 72, Cerkvenjak - Nejca; Milena Fric, Celjska c. 36, Rogaška Slatina - Milana; Andreja Kompan, Re~ica ob Peki l6, Šmartno - deklico; Suzana Črešnik, Mestni Vrh 82, Ptuj - Marka; Aleksandra Belšak, Spuhlja 16/a, Ptuj - Aljaža; Suzana Pergar, Trnovska vas 38/e - Gajo; Petra Dove~ar, Rakuševa 14, Ormož - Nino; Stanislava Ko-kol, Lasigovci 4, Polenšak -de~ka; Mira Vuk Borak, Hra-stovec 24/e, Zavr~ - Evo; Justina Zorec, Zabovci 71, Markovci - Sergeja. Poroke - Ptuj: Simon Kos, Trnovska vas 12, in Lidija Pšajd, Minoritski trg 3, Ptuj; Jožef Mežnari~, Paradiž 61, in Maria Kolke, Heinz von Stein Strasse 6, Nem~ija; Boštjan Leni~, Ruper~e 70, in Mirjana Kozel, Gradiš~a 121; Tomaž Piškur in Nina Šprah, Zgornja Hajdina 204. Poroka - Maj šperk: Franc Predikaka in Zlatka Marzi-dovšek, Podlože 59. Umrli so: Ivana Kocjan, rojena Bauman, Središ~e ob Dravi, Slovenska cesta 18, rojena 1911 - umrla 24. junija 2002; Cvetka Mati~i~, rojena Špin-dler, Hum pri Ormožu 78, rojena 1960 - umrla 06. julija 2002; Kristina Šamperl Purg, rojena Šamperl, Rimska plo-š~ad 3, Ptuj, rojena 1950 -umrla 05. julija 2002; Marko Ratej, Mizarska c. 43, Slovenske Konjice, rojen 1983 - umrl 11. julija 2002; Lucija Mohor-ko, Jurovci 12, rojena 1919 - umrla 08. julija 2002; Neža Golob, rojena Saler, Dorna-va 52, rojena 1921 - umrla 10. julija 2002; Janez Kores, Lovrenc na Dravskem polju 123, rojen 1917 - umrl 09. julija 2002; Marija Hrušman, rojena Bedra~, Popovci 20, rojena 1912 - umrla 08. julija 2002; Franc Gorjup, Dragonja vas 11, rojen 1936 - umrl 09. julija 2002. Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 d.o.o. • TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 MG