Abbonamento postale gruppo 2/50% -Tednik /settimanale -Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine-TAXE PERCUE-TASSA RISCOSSA-33100 Udine-ITALY-cena 1,20 € mi mataiur ilnirpnrpviidpiifikp nnLrniinp ^ št. 44 (1872) Čedad, sreda, 19. novembra 2014 Pietro Mariano Zufferli ha prevalso su quella originale del progettista della comunità montana, l'architetto Claudio Campestrini. (a.b.) segue a pagina 3 TUTTI GII APPUNTAMENTI > stran .pagina 9 Prav tako “Slovenci imate svojo državo. To ni kar tako. Greste v palačo Združ.cnih narodov in tam enakopravno razpravljale z Obamo.” Tommaso Cerno, odgovorni urednik dnevnika Messaggero Veneto v intervjuju za Primorske novice www.racebook.com/novi.matajui Ladinka Martina lori osvojila festival Suns 2014 Liep dan Svetaa Martina 6.STRAN 8.STRAN L’assist al bado della Regione Sembra quasi un assist alla Maradona quello servito su un piatto d'argento dalla V commissione del Consiglio regionale (anche) ai comuni della fascia confinaria della provincia di Udine in cui vige la tutela della minoranza linguistica slovena. Un assist di quelli che liberano l'attaccante di turno davanti alla porta vuota, con un pallone facile facile da spingere in rete. E che, ai tempi di Maradona, hanno fatto le fortune dei vari Careca. Le nuove Unioni intercomunali, là dove vige la tutela, non dovranno rispettare il vincolo del numero minimo di residenti, altrimenti fissato a 30mila abitanti per i territori montani. Resta invece la previsione che i nuovi enti succedano anche per il territorio ricompreso nelle attuali comunità montane. Si cerca quindi, disperata-mente, una proposta che raccolga il più ampio consenso possibile e che vada in questa direzione. Una bozza di progetto più che concreta in questo senso, che accoglie l'assist della Regione, è stata già avanzata: in sintesi, un'Unione territoriale del Torre, Natisone e Collio. Ed è già stata fatta propria dai sin-daci di Drenchia e Savogna, nonché dalla consulta provinciale degli eletti di hngua slovena. segue a pagina 3 NAŠIM NAROČNIKOM Še posebno tele zadnje cajte se večkrat v našem uredništvu oglasijo naročniki, da ne dobivajo v pravim cajtu al pa popunoma ne Novi Matajur. Mi ga redno pošiljamo an smo se tudi pritožili pri odgovornih Poste italiane, pa se zdi, da nie paršlo do nobedne rešitve. Našim naročnikom svetujemo, naj se tudi oni obarnejo na njih poštni urad an naj zahtevajo, da jim časopis pride redno damu. Al NOSTRI ABBONATI Continuiamo a ricevere lamentele da parte di nostri abbonati che non ricevono regolarmente a casa il Novi Matajur. Noi lo inviamo ogni settimana, il problema quindi non dipende da noi. Consigliamo a chi riceve il giornale in ritardo o non lo riceve di protestare presso il proprio Ufficio postale. naš časopis tudi na spletni strani www.novimatajur.it La Comunità montana approva il progetto con le modifiche volute dal Comune Med otvoritvijo razstave v Čedadu v V Čedadu odprli antološko razstavo Franka Vecchieta Z rastavo Memorabilia, ki se navezuje tako v naslovu kot v vsebinah na obsežnejšo razstavo, ki je bila v muzeju Re-voltella v Trstu, se slovenski tržaški umetnik Franko Vecchiet predstavlja čedajskemu oziroma furlanskemu občinstvu v svoji najobsežnejši obliki: kot grafik, pa tudi kot slikar in avtor kolažev in instalacij iz raznih materialov. Razstavo, ki jo organizirata kulturno društvo Ivan Trinko in Občina Čedad v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, Inštitutom za slovensko kulturo in Beneško galerijo, so otvorili v petek, 14. novembra, v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu. beri na 5. strani ' Mercino come il Far West, terreni affittati ma i proprietari non lo sanno Ventidue contratti di affitto verbali di fondi rustici, registrati in un colpo solo. Qualcuno si reca all’Agenzia delle entrate, chiede di registrarli, divenendo così, di fronte alla legge che lo permette, affittuario di oltre venti possedimenti. Qual è il problema? Il problema è che chi concede in affitto quei terreni spesso non lo sa. Non è stato informato. Per l’Agenzia delle entrate non una ma varie persone hanno concesso in affitto un proprio terreno, dovrebbero anche ricevere quanto spetta loro, un minimo per aver ‘consegnato’ per undici anni un proprio bene ad un’altra persona, ma non lo riceve. Perché non sa di aver compiuto quest’operazione. Succede a Mersino, comune di Pulfero, e questa è la cronaca di un presunto raggiro (vi indaga la Guardia di Finanza) che coinvolge molte persone. Alcune di queste ora hanno deciso di lanciare, attraverso il Novi Matajur, l’allarme, (m.o.) segue a pagina 4 Bimobis, tra San Pietro e Ponteacco ciclabile in asfalto Con una delibera del Commissario straordinario della Comunità montana Torre, Natisone e Collio Sandro Rocco, è stato approvato il progetto definitivo per la realizzazione, nel Comune di San Pietro al Natisone, di un ‘itinerario ciclabile’ nell'ambito del programma trasfrontaliero di collega-menti ciclabili fra Italia e Slovenia Bimobis. Si tratta di 146mila 279 euro (due terzi del costo complessivo delle opere da realizzare, la parte restante sarà coperta dal Comune) che l'ente sovracomunale impiegherà soprattutto per la realizzazione di una copertura sulla viabilità di collegamento fra le frazioni di Sorzento, Becis, Ponteacco e il capoluogo. Ma è proprio sulla natura della nuova copertura che la volontà del sindaco di San Prihodnost Rezije in njene skupnosti odvisna od števila otrok in šole Erika Jazbar, Sandro Quaglia in Dejan Valentinčič v Gorici Ali so v Reziji Slovenci? To vprašanje je bilo v četrtek, 13. novembra, v Gorici izhodišče zanimive debate o dohni pod Kaninom in Rezijanih. beri na 8. strani Alla cerimonia il discorso commemorativo della parlamentare Pellegrino costruire un futuro migliore per tutti.” Se quello di Costa è un avvenimento conosciuto, il cui ricordo si rinnova ogni anno, meno nota è la vicenda che riguarda una frazione vicina, quella di Vernassino. Il 12 febbraio 1944, tre mesi dopo l'incendio di Costa, verso mezzogiorno, vola sulle valli del Natisone l'aereo ricognitore pilotato da miliziani fascisti cividalesi. L'aereo è chiamato ‘Pippo’, da non confondersi con l'omonimo aereo anglo-americano. Il suo compito è di segnalare la presenza di formazioni partigiane ai tedeschi. Ricordato l’incendio di Costa del ’43, tre mesi dopo fu colpita Vernassino Domenica 9 novembre a Costa, frazione di San Pietro al Natisone, è stato ricordato il tragico evento in cui 71 anni fa persero la vita, uccise dalle truppe naziste, tre persone: Giuseppe Turco, Mario Cer-noia e Giuseppe Cernoia, questi ultimi due giovanissimi. Il 9 novembre 1943 i nazisti incendiarono con spietata violenza il paese, distruggendo le abitazioni ed i pochi averi degli abitanti del borgo. Alla cerimonia, organizzata dal-l’Anpi Valli del Natisone in collaborazione con il Comune di San Pietro, è intervenuta anche la parlamentare Serena Pellegrino (Sei). “A distanza di tanti anni - ha tra l’altro ammonito - è nostro dovere morale ricordare e esecrare quanto è accaduto, solo in questo modo la memoria può essere attiva, farsi simbolo e strumento per La parlamentare Serena Pellegrino, a sinistra la targa presso casa Levi che ricorda il bombardamento di Vernassino nel febbraio 1944 Quel giorno sorvola la valle e passando sopra Vernassino intende bombardare la casa Levi, abitata da una famiglia ebrea. Vengono sganciate due bombe che però colpiscono la casa sottostante, muoiono due donne, Antonia Pe-tricig e Luigia Coren, vedova da appena cinque giorni di Pietro Pe-tricig, carabiniere, caduto in combattimento sul Monte Santo. Di questa famiglia rimangono due orfani che verranno consegnati all'istituto Orfani di guerra di Civi-dale. Ironia della sorte: all'istituto cuciranno camice nere per la milizia fascista. Kaj se dogaja v Sloveniji Prostovoljna akcija za sanacijo gozdov, ki jih je poškodoval žled Zavod za gozdove Slovenije in Zveza tabornikov Slovenije sta v soboto, 15. novembra, organizirala akcijo sajenja dreves za sanacijo v žledu poškodovanih gozdov. Žledolom je namreč februarja letos prizadel velik del države in veliko škode med drugim povzročil tudi v gozdovih. Poškodoval je skoraj 10 milijonov kubičnih metrov lesa oz. 25 milijonov dreves, ki jih bo treba posekati. Pobuda je potekala na 17 lokacijah po državi, skupno pa se je je udeležilo približno 800 ljudi, to se pravi več kot 500 pro- stovoljcev, ki se je prijavilo preko za to ustanovljene spletne strani www.obnovimo-gozdove.si (na njej so tudi podrobne informacije o projektu), in 300 tabornikov, so poročali v časopisu Dnevnik in pri Slovenski tiskovni agenciji. Pod strokovnim vodstvom zavoda za gozdove so v soboto posadili 28.000 sadik, to se pravi 12 hektarjev novih gozdov. Največ sadik, 6000, so posadili v Postojni, okoli 3000 v Kamniku in Volčjem potoku, podobno tudi na Tolminskem in v Radečah. Za novih 2000 sadik so bogatejši na ljubljanskem koncu, v Kočevju, na Bledu in Knežaku. Sadili so tudi v Kranju, Slovenj Gradcu in Cerknem. To sicer pomeni le 1,3 odstotka vseh površin, predvidenih za umetno obnovo, uspeh akcije pa je po mnenju organizatorjev dokazal, daje “ustvarjanje skupnega dobrega, druženje v naravi in skrb za prihodnje rodove, kljub vse bolj digitalizirani in potrošniško usmerjeni družbi, še vedno mogoče”. “Število vseh, ki so bili danes na terenu je pokazalo, da smo Slovenci po duši taborniki, gozdarji in da smo z gozdom resnično povezani. Pridružilo seje tudi veliko društev, organizacij in rad bi se zahvalil vsem, ki so prišli vihtet rovnice,” je povedal Andrej Lozar iz zveze tabornikov. Vodja zavoda za gozdove Damjan Oražem je dodal, daje akcija tudi priložnost za poučevanje mladih in manj mladih o delu v gozdu, pomenu gozda in gozdarstva ter o tem, kako ima gozd poleg proizvodne vloge še celo vrsto drugih ekoloških in socialnih vlog, od katerih ima koristi celotna družba. V obnovo gozdov naj bi bilo potrebno s pogozdovanjem vložiti približno 2,5 milijona sadik. Slovenija bo lahko iz socialnega solidarnostnega sklada za sanacijo posledic po letošnji ledeni ujmi pridobila do 18, 4 milijona evrov nepovratnih sred- stev, ki pa bodo načeloma namenjena za nujne operacije javnih oblasti, kot so reševalne operacije, obnova osnovne infrastrukture, zagotavljanje začasnih namestitev, akcije čiščenja prizadetih območij, zaščita kulturne dediščine, itd. Taborniki pa so in bodo obnavljali večinoma gozdove, ki so v zasebni lasti, za kar pa nepovratna sredstva niso predvidena, prav tako niso namenjena za nakup sadik. Iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji so namreč že poleti sporočili: “Sredstva niso namenjena za blažitev škode na zasebni lastnini, vključno s kmetijskimi in gozdnimi površinami. Načeloma prav tako ni predvideno kritje stroškov za nakup sadik za pogozdovanje, razen če ne gre za nujni ukrep, s katerim bi preprečili takojšnje posledice erozije.” Pred sobotno posaditvijo so pobudniki akcije že zbrali okrog trideset tisoč evrov sredstev, kdor želi prispevati za obnovo slovenskih gozdov, pa lahko to še vedno naredi. kratke.si I lobbisti vogliono che la loro attività sia regolamentata da una legge “Il lobbying nelle democrazie occidentali è un’attività rispettata, mentre in Slovenia viene erroneamente collegato alla corruzione”. Lo ha affermato il presidente dell’Unione dei lobbisti sloveni Mihael Cigler evidenziando la necessità che in Slovenia si approvi una legge che regolamenti quest’attività. La Commissione anticorruzione ha definito recentemente un nuovo modo di gestire l’elenco dei rapporti tra lobby e istituzioni. Dal 1. agosto sono stati dichiarati meno di 150 contatti e secondo Cigler l’elenco non è completo. Tra i sette partiti parlamentari solo 4 hanno dichiarato di avere avuto rapporti con i lobbisti. Al porto di Koper/Capodistria il premio ESPO 2014 La Luka Koper è la vincitrice del premio ESPO - European Sea Ports Organisation, un riconoscimento assegnatole per l’impegno dimostrato nel creare un futuro sostenibile per il porto e per la comunità che ci vive intorno. Il tema scelto quest’anno per la rassegna era “i progetti innovativi in ambito ambientale”. Koper ha proposto il progetto “No Waste, Just Resources!” che mira a ridurre la quantità di rifiuti prodotti dall’attività e dalle lavorazioni portuali, incoraggiandone il riutilizzo o la loro trasformazione in materiati ecososteni-bili. Koper, finalista già tre volte, ha superato Huelva, Lisbona, Marsiglia e Rotterdam. Si è dimesso il direttore dell’Agenzia slovena d'informazioni e Sicurezza Sova Il direttore dell’Agenzia slovena d’informazioni e sicurezza Sova Andrej Oček ha indicato fra i motivi che lo hanno indotto a dimettersi, oltre al desiderio di tutelare l’agenzia stessa e i suoi dipendenti, una serie di pressioni esterne. Pressioni che, a suo dire, sarebbero iniziate già a partire dalla sua nomina (meno di un mese fa) e che avrebbero reso difficile l’esecuzione dei compiti chiave per la difesa degli interessi nazionali e per garantire la sicurezza dello Stato. A Oček era stato imputato di non avere i requisiti necessari per la nomina a direttore e di avere una conoscenza personale con il premier Cerar. La Slovenia ancora senza ministro per lo sviluppo economico e tecnologia Dopo le dimissioni di Jožef Petrovič da ministro per lo sviluppo economico e tecnologia, il premier Miro Cerar è ancora alla ricerca del suo sostituto. Da fine ottobre il ministero è guidato dal ministro per le finanze Dušan Mramor. Il premier aveva scelto Gojko Koprivec, ma nel giorno in cui il candidato avrebbe dovuto presentarsi alla commissione parlamentare, sono peggiorate sensibilmente le sue condizioni di salute. Cerar dovrà ora trovare un nuovo candidato. Dai partner di coalizione SD e DeSUS sono arrivate offerte d’aiuto, il premier sembra però voler proseguire la ricerca da solo. Progetto Bimobis, San Pietro ‘impone’ l’asfaltatura della ciclabile La frazione di Becis, interessata dalla pista ciclabile. Sotto il tracciato nel territorio comunale di S. Pietro al Natisone dalla prima pagina Lo stesso architetto Campestrini, infatti, nella relazione tecnica sul progetto allegata alla delibera di approvazione scrive: “La fini-tura del percorso ciclabile di nuova realizzazione non potrà essere realizzata con materiali del tipo Paveco, sistema misto di impasto a più strati tra materiale ora esistente con prodotti leganti e stesura differenziata in più fasi (lavorazione più consona ed adatta allo scopo sia quale tipologia di lavoro da raggiungere, sia al rispetto dell'ambiente esistente in contrapposizione al costrutto di nuova realizzazione); disposizioni puntuali deH'Ammini-strazione di San Pietro, titolare per altro del sedime ove sorgerà il nuovo tratto, hanno imposto di effettuare la lavorazione della finitura con conglomerato bituminoso con la giusta granulometria.” Sollecitato sul senso di questa affermazione, Campestrini ci dice che “la mia idea originale, come già indicato nel precedente studio di fattibilità era di utilizzare una copertura del tipo Paveco. Una soluzione che, a mio avviso, sarebbe stata meno impattante sul paesaggio (rispetto all'asfalto), più consona agli obiettivi del progetto e (non da ultimo) anche più ecologica. Tutti sappiamo da che materiali è costituito il bitume. Il costo complessivo (come anche quelli di manutenzione), tra l'altro, sarebbero stati sostanzialmente gli stessi. La volontà del sindaco di San Pietro era però un'altra e, chiaramente, quest'ente ha deciso di rispettarla.” “Non avevamo nessun documento ufficiale che illustrasse l'ipotesi Paveco - dichiara da parte sua il sindaco di San Pietro, Mariano Zufferli. Sul merito della questione mi sono consultato con i consiglieri e assieme abbiamo convenuto che, per le necessità del comune, sarebbe preferibile la copertura in asfalto. Si tratta infatti di realizzare un ‘itinerario ciclabile’ - precisa il sindaco - che è cosa ben diversa rispetto ad una pista ad uso esclusivo dei ciclisti. Ad oggi, quel tratto deve essere percorribile anche da trattori e altri mezzi agricoli, di modo che i proprietari dei terreni possano accedere ai loro fondi.” Quando gli facciamo presente che qualcuno avrebbe potuto leggere dietro questa scelta (in contrasto con l'idea del progettista) un ‘favore’ dell'amministrazione nei confronti di qualche agricoltore in particolare (e quindi anche elettore), Zufferli nega decisamente: “Nulla di tutto ciò, basti dire che a noi non è pervenuta alcuna richiesta particolare su quel progetto. Semplicemente abbiamo optato per quella che secondo noi era la soluzione più consona. Quella viabilità, tra l’altro, deve gioco forza essere al servizio anche dei proprietari dei fondi. Ai quali deve essere garantito l'accesso e l'asfalto garantisce l'esercizio di questo diritto. Con questo - precisa il sindaco - non si è voluto contestare né la professionalità del progettista né l'effettiva fattibilità dell'ipotesi Paveco. Semplicemente a noi non è sembrata una scelta adatta al nostro contesto.” Critiche circa la scelta del sindaco sono arrivate invece dall'opposizione in consiglio comunale. “Il problema fondamentale di tutta questa vicenda - spiega il consigliere Daniele Trinco a nome del gruppo - è che non c'è stata una tempestiva e accurata analisi del problema. Se, come ci ha detto il sindaco, a lui non era pervenuta alcuna comunicazione sull'idea originale della copertura in Paveco, sarebbe stato sufficiente recarsi negli uffici della Comunità montana e prendere visione delle carte e degli studi già effettuati. Noi l'abbiamo fatto e, alla luce di tutto ciò, siamo anche andati a visionare una copertura simile realizzata su una pista ciclabile a Corno di Ro-sazzo. Abbiamo quindi constatato che la copertura proposta era assolutamente preferibile: necessitava di una minore manutenzione, sarebbe stata meno impattante sul paesaggio e avrebbe garantito una migliore fruibilità per il possibile afflusso di turisti. Mentre l'accesso ai fondi da parte dei proprietari - conclude Trinco - sarebbe stato comunque pienamente garantito da una viabilità che scorre parallela a quella scelta per l'itinerario ciclabile.” (a.b.) Per i Comuni ‘sloveni’ deroga al limite minimo di abitanti Cronoprogramma più diluito nel tempo, avvio delle Unioni territoriali posticipato al 1° gennaio 2016, soppressione delle Comunità montane a partire dal 1° ottobre 2015. Ma soprattutto, in relazione alla situazione delle Valli del Natisone, del Torre, Cornappo, Resia e Valcanale, l’esplicita possibilità per i Comuni in cui vige la tutela della minoranza linguistica slovena (come da articolo 4 della legge 38/2001) di costituire le nuove Unioni territoriali intercomunali anche in deroga al principio del numero minimo di abitanti (30 mila per i comuni montani) e della continuità territoriale. Queste alcune delle novità introdotte, e approvate con i voti della maggioranza, dalla V commissione del Consiglio regionale lo scorso 17 novembre, dopo le audizioni sul progetto di riforma degli enti locali della Regione. Il testo, sostanzialmente, mantiene l’impianto normativo del disegno di legge precedentemente approvato dalla Giunta regionale; tuttavia viene incontro ad alcune esigenze espresse da diversi amministratori locali e soggetti interessati al riassetto. Innanzi tutto sulla tempistica, per cui, come già annunciato dall’assessore Panontin in precedenza, l’avvio delle Unioni territoriali intercomunali è posticipato al 1° gennaio 2016. Alla Giunta la Commissione ha dato altri 15 giorni (per un totale di 45) dal momento dell’approvazione definitiva del testo - la discussione in Consiglio inizierà la prossima settimana - per redigere il piano in cui delineerà i confini dei nuovi enti. Tante erano state anche le sollecitazioni affinché l’articolato della riforma introducesse un riferimento alla normativa di tutela della minoranza linguistica slovena. A questo proposito, come detto, il testo uscito dalla Commissione rende la legge 38/2001 ‘paradigma’ per derogare al (temuto) principio del numero minimo di residenti per i nuovi enti. Resta invece sostanzialmente invariato l’articolo 35 del testo che prevede esplicitamente la possibilità che le Unioni territoriali intercomunali succedano anche nella delimitazione del territorio amministrato alle attuali Comunità. * a. PETRO AL KATI SOME L’assist al bacio della Regione dalla prima pagina Il timore però, è quello di assistere a film già visti da queste parti. Restando nella metafora calcistica, che l'attaccante, colto da chissà quale crisi di identità, stoppi il pallone e invece di appoggiarlo piano nel sacco, faccia dietro-front e si metta a correre in modo convulso verso la propria area di rigore. Con tanto di autogol che neanche Riccardo Ferri. Oro colato per Mai dire gol, ma un suicidio per le nostre vallate. Sappiamo delle enormi difficoltà che in molti hanno qui a rico- noscere in sé l’esistenza di una minoranza slovena. Dovrebbe essere però fin troppo chiaro che, in questo caso - anche ammesso per assurdo che non ce ne siano stati altri - proprio lo strumento legislativo di tutela diventa utile per tutti. In sostanza, per scongiurare la definitiva messa ai margini della nostra comunità, che di problemi ne ha sin troppi, e che, se costretta a sottostare alle necessità dei centri della vicina pianura, difficilmente potrebbe vivere una nuova stagione di rilancio e sviluppo che pure tutti auspicano. Anche perché diventerà difficile spiegare in futuro che una ripicca, per non ammettere ciò che piaccia o meno esiste, possa determinare (ancora) una sconfitta per tutti. Dovesse delinarsi questo risultato, tra l'altro, qualcuno in futuro, magari particolarmente incattivito, potrebbe addirittura sovrapporre il risultato con l'obiettivo iniziale. E pensare che in troppi, nonostante i proclami, abbiano in realtà sempre giocato per la squadra avversaria. Comunità Valli del 1 I proprietari concedenti erano all’oscuro dell’operazione Terreni in affitto a Mersino, la Finanza indaga sui contributi dalla prima pagina La registrazione cumulativa dei contratti viene fatta, su richiesta della persona che diventa affit-tuaria dei terreni agricoli, nel febbraio 2011. La legge di riferimento è la 448 del dicembre 1998 (vedi riquadro). Sono ventidue contratti in tutto, molti dei beni hanno più di un proprietario. Per dire, il secondo contratto nell’elenco è stipulato con una signora di Mersino nata nel 1901, che pare difficile credere sia stata, anche nel 2011, ancora viva. Anche se lo fosse stata, come tutti gli altri proprietari che concedono l’affitto, non ne avrebbe saputo nulla. Sono persone all’oscuro, ignare che per il periodo di undici anni perlomeno quei terreni non sono più a loro disposizione. Come ne sono venuti a sapere, anche se solo oggi? Per aver ricevuto una comunicazione del Nucleo di Polizia tributaria della Guardia di Finanza di Trieste che li informa di una indagine sulla persona affittuaria, che pure risiede a Mersino, per i contributi per lo sfalcio che ha ricevuto proprio in quella veste. L Il comma 8 dell’articolo 7 della legge nazionale 448 del 23/12/1998 recita: “Per i contratti di affitto di fondi rustici non formati per atto pubblico o scrittura privata autenticata, l'obbligo della registrazione può essere assolto presentando all'ufficio del registro, entro il mese di febbraio, una denuncia in doppio originale relativa ai contratti in essere nell'anno precedente. La denuncia deve essere sottoscritta e presentata da una delle parti contraenti e deve contenere le generalità e il domicilio nonché il codice fiscale delle parti contraenti, il luogo e la data di stipulazione, l'oggetto, il corrispettivo pattuito e la durata del contratto.” Ora chi ha concesso i propri terreni in affitto senza saperlo inizia a tutelarsi, anche se si chiede: “Lo Stato, la Regione come ci tutelano? Non sarebbe normale, se concedo qualcosa in affitto, averne almeno una comunicazione? Per undici anni sei all’oscuro di tutto: se vuoi vendere non puoi, se vuoi lavorare i terreni ti prendi una denuncia.” Così alcuni dei proprietari hanno già deciso di unirsi e di rivolgersi ad un avvocato, e attraverso il nostro giornale, lanciano un appello: “Facciamo qualcosa, tuteliamoci: non fare niente significa diventare complici di una truffa.” Chiunque sia stato coinvolto ESENTE DA BOLLO Al SENSI DEL D.I'.R. 26/10/1972 N.642 INTEGRATO DAL D.P.R. 30/01/1982 N-955 TABELLA B) ART. 25 ALL'UFFICIO DELLE ENTRATE DI UDINE r DENUNCIA DI REGISTRAZIONE CUMULATIVA DI CONTRATTI DI AFFITTO VERBALI DI FONDI RUSTICI ili (Art. 7, Comma 8, Legge 23/12/1998 n.448ì Richiedente la registrazione: In tutti i rapporti sotto citati in qualità di: CONDUTTORE AFFITTUARIO natura dell'atto: contratto di affitto di fondi rustici. [Rapporto di AFFITTO n.01l IN QUALITÀ’ DI PROPRIETARIO CONCEDENTE: Sopra il primo foglio della registrazione cumulativa di contratti di affitto stipulata nel febbraio 2011. Qui a fianco una veduta di Mersino suo malgrado nella vicenda può rivolgersi alla redazione del Novi Matajur per mettersi in contatto con alcuni dei proprietari, che avvertono: “Occorre denunciare questo raggiro, segnalandolo al Servizio forestale della Questura di Udine, anche per proteggere noi stessi.” (m.o.) Knjiga o parkih in zgodovinskih vrtovih Uredilo jo je Deželno središče za katalogiziranje in restavriranje kulturnih dobrin Ob Miramaru in Vili Manin, ki sta najbolj poznana in obiskana, je na ozemlju Furlanije Julijske krajine še cela vrsta manjših parkov in zgodovinskih vrtov, ki lepšajo okolico starih javnih in zasebnih vil ter palač. Z objavo skrbno in lično urejene knjige (uredilo jo je Deželno središče za katalogiziranje in restavriranje kulturnih dobrin iz Vile Manin ) z naslovom »Parchi e giardini storici del Friuli Venezia Giulia - Un patrimonio che si svela,« so bili lani postavljeni temelji in torej ustvarjeni pogoji, da se prebivalci seznanijo z lokacijo in vrednostjo teh »biserov,« mimo katerih se verjetno večkrat peljemo, a si jih nismo še ogledali. Cilj zapolnitve te vrzeli so si zastavili pri Deželnem središču za katalogizacijo in restavriranje kulturnih dobrin, kjer so pred nekaj leti začeli zbirati gradivo in katalogizirati te zelene površine. Osebje Središča se je odpravilo na teren, vprašalo lastnike za ogled parkov in fotografiralo najlepše ali najzanimivejše dele le-teh. V knjigi, ki je izšla na 370 straneh in vsebuje veliko fotografskega gradiva, je zbranih 152 opisov parkov in vrtov, ki se nahajajo na ozemlju 90 občin FJK. Vsako posamezno poglavje razkriva zgodovino, spremembe in okoljske ter botanične značilnosti dotičnega obravnavanega parka. Publikacija je poljudnega značaja in vsebuje prispevke strokovnjakov. Cilj pobude ni le odkrivanje malo poznanega zaklada, pač pa tudi izkoristiti ekonomsko-turistični potencial, ki ga predstavlja. V porastu je namreč zanimanje za ekološki turizem. Tudi lastniki teh nepremičnin imajo interes, da odprejo vrata svojih parkov občinstvu in tako vsaj delno krijejo stroške, kijih imajo za njihovo vzdrževanje. Ob parkih, ki se nahajajo v tržaškem urbanem okolju in na območju Devinskega gradu, knjiga namenja svojo pozornost tudi parku Rubijskega gradu, v katerem je prenočeval slovenski reformator Primož Trubar. (ARC/MCH) IL MATAJUR E LA SUA GENTE | Giuseppe Osgnach Joško Mettevamo ciò che ci davano in un sacco, i soldi in tasca (gajufa) e andavamo quindi in un’altra casa; così fino a sera. Questa tradizione del giorno di Ognissanti era ge- neralmente osservata in tutta la Benecia e molti, perfino dal Friuli, venivano a mendicare (pekjat) nei nostri paesi. Oggigiorno, i tempi sono cambiati e tale tradizione è quasi scomparsa. Per Pasqua c’era la consuetudine che anche noi bambini contribuissimo, a modo nostro, alle pulizie primaverili della casa. Toglievamo dal focolare la catena alla quale si appendeva la caldaia per fare la polenta. Era tutta annerita. Noi la legavamo ad un ramo di giunco e la trascinavamo lungo la strada fino a Sanguarzo (Šenčur), presso Ci-vidale. Al ritorno, facevamo a gara per arrivare prima a casa. Dopo aver sciacquato la catena nel fiume Cosizza (Kosca) scintillava come nuova. Per Pasqua si vedevano dappertutto bambini correre con le catene che si sentivano risuonare da lontano. In giugno, la sera precedente la festa di S. Giovanni, accendevamo i falò sulle alture o sui prati. Bruciavamo pezzi di carta e fascine di rami di gelso che erano servite a nutrire i bachi da seta, insieme con ramaglie di pruni e di rovi che si trovavano nei boschi. Era un’antica usanza per celebrare il solstizio d’estate. Noi bambini eravamo più che mai felici il 13 dicembre, giorno di S. Lucia. In tal giorno, ricevevamo doni che noi chiamavamo ‘koleda’. La sera precedente mettevamo gli zoccoli (košpi) sulle scale (štenge) o davanti alla camera dei genitori. A casa mia eravamo nove figli; solo i più piccoli ricevevano doni, cioè cinque di noi. Io ero il settimo. Ricordo che una volta mettemmo insieme tutte le scarpe e gli zoccoli che potemmo e li disponemmo su tutti i tredici scalini della scala. Mio padre, non aspettandosi tutti quegli ostacoli, inciampò cadendo a basso. L’indomani, appena alzati, trovavamo negli zoccoli noci, mele, pere, castagne, fichi secchi e dolciumi; talvolta, invece della ‘koleda’, quale invito ad una maggiore obbedienza, trovavamo un bastone. In estate, non dovendo frequentare la scuola, avevamo più tempo da dedicare al gioco. Durante i mesi estivi andavamo a nuotare nel Cosizza (Kosca), sotto la chiesetta di S. Antonio. Ci riunivamo noi ragazzi di Osgnetto (Ošnije) e altri del paese vicino e formavamo un gruppo numeroso. L’acqua era profonda un metro e formava un ‘verin’, un tonfano, lì sguazzavamo felici o ci tuffavamo in acqua da un masso posto accanto al ‘verin’. Alle volte, tuttavia, accadeva che, essendo l’acqua poco profonda, battevamo il capo sul fondo, senza farci del male per fortuna! (17 - continua) REGIONE AUrONPM.l fR!“LI VINtZIA GIUl GIUSEPPE OSGNACH-JOŠKO 'imajur a dente 5 kultura “Tisto, kar počnemo tudi kot umetniki, so fragmenti, ki tvorijo našo zgodovino” V' Razstava Franka Vecchieta na ogled do 8. decembra v Čedadu s prve strani Kot je uvodoma poudaril predsednik društva Ivan Trinko Miha Obit, je postala predstavitev najboljših predstavnikov slovenskega umetniškega ustvarjanja jeseni v Čedadu v sodelovanju s krajevno upravo že tradicija in je dober primer medsebojnega soočenja, poznavanja in srečevanja med slovensko in italijansko kulturo. Po pozdravu odbornika Flavia Pesanteja v imenu Občine Čedad je Obit vodil pogovor s Frankom Vecchietom. Umetnik je najprej razložil pomen naslova razstave: “Tisto, kar počnemo, tudi kot umetniki, so fragmenti, ki tvorijo našo zgodovino”. Nato pa je povedal, ka- Na levi Franko Vecchiet, spodaj dva momenta otvoritve ko je bilo pomembno za svetovljanskega predstavnika svetovljanskega mesta, kot je on, da se je rodil in živel v Trstu. Razkril je tudi, od kod izhaja njegova potreba po uporabi različnih umetniških tehnik. “Čutim se predvsem grafika,” je zaključil Vecchiet, “žal pa v zadnjih razstavah nisem imel možnosti predstaviti tega dela svojega umetniškega delovanja. Zato se nameravam zdaj ukvarjati samo s tem.” Otvoritev je popestril nastop mladega gojenca špetrske Glasbene matice Massima Qualizze iz Gorenje Merse, ki se uči z učiteljem Frankom Rejo. V nedeljo, 23. novembra, ob 16. uri bo voden obisk razstave v prisotnosti umetnika. Sicer pa sije razstavo mogoče ogledati do 8. decembra po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka 10.30-12.30 in 16.00-18.00, v soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. Domenica 23 la visita guidata E in programma per domenica 23 novembre, alle 16, la visita guidata con l’artista della mostra Memorabilia, che nella chiesa di S. Maria dei Battuti a Cividale propone una scelta delle opere di Franco Vecchiet. Un’ulteriore iniziativa collaterale sarà quella prevista per mercoledì 3 dicembre, alle 20.30, con la serata di canzoni e poesie di Miroslav Košuta dal titolo ‘Zlati prah imaš v očeh / Polvere d’oro nei tuoi occhi’. Si tratta di uno spettacolo proposto nell’ambito della stagione teatrale del Teatro stabile sloveno di Trieste in Benecia. V Špetru strokovno srečanje v podporo slovenskim glasbenikom v Benečiji V petek, 14., in v soboto, 15. novembra, je Slovensko Cecilijino društvo, glasbeno-strokovno združenje in eno najstarejših slovenskih glasbenih društev, priredilo v Špetru, na sedežu Inštituta za slo- vensko kulturo, svoje tradicionalno letno strokovno srečanje Dan slovenskih cerkvenih glasbenikov 2014. Prireditev, ki jo je društvo organiziralo v sodelovanju z Glas- beno matico Trst in s pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je bila prava priložnost, da bi udeleženci spoznali utrip glasbe in cerkvene glasbe, kulturo, jezik in narečja Benečije ter vprašanja Lucia Trusgnach je v imenu Kulturnega društva Ivan Trinko podarila Slovenskemu Cecilijinemu društvu izvod edine glasbene partiture mons. Trinka ‘Iz globočine’ izleta 1935. Na desni Živa Gruden in Giorgio Banchig in probleme, s katerimi se pri svojem pomembnem narodnem in kulturnem poslanstvu srečujejo. Na tradicionalnem zanimivem strokovnem srečanju je društvo izkazalo podporo slovenskim glasbenikom v Benečiji, ki si s svojim delom tudi v cerkveni glasbi prizadevajo za ohranjanje slovenske cerkvene glasbe, jezika in kulture. V petek je vse udeležence pozdravila predsednica ISK Bruna Dorbolò, nato sta o Benečiji spregovorila Giorgio Banchig in Živa Gruden. V soboto so med drugim poročali Nino Specogna (o slovenski in cerkveni glasbi v Benečiji), Lucia Trusgnach in Miloš Pahor (o Ivanu Trinku kot spodbujevalcu spoznavanja in dialoga med kulturama in kot glasbeniku) ter David Clodig (o utripu slovenske cerkvene glasbe v Benečiji). Bogat je bil tudi glasbeni program, kije med drugim predvideval koncert zbora Pod lipo, otroškega zbora Mali lujerji, Elise Io-vele in Antonia Qualizze v cerkvi sv. Jakoba v Ažli. razno Ladinka Martina lori osvojila festival Suns 2014 V Vidnu osem predstavnikov manjšinskih jezikov | Progetto transfrontaliera Lanatura, un convegno ed una mostra Mercoledì 26 novembre alle 10, presso la sala consiliare di San Pietro al Natisone, si terrà l'incontro ‘Presente e futuro del progetto Lanatura’. Si tratta del convegno conclusivo su lato italiano del progetto transfrontaliera Lanatura - Tradizione ed innovazione nel-l’utilizzo di materiali agrozootecnici ed è promosso dal Gal Torre-Natisone, partner del progetto assieme a Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (lead partner), Comuni di Idrija e Cerkno, Centro scolastico e scuola biotecnica di Nova Gorica, Associazione allevatori della Slovenia, Enfap FVG, Cirmont, I.S.I.S. D'Aronco di Ge-mona del Friuli, I.S.I.S. Solari di Tolmezzo e I.S.I.P. Da Vinci di Gorizia. Il progetto, che ha preso avvio ad agosto 2011 e si concluderà a fine 2014 ed è stato finanziato con fondi europei per 470.000 euro, parte dalla constatazione che la lana di pecora è stata da sempre un prodotto di secondaria importanza nell’allevamento degli ovini, e spesso ancora oggi è trattata come un rifiuto. L’obiettivo del progetto - aumentare la quantità della lana lavorata e diminuire quella di scarto - è stato perseguito organizzando workshop transfrontalieri, studi sulle tecniche innovative di utilizzo della lana in agricoltura e bioedilizia, sulla tintura naturale della lana, sulle caratteristiche della lana di pecore di razze locali. Gli studenti delle scuole partner di progetto, artigiani e appassionati nell'uso della lana sono inoltre stati coinvolti nel concorso ‘Utilizzo moderno e tradizionale della lana di pecora nell'artigianato’, promosso dal Centro di sviluppo di Idrija e Cerkno. Gli oltre 50 manufatti che hanno partecipato al concorso, realizzati con le tecniche del feltro, della maglia, della tessitura, dell'uncinetto e del tombolo, saranno esposti dal 24 novembre al 23 dicembre presso il Ra-karjov Hram-Casa Raccaro di Biacis (Pulfero). La mostra verrà inaugurata il 26 novembre alle 17, a conclusione dei lavori del convegno, e sarà aperta con il seguente orario: venerdì 15-19, sabato e domenica 10.00-19.00. skih jezikih, ki bo letos v Oldenburgu v Nemčiji. Strokovna komisija pa v soboto ni imela lahke naloge. Glasbena in umetniška kvaliteta osmih bendov ali pevcev, ki so nastopili na odru videnskega gledališča, je bila tudi v tej šesti izvedbi festivala zelo visoka. Kar še enkrat dokazuje, koliko so jezikovne in identitetne tematike zelo občutene tudi pri mlajših generacijah. Na festivalu, ki so ga že četrtič v Vidnu priredili Deželna agencija za furlanski jezik ARLeF, Radio Onde Furlane in združenji II Laboratorio ter Euritmica, je tekmovalo osem pesmi v sedmih različnih jezikih. Bend Kroataranta je zastopala hrvaško skupnost v Moliseju s pesmijo ‘Duša Našoga Grada’ v ritmu tarante. Folk-rock bend Lou tapage je zaigral pesem v ok-citanskem jeziku Piemonta ‘La Frema dei bancun’. Kantavtor Pascal Gamboni se je v Vidnu predstavil s svojo ‘La glih Dalla Glina’ v retoromanskem jeziku. Presenetljiv je bil tudi nastop ‘edinega’ franko-provansalskega kantavtorja Billyja Fumeya, kije zapel pesem ‘Sambodi ò San-Yode\ Komisija je za pesem v sardinščini ‘San ertula’ posebej pohvalila tudi bend Ratapignata. Furlane sta zastopala bend Aldo Sbadiglio e La Famiglia Ananas in vacanza a Dresda, ki je osvojil zadnji Premi Fridl, s pesmijo All night in priznana kantavtorica Elsa Martin s skladbo ‘Cjante’. Mladi so bili tudi letošnji napovedovalci festivala oziroma furlanski trio kabare-tistov Cjastrons. Bend Ratapignata, spodaj Martina lori Martina lori, devetnajstletna kantavtorica iz doline Fassa, je zmagovalka glasbenega tekmovanja Suns 2014, najbolj pomembnega festivala pesmi v manjšinskih jezikih sredozemskega in alpskega dela Evrope. Njen čist in topel glas in njena pesem v la-dinščini ‘Via con me musega’ sta namreč prepričala strokovno žirijo festivala in, glede na ploskanje polne dvorane gledališča Palamostre v Vidnu, tudi publiko. Iorijeva bo tako nastopila na tekmovanju Liet International, festivalu pesmi v evropskih manjšin- Jan Boscutti, 15 liet, je dobiu Campionato Triveneto minienduro Imeu je štier lieta kadar je začeu z moto puno uspehu z njega moto an v življenju. Bivio Calla-Castelmonte, GSA Pulfero il gruppo più numeroso Jan Boscutti, mlad puob ki živi v Čedade, a ima globoke korenine v Benečiji, je imeu štier lieta, kadar je začeu letat z moto. Njega narlieuša igra, njega nar-buj velika prijateljica je moto. Sada ima 15 liet. Je že štier lieta, ki je upisan v Motoclub Manzano. Moto mu da možnost spoznat nove prestore an nove parjatelje. Z njo se je navadu past an gor ustat, dobit an zgubit, nikoli pa ne obupat. Lietos je paršu na parvo mesto v Campionato Triveneto v kategoriji “minienduro classe cadetti 50 su Beta 50”. Družina an parijatelji mu želmo Jan Boscutti, giovane ragazzo di Cividale con profonde radici be-neciane, aveva quattro anni quando ha imparato ad andare con la moto da cross. La moto è stata il suo gioco preferito, è la sua passione, è la sua più grande amica. Ora Jan ha 15 anni. Da 4 anni è iscritto al Motoclub Manzano. La moto gli dà la possibilità di conoscere posti nuovi dove si svolgono le gare a cui partecipa, gli permette di fare nuove amicizie. Grazie a lei ha imparato a cadere e a rialzarsi, a vincere e a perdere, a non abbattersi mai. Quest'anno Jan si è classificato al primo posto nel Campionato Triveneto di minienduro - classe cadetti 50 - su Beta 50. I famigliari e gli amici gli augurano di poter avere altri buoni risultati in sella alla sua moto e nella vita. Volge al termine la stagione sportiva della corsa in montagna con due classiche del settore. Il primo novembre ha avuto luogo la tradizionale corsa in salita Faedis-Canebola: sette chilometri di asfalto da fare tutti d'un fiato fino al paesino in quota. Ad accogliere gli atleti una stupenda giornata con il bosco nei suoi colori autunnali ad accompagnarli lungo tutto il non facile percorso. La settimana dopo un altro appuntamento ‘storico’, la bivio Cial-la-Castelmonte, anche questa su asfalto: 7,8 km di tornanti intervallati da qualche allungo di cui non si vedeva la fine dal momento che si correva sotto una pioggia incessante. Circa una novantina i concorrenti che hanno sfidato la pioggia e il non facile percorso, tra questi anche i nostri valligiani del GSA Pulfero che con gli ottimi piazzamenti ottenuti si sono portati a casa il primo trofeo Ai portici come squadra più numerosa. Nella foto li vediamo dopo l'impresa portata a termine. Bravi! naša zgodovina “Kako je bluo tle par nas, kar si bla ti otrok?” Al vas je vprašu kajšan krat kiek takega vaš otrok? An vi gresta s spomini na vaše otroške lieta. Nie šlo napri puno liet, odkar sta se po vaseh tolil, pa vseglih se je od tekrat življenje tle par nas popunoma spremenilo. Ima pru tisti, ki je jau: “Ankrat tle par nas je biu slovienski duh, an za tiste, ki se nieso imiel za slovienje. Seda, ki vsi, vič al manj, vemo, de imamo kiek slovienskega... nie vič slovienskega duha. Seda slovienski duh se ga muoreš malomanj ustvarit. An ustvarjajo ga vsi tisti, ki so zavedni Slovenci, ki dielajo že lieta an lieta v naših društvih al pa ki jim sledijo, s troštam, de od naših te starih “manjku tuole nam ostane”. Naš slovienski duh oživi, kjer molejo devetico božično al pa kar v kaki cierkvi je ku ankrat njegadni slovienska maša, kjer zapiejejo naše cerkvene piesmi, ki jih je nimar buj težkuo čut... Pa če na bo še tuolega tle ne, se zaries za nimar zgubi an narod, naš. Kako je bluo življenje tle par nas, kar smo bli mi otroc... Tle vam prepišemo, kaj se je gajalo v Gorenjim Tarbju. Tuole smo prenesli iz revije Pastirček 1973-1974. V Gorenjim Tarbju kako lieto od tegà Obiski po župnijah ©@[F8[n)p Tcrtol S prijateljem Martinom sva se za ta obisk peljala v Beneško Slovenijo. Gotovo poznate to deželico pod Matajurjem. Njena zemlja ni bogata, tako da morajo mnogi njeni prebivalci »s trebuhom za kruhom« po svetu v tovarne in rudnike. Vasi so se v povojnih letih marsikje skoraj izpraznile. Beneške Slovenije pa ne zapostavljajo samo s tem, da je ekonomsko ne dvigajo, kot bi oblast morala storiti. Narodni nestrpneži ncčejo sploh priznati, da tam živijo Slovenci. Tako ni v Benečiji niti slovenskih otroških vrtcev, da ne govorimo o šolah. Verjetno ste kje brali in slišali, da so v dveh vaseh lani uvedli pošolski pouk slovenščine, a oblast je tudi to prepovedala. Vendar IE^rPe Sklad I Fondazione Upravni odbor sklada obvešča, da je na spletni strani sklada www.skladsardoc.it objavljen razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2014/2015. V letošnjem letu je razpisanih pet štipendij v znesku petsto eurov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto eurov za univerzitetne študente in štipendija v znesku tri tisoč eurov, za podiplomski študij ali specializacijo. Je malo, pa le kiek za zastopit, kakuo je bluo po naših vaseh ten-tega, kar je bluo še normalno, de se ljudje ženejo an ostanejo tle blizu an šuole so ble še odparte nomalo povserode; koriere, ki so nas uozile du sriednje šuole v Škratove al v Špietar, so ble še takuo nabasane, de kajšan krat za nas par-pejat damu, puobi so se nabasal gor na varh, kamar po navadi so kladi žakje moke al otrobu... Pastirček leto 1973-1974 Gorenji Tarbi ... Beneška Slovenija. More bit, de poznata telo deželico pod Matajurjem. Nje zemlja nie bogata, takuo de puno jih je šlo po sviete s trebuhom za kruhom, v tovarnah an v rudniku. Po ujski so se vasi spraznile. Beneška Slovenija pa nie zmaltrana samuo, zak ji ekono-mosko ne pomagajo. Zmaltrana je tudi zak oblasti nečejo priznat, de tam živijo Slovenci. Takuo de tle nie slovienskih otroških vartacu, de ne guormo o slovienskih šuolah. Je pa ratalo, de v dvieh vaseh so lansko lieto organizal pošolski pouk slovenščine (corso di sloveno al doposcuola), pa oblasti so tudi tuole prepoviedale. Pa beneški Slovenci se na bojo podali, imajo slo-vienske duhounike, ki imajo zgled v velikem Slovencu Ivanu Trinku, an laike ki se trudjo za daržat tar-duo, za udaržat pred pritiskom na-spruotniku an ohranit našo dušo. Za njimi gre naša mladina. ... Mi, ki puno krat na skarbimo za lepoto našega jezika, se muoramo pokloniti mladim, ki v Benečiji, brez šuol an v velikim naspruotova- njem, lepuo guorijo svoj materni jezik. Tle je an pogovor z otruok, ki žive v Gorenjim Tarbju: Naj kajšan med vam povie, kuo so pride v vašo vas. Gina: Gorenji Tarbi stoji na griču ne deleč od Svetega Lienarta, je župnija an spada pod občino Sriednje. Nadia: V našo župnijo spadata še Polica an Gnjiduca. Župnik je gaspuod Emil Cencig. Luciano: Cierku je posvečena svetemu Ivani Karstinu. Zgradili so jo lieta 1882. Ki dost ljudi ima Tarbi? Irene: V šuoli smo zaštiel hiše an ljudi. Hiš je okuole 65, ljudi pa okuole 250/300. Kaj dielajo vaši tata an mame? Lucia: Mama diela v fabriki kandreji v Manzane, tata je kimet. Marino: Muoj tata ima kimeti- jo. Marco: Mama je sluginja, bide-la, v šuoli. Roberto: Muoj oča je mizar tu vasi. Romano: Dost vaščanu diela v Belgiji, Niemčiji, Švici. Poliete pridejo damu nas gledat, še posebno vošta. Adni pridejo tudi na trecjo nediejo otuberja, kar imamo praznik. Kam pa hodita v šuolo? Marko: Tle v Tarbi je osnovna šuola. V nji je 13 učencu. V sried-njo šuolo v Škratove jih hode na osam tle z vasi. Pet študirajo v Čedadu, nieki jih je tudi na Univerzi v Tarste. Nekateri se ustavejo v ko-legje an pridejo damu samuo tu saboto an nediejo. Pomagamo doma. Paseta krave? Malomanj vsi: Imamo krave doma, pa jih na pasemo po senožetih. Ka dielata, kar sta opravli šuol-ske dužnuosti? Luciano: Vičkrat se zbieramo par župnike. On nam prave prav-ce. Edo: Imamo tudi pevski zbor, ki ga vodi don Emilio. Piejemo slo-vienske piesmi. Nastopili smo tudi na Dnevu emigranta v Čedade. Tja so paršli izseljenci, emigranti iz vse Evrope. Mi smo pieli, an ist sam tudi recitira. Nastopilo je tudi gledališče taz Tarsta. Lucia: Gaspuod župnik nas uči slovienščino, ki pa jo guormo tudi doma. Imamo tudi sloviensko mašo. Al bereta kak slovienski časopis? Romano: Beremo Dom an Matajur. Marino: Mi poslušamo vsaki dan slovienski radio iz Tarsta. Romano: Seda bomo pisali za natečaj Moja vas. Je tekmovanje za narbuojši spis v našem slovien-skem narečju o naših vaseh. Takuo je parbližno potieku naš pogovor, sevieda vas v liepim beneškim nareču. Otroc so vse za-stopil, kar smo jih vprašal po sloviensko. Na koncu so nam mladi parjatelji iz Benečije zapieli še dvie piesmi: Buog je ustvaru zemljico an Kmetič veselo na svetu živi. Gor na varh stran revije Pastirček. Tle par kraj otroc iz Gorenjega Tarbja,ki so odguarjal na vprašanja za intervju. Al se zapozna kajšan? Mi smo ga, an še vič ku kajšnega. Tle za krajam otroški zbor, ki ga je učiu tarbijski gaspuod nunac Emilio Cencig piet naše slovienske piesmi na Dnevu emigranta lieta 1974 Hmalu bo pust. Kuo ga bota praznoval? Roberto: Se obliečemo v ma-škere an puodemo nabierat po hišah jajca an sude. Vas vsi sprejmejo? Edo: Včasih nas kajšan tudi zapodi. Kar naberemo pa vsi kupe pojemo al pa arzspartmo. Piejeta, kar hodita po hišah? Kajšan atu blizu: Ki pa.... uriš-čejo! Imata še kake navade v vasi? Romano: Parvega novemberja gremo na vaht. Po hišah molimo za dušice, ljudje pa nam dajo kruh an denar. Marino: Za praznik svetega Ivana imamo kries na tar- gu. Nadia: Jesen pečemo kostanj, an ga tudi predajamo. Je bla lietos huda zima? Gina: Bluo je zlo malo snega. Irene: Seda že cvedejo zvončki, cinduline, piskuli-ne, petelinčki, glavobol. Čez nomalo cajta se parkažejo an vijolced. Kaj pa dielate poliete, kar nie šuole? Malomanj vsi: r Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu \ podelitev štipendij. doline / duline mzijx/msix V Gorici večer posvečen Rezijanom, njihovi kulturi in pravnemu položaju Prihodnost Rezije in njene skupnosti odvisna od števila otrok in šole Izhodišče za debato je bila predstavitev znanstvene monografije Dejana Valentinčiča s prve strani Glavne značilnosti Rezije in njene skupnosti sta udeležencem zadnjega Srečanja pod lipami, ki sta ga priredila Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič, v pogovoru z novinarko Eriko Jazbar predstavila družbeno kulturni delavec iz Rezije Sandro Quaglia in mladi raziskovalec Dejan Valentinčič, avtor monografije z naslovom “Slovenci v Reziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine”. Publikacija je izšla v slovenščini (pošli so že vsi izvodi, tako da je knjiga že v ponatisu) in angleščini pri založbi Arte v sodelovanju med univerzo v Celovcu, Inštitutoma Karantanija in Jožeta Pučnika ter Fakulteto za državne in evropske študije iz Kranja. Na srečanju pa je bil iznesen tudi predlog, da bi jo prevedli v italijanščino. Mladi raziskovalec, kije doma iz De-skel in se poklicno ukvarja s slovenskimi manjšinami v zamejstvu in drugod po svetu, je povedal, kako so ga take teme že od nekdaj zanimale in da je že pred vpisom na univerzo vedel, da bo diplomsko nalogo posvetil kakemu vprašanju, ki zadeva slovensko manjšino. Ko seje bližal koncu svojega študija, pa so v Reziji izbruhnile polemike in trenja, ki so zadevala izdajo prve dvojezične osebne izkaznice in željo upraviteljev po izključitvi iz seznama občin, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko jezikovno skupnost. Valentinčič je v svoji monografiji najprej predstavil zgodovino Rezije, sicer pa je veliko pozornosti namenil vprašanju identitete. Zato je tudi in-tervjuval bodisi tiste, ki se imajo za predstavnike slovenske manjšine (Sandra Quaglio, Luigio Negro in Pamelo Pielich), bodisi tiste, ki trdijo, da so Rezijani posebna skupnost (župana Sergia Chineseja, bivšega župana Sergia Barbarina - občino je vodil, ko so Rezijo vključili med tiste, kjer se izvaja zaščitni zakon za Slovence -, in Alberta Sie-go, predsednika društva Identità e tutela Val Resia). Predstavil pa je tudi pravni položaj oziroma mednarodne in ita-lijanske zakone, ki urejajo zaščito manjšin, in analiziral dejansko izvajanje njihovih določil. Razloge za drugačno doživljanje identitete v Reziji, sicer pa nasploh v Videnški pokrajini, je avtor našel v tem, da so bili ti kraji že od leta 1866 pod Italijo, da niso doživeli pomladi narodov, akulturacija je bila tu povsem italijanska, stiki s Slovenijo zelo redki, skupnost do leta 1999 ni bila priznana kot manjšina, ob vsem tem pa je povojni čas zaznamovala velika protikomunistična propaganda. Vpliv tajne organizacije Gladio je bil ogromen, primerov nasilja in drugačnih pritiskov je bilo veliko, slovenstvo pa je bilo izenačeno s komunizmom. Širil se je strah, da hoče Jugoslavija oziroma Slovenija okupirati te kraje in jih posloveniti. Sandro Quaglia je glede tega dodal še geografske razloge oziroma zaprtost doline Rezije, po drugi strani pa tudi slabe cestne povezave z bližnjo Slovenijo, ki bi jih morah nujno izboljšati. Sicer je povedal, kako je na primer njegova babica redno hodila na Bovško, medtem ko je bila očetova generacija bolj usmerjena v Furlanijo. Valentinčič je izpostavil tudi tri različne modele gledanja na narodnost, ki so značilni za slovanski, germanski in romanski svet. Pri Slovanih in torej tudi Slovencih se narodnost in identiteta povezujeta s kulturo, pri germanskih ljudstvih je v ospredju genetika, pri romanskih pa ponavadi izenačujejo narodnost z državljanstvom. Kar zadeva samo Rezijo, je Valentinčič priznal, da bi preden je začel raziskovati in pisati svojo diplomsko nalogo brez nobenega dvoma zaključil, da so v Reziji Slovenci. Zdaj pa bi se omejil na to, da je režijanščina nedvomno slovensko narečje, kako se vsak opredeljuje pa je pravzaprav osebna stvar. S tem v zvezi je Sandro Quaglia dodal, da v Reziji v glavnem ne razmišljajo o povezavi med izvorom narečja in narodno pripadnostjo. “Če govorimo slovensko narečje, smo torej Slovenci? Ta logika pri nas ni razširjena,” je povedal Quaglia in poudaril, da mora “pot do spoznanja, kaj pravzaprav smo, vsak prehoditi sam.” Podobno so morah narediti tudi drugod v videnski pokrajini je dodal Quaglia, “a v Nadiških dolinah so zdaj bolj ozaveščeni, ker imajo dvojezično šolo.” Quaglia je povedal, daje predlagal, da bi tudi v Reziji razmislili o možnosti, da bi imeli svojo dvojezično šolo, a zaman. Pomen dvojezičnega šolanja je izpostavil tudi Valentinčič in kot zgled postavil zadnji Senjam beneške piesmi, kjer je nastopilo veliko število mladih. To je bil zanj dokaz, kako se lahko izoblikuje samozavestna mladina. Za prihodnost Rezije in njene skupnosti sta po njegovem mnenju torej ključna faktorja šola in večje število otrok. Tako Valentinčič kot Quaglia sta govorila tudi o tem, kako so se z leti spreminjala slovenska narečja, vključno z rezijanščino, kjer so razhke med starejšimi in mlajšimi govorci, pri katerih je vpliv furlanščine večji. Sicer pa je Quaglia povedal, daje krajevno narečje razširjeno med domačini, ki imajo trideset ali več let, mlajši pa se sporazumevajo v italijanščini. Sicer pa je Valentinčič med svojim raziskovanjem teh krajev ugotovil, da so v Reziji na splošno zelo ponosni na svoje tradicije in kulturo, medtem ko seje drugod občutil nek manjvrednostni kompleks v primerjavi z italijanščino. Kar zadeva stop- nje vitalnosti jezika, pa je po njegovi oceni stanje najslabše v Terski dolini. Quaglia je številnemu občinstvu spregovoril tudi o delovanju društev v Reziji in o priložnostih, ki jih tudi za večje stike s slovenskim knjižnim jezikom, nudi kulturni turizem. Potrebni bi bili tudi večji stiki s Slovenci s Tržaškega in Goriškega, predvsem pa sodelovanja in izmenjavanja dobrih praks. (T.G.) fc.£ZIJX/K£SIX L’ex casermetta di Lischiazze diventa centro multifunzionale A Resia sono terminati i lavori di ristrutturazione e trasformazione d’uso della vecchia casermetta di Lischiazze che è ora diventata un centro multifunzionale, turistico, naturalistico, di ricerca e laboratorio faunistico. L’inaugurazione del nuovo centro è in programma sabato 22 novembre alle ore 10.30. TÉKSKX DOLINX/VXLL6 D£L TOFJ^£ Liep dan Svetaa Martina tou Barde Par majšije zapeu zbor Rečan, protagonist koncerta “Znanci za muziko ” Zbor Rečan je zapeu v nedijo par majši V nedijo, 16. novemberja, Bardo je praznovalo Sv. Martina. Par majšije liepo zapeu zbor Rečan. Tej, ke je poviedal far don Renzo Cal-ligaro, naše doline imajo prau posebne zbore: so kot diamanti, ki jih vidimo uložene tou slo-vienjske križe. Liepo je, je dostavou far, se srie-sti an se znati daržati ukop. Don Renzo je poten komentou parabolo o talentih. » Zuj straha - je gau far - niemomo še mi narediti tej te trenče dielavac, kije skriu pod zemijo svoj talent. Buoh je še nam dau dan talent: to je naša Durante la messa per S. Martino a Bardo si è presentata alla comunità per la cerimonia di benedizione degli anelli la nuova coppia formata da Denis Pascolo e Usa Toscani, nella foto assieme a don Renzo Calligaro slovienjska besieda, naša kultura, naša komu-nitad. Ne smiemo souse tuole podlosti zuj straha. Ti, kije takolé narediu, je slabo narediu anu hospuod u če a čistiati, zake u nie znau dati to jušto veljavo ti boastvi«. Par majšije biu še en dodatni liep moment, ko noviči Lisa Toscani in Denis Pascolo sta se barski fari predstavila tej nuou par. Don Renzo je poženou njih parstane an poviedau: »Srenčno za novo pot na katero sta ukop začne-la hoditi. Vaša komunitad na je vam blizu.« Dan se je nadaljevau popoudnè s tradicionalnim koncertom. Letošnji protagonist dogodka je biu ansambel »Znanci za muziko«. Po koncertu, ki a je organizou Center za kulturne raziskave judje so se zbrali u vaški gostilni za se še no malo zadaržati ukop. T6KSKX DOLINX/VXLL6 D£LTORJ^£ Ex emigranti so se srietli v soboto tou Barde Blizu harmonikarja so Giorgio Mizza, Dante Del Medico an podžupan Barda Pier Paolo Zanussi V soboto, 15. novemberja, Asočiacijon Ex emigranti je organizala no večerjo, kjer so se srietli sousje tiezje, ki no dajajo no roko za narediti nje iniciative. Biu je prisoten še emigrant Giorgio Mizza, kije 14. novemberja 1976 pu-stou Bardo an odšou čiu Australijo. Od te bot se riedko varne u Bardo. Ostala mu je miseu, kako je bilo živienje tou Terski dolini prej kuj tres, anu u liepo vie, ke čeran inje to je souse novo, u resnici to souse postarielo. Usednd to mu plaža priti nazat, vidati njea znance an poviedati to, ki u se na-ordà o starih časih, kar na ba šinje ta stara cierkua an ti mali stari turan blizu taa novaa. Prau koviš tej, ke je tou lietu 1979 narisau Dante Del Medico, predsednik asočia-cijoni Ex Emigranti, tou liepim kvadrenu, ki so a obiesili na mieru za ta večer. dogodki Kultura & La poesia ha i giorni cantati domenica 23 novembre All’interno della rassegna Vivere per leggere Leggere per vivere organizzata a Cividale da La libreria, Ass. Navel e Somsi, Michele Obit presenta il poeta Maurizio Mattiuzza. L’evento è in programma al Teatro Ristori di Cividale alle ore 18. ZborZbirk in Benečija v oddaji Mikser na Rai3 Bis v nedeljo, 23. novembra V naslednji oddaji Mikser, ki si jo bomo lahko ogledali v nedeljo po slovenskem televizijskem dnevniku (okrog 20.45) na Rai3 Bis (digitalni kanal 103), bo govor o evropskem projektu ZborZbirk, v katerem ima pomembno vlogo tudi Inštitut za slovensko kulturo in Benečija oziroma njena kulturna dediščina. V oddaji bomo lahko slišali, kaj so povedali Marina Cernetig, Giovanni Coren in gospa Marija Cencig iz Črnegavrha. Govorna literarna delavnica v soboto, 29. novembra Kulturno društvo PoBeRe, Beneško gledališče in Inštitut za slovensko kulturo vabijo na govorno literarno delavnico, ki jo bo vodila Alida Bevk. Potekala bo od 10.30 do 17. ure v slovenskem kulturnem domu v Špetru in bo razdeljena v tri sklope: razstavljanje govora, strukturiranje diha in govora, vprašanje sodobne interpretacije. Robovi izročila v soboto, 29. novembra Z Ljubljanskega gradu bodo ob 20. uri v okviru oddaje 1. programa Radia Slovenija “Slovenska zemlja v pesmi in besedi” predvajali v živo glasbeno izročilo ljudskih glasbenikov Goričkega, Bre-ginjskega kota, Rezije in Bele krajine. Protagonista bosta ansambla Capella Carniola in Musica Cubi-cularis. Izleti & Šport Viaggio in Perù venerdì 21 novembre Il Cai Val Natisone invita alle ore 20.30 a San Pietro, dove Patrizia Cernoia e Stefano Roiatti insieme al gruppo In Mont presenteranno il loro viaggio in Perù. La sequenza di immagini con sottofondo musicale e commenti di Patrizia e Stefano verrà proiettata nella sala parrocchiale. Izlet v neznano PdB v nedeljo, 30. novembra Planinska družina Benečije vabi na sprehod po vzhodnem Krasu nad dolino Glinščice (Val Rosan-dra), ki leži blizu Trsta. Izlet bo začel na Jezeru. To je majhna vasica na kraškem robu, po katerem bomo gledali v dolino Glinščice in se odpravili proti Dragi. Po štirih urah lahke hoje se bomo povzpeli na hrib Kokoš (674 m), kjer se bomo odpočili in okrepčali v koči, ki jo upravlja PD Sežana. Pohodnike bo vodil Boris. Že zaključena skupina, ki si bo ogledala j amo Gualtiero Savi, se bo iz vasi Draga pod vodstvom jamarjev Kluba kraški krti odpravila do vhoda v jamo, v kateri bodo dve uri. Skupino bo vodil Livio. Po ogledu jame se bodo jamarji odpravili na vrh Kokoši, kjer se bomo vsi zbrali in poveselili v koči. Odhod iz Špetra izpred šolskega centra bo ob 7.00. Povratek v Špe-ter je predviden ob 19.00. Odgovoren za izlet je Igor, tel.: 0432/727631 Na vičerjo s Planinsko v petak, 5. novemberja Člani Planinske družine Benečije se zberejo na vičerji, ki bo par Škofe v Podboniescu, za pregledat opravljeno dielo v telim liete pru takuo za se poveselit nomalo vsi kupe. Za zviedet kiek vič an za se vpisat, muoreta poklicat predsednico Planinske družine Benečije, Lojzo, na 0432 709942, priet ki moreta. Na knjižnem sejmu v Ljubljani tudi založbe Slovencev v Italiji, v Cankarjevem domu 28. novembra koncert skupine BK Evolution Naslednji teden se v Ljubljani začenja jubilejni 30. knjižni sejem, največji dogodek na področju založništva in knjižnega trga, ki ga vsako leto obišče več kot 30 tisoč obiskovalcev. Slavnostno odprtje sejma, ki ga prirejajo že od leta 1972, bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Letošnji slovenski knjižni sejem bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Za obiskovalce pa bo knjižni sejem odprt od srede, 26., do nedelje, 30. novembra, od 9. do 20. ure. V petek in soboto bo sejem z dvema after partyjema odprt celo do 22. ure. Tudi letos bodo sejem obogatile že tradicionalne spremljevalne prireditve, kot so Debatna kavarna, Založniška in knjigotrška akademija, Forum za obiskovalce, Pisateljski oder in Šolski knjigosled. Letošnja novost pa so “kulinARTfest” s pogovori o hrani in pijači in kuhanju v živo, ARSov oder, ki bo oddajal v živo s sejma, nagrajeni bodo književniki iz drugih držav, zbiralci bodo lahko na dražbi starih knjig in tiskov dobili številne zanimive predmete in še bi lahko naštevali. Tudi letos bodo med protagonisti knjižnega sejma Slovenci v Italiji. Že prvi dan, v sredo, 26. novembra, bo ob 11. uri v dvorani Lili Novy predstavitev zadnjih založniških uspehov slovenskih založb iz Trsta, Gorice in Approfondimenti Giovedì a Udine si presentano tre volumi sulla storia della Benečija Nella libreria Odós in centro a Udine (vicolo della Banca, 6) verranno presentati giovedì 20 novembre tre volumi storici editi dalla cooperativa «Most» in collaborazione con l’associazione «don Eugenio Bianchini» e la Confederazione delle organizzazioni slovene (Svet slovenskih organizacij). Si tratta dei libri in sloveno e italiano “Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata” e “Slavia-Benečija. Una storia nella Storia”, scritti da Giorgio Banchig ed illustrati da Moreno Tomasetig, e della seconda edizione di “Moj dnevnik. La seconda guerra mondiale vista e vissuta nella canonica di Lasiz” di don Antonio Cuffolo a cura di Giorgio Banchig. Le prime due pubblicazioni sono nate invece sulla base di 103 “episodi” pubblicati sul Dom tra il 2006 ed il 2010. Oltre all’autore ed all’illustratore interverranno mons. Marino Qualizza ed il prof. Roberto Dapit. I tre volumi storici saranno presentati anche in occasione della fiera del libro a Ljublj ana (26 novemre) e nella sala consiliare a Merso di Sopra il 5 dicembre alle 18. Benečije. V petek, 28. novembra, pa bodo glavni protagonisti after partyja z naslovom Poezija in glasba iz Benečije člani etno rock skupine BK Evolution, ki so pravkar izdali svojo novo zgoščenko Skrivnost norosti Norost skrivnosti. Koncert bo v dvorani Duše Počkaj ob 20. uri. V nedeljo, 30. novembra, bo v Kosovelovi dvorani ob 17. uri predstava Artsprehod, z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu, ki jo je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev. Več informacij in podroben program knjižnega sejma in ostalih dogodkov lahko dobite na spletni strani www.knjiznisejem.si. Vstop je brezplačen. WJGSty. i A Gorizia il 26 novembre un incontro sul bilinguismo ed i suoi vantaggi In occasione dell'inaugurazione di Večjezičnost velja, filiale slovena del servizio di informazione e consulenza sul bilinguismo Bilingualism Matters, la prof.ssa Antonella Sorace, docente di linguistica presso l'Università di Edimburgo e fondatrice del servizio, terrà un incontro pubblico dal titolo “Bilinguismo - un investimento per le famiglie e la società” presso il Kulturni dom di Gorizia. Bilingualism Matters è un progetto di carattere divulgativo che si propone di avvicinare il grande pubblico alle più importanti scoperte scientifiche nell'ambito degli studi sul bilinguismo. L'appuntamento goriziano, che farà seguito all'inaugurazione della filiale slovena (presso l'Università di Nova Gorica martedì 25 novembre alle 16.30), si terrà mercoledì 26 novembre alle ore 18. Durante l’incontro verranno illustrati i principali fatti, problemi e vantaggi del bilinguismo che emergono dalle più importanti ricerche scientifiche. Particolare attenzione, inoltre, verrà dedicata alla tematica delle lingue minoritarie e al loro ruolo nel bilinguismo. Ena izmed prvih ulic, ki jih turisti in obiskovalci vidijo, ko se pripeljejo v Ljubljano z vlakom in se od tam napotijo proti centru, je Miklošičeva cesta. Življenje na ulici, kjer najdemo nekaj trgovinic in lokalov, je čez dan kaotično in prometno, ne zamre pa niti ponoči, ko so trgovine zaprte in avti parkirani. Prav v tem delu mesta lahko namreč najdemo največjo ponudbo hitre prehrane v prestolnici. Ne glede na to iz katerega ljubljanskega lokala te varnostnik spodi ob zgodnjih jutranjih urah, če ti zakruli v želodcu, boš na poti domov zašel pred enega izmed šankov, kjer je bureka, kebabov in koščkov pice na pretek za celo noč. Nočna folklora pa ni glavni razlog za sprehod po Miklošičevi cesti: pozoren sprehajalec bo gotovo opazil, da na ulici stojijo nekatere izmed najlepših stavb v Ljubljani. Med arhitekti, ki so pripomogli k današnjemu izgledu ulice, je tudi Jože Plečnik, ki je načrtoval palačo Vzajemne zavarovalnice (danes Zavarovalnice Triglav) na številki 19. Na vogalu s Pražakovo ulico Miklošičeva ulica Pismo iz slovenske prestolnice najdemo stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, malo naprej pa še palačo Grafike (na številki 40) in stavbo Delavske zbornice (na številki 38), ki jih je načrtoval arhitekt Vladimir Šubic. Pot nas nato pripelje do Miklo- šičevega parka, ki ga je v začetku stoletja oblikoval Maks Fabiani in okoli katerega se splača sprehoditi se le zato, da pogled usmerimo v stavbe, ki ga obkrožajo. Najbolj mogočna je klasicistična Sodna palača, ki so jo zgradili med letoma 1898 in 1902 po načrtu dunajskega arhitekta Špindlerja. Na zahodni strani parka stojijo tri palače, ki jih je oblikoval arhitekt Ciril Metod Koch: na Dalmatinovi 7 stoji Deghengijeva hiša, na Cigaletovi 1 Pogačnikova, na Tavčarjevi 6 pa Čudnova hiša. Na vogalih parka stojita tudi Bambergova in Krisperjeva hiša (Miklošičeva 16 in 20), ki sta prav tako delo Maksa Fabianija. Proti koncu ulice, kjer lahko od daleč že opazimo Prešernovo muzo, stoji prelepa stavba hotela Union, prvega sodobnega hotela v Ljubljani, nasproti tega pa stavba Ljudske posojilnice, ki je delo Jo- sipa Van-caša. V tem delu ulice pa bolj kot vse ostalo pogled pritegne nekdanja Zadružna gospodarska banka, barvita stavba in najboljši primer slovenskega narodnega arhitekturnega sloga, katerega najvidnejši predstavnik je bil arhitekt Ivan Vurnik. Vurnikova hiša velja za eno najlepših, če že ne najlepšo stavbo v prestolnici, in to z razlogom. Stilizirani narodni motivi v živih barvah, ki vedno prepričajo navdušene fotografe, da izvlečejo svoje fotoaparate in telefone, so delo arhitektove žene Helene Kottler Vurnik, ki je na isti način okrasila tudi notranjost stavbe. Kljub temu da je Vurnik zasnoval tudi druge stavbe v Ljubljani (recimo Sokolski dom na Taboru) in drugod, je stavba Zadružne gospodarske banke gotovo njegovo najznamenitejše delo. Letos, ko poteka 130. obletnica njegovega rojstva, je poleg drugih obeležitev v okviru Vurnikovih dni, nastala tudi vrsta izdelkov študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ko so jih geometrične figure in barve na stavbi navdihnile, da so delo zakoncev Vurnik uporabili za oblikovanje vsakdanjih predmetov. Vurnikovi dnevi in razstava izdelkov so sicer potekali maja letos, dobra novica pa je, da so nekatera izmed teh del že dosegla proizvodnjo. Tako lahko vsak, ki obišče Ljubljano in se, kot mnogi drugi pred njim, zaljubi v Vurnikovo stavbo, domov odnese del te slovenske umetnine, ki več kot stoletje kasneje še vedno navdihuje mlade ustvarjalce. Teja Pahor 10 šport Entrambe le formazioni della Forum Julii hanno travolto gli avversari, rispettivamente il Moimacco e la Fulgor Allievi e Giovanissimi a forza sette Valnatisone, punto prezioso a Muggia - Savognese bloccata sul pari dalla Coopca Tolmezzo La Valnatisone che partecipa al campionato di Promozione Buona prova degli Esordienti e dei Pulcini della Valnatisone. La squadra allenata da Carlo Gazzino ha giocato con la Torreanese, i ragazzi guidati da Mattia Cendou hanno giocato sottotono in quel di Manzano, mentre i più piccoli messi in campo da Bruno lussa si sono fatti valere. Nel campionato di Prima Categoria del Friuli Collinare la Savo- gnese ha ospitato la squadra di Tolmezzo. Gli ospiti hanno segnato per primi, interrompendo dopo sette giornate di campionato l'im-battibilità del portiere Lizzi, ed hanno cercato di mantenere il vantaggio. Una provvidenziale rete messa a segno da Nicola Za-brieszach ha evitato la beffa. Nel girone D di Seconda categoria è stata rinviata a seguito della avverse condizioni atmosferiche a sabato 13 dicembre la gara tra la squadra di Risano e l'Alta Val Torre. In Terza categoria pareggio a suon di gol tra la Polisportiva Valnatisone e la formazione de II Savio, tornata a casa con un puntici-no da Podpolizza. Le due reti dei ducali sono state realizzate da Mauro Clavora e Morris Pasquali-ni. Paolo Caffi Kolesarski Giro Rosa 2015 bo startal v Ljubljani Nel campionato di Promozione la Valnatisone è ritornata dalla trasferta di Muggia con un pareggio che le ha permesso di lasciare il fanalino di coda alla Sangiorgina. La formazione guidata da Roberto Pe-ressoni, passata in vantaggio con Matteo Cumer, è stata raggiunta all'inizio della ripresa dai giuliani. Da segnalare il palo centrato nel finale di gara da Lorenzo Meroi. Nel campionato Allievi prosegue la sfida al vertice tra la Forum Julii e la squadra di Pagnacco che conducono la classifica appaiate dopo aver saltato il turno di domenica scorsa che prevedeva lo scontro diretto a Pagnacco. La gara sarà recuperata domenica 20 dicembre. Dopo questa pausa inattesa la formazione guidata da Claudio Molinari ha travolto il Moimacco con la tripletta di Cappabianca e le reti di Michael Car-lig, Mulloni, Zuodar e Wendler. Non sono stati a guardare neppure i Giovanissimi allenati da Antonio Dugaro che con lo stesso risultato hanno regolato la Fulgor. Autori della goleada della Forum Julii Matteo Gobbo, Ciabrelli, Dugaro, Causerò, Predan e Fontanini, autore di una doppietta. Con il successo ottenuto la squadra si è portata ad una sola lunghezza dalla capolista Chiavris. Najbolj pomembna več etapna ženska kolesarska dirka, krožna dirka po Italiji, ki jo poznajo kot Giro Rosa, bo naslednje leto imela uradni start v Ljubljani, in sicer na Kongresnem trgu. To bo prvič, da bo Giro Rosa startal v Sloveniji, v Ljubljani pa bo tudi prvi cilj. Kolesarke bodo namreč prolog 3. julija zaključile v trgovskem centru BTC City, kot je poročala Slovenska tiskovna agencija. Po uspešno zaključenem amaterskem svetovnem prvenstvu so organizatorji Maratona Franje in svetovnega prvenstva za amaterske kolesarje - KD Rog ob podpori družbe BTC, Mestne občine Ljubljana in Kolesarske zveze Slovenije - dobili zeleno luč za otvoritev ženskega Gira na domačih tleh. Desetdnevna kolesarska dirka za ženske v Italiji poteka že od leta 1988 in velja za najzahtevnejšo preizkušnjo Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Letos so bile na Giru Rosa prvič v 25 letih med 18 ekipami tudi kolesarke prve slovenske profesionalne ženske kolesarske ekipe BTC City Ljubljana. "S tako odmevnimi športnimi dogodki pomembno prispevamo k mednarodni prepoznavnosti Slovenije na zemljevidu Evrope in sveta, k razvoju turizma in k priljubljenosti tega lepega športa tudi v rekreativnem smislu. Organizacij a takšnega dogodka nam ni bila zaupana čez noč. Brez Marato- na Franja, ki vsako leto upraviči svoj sloves in je v vseh teh letih postal mednarodno priznan, ne bi bilo ne ženske kolesarske ekipe ne finala UWCT 2014 na ljubljanskih ulicah, ne Gira Rosa na slovenskih tleh," je bil zadovoljen predsednik uprave družbe BTC Jože Mermal, sicer pa predsednik častnega odbora UWCT final 2014, predsednik organizacijskega odbora Maratona Franja BTC City in boter ekipe ženskih kolesark BTC City Ljubljana. Nel girone di Eccellenza due le gare disputate in due serate consecutive dal Paradiso dei golosi. Nella prima, giovedì 13, i valligiani hanno perso di misura 5:4 (tripletta di David Specogna e gol di Za-none) in casa dei Diavoli volanti, venerdì 14 hanno ospitato a Cividale la capolista Torriana superandola per 5:3 grazie alla quaterna realizzata nel giorno del suo compleanno dallo sloveno Miha Stres, mentre la quinta rete è stata siglata da David Specogna. La classifica: Torriana* 6; Tornado* 5; Gli Amici, Diavoli volanti 4; Paradiso dei golosi* 3; Modus** 2; PSE Palmanova* 0. Nel campionato amatoriale i Merenderos hanno rinviato causa maltempo la partita col Gemona. La classifica: Santamaria 8; Merenderos*, Artegna* 6; Gemona*, Mambo* 4; Città di Carlino 2; Usable Ball*, River platano*, Reai Vesuvio 0. risultati Promozione Muggia - Valnatisone 1:1 Allievi Forum Julii - Moimacco 7:0 Giovanissimi Forum Julii - Fulgor 7:0 Cjarlins - Forum Julii 16/11 Amatori Savognese - Tolmezzo 1:1 Risano - Alta Val Torre rinv. 13/12 Poi. Valnatisone - Il Savio 2:2 Calcio a 5 Diavoli volanti - Paradiso dei Golosi 5:4 Paradiso Golosi - Torriana 5:3 Merenderos - Gemona rinv. Pallavolo maschile Polisportiva S. Leonardo - BluTeam 2:1 calendario classifiche Promozione Valnatisone - Juventina 23/11 Allievi Venzone - Forum Julii 23/11 Giovanissimi Serenissima - Forum Julii 23/11 Esordienti Virtus Corno/B - Valnatisone 22/11 Pulcini Valnatisone/A - Cussignacco/A 22/11 Valnatisone/B - Cussignacco/B 22/11 Piccoli Amici A Torreano 23/11 Amatori Al Cardinale - Vacile 22/11 Moby Dick - Poi. Valnatisone 24/11 Calcio a 5 Paradiso Golosi - Rosso peper.21/11 River Platano - Merenderos 22/11 Pallavolo femminile Cassacco - Pol. S. Leonardo 21/11 Promozione Torviscosa 29; S. Luigi 25; Juventina 22; Sevegliano, S. Giovanni, Costalunga 18; Trieste calcio 17; Com. Gonars 16; Cervignano 15; Aurora 14; Ronchili; Muggia 10; Cormonese, Torreanese 9; Valnatisone 7; Sangiorgina 6. Allievi Forum Julii*, Pagnacco* 19; OI3 15; Union Marti-gnacco 13; Majanese 12; Venzone, Gemonese. Rea-nese*9; Bujese*7; Rizzi/Cormor 5; Cassacco, Moimacco* 3. Giovanissimi (Provinciali) Chiavris** 16; Forum Julii**, Rizzi/Cormor* 15; Aca-demy Udinese* 13; Aurora*, Moimacco* 9; Cussi-gnacco** 6; Serenissima* 4; Azzurra* 2; Fulgor** 1. Amatori 1. Categoria Savognese* 12; Coopca Tolmezzo 11; Colugna**, Redskins** 8; Adorgnano**, Tramonti*, Vacile* 6; Al Cardinale** 5; Campeglio** 4; Dignano** 3; Majano* 1. Amatori 2. Categoria Garden* 9; Risano**, Cussignacco** 8, Alta Val Torre**, Turkey Pub***, Over Gunners, Sedilis*** 7; Villaorba 5; Lumignacco*, Racchiuso*,Warriors* 4. Amatori 3. Categoria Lovariangeles**, Orzano* 11; Il Savio** 10; Carioca*, Osuf** 8; Virtus Udine* 7; Pingalongalong*** 6; Polisportiva Valnatisone 5; Moby Dick Roja-lese**, Il Gabbiano* 3; La Girada** 2; Atl. Nazionale** 0. ’ una partita in meno kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina otroških liet, nič nie pozabila an vie ku kajšan gre če h nji, kar če zviedet kiek od naših navad, pa tudi o naši zgodovini, štoriji. Milja, še puno takih dni vam željo vaši otroc Pietro (Petar), Guido an Bruna, njih družine an vsi tisti, ki vas imajo radi. Kuražno napri! Družina, žlahta an parjatelji so se zbral okuole Milje Topolukne za nje rojstni dan. Tle par kraj so nje sestra Ida, ki živi v Oblici, navuode Beatrice an Luisa, an na čeparni navuoda Ingrid (hči od nje sina Petra) molte persone del paese. Ernesto, riposa in pace. SREDNJE Černeče Černeče, mikana vasica v srienj-skem kamunu je ankrat imiela bu-tigo, oštarijo, cierku an faruž z ga-spuodam nuncam. Od vsega tega seda je ostala sama cierku svetega Pavla an velik britof pred njo, kjer so začel strojit za ga še arzšerit. Hiše zaparte an velik britof, ku po vserode po naših gorskih vaseh. Mojstruovova hiša go par Čer-neč je že puno puno liet zaparta, odkar je umarla mama. Nje otroc so bli vsi po sviete an pogostu so parhajal tle za polietne počitnice, pa tudi v teku lieta, še posebno nje sin Perinac (Pietro Cernetig), kije živeu v Švici z njega družino. Kar on an njega žena Rita sta šla v penzjon, sta šla živet v kraj Scandolara di Zero Branco (pokrajina Treviso), od koder je bla ona doma. V četartak, 6. novemberja, je Perinac umaru. Imeu je 82 liet. V žalost je pustu ženo, hči Claudio, sina Paola, zeta Nicola, navuode Silvio an Alessandra, kunjade navuode, parjatelje an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v kraju, kjer je preživeu njega zadnje lieta v pandiejak, 10. novemberja. Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE / GIUGNO Iž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: Ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.. 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES - INAC 730153 ENEL ....167-845097 Kmečka zveza Čedad. 703119 Ronke Letališče ..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola 717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev. 732231 Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Špeter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Tipana 788020 Bardo 787032 Rezija .0433-53001/2 Gorska skupnost 727325 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 21. do 27. NOVEMBERJA Čedad (Fontana) 0432 731163 - Škrutove 723008 Manzan (Brusutti) 740032 Njivica 787078 Srečni tisti ljudje par lieteh, ki imajo kajšnega, de jih more lepuo varvat tan doma. Srečni tisti, ki žive po vaseh, kjer so vasnjani, ki ušafajo an magnjen za skočit v hišo an te pozdravit. Telo veliko srečo ima Milja To-polukna iz Kravarja. Za njo lepuo skarbi nje družina, še posebno sin Pietro an neviesta Patrizia, ki žive le ta pod tisto strieho, an vsi vasnjani, tudi tisti buj mladi, jo ho-dejo zvestuo gledat, še posebno na 9. novemberja, kar Milja dopune lieta. An takuo seje zgodilo an lie-tos. Domači soji napravli še ankrat liep senjam za se kupe z njo veselit. Milja, na anagrafe Giuseppina, seje rodila v Na štengarjovih družini iz Ravni lieta 1920, za nevie-sto je paršla v Topolukno hišo v Kravar. Buog ji je dau učakat puno liet an še v dobrim zdravju. Pra-vejo nam, de ima tako bistro glavo, de je ki. Vie an se zmisle vse, kar se je gaj alo tle par nas že od nje Buog vas var, Milja, še puno liet takuo Dopunla je 94 liet an v Kravarje, kjer živi, so ji napravli liep domači senjam novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine S© W& ZAPUSTIL GRMEK Topolove - Padova Iz miesta Padove nam je paršla novica, de je umaru Ernesto Rudi - Balentarju. Po domače so jim pravli tudi Dol z maina tih, zak mama an tata sta imiela malin. Ernesto je biu zlo navezan na njega rojstno vas, gor je pogostu hodu z njega ženo an z otruok. Venčni mier bo počivu v mieste, kjer je preživeu venčpart sojega življenja. Da Padova ci è giunta la triste notizia della morte di Ernesto Rudi, ufficiale dell’aeronautica. Una malattia lo ha portato via alla famiglia in pochi mesi lasciando un grandissimo vuoto nella vita della moglie Nadia, dei figli Alberto e Roberto, delle nuore Diana e Ileana, e dell'adorata nipoti-na Elisabetta, alla quale lui era legatissimo. Ernesto era nato nella famiglia Balentarjova di Topolò, che tanti anni fa aveva anche un mulino e per questo chiamati anche Dol z maina tih (quelli del mulino). Era un ragazzino quando ha lasciato il paese natio per andare a studiare a Tarvisio per poi arruolarsi a soli 18 anni in aeronautica. La sua professione lo porta nel 1958 a Padova. Un anno dopo incontra quella che diventerà nel 1964 sua moglie, Nadia. Ernesto era molto legato al suo paese natio e qui desiderava avere una casa. Il sogno si è avverato nel 1975 quando riuscì a costruirla. Qui hanno trascorso gran parte della loro infanzia i suoi figli Alberto e Roberto che hanno avuto così l’opportunità di imparare a conoscere e ad amare il luogo natio del loro papà e marito. Dopo la pensione, Ernesto e Nadia trascorrevano qui lunghi periodi, e anche d'inverno quando la neve ed il ghiaccio non rendono facile la vita nei nostri paesi, partecipando attivamente alla vita del paese e collaborando per la festa di luglio. Tutti gli volevano bene e questo si è visto anche il giorno del suo funerale a Padova: quel giorno a dargli l'estremo saluto c'erano anche Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Edoardo, na zamier če napišemo šele seda, de na 12. otuberja si do-punu lieta. Osamdeset jih je! Nas pru veseli, de imamo lepo parlož-nost za napisat kiek go mez te. Te poznamo že puno, puno liet. Že odkar si hodu damu na ferje gor z Belgije, an si parhaju tle na Matajur plačavat naročnino, abona-ment. Pravu si nam, de po sviete vsi prebierajo zvestuo naš časopis, de ga vsi težkuo čakajo za zviedet novice tle od duoma, dajau si nam kuražo grede, ki tle domači ljudje so nam metal poliena pod koliena an nas zaničoval. Gor v Belgiji ti an toja žena Marija sta bla med tistimi, ki so se hitro vpisal v Zvezo slovienskih izseljencu, ki vam je pomagala se čut ku tle doma an daržat stike (contatti) z našimi/vašimi ljudmi tle doma an drugod po sviete. Puno si se po-trudu an za telo asoč-jacjon. Želeu si prid živet tle v tojo rojstno zemljo, an tle je želeu prid tudi tu oj sin Roberto. On seje ro-diu v Belgiji, pa mu je bluo všeč tle tode, ka-mar sta ga ti an toja žena uozila vsaki krat, ki sta mogla. Takuo je šlo, de trideset liet od tega sta se vsi uarnil v Pet-jag, kjer sta zazidal lepo hišo, pa na žalost Roberto je muoru spet vzet valižo v ruoke an iti po sviete za dielo, glih ku ti, Edoardo. Kar te muo-ra potroštat je, de ima zlo dobro dielo, deje odgovoren za diela, ki njega firma (ditta) jih die- Edoardo: paršla je ta prava parložnost za ga pokadit la po sviete, an glih seda, ki pišemo, je na Kitajskem. Njega družina - žena Joelle an otroc Jiliane an Loris - pa ga čakajo v Belgiji, kjer živjo vsi kupe, kar on nie po sviete. Ti Edoardo si iz Brišč, pa v Pet-jagu so te hitro sparjel, ku de bi biu od nimar atu. Glih takuo an tojo ženo Marijo. Vsi zaliezejo zvestuo v vaš velik vart gledat, kaj sta usa-dila an kuo vam lepuo rase, pa še predvsem za poslušat vaše učilo: ti vieš vse ki an kada usadit, kada iti kliestit, kada pognojit... Prid če h Edoardo Manzini di Brischis ha compiuto ottanta anni, più di venti dei quali vissuti in miniera in Belgio, dove era specializzato nel far esplodere la dinamite per aprire un varco dove andare a scavare il carbone. Da trent’anni rientrato a casa, ora vive a Ponteacco con la moglie Maria Bledig, originaria di Trusgne e l’adorato cagnolino Willy. Il figlio Roberto con la sua famiglia invece continua a vivere in Belgio. Edoardo non fuma, ma si è tolto la soddisfazione di accendere il sigaro che da 27 anni custodiva per accenderlo in una occasione importante. Quale se non quella degli 80 anni? Tanti auguri, Edoardo tebe je zaries luštno. Vemo, de ti na kadiš, kuo je pa tuo, de imaš cigar v rokah? Zvie-del smo an za tu ole: tist cigar ima 27 liet an ti si čaku kako zlo lepo, zlo posebno parložnost, an tista je paršla na 12. oltuberja, kar si do-punu 80 liet. Za de ti pridejo naše uoščila, si muoru počakat ne 27 liet, pa an miesac an pu. Pa naj ti pridejo z zamudo, viedi pa, de ti jih pošjamo iz sarca: le takuo napri Edoardo, še puno an puno liet. Tuole ti želmo mi, pa tudi toji va-snjani an vsi tisti, ki te poznajo an imajo radi! Še no rieč: Edoardo an Maria pozdravjajo žlahto an parjatelje, tle doma an še posebno tiste po sviete, kijih na videjo že puno liet. TfaJe dtove *Ucete Diamountaglioallasete per aiutare fratei Dario Laurencig Si sta avvicinando il Natale. Con un ‘leggero’ anticipo ce lo stanno ricordano i centri commerciali con le loro luminarie già accese e gli inviti a spendere, svilendo cosi il vero significato del Natale. Significato che comincia a far sentire la sua assenza. Natale, festa anche della solidarietà. E allora ci ricordiamo della solidarietà del gruppo Fuori di sesta (ne abbiamo scritto diverse volte sul nostro giornale), ragazzi diplomati all'Agraria che da diversi anni imbottigliano vino e col ricavato aiutano chi non ha un goccio "T§ di acqua per sopravvivere. Con questa iniziativa hanno aiutato fratei Dario Laurencig a costruire diversi pozzi in Kenya. Come sostenere questo progetto? Facile, comprando le bottiglie di vino e regalarle agli amici. Quale migliore occasione per farlo se non a Natale? Sul loro sito (www.diamountaglioallasete.org) scrivono: “Siamo orgogliosi di sottolineare come ogni euro ricavato dalla distribuzione del vino sia destinato interamente alla Missione di Fratei Dario, questo grazie al sostegno di tanti amici che, oltre a donare il loro tempo, ci forniscono le bottiglie, le etichette, le scatole, i tappi e tutto quanto serve a poter confezionare un ottimo prodotto.” Come mettersi in contatto con loro? Facile: telefonate a Paolo Co-melli 348 6706843 o ad Anna Laurencig (nipote di fratei Dario) 333 9970949 di Ttordignon Amedeo Corrado Manutenzione Modifica :Riparazione Installazione fornitura di mobiCi, cucine, infissi, scuri, porte, pavimenti in légno e battiscopa Ce.CC: 11 355 8134834 - email: mastrofiouse@gmaif.com Telo vam Jo mi povemo— An tat sreča parjatelja, ki je biu tudi on tat an ga pokliče kiek pit v bližnjo gostilno. - Kaj vzamemo? - vpraša te parvi tat. - Kamu? - odguori te drugi. Adna žena se čuje slavo, mož jo peje h miedihu. Miedih jih pošja v špitau. Pridejo v špi-tau an čakajo, čakajo, čakajo, de kajšan jo previzita. Kar jo previzitajo, diejo možu, de ji muorejo narest operacjon. Kako uro potle se mu parbliža an miedih, an mu dije: - Ste ču, seda bote muoru kupit adno ka-rocelo za jo uozit okuole, ki pride dvatau-žint evrov - mož rata blied - adno posebno pastiejov, ki pride nih pet taužint evrov... -mož rata še buj blied -, anta za jo uozit gor po štengah muorte kupit no barelo, ki pride nih drugih dva taužint evrov... Moža ga parjema malomanj slavo, an miedih: - Nu, nu, sam vas po rit parjemu. Vaša žena je umarla! ★ ★ ★ An nauman v manikomje, ki vsi vedo, de na zna plavat, se varže v bazen an bi biu an umaru, če an drugi nauman bi ga na biu riešu. Drugi dan direktor manikomja pokliče te drugega naumnega an mu dije: - Ja, včera si naredu no dobro stvar, si riešu tojga parjatelja. Pa on je teu zaries se ubit... - Zaki mi pravete tuole? - ga popraša te drugi naumni. - Zak dave smo ga ušafal obiešenega... - Ma ne, se nie obiesu! Je biu vas mokar, potle, ki sam ga veulieku iz bazena, takuo de sam ga deu sušit! Denita nomalo masla an nomalo oja tu padielo, zriežita tankuo adno čebulo za vsakega an doložita notar. Pokrita s pokrovan an upražita (rosolare) počaso počaso, de čebula rata, ku de bi bla nomalo stenfana, na smie pa ratat rusa.Tenčas napravita tu ni škudieli nomalo uode, nomalo ardečega vina an nomalo ožejda. Če vam nie všeč previe kiselo, doložita še nomalo uode an nomalo vina. Zmešajta no peščico moke ušenične. Kar bo čebula upražena, ulita notar vse tuole an zmešajta vse kupe. Doložita notar kako fleto salama an pustijta, de se vse tuole kupe kuha še nomalo cajta. Pokušajta, an kar bo vse lepuo kupe ujeto, pride reč, deje za velit na tont. Bota vidli, kakuo je dobro tuole jest z gorko pulento! Vabilo na kosilo v Nediških dolinah je ta prava parložnost za pokušat naše domače do-bruote, an tiste, ki so jih ankrat kuhal tle par nas tode, kar naše none so znale narest čudeže s tistim, ki so doma pardielal. Novi Matajur vam na ponude nič za jest, pač pa kako našo staro riceto, de na puode popu-noma zgubjena. Začnimo jih runat, bota vidli de paršparamo kako palanko an bomo tudi jedli buj zdravo, ku kar se kupe že nareto tu butigi. ČEBULA AN JAJCA Tu adni plankasti ponu se zagrieje nomalo masla an nomalo oja, se dolože salam (ne dvie flete za vsakega, ki bo tuole jedu). Kar salam je ocvart, se dolože čebulo tankuo zriezano. Kar čebula je kuhana, se ulije gor na varh jajca strepetane (adno al dvie za vsakega). Se mieša, an kar je nareto, se kapne ožejd. ČEBULA TU PADEL Kar bi radi sniedli an kos pulente, pa na vesta še ki ji parluožt, moreta narest čebulo tu padel. |k^