ilovmiU dncmk v Združenih državah
It
V«|ja na vse leto • • . 16.00 Za pol leta ..... $3.00 New York celo leto • $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavce? v Ameriki.
r
The largest Slovenian Daily in p!	the United States.
a Issued every day except Sunday* |	and legal Holidays.
'	75,000 Readers.
tHI! III I I li
TKLEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
No. 10. — Stev. 10.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 13, 1936.—PONEDELJEK, 13. JANUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
LIGA BO IZPREGOYORILA ODLOČILNO BESEDO
i--.
Vsled deževja je ponehala aktivnost na severni fronti
SODIŠČE JE ZAVRNILO HAUPTMANNA
Pomiiostilno sodišče razpravljalo šest ur. — Hauptmann bo moral v petek umreti. — Dr. J. F. Condona bodo pri je-li.
TRENTON, N. J., 12. jan. — Pomiiostilno sodišče države New Jersey je ob 5.13 v soboto popoldne zavrnilo Hauptman-novo prošnjo za pomiloščenje. A ko governer Hoffman ne odloži njegove usmrtitve, bo Haiiptmann moral umreti na električnem stolu v petek ob 8. zvečer.
Ker pa je governer Hoffman izjavil, da bo zahteval, da se dr. John F. Condon, ki je v petek nonadoma odpotoval v Južno Ameriko, vrne in je pripravljen za novo zaslišanje, bo najbrže usmrtitev za 30 dni odložil.
Za pomi.^ščenje, kar bi pomenilo dosmrtno ječo, sta glasovala dva sodnika, šest sodnikov pa je zavrnilo llauptman-novo prošnjo za pomiloščenje.
Hauptmanna sta o odločitvi pom ilostil nega sodišča obvestila v njegovi smrtni celici njegov zagovornik C. Llovd Fisher in kaznilniški ravnatelj Mark G. Kimberling.
Fisher mu je r«»kel, da jese-daj čas, da poda kako izjavo in da izda svoje sokrivce. Hauptmann pa je odgovoril, da je govoril resnico in da ni nikogar, ki bi ga mogel obdolžiti sokrivde pri odvedbi IVmdberghove-ga sina.
Hauptmann je stal pri vratih iti čakal Fisherja in Kimb-erlinga. Predno sta odšla, jo je še Hautmann s .solzami v očeh prosil, da sporočita njegovi ž<*ni Ani, da mu 4'gre dobro".
F i sli ur je pozneje rekel, da je prepričan, da je Hauptmann govoril resnico in da je nedolžen. Hauptmannovi zagovorniki se bodo danes posvetovali, kake korake je še treba napraviti, da rešijo Bruno Hauptmannu življenje.
Mrs. Hauptmann je prišla v kaznilnico, da vidi svojega moža, pa ji ni bilo dovoljeno. Časnikarskim poročevalcem je pozneje rekla:
"O postavah ne vem ničesar, sedaj pa vidim, da za mojega moža ni več pomoči. Navzlic temu pa bomo šli po poti do konca. Se vedno imam upanje."
Mrs. Hauptmann se je eno uro po odločitvi pomilostilne-ga sodišča pripeljala pred kaznilnico, toda paznik ji je skozi železna vrata povedal, da svojega moža ne more več videti pred ponedeljkom.
LEOPOLD
POSREDUJE ___ZA MIR
Belgijski kralj je z italijanskim kraljem izdelal načrt. — Mussolini je pripravljen za pogajanja.
PARIZ, Francija, 12. jan. — Belgijski kralj Leopold in italijanski kralj Viktor Emanuel sta izdelala načrt za mir meni Italijo in Abesinijo. Belgijska delegacija bo predložila ta načrt Ligi narodov. O načrtu bo razpravljal svet Lige narodov, ko se sestane 20. januarja.
Belgijski kralj Leopold je v sorodu z italijanskim kraljem. Leopoldova sestra prince s a Marija Jose je žena italijanskega prestolonaslednika princa Uinberta.
List "L'Oeuvre" pravi, da Mussolini iskreno želi, da bi mu bili stavljeni novi pogoji za mir.
Diplomatični krogi domnevajo, da bodo velesile ponovno skušale dovesti Abesinijo in Italijo do miru. Drugi so pa mnenja, da bo Liga narodov odredila, da se preiščejo notranje razmere v Abesiniji in tedaj bo Italija zopet mogla zagovarjati svoje stališče s tem, da bo obdolžila Abesinijo, da še vedno trpi trgovino s sužnji.
Kak je načrt za mir, ki sta ga sestavila belgijski in italijanski kralj, ni znano, toda časopisje zatrjuje, da je diplomacija v Londonu, Parizu in Bruslju zelo delavna in napenja vse svoje sile, da dovede do miru. Tudi Vatikan ne prezre nikake priložnosti, da nudi svojo pomoč za dosego ^ iru.
Zaraai stroge cenzure v Italiji, ljudstvo ne upa, da bi se kaj kmalu pričela mirovna, pogajanja in je mnenja, da more končati vojno z Abesinijo samo orožje. Uradni krogi zagotavljajo, da jim ni znano, ako namerava kaka velesila staviti nove pogoje za mir. Vendar pa je Mussolini pripravljen razpravljati o vsakem mirovnem načrtu, ki bi mu ga stavila kaka velesila ali Liga narodov Toda Mu.<solini ne vidi, kalk načrt bi mu mogel biti predložen, da bi ga mogel potrditi.
OBOROŽEVANJE SOVJ. RUSIJE
Molotov pravi, da se Japonska in Nemčija oborožil je ta proti Rusiji. Armado je treba ojači-
ti.
Naročite se na 4'Glas Naroda največji slovenski dnevnikov Združenih državah.
ELLSWORTH ŠE NI BIL NAJDEN
LONDON, Anglija, 12. jan.— Parnik Discovery IL poroča, da se nahaja v Južnem morju in čaka, da razpoka led, da bo plul proti Kito vem zalivu, kjer se baje nahaja raziskovalec polarnih krajev Lincoln Ellsworth s svojim spremljevalcem Herbertom Hollick-Knyom.
Ellsworth je s Hollick-Keny-om 23. novembra z aeroplanom odletel z Dundee otoka. Nameraval je preleteti pokrajnie guž-
MOSKVA, Rusija, 12. jan. — Predsednik ljudskih komisarjev Vjačeslav M. Molotov je na kongresu osrednjega iz-vrševalnega odbora unije sovjetskih socijalističnih republik v Kremlju povdarjal, da se Japonska in Nemčija naglo obo-rožujete in pripravljate uničevalno vojno.
Nad 500 delegatov — delavcev, uradnikov, vojakov in mornarjev je glasno odobravalo Molotova izvajanja. Tudi Josip Stalin, ki je sedel poleg predsednika Mihaela Kalinina, je pritrjeval Molotovu.
"Povečati in izboljšati moramo naše tanke, aeroplane za bombardiranje, artilerijo in kemično obrambo," je rekel Molotov". Sovjetska unija želi postaviti boljše odnošaje z Nem čijo in svoje mirovne težnje je pokazala, ko je prodala vzhodno kitajsko železnico. Sovjetska ineja meri 20,000 kilometrov in se dotika mnogih držav, toda nikdo ne more reči, da ima Rusija agresivne namene. Sovjetska Rusija je želela »skleniti vzhodno evropsko zvezo, toda Nemčija in Poljska sta ji nasprotovali. Iz tega razloga smo sklenili pogodbe za medsebojno pomoč s Francijo in Čehoslovaško."
Dalje je rekel Molotov, da preti Rusiji velika nevarnost od Japonske, ki z Rusijo ni hotela skleniti nenapadalne pogodbe. Ravno tako tudi Japonska ni odgovorila na predlog poslanika Konštantina Jure-neva za mešano obmejno komisijo, iz česar je razvidno, kake namene ima Japonska v A'iji.
"Poljska se hoče razširiti po baltiški pokrajini, Nemčija pa proti sovjetski Uniji," je dejal Molotov. "Vsled tega je treba povečati obrambo na obeh mejah. V prvi vrsti želimo mirni razvoj soeijalizma, toda braniti se moramo proti vsakemu sovražniku, ki nas hoče vstaviti. Gledati moramo na to, da cela rdeča armada dobro pozna svojo nalogo."
Molotov je tudi povdarjal, kako velike gospodarske uspehe je dosegla sovjetska unija zadnja leta.
Vsak ljudski komisar je bil navzoč, da sliši Molotov govor, ki je trajal tri in pol ure. Svoj govor je zaključil Molotov z besedami:
M Stari -svet se mora umakniti novemu!"
AVSTRIJA SNUBI ČEHOSLOVAŠKO
Cehoslovaski ministrski predsednik na Dunalju. Regenstvo v Avstriji stopa v ospredje.
DUNAJ, Avstrija, 12. jan. — "Avstrija želi mesto Italije, ki je preveč zaposlena s svojo vojno z Abesinijo pridobiti države Male antante, da jo Ščitijo proti nazijski Nemčiji. — Velike važnosti je tudi, da se je čehoslovaški ministr. predsednik dr. Milan Hodža na svojem potu z italijanske Riviere vstavil na Dunaju.
Uradni krogi priznavajo, da je Hodža v stiku z vodilnimi avstrijskimi politiki in da je i-mel na Dunaju razgovor z vladnimi zastopniki. Avstrijskemu časopisju je bilo prepovedano omenjati Hodžev obisk na Dunaju. Ni pa nikakega dvoma, da je z avstrijskimi vladnimi krogi razpravljal o nameravanem obisku kanclerja dr. Scliuschnigga v Pragi.
Dvomljivo je, da bi Avstrijci skušali od Cehoslovaške dobiti dovoljenje za obnovitev habsburške države. Predsednik dr. Edward Beneš je že o-petovano povdaril, da Čeho-slovaška ne trpi Habsburža-nov na avstrijskem prestolu in tudi ne priklopitve Avstrije k Nemčiji.
Dunajski župan dr. Ernst Karl Winter, ki je monarh i st, pa zatrjuje, da je imel že več razgovorov z vodilnimi češkimi politiki in da so mu zagotovili, da ne bodo nasprotovali regentstvu v Avstriji, asko je postavljen za regenta knez Ernst Starhemberg. Po nekaterih vesteh bo v bližnji bodočnosti o tem vprašanju razprav Ijala domovinska fronta na Dunaju. Winter tudi pravi, da knez Starhemberg ne bo nikdar za Avstrijo zahteval nemškega dela C-elioslovaške, kar pa bi prav gotovo storili Habs-buržani.
Nikakega dvoma ni, da se vr-še važna pogajanja med Avstrijo in Malo antanto. Ravno *ako pa ni nikakega dvoma, da oo Mala antanta sklenila z Avstrijo kako pogodbo, dokler se ne zaveže, da Habsburžanov ne postavi na svoj prestol.
TRIDESET MOŽ ŽRTEV ORKANA
Vihar ,je pognal v izliv reke Columbia parnik, kjer se je razbil ob pečinah. — Rešitev ni bila mogoča.
ASTORIA, Oregon, 12. jan. — Trideset mož (nekatera poročila pravijo, da štiriintrideset), je utonilo, ko se je potopil tovorni parnik "Iowa", lasi; States Steamship Lines.
Silen vihar je pognal parnik v izliv reke Columbia, kjer se je razbil ob pečinah.
Parnik je bil dolg 410 čevljev ter je imel 3564 ton.
Katastrofa, ki je največja, kar jih je bilo dosedaj ob se-verozapadni ameriški obali, se je pripetila kmalo nato, ko je
LIGA BO ODLOČILA GLEDE SANKCIJ 20. JANUARJA, DESET DNI POZNEJE SE PA SESTANE FAŠISTIČNI SVET
MUSSOLINI DAJE LIGI PREDNOST
V sporu med Rimom in Ženevo je ministrski predsednik Mussolini prepustil Ligi naslednji korak. Prvotno je bilo rečeno, da se bo vršila seja ve-^kega fašističnega sveta dne 1 8. januarja, včeraj je bilo pa objavljeno, da je bila odgodena do 1. februarja.
Dne 20. januarja se sestane v Ženevi svet Lige narodov, in do I. februarja bo najbrž rešeno vprašanje, če naj bodo sankcije proti Italiji razširjene ali ne.
Mussolini se nedvomno noče prenagliti v tem kritičnem vprašanju ter želi počakati nadaljnih razvojev, da bo lahko zavzel 1. februarja definitiv-no stališče.
Medtem pa poudarjajo v Rimu, da bi niti em-zapustil parnik pristanisče i	i .	j v ..	Ar •
Astoria. Namenjen je bil proti barS° na Petrolej ne mogel zadrzati vojne v Afn-
vzhodni obali.	ki. Pravijo, da je armada za precej časa preskrblje-
Posadka s kapitanom vred na s petrolejem in da bi bilo vsled embargo priza-je štela 34 mož. O štirih domnevajo, da so se rešili, toda natančnih podatkov še ni.
Ob času katastrofe je pihal veter z naglico 90 milj na uro, tako da reševalcem ni bilo mogoče priti v bližino mesto, kjer je zgodila nesreča.
se
HUD POTRES V COLUMBI JI
BOGOTA, Colombia, 12. jan. Na podlagi delnih poročil domnevajo oblasti da so potresi in gorski plazovi v Narino department zahtevali nad 300 človeških žrftev, in da je skoro 3000 prebivalcev brez streha.
Gorski plaz je popolnoma zasul vas La Chorrera in opus-tošil ozemlje v razsežnosti 15 kvadratnih milj.
Vas je popolnoma izginila in na njenem mestu je nastala velikanska jama, iz katere je prihajal dim in lava.
ŽIDOVSKI RABI
OBSTREUEN
nega tečaja do Boss morja, južno od Nove Zelandije. Od tedaj o Ellsworthu ni bilo več nikakega glasu.
SESTRA KRALJA ŽOGA ZAROČENA
TIRANA, Albanija, 10. januarja. — Dvor kralja Zoga je naznanil zaroko kraljeve tretje sestre, princese Semije, s princem Abidom.
Princesa, ki je stara 28 let, je pomagala svojemu bratu modernizirati albanski narod.
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar j e m. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
BUKAREŠTA, Romunska, 12. jan. — Neznan napadalec je streljal na glavnega romunskega židovskega rabija dr. Nie-mirover-ja, ko je bil na potu v sinagogo. Rabi, ki je star 64 let, je bil ranjen.
Mnogi židovski trgovci so se zabarikadirali v svojih trgovinah, ker se boje pogromoi.
Nek dijak, ki je bil pozneje aretiran, je na rabija oddal pet strelov, katerih eden je rabija zadel v roko. Oblasti domnevajo, da pripada dijak oni pro-tižidovski organizaciji, ki je pred leti umorila ministrskega predsednika Duca.
GANDHI BO IZGUBIL ZOBE
VARDA, Indija, 10. jan. — Indijski narodni voditelj Ma-hatma Gandhi si bo moral pustiti izdreti vse zobe, katerih ima že tako in tako zelo malo. Njegovi zdravniki pravijo, da ima prevelik pritisk krvi, kar povzročujejo slabi zobje.
deto le civilno prebivalstvo.
Prej je bilo večkrat rečeno: — Embargo na petrolej bi izzval evropsko vojno," dočim so se zadnje tedne fašistični voditelji precej unesli.
LASKE ZMAGE
Vlada naznanja, da so imeli v težkih bojih, ki so se jih udeleževali italijanski infanteristi, artileristi in letalci, Abesinci velike izgube. Boji so se vršili ob sovodju rek Gabat in Gheva, kjer je bil sovražnik napaden in s težkimi izgubami pognan v beg.
MAKALE V ABESINSKIH ROKAH
Po glavnem mestu Abesinije so se razširile govorice, da se je abesinski armadi posrečilo iztrgati Italijanom mesto Makale. Poročilo pa ni uradno potrjeno. Vlada pravi, da je italijanska severna armada izpraznila gorat sektor pri Tembien. To se je zgodilo vsled hudega deževja, ki se je letos pojavilo prej kot običajno.
Iz Napolja je včeraj odplul parnik 44Atlanta", na katerem se nahaja 72 častnikov in 1 200 mož. Na parniku "Gabbiano", ki je istotako odplul proti Vzhodni Afriki, je 1 500 posebnih delavcev.
PREDČASNO DEŽEVJE
Znatno prej nego so pričakovali, je nastopilo ta-kozvano malo deževje, in ž njim so dobili Abesinci veliko pomoč v boju proti Italijanom. Ze od novega leta dežuje v ozemlju med provinco Tigre na severu ter med Arussi, južno od glavnega mesta. Ceste na severu so postale nesposobne za transport.
Da so Italijani vzdržali zvezo z zaledjem, so morali opustiti fronto pri Tembien. Razširile so se tudi vesti, da so izpraznili mesto Makale.
Vse kaže, da bodo morali Italijani začasno opustiti vse vojaške operacije ter se umakniti prav do Adowe in Adigrata. Ker niso dosedaj prodrli več kot šestdeset oziroma sedemdeset milj v abesinsko ozemlje, je treba smatrati dež za edinega zmagovalca izza izbruha vojne meseca oktobra.
Malo deževje traja šest do osem tednov. Abesinci prirejajo božje službe ter smatrajo prezgodnje deževje za izreden božji dar.
Veliko deževje se bo pričelo meseca maja ali junija ter bo trajalo do oktobra. Tedaj bodo morali Italijani začasno prenehati s širjenjem italijanske kul-
ture.

A
H£2 9 nZnVD'A"
New York, Monday, January 1 3, 1 936
	"Glas Naroda" |s	
vttik a	uwftad ud PwMiiHrt fey SLOVKMIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) iikaer. President L BeoeJX Treas.	
Hf w. 1	u of bmstases et tka corporation and addrissss of above officers: 9th Street, Bonagh t Manhattan. Now ¥ark atv. N. I.	
"eLA 6 NARODA-<V«l«t mi thm Petfb)		
I«NMd trerj Day Except Sunday* and Holidays		
1» «elo Lata ralja m Ameriko ta EMMAS «MMM**MMMt*M fNS.OO fti pol lete ................... $8.00 8® fiehrt tata ................... JO		Za New York aa celo lato M..u 97.00 Za pol leU ................ 9S.S0 Za lnoaemstvo aa eelo bto 17.00
	Subscription	Yearly $6 00
	Advertisement	aa Agreement
"Olaa Naroda" isbmja tmU dan ImemM nedelj la praznikov.		
ttoplsi brca podpisa la osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj se blagovoli yoAU)atl po kloney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se asm tudi prejSnje bivall&če naznani, da bltreje najdemo naslovnika.		
-OLAS NAHODA", 211 VS. 18tfa Street, New I«k. N. I. Telephsae: GHcbn S—M7J		
OGROMNE PLACE
Neka postava določa, da morajo korporacijske družbe naznaniti imena vseh tistih svojih uslužbencev, ki zaslužijo vee kot petnajst tisoč dolarjev na leto.
Plaee teh oseb seveda ne predstavljajo vseh njihovih dohodkov. Skupni dohodki so v največ slučajih znatno večji.
Pri tem je zelo zanimivo, da ne plačujejo najvišjih plač družbe, ki izdelujejo velike predmete, naprimer avtomobile, stroje itd., pač pa družbe, ki preskrbujejo človeštvo s cenenimi predmeti.
Na čelu vseh je znani ameriški založnik in izdajatelj časopisov William Randolph Hearst. Kot predsednik svoje družbe dobiva na leto petstotisoč dolarjev plače.
Kmalu za njim pride filmska igralka Mae West.
Hearst prodaja za pol milijona dolarjev na leto svoje mnenje, dočim Mae West razkazuje za letnih tristotisoč dolarjev svoje dvomljive telesne čare.
Predsednik Woolworth Company dobiva .'537,000 dolar jev na leto uslužbenec
Izdel
ret itd., zaslužijo na leto več stotisoč dolarjev. K njim je prišteti še nekatere filmske igralce in predsednike zavarovalnin-tkih družb.
Ako bi kongres nekega lepega dne sklenil, da je treba sestaviti seznam vseh tistih, ki se protivijo dohodninskemu davku, bi bila imena teh oseh prva na seznamu.
iz
Prodajalec slovenskih časopisov moral piti mazilno olje
Glavno zalogo časopisja, ki je prihajalo v Gorico, je imel knjigarnar Molesini. Lyudstvo z dežele in iz mesta je k njemu kar drlo in pred njegovo trgovino so zjutraj vedno čakali ljudje v vrstah na časopise. Celo Italijani, ki imajo slovenske služkinje, so kupovali naše časopise, da so vsaj nekaj zvedeli iz njih. Ni čudno torej če so pričeli zlasti v Gorici paziti na prodajalce in jim groziti. Spr
Na slovenski sv. Gori fašistovski frančiškani
Na dan obletnice zmage je oče don Endrizzi, predstojnik samostana na Sv. Gori, naslovil na gor. prefekta pismo, v katerem se fašistovski vladi zahvaljuje za obnovitev svetišča. Postavljen na svete meje domovine, mašu.ie ta dan za vse tiste ki so dali svoje življenje za to, da bo don ovina lepa, močna in velika. Obenem zagotavlja prefekta, da fco samostan tudi nadalje 7. vnemo in brez pridržka izpolnjeval direktive, ki jih bo
va so Molessniju prepovedali fašistična vlada v sedanji dobi
prodati več kot 50 izvodov jugoslovanskih časopisov. Ljudje pa so si pomagali s tem, da so naročili časopise preko Trsta.
smatrala za potrebne, da jili izda za to. da se pomaga vrlim bratom bojevnikom, da se čim prej uresniči popolna zmaga
Ker oblasti niso vedele in so še najpravičnejše in svete stvari
dalj sumile ter dolžile za veliko razširjenost časopisja Molesini-ja, so ga ponovno poklicale k sebi in mu grozile. Končno so mu dali na kvesturi piti mazilno olje, ki ga uporabljajo za avtomobile, da je moral dalj časa ležati pod zdravniško oskr-bo. Imenovani Molesini je Italijan in seveda ni pro<lajal naših časopisov iz kakšnega posebnega navdušenja do nas, ampak iz čisto denarnih razlogov.
Čudno postopanje
o. To je znatno več kot zasluži na leto šesto njegovih |policijskih oblasti
ov-	.	Neko nedeljo so bile zjutraj
elovalci raznih toaletnih predmetov, konserv, ciga- vse ceste, ki peljejo iz okolice
STRAŠNA STATISTIKA
Italije in ta zmaga ne more iz-ostati.
Bolezni napadajo laško vojsko v Abesiniji
Iz Renč poročajo: Po vasi se širijo govorice, da gre zelo hudo domači hi fantom, k i se nahajajo v Abesiniji, posebno kar se tiče zdravja. Tako je pisal domov Jožko Znideršič z fronte pri Adui, tla je dobil nenadoma izpuščaje na trebuhu, ki so t<*ž-ko ozdravljivi. Hitro, ko se mu zaceli eden, pa že nastane drugi. Kako se imenuje ta bolezen ne ve Pravijo, da je njegova mati, ko je prejela pismo, iz o-bupa hotela napraviti samomor.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia.
GRAN1CAR S1MAZIV V KRSTI
v Bistrico močno zastražene po karabiajerjih zlasti pa križišča.
Tako je bilo opaziti večjo sku- ... , ....	J ..
pino karabinjerjev pri Kosezah, * ^ dvoriti m Micika tud, ni i tri	mnctii	zame ta vala njegovega kavalir-
LJUBLJANA, 30. dec. — Rajši živ z mrtvaško krsto kakor postati oče — si je mislil graničar Sima, doma iz oklice Niša, ko ga je začela preganjati visoka, brhka Micika zaradi očetovstva. Micika, doma iz dolenjskih vinorodnih krajev, je zapustila domačijo, da bi se po nasvetu sorodnikov izučila gospodinjstva, zlasti kuharske u-metnosti. Dobila je mesto v nekem hotelu v Kranju, kamor je zahajal graaičar Sima. Dekle mu je bilo hudo všeč. Začel
l>va milijona štiri stotisoč oseb je umrlo lakote v času, ko je bilo vsled pomanjkanja kujjcev uničenih 568,(XX) železniških vagonov žita, 144,000 vagonov riža, liG7,000 žakljev kave, 700,000 funtov sladkorja, 300,000 funtov svežega in več milijonov funtov konserviranega mesa.
Te številke so posnete iz poročila "Pomožnega odbora za zmanjšanje svetovne stiske".
Sedemdeset odstotkov ljudi, ki so lakote pomrli, bi bilo lahko rešenih, če bi imeli te zaloge živil na razpolago.
stva. Pravil ji je sladko:
Doma sem iz okolice Niša. Oče ima veliko posestvo — tako snubijo že po starih navadah vojaki dekleta. — Sem edl-nec. Po njem bom vse podedoval. Za 12 let sem se obvezal pri grmiičarjih. Mesečne plače imam 1700. In poglej, deklic! V hranilniei imam že 100,000! — Bahaječ ji je res pokazal knjižico in Micika mu je verje-
Klobuki iz svile v Italiji.
Tvorničarji klobukov v Mou-i je iz odpadkov svile. Italijan-zi so te dm poslali Mussoliniju ska borba proti sankcijam bo vzorec novega tvoriva za izdelo- zdaj izpopolnjena z novim na-vanje klobukov. Tvorivo naj bi domestkom za klobuke, za ka
zamenjalo klobučevino moških
in ženskih pokrival. Narejeno sirovine iz inozemstva.
tere so morali doslej uvažati
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
$ 1.75______________Din. 100
f 5.15 _______________ Din. 200
$ 7.25_____________Din. 300
$1)L7S__Din. 50«
$23.50________Din. 1000
$47.00____Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.25.................. Ur 100
$ 18.20 __________________ Lir 200
$ 44.00 _____________ Lir 500
$ 87.50 ----------------- Ur 1000
$174.00 .................. Lir 2000
$260.00 ____________________ Lir 3000
KEM BE CENE BE DAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
IL
tsplatllo Toejlb DMakoT kot sforaj naredfetio. bodisi ▼ dinarju all Urab dovoljojemo fte bolje pogoj«.
Mi V AMIUdKlH DOUBJII
9 I<—	»ertatl..........$ 8.78
i	" " ..........$10 JI
$18*—	• *• ..........ti«—
HL->	" " __________$21-—
••••r
Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEK ZA PRISTOJBINO $L— TT •
PUBLISHING COMPBMY 11 Gin i Mm rodu"
NBW YORK, N. X.
pri Zarodkom mostu, na cesti ki pelje iz Jasena v Trnovem pri cerkvi itd. Ti o«Molki ka-rahinj^rjev so vsakogar ustavili, zlasti pa vse avtomobile in avtobuse in izvršili natančne preiskave. Vse to postopanje pa kot izgleda ni imelo nikakoga uspeha, kajti posledic ni bilo.
Ricinovo olje spet
v akciji
la. Začel ji jo obljubovati za-
Prtd kratkim se j«* vrnil iz kon: "Prihodnje loto dam gra-Nemčije v Gorico neki Križ- niearski službi slovo. Takoj te man. Kmalu po njegovem pri- poročim. Pusti službo in posta-bodu ga je napadla skupina ne- ni moja gazdarica." — Micika znancev in ga prisilila, da je iz- mu je lepo pojasnila: "Pri nas pil kozarec olja. — Dva taka je običn.j, da gre ženin na dom napada sta bila izvršena tudi staršev dekle snubit. Xato gro-na nekega prodajalca časopi- do starši ali pa sorodniki na o-sov, ki je po rodu Kalabrež in glede k žt nimi in stvar j«' o-na nekega Barkovljana.	pravi j en a." — Sima pa: j'Pri
nas je drugačen običaj. Ženin se poroči šele, ko je gotov, da bo inu la žena otroka!" Micika je izpolnila graničarjevo željo. Razvilo se je ljubavno razmerje, katerega posledica je V Idriji so učenci 5. razreda bil blagoslovljeni stan. ljudske šole te dni zbrali nekaj Sima je hitro zapustil Kranj zlata in ga poslali goriškemu in se zaenkrat preselil v Kranj-pokrajinskemu tajniku fašistič- sko gore. Čez nekaj časa pa je n stranke. Učitelj Giordani je izginil kakor kafra in nikdo ni dodal pisino, v katerem so se vedel, kje ie. Micika se je obrni-podpisali vsi učenci, ki so daro- la na občino in orožni ško infor-vali zlato, Med njimi je tudi 11 macijo, da se Sima nahaja v lotili Ivan Repulus, katerega (ljubljanski gamizijski bolnišni-oče je pred leti v konfinaciji na ci. Z nparjem, da se sestane s Liparskih otokih umrl.	| svojim ženinom, je krenila v
Repulusov sin mora izražati vdanosti fašizmu
Ljubljano. V garnizijski bolnišnici pa so ji kratko povedali: "Nema ovdje nikakvog Sime!" Vrata so zaloputnili za njo. Napotila -e j<- v rodni kraj. pričakujoč radostnega dogodka.
Junija j.-1 Micika prejela pi>-frio, obrobljeno s črnim robom, datirano iz Ljubljane. Pismo je podpisal kaplar Kosanovič in ji sporočil, da je Sima v bolnišnici umrl. Zadnji njegovi trenutki so l ili posvečeni njej. Le na njo se je spominjal. Zelo mu je bilo hudo. »la je ni moirel videti in s<> od nje posloviti. Pismo je dalje javljalo. <ln Si-movo *ruplo pn'peljal i v rojstni kraj na očetove strošk«1.
Prvi trenutek j<- bilo Mieiki hudo pri srcu. Kaj bo z malini črvirkom! Kdo ga bo hranil in vzgojil! Pismu je bila priložena fotografija, kako leži Sima v krsti na mrtvaškem odru. obdan z vene i in cvetjem,-svere s«> brlele okrog. Poleg j»« stal vojak, kakor da bi s«' poslavljal od Sime. Micika j«* začela paz-
1 ji vejo motriti postavo vojakovo. BI i sni l.i ji je, da je prav t;i vojak oni, ki jo j«' vrgel iz bolnišnice. Odpeljala se je v Ljub ljano naravnost v garnizijsko bolnico. Vprašala j<( bolnišk«' st reža je. kdiij je Sima umrl.
"Sima? Saj ni mrii'v!" Yo-jaki so jo hoteli znova odpraviti iz bolnišnice ali to pot je Micika napravila kravah Mimo je tedaj ravno prišel vojaški zdravnik in so začel za stvar
zanimati. Ko mu je Mica povedala, da išče granicarja Širno, jo je prijel za roko in jo povedel do neke sobe v 1. nadstropju. Xa hodniku je ob oknn slonel Sima in pušil cigareto. Potrepljala ga je po rami in se zadrla nad njim: 4 4 Ta ko si Sima, mrtev! Lopov!" — Sima je okamenel. Kmalu pa se je spustil na kolena in začel s sklen jenimi rokami prositi: "Moja Marica! Moje zlato! Oprosti mi! Vse bo lepo v redu!" —
Vpričo zdravnika je Sima priznal, da je res oče otroku. Kmalu nato je Sima okreval. Pa j'-spet izgin:l. Naposled so izsledili njegov naslov. Premeščen je bil ko- graničar v Slovenj-gradec. Nato je bila vložena pri ljubljanskem sreskem sodišču odškodninska tožba proti Simi. Micika zahteva 12.000 Din odškodnine, med drugim samo za manjši izirled možitve 7000 Din. Sodnik je razpisal L narok. Sime ni bi'o. Pač pa je sodišče dobilo tožbo vrnjeno s pristav-kom: "Odpuščen iz službe. Odpotoval v rojstni kraj." Kako se bo ta zanimiva civilna tožba končala, bomo poročali.
STANOVI V ANGLEŠKEM PARLAMENTU
Stafi.-tika pravi, da je v novoizvoljeni angleški spodnji zbornici 1?» veleplemenitašev, 07 navadnih pleinenitašev. 50 odvetnikov, 0 zdravnikov, 1 zobozdravnik. 1 rejec konj, 1 i«.rra-lee. ') premogovnih delavcev, 1 brez|>oselni rudar in 1 mornar.
Med posl.-uici -ta brat in svak najmlajše angleške princese, vojvodi n je Gloncesterske. Markiza of (Mydsdale, ki je izvoljena na konservativni listi, znana športnica, lord Douglas pa je znan šampioii ericketa. Tudi drugih znanih športnikov ima parlament nekaj. Štirje poslanci so vodilni možje v področju zvočnega nima, zdravniki so same velike kapacite. igralec Denville p.-J je ustvaril potujoči angleški oder in je s svojo sku-pino romal p<» deželi.

PA-IN- EXBELM R
Proti pretegnjenemu križu ali okorelim mišicam
zahtevajte svetovno-znani
ANCHOR PAIN-EXPELLER
fa hitro, gotovo pomoč
RUSKI PREMOGAR NIKITA ISATOV
Važno za potovanje.
Kdor ja namenjen potovati v t tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh »tvarek. Vsled naU dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in kitro. Zato se zaupno obrnit* na nas ta vsa pojasni*
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, tor je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, tu kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedriavtjani naj ne odlašajo do eadnjeg*: trenutka, ft«* predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenj*3 EE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila 4n zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno patovak
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
21^We8t 18th Street New York. N. Y.
poroča skupščini sovjetskih in dustrijskili delavcev o uspehih, doseženih v premogovniku Donbas. Na desni je videti diktatorja Stalina, ki ga z zanimanjem posluša.
V Calif orni j i je nenadoma umrl v starosti devetintride-set let zadet od srene kapi filmski igralec, ki je bil. tri k rat poročen in je zaslužil na leto sto petdeset tisoč dolarjev.
Pred par leti j« bil povsem brezpomemben in se je moral boriti za vsakdanji kruli, kakor ti ali jaz.
Nato vso pa prišle tri žene, druga za drugo, in st(»petdeset tisoč dolarjev na leto.
Za tako nenadno izpremem-bo je pa treba močnih živcev in zdravega srca.
Navaden človek tega ne prenese.
S<- ena iz Californije.
I 'mrl je bogatin in zapustil vdovi ogromno premoženje, ki naj ga po hčeri podedujejo njeni otroci. Za slučaj, da bi hči ne imela otrok, naj se premoženje razdeli med materjo in hčerjo.
Hči je začela doraščati in se ozirati po moških. Prav nič ni bila izbirčna. Vsak šofer ji je prišel prav.
Mati se je začela bati, da ji i>o nekega lepega dne kaj živega prinesla domov, nakar bi se obrisala za zapuščino.
Nedavno je hči zbolela.
— Slepič se ji je vnel, — sta konštatirala zdravnik in mati. — Operacija je potrebna.
Ko je bila hči pod vplivom etra, so jo sterilizirali, to .se pravi, da navzlic vsem prizadevanjem nikdar ne bo mogla roditi otroka.
Tako si je stara zajamčila premoženje do smrti, mlada j< pa toži za odškodnino, ki ji je ne more nadomestiti nobena oblast.
Nebo je bolj naklonjeno div jaškim Abesincem nego Italijanom, ki jili spremlja v Abe-sinijo papežev blagoslov.
Letos je začelo izredno zgodaj deževati.
Dež, najboljši zaveznik Abe-sineev, bo zmehčal ceste, da laški topovi in tanki ne bodo mogli po njih, dež bo izpreme-nil izsušeno prst v do pasu segajoče blato, po katerem se znajo Abesinci sukati z občudovanja vredno gibčnostjo.
Takrat bo pa konec slavno italijanske kampanje, ki že od pričetka ni bila kaj prida slavna.
Čimbolj se bližajo Haupt-mannu usodepolni trenutki, temvečja presenečenja se pojavljajo.
Pred par tedni je odpotoval v Evropo letalec Lindbergh s svojo ženo in drugim sinom. Nekateri domnevajo, da se ne čuti varnega v Združenih državah.
Dan prej, predno ?o se sestali član pomilostilnega sodišča, je odpotoval proti Južni Ameriki dr. Condon, ki je izročil dozdevnemu odvajalcu petdeset tisoč dolarjev odkupnine.
Pomilostilno sodišče ni hotelo Hauptmanna pomilostiti, dasi se je governer Hoffman z vso vnemo zavzel zanj.
Hauptmann je rekel prejšnji teden:
—	V električnem stolu ne bom umrl niti 14. januarja, niti pozneje. Kazoč na vrata, vodeča v sobo smrti, je odločno dejal:
—	Nikdar ne bom prestopil praga tistih vrat. Sel bom skozi tista vrata, — je po'kazal na vrata, vodeča v prostost.
Kdo naj raizreši čudno za-gonetko, ki s Hauptmannovo smrtjo gotovo ne bi bila odmo-tana?
"GLAS X A B'O D ~A "
New York, Monday, January 13, 1936
THE LARGEST SI&VENE TfAlLT IN U. S. 5L
JANKO J. SRIMSEK:
"Žrite ga, jaz ga ne bom!"
Juribenko je porinil krožnik, vilice in nož izpred sebe, grdo pljunil pod mizo in si iz zelenke natočil črnega vina.
4'Za božjo voljo, mož! Človek! Kaj praviš t"
"Nič drugega ne kiikor to, da ga ne bom zrl. Žrite in požrite ga sami!'* Vzel je s police na oknu pipo. sti kal iz nje pepel in erepo gledaje nekam v praznino počasi — ščepec za ščepcem — tlačil z desnim kazalcem tobak v ožgano lončenko.
"(/emu sem se sirota mučila, oh, ti moj Bog usmiljeni! Omaka je po tvoji želji napravljena. Cmoki z zemljami so rahli ir. se tresejo, kakor bi bili z gosjim puhom nadevani. On pa takale! — .To j meni, joj! Na! Poglej! Vzemi!"
"Nc bom!"
"Vsaj košček pokusi. En cmok vsaj — Žlico soka —"
Mačka Minka, črna kakor peklenšček, mu j<* skočila v naročje in drobno zamijnvkaln. Juribenko jo j<» treščil s pestjo, po trebuhu, tla je padla pod sn-1 me hišne duri.
"Mir mi daj"
Gospodinja Kata, z zvrhano skledo rumenih z mastjo in krušnimi dobticami oblitih emokov v rokah, je obupno pogledala sina Janeza in snaho Tončko. "No vem. kaj bi rekla in dejala taki prismodi. Takemu staremu čemernemu vragu, Bo it ni i greh odpusti na Novo leto! Colo jesen in pol zime je pripovedoval in jezik brusil, kako «e veseli zajca, kako ga ho sam k obroku pojedel polovico in več. zdaj pa, ko mu je T»red čeljustmi, viha nos in se kuja. Ej. take volje sem, da bi vse skupaj stresla in zlila v poni i njek."
"Zlij! stresi! Nc branim ti! Jaz ne!"
^ "Pustilo očeta, mati! fV nočejo, nočejo! S silo in zgrda ne boste ničesar opravili," je rekla Tončka in pod mizo s kolenom zadel i moža v koleno. "Nokaj i i ni ni prav—" '
"Sevedi jim ni," je potrdil Janez, sin. in se nasmejal pod črnimi brki. "Ampak nič se ne žalostite in ne jezite, očo! Taka reč se lahko vsakemu nameri —"
"Kaj se lahko nameri ? Kakšna roč? —»' jo planil Juribenko.
"T no! Tako! Z zajcem!"
"Hudi«1!" jo za rohnel stari, anlil s? v dmirie, Izpil na dušek in se z neprižgano pipo odn«'-sel iz izbe--
"Stoj! V imenu zakona in postavo — stoj! f'c ne —"
JURIBENKO
Vrt ni kov Jožek je odrevenel v snegu in torba mu je zdrsnila iz premrlih rok.
"Sto| pravim! Ne gani se! V imenu zakona — Če ne —" "Saj stojim, oče Juribenko!" "Kaj imaš v torbi?" "Jezus Marija —" "Knš! Sem te, lfa? Sem te ujel? Serr. te zasačil, ti si tat tatinski in prežgani! Kaj je v torbi? Govori!"
"Oh sosed — Stric sosedov. — Odpustite — nikoli več ne boni —"
"Kaj je v torbi, vprašam! Čegav si?"
"Vrt n i kov. — Kaj me ne poznate? — Zajec je v torbi —" "Ta-akV Zajec! Sem mislil, da veter loviš v torbi. Da žgance s tropinami prenašaš po Ledinah. Zajec, ha!" .Tu-ribenku se je raztegnil obraz v zadovoljno spako, "Si ga v zanko kajne?"
"Ne. v zanko ne! Prepovedano je zanke nastavljati! Z i^orjačo sem ga!" *i Kaj z gorjačo !1 * "Aha! Južno je. V grmu j" spal. Ud.iralo se mu je. Ni mogel bežati. Z goriačo sem ga trči! po glavi! —Oh. nič hudega nisem mislil. — Odpustite mi stric Juribenko. Nikar me ne naznanite! Novo leto bo pojutrišnjem, so rekli mati — zajca bi spekli —"
"Tako! Tako! Tore.i mati so ti rekli! Je že prav! Vse je v redu kakor hiše na Bledu. — Kar domov so poheri! Pri o-krajnem glavarstvu se bomo «pet videli! Vsi trije! Ti in mati in iaz."
Juribenko je založil Vrfniko-vemu klofuto, da se je fante opoteklo tri sežnje daleč, na zmašil dečkovo torbo in zajca v svoj nahrbtnik.
"Nate! Tu ga imate, ti Štefan, in viuva! In zdaj ga s kožo in dlako pojejte, kakor ste se davi hvalili!" Juribenko je vrgel zajca v Štefanovi gostilni na mizo, snel puško in jo postavil v kot. "Pa polič črnega prinesi. Štefan! — Ste se mi smejali ir me zafrkavali vsi trije, ha?" — s Štefanom sta sedela Stimčev Franoma, tisti, ki ima lov v najmu, in njegov pajdaš Puhanov Jurina — "ko sem vam govoril, da bom na Novo leto jedel zajca! No, ali je to zaiec ali ni:"'
"Hm. je! Je zajec, Juribenko! In zda , bom pač moral vzeti besedo nazaj! Sem namreč ravnokar rekel, da si bom namesto tebe poiskal drugega lovskega čuvaja —" "Kako? Namesto mene dru-
gega?" je Juribenko belo pogledal Stimeevega.
"Aha! To pa zato, ker —" *'— Francina nima fabrike za smodnik in šibre. — Štirinajst strelov si spalil na pušeljc ločka v luži pod Kolaričevim mlinom. — Za take race pravi Franci na, da ne bo trosil patron — "
"In na jerebice si baje streljal s rženo moko. — Vsega vsaki babi ne verjamem, kar pripoveduje po vasi,- veš —" je grizel Štefan, "ampak smo le pod kožo rdeči —"
"Samo ti boš zelo plav in zelen. tako te ogrnem s poškinim kopitom," se je zadri Juribenko.
"Mirujte, ljudje božji! Miru ite!" so je hahljal Franeina. "Cast in spoštovanje Jnriben-ku! Nič si preglavic ne delaj! Zajca seir ti obljubil za Novo leto. da si ga prosto ustreliš v mojem lovišču Ustrelil si ga; vidimo v-i! Zajec je tvoj!"
"P;i kje si ga Juribenko, staknil? Kako «ja počil? Gotovo je bil še od božičnih dni luačkast. Nastavljati se pred puško nov-u — <om hotel reči lovcu, kakršen si ti —"
"Nikar me ne draži, ti jetika Pnhajiova' Ze zdavnaj mi ležiš v želodcu. Misliš, da sem gluh in slep in ae vidim in ne vem, kako neprestano kopi ješ in rineš kakor krt pod menoj m me črniš pred Franci no! Rečem ti. Jurina, pazi! Juribenkova roka daleč seže —"
"Mir, pravim še enkrat, fantje! Govori, Juribenko! Povej, kako je bilo!"
"In pijf Na! Ta le'je zastonj, Juribenko. Zaradi zajca, veš! In še dobiš polič od Francine, kaj ne? Samo torbo razveži!"
Juribenko je izpraznil polič in ga grdo postavil na mizo. "Težko je brez psa, Franeina. Lida mi jf crknila. Razjokal bi se, tako hudo mi jc z?, njo! Taka psica!"
"Kaj ciknila! Obstrelil si jo,
—	ustrelil, ko si srnjaka čakal. — Ne laži, šleva!"
"Mrlia si, Pulian, to ti povem!
—	Sploh pa s teboj ne govorim.
—	Na Ledinah sem ga, zajca, Franeina! Tako lepo me je počakal, dokler ga nisem pošteno vzel za muho —"
"Da! Na Ledinah zajci navadno mavšljajo in ajncaio kadar Juribenko lov lovi —"
Juribenko je vzdignil desnico in jo spustil. — Ampak je samo noliček zagrabil, ki ga je bil Štefan napolnil, in ga izpil — "Bog jo dober, in usmiljen, Juribenko," je dejal Štimčev,
(Nadaljevanje na 4. strani.")
SLABE CESTE V ABESINI JI
povzročajo Italijanov mnogo preglavic. Na sliki vidite oddelek laških vojakov, ki vlečejo po strmini armadni avtomobil Z nastopom deževne dobe bo transport še znatno težji.
Naši v Ameriki
V	torek dopoldne se je vršil iz cerkve sv. Štefana v Chicago, Ul., pogreb rojaka Luke Skala. Pokojnega so našli mrtvega preteklo nedeljo popoldne v njegovem stanovanju. Bil je dalje časa bolehen. Zapušča siua in hčer.
ŽIVA OKAMENELA
V	Brnu je predaval te dni prof. dr. Absalon, sloviti raziskovalec Mačohe, o uspehih svojega študijskega potovanja po Sahari. Tam je iskal najstarejših siedov človeškega življenja. Prvotno ie iskal prav za prajv nekega raka, ki je najstarejša vrsta živali, kar se jih iz pra-davnine ohranilo do današnjega dne. Ta vrste rakov živi kolikor je znano, v eni sami zelenici sredi puščave, in sicer v nekem vročem vrelcu, toda v tisočih primerkov. Rak je prava "živa fosilija", ker se je o-hranil sto tisoče let v nespremenjeni obliki.
Vprašanje je, kako je prišla ta žival na to mesto. Odgovor je v zvezi z najstarejšo obliko današnje Sahare. Prof. Absn-lon je navdal dokaze, ki jih je našel sam in ki pravijo, da je bilo vse ogromno ozemlje, ki je danes zavoljo svoje vročine in peska neprimerno za človeka, v predzgorlovinski dobi polno vode. Sahara je imela bujno rastlinstvo, mnogolično živalstvo in mnogo je bilo v njej človeških naselij, ki so ostavi-la za seboj več sledov nego kjerkoli druge na svetu, kjer danes izkopavajo takšne sledove predzgodovinskega življenja.
Prav verjetno je, da ležijo pod puščavskim peskom obsežne človeške naselbine, ki jih danes pač baš zavoljo debele vrhnje plasti peska ne iščejo in izkopava jo. Učenjak je prišel na podlagi svojih najdb do prepričanja, da je bilo človeštvo nekoč razširjeno preko vse Afrike, a posebno preko Sahare, česar bi brez vode in rodovitnosti pač ne bilo mogočo. Za pot, ki jo je šle človeštvo po svojem izvoru ' Azije, so ta dejstva odločilnega pomena.
POČASNO ALI HITRO KAJENJE
Rumenkasto rjava barva v ustnikih in na prstih po kajenju izvira od katranskih' produktov, ki nastajajo pri zgorevanju tobaka. Ti produkti so strupeni in prav tako škodljivi kakor nikotin.
Znano je, da cigarete in smod-ke iste vrste dajejo zdaj več te barve, zdaj manj. To izvira po raziskovanju prof. Liebermana in Davidov icsa samo od hitrejšega ali počasnega kajenja. Ista količina tobaka daje namreč tem več katranskih produktov, čim krajši je čas kajenja. Pri nekem poskusu sta raziskovalca ugotovila, da je nastalo pri samem petminntovem kajenju neke cigarete skoraj trikrat toliko katranskih snovi kakor pri petnajstminutnem kajenju cigarete iste vrste. Tli ter kadilec spravi tedaj več strupenih snovi vase nego počasen in s te m si tudi bolj škoduje.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBS *Z 17- oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
124
Toda zadrževala jih je omenjena ovira. Ko
je tako zagledal med dvema ognjema, mu je šinilo v glavo, da bi moglo biti zanj rešitev, kar je drugim strah; pomislil je, da zdaj ni časa biti z vsem nezadovoljen, vtaknik nož spet v nožnico, se umaknil na eno stran, stekel proti vozovom, šel mimo prvega in zapazil na drugem prazen prostor. Izmeri višino ter še zažene v skok; in že je gori, opirajoč se z desno nogo, z levo v zraku in z dvignjenimi rokami.
"Dobro, dobro!" so kakor z enim glasom zaklicali "monatti", od katerih jih je nekaj peš >ledilo sprevodu, drugi pa so sedeli na vozu in se drugi — da povemo vso strašno resnico — na mrličih ter si v krogu napivali iz velike steklenice. "Dobro! Krasen skok!"
"Prišel si, da se izročiš "nionattom" v varstvo: tu si kakor v cerkvi", mu je rekel eden izmed tistih dveh, ki sta bila na njegovem vozu.
Ko se je sprevod približal, se je večina sovražnikov obrnila in odšla, kričeč neprestano: "Ujemite ga! Ujemite mazača!" Ta in oni se je umikal počasneje, se zdaj pa zdaj ustavil tei se s hudim obrazom in grozečimi kretnjami obrnil k Renzu; ta pa jim je z voza odgovarjal s tem. da je vihtel pesti v zrak.
"Čakaj, jaz jim pokažem," je rekel eden izmed "monattov", strgal z nekega mrliča grdo cunjo, jo naglo zavozlal, jo prijel za eden konec, jo dvignil kakor pračo proti onim trmo-glavcem ter zavpil, kakor bi jo hotel zagnati vanje: "Počakaj kanal j a V
Zdajci so vsi prestrašeni zbežali in Renzo je videl isamo še hrbte sovražnikov in njihove pete, ki so kakor valjalnice naglo plesale po zraku.
Med "monatti" se je dvignilo zmagoslavno rjovenje, usul se je viharen grohot in dolgotrajen "uli" je spremljal bežeče.
"Ha, ha! Ali vidiš, kako znamo mi ščititi poštenjake?" je dejal Renzu oni "monatto". "Več zaleže eden izmed nas nego sto teh lenuhov."
"Gotovo; lahko rečem, da vam dolgu jem življenje," je odvrnil Renzo. "Zahvalujem se vam iz vsega .srca."
"Čemu neki?" je rekel "monatto". "Ti to zaslužiš;'vidi .^o, da si vrl mladenič. Prav delaš, da mazes to kanaljo. Maži jih, trebi jih, te ljudi, ki so nekaj vredni še le. kadar so mrtvi; kajti v nagrado za to naše pasje življenje nas
preklinjajo in govoričijo, da nas bodo vse po-besili, ko bo ta pokol j končan. Toda prej bo konec njih nego pokolja; "monatti" ostanejo končno sami, da bodo prepevali in brodili po Milanu."
"Živel pokolj! Proč s sodrgo!" je kliknil drugi; po tej lepi napituici je nastavil steklenico na usta in držeč jo z obema rokama, jo je med sunki voza krepo nagnil ter jo nato pomolil Renzu, rekoč: "Pij na naše zdravje!"
"Želim vam ga vsem iz vsega srca," je dejal Renzo; "pa nisem žejen, v tem hii»u me prav res ne mika piti."
"Lepo so te ostrašili, se mi zdi," je rekel "monatto". "Sodim, da si ubog revež; kdor hoče biti mazač, mora imeti drugačen obraz."
**Vsakdo -i ]»omaga, kakor more," je rekel drugi.
"Daj ga meni," je rekel eden izmed onih, ki so korakali peš ob vozu. "da ga liuli jaz nagnem še i?n požirek na zdravje njegovega gospodarja, ki je tudi tu v tej lepi družbi... tam, prav tam, se mi zdi, v tisti lepi kočiji ljudi."
In s krutim, prekletim rezanjem je pomiguil proti vozu pred onim, ki je na njem stal ubogi Renzo. Nato je zbral poteze svojega obraza še v zlobnejšo, izdajalsko resnobo, se poklonil v tisto smer in povzel:
"Ali vam je všeč, mili gospodar, da ga ubog monattuček pokusi mali iz vaše kleti.' Saj vidite: takšno je pač življenje; mi smo tisti, ki smo vas deli na voz, tla vas odvedemo na letovišče. In potem: vam gosposkim ljudem vino kmalu škoduje; ubogi monatti pa imajo dober želodec."
Tn med smehom tovarišev je vzel steklenico ter jo dvignil. Toda preden je pil, se je obrnil k Renzu, ga pogledal ostro v obraz in rekel z nekakšnim izrazom prezirljivega pomilovanja: "Hudič, kateremu si se zapisal, mora biti zelo mlad, kajti da ni bilo nas, ki smo te rešili, bi ti on bil prekleto slabo pomagal."
(Dalje prihodnjič.)
OGLASI NAJ SE
PAVEL BENCEK, doma iz Gibenje, MEDJUMURJE. — Pred par leti je bil v Cleveland, O. Išče se ga radi zapuščine v starem kraju. Kdor ve za njegov naslov naj ga opomni, da nam takoj piše. — Uprava "Glas Naroda", 216 W. 18tli St., New York, N. Y.
(6x)
Ali ste že naročili Slo-v ens ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.

ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi Jie hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti**?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
IZ BAGiMDA V STAMBUL	Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadn;
4 knjige, s slikami. 627 strani	Rešeni milijoni; Dediči
„ ..	Cena ........................3.5«
Vsebina:
Smrt Mobamed Emina; Karavana	smrti;
Na begu v Goropa; Družba En Nacr	y GORAH BALKANA
Cena ................................................4 knjige, s slikami, 576 strani
KRIŽEM PO JUTRO VEM	Vsebina:
4 knjige, 5»8 strani. 8 slikami *	Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-
Vsebina:	njaku; Mobamedanski svetnik
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem	Cena ..................1.50
v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jezidi
Cena ........................1.50
WINF.TOV
PO DIVJEM KTIRDISTANC	12 k^fc, 8 slikami. 1753 strani
4 knjige, 594 sirarn, s slikami	Vsebina.
Vsebina:
Amadija; Beg iz ječe; Krona sveta; Med	Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje;
dvema ognjema	Cena ........................1.50	NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata;
Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na
PO DEŽELI SKIPETARJEV	JT*™01, £°tih; Z^T^l TOm*n\
4 knjige, s slikami. 577 strani	Ear; Prl Komančib; Winnetova smrt; Win-
o	netova oporoka
Vsebina:	Cena	3.50
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit;	"*
Ob Vardarju Cena ........................1.50	A WT „ _
Z U T I
SATAN IN IŠKARIOT	4 knjige, a slikami, 597 strani
12 knjig, slikami, 1704 strani	Vsebina:
Vsebina:	B°j z medvedom; Jama draguljev; Kon-
Izseljenci; Tarna Setar; Na sledu; Nevar-	—I KJb. in njegova poslednja pot
nostl nasproti; Almaden; V treh delih sveta;	Cena ......................LM
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
"wtzw wjnvD?**
New York, Monday, January 13, 1936
TWB LARGE8T BLTJVEJft ČTS1LT W V. W.

PRODANE DUSE
II.......II 11................... »»i i i J...........
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 13	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL.: I. H.
"Pustimo to, temnolasi bo mogoče še prišel. Saj menda tadi na misli nič resnega, ker mi je odkrito povedal, da išče ženo, ki ima malo premoženja, ker si hoče tam kupiti farmo. Vedno v službi, pravi, ni nič za poljedelca, in mora pričeti gospodariti za svoj žep. No, da, to razumem in je zelo lepo, da to takoj pove. Zato pa nikakega sovraštva. Kadar gremo s pamika, bo vsega konec, ker potuje iz Buenos Aires še dalje cel dan z železnico. In kaj imam od tega ? Med seboj se zabavava in naj Bog gleda na naju. Izgleda, kot da bom še morala čakati na temnolasega ženina. Mogoče bo še kak Spanec. V Argentini je menda namreč mnogo Špancev in so kar neumni za plavolaske, tako mi je povedal Vajliart.'"
In Marta se ni mogla dovolj nasmejati pri misli, da se bo poročila s kakim Špancem.
"Govoril bo špansko, jtiz pa svoj jezik, to bo lepa zabava,*' pravi ter si obriše solze veselja.
Koza je zavidala Marti zaradi nj^ne vesele brezbrižnosti. Sama nikakor ni imela mirnega srca, kakor si je sama prigovarjala. Vendel je napravil na njo globok utis in srce ji je vedno utripalo do grla, kadar se je prikazal ob njeni strani. In to se dogajalo zelo pogosto in ne samo pri jedi. Vedno jo je iiaštd in se je navidezno le slučajno nahajal v njeni bližini. Obema je ugajalo medsebojno občevanje in kar pri tem nista izpregovorila, to so izdajale njune oči, ki so se vedno-globlje in zgovornejše medsebojno pogledavalae.
Gospod Petri in njegova žena sta ?e ves čas izogibala Roze in Marte in tudi obeh kontoristinj ni bilo videti v njuni družbi. Ako bi Boža le količkaj slutila, tedaj bi ji to moralo postati sumljivo. In Vendel do sedaj še ni dognal, kdo je pravzaprav Bozin gospodar.
Nekega dne sedi Roza na krovu v naslonjaču. Globoko vdihuje ostri, čisti morski zrak. Na krovu je bilo še več gospodov in dam, kajti po kosilu je bilo solnce najgorkejše.
Kot slučajno se znajde tudi Vendel v Rozini bližini. Na sebi je imel samo potovalno obleko brez suknje in klobuka. Njegove široke prsi se mogočno dvigajo in veter se igra z njegovimi gostimi, rujavimi lasmi.
Rozino srce utriplje glasno in silno — kako ponosno in moško koraka. Nikdar je še ni srečal noben moški, ki bi ji tako ugajal.
Vendel potegne stol poleg Roze ter jo smeje pogleda.
"Ali pa ste gorko zaviti, gospica Rihar?" jo vpraša.
Roza mu smeje prikima.
"O, da, tako krasno je tukaj in kar ni mogoče dovolj globoko dihati."
" Veter vam je pordečil lica in nežni, plavi kodri, ki gledajo izpod vaše čepice, tako veselo plešejo po vašem belem čelu. Tn vam tega niktlo ne more zameriti/' pravi, sedeč po-leg nje kot zamaknjen in gledajoč njene krasne poteze.
Se bolj kot veter, pordečijo njegove besede njena lica. Roza naglo govori o nečem drugem in nekaj časa sedita v živahnem pogovoru. Nato pa Roza nenadoma zagleda Petrija in njegovo ženo, ki gresta mimo njiju s svojimi prijatelji. Roze nista opazila, toda Roza dvigne glavo in nekoliko potrta pogleda za njima. Nato pa naglo vstane.
"Kaj pa vam je, gospica Rihar!" vpraša Vendel in jo pogleda.
Roza potisne lase pod čepico.
"O, nič — samo — tukaj gre moj gospodar."
Vendel pogleda za štirimi osebami.
"Ti ljudje so vas vzeli v službo?" jo vpraša.
Roza prikima.
"Gospod Petin in njegova žena s svojima prijateljema, gledališkima ravnateljema."
Obrazov štirih oseb ni mogel videti, ker so že odšli mimo. Tudi ne zmeni se več za nje. Toda občuri kot nesoglasje, da so ti ljudje Rozini gospodarji. Obide ga veliko pomilevanje do nje. Vendel tudi vstane in gre ž njo v družabno sobo: obema je naenkrat pošlo veselje, da bi sedela na krovu.
Družabna soba je bila skoro prazna, samo neka stara žena je sedela poleg okna in j«> bila zatopljena v knjigo. Roza z gracjozno kretnjo sname čepico, ter si pogladi lase nazaj.
"Najprej si moram v svoji kabini urediti svoje lase, gospod doktor."
"Pa menda se zopet vrnete tu-sem," jo prosi.
Vsa rdeča v obraz mu prikima in odide.
Vendel je hotel čas njene odsotnosti porabiti za to, da se na krovu izprehodi. In ko stopi na krov, sreča Petrija z njegovimi poznam-i. Ostro pogleda njihove obraze, kot bi jim hotel pretipati srce in obisti. In neka nevolja ga obide. Boljši poznavalec ljudi kot je bila-Roza, kakoršen je bil,^e na njihovih obrazih takoj zasledil zahrbtne izraze. Posebno Petrijeva žena nanj ni napravila dobrega utiša in trije moški še tem manj. Kateri izmed treh je bil Petri, ni vedel, toda do nikogar ni imel niti najmanjšega zaupanja.
Toda šli so prenaglo mimo njega, da bi se mogel potopiti v njihove poteze. Pa bil je tudi preveč zaposlen s svojimi lastnimi mislimi. Ko je pustil, da mu je veter mešal lase in so se mu prsi širile v globokem dihanju, je zamišljen strmel v daljavo.
Kolika norost tako globoko gledati v Rozine modre oči! To fino, ljubko bitje se je vedno trdnejše vgnezdovalo v njegovo srce. To pa vendar ni smelo biti. Do tedaj ženski ni dovolil še nikake druge pravice, kot da jo včasih kako uro ž njimi veselo pokramljal. Ljuba in draga mu do sedaj še ni postala nobena. Trdi boj za življenje mu za to ni dal časa. Ko je na fronti izgubil štiri dragocena leta, je v času svojega učenja, ki ga je moral ob pričetkn vojne prekiniti, mnogo pregledoval. Njegov oče je med tem urarl, mater je izgubil že prej. Oče ni imel nikakega premoženja. Od svojega zaslužka kot knjigovodja pri neki majhni trgovski tvrdki si je mogel komaj toliko prihraniti, da 'je mogel s vojega sina spraviti »kozi šole — saj upal je, da bo mogel to storiti. Pa tudi njemu je vojna prekrižala račune, in ko je bil njegov sin zadnje leto na bojnem polju, jo umrl. Sin je kot častnik var-čeval s bvojo plačo, kolikor je mogel.
(Dalje prihodnjič.}
LONDON IMA NOVO SENZACIJO
London ima novo senzacijo. Vse mesto govori o ločitvi zakona na nji sledeči poroki. Niti glavni junaki te senzacije niso obrnili nase toliko pozornosti, kakor dogodki, ki se pleto o-krog njih. Pred ločitvijo zakona stoječa žena in bodoča nevesta je soproga pivovarnarja Guinessa, njen novi mož bo pa najbrž princ Ali Khan. Ta indijski princ je sin Age Kliana, in kot njegov najstarejši sin tudi njegov dedič in obenem dedič "ključa od raja."
Aga Klian je namreč duhovni poglavar mohamedanske sekte v Indiji, tako zvanili ismelitov, ki ima več milj ono v privržencev. Ta sekta je razširjena tudi v drugih deželah, zlasti v Siriji in Perziji, in njeni privrženci easte Alija, prvega rnosli-mana, pn.'okoveg». nečaka in zeta, njegovega najboljšega pomočnika. Imenujejo se po njegovemu vnuku Ismaelu ismae-liti. Nijiliav nauk se nekoliko razlikuje od korana. To še ni tako važno, pač je pa zanimivo in nesporno, da ima ta sekta v rokah "ključ od raja". var tega ključa je vedno poglavar sekte, ki je zdaj Asra Khan, bo njegovi smrti bo pa Ali Khan.
Privrženci sekte niso bili zadovoljni baš z vsem, kar je počel Ali Khan. Ko se je oženil z ItalijanVo, Alijevo materjo, so vsi mislili, da bo prestopila njegova žena rojena markiza Magliano, v moliamedansko vero. V splošno razočaranje in ogorčenje pa tega ni storila. Pozneje se je oženil Aga Khan z zelo lepo prodajalko iz pariške slaščičarne Marcelo Cerono-vo. Njegovi podložiliki so doživeli še drugo razočaranje, kajti Marcela ni hotela prestopiti v moliamedansko vero. Zakon pa v Življenju musilmanov ni tako važen in tako lahko za-[ tisnejo eno oko, če glede vere J ne gre vse gladko.
prinaša samo nebeških radosti, temveč tudi mnoge dobrote na tem svetu. Tako prirede svečeniki te sekte vsako leto svečanost otresanja drevesa pagoda. K tej svečanosti morajo povabljeni verniki prinesti \ listih zavite novčiče pagode — vsak je vreden približno 25 do larjev — ;n te novčiče polože k drevesom, pozneje jih pa dobi Aga Khar.. Na svečanost so povabljeni samo premožni, ki lahko prin'»so dragocene novčiče. Toda tako povabilo nekaj pomeni. Če bi Aga Khan ne prečital imen povabljenih bi nihče ne prišel v raj. Ker pa prečita Aga Khan samo imena tistih povabljencev, ki se svečanosti res udeleže, pridejo pač vsi in vsak prinese svoj prispevek.
Vsako leto mora Aga Khan dobiti tudi toliko zlata na račun davkov, kolikor tehta sam. Aga Khan velja za tako svetega, da drago prodajajo vodo, v kateri re koplje. Nebeškim radostim se pridružujejo tudi mnoge posvetne. Princ Ali se bo moral v kratkem odločiti pred kongresom svečenikov svoje sekte, za nebeške in posvetne radosti ali pa za ženitev z Guinessovo. Ni torej čuda, da njegovi podložniki s toliko napetost io pričakujejo, za kaj se bo odločil.
STRUP LUKRECIJE BORGIJE
Drugače pa gledajo ismaelitij na alkohol. Zdaj vlada med njimi silne razburjenje ,vsi čutijo v sebi globok odpor pri misli, da bi se mogel njihov princ Ali oženiti z ločeno ženo in povrhu še z ločeno ženo moža, ki je v tako tesnili stikih z alkoholom. Še večjega groza se polašča ismaelitov, če pomislijo, da je bila v tesnili stikih z alkoholom tudi izvoljenka njihovega princa. Piti alkoholne pijače pomeni namreč za is-maelitc neodpustljiv greh. Toda kaj storiti? se vprašujejo in nihče jim na to vprašanje ne more odgovoriti. Vsiljuje se jim pa Še drugo vprašanje, ali naj "ključ od raja" preide po smrti Aga Khane v roke nedostojnega in nevrednesra naslednika. Izguba tega ključa bi no bolela samo očetu, temveč tudi sina, kajti "ključ od raja" ne
V nekem pariškem listu izhajajo spomini znanega glasbenega ^zgodovinarja in kritika Blaža de Buzvja iz prejšnjega stoletja. Na nekem mestu poroča Bu z v o razgovorih, ki jih je imel z nekim starejšim aris-tokratom, vojvodo Riario-Sfor-zo, s katerim sta se seznanila kot glasbena entuziasta ob priliki nekega koncerta v Parizu, kjer je vojvoda živel že več desetletij.
Vojvoda je povabil kritika, v svoj lepi hotel in kritik je potem često bil njegov gost. Ob nekem takšnem obisku mu je stari premenitaš zaupal, da ima recept za strup, s katerim so njegovi direktni predniki, Bor-gijevci, morili svoje nasprotnike. Ta mračna dediščina se je podedovala od roda do roda in bi še danes lahko prinašala gorje na svet, če bi prišla kakšnim zločincem v roko. Strup je sestavljen iz najrazličnejših rastlinskih in živalskih snovi.
Stvar jo v toliko aktualna, kor so listi nedavno pisali, da so na javni dražbi prodali srebrno puščico, v kateri so člani proslule italijanske družine hranili ta strup.
z! KTatek FAT^rirrrrž
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
i
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .23
PO STRANI KLOBUK. 15» strani. Cena ____ .50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SLOVENSKI ŠAUIVEC. 00 strani. Cena...... .40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ 30
TIK ZA FRONTO. 150 Strani. Cena...........70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tu«tl Kaloigro " Vre naše").
180 strani. Cena ........................ i0
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L30
VESELE POVESTI. 70 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 „
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
21« WEST lttk STREET
NEW YORK, K Y.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New Tork, N. Y.
TRI SESTRE — ŽENE ISTEGA MOŽA
Sestre Helen, Dorothy in Mary Lightening iz Mancliestra so se odpovedale svetu in postale nune. Kedek primer, če pomislimo, da so štele komaj 26 do 28 let, da so bile izredno lepe in da jim ni manjkalo častilcev. A zakaj so se odpovedale svetu ? Zato, ker so bile vse tri žene istega moža, in so se vse tri ločile od njega. Stvar je prišla tako-le:
Pred de setimi leti je obiskoval neki Sid Burton vseučilišče v Manchestru in je stanoval v majhni sobi pri laghteningo-vih. Moral se je sam preživljati z instrukcijami in tako mu je dobro delo, da so ga vse tri hčere njegove gospodinje obdajale z ljubeznijo in so mu vsako željo brale iz oči. Bilo je očitno, da so se vsa tri dekleta do ušes zagledala v mladega pametnega moža, ki je bil poleg vsega drugega še med najboljšimi igralci ericketta. Katera ženska bi v takšnem primeru ne izgubila srca? Si-du je ta trojna ljubezen seveda zelo ugajala, a nihče ni vedel, kateri izmeri sester daje prednost. Tako je šlo dve leti. Nekega dne je mož dovršil študije in dobil nameščenje v laboratoriju. Tedaj se je tudi zgodilo, da so mu njegove tri oboževalke dejale, da se mora sedaj odločiti, katero si bo izbral. Vse tri ga imajo tako rade, da se bodo pokorno podredile njegovi izberi. Sid je bil v največji zadregi, kajti vse drugače nerro bi bilo pri moškem srcu pričakovati, je bil vsem trem sestram naklonjen. Končno so se domenili, naj odloči žreb. Xa ta malo nenavaden način je postala najstarejša sestra, tedaj 20-letna TTolen, gospa Burtono-va. Bilo je mnogo solzneca poslavlianin. ko se je mladi par odnravil v svoje stanovanje.
Helen je bila srečna. Tem bolj jo j*? moralo zadeti, ko je čez nekoliko mesecev srečala v nekem kinu svojega moža roko v roki s svojo mlajšo sestro Dorothy. Nastala je prava scena, med katero se je izkazalo, da sta se bila nezvestnika že prej večkrat na skrivaj, sestala in med katero je Sid priznal, da sedaj ve, česar tedaj pri izbiranju z žrebom ni vedel: namreč da ljubi Dorothy bolj nego vse druge ženske na svetu.
Na tiho je prišlo do ločitve, na tiho sta se Sid in Dorothy vzela. In H>len je bila tako plemenita, da je ostala pri njiju in jima vodila gospodinjstvo. Oesto je prišla tudi najmlajša izmeti Lighteningovih Mary v goste. Ni skrivala, da ljubi Sida prav tako, kakor prej in pravega miru v hiši ni bilo. Sestre, ki so se nekoč ljubile, so se začele sovražiti, a da bi se to neznosno stanje končalo, so se nekega dne domenile, da bodo stop:!e skupaj pred Sida in ga pozvale, naj še enkrat izbere, na kar bi se ločile. In seveda se je moralo sedaj zgoditi, da si je Sid izbral najmlajšo sestro, se z njo poročil, in ž njo odšel v London, dočim sta se obe njegovi ločeni ženi vrnili k staršem v Manchester.
Tri leta je trajalo, potem se
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WRIT llth STREET NEW TORK, M. TL
RillTI RAM ZA CRMS VOZNIH LISTOV, RISER VACUO KABIN, IN POJASNILA SA POTOVANJE

IIIIIIIWHHHII1IIK
15. januarja:
Washington v Havre
18. januarja:
Lafayette v Havre Rex v Genoa
'J2. januarja:
Majostic v Cherbourg
24.	januarja: Bremen v Bremen
25.	januarja:
Chaniplain v Havre
20. januarja :
lie de France v Havre
31. januarja:
2. februarja:
Conte ui Savoia v Genoa
5. februo rja:
Majestic v Cherbourg
8. februarja : lies v Gen aa
12. februarja:
Washington v Havre Bremen v Bremen
14. februarja:
Berengaria v Cherbourg
lo. februarja:
Champlain v Havre
19. februarja:
Europa v Bremen
19.	februarja:
Europa v Bremen
20.	februarja: Majestic v Cherbourg
21.	februarja:
lie de France v Havre 26. februarja:
Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 20. februarja:
Conte di Savoia v Genoa
VA2NO ZA
t NAROČNIKE
i
je izkazalo, da tudi Murv ni mogla za trajno osrečiti nestalnega Sida, a namesto da bi sedaj dal spet prednost kateri izmed svojih prvih žen, se je zagledal v neko londonsko igralko in je svojo ženo tako očitno varal, da je moralo priti do ločitve. Tako se je tudi Mary vrnila v Manchester in vse tri sestre so se potem odločile, da stopijo v samostan. Kaj bo z njihovim bivšim možem, bo pokazala bodočnost.
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, dru-ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi žele* li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vis prosimo, io skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali ja po plačajte našemu zastopniku v Vasem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojin imen« so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na* š:h rojakov naseljenih.
JURIBENKO
Nadaljevanje s 3. cIrani.
in je tudi tebe pogledal za Novo leto z h vim očesom in ti pečenko preskrbel. Pa kaj je ? Zajček ali zajka?"
"Niacin mu pogledal pod rep. Povedati mi pa tudi ni utegnil. Prehitro sem ga pihnil."
4 4 No, potem mu jaz pogledam,' ' je rekel Pulian, porinil zajcu prst pod rep in mu iz zadnjice izvlekel v štiri gube zvit košček papirja. "Olio! Kaj je to, Juribenko? Kdaj so zajci postali pismonoše?"
Puhan je razvil papir in glas-nobral::
"Srečno in veselo novo leto tJuribenku in vsem lovcem in lovskim čuvajem njegove baze želijo — Franci na, Pulian in Štefan."
Pred Juribenka je treščilo devetidevetdeset strel iz čistega in jasnega zimskega neba. Ze-lenobled je postal, usta so mu zazjala kakor podna vrata, rdeči nos se mu je kakor puranov čampelj povesil čisto dol do brade in z rokami je za veslal in zavihral kakor lopate v mlinu na veter.
" Vr-ra-ga!" je zagrgral Juribenko, pograbil polno litersko steklenico, stoječo pred Fran-cinom in Puhanom, pa njeno vsebino kakor v obcestni jarek izlil v odprta usta. Potem se je zavrtel na peti, bruhnil nekaj nerazumljivega in zbežal
na ulico--
Skozi kuhinjska vrata se je v pivsko sobo pritihotapil Vrt nikov .Tožek in se prekanjeno obrnil k Štimčevemu Francini-"Stimčcv gospod — Gospod Francina — prosim še dva dinarja mi boste dali. — Se zda i me ščemi in skeli lice od klofute, ki sem jo prestregel na Ledinah. — Brez zamere, gospod Stimeev. — Ste zadovoljni? Sem jo dobro speljal ? — Se dva dinarja prosim--99
CALIFORNIA:
San Francisco. Jafob LmiHb
COLORADO:
Pueblo, Peter Cnlig. A. ScTtlf Walsenbnrg, M. J. B^yuk
INDIANA:
Indianapolis, I^r. Zupaneic
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, 4. Fabian (Chicago. C leer« in Illinois) JoUet, Mary Bambk-b. Joseph H ▼at
La Salle, J. Spellcta Mascontab, Frank Angnstln North Chicago, Joie Zelena
KANSAS:
Glrard, Agnes Motnlk Cansaa City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmlller, Fr. Vodoplrec Steyer, J. Cerae (za Perma-W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank 8iul*r
MINNESOTA: Chisbolm, Vrank Goni« Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis GonCe Glltiert, Louis Vessel Hlbblnfc. John PovSe Virginia, Frank Hrvsticb
Montana : Roundup. M. M. Pantaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderick
NEW TORK: Gowanda, Karl Strnlaha Little FaUa, Frank Maaia
OHIO: Barberton, Frank Troh*
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Reanlk. John Slapv'Ji GJrurd, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vnrr to
Warren, Mrs. I. Racbai
Youngstown. Anton
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Cl a ridge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezove« Export. Louis Supantfi Farrel, Jerry Okorn Forest City, Matfa Eaaofa Greensborg, Frank Norak Jofenstown, John Polants Krayn, Ant. TanSelj Lnzerne, Frank BaUocb Manor, Frank Dpmshar Midway, John Sast Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sddfrer West Newton, Josenb J ovac
WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Frank 6k«k Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Bock Springs. Lwh Diamond villa, Joe Rollcb
fefta pstrflU Jo prejel.
UPRAVA "QLAM NARODA"