štev. 25. V L3UBLJHNI, v sredo 7. julija 1915. Leto II. z bojišča v vzhodnji Caliiiji: V Ijutih bojih šo cele nemškega generalal^Linsingena dne 30. junija t. I. v naskoku zavzele ruske pozicije ; vzhodno Gnile Lipe med Kuničami in Lučincami; 30 ruskih častnikov in 2328 mož je bilo ujetih. G. W. Appleton : 24. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. Tako sem premišljal tja in sem, vprašanje se je rodilo za vprašanjem, dvom je vstajal za dvomom, a vse zadeve si nisem mogel razložiti. Ali ni Marcela pisma morda slučajno izgubila, kje pozabila, je kam skrila in končno nanje pozabila? — Vedno bolj sem bil prepričan, da vse te tajnostne zamotanosti ne razvozljam nikdar. Naenkrat sem se domislil: „1, kaj bi premišljal in ugibal! Telegrafirati je treba Marcelinemu očetu, on mi vse razloži in stvar bo v redu." Ta svoj sklep sem takoj povedal Mortimerju. »Tega bi jaz ne storil," je dejal Mor-timer. „Ce je Garcia obdan od sovražnikov in ovaduhov, kakor je pripovedovala Lucy, bi mogla tvoja brzojavka pasti zarotnikom v roko in nesreča bi bila na to še večja. Morda bi bilo bolje, da bi brzojavil kakemu njegovemu prijatelju v San Francisko." „Dobro," sem rekel. „Res je tako pre-vidneje. Takoj grem na brzojavni urad, ko zvem kak naslov." Vprašal sem Marcelo kolikor možno malomarno, da ni opazila mo]e namere, po -naslovu moža, ki jo je tako živo svaril pred Bertholdijem; potem sva se odpravila na pot ter sva odposlala sledečo brzojavko: »Marcela tukaj. Prosim pobližjih napodil." ^Previdnost je vsekakor na mestu," rsem dejal svojemu prijatelju, ko sva stopila spet na cesto. V tistem trenotku sem zaslišal glasen „tialo". Ozrl sem se in zagledal na nasprotni strani ceste žareči obraz nadzornika Bealeja. Hitel je sem k nama. „No, gospod doktor, kakor sem slišal, ste imeli preteklo noč precej dela, kaj?" me je smeje nagovoril. „Vsa čast vam! Presneto ste se postavili. Sicer si ne morem prav predstavljati, kako ste mogli to dovršiti, reči moram samo, da je bilo to vražje delo. Prihranili ste nam dosti dela in truda. Da imamo Bertholdija na varnem, to menda že veste?" „Ne," sem odgovoril; „ampak to je velikanska sreča in me nepopisno veseli." „Sreča vsekakor. Rad. bi samo vedel, kdo ga je tako lepo obstrelil. Prav čedno luknjo ima v kolenu. Uteči ni mogel, — tako je prišel enemu izmed naših ljudi v roke. Ali je bilo to vaše delo, gospod doktor?" Pokazal sem na Mortimerja, ki je takoj nato tudi sam odgovoril: „To malenkost sem pa jaz storil. Vsaj streljal sem na nekoga, ki je pognal prej kroglo mimo mojega ušesa. Pod takimi okoliščinami se mi je zdelo, da sem upravičen k temu, gospod Beale." Nadzornik se je prisrčno zasmejal. »Odkrito vam moram priznati, da bi bil jaz na vašem mestu prav tako storil, samo bi bil bržčas meril malo višje. Moj Bog, kaj pa naj človek stori v takem slučaju?" „In kaj bo z Eisenom?" sem vprašal. „Treba ga bode zaslišali, pri čemer nastopita vi in vaš prijatelj kot priči. Kaj se zgodi z Bertholdijem, pa še sam natanko ne vem. Zahteva ga namreč tudi neka tuja vlada zaradi veleizdaje, tako je menda tukaj samo mimogrede. Prav mogoče pa je, da bo vendarle pri nas sojen in — obešen." „Ali bi ga ne mogli prisiliti, da prizna vse sam?" sem vprašal. »Prav zelo dvomim, da je zarota napram gospodični Garcijevi s tem že popolnoma uničena." »Tega tudi jaz ne verjamem," mi je pritrjeval. »Vse poizkusim, da spravim kaj iz njega, toda te vrste ljudje so jako molčeči in stavil bi, da pri tem niti z mučilnico ničesar ne opravimo. Pač pa pojdem takoj sedaj v Wandworth, da izprašam vest vaši služkinji. O tem si obetam več uspeha. V ostalem pa sem mnenja, da je bolje, ako jo izpustimo iz zapora. Moja skrb bo, da ostane pod strogim nadzorstvom. To dekle nam namreč lahko pomaga izslediti jako važne sledove." Seveda sem bil zadovoljen z njegovim predlogom. Povedal sem mu to, nakar sva se ločila. Ko smo se že poslovili, ga je poklical Mortimer iznova nazaj. »Mimogrede omenjeno, gospod nadzornik," je vprašal Bealeja, »ali je naš nočni dogodljaj že kaj prodrl v javnost? Ali je bilo že kaj v jutranjih listih?" »Kolikor jaz vem, ne," je odgovoril nadzornik. „Mi nismo nikamor ničesar sporočili. Ampak za večerne časnike bi pa nič več ne garantiral. Naravnost čudovito je, na kakšen način ti časnikarji vse izvohajo. — Pozneje se oglasim pri vas, gospod doktor, da vam poročam, kako sem opravil pri dekletu." In odstranil se je v smeri proti svoji pisarni. „Tudi jaz, Mortimer," sem dejal svojemu prijatelju, »se moram posloviti. Mislim, da je že skrajni čas, da pogledam nekoliko k svojim pacijentom — če jih sploh imam še kaj. Saj ostaneš pač danes pri nas? Zvedeti moraš vendar, kaj odgovori zaveznik iz San Frančiška." „Gotovo," je odgovoril Mortimer. „Ker imamo zaradi praznikov sodne počitnice, v mestu itak nimam ničesar opraviti — tukaj pa marsikaj." »Med drugim tudi s Heleno," sem rekel smeje. »I, kaj bi tajil! Rad priznavam. Torej le kar odrini k svojim pacijentom, jaz se hočem med tem z zdravimi dekleti bolje zabavati ..." Kar sem pričakoval, se je zgodilo-Marsikje so me sprejeli hladno, v nekaterih družinah pa so mi rekli naravnost, da so že poklicali mojega konkurenta, dr. BuH' vortyja in da name nič več ne reflektiiaj^ Zanikarnega zdravnika, ki pozablja bolnik^ ne marajo več. V nekaterih, le redkih slu čajih pa sem bil sprejet s prav posebno prijaznostjo. Ljudje so se vedli, kakor 1" Laški vojaški balon .Roma' nad Neapoljem. Enak;^Iaški^balonJJz imenom .Ferara" je uničil pri Lošinju naš aeroplan. Francoska trdnjava Verdun. stran 2. TEDENSKE SLIKE. 25. štev. 1 me hoteli odšicodovati za žalitve, ki sem jih moral drugje molče požreti. Ti prijazni bolniki so bili večinoma mladina, ki so se za moj čudoviti doživljaj živahno zanimali ter se veselili mojega prihoda kakor nadaljevanja romana z napetim dejanjem. Izpraše-vali so me to in ono, tisto in še drugo, tako da sem končno res postal ves nervo zen ter sem bil vesel, ko sem jo mogel zopet pobrisati domov. (Dalje prihodnjič.) Beli hudič. (Odlomek iz italijanske zgodovine.) Kraetiču Perettiju in njegovi ženi se je dne 13. decembra 1521 v Grottamare na-rodil deček Srečko in deklica Kamila. Dokler je bil deček majhen, je v očetovem vrtu pomagal oskrbovati citrone in oranže ter je pasel svinje. Isto je delala sestrica. Nedaleč Grottamara je stal na hribu minoritski samostan Montalto in v njem je živel dečkov stric, ugledni Fra Salvatore. Stric je vzel devetletnega Srečka k sebi in ker je bil deček zelo nadarjen, je postal minorit, doktor in kmalu sloveč pridigar. L. 1552 je imel že v Rimu postne pridige, ki so jih hodili poslušat gospodje in dame rimske aristokracije, poslaniki papeške ku-rije, kardinali in inkvizitorji. Na važnejši njegov poslušalec pa je bil Don Inigo de Loyola, ustanovitelj družbe jezuitov. Trije kardinali so bili posebno naklonjeni dobremu in nenavadno ostremu, brezobzirno odkritosrčnemu pridigarju Srečku, ki je naglo dosegel najvišje časli in službe. Kmalu je bil škof in končno kardinal. Dr. Srečko Pe-retti je postal kardinal Montalto. Sestra Kamila se je bila medtem omo-žila s kmetom Mignuccijem ter mu je rodila sina Francesca in hčer Marijo. Ko pa jI je mož umrl, se je z otrokoma preselila v Rim k bratu, ki mu je bila poslej dobra gospodinja. Tudi Marija se je omožila in sicer z rimskim plemičem Damascenijem ter mu je rodila dva sina in dve hčeri. Vsi ti so živeli srečno in zadovoljno v hiši kardinala Montalta-Perettija. Ko je bil dr. Srečko Peretti kot generalni vikar minoritskega reda v spremstvu kardinala Buoncampagnija kot papeškega odposlanca v Španiji, se je vikar s kardinalom hudo spri. Ta razpor je postal za kardinala Montalta-Perettija skoraj usoden. Kardinal Buoncampagni je namreč 1. 1572 postal papež in vzel je kardinalu Montaltu vse službe in časti; pustil mu je le naslov in plačo kardinalsko. Papež Gregor XIII. žalitev v Španiji ni pozabil, in kardinal Montalto je živel poslej tiho v svoji hiši sredi sorodnikov ali pa v svoji vili blizu Rima. Tam se je bavil nekdaj mogočni kardinal z vrtnarstvom, cvetličarstvom in zelenjadarstvom, osamljen in skoro pozabljen. — V Rimu sta živela v tisti dobi v svoji palači don CIaudio Accorombini in žena mu Tarquinia. Imela sta dva sina Marcella in Flaminija in hčer Vittorio. Vittoria je bila prekrasno dekle izredne izobrazbe in velikih duševnih darov. Razni pesniki so opevali njeno lepoto, a tudi sama je znala pisati verze. Oče je bil dober mož, ki pa je imel malo energije ter je rad ali nerad plesal, kakor je žvižgala žena. Mati Tarquinia pa je bila neizmerno častihlepna, njena vest kosmata in njeno srce kamenito. Njena edina želja je bila, kako bi hčer najsijajneje omožila. Vittoria je imela častilcev, visokih, vplivnih, lepih in bogatih, na izbero. Med njimi sta bila dva najhujša tekmeca: Francesco Mignucci-Peretti, kardinala Montalta nečak, in glavar mogočne hiše Orsinijev, don Paolo Gior-dano OrsinI, Ducca di Bracciano, posestnik gradov in palač, veleposestnik i. t. d. Roparstvo ali banditovstvo je bilo v tisti dobi v Italiji na vrhuncu svojega razvoja in vpliva. Pravičnosti, poštenosti in reda je bilo le toliko, kolikor ga je trpelo banditovstvo. Rimsko plemstvo je stalo v zvezi z banditi, včasih pa tudi na čelu tem roparskim in morilskim tolpam. Plemiške palače, plemiški gradovi in stolpi v Campagni so bili najvarnejša zatočišča banditov, Glavarji največjih familij rimske aristokracije, Orsiniji, Colonni, Massimi, Sa-velli in dr., so ščitili bandite ali pa so imeli celo svoje tolpe, da so plenile, ropale, požigale in morile aristokratom na korist. Na Laškem je vladala torej takrat neverjetna anarhija, se je razpaslo roparsko zlo do višine. Tak aristokrat in glavar banditov je bil tudi don Paolo Giordano Orsini, vojvoda Bracciano, čestilec prekrasne Vittorie. Bil je lopov in zločinec najhujše vrste, a ker je bil neizmerno bog-^t, se ga je balo vse. Baje je svojo prvo ženo, princeso Izabelo dei Medici, sestro velikega vojvode toskan-skega, na svojem gradu ob Arnu 1.1576 lastnoročno zadavil. In vendar so po tem umoru bratje in sorodniki umorjene princese dalje občevali z morilcem. Tudi ljudstvo se je balo tega lopova, a ga je obenem spoštovalo, ker je bil Rusija se boji poraza: Ruski car z dvorom, dvorniki, generali in dostojanstveniki v procesiji iz cerkve, kjer so se vršile molitve za armado. Pogled na mesto Bitolj v Novi Srbiji, zaradi katerega vlada vojna napetost med Bolgarijo in Srbijo. Bolgari zahtevajo, da se jim Bitolj brezpogojno odstopi. 25. štev. TEDENSKE SLIKE Stran 3. eden izmed največjih bogatašev in elegantnih, vedno veselih lehkoživcev. Ko se je začel potezati za ljubezen krasne Vittorie Accorombinijeve, je bil vojvoda Orsini že blizu 50 let star, plešast, malo krofast, silno zavaljenega telesa ter je imel na svoji slonovsko debeli nogi odprto rano. Ta mož je bil — neverjetno, a resnično! — krasni Vittoriji i^med vseh snubcev in čestilcev najbolj vseč. Tako se je iznova dokazalo, da pri ženskah nimajo vselej sreče lepi, dobri, pošteni in marljivi možje, nego večkrat, čeprav ne vedno, baš grdi lopovi in rafinirani lenuhi. Pri Vittoriji pa je zmagovala tudi še časti- in bogastva-željnost ter neverjetna, a dokazana neukrotljiva pohotnost, ki jo je znal vojvoda Orsini vzbuditi v njeni krvi. (Dalje prihodnjič.) Obletnica, Dne 28. t-Tm. je minilo leto dni,]J| odkar sta izdihnila svoji plemeniti duši prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Zofija kot žrtvi gnusnega atentata v Sarajevu. Strela, ki sta v hipu uničila dvoje dragocenih življenj, sta rodila strašen odmev, ki grmi po vsem svetu že enajst mesecev; ta strela sta izprožila stotisoče topov in miljone pušk, pognala sta v krvavo borjenje narode in držaje, izzvala sta svetovno vojno. Z reko krvi teče vzporedno reka solz. Razne uradne knjige evropskih diplomatov, ki so izšle tekom te vojne, so dokazale, da atentat v Sarajevu ni bil vzrok sedanje vojne. Že leta in leta so si stali interesi držav sovražno nasproti, že leta in leta so se države obo-roževale na kopnem in na morjih in sklenjene zveze med državami so bile že pripravljene na splošno vojno. Treba je bilo plaz le sprožiti, da zagrmi v dolino, — in atentat v Sarajevu ga je sprožil. Najprej, komaj mesec dni po u-moru Franca Ferdinanda, se je unela vojna s Srbijo, takoj nato z Rusijo; potem je nastopila Nemčija proti Rusiji in Belgiji, potem pa so nastopile Francija, Anglija in končno Japonska in Turčija. Avstro ogrska je že 10 mesecev zmagoslavno odbijala vse navale ter se pokazala v začudenje svojih sovražnikov nepremagljivo, ko je nastopila proti njej še njena 30 letna zaveznica, Italija. Tako stoje danes naša država, Nemčija in Turčija že 11 mesecev v borbi proti 5 odkritim in proti nekim skrivnim sovra-gom, ki odkrite tajno podpirajo. Da stoji naša država vzlic tolikerim nasprotnikom danes ne le nezmanjšana in neoslabljena, nego tudi zmagovita in na vseh bojiščih vedno napredujoča, je zasluga pokojnega Franca Ferdinanda. Njegov zgodovinsko nepozabni uspeh je sedanja silna avstro-ogrska armada in mogočno avstro-ogrsko vojno brodovje. On ju je vztrajno in uspešno izboljševal in izpopolnjeval ter ju dvignil do današnje vzornosti. Vse svoje življenje je posvetil naši vojski in mornarici, — kar je snoval kot politik in državnik, je vzel s seboj v prezgodnji grob. Izbruhnil je svetoven požar, kakor ga človeštvo še ni videlo. Sramotno umorjenemu cesarskemu princu je svetila mrtvaška baklja, kakor do zdaj še nobenemu smrtniku. Avstrijska armada pa, s katero je Franca Ferdinanda vezala vsaka vez srca, mu je povrnila ljubezen z ljubeznijo in je njegovim manom pripravila častno slavlje. Kar so do-sedaj storile habsburške armade in naša mlada mornarica, je obenem ena sama topla zahvala cesarskemu princu, ki je pravočasno spoznal nevarnosti, prežeče na nas. On je skalnato trdno veroval, da je naša armada zmožna največjih dejanj, zaupal je v silo domovine in njene bodočnosti, vedel je, da je v viharjih preizkušena stara država nerazrušna. To vero ranjkega so vojni dogodki potrdili in zato so junaška dejanja naše armade veliko sljavlje njegovemu spominu. Skoro se zdi, da je za uro Laško vojaštvo pred Kvirinalom, kraljevsko pala:o v Rimi, na dan vojne^napovedi. Demonstracije laških hujskačev v Florenci pred vojno. stran 4. TEDENSKE SLIKE. 25 štev. odločitve. Njegov spomin naj nam bo tedaj drag za vse čase. Nilc-dar ne pozabimo mu-•čenca, ki je za svojo ljubljeno domovino pretrpel bridko smrt in čegar življenjsko delo se je sedaj tako veličastno izkazalo. Uspeh vojne bo vplival odločilno tudi na bodočnost Slovencev in Hrvatov ter Slovanov naše monarhije. Stotisoči naših junakov prelivajo svojo kri danes na vseh bojiščih Evrope; he-rojstva Trenkovih, Zrinjskega in Jelači-čevih junakov so znana danes že vsemu svetu. In slovenski polki iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske so se ovenčali z nevenljivo slavo. Zdaj poznajo Slovence tudi evropski narodi in o naši domovini se piše in se bo pisalo. Ali prinese vojna koristi in napredka naši mukotrpni domovini? — Sursum cor-da! Kvišku duše in srca! V minulem letu je slovenski narod dokazal najsijajneje, da je zrel in dorasel, da ima živo patrijotično čuvstvo, odprte dlani za potrebe države in vojske ter da je narod močnih, trdih pesti in src. To bodo ikončno priznali Slovencem prijatelji in sovražniki. Slike z italijanskega bojišča. Prvi boji ob Soči. Z vrhov pri Št.Mihelu in Št. Martinu vidiš daleč po ravani poreko Soče v Stras-soldo In Červinjan ter starodavni Oglej, in preko teh mest do italijanske meje, čez katero se vale sovražne pehotne kolone, konjiča in topništvo v smeri proti Tržiču, Gradiški in Gorici. Vojni poizvedovale! so dognali, da nameravajo Italijani prve večje sunke poskusiti proti Soči. V avstrijskem taboru, med pehoto, ki leži v utrjenih strelskih jarkih nizdol ob Soči in razpolaga z zadostnim številom strojnih pušk, je vladal svečan mir, grobna tihota. Noben šum, noben gibljaj ni izdajal pozornih straž; nič ni kazalo, da baterije po Vrhovih čakajo le znamenja, da pridirjajoče sovražnike zdrobe. Celo italijanskim letalom, ki so iskala avstrijske postojanke, se ni posrečilo, da bi več zapazila kakor strelske jarke ob Soči, v katerih so si avstrijski pešci: Hrvatje in Slovenci, Ogri in Nemci kratili čas, uživali menažo ter prepevali. Svetel večer je padel na ravan. Krog in krog tihota. Nobena reč ni oznanjala, kakšen vihar prinese bližnja noč. Tudi na laški strani je bilo vse mirno; toda bila je tišina pred nevihto. Na severnem in severo-zapadnem obzorju so še zažareli z večnim snegom pokriti gorski velikani; potem se je zmračilo in noč je padala na krajino. A iz temnega zapada se je začelo plaziti in riti naprej, bližje, vedno bližje, sprva v širokih kolonah, potem v ločenih strelskih šesterostopih — vsega več kakor divizija italijanske pehote, ob bokih pa konjenica. Potem so počili iz laških težkih topov, ki so bili nameščeni za pehotnimi črtami, prvi streli. Avstrijske baterije so še vedno molčale. Kakor osupnjeni so obmolknili laški topovi. Lahi so pač mislili, da bodo naše baterije takoj odgovorile ter se izdale, kje stoje. Molk italijanskih topov je trajal skoro četrt ure. Končno so laški topovi vendar zopet zagrmeli in kakor v naskoku so pridrveli proti strugi Soče pehotni oddelki. Mislili so, da pridejo čez Sočo kar igraje. Pred krili in na straneh je pridirjala konjenicai ki je^ nameravala naše strelske jarke kar Srbi zasedli Drač: Slika z ulice v albanskem Draču. z rusko-turškega bojišča: Tipična iurška vas pri Batumu. 25. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran. 5 preskočiti. Italijanski topovi pa so rjoveli v temno noč; na slepo, brez cilja in smotra so streljaii na široko polje za Sočo. Ta peklenski šunder pa so še ojačili pehotni streli in nepotrebne salve bersaljerov, ki so municijo potratno razsipali. V ta hrušč in trušč pa zagrme nenadoma avstrijske baterije, zaragljajo naenkrat strojne puške avstrijskih strojnopuškinih oddelkov ter za-prasketa tudi nagli ogenj avstroogrske pehote iz strelskih jarkov. Celi škadroni italijanske konjenice, ki so odspredaj jezdili k naskoku, so se zgrudili pod uničujočim ognjem. V italijanski infanteriji je nastal nered. Italijanska pehotna divizija bi bila malodane ob prvem udaru strahopetno pobegnila, da niso častniki nastopili z vso odločnostjo ter spravili zopet nekaj reda v njene vrste. Tako so laške kolone zopet pričele napad na avstrijske čete, a bil je kajpada brezuspešen. Z vrhov so se zabliskali žarometi in razsvetljevali italijanske vrste z ostrimi stožci luči, avstrijska artiljerija je svoje cilje natančno zadevala, tako da so morali laški topovi drug za drugim obmolkniti; sipala je celo snope razpokajočih šrapnelov v so-vražpe vrste, ki so se čedalje bolj redčile, dasi so skušale vedno nove rezerve izpopolniti nastale vrzeli. Nič več ni bilo mogoče zadržati laških vrst. V divjem begu so se razpršili več kakor cela divizija pehote in trije polki ka-valerije nazaj proti italijaskim mejam, pu-stivši orožje, topove in ranjence. Svetili so jim na begu naši žarometi, kropili so jih šrapneli naših baterij in gnala jih je pred seboj naša vriskajoča in ukajoča pehota. Odločitev je padla, avstrijski dvoglavi orel je slavil prvo večjo zmago nad laškim verolomstvom. RojaHi! Vojska z Italijo je prisilila tisoče obmejnih Slovencev, da so morali zapustiti rodno zemljo, domačijo in vse svoje imetje ter se preseliti v tujino. Večina si ni mogla rešiti drugega kot življenje. Ti žive sedaj v največjem uboštvu in nimajo niti potrebne obleke. Lahko si mislimo žalost teh naših beguncev, zlasti staršev, ki so morali bežati s svojimi še nepreskrbljenimi otroci. Kar se je dosedaj zgodilo v pomoč tem nesrečnim ljudem, je sicer že veliko, a ne zadošča, zlasti ker narašča število beguncev od dne do dne bolj. Treba je, da jim priskočimo vsi z ljubeznijo in požrtvovalnost o na pomoč. V ta namen se je osnova poseben pomožni odbor, ki bo imel nalogo skrbeti za slovenske begunce. Slovenci smo požrtvovalno pomagali Poljakom iz tužne Galicije, prav tako in še v večji meri moramo pomagati sedaj slovenskemu narodu, ki ga je zadela ista strašna nesreča. Podpisani odbor se torej obrača na vse Slovence in Slovane sploh, naj vsakdo kaj žrtvuje za svoje brate na skrajni južni meji. Darove sprejema: Odbor za pomoč slovenskim beguncem v Gorici, Via Ponte Isonzo 28. Minoli teden. Rusi se umikajo ne le iz Galicije, nego tudi iz južne Poljske. V vzhodni Galiciji se vrše ob Gnili Lipi in ob Bugu od Kamionke Strumilove navzdol boji, ki potekajo za nas uspešno. Med Bu-gom in Vislo so dospele nemške in avstro-ogrske čete v okolico Belc-Komarov-Zamošč in do severnega roba gozdne nižine odseka ob Tanewu. Tudi na levem bregu Visle, v okolici Zawichosta in Oza-rowa, se je pričel sovražnik umikati. — Naše čete so prekoračile nižino Taneva ter dosegle rob vrha pri Frampolu in Zaklikowu. Prisiljeni od uspehov zavezniških armad vzhodno od Visle, zapuščajo Rusi tudi zapadno od reke svoje pozicije. Tako se zopet umikajo iz svoje močne bojne fronte Zawi-chost, Osarow in Sienno proti Visli. Zawichost so naše čete zasedle. — Celotni plen zavezniških čet, ki se bore na severovzhodu pod avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvom, znaša za mesec junij: 521 častnikov, 194.000 mož, 93 topov, 384 strojnih pušk, 87 municijskih voz in 100 vagonov za poljske železnice. — Na Ruskem, zlasti v Petrogradu in Moskvi, so revolucionarci oropali vse tuje, zlasti nemške, pa tudi ruske trgovine. Na cestah in trgih so se vršili med uporniki in vojaštvom celi boji. Po večdnevnem odmoru Italijani zopet živahno delujejo ob Soči. Naše čete so odbile nove napade pri Plaveh. V odseku Zagraj-Tržič je sledilo več manjših brezuspešnih sunkov sovražnika. Tudi te napade smo povsod odbili. Ravno tako brezuspešni za sovražnika so bili novi poskušeni napadi pri Selcih in Tržiču. Topovski boji trajajo na celi jugozapadni fronti in so zlasti ob Soči zelo močni. Lahi imajo velikanske izgube. Več sovražnih pehotnih divizij je ponovilo splošni napad proti našim pozicijam ob robu Doberdobske planote. Ta napad smo povsod z najtežjimi izgubami za Italijane odbili. Glavni sunek sovražnika je bil naperjen proti fronti Zagraj — vrh Kozič (severovzhodno od Tržiča). Pri Selcah in pri Vermeglianu so vdrli Italijani v naše najsprednejše jarke. Naša hrabra infanterija pa je vrgla sovražnika s protinapadom v dolino nazaj. Po tem porazu sovražnika je nastal mir. V navdušenem razpoloženju so naše neomajne, zlasti hrvaške čete, ki drže trdno svoje pozicije, pripravljene k novemu boju. V severnem Soškem odseku in ob koroški meji traja artiljeriski ogenj. Na Francoskem in v Belgiji se boji nadaljujejo. Tudi v Dardanelah je borba živahna. Stenske ure, priproste, fine in najfinejše ima v veliki izberi H. Suttner v Ljubljani štv. 5. Solidne delo in nizke cene, postrežba točna in solidna. Za vsako uro jamstvo! Oglejte ži veliko zalogo ali pa pišite po cenik, ki ga dobi vsakdo zastonj in pošnine prosto! Obiskujte ,Kino Central' v deželnem gledališču! Boj za Carigrad: Turki dovažajo municijo svojim četam na polotoku Galipoli. Steckenpferd-lilijinomlečno milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 1 K povsod. stran 6. \\ SANATORIUM -EMONA/ \ ZA-NOTRJKNdE -M-KIRURGICNE -BOLEZND. i •poROD^s^s^^cA. LdUBLdANA ¦ KOMENSKEGA-ULICA- 4 li 5EF-zDRA^:pRiMArajDR FR.DERGANCJl TEDENSKE SLIKE 25. štev. Močno ranjenega neso z bojne črte na obvezovališče Rdečega križa. štev 25. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. KMETSKA POSOJILIMICA R. Z. Z N. Z. Obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno 4 LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJANI, == brez vsakrSnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad: nad osemstotisoč. 453 PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. 1 Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki ]>ri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl, po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. I^borno sredstvo za rast las. ¦ Za gotovost se lamLl. Zadostuje steklenica. bpričevita na razpolago. Redka prilika! Neobhodno potreben jev vsaki družini stroj za rezanje las, s l