SOKOL VESTNIK SOKOLSKIH ŽUP LJUBLJANA, MARIBOR IN NOVO MESTO ŠTEVILKA 3____________•_________LETNIK II_______•___________MAREC 1937 Govor staroste Zveze slovanskega sokolstva dr. Bukovskega na slovanskem večeru dne 4. februarja 1937 na Taboru Sestre in bratje! Pozdravljam vtis z radostno vzvalovamim ercem, saj mi je s svojim pozdravom sporočiti tudi zagotovilo verne dai čiste ljubezni, ki je ne goji za jugoslovanski narod samo sokolstvo, ampak ves češkoslovaški narod. V tem trenutku delovne skupnosti src in misli čutim in vem, da vodi nas vse čisto ista misel, ki nas veličastno dviga nad vsakdanjostjo in nam daje neprestano nove svežosti in moči za ustvarjanje boljšega, svobodnega in kulturnega življenja, če bomo tako trdno združeni in disciplinirani z močjo Tyrševega sokolstva. Kot Sokoli se dlobro zavedamo, da ne živimo samo zase, ampak da smo dolžni svojim prednikom, da nadaljujemo njih narodno in človečansko delo, pa da smo moralno odgovorni tudi svojim potomcem za vrednost in uspehe našega poštenega dela in življenjskega stremljenja. S ponosom in z vsem svojim bistvom se posvečujemo tej častni nalogi l11 h°čemo, da se z vsemi svojimi sposobnostmi in isdlami borimo za narodne in človečanske pravice, za resnico, pravdo in svobodo. Pri tem nam neprestano sili v spomin žalostna preteklost, kako so Slovani v svojem zgodovinskem razvoju usodno grešili, kadarkoli so se naslanjali bolj na tujo pomoč kakor na svoje složne moči, kadarkoli so se ubijali z notranjimi spori, nikar da bi se disciplinirano zedinjevali, in kadarkoli so propadali v neodločnosti in v brezdelnem pričakovanju, nikar da bi delali za uresničenje enotne, trdne in neumorne volje. Vselej so to plačali s svojo narodno svobodo, a mnogi tudi z življenjem. Nečemo, da bi se še kdaj povrnile v zgodovini naših narodov posledice znane slovanske nesloge, razdvojenosti in notranje nediscipline. Zato vzgajamo nove rodove v sokolski atmosferi, v kateri vodi ustvarje-valna ljubezen vse bitje v njegovem telesnem, duševnem in moralnem bistvu k zdravemu in skladnemu razvoju in v kateri dozoreva vsak posameznik v plemeniti tekmi z ostalimi svojimi silami in z lastnim naporom v izpopolnjen in trden značaj. V iskrenem sokolskem krogu se učimo s prosvetijenim srcem najlepšega čustva, v katerem se človek odlikuje s čisto in zvesto bratsko ljubeznijo. Učimo se spoznavati in sc vse svoje žive dni boriti za resnico in pravico, od svojega članstva pa zahtevamo odločnih dejanj, ne puhlih besed, in kadar je treba, tudi žrtvovanja za domovino in za narod. Tako pa lahko vzgaja samo sokolstvo, v katerem odloča ljubezen in v katerem usmerja jeklena volja vise k skupnemu vsenarodnemu smotru z veličastno močjo moralnih sil. Sokolstvo ima te pogoje in zato rasejo v njem iz majhnih začetkov velika dela. S telesnim oblikovanjem osvajamo polagoma tudi notranja človeška čustva in vse žive osnove človeka. Pri mladini in pri zrelih ljudeh negujemo zdravo krepitev. S smotrno vadbo in s postopno vzgojo delamo telesa gibčna, močna in vztrajna. Pri vsem tem se pa zavedamo, da je telo v človeškem življen ju samo materialni posrednik m da ne more in ne sme vladati nad človekom. Dobro se zavedamo, da ‘9e^ v telesu tem dalje in popolneje lahko pojavljajo moralne in duševne moči človeka, čim dlje je telo zdlravo, sveže, gibčno in krepko. Za tem v bistvu tudi stremimo, ker vemo. da dajo šele globoka čustva in moralne zveze življenju posameznika pravi človeški smisel in da se človek sele z njimi uvršča kot polnovredna enota v živi družabni ustroj. Zato sokolska vzgoja tudi ne gleda samo na telovadno izurjenost, ampak deluje hkrati tudi s telovadbo in z vplivi idejne in družabne miselnosti na vse edinice v človeškem bitju, jih enakomerno razvija in harmonizira vso osebnost vsakega posameznika v zavedno disciplinirano celoto, ki jo ravna močna in trdna volja. Spočetka res ni lahko prisiliti telo na delo, ki je neprijetno, neugodno, utrudljiv o. in zmagati nazadnje le s svojo voljo, ki je odločila to ravnanje pod vplivom višjih koristi. Še težje je pa naučiti vsakega posameznika, da podredi svoje sebične zelje pravici in blaginji drugih, ga naučiti, da se odreka, žrtvuje, častno in nesebično delu je, ga naučiti, da se pokorava višjim koristim celote, domovine in naroda, tudi kadar vidi, da je to v njegovo gmotno škodo. Če se človek tako uči brzdati svoje telo z moralnimi in duševnimi nagibi, pomeni to, da rase iz divje živali v resničnega človeka, da se otresa vpliva nizkih nagonov in da osvaja polagoma uravnavanje svojega življenja z lastnim, zavestnim in hotenim delom, da se polagoma oddaljuje od nemoči in podrejenosti k svobodnemu, neodvisnemu in samostojnemu delovanj,u. V sokolstvu gojimo torej veliko več kakor golo telovadbo, kei* vzgajamo vsega človeka, ga učimo, da zna samega sebe krotiti in dk postane, discipliniran, preobrazu j e mo ga v popoln in kremenit značaj. V tem delu pripravljamo cela pokolcnja, s temi lastnostmi opremljamo vse sloje našega naroda in ustvarjamo tako polagoma sokolsko zavest v vsem narodu. Globoki pomen sokolstva je doumela vaša slovanska duša prav tako kakor naša. Vi se oklepate svojega sokolstva z isto toplino kakor mi, vam in nam je Tyrševo sokolstvo popolnoma skupni ideal, ki kaže vsakemu posebej in vsem skupaj jasno in odgovorno nalogo v lastnem narodu, v slovanstvu in v človečanstvu. In kakor zagotavlja sokolska vzgoja v vsem narodu vsakemu posamezniku odporno zdravje, vsestransko sposobnost in zrelost, tako smo prepričani, da bomo slovanskim narodom s sokolstvom zagotovili tudi vi-teštvo telesa in duha za vesoljno slovanstvo. Materinski jezik Govor je čudovit dar božji, ki loči človeka od' živali in ga dviga nad prirodo, materinščina je pa nekaj vzvišenega in toplega, kar združuje sinove in hčere istega naroda in jim ogreva srce in dušo v skupni ljubezni do domovine. Čudovito moč in toploto materinskega jezika spozna in občuti človek prav šele v tujini, daleč proč od rodne zemlje. Materinščina je kakor svetinja. ki bi jo moral sleherni človek spoštovati, gojiti in, če je treba, tudi do zadnjega diha braniti. In ker združuje sokolstvo v sebi vsa plemenita stremljenja, ni ena njegovih zadnjih dolžnosti, da varuje to dragoceno svetinjo, ki mora ostati’ svetla in čista kot kristalni vrelec narodne zavesti. Nu žalost pa glede jezika silno grešimo, nekaj zavestno, še več pil nezavestno. Poglejmo samo jnalo naše dnevnike, katerih slovenščina je dostikrat naravnost obupna. A tudi marsikateri mesečnik, ki se pač ne more izgovarjati, da za jezikovni pregled ni bilo zadosti časa, piše slovenščino, da bi se človek kar razjokal. Če pojde tako dalje, bo naša lepa slovenščina kaj kmalu samo še neužitna brozga nekakšne «jugoslovanščine», ki ne bo razumljiva ne Slovencu, še veliko manj pa Srbu in Hrvatu. Nobenemu razumnemu in poštenemu človeku pač ni treba šele dokuzo-vati, da je slovenščina polnovreden jezik, ki ima zlasti v Jugoslaviji vso pravico do obstanka in nadaljnjega razvoja. Da bi z uničenjem slovenskega jezika in kulture jugoslovanska misel in državljanska zavest kaj pridobili, menda tudi ne bo nihče resno trdil. Enakovrednost slovenščine z drugimi jeziki najlepše dokazuje to, da imamo za vsak pojem svoj izraz, dostikrat celo po več izrazov. Nesreča je samo v tem, da večina ljudi, celo tisti, ki se ukvarjajo s pisanjem, dosti teh izrazov ne poznajo, kar jih zavaja, da podcenjujejo lastni jezik. Toda stopimo samo malo na kmete in poslušajmo z odprtimi ušesi, pa bomo kaj kmalu spoznali, da naš jezik nikakor ni tako reven, kakor ie morda marsikdo doslej mislil. Marsikomu se posebno imenitno zdi, če uporablja čimveč tujk. katerim največkrat niti sam ne ve pravega pomena. Pa se da malone vsaka tujka nadomestiti z dobro, enakopomembno, dostikrat: celo boljšo domačo besedo. Razloček je po navadi samo v tem, da domačo, četudi morda manj znano ali pa nenavadno besedo vsakdo takoj razume, tujko je pa treba zmerom šele pojasnjevati. Za veliko večino tujk že imamo dobre slovenske izraze, samo poiskati jih moramo, za druge jih bo treba šele napraviti. Edino za tujke, ki so se že vdomačile (na primer: šport, kultura), bi bilo seveda odveč, ko bi kovali nove izraze. Pri tem je tudi puhel izgovor, da ta ali ona domača besedo ne pove natanko tistega, kar tujka, in da je zato ljudje ne bodo prav razumeli. Saj ima vendar sleherna beseda pomen, ki so ji ga dali ljudje. Tudi to nas ne sme motiti..če ima ena in ista beseda po več pomenov, to je pri drugih jezikih prav tako. Ena največjih napak je prav gotovo to. da večina naših ljudi po nemško misli, ko dela slovenske stavke. Da delajo tako ljudje, ki so hodili v nemške šole in bili vzgojeni v nemškem duhu. je kolikor toliko razumljivo, čudno je pa, da so se tega navzeli tudi ljudje, ki ne znajo niti besedice nemško. Vsak jezik ima svoj način izražanja, ki je zanj značilen. Med' slovenščino in nemščino je na primer ta bistveni razloček, da izraža Nemec svoje misli izpred vsega s samostalnikom, ki je zato posebno razvit in prožen, ko uporablja Slovenec predvsem glagol, ki je zato seveda veliko močnejši od nemškega. Razen tega smo pa jeli po prevratu čisto brez potrebe uporabljati raz-r lične srbskohrvatske besede in nadomeščati z njimi prav dobre, največkrat celo boljše slovenske besede. Seveda pa lahko opazi in občuti vse to in še marsikaj samo človek, ki svoj materinski jezik dobro pozna. Največ krivde na tem, da naši ljudje nimajo zadosti razvitega čuta za jezik, je prav gotovo na šoli. na osnovni, še več pa na srednji. Redki so učitelji slovenščine, ki bi umeli vcepiti svo-jiin gojencem pravo ljubezen do materinščine in jim zlasti vcepiti ne le, kuj smejo zapisati, ampak tudi česa ne smejo. Zato je pa dolžnost vsakega člo-veka, ki je količkaj hodil v šolo, zlasti pa še Sokola, da se pozneje v življenju še sam uči in izpopolnjuje. Sleherni izmed nas mora pri vsaki priložnosti skrbeti, da sam zmeraj pravilno govori in piše ter da tudi druge na to opozarja. Ogibati se mora zlasti vseh popačenk in nepotrebnih tu.ik, pri tem pa seveda ne sme pretiravati in zaiti v spakovanje, ki vzame jeziku pristnost in lepoto, človeka pa samo smesi. Dr. Franc Derganc, Ljubljana: Filozofski drobiž 7. Puškinova skrivnost. Dne 10. februarja 1937 je proslavila vsa kulturna Evropa stoletnico smrti genija, naj večjega ruskega pesnika in ustanovitelja ruske književnosti, Aleksandra Sergej e vi č a Puškina (1799—1837), vrstnika za Slovence enako pomembnega pesnika Franceta Prešerna (1800 do 1849). Prvič po svetovni vojni sta si simbolično podali roke ob Puškinovi proslavi stara in nova Rusija. Kulturne in literarne zasluge Puškina so obširno ovrednotili vsi evropski časniki. Nas pa zanima danes le biološka in psihološka stran Puškinovega dela. Posebno zaradi tega, ker ie Puškinova osebnost najporazneje in naravnost uničujoče ovrgla vse tri osnovne dogme nordskega rasizma, ki se glase približno takole: 1. Vsa kultura je pridelek čistokrvnih plemen (ras). 2. Vsako križanje (mešanje) plemen izpridi in pokvari čisto kri ter povzroči degeneracijo in propast čistokrvnega plemena in njegove kulture. 3. Človeški značaj je prirojen in deden, nobena vzgoja ga ne more več izpremeniti. Državi pripada zato naloga, da dobre dedne lastnosti naroda po naukih znanstvenega dedoslovja (genetike) ohranjuje, a izločuje slaba, degenerirana svojstva. Po mnenju rasizma odločuje v razvoju naroda dedni fatalizem (usojenost), a vzgoja nikakor nima tistega ustvarjajočega in vodilnega vpliva, ki so ga ji doslej pripisovali narodni vzgojitelji. Soglasno je priznala Evropa genialno nadarjenost Puškina in po domnevah nordskega rasizma bi morali pričakovati, da je bil genialni Puškin potomec nekega čistokrvnega slovanskega plemena in je vse lastnosti svojega značaja podedoval iz neke čiste krvi. A resnica govori drugače in prav narobe! Puškin je bil mešanec afriške, abesinske in evropske, slovanske krvi. Carigrajski poslanik je poslal gospodarju Petru Velikemu Puškinovega deda, Abesinca Ibrahima Hanibal a. Širokopotezni car ga je poplemičil in obdaril z graščino in posestvom. Po materi je izhajal Puškin iz črne abesinske, ciganske rase, ker je abesinsko pleme sorodno indskemu plemenu, izvoru ciganov. Rasizem pa uči, da je ciganska kri najbolj degenerirana. Po njegovem bi bil moral mešanec (bastard) Puškin postati najmanj slaboumen, degeneriran bebec. A zgodilo se je nasprotno: mešanje (križanje) je zlilo dvojno, različno kri v bronovino genialnega glasu. Iz združitve dvojne, različne krvi se je razvilo nekaj čisto novega, a nič dednega. Enako tudi kemična spojina ne podeduje svojih lastnosti iz svojih prvin, marveč nastane iz njih novo telo z novimi svojstvi, ki niso v ničemer podobna prvotnim sestavinam. Puškinova osebnost pobija tudi edino zveličavno rasistično dogmo dednosti in izpostavlja spet resnico o nadmoči vzgoje: človek je v prvi vrsti proizvod svoje neposredne, (vzgojitelji) in posredne (okolje) vzgoje. Važna ostaja seveda dednost tudi še nadalje, a prihaja šele na drugem mestu v poštev. To vzgojno vsemogočnost najbolje dokazujejo že navedeni Tudi (Hindu) z vzgojo bramanskih asketov in menihov, fakirjev in jogi nov. Ni prirojene telesne (duševne) ali duhovne dejavnosti in sposobnosti razen zakrknjene, zastarele degeneracije, ki bi je dolgotrajna, do smrti se ponavljajoča vzgoja poljubno ne izpremenila, ojačila (pretirala) ali idb izgube oslabila. Silno moč prve (anticipativne) od zibke do zrelosti se ponavl jajoče, podzavestne vzgoje je rasizem popolnoma prezrl in jo zamenjal z dednostjo. Puškinova samoljubnost in upornost sta se kakor pri Napoleonu razvili v reakciji izredne nadarjenosti in občutljivosti proti zunanjemu pritisku zatirajočega nazadnjaštva. Pozornosti rasizma je ušlo tudi biološko dejstvo, da se človeško seme (genotip) razvija v obeh sunkih telesnega (duševnega) in duhovnega fenotipa. V tem d vosu n k o vi te m razvoju pa nadvladuje liko- tvornu moč boju. Često so se javili krepki borci za dve težki panogi hkrati: za pankration in rvanje ali pa za pankration in postenje. Oba laoja so morali opraviti isti dan, zato je pa bila zmaga v tej dvojni, brez dvoma najtežji tekmi najčast-nejše, kar se je dalo doseči v Olimpiji, in tisti, ki so v enem dnevu zmagali v rvanju in pankrationu, so se smeli imenovati cHerkulovi nuslednikb. Šteli s° jih po vrsti in ohranili njih imena k e sne j Šim rodovom. Težavnost te tekme dokazuje dejstvo, da je šele v 142. olimpiadi izvojeval Kapro« dvojni boj in Postal drugi za Heraklejem in da je bilo vsega skupaj le devet, po drugih Podatkih pa deset «Heraklejcev». Kdor se je bil v svoji prošernosti priglasil za dvojni boj, pa zaradi utrujenosti po prvem ni mogel nastopiti k drugemu, Sf> Pa kaznovali z globo. Tako se je n. pr. znani Teagencs nekoč priglasil za Postenje in pankration. V postenju je sicer zmagal, toda nasprotnik Eutimos Pa je bil tako zdelal, da se ni mogel poizkusiti še v pankrationu. Zato so ga helanodiki obsodili, da je moral plačati en talent globe svetišču, en talent Pa Eutimu kot posebno odškodnino. Najlepša, vsestranska in zato najkoristnejša tekmovalna panoga je bil Peteroboj ali pentatlon. Panoge, o katerih smo doslej govorili, so sicer zahtevale veliko moč in spretnost in so bile tudi zelo priljubljene — saj se je človek vedno rad naslajal ob gledanju borbe; bolj ko je bila divja • a krvava, bolj je ugajala — vendar so najbolj čislali peteroboj, prav zastran njegove lepote, vsestranskega učinka in pristopnosti, saj pravi Aristotel, da so «peterobojci najlepši ljudje, ker so mo čni in u rn i». Učinku antičnega Peteroboja se dandanes še najbolj približuje naša sokolska telovadba e svojo vsestranostjo. Pankration. Tekmovalci so se izkušali v teku na en stadij, v skoku v daljino z zaletom, v metu plošče (diska) in sulice ter v rvanju. V kakšnem redu so tekmovali, iie vemo zanesljivo. Verjetno je, da so smeli sodniki vrstni red panog izpremeniti, če je bilo potrebno, bržkone se je pa tudi vrstni red v stoletjih izpreminial. Gotovo je, da so morali tekmovati v vseh petih panogah v enem dnevu. Nekateri trdijo, da so najprej metali ploščo, zatem skakali, metali sulico, tekli in se rvali. Krause pa dokazuje, da se je to godilo v temle redu: skok. tek. plošča, sulica in rvanje. Dokaz, da s6 je začel peteroboj s skakanjem, vidi v tem, da so ta del tekme spremljali piskalci na piščali. Tudi drže zmagovalci v peteroboju pri vseh sohah v rokah skakalne ročke, ne pa kakšno drugo orodje. Bržčas se je pa po 77. olimpiadi moralo to izpremeniti, ker naletimo v kesnejši dobi na tako imenovani triaginos (po naše «tridelje»), kar naj bi bilo skupno ime za skok in oba meta. Potemtakem bi ibil prišel Po tem času tek na četrto mesto pred rvanje, ki je bila brez dvoma zadnja Panoga. Že zato. ker je bil zmagovalec v rvanju tudi zmagovalec v peteroboju in s tem olimpionikos*, ki je dal prihodnji olimpiadi svoje ime. * Čisto napačno je torej, ee imenujemo dandanes tiste, ki se p r i p r a v 1 j a i o Za olimpijske tekme, «olimpionike», kakor pogosto slišimo in beremo. tOliinpionik* Je tekmovalec šele takrat, ee pri tekmi tudi zares zmaga. Krause sodi v nasprotju z nekaterimi drugimi znamenitimi raziskovalci, da ni bilo vselej potrebno, da bi se bili tekmovalci kosali v vseli petih panogah; zlasti ne, če je bila zmaga kakšnega tekmovalca že očita. Morali pa so se izkušati v prvih treh panogah v triagmu, ki so bile samo v peteroboju (skok in oba meta). Domnevajo tudi, da je tekmovalec po prvih treh panogah lahko sam odstopil in prepustil venec tovarišu, če je spoznal, da mu ni kos. Za najtežavnejšo panogo je veljal skok. Odrivišče je bilo na trdih tleh, zaznamenovano s črto, doskočišče so pa zrahljali s tem, da so tla prekopali s kopačo. Skakali so s primeroma težkimi ročkami v rokah, meneč, da s tem podaljšajo skok. Vzlic številnim poizkusom dandanes ne vemo za trdno, da bi bilo to res, čeprav je po drugi plati ros, kar trdi Jager («Die Gymnastik der Hellenen», Stuttgart, 1881), tla vsi naši poizkusni skakalci prvotno niso dovolj obvladali ročk, da bi si bili z njimi kaj pomagali, pa tudi niso imeli tako čvrstih teles, kakršne so morali imeti skozi mnogo i*odov telovadno vzgojeni Grki. S tema razlogoma zagovarja tuidi čudoviti Fajlov skok v daljavo: 55 stopal ali 16'35 m, o katerem imamo sporočila. Na to, da bi bil to triskok, kakor mnogi sodijo, kaže zgolj daljava skoka, ki se nam zdi po naših izkušnjah za preprosti skok v daljino nemogoča. Toda potem bi bil moral biti skok pri peteroboju triskok, za kar pa nimamo prav nobenega dokazila. Še najbolj verjetno je, da je stari pisec lahkoverno verjel bajko o velikanskem skoku, čeprav marsikaj (svetost olimpij, zato resnost, vestnost in natančnost sodnikov pri merjenju, tisoče prič in drugo) kaže, da utegne biti ta mera vendarle resnična; tolikanj bolj, ker so nekateri novejši, bolje pripravljeni poizkusi pokazali, da se z ročkami izpremeni težišče telesa, kar v ugodnih razmerjih res podaljša skok. Metanje plošče je bila, kakor tek, zelo stara vaja. Wilhelm pravi, da je bila plošča podoba Solnca, božanstva, ki so ga častili vsi preprosti narodi, in da je bilo metanje take plošče versko dejanje. Svojo trditev utemeljuje s tem, da so imele starogrške plošče vrezane piko. krog ali kljukasti križ. vse troje od nekdaj znamenje za solnce («L e ibesiibungen», 1935, štev. 15). Plošče so bile sicer kamenite ali kovinske in različno težke (l-35 do 4'75kg), toda za olimpije so hranili v zakladnici Sikijoncev tri enako težke kovinske diske. Tekmo- valci Skok . Plošča Tek Kopje I. boj Rvanje II. boj III. boj 1 A A D C A \ 2 B D E A (B)] 3 C C A G — (A)j G G je 4 D A C B C) G/ (C) zmago- valec 5 E H G E (E)/ 6 F G B (D) — 7 G E (H) G (prosti) C (prosti) 8 H (F) 9 (I) Sulico so lučali bržkone v daljino, dasi ne vemo nič zanesljivega, ne kako, ne kakšno orodje so metali. Vemo edino to, da je imela sulica na ratišču zanko, v katero sta se vtaknila kazalec in sredinec. Vsi tekmovalci v peteroboju, ki jih vsaj na olimpijah gotovo ni bilo nikoli dosti, so prav lahko tekmovali v skoku in metih. Za te so si izžrebali mesta najbrže tako, kakor pri teku kot posebni panogi; težje je pa bilo z rvanjem. Lahko je bilo, če sta se priglasila samo dva tekmovalca. Če so se morali boriti visi, je moral že pri treh tekmovalcih tretji počakati in se boriti kot «efedros» z zmagovalcem prve dvojice. Pri štirih tekmovalcih dobimo dve dvojici; zatem sta se borila še oba zmagovalca. Pri petih tekmovalcih sta se spoprijeli dvojici, nato oba zmagovalca, nazadnje pa zmagovalec in peti, ercdrois. Ta srečnik je bil seve v veliki moči proti že utrujenemu nasprotniku. Zdi se pa, da se je to zaradi majhnega števila peterobojcev prav redko Pripetilo. Sicer pa ne vemo za trdno, kako so izločevali tekmece, da so dognali zmagovalca. Harbott misli, d'a ho to storili po vzorcu na strani 44, ki je sestavljen za devet tekmovalcev. (K, nec prihodnjič) Franjo Lubej, Ljubljana: Sokolstvo — glavna vez slovanskih narodov (K obisku staroste dr. Bukovskega.) \ dneh od 26. januarja do 5. februarja je prvič obiskal jugoslovansko sokolstvo starosta češkoslovaškega sokolstva in starosta Zveze slovanskega sokolstva brat dr. Stanislav Bukovsky, ki ga je spremljal tajnik ZSS brat Evgen Koppl. Ta pomembni obisk se je izvršil skoraj hkrati z važnimi sokolskimi in slovanskimi dogodki: ob 751etnici obstoja sokolstva (prvo sokolsko društvo v Pragi je bilo ustanovljeno dne 16. februarja 1862), v času podpisa večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo in v času, ko se mora združeno slovanstvo boriti proti novim napadom na slovansko svobodo in samostojnost. Obisk voditeljev slovanskega sokolstva je veljal vsemu našemu narodu in posebej še našemu sokolstvu. Odlična zastopnika češkoslovaškega naroda sta obiskala prestolnico in vsa glavna sokolska središča Jugoslavije: Kragujevac, Novi sad, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Split, Zagreb in Ljubljano. Navezala sta stike z naj višjimi in s krajevnimi predstavniki državnih ob-lastev, vojske in občin, z Zvezo jugoslovanskega sokolstva in po sokolstvu z vvsean jugoslovanskim narodom. Povsod, kjer sta se mudila, so bile ob priliki slovanskih večerov, akademij in predavanja brata Bukovskega velike manifestacije slovanskega bratstva. V Beogradu je starosta dr. Bukovsky prvi dan obiskal ministra za teletsno vzgojo in beograjskega župana ter ju povabil na X. vsesokolski zlet leta 1938. v Pragi, ki bo hkrati tudi sokolska proslava dvajsetletnice državne samostojnosti, potem se je sestal v zveznih prostorih s predsednikom vlade dr. Milanom Stojadi no vicem. Predsednik vlade ee je živo zanimal za sokolsko delo, poudaril velikanski pomen sokolske vzgoje za napredek in kulturo naroda, obljubil sokolskemu delu in sokolski misli podporo vlade ter se zahvalil bratu Bukovskemu za povabilo na zlet v Prago. Še isti dan ie bil starosta dr. Bukovsky sprejet v daljši avdienci pri knezu namestniku Pavlu, drugi dan je pa položil na Avali na grob neznanega vojaka venec ter se na Oplencu poklonil spominu kralja Aleksandra, kjer je položil na njegov grob velik venec s trakom v češkoslovaških državnih barvah z napisom: «Zveza slovanskega sokolstva in ČOS — 27. I. 1937». Dne 4. februarja sta prišla gosta v Ljubljano, kjer se je končalo njuno desetdnevno potovanje. Ljubljanski obisk je veljal slovenskemu sokolstvu. Na kolodvoru so pozdravili došla gosta zastopniki slovenskih žup, v Ljubljani bivajoči člani zvezne uprave, zastopniki vojske in narodnih društev, velika množica sokolstva in zbor častnikov ljubljanske posadke z vojaško godbo. Dopoldne sta gosta obiskala ljubljansko sokolsko župo. Sokola I na Taboru, Ljubljanskega Sokola, popoldne sta pa položila venec na grob pokojnega staroste dr. Ivana Oražna in obiskala še sokolsko društvo na Viču. Zvečer je bil na Taboru velik slovanski večer v nabito polni dvorani. Po pozdravu župnega staroste dr. Pipenbaeherja je imel starosta dr. Bukovsky globoko zasnovano predavanje o pomenu sokolske misli za slovansko narode (glej uvodnik!). Po p redu vanju se je razvila prisrčna slovanska družabna Prireditev. Drugi dan dopoldne je obiskal starosta dr. Bukovsky bana dr. Natlačna, župana dr. Adlešiča in divizijonarja generala Toni ca. Popoldne sta se odpeljala gosta čez Maribor, kjer jima je mariborsko sokolstvo priredilo prisrčen sprejem in slovo, nazaj v svojo domovino. Desetdnevno bivanje voditeljev slovanskega sokolstva med nami je okrepilo duhovno zvezo obeh narodov, poglobilo sokolsko miselnost in pokazalo pot, po kateri mora sokolstvo v teh dogodkov polnih časih. Vse potovanje je pa imelo hkrati tudi namen, da pospeši delo za X. vsesokoLski zlet v Pragi leta 1938. Seme, vrženo ob tej priliki, bo klilo in pokazalo plodove na sokolskih olimpijah, ki bodo drugo leto združile vse slovanske narode v enotnem pojmovanju življenja po načelih Tyrševe sokolske misli. Slika k članku „Odkoleb“, ki je bil priobčen v drugi letošnji številki. Pravilni odkoleb. Napačni odkoleb. Lojze Lubej, Ljubljana: Vzpora v predkolebu na bradlji S to prvino izmenjamo oporo, in sicer preidemo z njo iz nižjega v višji položaj opore. Prehod izvršimo s pomočjo koleba. Za učenje te prvine so fiotrcbnc novincu iste vaje kakor za vzporo v zakolebu (glej «Sokola iz eta 1936., štev. 1), le vzpiranje iz skleka v vzporo kolebno naj vadi obratno: v zakolebu sklek, v predkolebu vzpora. Med vzpiranjem naj bo nagnjen nazaj, to se pravi, da so ramena za oporno osjo. Vzporo v predkolebu razloži in delaj takole: naskoči na lest vi ni v oporo na lahteh, ki naj bodo le toliko pokrčene, kolikor je potrebno, da no zmuzneš pod orodje. S togim — ne uleknjenim — trupom in napetimi nogami nanravi visok predkoleb in zatem še večji zakoleb, glava naj bo vedno v podaljšku trupa. Z naslednjim predkolebom napravi vzporo tako, da sc, preden pri-kolebajo noge do lestvin, odrineš od njih z lalitmi in vzpreš, obenem pa izbočiš prsi, kar še poveča odriv. Ulekniti ne smeš, ker ni to niti lepo niti koristno. Še manj pa smeš skloniti pri tem telo. Če storiš to, prineseš noge pač nad lestvi ni, trup pa potisneš s tem nazaj in ostane zato pod orod jem. Preden se*odrineš z lahtmi, ne bodi mehak v ramenskem sklepu, obvladaj ga s tem, da napneš vse bližnje mišice, predvsem pa široko hrbtno in veliko prsno mišico. Vzpirati ti ni treba preveč, saj te morata prinesti v oporo koleb in odriv sam. Kolikor pa vzpiraš, delaj to na napetih lahteh, za kar pa mora biti telo nagnjeno primerno nazaj. Dostikrat vidimo vzporo z nekakim trzanjem, ki je posledica prepoznega odriva ali prednoženja ali pa obojega skupaj. To se pripeti telovadcu takrat, kadar prinese noge do lestvin, se sunkoma odrine in pri tem zadrži noge, da dvigne trup, nato pa spet spusti noge naprej. Uči se vzpore tako, da jo delaš mirno brez trzanja ali sunkovitega odriva, potem prideš v vzporo. kakor bi vzplaval. Pri vzpori v pred koleba po prevalu nazaj moraš posebno paziti. Nevajenemu telovadcu se kaj rada izjalovi, kor zamudi zaradi hitrega koleba pravi čas za odriv in vzpiranje in je razen tega morda še uleknjen. Zato glej, da po prevalu eimprej preprimeš, s čimer pridobiš potrebni čas za na-pon telesa, in da zadržiš koleb s pomočjo lahti in krepkega prijema lestvin, kar je neogibno potrebno, če hočeš obvladati telo. * Ko se naučiš brezhibno navadno vzporo, lahko poizkusiš tudi z vzporo v prednos. V tem primeru ne vzpiraš na napetih, ampak na pokrčenih lahteh. Za tako vzporo je treba precej moči v lahteh. Trupa med krepkim vzpi-ranjem ne zaklanjaj, ampak ga o pravem času, to se pravi zgodaj skloni. To je potrebno posebno zaradi tega, da ti trup ne uide naprej pred lahti. Vzpri tudi prej, kakor pri navadni vzpori. Kakor hitro je togo telo v pred-kolebu v kotu kakšnih 60° proti lestvicam ali tlom, vzpri z odrivom lahti, prednoži in pritegni spodnji del trupa močno nazaj. S prsi sili naprej, tako da dosežejo noge in trup hkrati dokončni položaj, kakršen je potreben za pravilni pred nos. R A Zveza slovanskega sokolstva Dne 7. februarja sta bili v Pragi redni seji predsedništva in načelništva ZSS, pri katerih so bile zastopane vse sokolske zveze in bolgarski Junaki. Na obeh sejah so bili soglasno sprejeti pomembni sklepi, ki naj še bolj zbližajo vse slovanske narode. ZSS ima letos v načrtu smučarske tekme za slovansko prvenstvo v Jugoslaviji, tekme v igrah v Sofiji ter tekme v klasičnem peteroboju za člane in v sodobnem peteroboju za članice v Pragi. Letošnjo jesen bodo tudi medzvezne tekme v prostih panogah med ČOS in SKJ. V Splitu bo poseben tečaj za mednarodne telovadne sodnike, mirno tega pa bo še več tečajev in tekem za vrhunske telovadce. Sklenjeno je bilo da sc udeleže našega delovnega zbora župnih načelnikov in načelnic, ki bo meseca julija v Splitu, tudi načelniki in načelnice vseh ostalih slovanskih zvez. Pred sedništvo je vzelo na znanje pokrajinski zlet v Skoplju. obisk beograjske župc v Sofiji in obisk Junakov v Beogradu, vse-sokolski zlet v Katovicah, ki bo zadn je dni junija meseca letos, in X. vscsokolski zlet v Pragi leta 1938. Zleta v Katovicah se Udeleži predsedništvo ZSS in vse včlnnjene Zveze s primernim zastopstvom, pri vse-sokolskom zletu v Pragi pa bodo sodelovale vse zveze kot celote ne samo pri telovadnih, ampak tudi pri vseh drugih pri- N O reditvah (pri zletni razstavi itd.). Takoj po tem zletu se otvori v Pragi sedemdnevni slovanski sokolski tečaj, v katerem bo imelo okoli 100 slušateljev priložnost, da se seznani z raznimi sokolskimi vprašanji, o katerih bodo predavali zastopniki vseh zvez. Prosvetni odbor ČOS je pripravil predloge glede enotnega postopka pri raznih skupnih proslavah in slovanskih večerih ter predlog za gospodarsko zbližanje vseh slovanskih narodov. V vseh slovanskih jezikih bo izdana posebna propagand-na knjižica o smotrih in težnjah slovanskega sokolstva. Na seji so razpravljali tudi o skupnem glasilu vsega slovanskega sokolstva in o enotnem slavnostnem kroju za člane in članice. ČOS namerava osnovati za mednarodno javnost posebno glasilo. ki bo seveda na razpolago tudi ostalim sokolskim zvezam. Ta seja je jasno pokazala, da postaja ZSS zmerom močnejši činitelj za čim tesnejšo povezanost vseh slovanskih narodov tudi na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. V kroniko «Sportni neuspeh sarajevskega zleta. Zakrivila sta ga nemogoča organizacija in z njo v zvezi velika nediscipliniranost tekmovalcev. Kakor so je bilo zaradi pomanjkljivih priprav bati, se je športna stran smučarskega zleta v Sarajevu izprcvrgla v polom, kakršnega še ni doživelu nobena smučarska prireditev od obstoja JZSZ.» Tekme so se morale zadn ji trenutek premestiti zavoljo snega s Pal na Jahorino. Zato je bila v tamkajšnjem hotelu nevzdržna gneča. To je onemogočalo pravilno delo in izčrpalo tekmovalce. Zaradi pomanjkanja pomočnikov na nastopišču za smuške like, zavoljo 20° mraza in hudega vetra se je sodnikom pripetila računska pomota, ki je bila povod, da so spremenili prvi napačni rezultati že itak revoltirane tekmovalce v ncsportnike. Kljub temu, da je sodniški zbor pozneje nedvomno ugotovil napako, so tekmovalci z Ljubljančani na čelu odklonili start na slalomu in celo grozili ostalim tekmovalcem, če bi startali. Kljub temu pa so pri razdeljevanju nagrad priznali popravljene uspehe in je. prvoplasi-rani sprejel nagrado. Tudi pri zaključnih skakalnih tekmah je bilo razpoloženje precej ,bojevito' in so padnli od tekmovalcev na sodniški zbor očitki, ki zaslužijo eksemplarično kazen. ... Skrajni čas je, da se JZSZ upre postati slepo orodje v rokah kogarkoli, najmanj pa aktivnih pristašev belega športa.* (»Jutro* z dne 22. februarja 1937.) Darila za tiskovni sklad Lonu Dolinškova, Kamnik, din 60.—: Franjo Medič, Ljubljana, din 212.— ; Rajko Turk, Ljubljana, din 100.— ; Nande Majnik, Preddvor, din 66.—; dr. Viktor Murnik. Ljubljana, din 30.—; dr. Josip Pipen-bacher, Ljubljana, din 20.—; Janez Poharc, Ljubljana, din 20.—; Mura Staničeva, Ljubljana, din 30.—, skupaj din 558.—. Hvala! Za vzgojo, pouk in razvedrilo Dragi brat urednik! Zelo sem Ti hvaležen, da si mi ustregel. S takimi stvarmi imamo mnogo koristi pa tudi zabave. Pičijo, pa le ne boli. Mislim, da se vsak prizadeti poboljša in tudi neprizadeti, teh je pa še več. Danes bi spet rad nekaj vprašal. Zadnji čas se toliko piše in govori o neki »akciji* in »misiji*. Mi zunaj na kmetih nismo učeni, pa so nam le zdi, da ti besedi nista naši. Ker pa že toliko uporabljajo te dve besedi, a nikjer ne povedo, kaj pomenita v našem slovenskem, narodnem jeziku, prosimo pojasnila. Najbrže je to kaj tujega. Mi smo že na vse pretege modrovali in skušali uganiti. Eden je rekel, da gre pri »akciji* za denar, kakor ga imajo akcionarske družbe (n. pr. Trboveljska). To razlago bi imeli še najrajši, če bodo ubogi Slovenci res kaj dobili. Ko bi pa morali kaj dkti, potem bo pa akcija bržkone propadla. Drugi je razlagal, da pomeni emisija* misijon, kakršnega imajo l>ogani, zamorci in Indijanci in kakršnega so imeli Abesinci, preden so bili premagani. To pa najbrže ni res, ker Slovenci nismo več pogani. Ker se le nismo mogli zediniti in ne vemo, kaj je prav, prosim, da nam razložite pomen teh besed, da bomo vedeli, ali naj borno za ali proti. J. K. Dragi brat J. K.l 7, najboljšo voljo Ti na Tvoje nepo|>ol-no vprašanje ne morem razložiti pravega in popolnega pomena teh dveh besed, pač pa Ti lahko povem samo splošno, kaj izraza pomenita. »Akcija* jo prizadevanje, delovanje, lahko pa pomeni tudi delnico. «Misija* pomeni poslanstvo. Če s tem odgovorom nisi zadovoljen, pa mi povej, v kakšni zvezi si čital obe tujki. — Urednik. Prvo uro po javni telovadbi je prišel starosta nekega društva v telovadnico k deci in rekel načelnici: »Zdaj imam pa vsega zadosti! Vse te meseci' je bil v telovadnici tak nemir, da sem že ves nervozen. Vi tega ne čutite, ko niste imeli nič dela, jaz sem pa že ves izčrpan in potrebujem miru, dla se vsaj malo odpočijem.* Srečno društvo, katerega starosta tako skrbi za mir. »Delovnemu* članstvu bo zelo ustregel. Sosedna društva, ki so lani temu društvu omogočila javno telovadbo, bodo pa morala vbodoče paziti, da mu ne bodo kalila miru. V nekem drugem društvu je v času vaditeljskega tečaja prišel v telovadnico odbornik s cigareto v ustih. V svojem nagovoru udleležencein tečaja je priporočal med drugim tudi, da mora načelnik sem-patja peljati svoje člane v gostilno, izpiti z njimi tam nekaj litrov vina, da tudi na ta način goji s članstvom bratske vezi. — Da, tako se pridobiva članstvo! Prepričan sem, da bo to društvo imelo vse občane v svojih vrstah — v gostilni. »Gledališki odsek sokolskega društva... priredi v soboto zvečer ob 8. uri v sokolskem domu pikantno igro X. Y. Mladini neprimerno!* — Tako se je glasilo obvestilo v dnevnih listih. Pikantne reči res vlečejo. Takšne igre res spadajo k »sokolski* prosveti! Kako mora biti mladini hudo, da ni že stara!