XV. letnik.
V Gorici, 11. aprila 1907.
15. številka.
I*h»j»v>ak četrtek ob 10. url dopoldne. Bokopiii ie ne vra-£«jo. Nefrankovana pitma ie no spre-jamajo.
Cena listu inaSa ■ celo leto 4 krono, i> pol leta 2 kroni. Za manj premožne ta celo leto 8 krone, na pol leta K 1B0. || Za Nemčijo je cena Uitu 6 K, za druge delelo izven Avstrije 6 K.
Bokopise iprejema »Narodna Tiskarna"
* Uorici, ulica Vet-tnrini it. 9.
slovensko
Naročnino in naznanila sprejema upravnistvo, Gorica SemeniSka ulica Sl. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti me-Blneni vrlu, pri Vaclavu fiaumgartl v Korenjski ulici in na KorenjBkem bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice so računijo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna** (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Vabilo.
Vabimo vse ude »Slovenskega katol. delavskega društva« v Gorici na izreden občni zbor, ki bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 3l/2 pop. v prostorih g. gostilničarja Gorjanca na Kornju. Na dnevnem redu bo:
1. Razgovor o državnozborskih volitvah.
2. Ugovor proti sklepu mestnega sveta goriškega, da se da ulici: Via Signori ime: Via Giosue Carducci.
Delavci! Pridite v obilnem številu na ta shod!
Odbor.
Francoski framazoni in ljudstvo.
Francoske framazonska vlada je zaprla ^.erkve. Kaj je dosegla s tem ? Ljudstvo je silno razdraženo. Velika noč je bila in pobožno francosko ljadatvo ni moglo zadostiti svojim verskim dolžnostim po cerkvah, ki jih je zidalo samo. Namestu veselega vstajenja je vladala žalost med vsemi dobrimi Francozi. Lepi obredi velikega tedna bo prenehali po mnogih cerkvah, v katerih se sedaj zbirajo framazoni in kujejo nadaljne načrte za svoje peklenske namene, ki jih imajo Se proti cerkvi.
Poleg te krivice, ki so jo prizadjsli brezverci francoskemu katoliškemu ljudstvu, bo moralo to ljudstvo plačevati še večje davke za zatvoritev cerkva. Le po-slašajto, koliko stroškov je stalo francosko vlado to bogoskrunsko početje. Pra- ' vosodno ministorstvo zahteva 676.000 frankov za stroške, ki jih je imelo, ko
LISTEK.
Piruhi Korenčkovega Tomaža.
Slika iz vojaškega življenja. Spisal E.
Torek j, rt d vciikouočno nedeljo »tali smo pri raporlu, proseč za dopust. Da nisem jhz našel mi lot ti, to ni bilo čudno, ker sva si bila z gospodom stotnikom vedno v jezi.
Ali te milosti ni dobil tudi Korenčkov Tomaž in lo me je potolažilo. Vzor vojaka-prostaka Vam jo bil. Malo počasen, kudur je bilo ravno treba, ali vsako nedeljo je imel nsjsvitlejše gumbe, najdebelejši ovratnik, tez teden najči- j slejšo puško, brezmadežno pri vsako- j jakih vizitah.
Na njegovi pobtelji bi moral pri belem dnevu z lučjo iskati dlačico, da bi jo odpihnil, in za vtak prašek, ponudil bi pelak. Da bi videli na polici njegovo obleko, zagotavljam Vas, zemljemerec ne pciegne s t'rlalom ravnejše črte, no bila je ravna črla od vrhne modre suknje do najspodnejših belih hlač. Čemu, zakaj, iz kakšnega razloga ni našel milosti pred stotnikom, ta vprašanja sem premleval v niialij polni glavi.
Korenčkov Tomaž ne pojde na
so Bodnijsko preganjali katoličane, ki so se uprli vladnim hlapcem. — Notranji minister zahteva en miljon in petsto ti- j eoč frankov za pota, ki so jih imeli po- . licisti in drugi vladni uslužbenci, ko so • zapisovali cerkveno premoženje.— Vojni minister zohteva 645 tisoč frankov za | vojaščino, ki je morala naskočiti cerkve ' in razbijati vrata, katera so zadelali katoličani, da bi ne mogli vojaki skruniti cerkva. En miljon, 225 tisoč in 479 frankov zahteva isti minister za prevažanje vojaštva in orožništva v te namene. Torej vse to satansko delo je stalo brezversko vlado nad štiri miljone frankov.
In koliko škode imajo pri tem razni stanovi, ki so imeli pri cerkvah svoj zaslužek, se ne da povedati.	[
To vnebovpijoče početje pa zagovarjajo naši liberalci in socialni de-mokratje, ali kakor jim pravimo navadno, mokrači po svojih listih ter ludi pri nas hočejo izpeljati isto, ko dobe moč v svoje roke. Ali bomo mi katoličani kaj takega pastili? Ali bomo ostali mirni ter s svojo malomarnostjo provzročili, da zmaga kak liberalec ali socialni demo- ; krat pri volitvah za državni zbor, kjer se delajo take postave. Nikdar I Komur je tedaj mar, da se tudi pri nas ne prične tako početje, bo vse storil, da 14. maja zmagajo naši kandidatje. Zato vsi tisti dan do zadnjega moža na voliSče in zmaga na naši Btrani bo ne le gotova, ampak tudi sijajna in potem sc ni bati, ’ da nastanejo pri nas take razmere ko na Francoskem.
Novi volilni red za de-želni zbor goriški.
Slovensko narodno-politično društvo „Sloga" v Gorici je vložilo na c. kr. niini-sterstvo notranjih zadev po c. kr. namest-
dopust. To je bil čudež, kakoršnega še j ni doživela n;.ša stotnija. Spomin na to i me še eedaj razgreje tako, da ne morem j pozabiti njegovih lesketajočih se gumbov, ! blestečega orla, svitlo bele rože, snažne : puške itd.
Sam pa je bil poparjen, kakor da | bi vlil vanj, . .. niti primere ne dobim ! za količino njegove poparjenosti. S težkim trudom je pogoltnil nekaj solz, j prisiljeno se nasmehnil, odšel k svoji postelji, potegnil izpod postelje svojo ; Skrinjico, usedel se na rjo in podprl z rokama glavo. Moj dnevom se ni nikdar ! vlegel na posteljo.
Ko so srečnejši tovariši odšli, od- j klenil je škrinjico, potegnil iz nje precej ‘ čisto polo papirja in zavitek; pri tem delu mu je zopet nekaj solz kanilo na 1 čedno srajco.
Sama sva oslala z bednim Tomažem, j Ležal in pretvarjal sem se že na > postelji. Stopil je k meni in me poprosil z miJo ihtečim glasom naj mn zapišem nekaj vrstic domov, naj ne pozabijo piruhe itd.
Ko sem srečno dokončai pierr.o na slariše, tedaj se mu je debela solza prikradla na rejeno ogorelo lice. Še Ma-tevžetovi Micki pilite zraven, da jej veščim veBelo Veliko noč in dosti piruhov, in na koncu:
ništvu v Trstu naslednji protest proti novemu volivnemu redu za deželni zbor goriški.
C. kr. namestništvo
v Trstu.
Deželni zbor za pokneženo grofijo go-riSko in gradiško je sprejel v seji z dne 14. marca t. 1. načrt zakona, po katerem naj bi se prenienil deželni red in volivni red za deželni^ zbor goriški.
Že ta okoliščina, da se je dotični načrt, ki šteje štiri člene in 57 paragrafov, v isti seji predložil in sprejel v prvem in potom nujnosti tudi v drugem čitanju po razpravi, ki ni trpela vsega vkup nad pol ure, priča, da ljudski zastopniki, ki so dobili načrt zakona komaj 24 ur pred sejo v pregled, in nekateri trdijo, da celo kasneje, kar je v očitnem nasprotju z opravilnim redom deželnega zbora, niso imeli prilike, da bi te-n^ljito proučili to važno preosnovo, in da so jo sprejeli le v dobri veri, da v predlogi ni nič, kar bi bilo volivcem in deželi v škodo, kar bi se ne ujemalo z modernimi nazori o splošni in enaki, neposredni in tajni volivni nravici,	ali da	sploh	vse	stvari
niso preveč res n d vzeli.
Površen pogled v predloženi zakonski načrt nas prepriča, da gospodje ljudski zastopniki so se kruto varali, ako so smatrali predlogo za nedolžno, ali pa da so bili prepričani, da predloženi načrt ne more dobiti višje potrdbe in da torej smejo brez nevarnosti za svoje volivce glasovati zanj.
V § 4., odstavku IV. novega deželnega reda je	določeno,	da dež.	zbor	naj šteje
šestero poslancev iz splošne volivne skupine.
V	§ 10. votivnega reda navajata se dva vo-livna okraja v tej skupini, in § 12. volivnega reda določuje, da vsak volivni okraj te skupine naj voli tri poslance.
V tej določbi tiči velika krivica, ki se godi enemu volivnemu okraju v primeri z drugim;	kajti prvi	volivni	okraj	šteje po
uradni štetvi z dne	31. decembra	1900 do-
mačega prebivalstva le 88.600, drugi pa
137.000	duš, a obema je namenjeno enako
Kako me srček boli,
To je bil konec vsakega pisma.
Kako so sprejeli doma drobno pismo namesto kerenjaškega Tomaža, o tem molče vsi svedoki. Ali gotovo so skrbeli za piruhe. Prebravši pismo, ctrnili so gospodar, mali in bratje par solz in šli po posode za kolače.
Tako sklepam jaz, iz česa ti moji sklepi, povem pozneje.
V	sredo so pobili pismo. V četrtek so pekli že in odposlali pridjavši gnjat, nekaj pomaranč, kakor da bi so v mestu no dobile; pismo, v katerem jo bilo nekaj cvenka, pristavili naročilo, naj sam nege v najbližjo cerkev vse blagoslovit; v petek je bilo tnkaj, Tomaža pa tedaj že ni bilo. V četrtek mu je namreč stotnik povedal, da naj le gre na dopust, da ne pojde pa nikdar več, če se bo še enkrat predrznil tako slabo streljati, kakor na cvetno soboto. Tomaž di ma ali vsaj blizu doma, piruhi v vojašnici I
Pri naši stotniji smo imeli tedaj moža, kateremu so djali, ali po pravici ali po krivici, kdo Lo to sodil, *e predno ju cdšel v vojake, ne baš vabljivo ime „kurji tat“. Domačinci ao trdili, da je to ime značilno za njegov stranski poklic, katerega je izvrševal s precejšnjo preme-metenoEtjo. Dolg je bil in suh in vse na
število poslancev, namreč 3, tako da v prvem volivnem okraju bi prišel na 29.300 prebivalcev en poslanec, v drugem pa na 45.700. Za to razliko in krivico ne navaja novi volivni red nikakega razloga, ker ga tudi ne more navesti. A opomniti je, da v prvem volivnem okraju je s 83.000 Italijani pomešanih 5.600 Slovencev v mestu goriš-kem, v drugem volivnem okraju pa biva
137.000	Slovencev brez znatne italijanske primesi.
Očividno je torej, da po novem volivnem redu se godi velika krivica slovenskemu življu v prilog italijanskemu, ne da bi mogel kdo trditi, da imata na tem svojo korist avstrijska misel ali državni interes. Slovenski živelj je oškodovan po sedanjem volivnem redu v vseli volivnih skupinah; a novi volivni red prizadeva mu krivico še v splošni volivni skupini. Tu ni govora o tem, da se uvaja splošna in enaka volivna pravica, marveč poostruje se stara krivica z n o v i m i določbami, ki delajo krivico le še bolj občutno in kričečo nego je bila do zdaj.
V	nasprotju z modernim duhom je tudi določba, da za šest poslancev iz skupne volilne skupine naj bodeta samo dva volivna okraja, katerih vsak naj voli tri poslance. Nikjer na svetu, kjer je uvedena splošna volivna pravica, se ne nahaja kaj takega, ampak praviloma je povsod za vsakega poslanca odločen poseben volivni okraj. Edina in klasična izjema naj bi bila v grofovini goriški, kjer naj bi se ž njeno pomočjo ohranila pri življenju in moči sedanja vladujoča narodno-Irberalna stranka italijanska. V prilog stranki, ki je od danes do jutre, naj se pokvari volivna preosnova na način, ki jo pači pred vsem omikanim svetom. Takega traktamenta od strani sedanjih gospodovalcev goriška dežela ni zaslužila.
A najžalostnejši znak nazadnjaštva, duševnega uboštva in strahu pred novimi idejami je določba § 3. volivnega reda, ki iz dosedanjih treh volivnih
njem je bilo dolgo in suho. .Dolgi, koščeni bo bili prsti, dolge noge, skratka vse dolgo.
Precej z lahka je spravil druge nesrečnike, kateri niso bodisi zaradi slabih konduit, bodisi zaradi še slabšo mošnjico odšli domov, na izborno misel, pogolniti Tomaževo pirahe. Potrebno je bilo odpreti trdni zaboj. Bajonet je bil takoj pri roki, dobili so še klešče. „Kolikor moči varajte deske, da se zabije potem vse lepo nazaj1*, komundiral je „kurji lat1*. To jiin je šlo po godu, kmalu so sijale kurjemu tatu rdeči Tomaževi piruhi v obraz in debele pomaranče, tako zlato rumene, da se mu je kar skominalo v ustih.
Taui svinjina mu je bila po volji, potic bi se tudi ne branil, ali potico načeti, to no kaže. Kakor bo dragi mislili, so mu bili najbolj všeč goldinarji, ali na te so skrbno pazili drugi, da mu ni nobeden ostal med prsti. To so djali lepo nazaj v papir. Nato se je pričela gostija.
Kurji lat je vzel pirub, nalahko ga jo prebodel v sredi počrez in odvzel rahlo obe lupini. Strokovnjak je bil v tem poslu. Ltotako je uničil z drugim in tretjim itd. Nihče se ni mogel ponašati s tako spretnostjo iu umetnostjo, akopram so poskušali za njim. Ali on je bil dobra duša. Tomažu je hotel ohraniti vsaj lupine cele, če ne že polne piruhe
okrajev v skupini mest in trgov v mestu gorižkcni in grndiškem glavarstvu s štirimi poslanci tvori le en v o 1 i v n i okraj z istim številom poslancev. To je le znamenje, da pristaše in somišljenike sedanje vladujoče stranke v deželi, preletava kurja polt, ko mislijo na moderno zahtevo o splošni in enaki volivni pravici in
o	njeni resni in resnični uvedbi. Ta določba novega votivnega reda je sad strankarske sebičnosti in krivičnosti, ki presega v veliki meri dosedanjo krivico votivnega reda.
Vrini tega je novi volilni red tudi radi tega krivičen, ker v peti kuriji podeljuje volivno pravico tistim, ki je nimajo v drugih votivnih skupinah; ob enem pa p o d v o j u j e volivno pravico vsem tistim, ki volijo že v drugih skupinah. Taka dvojna mera je neopravičena. Vsakdo naj izvršuje volivno pravico samo enkrat. Dokler obstojč dosedanje štiri volivne skupine, n a j bo peta kurija edino le za tiste, ki ne spadajo v nobeno dosedanji ti kurij.
Iz vseh teh razlogov pričakujemo in zahtevamo, naj c. kr. namestništvo in ž njim c. k. ministerstvo z notranje stvari ne predlaga v Najvišje potrjenje zakonskega načrta o novem deželnem redu in deželnem volivnem redu, ki ni sad resnega političnega razmišljevanja in upoštevanja modernih zahtev o splošni in enaki, neposredni in tajni volivni pravici, marveč izrodek politične lahkomiselnosti, ki z nekaterimi frazami in navidezno svobodomiselnimi določbami poostruje krivico dosedanjega volivnege reda.
Volivni boj.
Pozor volivci!
(Dopis z dežele.)
Naii nasprotniki — liberalci in mokrači — tuhtajo vse mogoče spletke, kako bi nam katoliškim kristijanom škodovali. Zmožni so vsake lumparije, samo, da bi našo moč oslabili in zmanjšali. Celo s .klerikalci" se vežejo in delajo pogodbe (kompromise), le da bi pristaši „Slogeu ne mogli zmagali v vseh troh votivnih okrajih ...
Toda, volivci, ki ste še krščanski, ne dajte se begati I Ne postite, da bi vas zapeljali I Ne privoščilo liberalcem in mokračem tega veselja, da bi našo „SI-. go“ razdrli I
Pravimo vam (lahko postrežem z imeni), da našega kandidata za goriško okolico že l&tot niso videli pri spovedi: kdo vam to pravi ? Oni liberalci in mokrači, ki ravno sakrament sv. pokore zasramujejo in zametujejo, češ, da je dovolj, če se grešnik spove svojemu Bogu... To trde oni liberalci, ki sami nikoli ne vidijo spovednice, ne cerkve od znotraj in zato tudi videti nhmorejo, kdo hodi k spovedi... To očitajo našemu kandidatu oni brezverci, ki sploh nimajo pravice več govoriti o Bogu in veri — ker nič več ne verujejo...
Pravijo dalje (po Brdih), da naš kandidat za tolminski okraj nič ni atoril za Brda — da on drugim pomaga, Bricem pa ne:
in lupil vsem in za vse, samo da oni doneso komis in svilnatega papirja. Še tisti dan so ostale samo razvaline pi-ruhov. Drugi dan spravili so se na pomaranče, ravno tako jih jim je lupil „kurji tatu, velikonočno nedeljo pa so poskušali še precej previdno in po malem svinjino. »Kurji tat“ bi jo pokušal rad še v pondeljek, a to se je zdelo drugim malo preveč in spomnili so ga na to, da naj misli, kakor je obljubil, na prenov-Ijenje pirnhov in pomaranč. Tu je pozval vse, naj prinesejo komisa, čimbolj plesniv, tim boljši. Donesli so mu vsega, on ga je mesil, zavil v svilen papir, nadjal lu-pine in piruhi so bili gotovi in tako je doletela ta čast vse lupine. Ta človek bi bil po mojem mnenju najbolji kipar, da bi se Lil izučil, ali najveCji slepar, da bi bil izučen kemik. Potem jih je dal v zaboj, položil v istem redu nanj desko in ga zabil in mirnim srcem s svojimi d ugovi čakal prihoda Tomaževega.
Kot vesten vojak du‘ol je Tomaž že v torek popoldne m*sto v sredo zjutraj in poprašal precej po zaboju. Zaboj je nedolžno, kafcor da bi se ga Se ne dotaknile rokovnjaške roko, ležal pod posteljo. Povedati moram da Tomaž ni bil kaj dobrih rok, velik sebičnei ju bil in malokdo se je mastil ob njegovih darovih D;iues pa je bil posebno dobre
kdo vam to pravi? Mož, kateri bi morebiti rad sam bil poslanec za goriško okolico in njegovi privrženci... To govoriči mož, ki je morebiti sam največ bvale dolžan naši stranki in pa „Siogi“.
Volivci I Vse kar delajo naši nasprotniki proti „Slogi“ — vse ima svoj' izvir ali v sovraštvu proti krščanski veri ali v sebičnih namenih nokaterih oseb. Toda ne dajte se vjetil Vi volivci imate zdaj moč v rokah: pokažite, Ja ste še krščanski ljudje; pa tudi, da znate ceniti svoje voditelje, ki so za našo deželo storili vsa, kar so v dosedanjih razmerah storiti mogli. Oni niso spali, kakor tolminski Gabršček — bivši liberalni poslanec — in niso hodili na Dunaj lo po dijete (plačila), ampak so delali, so prosili od ministra do ministra — vse v našo korist... In zdaj, ko bo na Dunaja naših poslancev mnogo več, zdaj bodo tudi več dosegli...
Zato pa volivci 1 14. maja vsi na volišče in oddajte svoje glasove le našim „Sloginem“ kanditatom ... Posnemajte Dunajčane, ki bodo izvolili skorogotovo samo krščanske poslancš, in posnemajte Kranjce, ki bodo celo v napredni Ljubljani izvolili krščanskega obrtnika za svojega poslanca 1
Volivec. Bovčani za dr. Gregorčiča.
Dopis iz Bovca.
Dne 26. m. m. so je vršilo v društveni dvorani „pri Eicselnu" zaupno posvetovanje našega vrlega „Slov. kat. pol. društva1*. Gospod dekan Ivan Vidmar izjavi, da ima današnji sestanek veleva-žen namen, izbrati primerna sredstva, da si izvojujemo na podlagi nove volivne reforme sijajno zmago v prilog naši sveti veri in našemu milemu slovenskemu narodu. Liberalci se javno potegujejo za brezverska načela: iz šole hočejo odpravi' križ, za katerega smo pripravljeni umreti, iz krščanske družine zakonsko zvestobo; zato je sveta dolžnost vsakega vernega kristjana, da pokaže o prihodnjih državnozborskih volitvah, da po nobeni ceni ne pusti rarkristjaniti našo šole, po ncbfmi ceni poživiniti naše družine; kdor razdira družino, razdira tudi državo, je torej največji sovražnik splo šnega blagostanja.
Zato hočemo voliti kandidat*, ki nam jamči za to, da se bo vojskoval za dve največji svetinji: za sveto vero in milo slovensko domovino.
Zborovalci se toplo zahvalijo za odločni nastop gospoda govornika ter se takoj posvetujejo o našem bodočem kandidatu. Z viharnim navdušenjem se soglasno izrečejo za gospoda dr. Antona Gregorčiča, ki mu izražajo neomajeno zaupanje in iskreno zahvalo za njegovo neumorno delovanje ter prosijo društvo „Sloga", da ga proglasi našim kandidatom.
Po njegovem prizadevanju je doseglo naše „Slov. kat. pol. društvo” več lepih uspehov, ki pričajo o visoki zmožnosti našega vrlega zastopnika. Gospod Ivan Štolf«, t. č. tajnik nS!ov. kat. pol. društva", prečita v dokaz temu dejstvu lastnoročno pismo dr. Antona Gregorčiča, v katerem narn poroča, da je dovoljena v zadnjem deželnozborskem zasedanju,
volje. Komaj je	odkrhnil	deske,	že je
ponujal nesrečnikom piruhe in pomaranče. Reči se mora, da jih nismo bili posebno veseli, potem je razrezal potico in kolač, na katerih pa človek z navadnimi zobmi	ni	imel	veliko opraviti.
Boljše vsejedno kot Btar komis 1 Svinjino pa je hranil zase, toliko zaželjene stvari ni poskusil nobeden.
Čakali smo mi, kedaj poskusi pi-rnhe in dolgo nismo čakali. Odluščil je Inpino, ali	ne	tako	na	khko	kakor
„kurji tat". Potem je ugriznil v svilen papir, skoz katerega se je veSčim očem svetil komis, a on tega ni zapazil. Ali mej zobmi se mu je zdel piruh malo pretrd in pregrenak. Tomaž je imtd dobre zobe, junaško ugrizne drugič in obstane.
„Teh pisank pa že niso znesle naše kure",	dejal je	na	videz	mirno,
poskusil drugo in tretje jajce ali vseh 50 bilo je istega oknsa in trdosti kot prvi. Daniti se ma je jelo v glavi in koj si je mislil, da je temu vzrok .kurji tat*. Molčal je ali strašno se je maščeval. Poklical je nekaj litrov piva, razdelil svinjino in kolač in gostil vse — raiven „kurjega tatu-*. — Ta pa je dva dni klaverno postopal po hodniku in večkrat obiskatal Korenčka, toda brez vsptha,.
in s:car potom nujnosti, lepa polpora v znesku 400 kron za vodovod v Koritnici.
V	istoin pismu nain naznunja, da jo bila prošnja „Slov. kat. pol. draUva-1 v u-devi deželnozborsko volivne ref »rine s tem rešena, da jo zbornica sprejel* do-tični zakonski načrt, po katerem bo smel vsak tržan, torej tudi vs;tk B >včan, doma voliti in ne bo treba več v daljni Tolmin Inditi.
Hvaležni moramo biti „Slogiu za izbornega kandidata. Po c-Ji soški dolini naj torej burno odmeva: Živijo naš d i č-ni kandidat, dr. Auton Greg or-č i č 1	Zavedni Bovčani.
Shod v Mirnu.
V	nedeljo dopoldne ob lih so je vršil v dvorani t*. BnLhi« v M r-iu lop shod volivcev nSlogine-* stranke. N ivzo-čih je bilo do 300 mož, kmečkegi in delavskoga Btann. V iraonu „Slogo" ot-vori shod dr. D e r m a s t i a in pre-l*tavi kandidata sodnega tajnika g. Fona, ki ga je zbor navdušouo pozdravil. Za predsednika jo bil izvoljen s troj ar tov. Jožef Cotič. Nato jo govoril dr. Dermastja o nalogah prihodnjega državnega zbora in o nalogah, ki čakajo bodočih državnih poslancev. Treba se bo ozirati pred vsem na tri stanove na katere se je dosedanji drž. zbor premalo oziral. To so kmečki, delavski in obrtni stan, ki so podlaga narodu in državi. Pred vsem potrebuje pomoči kmečki stan. Razbremeniti bo treba kmečka posestva od ogromnih dolgov, urediti plačevanje davkov tako, da bo v resnici plačeval več davkov oni, ki ima več dohodkov. Uvesti se mora zavarovanje za slučaj uim, ravno tako splošno zavarovanje za slučaj nezgod iu ostarelosti. Kmat naj se združuje po svojih kmečkih zadrugah. D/igniti se mora stanovska zavest. Tudi za delavstvo zamrli parlament .ni storil ničesar. Tisto malo, kar se je storilo za delavstvo se je storilo le pod pritiskom delavstva. D vesti se mora starostno zavarovanje za onemoglost in nesreče. Izpolniti se mora združevalni zakon, organizacije dolavske naj pa preveva duh pravičnosti. Ustanoviti se morajo, kakor za druge ustanove, tuii za dolavje posebne zbornice, delavske zbornice; nadalje delavska posredovalnica da se odstrani zlo stavk. Tudi za obrtni stan bo treba storiti mnogo. Kar se je doslej doseglo za ta stan, je edina zasluga danajskih krič. socialnih in naših poBlancav. Obrtnika je treba varovati pred konkurenco veletrgovca in veleobrtnika, ki ja navadno jud. Skrbeti bo treba našemu obrtnika za boljšo stanovsko izobrazbo. Nato govori govornik o raz poro ki, ki jo po svojih umazanih listih priporočajo liberalci. Kdor ruši zakonsko vez, ruši stebre rodbini, narodu in državi. Liberalci zahtevajo tudi svobodno šolo, da se odstrani verski pouk iz šole, da se iz Sole izžene duhovnik. Mi nismo za „dn-hovsko komando11, kakor nam pravijo liberalci, a spoštujemo duhovnike in gremo ž njimi roko v roki, ker je slovenska duhovščina napram našemu ljudstvu vedno storila svojo dolžnost in mnogo koristnega naredila narodu. (Viharno odobravanje.) Zatorej pričakajemo in zahtevamo od prihodnjih poslancev, da so bodo potegovali z vso silo zato, da ostane neločljiva vez katoliškega zakona in da ostane križ po naših iolah. (Navdušeno odobravanje)
Od poslanca pa je pričakovati, da ni preveč rahločuten, kakor noki odvetnik v Gorici. Rahločuten poslanec ni za niči Naj ba trden, jeklen, cel mož, da bo storit svojo dolžnost napram vam in delal v vašo korist. (Veliko odobravanje.)
Besedo dobi nato burno pozdravljen kandidat g. sodni tajnik F o n, ki izjavlja, da popoluoma stoji na programu, ki ga je razvil g. predgovornik. Iz-juvlja, da je odločen nasprotnik svobodne šole, razporoke in raznih svobodomiselnih teženj. (Veliko odobravanje.) Težko je govoriti
o	samemu sebi. Kor mu je zbor zaupnikov ponudil kandidaturo, jo je sprejel silil pe se ni. Če je sprejel kandidaturo, jo je sprejel zato, ktr se čuti dovolj moža, da bo dobro in z uspehom zastopal koristi svojih volivcav. (O i-o-bravanje.) Nato zavrača nasprotne trditve, češ da je kot sodni uradnik odvisen. Vedno so čoti Slovenca in sina kmečkega stanu. Potegoval se bo v drž. zboru za to, da se vsi jugoslovanski poslanci združijo v en skupen klub. (O 1 ibravanje.) Poslanec mora biti v vodni dotiki z volivci. Zato bom skrbel, da bom vedno
zahajal med volivca, da so skupno posvetujemo. (Klici: Tako je prav I) Slodaji-3 govornik š-' enkrat zitgotivlja, da bo zastavil vse svoje moči v korist volivcam I (Navdnšono odobravanje.)
Nato govori e. g. župnik Rojic o važnosti teh volitev in o nalogah, ki ča-knjo poslancev ter priporoča zbranim volivcem, n'j se izreko za kandidaturo g. sodpega tajnika Fona. (Odobravanje.)
Predsednik tov. Cotič, da na glasovanje kandidataro. Vseh roke se dvignejo; ko pozove prod-»elnik one, ki so nasprotni naj vzdgnejo roke, se noben ne odzove. (Veliko navdušenje.)
Kandidat g Josip Fon sa zahvali za zaupanje ter ša enkrat zagotavlja zborovalce, da je program nSloge11 njegov program tar da bo vse storil za svoje volivca, kar mu bo mogoče. (Veliko odobravanje.)
Ko je naposled še g. dr. Dermastla zborovalce v navdušenim govoru pozval, naj na dan 14. maja vsi ko on mož glasujejo za sodnega tajnika Josipa Fona, je bil uhod ob velikem navdušenju zaključen.
Shod v Vrtojbi.
V	nedeljo ob */a^ popoldne se je vršil v prostorih g. Ivana Batističa v Gorenji Vrtojbi ahod, ki se ga je udeležilo blizu 200 mož. Na predlog g. vikarja Š t r e k 1 i a je bil izvoljen za predsedniku g. J)žef Nemec, ki je dal besedo dr. Gregorčiču. Govornik je povdarjal pomjn novo volivne reforme za kmečki slan ter potrebo, ki jih ima naš kmet. Zato bo treba paziti, da se izvolijo taki poslanci, ki bodo hoteli in mogli zastopati kmečke koristi. Upanje je, da so bo po novem ljudskem parlamentu začelo novo življenje, posebno v gospodarskem oziru. (O lobravanje.)
Dr. Dermastia govori o nalogi, ki jo bo imel prihodnji državni zbor z ozirom na kmečki stan. Kmata tlačijo veliki dolgovi, treba bo akrbati za razbremenitev ; kmečka posestva tlačij > krivični davki, ki jih je treba pravičnejše razdeliti. Škodljivo »o bile za kmeta razne carinska pogodbe, ki jih je sklopala naša država z dragimi državami. Treba je uvesti zavarovanje proti škodi, povzročeni na kmečkih posestvih po raznih uimah in nesrečah. Da se odpomoro pomanjkanja delavskih moči na kmetih, je treba uvesti zavarovanje za staroit, vojaška doba naj se zniža na 2 leti in kmečkim sinovom naj se	ob	času nujnih	kmečkin del da
dopust.	—	Na opazko,	naj voli	kmet
kmeta, odgovarja govornik, da je to popolnoma pravilno, ako je dotični kmet resnično zmožen zastopati kmeta. Smejali bi se človeka, ki bi prišel k nam ter dejal, da je imel pljučnico ter zato sedaj dobro pozna bolezen, bolje ko kak zdravnik. (Smeh.) Rivno tako je tukaj. Ni še dosti, da poslanec ve, kje kmota čevelj žuli, ampak mora tudi znati temu odpo-moči. Če je kmet toliko zmožen, ga le volite, če pa takega ni, je treba iskati drugega moža, ki bo izobražen, se brigal za kmečke zadeve in bo z vami v vedni zvezi. (Odobravanje.)
K	besedi se oglasi	nato Iv.	M e r-
molja, ki	pravi, da so	govorniki	govo-
rili od srca, a to da je slepilo. Obsoja razpor, ki se je začel iz osebnosti. Napade najprvo liberalno stranko, češ da so njeni prvaki v narodnem delu gledali, da so obogateli. Ta stranka dela le za svoj žep. Ti ljudje so neodkritosrčni. Udarili bo po duhovnikih, hoteč jim vzeti ugled. Brez duhovnikov ne moramo biti. Liberalci so od drng)d zanesli sem stvari, s katerimi bo napadali našo duhovščino.
—	Katoliško-narodni stranki pa očita gospod Ivan Mermolja, da s tem odbija od sebe liberalce, da preveč povdarja vero iu katoličanstvo. Elina rešitev za slovenski narod v narodnem, verskem in gospodarskem oziru bo nova kmečka stranka. Rizpor naj preneha, v kar naj pomore nova stranka. N j volite dragih kandidatov, kakor kandidata, ki ga bo proglasila nova kmečka stranka. Končuje z živijo-klicem na novo kmečko stranko. —
K besedi se oglasi dr. Dermastia, da odgovarja predgovorniku ; a gospod predsednik Jožrf Nemec je sodaj pokazal svojo barvo in dejal, da ne da besede — češ, da so dosti trije govorniki, akoravno je poprej slovesno zatrjeval, da dobi besedo vsakdo, ki jo želi — tar je zaključil shod
Na zborovuliščn je nastalo vsled tfg* veliko razburjenje. Dr. Dermastia pozove somišljenike, naj bodo mirni ter
(Unije v prilogi).
Priloea Jriionkui Listi" St. 15. z dne 11. aprila 1901.
naj ostanejo v dvorani, ker otvarja drag shod. Nasprotnike pa poživlja naj zapnste zborovanje, ali pa naj bodo mirni. Ivun Mermolja poživlja svoje pristaše, naj za-pnsto prostor, nakar jih je precej odšlo, ostalo pa je nad 100 naših somišljenikov in par nasprotnikov. Ur. Dermastja nato odgovarja na izvajanja Ivana Mermolje. Govornik je v prvem govora povdarjai
o	kmečkem združevanju in programu ravno isto, kakor Mermolja, ki ni povedal o tem sploh nič novega, kar bi že ne bil omenil govornik. Ker je Mermolja naglašal tudi versko vprašanje, potem je čudno, zakaj ustanavljajo novo stranko. In res, voditelj »agrarcev44 potovalni učitelj Štrekelj, vprašan po razločku med našo in agrarno stranko, jo dejal : »Tega pa še sam ne vem 1“ (Smeh). Če-mn torej stranka, če ne ve sam voditelj, čemu bo ? — Mermolja toži o prepiru med dvema strankama. Če toži o prepira med dvema strankama, čemu potem Ustanavljati še tretjo stranko ? Ni res, kar pravi Mermolja, da bi bil razpor nastal vsled osebnosti, ampak nastal je, kakor je Mermolja sam povedal, ker je liberalna Bkrbela le za svoj žep, mi pa smo delali za IjudBtvo; liberalci se napadali duhovnike, so proglasili za svoje zahteve svobodno šolo in ločitev zakona, čemnr smo se mo rali upreti. (Odobravanje). Kdo je torej začel prepir, kdo ga neti, če ne liberalci s farško gonjo ? (Pritrjevanje). Mi smo prava ljudska, kmečka stranka zato bo vsak zaveden kmet volil kandidata, ki ga priporoča naša stranka, in ta je sodni tajnik gospod Jožef Fon. (Navdušeno odobravanje). Poživljam vas, da se izrečete zanj. (Viharni klici: Živijo Foni) Kandidatura g. Fona je bila z navdušenjem sprejetu.
Sodni tajnik g. Fon se zahvali za zaupanje in povdarja, da je program »Sloge44 njegov program in da bo za uresničenje tega programa v korist kmečkega in delavskega ljudstva zastavil vse svoje moči. (Navdušeno odobravanje). Nato je dr. Dermastia zaključil shod.
Med drugim shodom sta dva agrarna prvaka ki sta ostala v dvorani, povzročala nemir. Njujina imena imamo in bi jih lahko priobčili, a jima nočemo škoditi, ker bomo svojo zmago priborili na dostojnejši način, kakor pa stom, da bi nasprotnike spravljali v nesrečo. Naša pot gre naprej 1
Ali je Štrekelj liberalec?
S Krasa.
Ali je mogoče, da je kandidat Štrekelj liberalec ? Saj je naš domačin I Tako se poprašujejo ljudje, ako jih kdo spomni na to slabo stran Štrekeljovo, — Takim bodi povedano to-le: Na votivnem shodu v Komnu je Štrekelj zatrjeval, da so ga pregovarjali naj bi spremenil svoj program — a on da se ne spremeni, ampak ostane zvest narodno napredni stranki in nje program je njegov program,— Toraj, ker je narodna napredna stranka liberalna, protiverska, je Štrekelj pravi liberalec,
Ker je v programu narodne napredne stranke svobodna šola, to je šola brez vere, se bo tudi Štrekelj trudil, ako bo izvoljen, — da vrže križ in duhovnika iz šole.
Ker so liberalci povsodi tudi za razdražljivost sv. zakona so gotovo tudi naši — dasi se boje z odprtim hcem stopiti med ljudstvo ter to spako na sebi skrivajo, da bi jih ljudstvo ne poznalo.
Očitno je toraj, da verni kristjan za nobeno ceno po svoji vesti uo sme voliti takega poslanca, ker sicer bi se vojskoval zoper vero.
Štrekljeve zmožnosti in drugo.
S Krasa.
Ste li slišali »Glas s Krasa-1 v „So-či“ z dne 30. marca t. I. št. 36. Dopisni t je odprl usta na široko Štruklju v piiiog, a njegov »Glas44 kaže, da ni vse v redu. To mora priznati tudi dopisnikov naj-ožji in najtesneje združeni pobratim, ki mu je gotovo pomagal pri štinmaja »Gla-su s Krasa4*.
Pred vsem je zacvilil ta-le »G as“:
„.. . Sam župan Pavlica mora priznali, da poseduje Štrekelj vse zmožnosti za državnega poslanca...“ Dopisnik misli ta gotovo na dvoje zmožnosti, namreč, da ima Štrekelj zmožnost voliti in biti vojen. Dragih naj mu pa posodi on sam, ako jih ima na razpolago. Kje se je pa Štrekelj naučil jezika? Ali sle tudi vi eden takih, ki pravijo: čeravno ni Štrekelj študiral, zna vender-le nemški, saj je bil tri leta pri vojakih44.
Kolikokrat ste nastavili pero. predno ate napisali vaš „Glas44. .Da ni Štrekelj jurist kakor Laharnar, to d id ne de, a da Laharnarja prekosi, bo lahko z mimo vestjo rečo“. No vi morate imeti res mirno vest, ki vzame vse za dobro! Oni vaš „Glas“, ki pravi da napada »Primorkki list44 vso možne OBf.be. .. . vzdignemo nekoliko višje4 da bode bolj razumljivo, ter rečemo, da velja po novi poslavi glas vsakegt avstr, državljana le za 1 moža, in naj si bode to tudi glas komenskega žapana, podžupana ali pa celo tistega, »peka44, ki je nosil kot zaupni volivni mož pri zadnjih deželnezborskih volitvah v Sežani tablice krnha v havelokovi kapi. Torej vsak mož le — en g'as I
Kar čvekate o delovanja poslanca Štreklja v dežel, zbora, to morate našteti, če hočete, da vorajemo. Zato bodemo jako hvaležni. Videli bodemo vsaj, kaj je storil pa drugi kraški zastopnice, dr. Treo, ki je pravil na vašem shodu v Komna : to sva storila jaz in moj prijatelj Štrekelj. Torej krivico nobenemu, ampak vsakemu svoje I
Da ne bode Štrekelj v državnem zboru »divjak44, o tem bodite prepričani. In to iz edinega razloga, kor ne bode
i	z v o [j e n.
Če bi vas posl. Štrekelj videl, ko ste napisali Btavek: „Ako bi bil tudi »divjak", bi vendar za naš volivni okraj veliko več koristnega storil kakor dr. Laharnar, ker pozna kot posestnik dobro kmetske potrebe, katere bode gotovo, ako bode izvoljen, zastopal v korist kmetu44, rekel bi gotovo : ne farbaj tako I — Mari ni dokazal, da tega ne stori, ko se je svoj čas tožaril s svojim očetom in materjo, ki sta vendar kmet. človeka? Kako je naredil, ko sta hotela stariša odkupiti za mlajšega sina to, kar je dobil on na „knušten<4 način v pest, vam je tudi vsaj toliko znano, kakor drugim. In to služi kot dokaz, kako bi zastopal Štrekelj pravice kmeta I Kdor nima srca za lastnega očeta, mater in brala, nima ga tadi za druge.
Vaš “Glas44 pravi: „Mi poznamo Štreklja kot dobrega kristjana44. Tudi to je razštimano. Dober kristjan ni oni, ki hoče odpraviti ve^onauk iz šole, in ki hoče, da bi se mož in žena poljubno pustila in dražila z dragim, dokler bi kazalo. Štrekelj pa je za svobodno šolo in za razporoko. Ga želite, povemo vam kraj dom in aro, kje se je izrazil, dr bodo deloval za to dvoje, kar je v njegovih inočob. Lep kristjan tol In kdor gt zagovarja, je njema enak I
Vaš „Gias44 pravi : „Z»dnja »Gori- J ca44 trdi, da se je težko nabralo gloda izjave v ;,Soči* 41 podpisov; to je grda j laž in kaj takega more trditi le »Gorica44. ; Povemo da smo brali to pičlo število v ; »Soči44, če je laž, lagula je »Soča44. j
Vam enako opozarjamo vso razsodno ljudstvo, posebno pa vse naše so-mišljenike-volivce, da se ne pade bogati od lažnjivih listov, kakor sta »Soča44 ia j »Primorec44, ki živita le. od laži. Samo obrambno društvo v Ljubljani jo razposlalo v 1906 1. 88 obvestil o napadih v »Soči44 in 53 v »Primorcu44. Torej: Kdo lažo? Volivci odgovorite si Eami na to in pokažite 14. maja, da veste kuj je prav ter oddate svojo glasove vzornemu kandidulu dr. Laharnarja !
Kdo bo volil Štreklja?
Dopis z Vipavskega.
Liberalci pišejo, da so povsod vsi voliici za Štreklja. In Štrekelj najbržo žo sanja, kako sedi na DanajU v parlamontu. No, pa naj la sanja I Po 14. maja bo popolnoma prepričan, čo še ni, da so mu državni poslanec postati biie prazne sanji*. Če bi ta mož imel ie količkaj ljubezni do slov. ljudstva v prvi vrati do kmeta, bi takoj od-.topil od kandidature, kor menda ima pri vsej svoji nizki izobrazbi in pičli zmožnosti toliko razuma, da ne bo mogel zastopati koridi Kraševcev in Vipavcev niti od daleč tako kot dr. Peter Laharnar. Sploh med Štrukljem in Laharnarjem ni nobene primere, Na shodu pri Robku se jo govorilo da Štrcki Ij ne seže v potrebni zmožnosti in izobrazbi Laharnarja niti do kolen. Kaj do kolen? Niti do gležnjev no I Šlrekolj je proti Laharnarju — ničla, j tako bi se moralo reči. S tega stališča ' ne bi smel noboden zaveden ia pa- I meten volilec na Vipavskem in na Krasn j voliti Štreklja, pa naj bo klerikalec ali pa liboralec uti kar h )če. To jo eno. Dragič je Štrekelj liberalec, ki je popolnoma priklenjen in navezan na liberalni program in popolnoma odvisen od strupene »kobariške burje44, ki raz-
pihuje po deželi umazano »Sočo44 in ravnolakega »Primorca44 in pa od liberalnega advokata dr. Troota, ki se na svojih shodih norca dola iz pobožnosti slov. ljudstva in pa z odpustki. Štrekelj bi rad šel nu Dunaj samo za to, da bi po naukih svojega neomejenega gospodarja Gabrščeka oddal svojo »štimo44 za brezversko šolo in pa za razporoko. Za drngo itak zmožen ni in ni. Zato Štreklja ne bomo volili, tudi čo Gubršček poči od jeze. »Štrekelj naj lovi uši44, je prav omenil na nekem shodu neki pameten in razsoden kmet, »za poslanca ni in ne bo44. — In vendar bodo nekateri volili Štreklja. Kdo so ti? No, videlo se jih je na vseh volilnih shodih. Nekaj ošabnih liberalnih bogatinov, ki ne znajo dragega misliti, kot to, kar jim napiše v »Sočo44 in »Primorca44 Gabršček in njegova najožja kompanija, in pa ljudje, ki so od teh mogočnežev odvisni, in pa vsi kričači po deželi. _ Kakšne pomilovanja vredne ljudi ima Štrekelj na svoji Strani, se je videlo na shodih v Sežani, v R.hemberku in pri Rebku in se vidi teden na tednom povsod. Vsi taki, kateri sploh imajo vo-filno pravico, bodo volili Štreklja. Živio Štrekelj I Živijo pomaranče! Mi pa pošteni kmečki voliici ne bomo volili nikdar za državnega poslanca popolnoma nezmožnega in liberalnega Štreklja, ki ga podpirajo taki ljudje, ki hodijo kričat po shodih. Zato povemo Štreklja, da ne bo on nikdar naš poslanec. Mi hočemo imeti in potrebujemo izobraženega, zmožnega poštenega poslanca in ta bo dr. Peter Laharnar, ne pa kakega od liberalnih surovežev in od strapene in surove »kobariške burje44 in pa od liberalnega advokata Troo-ta popolnoma odvisnega kimovca, kakor je Štrekelj. Zato voliici Krasa in Vipavske 1 kakor bodo šli 14. maja mogočneži s svojimi priveski in kričači na volišče za Štreklja, pojdimo tudi mi pošteni in zavedni voliici polnoštevilno na volišče za dr. Petra Laharnarja in pokažimo, da Bi ne postimo komandirati od Gabrščeka in dragih liberalnih vpijatov I — Štreklja pa naj bo še to na oho povedano, da bo pri prihodnjih deželnozborBkih volitvah zletel tudi iz deželnega zbora z njegovim prijateljem Treotom vred. To je gotovo, kakor ju zletel iz njega svoj čas »imenitni kmečki44 in liberalni poslanec to-rninski Gabršček.
Dopisi.
Iz Cerknu. — Izvanredno slovesnost smo imeli na belo nedeljo v Cerknem, dan prvega sv. obhajila. Prvo-obhajancev je bilo okoli 200. Zjutraj jih je g. dekan dvakrat nagovoril, s pozdravom, ko so vstopili v cerkev in spred oltarja. Tudi stariši otrok so se skoraj vsi udeležili in pristopili k mizi Gospodovi. Popoldne se jim je priredila lepa notranje-cerkvena veselica, pri kteri so nastopuli prvo obhujanci s primernimi deklamacijami, kojih vsebina je bila prvo sv. obhajilo. Vsa čast požrtvovalnemu g. pevovodji Gabrijelu Bevku in pomnoženemu cerkvenemu zboru. Peli so jako težko Wittovo kantato »Boi’ hvaljen Jezus Kristus44, ktero je precizno na klavirju spremljal g. kaplan Sok. Ob zaključku so so razdelili prvo obhajilni spominki. Otroci so pokazali, da hočejo za Kristusa živeti. Podoba prvega sv. obhajila jih bo na to spominjala. Naj jim vtis nabožno slavnosti ostane neizbrisno v spominu; kakor bo slišali tako lepo peti „Bod’ hvaljen Jezns Kristus44, naj mu ostanejo zvesti do grobu.
Novice.
Opozarjamo slavno občinstvo na nedeljski S. Gregorčičev koncert, ki se vrši v dvorani »Slov. Čitalnice 4 ob 8'/a Dri zvečer, katerega priredita zlra-žeua odbora »Čitalnice44 in žonsk-ga oddelka »Šol. Doma44. Vse častilce pok. pesnika mora privabiti ta koncert v nedeljo zvečer v dvorano »Slov. Čitalnice44.
Naši liberalci so veliki reveži.— Ali mar to ni res ? Dne 14. maja bomo volili državno poslance Liberalci strašno npijejo, da bo V3e njihovo. S tem hočejo sebi in svojim maloštevilnim pristašem dati poguma in pridobiti zase še kaj omahljivcev. Torej hočejo tudi liberalci voliti. A glejte spako I Koga pa? In tu zazijajo prav na široko vsaka liberalna
usta in se poprašujejo: Koga bomo volili? Nemorejo in nomorejo dobiti kandidata za goriško okolice, ne najdejo ga za gore. Zakaj ga ne morejo dobiti ? Zato, ker ni nihče tuko noumen, da hi so šel vozit po razbiti liberalni barki. Dr. Treo bi rad prevzel mandat v gorah, a ga ne marajo. Sedaj ponujajo za goro kandidaturo goriškemu odvetnika dr. Frankotu, za okolico pa nadsvetniku Gabrijelčiču. Vprašanje je, če bosta la dva gospoda šla na liberalni iim. Doslej še to ni gotovo. Neki liberalni prvak jo v krčmi v pogovora dejal: »H .... a, tako vpijemo, kako boino zmagali, pa nimamo zmožnega človeka, da bi ga kandidirali in potom pa šo zahlevumo od ljudi, da bi šli za nami I44 — Pruv je imel. Stranka, ki nima niti dveh sposobnih ljudi, ni zu nič I Zato so naši liberalci veliki reveži.
Neki c. k. uslužbence, ki ima nalogo širiti gospodarsko znanje po de-' želi, ne neha zabavljati ustno in pismeno, da ljudski zastopniki goriški
1	niso ničesar storili in ničesar no delajo za kmeta. Ako bi ta nepoboljšljivi zabavljač hotel primeriti deželno finančno stanje in deželno potroško za kmetijstvo v zadnjih letih z ouimi prej-šnjih časov, moral bi umolkniti v sredi ; svojega besedičenja.
Najzadnjemu kmetiču v deželi, ki ; se bavi z javnimi zadevami, je znano, da »Slo g in i44 poslanci, podpirajoč prizadevanja deželnega odbora, so pripomogli k temu, da bo dandanes steka u ž i t n i n a, ki je nekdaj polnila nciz-polnjive žepe zasebnikov, v deželne in občinske blagdjnice v neizmero korist deželi in občinam.J
Posledica toga je, da dežela stori
I	za kmetijstvo mnogo več nego kedaj in da je deželni zbor goriški v svojem zadnjem zasedanja mogel dovoliti nad 10 0.0 00 K podpor v razne gospodarske in kmetijske namene, katerih ne bi imel na razpolago, ako ne bi so bila izvršila prepotrebna prememba gledo po-| biranja užitnine.
! Trditi moremo, da v zadnjem zasedanju niti ena prošnja, ki je došla od javnih zastopov, korporacij ali tudi posumeznikov, ni biln odklonjena radi tega, ker bi pomanjkovalo potrebnih sredstov, ampak iz drugih razlogov. Pri tem je deželni zbor tuko obzirno postopal, da je prošnje iz raznih krajev odkazoval praviloma zastopnikom do-ličnih krajev, od katerih jo bilo najproj pričakovati, da so z vso vnemo potegnejo za koristi svojih volivcev.
Tako je bil v peticijskem odseku poročovalec za Brda, v kolikor spadajo pod Gorico, poslanec Klančič, v kolikor spadajo pod Gradiško, prošt Fai-dutti. Moža sta temeljito preštudirala vložene prošnjo ter vestno poročala o njih. Kar sta predlugrla in zahtevala, jo odsek sprejel, in uiti v onem slučaju ni odsek sklonil proti predloga, kakor sploh navadno ni niti prišlo do tega, da bi se odločevalo z vočino glasov, kor tkoro brez izjoaio sklepalo so je, kakor so nam poroča, soglasno oziroma brez vidnega ugovora.
Pri vsem tem, da jo doželui zbor potrdil vso podporo, ki so bile dovoljene v odsekih, in da te podpore veljajo skoro izključno gospodarstvu in kmetijstvu, bodisi neposredno, bodisi posredno, dolži omenjeni uslužbenec deželne poslanco, da niso ničesar storili za kmeta.
Vprašamo visoko c. k. vlado: Ali je tudi ona prepričana, da deželni poslanci goriški, bodisi v deželnem zboru, bodisi v deželnem odbora, niso ničesar storili za kmeta, in da trebi radi tega hujskati volivce zoper nje ter stvarjati v deželi nove stanke
ki naj še bolj razburijo in oslabijo naše ljudstvo nego je že.
Če pa je visoka c. k. vlada prepričana, da deželni zbor in odbnr go-riški izpolnnjeta v zadnji dobi v veliko večji meri svojo dolžnost nasproti kmetom, nego po je to godilo v kateri koli prejšnji dobi, kakojeto, da dopušča svojemu uslužbenemu listu ki dobiva vladno podporo, tako vztrajno dolžiti deželne zastopnike g o r i š k e, hujskati ljudstvo zoper njo ter razburjati davkopčovalce z novimi strankami, katere ustanavlja ta vladni uslužbenec, katerega plačujejo iBti davkopčevalei.
Briška železnica je postala imenitno agitacijsko sredstvo, brez katerega nekateri politiki ne upujo priti do svojega cilja. Spravljajo jo na zaupnih shodih v razgovor, kjer kontrola ni lahka. Naj bo dovoljeno, da izpregovorimo tudi mi o nji par besedij po informaciji, ki nam je došia od pristojne strani. Na zaupnem shodu v Šmartnem 'ine 17. februarja je predlagal sklicatelj shoda žn-pan g. Obljubek v odbor za briško železnico prvotno izmed deželnih poslancev kot predsedniku A. Jakončiča ter kot člana prof. Borbuča in dr. Treota. Načelnik slovenskega kluba deželnih poslancev, ki je bil pri shodu navzoč, si je zapomnil, v katere deželne poslance imajo pospešitclji briško železnico posebno zaupanje, in je delul v deželnem zboru na to, da so prišli v železniški odsek, kateremu je bila oddana prošnja radi briške železnico, prav imenovuni trije gospodje, ki so tvorili, ker jo odsek štel le pet članov, odsokovo večino. Prof. Berbuč kot poročovalec dež. odbora v železniških zaderah na slovenski strani je bil izbran načelnikom odseka, A. Jakončič kot ožji briški rojuk poročevalcem o vloženi prošnji, medtem ko dr. Treo je ohranil mesto čluna in votanta v odseku. — Seje železniškega odseka, v kateri se je ruzpravljala briška železnica, se dr. Treo, ako smo prav poučeni, ni ndeležil, pač pa je bil navzoč načelnik slovenskega klub dr. Gregorčič. Vse bre-mo briške železnice jo slonelo torej na dveh poslancih in železniški odBek je sprejel o prošnji brez ugovora in soglasno ono rešitev, za katero sta so zjedi-nila slovenska odsekova člana. To rešitev jo deželni zbor soglasno potrdil. Vsa zudova bila je torej v rokah poslancev, kHterim je zaupni shod v Šmartnem zadevo zaupal. Slovenski klub, železniški odsek in dež. zbor so podpirali zaupnike na vsako stran in brezpogojno, tako da se ne more nikomur nič očitati glede te železnice.
Vnžuo za volivce. — Sv. oče Pij X. je poslal posebno pismo kardinalu Ca-sanas, škofu v Barceloni na Španskem.
V	tem pismu sv. oče pohvali kardinula, kor je izdal lep pastirski list, v katerem poziva svojo vernike, naj pridejo vsi na volišče in volijo katoliškega poslanca. Ta pastirski list kardinalov piše med drugim tole; kar velja tudi za naše razmere. Pri volitvah oddajte svoje glasove samo kandidatu, ki izrecno povdarja, da je katoličan in du bo branil pravice katoliške cerkve.— Kadar nastopita v kakem okraju dva katoliška kandidata, treba je poskrbeti, da se nesoglasje poravna mirnim potom in da se združijo volivci na enega kandidata, ki naj dobi vse katoliške glasove. Vsak razpor škoduje le dobri stvori. — Po tem navodilu, katerega je sv. oče Pij X. v posebnem pismu z dne 4. murca odobril in pohvalil, se ravnajte tudi vi, katoliški Slovenci, pri prihodnjih državnozborskih volitvah in zmaga bo naša.
Vrlim Uovčauoin privoščimo njihovo veselje na novem volivnem redu ; ali opozoriti jih moramo na nekatere
njegove nedostatke, navedene v zadnji in današnji naši številki, ki govorijo za to, da naj bi so ne potrdil volivni red v svoji sedanji obliki.
„Soča“ in resnica. — Pred Veliko nočjo jo prinesla „Soča“ notico, v ka-tori je trdila, daje „neki“ duhovnik blizu Zagreba ubil pred „14 dnevi" „nekega* popotnika in ga oropal. Vest se nam je zdela že naprej neresnična, tembolj ker „Soča“ ni znala ne imena duhovnika, ne popotnika, in ne mesta, kjer se je dogodilo to strašno hudodelstvo Da bi pa mogli jasno dokazati »Sočino" lažnjivost, smo se obrnili do prijatelja v Zagreba z vprašanjem, ali je kaj resnice na stvari. Ta nam je odgovoril da njemu — da-si stanuje v Zagreba — ni znano nič o tem čina in da ta „tobožnja afera v bližini Zagreba je neznana i za (liberalni) „Pokret“ i za Supilov reški „Novi List" itd." Vendarle je šel naš piijatelj še na škofijski Ordinariat v Zagreba, kjer so izjavili, da na vsej stvari ni besedice resnice, vBaj da cerkveni oblasti v Zagreba ni znano nič o „faktu“, ki bi se bil moral zgoditi po »Soči" ravno blizu Zagreba 1 ln tako kuje „Soča“ članke proti duhovščini I Radovedni smo, kako se bo izvlekla iz te laži.
Zopet »razum In pol\ — „Soča“ piše : „Borba v gorah bo huda; Kajti dr. Gregorčič je zagrešil take politične in narodne grehe, da mu jih niti najboljši zavezniki ne odpustijo več*.
Ako mu torej niti najboljši zavezniki ne odpustijo več, storijo to gotovo tudi slabši zavezniki. Iz tega sledi, da se prvi kot drugi ne bodo več zanj borili. Ostane torej sam za borbo. In tu zastaja navadni človeški razum : Borba enega človeka proti tisočem naj bode huda II
Uboga „Soča“, kako ji peša um!
Nova maša v Dornbergu. — V nedeljo je obhajal č. g. Job. Vodopivec novo mašo v Dornbergu, svojem rojstnem kraju. Slovesnost je poveličevalo krasno vreme. Ves Dornberg je bil praznično opravljen. Trije slavoloki s pii-mernimi nadpisi, mlaji od cerkve do rojstne hiše, mnogobrojne zastave z vseh hiš, umetni ognji, streljanje iz topičev — vse to je pričalo, kako znajo vrli Dorn-beržani cenili svoje rojake. Slovesnosti so udeležilo tudi domače starešinstvo z žnpanom g. Berce-tom na čoln. Za duhovnega očeta je bil veleč. g. župnik Ju-vančič, za duhovno mater pa gospa Vjk-torija Mrevlje. Cerkveni govor je imel č. g. dr. Andrej Pavlica. Slavnostnega obeda, ki je bil v rojstni hiši č. g. novomašnika, se je udeležilo okolu 60 oseb. Raznim napitnibam na novomašnika, na njegove starše, na g. župnika itd. se pridružujemo tudi mi in kličemo iz dna svojega srca: Na mnoga leta v zdravju in veselju I
Osebna vest. — Č. g. Franc Hliš, kaplan v Cerknem, jo imenovan za vikarja v Oreheku.
— Nagle smrti preminol jo v noči od petka na soboto Anton Sfiligoj, vikar v pokoju. Rodil se je 15. junija 1827 v Biljani (Drnovka) ter bil v duhovnika posvečen 21. sept. 1864. Njegova zadnja siužbn je bila v Kostanjevici na Krasu; potem se je preselil v Gorico. Zadnje dni, še v petek ob 7. uri. se je pritoževal znancem na sprenodu, da ga zapira v prsih. Naj počiva v miru I
— Umrla je v Črničah veleposestnica g. Julija Leban mati poštnega ravnatelja g. Franc Lebana, v Ljubljani. Svetila blagi pokojnici večna luči Žalujoči rodbini naše sožalje I
Dne 7. aprila je umrl v Črničah Josip Kosovel, župan, ud c. kr. okrajnega šolskega sveta goričkega, predsednik mlekarske zadruge, načelnik veteranskega oddelka v Črničah, posestnik i. t. d. Star je bil še le 49 let. Pogreb je bil v torek ob */jbb popoldne. N. v. m. p. I
V	Čepovanu je umrl g. Anton Šuligoj, širokoznani trgovec. Predstalim naše sožalje I
— Procesija na sv. Goro. — Bratska društva, ki žele udeležiti se delavske procesije na sv. Goro tretjo nedeljo po
Veliki noči naj naznanijo to odboru „Slov. kat. delavskega društva" v Gorici. Tri-dnevnica bo bo vršila v cerkvi sv. Ignacija dne 18., 19. in 20. 1. m. z dvema govoroma na dan in sicer ob 5. zjutraj in ob 7. zvečer. Govor je prevzel veleč, g. P. Salvator Zobec, gvardijan na sv. Gori.
— Sprememba posestva. — Šta-njelski grad, ki je bil doslej last barona Sessler-Herzingerja, je prešel v roko neke tržaške družbe, ki ga bo najbrže priredila za poletna stanovanja tržaških ietovičarjev, ki radi zahajajo v Štanjel na sveži zrak. Štanjelcem je jako žal, da je baron Sessler prodal švoj grRd. Bil je Sessler velik dobrotnik štanjelske občine.
— Generalni major Seibt je prišel v nedeljo iz Ljubljane v Gorico, kjer bo odslej 56. brigada.
— 27. pešpolk Belgijcev pride baje 1. maja iz Ljubljane v Gorico.
— Vojno luko v Pulju bodo razširili in zaprli prometu tako, da bo špionaža popolnoma onemogočena. Trgovska luka bo v Medulinu.
— Samoumor ženske. — Dne 5. t. m. so našli nad Logatcem in Idrijo v potoku Zala mrtvo žensko truplo. Nesrečnica se piše Marijana Nagode iz Idrije. Zmešalo se ji je.
— Starček zadavil svojo ženo. — V Novi vasi pri Plznju na češkem je 83 letni Gartner zadavil svojo 81 letno ženo, ko je spala.
— Tepeni socialisti. — V okraja Lušan na Češkem, kjer kandidira za poslanca grof Slernberg, so na nekem shodu kmetje napadli socialiste in jih krvavo pretepli. Socijalisti so ubežali, a jih je večno nevarno ranjenih. Kmetje bodo hudo kaznovani.
— Vseavstrijski protestni shod proti cerkveno-pohtičnim razmeram na Francoskem je zboroval 4. aprila na Dunaju.
Siu nemškega cesarja — ameriški študent. — Poroča ho, da namerava nemški cesar letošnjo jesen poslati svojega sina princa Oskarja na Carvar-dsko univerzo v Ameriko. Tja pošlje tudi Roosevelt svojčga Bina. V Ameriki bo študiral dva semestra.
— Jugoslovanska akademija je imenovala zu svojega dopisujočega člana dr. L. Pustorja, ki sedaj stalno biva v Rimu, da preiskuje „zgodovino papežev".
— Daruinov slu pride na Dunaj konec maja. Tedaj se bo vršil na Dunaju mednarodni shod akademije znanosti. Tudi angleško društvo učenjakov pošlje na shod svoje odposlance, med (katerimi se nahaja tudi Darwinov sin, Hmard Damin, profesor na cambridskem vseučilišču. Star je že 62 let.
— Pol milijona železničarjev stavka v Ameriki.
— Kmečki nemiri v Ilumuniji so ponehali. Škode so uporniki napravili nad 30 miljonov frankov. Celo judovski linti priznavajo sedaj, da so judje preveč neusmiljeno odirali kmete, ki si zato niso mogli drugače pomagati ko z uporom. V Bukarešta so zasledili zaroto zoper kraljevo življenje.
— češki katoličani. — Češka katoliška stranka na Češkem postavi lotos prvikrat lastne kandidate v petnajstih okrajih.
Društva.
dr Del. podporno društvo na Lokvah bo imelo občni zbor dne 21. aprila j, — na prazu>k varstva sv. Jožefa — ob 3 popoldne v župnišču na Lokvah. Po občnem zboru priredi društvo zabaven večer v gostilni Ferdinanda Win-kler.	A.	Plesničar,
načelnik.
Posredovalnica.
V	današnji številki smo olvorili brezplačno „Posredovalnico*. Nadaljuje se po potrebi. Kdor je v kaki taki stiski, kakor so sedaj nHši liberalci, naj se obrne na našo »Posredovalnico". Učinek gotovi Za danes sledeče:
Išče trtne uši Alojzij Štrekelj doli v Dalmaciji in jo bo iskal še za naprej.
Išče se primeren liberalen kandidat za tolminski in goriški sodni okraj. Kdor
bi ga utegnil najti, naj ga pošlje kot vzorec brez vrednosti na Andreja Gabrščeka v Gorico, ki bo nobel, kakor vedno — izplačal najditelju nagrado, primerno kandidatovi vrednosti.
Proda se prav po nizki ceni, še čisto nov, pred par meseci skovan program liberalne stranke. Za čas volitve namreč obleče liberalna stranka svoje kandidate v drug, bolj verski program, ker ljudje pravega liberalnega programa nemarajo. Liberalna stranka pa si pridrži pravico, da po volitvah stari program kupi nazaj.
Na prodaj je tista koža liberalnega politika, ki jo je slekel ter oblekel kožo trgovca.
MM
MM*M
Poslano.1)
Slavno aredništvo „Prim. Lista" naj blagovoli priobčiti sledečo izjavo in obrambo kot poslano.
»Slovenec" prinaša 8. aprila v št. 79. t. I. pod naslovom »Goriškim liberalcem": „Še bolj žalostno pa je, če si mora tak liberalec kakor je on (Gabršček) obešati za talar kakega prelata. Pa molčimo o tem".
Nadalje govori dopisnik o Mihu Gabrievčič, sodnemu nadsvetniku v Trstu, ki je tako »moder", da se je spustil ž njimi (z liberalci) v dogovor.
Zgoraj navedene besede cikajo po vsem brezdvomno na mojo osebo; ter je gotovo toliko bolj, ker slišal sem že pret. nedeljo 7. t. m., da me bodo prejeli v časopisju, ker se širijo med duhovščino čudne govorice, da se bratim z naj-skrajnišimi liberalci ter da hodim z g. Gabrščekom sklenjen pod pazduho (a braceto.) (O tej stvari »Slovenec* ni nič pisal, pač pa tržaška »Edinost". Op. ured.) Slednjič, ako bi bilo tudi resnično, bi ne bilo še tak greh, še manj pa izdajstvo. Saj sem v več ali manj prijaznem razmerja tudi z večino gospodo liberalne stranke. Ali sem pa kedaj zanikal v pogovorih s temi krščanska načela, če je priložnost to tirjala ?
Premišljevaje, kaj je morda pro-uzročilo to dovolj jasno sumničenje, spomnim se, da sem se tiho nedeljo 17. marca šel Bprehajat, kaker je že moja stara navada, proti Solkana. Na Katarin', trgu doteče me g. A. Gabršček ter vpraša, ali se mi sme pridružiti. Zikaj ne?
—	Šla sva skupaj za streljaj mimo solkanske mitnic*, ko srečava kandidata za gor. okolico z 2 drugima gospodoma, s katerimi se pozdravimo po navadi. Kmalu potem, vrneva se, g. Gabršček pa le do Fon-ove gostilne.
Kaj je bil predmet kratkega najinega pogovora, nisem dolžan omenjati za zdaj.
Ker je sumničenje v onem dopisu »Slovenca" proti moji osebi dovjj jasno, vprašam gospodo, ki se skriva za dopisnikom : i. ali mislite s tem sumničenjem trditi, da sem jaz g. A. Gab. ali kojemu izmed liberalne stranke namignil in priporočal, naj kaudiduje mojega brata; 2. ali da sem se jaz v tej zadevi pogajal ž njimi? — Pričakujem jasnega in določenega odgovora; potem bom znal odgovoriti tudi jaz jasno in določno. Mod tem ostane na vsak način n o m o d ro, da ne rabim dragega izraza, od gospode, ki ne skriva za dopisnikom, da sumniči mojo osebo, in da se izraža porogljivo o mojem bratu, dokler ne doneio drugih dokazov.*)
Gorica, 10. aprila 1907.
Jož. dr. Gabrievčič, m. p.
*) Upam, da ponatisne to izjavo tudi .Slovenec*.	Op. pis.
‘) Za vsebino pod tem naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.	Op. ur.
Monslrum
človeškega razuma.
Anton Štrekelj, rojen na Krasu, c. kr. kmetijski potovalni učitelj v Gorici.
Alojzij Štrekelj, rojen na Krasu, c. kr. kmetijski potovalni učitelj v Dalmaciji.
Kdo bi mislil, da ta dva moža, ki imata prav enuko stališče v človeški družbi, nimata tudi enakih pravic v jav-
nem življenja. In vendar je tako! Dalmatinski Štrekelj je najboljši kandidat za državni zbor, tako trdi „Soča“, ki ga po vsej sili hoče Hpraviti ven iz kmetijskega ponlta v drž. zbor. Niti no vpraša, čo jo r«’B kmetijskega učitelji naloga, netiti razoor med IjudHvom z volilnimi shodi. V no prav, kot strankarskemu časniku ji tega nn zamerimo.
Obrnimo list I O goriškem Štreklju sami „Soča“, da mtanavlja novo, „agrar-nci stranko-1, ki bi utegnila „naprodni“ kaj škodovati. Tega pa ne I In zato lop po goriškem Štreklju I Podi ga h kmetijstvu, uči ga, da učitelj kmetijstva ni plačan za politiko, mu očita sanjaštvo, hujskaštvo itd.
Zdaj naj razume „Sačo“ človek z navadnim razumom, kakor mu ga je dal ljubi Bogi Ni mogočeI To tanre le „ra-zum in pol*, kakor ga ima „Sočau.
„Soča“ bi pač prav storila, da bi raztegnila svoj nauk za enega Štreklja □a oba, in sicer zato, ker ni nobeden no sposoben, ne zmožen za drž. poslanci.
»Čitalnica" v Cerknem.
„N«rodna čitalnica" je za nas pokopana. To se je zgodilo velikonočni pondoljek; ž njo je pokopana tudi staru nevtralnost cerkljanska. Dinorili so pa „ Čitalnico* cerkljanski svo-bodnotniselci s svojimi brezverskimi načeli in postopanjem. S tem, da so sane3li v „ Či talni co “ brezverska načela, bo ji vzeli stari katoliški značaj, in .Čitalnica" ni več prvotno društvo iz 1. 1869. ampak popolnoma drugo društvo, z drugo dušo in drugim značajem in drugim življenjem. Tega ne utaji nihče I
„Slov. kat. Izobraževalno društvo" je zdaj zraslo iz Btare „Čitalnice“, prevzelo od nje duševno dedščino in postalo tako naravni naslednik njen. Novo društvo je isto kakor staro, le ime ima drugo in okrepljen in izrazitejši ju njegov značaj.
Nadaljevanje stare, rajne .Čitalnice" je torej novo naše društvo in zato mu štejemo staroBt, kakor je pri-pravljavni shod soglasno sklenil in priznal za upravičeno, odi. 1869. naprej
— čez 2 leti bomo torej slovesno praznovali njegovo 40 lctnico!
Udje stare katoliške „Čital-nice“ so žn vstopili v novo društvo, v potvarjeni »Čitalnici", ki je postala zdaj društvo cerkljanskih svobodnomislecev, in prejela od njih njihov značaj, dušo in barvo, so pa naši nazadnjaški .naprednjaki", od katerih pa ni, razven par, nihče v nji nad 2 leti.
Inventar, premoženje rajne »Čitalnice" tiče naravno njeni naslednici, .Sl. kat. izobr. društvu", kamor smo prestopili tudi skoraj izključno vsi njeni stari udje, od katerih je še nekaj DBtanovnikov iz I. 1869. Stari dosedanji udje so b svojo požrtvovalnostjo vstva-rili društveno premoženje, društveni inventar !
Zadnji 2 leti pridobljeno premoženje inventar, pa so pridobili skoraj izključno zopet naši udje, ki so pristopili zdaj h naslednici „Č’talnice“ — „SI. kat. izobr. društvu11! Kako pa to? Premoženje se je, nabralo večinoma na veselicah „Čitalnice“, pri katerih so pa sodelovali kot pevski zbor in godbeni zbor
— naši možje, fantje in dekleta! Ud-nina „naprednjakov" pa se je porabila zanje same, za naročitev liberalnih čajnikov, ki so jih brezobzirno proti utemeljenemu ugovoru usilili „Čitalnici! Tako je in nič drugače!
,,Zastava je naša!“ Ali slišiš glas svobodomiselcev, kako se vesele, da so ei »priborili" zastavo ! Ia ako bi jo tudi res — kaj pa boste počeli ž njo? Saj vam bo le bila v obraz s krepko pestjo in pa vam očitala neznačajuost! — rVse za vero, dom, cesarja !•' Ta napis je ušit, uvezen na zastavo, a tema geBlu ate se vi odrekli, pomandrali v blato — pa naj se blesti z zlatimi črkami nad vašimi glavami? Ali vas n« oblije rdečica? In pa sv. Ciril in Metod, ki sta žrtvovala življenje za sv. vero — vi ste jo pa zavrgli! Ali morete mirnim in ponosnim očesom gledali ju — nad svojimi glavami — kot svoj uzor, svoja zaščitnika? — ln pa: zastava je cerkveno blagoslovljena v cerkvi! Rako boste mogli prenašati blagoslov? Ali bi šli na kako liberalno veselico — saj vas bacnejo iz veseličnega prostora z zastavo vred I
.Zastava je naša!- Tako kličemo mi, in zastava sili sama h pravi, edini
in vredni naslednici rajno „Č i tal nice" — k .Sl. kat. izobr. d ru št v u“, ki irtia v svojr*m geslu vsa to, kar govori in ki i«i in vsebuje zastava.
G. Peter Jurman, ki je bil n o -navzoč izvoljen predsednikom po-tvarjene in premanjeno „Č i t a 1 n i c e", pa nastopi velikonočni pondeljek pri utanovitvi „SI. kat. izobr. dr.“ in trdi, du nimamo pravico do zastavo, ker jo on dal zanjo poleg drugih celih — 100 gld.! — No, ta |jo vendarle predebela ! Dal je 3 gld. in pa dvakrat je šel radi njo v Ljubljano! Koliko je potrosil po poti, to je njegova Btvar — 97 gld. menda pač ne! In ako oi bila ta stvar tudi resnična — saj je imel od „Cital-nicn“ in naravnost od zastave kot krčmar tudi dobičke — saj je bilo samo na dan blagoslovitve zastave pri njenem na banketu 200 ljudij! Čo da kak krčmar kaj v dober namen, se mu navadno povrne z obrestmi !
Krona vsemu ponedeljskemu shodu pa je bil zopet g. Peter Jurman, ki je slovesno izjavil, da je njegovo načelo še vedno : „V s e z a v e r o, d o m, cesarja*4, tudi zdaj ko jo predsednik potvarjene „Gtalnice“ in poglavar njenih adov, ki ho to geslo slovesno in in jasno zavrgli ! Dobro teknilo I Na svidenje, čo bo treba !
Književnost ■ umefnosf.
* Ljudska knjižnica. — Ravnokar razpošilja .Katoliška Bukvama" vezano izdajo rL’udsko knjižnice11. Prva knjiga to izdaje obsega prvi in drugi zvezek „L ndske knjižnice", torej dve popolni povesti: »Znamenje štirih" in ^Darovana". Knjiga obsega čez 300 strani, ter ima silno nizko ceno; velja namreč lepo vezana v celo platno aamo 1 K 80 vinarjev. Kdor to ni naročnik .Ljudske knjižnice" naj ne nabavi vezano izdajo. Klor kupi in naroči prvo knjigo, ni obvezan naročiti oziroma sprejeti tndi prihodnjega z ezka. Knjiga obsega dve popolni po-
vesti in je torej zase colota ter se tuli zhso dobi. Naroča se v »Katoliški Hnk-varni“ v Ljubljani. — Upam.i, ila boJo naši naročniki radi podpirali to novo prepotrebno podjetje, ki ima postati za kulturni razvoj slovenskega ljudstva velikanskega pomena. V sešitkih je razzen 7goraj navedenih povesti izšla tudi povest .Jjrmač Znagovač" znanega polj-skeg» pisatelja lhnrika Sienkievv cza in pa Acbleitni Tjeva povest .Med plazovi11. Znano nam je, da je že prva povest bistroumnega Angleža pridobiti mnogo prijateljev .Ljudski knjižnici"; kd >r ima pa manj slasti do spisov, ki nam pripovedujejo kriminalno tajnoUi, z mitnive premetenosti in policijske tenkoumnosti, b) našal v naslednjih povestih, katorih snov bo vzeta iz domačega življenja, dovolj zanimivega boriva. Uredništvo in založništvo „Ljudske knjižnice11 se bo potrudilo, da bomo dobili pripovednih spisov, ki bodo .bistrili glavo, blažili srce in krepili voljo". V tisku je povest ^Gozdarjev sin", spisal župnik Franc Finžgar itd. Vso te povesti bodo pozneje tudi vezane nu razpolago. iNaroča se v „KatoIiški Bukvami" v Ljubljani.
* Novi državnozborski volilni red z zein'j'.ividom in imenikom volilnih okrajov na Kranjskem, Štejerskem, Koroškem in Primorskem se naroča v .Katoliški Bukvami- v L'ubljani. C »na 60 h, b poštnino 70 h.
Saunig in Dekleva
ulica Municlplo št. 1. Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojačo, črcvljarje in tudi za umetno vezanju (reka- i •niranjo). V zalogi se tuili | nahajajo angleška dvokolesa »Ilelical Premier« in slamorczni stroji, samokresi in razno puške, lastni mehaniška po-pravljalnica.
Potrtim srcem se naznanja vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je iskreno ljubljeni oče
ANTON ŠULIGOJ
dne 7. aprila ob 11. uri predpoludne po dolgi in mučni bolezni previden se svetimi zakramenti za umirajoče v 86. letu izdihnil svojo blago dušo.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsim vdeležencem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku. — Bog plati I
\? ČCPOVflnU, dne 10. aprila 1907.
Štefan, Valentin,	Ana,	M.irlja,	Lucija,	Jožefa,
sina.	hčere.
Janez Šault, Anton Rejc, Jožef Kofol, Jožef llratuš.
zetie.
	Vabilo na	
	Vlil. redni občni zbor	
	^Hranilnice in posojilnice1' v Pevmi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo,	
	ki »e bo vršil 21. aprila 1307, III. pouclik. nsdelja ob S. pop. v župniku.	
	I)nevni red: 1. Poročilo načelstva. ‘J. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 190li. •1. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. ti. Slučajnosti. načelstvo. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bodo tri tedne pozneje t. j. 12. maja, VI. povelikonočno nedeljo v istem prostoru, z istim dnevnim redom in ob isti uri drugi občni zbor v zmislu pravil, ki bode brezpogojno sklepal.	
		1
		
»Krojaška zadruga"
Gorica
Via Signori h. štev. 7 skladišče štev. 6
z:
Ul
cč
=>
z:
o
■52
rx
v/>
>
5
o.
O
Ul
UJ
L/
O
—I
UJ
>
V/>
cč.
>
UJ
>V/>
□
o
CQ
Povodom pričele spomladanske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam došle že vse
zadnje novosti
modnega blaga,
o
VD
ft
_l
CO
kakor: volil«, ZCpllJT, per-kale, batiste in razno drugo blago.
Dovoljujemo se Vas rudi tega prositi, da nas o potrebi gotovo počastite z Vašim cenjenim obiskom in si ogledale vse naše v velikanski izberi v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce katerogakoli blaga, kojo Vam pošljemo rado-voljno franko na dom, da se sami prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi.
Obenem opozarjamo, da so cene
zelo nizke,
ker smo nakupili pred povišanjem cen.
Nadejajo se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, se že v naprej zahvaljujemo z odločnim spoštovanjem
udani
Teodor Hribar.
Jfoj to/t wojlimwiviMc'.
9a lepo d ciklih lit,. Jn, in, mn h lato d.o^iL. Jfivfiimlalhmmm kam pd,.
Pristna samo v Izvirnih zavojih z imenom U iitlir<>iii«>r.
Nihče naj bi ne pil moino razburjajoče zrnate kave nemešane!
Kathrelnerjeva Mnflppova ■ladna kava
nma se je obnesla za jlo
najokusne ki lahko prebavna, redilna in krvotvoma speli zdravje.
primes,
Otroke bi bilo samo Se navajati Kathrelnerjev«
kave.
Okrepi fine v in Si- %
Prare In edine Zel. kapljice
i mamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico 1 (Varstvena mamka) popjje>_ Okrepi
Selodec, storž, da ttgine kratkem času omotica , cotna linost (mrtvost). Te kap- „ ljice tndi stor6, da človek raje ji. u.
Cena steklenici 60 vin.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarijc. Reči, katere se no nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
|S»S
Delavnica cerhuenih posod in ceriiUBnega orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulico štev. 3.
Priporoča preč. duhov-šfcni svojo delavneo cer-k’ enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov td., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
Odlikovana pekarija •/$ in sladčičarna Q/>
K. Draščik
y Gorici na Komu
(v lastni hifii)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Ceue jako nizke.
Anton Kuštrin
trgovec v Gorici
Gosposka i lica št. 25
priporofn častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: l.ucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob kila in od enega funta. Testenine i/. tvornice ŽnidcrSič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
&
Najboljše stiskalnice za vino
• K UiirAhTN
in OLjKE so noše stiskalnice JER H UL"
iiajnovejM-^a in mi.itto ljftc*tra butava x dvojnim in nepretrganim |>ritiskal<-ni; lajaiu^uno najbolj^«« ilulo\anje, Li prokaša »k« d n: p* stiskalni-«• ; hidravlična stiskalnica, najboljše auto«
uiali^ne patentu* S V P H H N I D** k 1 dolujejo
»alic nKrm)• 11iiI<*«•	||U T i II U II I H od nulm, ne da Iti
jili !>il<t tr»*l*a gonili. Plugi, mlini za gro/djo, nad j o in oljko. Kolikalnii-M zu trKcdh. Vinograd.tki plugi, isuftilni*«* nadjo m druge vegutallie, iiv-ijeiisko in mineralne pridulke. hi tipkal hire za nuno, h lanu itd. na roko. Mlatilnica /a žito. ftiatilnice, reiutalnice. hl.ium-ruznicc, r>fui mlini i a žito * razni \elikntti in vsi drugi stroji za pn|j«>del»tvo. I*doluje iu prodaja« jamstvom k'-t po-neliii<'St najnovej«*! izborne iz-kiiAt-ne, kot najboljlo pripo-znaue iu odlikovano aesta\i
Stiskalnica ta vino.
Ph. JHayfart 8 G
tovarna za poljndoUke in tin-ake stroje na IH VIJ I , II. TalMimlra«!' II. 71.
m
€
Ant»mat. ikropilnita.
Odlikovani r vn*h drAavab »»«ti z nad zlatimi in »nemimi kolajnami. Oaik a pudoliaml In nioogeitriilua pohvalna pismu Kar predajah'I in zaatupulkl ar Učrje pomudi, kjer nismo zastopani
Loterijsko številko.
ti. Aprila.
Dunaj................GO	04	67	25	oi
Gradec..............(57	Gl	80	64	3
MEP
jako dober za pecivo ali zdravilo kg K 1'20 zpihani pomladanski . . . . kg K 160 čebelni pitanec............kg K 1'20
Na debelo
v originalnih posodah sc cena izdatno zniža.
J. Kopač,
svečar v Goric:.
©!©!©!©!©'
Ivan Bednarik
priporoča svojo
laoveznico
v Gorici ulica Vetturini št
H
And. Fajt,
pek. izvcdoncc Gorica tckalliče Fr. Josipa st.2(lastna hiSa,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k* hOr na nove maše in godove, kolatt. ca birmance in poroke itd. Vsa naročila istvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raaličpe moke, fina peciva, fina vina in likerje ,po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Goriški Slovenci!
L
0 dnevnih dogodkih ste najhitreje in najbolje poučeni po dnevniku
„SL0VENEC“.
..SLOVENEC" je najboljši slovenski dnevniki »SLOVENEC" ima poleg velezanimivih novic vedno tudi najzanimivejše podlistke.
»SLOVENEC" se prodaja v Gorici: p. Krebelj,
trafikant v Kapucinski ulici. J. Schwarz, tratikant v Šolski ulici. Iv. Howiinski, tra-fikimt riva Corno. G. Kodrifi, trafikant via Teatro. Ter. Leban, trak. pri ljudskem vrtu. X. Marek, drž.kolodvor. Schelzer juž.kolodvor.
O
□
»Centralna posojilnica6
registrovana zadruga v Qorici, ulica Vetturini št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 Iv glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
, na menice po 6°|0, na vknjižim po S'|2°|0
Obrestna mera z;i hranilne vloge je nespremenjena.
(SA..
n
o
X)
rt .
fc
a3
P
O
a
a
S
o
a
H
Ih
O
K
O i
cu '
L
Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, piimpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cono nizko, solidna postrežba!
E j IH* kronn utlgrudc izplačava vsakemu, kdor dokaže n potrdili najine nove tiserikanske blagajne, da je knpil pri naju za ICO kron blaga.
o
M
O
►*
H
P
o
K ht o P O p
I t*
3
p
p>
o
H
r
Prosiva zahtevati listke! j