List 41. b. Teèaj XXXIV. V » jftm •i Iíhajajo vsako sredo po poli. Veljnjo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold5 za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 11. oktobra 1876. O b 8 e g : Naznanilo začetka podkovske in živinozdravske sole v Ljubljani. Slava Kranjske čebele. borske vinske razstave. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) Nekoliko iz Mari- Gospodarske novice. tice. Krogoték ali kolobar različnih snóv v naravi. (Dalje in konec.) Slovensko slovstvo. Sodba večne pravice. (Dalje.) Naši dopisi. Novicar. Popotne čr- Gospodarske stvari Naznanilo začetka podkovske in živinozdravske sole v Ljubljani. Svetih Sola ta se letos začne v pondeljek h podkovak se hočejo umnega kovanja zdravih se jemljejo kovači 7 kateri ) paČnih in bolnih kopit in ozdravi) učiti } da ne bodo vse kopitnib bolezen popolnoma na svoj žive dni le mojstri-skaze y ampak pravi mojstri, katerim morejo gospodarji svoje s polnim zaupanjem izročiti konj leta sanemu vodstvu izkazati Kdor hoče v to šolo vzet biti Ta šola trpi p o 1 y mora se podp z domovinskim listom 9 s pismom , da se je pri kakem mojstru že kovaštva izučil poštene obnaše > y s adnega , da je in d r a v s k traja , se jemljejo kovači kovači, namreč kmetijski pričbo svojega fajmoštra, da zná domaći jezik vsaj brati katera celo t pa tud drug y kateri niso drug mládenči , katerim o bolno je za to, da se ali za lastno gospodarstvo naučij živino prav gleštati, ali kateri želijo v potrebi pripravni živinozdravski pripomočniki biti zati : 1) z domovinskim listom Ti se morajo izka y s fajmoštra, da so poštene obnaše in vsaj pričalom svojega 18 let stari, in da znajo slovenski brati in pisati Nauk v obeh šolah je v domaćem (slovenskem) je- ziku in b to plačila: vsak učenec ima ) skrbeti za da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske bukve. Vse bolj natanko tudi zarad stanovanja se izvé v tej šoli v Ljubljani na spodnjih Poljanab. Gotovo se v vsaki občini najde kak mladeneč ki je za to šolo pripraven ; tacemu naj ob- stre glave, čina pomaga, da more v Ljubljani šolo obiskovati stroški niso veliki IV/ r XJJUUI|UUI OUiU uuiotvuvau , VSaj da se eno leto tù preživi, in če se je dobro izučil potrebnih naukov, da potem pride v ob- po m očni k v ži- čino nazaj kot kovašk mojst - .t,»kih boleznih in pa mesogled. .ljjuvu, denih v vseh teh trojnih zadevah , je vsaki deželi po Ljud izve- Diplomiranih živinozdravnikov manjka povsod treba izučenih mesogledov pa še bolj mojstra pa po post y y t patenta podkovskega 1873 n e dob z d a j nobeden , kdor se ni v šoli umnega podkovstva izučil ali pa pred dotično komisijo se preskušnji podvrgel. Vodstvo podkovske in živinozdravske šole v Ljublja oktobra 1876 Slava Kranjske cebele. 18. listu kmetijskega časnika za gornjo Avstrijo ,,Landwirth. Zeitung von und filr Oberosterreieh" na-haja se članek, ki toliko hvalo poje naši Kranjski čebeli, da si ne moremo kaj, da ne bi nekoliko vrstic povzeli iz njega. Gosp. L. Krenmayr, načelnik čebelarskega odseka gornje-avstrijske kmetijske družbe, piše v obširnem članku med drugim tako-le: „Od leta 1853., kar je naš slavni čebelarski očák Dzierzon rumeno Laško čebelo prinesel na Nemško prizadevajo si vsi naši umni čebelarji namesti naše na y vadne severne Čebele bolje čebelno pleme vpeljati in ž njim plemeniti naše domaće. Vse je posihmal segalo po Laških čebelah : polnila žalibog , da čebela Laška ni iz- kar se je od lepe Lahinje pričakovalo ! Vse njene prednosti bile so le laž. Pokazalo se je kmalu, da Laška Čebela je le lepša, a ne bolja od naše. Kmalu pa so se čebelarji naši prepričali, da je Kranjska čebela veliko več vredna od Laške. Kranjska čebela*1') je po mojih mislih pred več 100 leti se zarodila iz plemenjenja Laške ali Ilirske z Nemško in se razši- rila po vseh deželah Evropejskih. Pred leti sem si tudi jaz izbral za vse svoje čebelnjake v Gerersdorfu samo Kranjskih čebel. Kranjska čebela je veliko veliko bolj pri dna od Laške in Nemške; po mojih skušnjah je ne prekosi nobena druga. Res! nisem se mogel načuditi tej pre-pridni živalici. Naša navadna čebela ravno v dobrih letinah najmanj roji; vse drugače je pri Kranjski; ona roji že prav zgodaj, pa vendar se škodljivo presilno rojenje pri njej nikoli ne zapazi. Zato je ni boljše čebele, ki bi naše domaće pleme če se s Kranj sko čebelo pari, hitreje zboljšala, kakor y ona. Zato živo priporočam našim čebelarjem, naj svoje domaće pleme parijo s Kranjskim; napravili siJ)odo s to mešanico (Kreuzung) izvrstno dober zárod. Ce se Kranjske cebele poslužimo, da ž njo plemenimo svoje domaće. zacelili si bomo kmalu rane ki so nam uujjuauu n /javjciiii 01 uuuiv rv lu ci i ti i y »a ov uoui J vsekale zadnje neugodne letine, pa povzdignili bomo našo čebelorejo na višo stopinjo. Naj bi tudi opomini ne bili glas vpijočega v puščavi !" moji mačo Tako tuj čebelar in izveden mož hvali našo do-čebelico. Hvala njegova gotovo ni prenapeta ; vsaj ga nobeden ni najel in plačal zato, da Kranjico tako povzdiguje. - » Po mislih pl. Berlepša je čebela Kranjska srednja stvar med Laško in Nemško. Nekoliko iz Mariborske vinske razstave. Dné razstavo vina, ^rozdja, trt in vinorejskega orodja bil je združen zbor vinorejcev » ali pa f če hoČete raji reči, z zborom vinorejcev bila je združena tudi razstava vina itd. Začnimo s kratkim opisom zborovanja začelo 20. dne u. m. ? ki se je Deželni glavar Stajarski pl. Mavricij Kaiserfeld, po domaće nekdaj Blagatinšek , je kot zbora predsednik zborovanje začel z nemškim nagovorom , v katerem je Leta 1795. Je umri Robert Bakewell v Dishley-u na Angleškem; on je bil eden najbolj učenih živinorejcev in stvarnik nove živinorejske dobe. 1812. Cesarski ukaz o meji zopet odkup tlake v našem cesarstvu, katero je cesar Jožef II. za večne čase odpravil. 1814. Je bila oklicana mlinarska postava v našem cesarstvu. 1858. Je bila povdarjal, da tudi vinoreja more le napredovati v skup-nem delovanji brez razloČka dežel in narodnosti, in da ta ideja se je prvikrat vresničila leta 1875. v Trientu. Danes je vsled one ideje prva skupščina Avstrijsko-vinska, katere pa se smejo tudi vdeležiti državljani inostranski. Po teh besedah kliče zbornikom dobro došli! in jih pozivlja na trikratni hoch-klic prosvitlému prva razstava zelenjave v Erfurtu na Nemškem. ce s ar j u To se navdušeno zgodilo Za njim je v Laškem jeziku skup pozdravil podpredsednik zbora. Potem pa poprime besedo ces. namestnik Št to vij baron Kúbek in skupščino zago da bode vlada pazlj sledila obravnavam zbo rovim in minister kmetijstva obžaluje, da osebno ne more pričuj biti; konečno vse pričujoče pozdravlja posebno pa še gospode, ki so iz Italije došli v Maribor in ; s klicem „dobro srečo" končuj y Zborove razprave začel svoj govor Julij M (menda 1860. Je bil oklican cesarski ukaz o ustanovljenji čebelarskih društev v našem cesarstvu. 1848. Je bila oklicana postava o snovanji kmetijskih šol na Francoskem, katerih je takrat bilo 25 nižih, dvoje pa viših. 1848. Je bil izdan ukaz, kako se sme rabiti stelja v grajšcinskih in občinskih pašnikih vojvodstva Hessenskega. Je bila v doljni Avstriji prva razstava go-veje živine v Allentsteigu. Ukaz kneza Frankenskega določuje d.nino pri trgatvi, po katerem je v tej deželi najviša dnina (Ion za delavce) smela biti za moŠke po 15, za ženske pa po 10 krajc. (Dalje prihodnjič.) 1825 1699 Mulej) s prvo točko dnevnega reda, naj se začasna zborova pravila to } z nasvetom j P dseku v pretres in porocanj > kar izrocé posebnemu odobril d o 1 nj Zdaj odbornikov izvolil je gosp. Schlumberg Je zbor ogla iz Voslau v Avstriji poročal o tem > leto zbor pa naj bo potem tretj in sprejela se je G naj bode prihodnj zbor ) o r i ca ; k e d a j ali leta 1878. ali 1879 Gospodarske novice. * tívilnih kokonov so letos na Laskem za tretji del manj přidělali, kakor v poprejšnjih letih, zato je tudi cena kokonov se podražila. (V Komo-u veljá kilogram lir in 60 centez.). Pri kupovanji semena za prihodnje o tem naj svete stavi oni odsek, kateremu so se vila v pretres izročila ? leto opominj k „Giorn. agr. di Roveredo treba svilorejcem pažljivim biti, da ne přidej peku Potem stopi na oder gosp. Ant Ogulin, vino- lantom v roke in ne kup labeg blagá Jap imajo milijon kartonov za prodaj pripravljenih, od ka reiec Kranjski iz Novomesta in govori jako temeljito o terih je polovica za vnanjo kupčijo določenih • iJ • v.i__j? i • • j: X„ • • _ i _ • * n n,,^;,!,; silni škodi, ki jo večkrat (mrazu) ne samo za grad leto, ampak trpij po 1 boj zoper trtno us piše Dunajski zdravniški sledeči gi přejeti predlog več let, in stavi se Škode po slani časnik ,,Medicinische Wochenschrift" med drugim to „Boju zoper trtno uš se bo blizo taka godila, kakor morajo prištevati drugim vremenskim uimam, tedaj jim boj zoper kužne bolezni ljudi in živine, katere kljub prÍ8taja tudi tak odpust davka, kakor drugim elemen- vsem zaprekam, ki jim zdravniki stavimo, se vendar tarnim škodam Davek naj pa se odpusti ne tisto leto, ko je slana poškodovala ograde, temveč za za razsirjajo Trsi v Klosterneuburških nogradih y bila trtna uš, so vse izruli in izkopali, al uš je er je kljub ; ves cas delka. nasvetoval dodatek glasno dokler po škodi toče nograd ne donaša pri- temu prestopila kordon ali da Temu Ogulinovemu predlogu j v ci i uuua tg ru. y qâj lucii i m\jjl ju kjkjl u uuaj\u- ^ w f *» * > ^ ^ » ---- • — - — - j — — peticijo obrne na obojno hišo državnega zbora in živino smo imeli, pa so zopet prešle. Al res je taka dr. Rodler se Mariborski zbor z enako nesel ali da se veter drugam za- » je sicer, če pravimo, po rojih dalje zatepla. Cudn da veliko kužnih bolezni med ljudi i Dunajskeg Hvaležni bodo vinorejci vsi g. Oguli ) ako na višem mestu obveljá njegov predlog tem ampak le to reči, (Dalj prihodnjič.) Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. da vse Človeško dejanje ne zmore včasih nič pa nočemo nečimurnosti zagovarjati, kako dalec naša moč sega in da ni nemogoče, da tišti pravo trdijo , ki pravijo, da je trtna uš že nekdaj pri nas bila, pa zopet zginila, in da je pametneje, opustiti boj ki nič ne pomaga, kakor so ga že pustili v ne- Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) UUj y IV I lil VJ UC pwuift^a y J3hC* Ck KJ L O W £ C* IAKJ Op^VUi * " ^ katerih krajih, ko so se prepričali, da tudi preganjanje trtne uši z velikimi stroški ni imelo nobenega vspeha.ťí Meseca oktobra. Naravoznanske stvari. Dné Leta 763. Je nastopila svet pomni, ena trajala jhujših e po s m, kar jih poročilu starih kronik neprenehoma do meseca svečana vsa 8adna drevesa so pozebla, tako tudi poljska ozimina; sèm ter tjè je bilo snega za 30 Krogoték ali kolobar različnih snov v naravi Spisal Aleksander Toman. (Dalje in konec.) Rastlina srka js koreninicami in perjem neprene evlj bila následek te mrzle zime na debelo; huda lakota je homa snove iz zemlj d in ka. Ta trojica uuuia ouu v g iiá u u uli i j c j y u u c ih £à l a n a« jl c* ti vj daje rastlinam vse prvine, ki so za njih ustanovljenjey zd ržanje in razvijanje potrebne, in sicer cgljene kisline, amonijaka in rudninskih soli. v podobi vode ) skeg slino zelenih delib rastlin se s pomočjo solnčnib značaja prouzročuje, namreč amonijak in rudninske soli vodo f oglj ki j aujuuij ai\ tu luuuiuoao ouiii Žival izdaja neprenehoma v živenji rudninske soli žarkov navzeta ogljena kislina reducira ; to se pravi : ogljeno kislino, vodo in dušečnate razpadne dobave dj JUfc v f AJ^t f «J V WWf ^ I J V4J JLA 4 ^ t 1 u v« JL V Vi VAA M j VV W V Â. V* f A « V> li V/ 41 IUI4UV ^ v kislec 3e od ogljenca s silo odkroji in se kot plin v spozná se iz tega žival k e m zraČje spusti. Ogljenec se pa s prvinami , katere so- kat stavljajo vodo in amonijak , sprime in tako v rastlini ostane. S tern notranjim kemičnim delovanjem snuje rastlina vsak sebi potrebni del. Rastlina vedno puhti iz sebe kislec in sostavlja na ta način one organske v proti 11 i n a m k t û organska ganske sp i kat kroj P porab v tisti 7 > i so t 1 ] i n spoji ne ) katere se od neorganskih v tem razločujejo, da so zgorljive in da je njih notranja sestava bolj kom- ske tvorine spreminjajo Videli smo že, da namen rastlin in njih imenitnost v gospodarstvu narave obstojí v tem, da one neorgan- plicirana. zdaj pa tudi vidimo Ie živalstvo, katero 7 da s sprejemanjem in sre- Ogljenokislinne in vodne kemične prvine se zdru- banjem kiselca organske snovi razdera in zijo v organske snove, katere samo iz ogljenca 7 vodenca vn i c u j e , a iz njih zopet tište neorganske in kisleca obstojé. Te organske snove so ogljenovodenci, snovi v stvar ja, katere rastlina za organsko in so: moševina, škrob, guma, sladkor, olje, tolšča. Ako 7 vodencu in kiselcu še pristopi trebuje. sintezo, za progresivno premembo snov po amonijak (NH3), potem se od tega plušec odkroj in Razmerje živalstva do zemeljskega ozračja je toraj se s prej imenovanimi kemičnimi prvinami združi. Tako drugačno, kakor pa ono rastlinstva. nastanejo iz 4 kemičnih prvin sestavlj organske spojine. Konečno se še žve dušečnaste in fosfor ka v plenokislenih in fosforokislenih va z dušicnasto- tera se nahajata soléh, od kiselca odkrojita in če se ta organskimi spojinami združita, nastanejo najbolj kom- skuša zrak ogleno kislino zgubiti in se s kiselcem na Ra8tlinstvo vedno iz ozračja ogljenokislino srka in jo potem razdeluje: ogljenec obdrži za-se, daje mu pa nevezani kislec. Pod vplivom rastlinstva, obsejanega od solnca, Pl Te ganske spoj 7 namrec beljakovnate stvari vdati. spremenj katere nikakor še niso popolnoma razjasnene ) se menujejo organ s k t ali gresivna prememba snov. Rastline imajo toraj laatnost in pro (einfache) ganske snove v log Žival pa se navzema kiselca, nabajajočega se v zraku, požge ž njim organska delà svojega trupla in živeža in izsope zato ravno toliko ogljene kisline. Vr- 7 priprost gan s k braze va ti. To pa se vedno z odstrano k šenje živinskega delovanja bogati ozračje z ogljeno kislino in zmanjšuje v njem kislec. Al vkijub temu so na-tančni, kemični razkroji pokazali godi # ž pa ima ves drugačen posel in nalogo potřebuje, da živi in da se njeno teló razvij h organskih snov zarad tega 7 Ona ze n a- , da je sostava ozračja v vseh višavah skoro enaka. Razvoj in razdelitev or-ganizmov v sedanjem veku je toraj tak, da se o ki s n o ker iz pripro stih neorganskih spojin ne more snov organskega zna- in organske sestave snovati. To lastnost pa imajo eaja med delovanje živalstva in razkisno delovanje raatlinstva nekako enakomerno vrši. Nedvomljivo pa ni bila sostava ozračja od vseh dob prejšnjih dôbah razvijanja naše zemlje je bilo m ganskimi stvar m ti k 7 kat d le z e- č taka. v zraku veliko več ogljene kisline. Prejšnje prevladno in velikánsko rastlinstvo jo je zmanjšalo. Pri tej priliki pel Živali toraj ne morejo za rast in razvoj ►jih tru se je ogljenec, kateri je kot ogljenokiselni plin v veli kanski množini v ozračji plaval, razkisan in vtrjen vle- drugod potrebnih snov dobiti, kakor v onih gel v globočino zemlje. Zdaj se tam kot premog zeló ganskih snovih, katere so rastline iz neorganskih snov razširjen nahaja. prestrojile in v sebi nakopičile. So pa tudi živali tere se živé samo od drugih živali. Te posred ka prvih dobah razvijanja naše zemlje so se nam- io reč velikanske ekucije godile. Pri teh so se takratni dobivajo rastlinski živež? ker živali, ki so tem ropari- gozdi pogrezov i. odpluvali in zasipali. Pod zemljo so se pod vplivom ukrote in toplote v premog spremenili. { 0 Kemično delovanje predpotopnih gozdov je ogljenec v v tako veliki množini nakopičil. Zdaj je pa ta ogljenec ' eden najvažnejših pospeševalcev človeškega napredka. cam za jed, se hranijo iz rastlinskih snov. kratka: žival ganske snove bhod v blik potřeb toi š č s r e d i i n 7 belj ak toraj z g le n o - v o d posred mirom i z t dobi vaj P Primerljajoče preiskovanje razmere Tudi neorganske snovi, katere žival za vzdržanj svojega življ e so pa take 7 potřebuje, dobiva ona že v rastlinah. da se v rastlinah ne nahajajo, jih pa neposredno iz neorganske tvarine dobiva. Med temi pred vsemi je prosti, nevezani kislec v zraku. Ta prvina je najvažnejši in neobhodno potrebni pogoj živ-ljenja, v kateri se rastlina in žival nasproti snovni tvorini zemlje znajdeta, uči, da je kemično delovanje v obeh delih (namreč rast- 9 ki ga žival s pomočjo sopenja iz zraka jemlj Kislec se vrine v kri in sokove živali in se po celem životu razdeli. Tako tudi pride v dotiko z vsem katerega ona v-se jemlje. Následek tega je, živežem ûivcûcm j uua vac da se v živali vse organske k in se na linskem in živalskem) organskega ali živečega sveta različno. Rastlina si prvine prisvoja iz rudninstva in jih prestroja v dele svojega organskega trupla. Te organske snovi in toraj tudi v njih nahajajoce se prvine posta- nejo poznej deli živalskega telesa. Deli in prvine živali pa postanejo zopet rudninskega značaja. Tako se vse to godí v neprenehanem kolobarenji ali krogoteku na svetu. zadnj ali v priprostejše ali pa še bolj sestavlj jine spreminjajo m na ta način V ske stvari razpadejo, katere se vedno iz îne spo omenjene neorgan vota odstranjujejo Kakor hitro gorenje ali pa poč ivalskeg ž Slovensko slovstvo. i i • gnjijenje, tako tudi vršenje živenja ravno tište dobave neorgan- številu jib je za prihodnje leto prišlo Nedavno je izdala družba sv. Mohora v Ce- lovcu svojim udom za leto 1877. namenjene knjige. Po na svitlo. Kri- tiko dveh cerkvenih knjig prepuščaje kompetentnim sod-nikom, naj omenimomi ostalih štirih z nekoliko vrsticami. vseh knjigah pa izrekamo zadovoljstvo, da se ne na-hajajo v njih one posilne novotarije pisanja, pod katere nekateri pisatelji. ki še nikoli niso s 1 Mnogovrstne novice, * Ženske v hlacah To i kar hoćemo zdaj povedati v tej novici, se ne opira na znani pregovor, po katerem slovenske se resno učili, mislijo skriti neučenost se od nekaterih žen, ki so gospodario v I • v • hisi svoj * Koledar družbe sv. Mohora za leto 1877 imeniku pregled kov bilo 26.336 škov, j h ud objavlj daj )) pravi hiši f v » č dohodkov in stro se da hlače nosijo". Tu ne gre za gospodstvo v mpak zato , da se ženske znebijo nadležnih kikelj in ene v severni Ameriki )v in vsih druzih med katerimi je letni- kakor moški hlače oblečej hočej , pravila družbina itd. Na 2l/2 pole prinaša mar sikaj lepega blagá poučnega in zabavnega. * Robinson starŠi, njegove vožnje in čudezne dogodbe Poslovenil Jan. Pa rap at osvoboditi kikelj, dolgih šlep 7 katere že predolgo uganjajo na kikljah po raz- burk ličnih modah ladelfiji zbrala družba pod imenom „družba žensk za svobodno obleko Zadnj teden meseca avgusta se je v Fi in Ni po viharnih pravah z vsemi menda enake knjige, ki bi bila po svetu tako glasovi proti enemu sklenila , na vso moč in po vseh znana, kakor v vseh Evropejskih jezicih son Krui y Je Rob potih delati na to da se odp ženska kiklj in na , ki jo je Anglež Daniel Foe na svitlo njeno mesto stopijo hlače kakor pri moških. Že v ta dal leta 171H in od katere samo Nemci imajo nad 60 zbor so razun ene vse gospé in gospodičine prišle v različnih přestav Tako zanimivo pisana da se hlacah; samo ena, gospá Merrivetber iz Tennessee Je stari in mladi ne morejo dosti nabrati. Porok smo, da tudi lepi Parapatov převod bo šel iz rok v roke in da bodo čudezne dogodbe Robinsonové kaj prijetno be- velj imela se rekši ki k M in jako živahno govorila } nJO, rilo o zimskih večerih zbranim mladim in starim Pre stavil je sicer Rob > Caf ljudstvu. * že pred vec leti , da kiklja z dolgim šlepom dá ženi veliko več 7e in vpliva na svetu kakor pantaloni. Al nasprotna opozicija je njen glas popolnoma zadusila in z ogromno za njegov pretrdi prevod se ni prikupil našemu peljanje hlač pri nas se bode Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Staré, profesor zgodovine na kralj, gimnaziji v Varaždinu. 3. snopiČ: zgodovinski opis Rimljanov. većino bile so sprejete vse resolucij Marsikatera gospá in gospod danes smejala tem Amerikankam in rekla, kako da so ženske na unem delu zemlj kakor nas skušnj neumne t uči > Mi pa mislimo da nobena moda ni tako ne- umna, da bi se je naše gospé in gospod ne bile Prof. Staré v tako gladkem jeziku popisuje dogodbe, daje naslov njegov „za lj ud stvo slovensko" po vse opravičen. Naj nekoliko vrstic našim bralcem damo za pokušnjo z živo željo, da bi bile vsem Slo- Ju- poprijele, ki so enkrat široke kakor sod, drugikrat tanke kakor gliste ; enkrat kratke, kakor da kroj blag vencem v opomin. V razdelku 6. pod napisom naška doba Rimskega naroda" se bere to-le: Dokier Rimljani med seboj niso bili složni t) zvezde. Po takem ni skah bodo moderne bilo zmanjkalo, drugikrat dolge kakor repate emogoče, da tudi hlače pri žen- ) bilo ako Petroleum se bode v Avstriji zopet zelo podrazily kar se sliši. da ministerstvo namerava vi- je res , je njihovo mesto večkrat v nevarnosti pred tujimi so- soko col nj no na vvažanje _petroleuma v naše dežele vražniki; poldrugo stoletje je minulo, odkar so zapodili postaviti. Časnik „Deutsche Ztg." piše, da ta podražba Etrurske kralje ter vpeljali republiko, in komaj ďa so bode následek nove pogodbe z Ogersko. Vlada si misli si v tem dolgem času pridobili neko vrhovno oblast nad s tem vsako leto dohodke za 7 do 8 milijonov gold, sosednimi Latinci in Vejentinci. Ko je pa jenja! do- pomnožiti. Tedaj zopet nov velik davek in sicer da vek mači razpor, in ga ni bilo več razločka med patri- za luč, kateri bode zadel najhuje delavce, rokodelce ciji in plebejci, tedaj se je Rimska država tako utrdila, in obrtnike, ki pri luči delajo in se zato petroleuma da je nobeden sovražnik starega veka ni mogel omajati. poslužujejo. In zopet je tedaj ta nova nadloga Avstriji Ljudstvo za ljudstvom se je moralo vpogniti pod Rim- dar nesrečnega dualizma in požrešnosti magjarizma, so vsi razrodi lepega kateremu je vse eno , ali naša obrtnija konec iemlje sko silo in le sto let je trebalo, da Apeninskega polotoka slušali trde postave mogočnih ali ne! Romulovih potomcev. Nikdar v Rimu ni živelo toliko hrabrih junakov, ki so še poznim svojim naslednikom bili izgled priprostega in Čednostnega življenja ter pra- vega iskrenega domoljubja, nego v tej dobi ki Ozir po domovini. JO po vsej pravici zovemo junaško. Zopet pa se je jasno pokazalo, kaj premore tudi majhen narod, če je složen in kreposten ter vnet za milo svojo domo- vino: * U( Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelo vati in zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slo- venskim kmetom v poduk spisuje g. France Povše, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Go- snopič. tem snopiću nadaljuje prof. Povše svoj poduk Popotne crtice. Spisal politicen sitnež. Potovati in to peš s eulicojv roki bilo je od nekdaj že moje veselje. Majhen še dijakec sem komaj že ico in po- pihal jo z doma počasnih korakov ogledovat svet in čakal počitnic, pa sem přijel za popotno pai rici. ljudi, ^ doseči navade in raz vade. Da se ta namen naj bolj pes to previdi lahko vsak 3 more vendar nima na drobno o tem, kako pridelovati različne polj- ) socivje , korenstvo, klajo). Kar ske rastline (žito smo v pohvalo 1. snopića rekli, veljá po vse tudi o tem 2. snopiću, česar so se naši bralci v poslednjem našem Povšetovega „Kmetovalca" povzeli navod: „kako spravljati korenstvo." listu prepričali, v katerega smo iz vsak za to potrebnih zmožnosti, namreč trdnih nog, krepkega telesa in poguma, če prav bi imel najpotreb-nejšo lastnost, namreč novcev. Toda ne bojte se, častiti bralci, da Vam bom pisal dolgočasna premišljevanja o potovanji, o ne! Jaz imam navado bika prijeti kar za roge. Le to naj tu še ome • 1 .11 i • V • 1 mm ) da sem ta pot podal se na potovanje še iz tega namena zadnj 7 da mi odpočije nekoliko 7 katera je bila čas eprenehoma preobložena z delom. Vremen ski prerok mi je obljubi! lepo vreme vsaj tri tedne tedaj hajdimo! » sedanji parlamentarni dobi ni nobene reči brez oni dogodbi precéj obširen paket po pošti programa, tedaj tudi potovanje ne. Kako bi tedaj jaz, strogo parlamentaren člověk, mogel napotiti se po svetu me roke dati in posebno zaznamovano, da se ima Je bil meni v Radoveden razprem závitek in prvo za tri tedne brez programa gledam, je sledeča pobotn ? kar Prva postaja na mojem programu bile so Lasice Za 100.000 m sicer „Velike Lašiče" i programu one so ijasiuu, j-w.vw — icu blu us ker malenkosti nisem hotel me je trgovec Komar ogoljufal reci sto tisoč goldinarjev, za katere staviti na svoj program. Pot do Podturjaka nikakor ni mikavna, pač pa dobre tri ure dolga, in ker sem vedei 18 WX^WI vv UVUJW1 UgVIJ Uiai , pa mi Jill U.UO na ponarejeno srećko brez obresti povrnil -i^ T U „„„___________ dne a avg vna , pac pa aoDre in ure uoiga , in sem Podpio jo ia,z,umt? mojt da pod Turjaškim hribom mora tako vsak raz to čudno pobotnico. Meni je popolnoma je Vsak razume moje strmenj nad umij vvu^i j ua puu x ul jugnim uaik/vcu v^ ' ^^^ 1 ------- j w v i: mvxwuuíxujii w voz in potem če gré po bližnjicah, lahko pride skoro zato jamem brskati med papirjem, kar ga je bilo v pa • w . • t V • V V ______f AT^ «Y-mUi-i «s-v r^ ___ I__1____ __•_______1 • 1 7 like", vsaj v ce ne v „vénale", zato sem bil sklenil Kočevskemu ob enem s poštnim vozom v Lašiče ketu tako-le se gl Na vrhu pa že zagledam pismo do moje osebe Charion-u ponuditi obol (1 gold. 25 kr.), če me pre- )) Gospod preiskovalni sodnik! Tu imate pisma po pelje čez močvirje do Podturjaka. Kočevski Charíon, katerih Vam bo ona goljufija s srečko jasna, jasna tudi recte postilijon I11JISU , kl je Ull UOVl UMU UM » > OVI , *UÍ< pa tudi zavihan, kakor pravi Gorenec 7 bil tišti dan na vrsti, ima obraz prijazen, ne zavrgel te moje pobotnica, ki sem J° nalašč na vrh položil. Prosim, íz- 7 ni ponudbe, marveč celó milostljivo mi kar mi ni bilo je dovolil prostor na svoji desni strani, neljubo, ker sem imel prost razgled. Kočevski voz živahno spominja na vozove one, ki se nahajajo opisani ročite jo Komarju, on Vam bo povedal moje imé pismih najdete dovolj pojasnil. popraševati; ko bo to v Vaših meni Vam Po rokah, bom že ni treba jaz pre po Francoskih romanih srednjega veka, in kaže, da Ko-čevarji niso tako liberalni in napredovalni, kakor jih sodijo, ampak zeló konservativni. stal sodbo onega sodnika, ki srca sodi, ne dejanj. Upam — R. J." da me ne bo obsodil ; nici. slovom Temu pismu sem se zavzel še bolj, ko oni pobot-Zato vzamem v roke prvi zeló obširni spis z na- 1 • Mojû Anvo^^nv,;,,« __x j~ opravičenje". Temu je pridjanih več do Iz Ljubljane smo odrinili na sv. Matevža dan o klad s posebnimi številkami zaznamovanih Brž poli šestih zjutraj. Družba v vozu mi ni bila posebno interesantna, pogovori še manj. Bili so namreč v vozu sami tujci, menda Kočevska gospoda, vsaj so le nemški govorili. Jutro je bilo mrzlo , zato se mi je pot zeló dolga zdela ; prav vesel sem bil tedaj, ko smo se pri-bližali do Podturjaka, kjer sem skočil raz voz ter z brati in berem tako ne da bi bil to i dami vred preobš dolgo, da jamem me noc v pisarni dohiti pažil. Ker je pa ves spis z dokla 9 sen, kolikor 7 podam tu le posnetek toliko ja je treba, da se vsa povest razumi Oče Ta R. J. bil je sin nekdaj bogatega trgovca z lesom s Komarjem nekoliko časa v zvezi ali špa Je bil nekim somučencem ali sopopotnikom vrezal jo po strani noviji ki se je pa kratko pred smrtjo prvega razru-naravnost proti Turjaku. Solnce in pot navkreber sta mi kmalu pregnala mraz iz trepetajočih udov. Turjaški ali Turjakov grad je obširno zidovje šila gi Komar je dobil svoj del dobička in pa vloženo 7 ki je znašala 100.000 gold nazaj Zavařovan 7 ži- je bil ta znesek po vsem posestvu očetovem, na katerem dano na skalo. Imeniten je zavoljo starin, ki se v njem Je bil odnijsko vknj Zato se je odvetniku, vpričo vidijo, posebno orožja in podob nekdanjih grofov. Meni katerega je Komar přejel denár od svojega prejšnjega je bil všec posebno tur ali divji bik ki Je na čelu grada vsekan v zid. Nekdaj so bili Turjaški grofi ^____u : • Il'l __a družnika in mu dal za nj pobotnico, naročilo skrb et i, da ■ w —■ V S w "V A «V * m. . _ 4» _ se vknj znesek iz junaki, zdaj pa, kar se imenujejo „Auersperg", njihovo pa je bilo to dog^u^, umlc u^iuma imé v srcu narodnjaka ne budi več veselega odmeva ; brez oporoke. Sin njegov, ravno ta mljiške knjige zbriše. Predno umre nagloma trgovec J. in sicer in se zato sem tudi jaz šel molčé, a naglo memo grada ka- mlaj ^ ^ w J b 7 ^ U% y J.JLA sestri bili so tedaj njegovi postavni dediči dve Pre- terega imé me je spominjalo na Prešernovega „Zelenca" moženje bilo je precej veliko, ker je posestvo bilo vredno in pa bivšega c. kr. deželnega predsednika, čegar imé čez 120.000 gold., razen tega pa je bilo še mnogo de- ~ 1 ................nekaj je prvikrat zaslovelo na — Janjčah. Komaj sem zadušil narja v blag nekaj obligacijah, gotovine pa po nevolji mi zbujeno željo, ďa bi vsi kmalu v miru čez 8000 gold. Dolgov ni bilo, tedaj so se dediči na- * V« 1« t » • w W> • 1 • I v V • • lrN^rv J^JîC!_______1__J* ' 1 • • 1*1 V V • • počivali na pokopališČi, ki ae, u a i tisu za-uje uarejcuu, o vij«.** u^uomv, maou duu. , ivi jc uii uz^eiijcu ni kapelico v sredi od tod unkraj doline vidi na prijetnem iniel pet let staro hčerko pa triletnega sinčeka. Dozdaj 7 se, nalašč za-nje narejeno, s djali lepe dedšine zlasti sin ki Je bil ze oženjen m griču, nad katerim strli še stari grad kviško. je vodil že kupčijo, mislil jo je tedaj nadaljevati m se- Ňeprijetne misli, katere mi je zbudil Turjaški grad, stri ste bili voljni pustiti mu svoj del dedšine v kupčiji pa mi přežene kmalu pogled po lepi okolici 7 pogled proti Lašičam, ki jih z griča na Cesti zagledam. ogl sin, ko se kmalu po očetovi smrti Kako pa se čudi Komar in tirja od njega 100.000 gold., katere je bili l^iuti u a o i u a uu y ivi j i u gi u« w o b i tiw^ivutfUL»• —-~--— J J o xw.vwv ^oiuij Tu me doide zopet poštni voz in me potem do Velikih dal očetu kot družnik v kupčijo in ki so vknj Lašic potegne. Bilo je okoli enajstih zjutraj, vreme na vsem posestvu Podá se gorko, ne prevroce (Dal. prih.) je oče plaçai Komarj nad tem, praša po pobot vse y odvetniku, pri katerem ter izrekši svoje z a čuđenje Zabavno berilo. m prasa Odvetnik se delà začudenega Katero pobotnico?" Za onih 100.000 gold., katere so oče moj kratko 77 77 pred smrtjo tu pri nas plačali Komarj zeló volj Hotel plačati jjnuioii pia^ati, ledite , jJčt uuguvuu uuvciiiiJi., „plačali jih niso, ker sta se z gosp. Komarjem zopet pogodila, da naj ostanej 77 To dalj v sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. VI. Sodba večne pravice. (Dalje.) Lotivši se tedaj druzega silnejšega delà kmalu znesek iz zemljiške knjige zbriše ?" 7 odgo s m recite", pa odgovori odvetnik kupčiji u ni res ! Jaz dobro vem, da so oče ta znesek sabo vzeli in ga tudi pri vas izročili Komarju. Kako bi bili drugače mogli vam naročiti, da storite potrebne korake pri gosposki, da se ta na posestvu vknjiženi skoro popolnoma z glave zgubim Komarj evo reč. Morda bi jo bil celó pozabil 77 ) kar mi doide Teg par mesecev po vetnik kakor prej tudi niso naročili, prijatelj", odgovo od „Naročili so vam, to jaz tako dobro vem, ko vi," reče sin zeló razburjen. „Pri meni se ne razgraja, prijateljga vstavi od-vetnik mirno. „Prinesite meni ali pa sodniji pobotnico gospoda Komarja, postavno narejeno in podpisano, pa bo vse v redu." „Ta pobotnica mora biti pri vas ali pa pri oni vlogi, katero ste morali podati sodniji, da se dolg iz zemljiške knjige zbriše." ,;Jaz nisem podal nobene take vloge nikamor in tudi za nobeno pobotnico ne vem", odgovori odvetnik osorno in kratko. „Sploh z vami jaz nimam nič opraviti. Obrnite se do sodnije in dokažite, da je dolg plačan, pa bo. Z Bogom!" Izgovorivši odpre vrata bližnje sobe ter jih za sabo zopet zapre in zaklene. (Dal. prih.) (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. V Gorici 8. okt. — Recite, kar hoćete — prav z vremenom moram začeti. Celo leto nismo imeli tako lepih dnevov, kakor zdaj; tako toplo je, da se mora še celó naša lepa Gorica temu čuditi. In naši ubogi dečki morajo po novem počitničnem redu — v šolo hoditi ! Kedo ne bi se spominjal onega dečka, ki ga je mati podila v šolo in je nazadnje — jokaje — šel, pa srečavši po poti psa stokaje rekel : „Beát tu čan, che no ti toča là a škuela" (blagor tebi, pes, ker ti ni treba hoditi v šolo). Kaj hoćemo, naši gospodarji ho-čejo tako; zahvalimo Boga, da ni še slabše. Malo je manjkalo, da nam niso vsilili Vaših Ljubljanskih po-čitnic (od 15. julija do 15. septembra). Ta bi bila lepa! Stari Izraelci, ko so hoteli reči, da je kedó prav sre-čen, imeli so navado reči, da počiva pod trto in figovim drevesom; našim sedanjim otrokom pa ne privoščijo te sreče — spod trte jih vlačijo v šolo. — Jez hočem danes vsaj v duhu enomalo pod trto počivati, saj prav te dni v naših Brdih trgaj o. Bendima je slaba, da skoraj ne more biti slabša; četrti ali tretji del navadne bendime je ali k večemu tù pa tam polovica in vino ni posebno dobro. Cena mu je primeroma nizka, ker je še dokaj starega vina ostalo, kateremu proti lánskému kup raste. Novo so prodali nekateri po 12 gld., staro znabiti tudi doseže to ceno (v tem, ko je šlo lani po 8-10 gold, kvinč). — Spod trte podajmo se spet v šolo. V vse tukajšnje učilnice se je dalo vpisati letos prav veliko mladine. Tako se je na pr. oglasilo za gimnazij 100, za realko nekaj malega manj učencev ; sprejetih je po preskušnji v gimnazijo 80, v realko okoli 70 novincev. V pripravljavnicah za srednji šoli je — v realkini 100, v gimnazijski 70 učencev. V ženskem izobraževališču je Í8 novih gospodičin , 18 pa so jih zavrnili. Zarad pomanjkanja omike se tedaj svet še ne podere! — Preskušnje v dosego pripravnosti za učitelj stvo bodo pred tukajšnjo komisijo od 6. novembra t. 1. naprej ; čas, prošnje vložiti, je do 25. dne t. m. — S tem sem sè šolskimi čenčami pri kraji in zdaj urno kaj o deželnih volitvah, saj to je naše mrzlo-goreče „vprašanje". Volitve so tedaj razpi- sane ! Dne 29. oktobra bodo volile kmečke občine ; 4. novembra mesta, trgi, obrtnijski kraji in kupčijska zbornica; 8. novembra bode volilo veliko posestvo laško in 11. novembra veliko posestvo slovensko in posestniki mesta Gorice. Stvar postaja resna. Naši „patres in filii patriae" posnemajo Vas Ljubljančane in pozvedavajo neki, kam se občno merjenje po deželi nagiba, da bi Eostavili take kandidate, kakoršnih ljudjé sami želé. To i bilo lepo, ko bi res tako bilo. — Dne 3. in 4. t. m. je imela kmetijška družba občen zbor v Červi nj an u v Lahih ; bile so razstavljene tudi razne sorte grozdja in vin. Sešlo se je blizo sto imenitnih posest-nikov; kmetom laškim (kolonom) so vse take in enake lepe reči — španjske vasi. Predsednik kmetijske družbe Fr. grof Coronini je imel o tej priliki lep govor. Delile so se tudi medalje; sreberno medaljo sta dobila baron Ritter, posestnik v Monasteru, in g. Jachia *) iz Rude; bronena medalja je podeljena 5 razstavcem. — Z de-belimi črkami je zapisano danes po naših oglih: „Balio a St. Andrea, a Salcano, a Osla via." Jutre bomo stišali, koliko ranjencev bo v 3 treh krajih. Sinoči pa smo imeli „ballo" brez plesa tukaj v Gorici pri „Tržaškem mestu". Zidarji iz Muše in St. Lorenca (sploh surova druhal) so pili „likof", ker so bili spravili pod streho tukajšnjo vojaško oskrbovalnico (kateri so drugo nadstropje dozidali); atavitelj jim je plaçai piti in následek pijanosti je bil, da so enega Cizmed svojih?) prebodli in krčmarico v roko vrezali. — Tudi v Rihenbergu je unidan nek mládenec oćeta nekega de-kleta ubil, ker ni pustil hčere ž njim plesati („ballo"!!); in v Brdih so fantje menda tudi vsled plesa (,,ballo"!!) in pijanosti nekemu svojemu tovarišu vrat skoz přeřezali , pa ni umri. — Kaj, ko bi naš prihodnji deželni zbor kako postavo naredil zastran plesov , da se pride v okom njihovim nasledkom, ki so že preveč sramotni za našo dežeio!? Saj menda tudi že cerkvena oblast poti in pomočkov išče, da bi od svoje straní ustavila ali V3aj omejila hudobije, katerim so shodi in pleši vzrok ali prilika. — V zboru političnega društva „Sloga" sta za de-želna poslanca za Goriško okolico bila enoglasna izbrana dr. Ton kli in prof. Po vše. Slava! Iz Trbiža na Koroškem 8. okt. - Priprave za že- leznico, katera ima od tod v Italijo iti , se pri nas jako živahno vršijo. Mnogo inženirjev pod vodstvom nadinženirja Mavricija Tisehlerja izdeluje natančne náčrte za^pot te železnice, katera bode šla čez zgornji Trbiž, Žabnico in Naborjet (Malborget) v Potablo (Pon-tafel), kjer se potem v Pontebi z^ Italijansko železnico sklene. Se ta mesec se ima stavba te železnice izročiti podvzetnikom, ki se za-njo oglasijo. 0(1 pobresya Klllpe 3. okt. — Kako skrbi sedanje gospodarstvo za kmetiški stan, ki je po davkih že tako preveč tlačen, kaže sklep kupčijskega ministerstva, ozi-roma poštnega vodstva: popustiti več v novejšem času vstanovljenih pošt po krajih od mest prevec oddaljenih. Kako priležne so bile take pošte tu okoli, na priliko v Adleščab, na Vinici in drugih krajih ne le duhovščini in učiteljem, ampak tudi priprostemu ljudstvu, dalje trgovcem po mestih, ki imajo ž njim: večkrat opraviti, posebno pa časnikom, tega dokazovati ni še le treba. O tem tu le par dokazov. Te dni me je pihnil veter v Adlešiče, kjer slučajno naletim na gospoda župnika in ^učitelja. (Adlešiče so kake tri ure priležne hoje od Crnomlja). Dokler je tu bila pošta, so se dobivali časniki in pisma naglo in poceni. Kako pa zdaj ? Če hoče kdo poslati kako pismo po pošti ali po časnike in pisma tje, mora si, če ni posebne prilike, najeti pota za 12 grošev. Ako bi tedaj hotel vsaki dan posebej pošiljati na pošto , bi ga pisma in časniki stali vsaki dan po 12 grošev više od onega, ki jih na priliko iz Dunaja v Trst dobiva, zato so vsi naročniki, ki so prej po takih poštah dobivali svoje časnike, primorani popustiti vsaj po večkrat na teden izhajajoče liste. — Drug slučaj. Potujočega po Gorjancih me do-hiti kmet s pismom v roki in me prosi, naj mu ga pre- *) Jachia-vo belo vino (redka rec v Furlaniji) sem imei letos priliko piti; izvrstno je res. Pis. hereto. Bilo je iz Bavarskega (kajti iz tega kraja ljudje v Staroloko dopolnit nauk predivstva za pogosto zahajajo na Nemško). Pogled ptembra, ga prašam, kdaj je pismo pre J J J »jmi wiuttv uwpujun ti«uft uiguivobva j là « napis, ki se je v obeh krajih marljivih gospodarjev našel. katerega Vred- danes" e kaj 2 > od. ? » ko sem šel v Metliko pra- svojem potovanju. me na pošti u pismu naznanja sin je glasil jel? „I, šat, če očetu, naj ne" prodá vinograda, ker mu denar, ako ga potřebuje za davke, on pošlje. Mož, to čuvši, se prime sebe kriči : „Jaz sem pa že prodal kos ništvu „Novic" je gosp. Pis kar že poslal poročilo o za lase grada (Naš gosp. GoršiČ) je v Trbovlje na Štajar-skem naredil nove orgije na tako zadovoljstvo umet-nikov in ljudstva, da mu v „Slov." gosp. župnik in v Ves Prašam ted gubo župan ondašnji očitno hvalno spričalo dajeta za izvrstno ker nisem upal pomoči od sina." delo kakor za pošteno ceno. evoljen maha dalje po cesti in kolne pošto ali veljá izgovor poštnega vodstva, da pripeljali (Na živinski mesečni sejm) dne t. m. so malo živine (konj in goved) pa nič dobro take male pošte so mu v zgubo? Gotovo ne! kajti rejenih volov, kajti klaje povsod pomanjkuje in zato ljudstvo ne plačuje svojega davka od svojih pridelkov tešijo staro kot mlado živino, posebno pa enoletne te- — ___ _ t J* ^ • t 1 t i 1 # M 1 ft ^ « V A • A « ^ ^ presiči se se edino le zato, da jih sme vživati, če mu jih kaj ostane, lice in voličke po nizki ceni proč; ampak po mojih mislih tudi zato, da država skrbi za-nj, cene držijo, po 18 do 24 kr. stari funt. kolikor more in mora Novomesto deželni poslan okt > Častiti gospod Karol Rud podpiaanemu vodstvu blagovolj ) izrocil 20 gold. 50 kr., katere přejel kot porotnik (Nacrte treh postav o odvracanji in zatiranji goveje kuge) je uni mesec ban Hrvaški izrocil deželnemu zboru Zagrebškemu v obravnavo. Te postave niso samo nujno potrebne Hrvaški in Slavoniji, temveč za odškodnino svojih potovanjskih stroškov od c. kr. tudi sosednim slovenskim deželam. ki se stikajo z me-sodnije Novomeške, s tem naročilom, naj se obrnejo na jami Hrvaškimi. Na milijone škode so vse te dežele korist podpornému dijaškemu društvu. Za to blago da- že trpele zato, da ni na Hrvaškem oštre postave rilo se ćutimo dolžne, častitemu gospodu izreci javno proti tej pošasti, ki zahvalo Vodstvo c. Postojue okt gimnazn Ker nam „Novice" vselej v zato dá brez velike škode deželi, ni moči se izprva z zdatno eneržijo zadušiti y , pozneje pa, ko je zatrošena po je več lahko zatreti. • To tudi je eden onih sovragov, ki ga je po naših deželah vsula tista dvomljivih primerljejih radovoljno pojasnila dajej prosim, naj bi tudi v sledecem prigodku svoje mnenje nesrečna Pandořina puška, kateri je imé dva liz em \J OX LU y XI C* j L/l tUUl V x^ v^ v*. ^ * vj w ~J ^ [.'UOLVU y UUtUl A J 1 ULI kj V4 V C« i i ti v L±1 y prijazno izrekle, ter dvombo o popisani stvari odstra- kateri Avstrijo politično in finančno vničuje ! Naj bi si nile. Se te dni sem izvedel > da v Postoj gospodje v Zagrebškem zboru ne ubijali glav z osnova- ki ni še samovlasten, ima po §. 17. obč. reda pravico vanjem te postav, prepisejo naj v Cislajtaniji veljavne, biti odbornik v občinskem odboru Ker pa skrbnik dr. Deu , ki je po 13. obč. reda že sam v njegov pa imajo zase in za nas dober zakon! občinski odbor izvoljen bil, ne more zastopnik ve3eljem smo brali v ,,Ucit. Tovaršu' i popis varovanca ob enem biti in dveh gl jega konecletne javne preskušnje v razredni ljudski šoli Št. v zboru imeti, Jerne j ski na Dolenskem, ki šteje okoli 356 otrók nekega pooblastil, da ta namesti malolet- vpričo predsednika krajnega šolskega sveta g. Karola zato nega Prosim pojasnila: ali je imel dr. D. kot skrbnik malo kot odborník v seje občinskega odbora hodi. Rudeža, deželnega poslanca. Popis te preskušnje nas je spominjal onih lepih časov, ko so se še slovesno kon- letneg pravico v tem primerljeju za imenovanega čavale ljudske šole z javnimi preskušnjami. Ganilo nas varovanca druzega pooblašče skim sejam hodi? postaviti y da Postoj n ski t občin- je poročilo, s katerim pisatelj sklepa popis svoj Odg vrednistva. Radi vstrezamo Vam objavljamo ) da Vaši ter topnik zavarovanca f to - > ki pravi: „Med poslušavci bilo je videti tudi nekaj mater, ki bile bi šle rade poslušat, a notri priti ni bilo jim mogoče, ker šolska soba je bila vsa polna, poslušale so je, tacega maloletnika, ki od svojega posestva v občini toraj zunaj šolske izbe." — Vodja meščanske šole v plačuje vsaj 100 gold, ali od svoje obrtnije ondukaj Gradcu gosp. Řeháček je v zadnjem učiteljskem zboru vsaj 200 gold ima po 17 direktneb obč davka brez vštetih přiklad, Celjskem pač pravo trdil, ko je rekel postave pi kog da „z ljubeznijo ga in z lepimi besedami se srca kmečkega ljudstva dado pooblastiti namesti sebe, pooblaščenec pa mora biti Av- veliko lože za šole pridobiti kakor z grozenjem postave strijsk državlj t er movlasten in da mu ni na poti nobeden izmed izimajočih in izmetajočih vzroko ) ki • y jih določuj > 10. in 11. volitveneg reda pise i kakor „Slov." tudi jako slovesno vršila ,,demantna maša" (V Hor julu) se je 1. dne t. m. pre- častitega gospoda A les a Je rale. To pač je posebna stva Osiluice. bil posestnik Jožef O Pri novi volitvi občinskege starešin- milost Božja, da duhoven težavni in nevarni posel 60 za župana, Anton let opravlja in je na teiesu in duhu še tako krepák ? Kalcič in pa Pavel S timar sta bila za svetovalca kakor je starosta duhovščine Kranjske gosp. Jer a la • 1 • O P 1 J • * # %T i/ 1 • 1 i 1 • w I • t izvolj Na Slapu poleg Vipave okt v 85. letu svoje starosti. Naš lj udomili starček jo je (LetoŠnja preskuŠnja zaslužil. Presv. cesar je starčeka ravnokar poslavil s učencev tukajšnje deželne vino- in sadjerejske šole) vršila zaslužnim zlatim križem s krono. Bog ga po- se bode dne 30. t m sadj dopold in vinoreje in v obče kmetijskega napredka vabi prijatelje umne živi še mnogo let! obilnému pohodu te preskušnj dst 1 (.Kočevarje), ki se po svetu klatijo s prodajo pomaranč in druzih sladkarij po kavarnah in krčmah, Ljubljane. Vzemimo kakoršen koli veliki Čas- poleg prodaje pa srečkati dajejo še mnogovrstno drugo blagó z neko igro ki se » grad un grad" nik v roke, povsod vidimo, da za Turke in Magjare imenuje, je c. kr. deželna vlada na Českem z ukazom se bližajo osodni dnevi: zoper une bo vzela Rusija od 20. avgusta t. 1. pod oštro nadzorstvo Pražkega sodbo v roke, zoper te pa se pripravljajo — in to celó magistrata in okrajnih glavarstev djala, ker ljudi s svo-Ljubljanski ustavoverci — na boj o zadevah nove po- jimi igrami sleparijo in drugim trgovcem škodo delajo. god be Avstrije z Ogersko. zadnjih dveh mesecih Gledé davka, ki ga havsirarji Kočevski od svoje letošnjega leta se bode tedaj pisala „velika pratika" za kramarije plačujejo, je pa finančno ministerstvo določilo Azijatska sorodnika: Turka in Magjara. da po cesarskem patentu od leta 1818. odločeni prido- (Odbor družbe kmetijske) je naročil g. Piskarju, bitni davek za Kočevske havsirarje po 1 gold. 33 kr. naj kmalu še enkrat gré v Smartno pri Litiji in pa veljá za domače kraje; če pa gredó z doma, morajo odrajtovati dávek po razmeri tište dežele, v kateri hau siraj o > tedaj na kr. Dunaji gold. 25 kr., s priklado pa Tudi nasi deželi bi se veliko ve- t gold. 89% liko stroškov pribjanilo, ki jo ti hausirarji po tujih bol-nišnicah stanejo, ako bi Kočevarji domá ostali in si s poštenim delom, s kako obrtnijo kruh sluili, ne pa po svetu postopali. (Konecletne preskuŠnje o podkovski in živino- zdravski Šoli) so 23. in 24. dne t. m. dopoldne in po- poldne 9 in pa 25. popoldne. Ker so preskušnje ocitne y naj pride poslušat, komur je mar izvedeti, koliko znajo učenci. i i if í Dražba goved ki jih prodaja družba kmetijska Kranjska, je prihodnjo soboto v Ljublj ani, prihodnjo sredo (sv. Luka dan) v Kranji, kakor je razglašeno v zadnjem listu „Novic". Novicar iz domaćih in tujih dežel. o >N 0 CO C3 N O >N O CO CS N HrvaŠko 10, okt. (Osemstoletnica kro nanja kralja Hrvaškega Zvonimira) slavila se je vee-raj na več krajih Hrvatske. V Zagrebškem gledališču Obzorovém" bila 8. dne zvečer svečana je po popisu „ predstava Subotičeve drame „kralj Zvonimir" ; — ,,Primorac" je na narodno okinčanem želu svojega lista 8, dne t. m. prinesel himno „osamstogodišnici", in v Karlovcu , Koprivnici itd. vršile so se svečanosti, katerim vsem bilo je jedro spomin , da Hrvatska imela je nekdaj samosvojne kraljevine in svojega narodnega kralja, očigled tega, da jej sedaj gospoduje oholi Magjar, in da po vse je naravno , da pač bridki je ta spomin od kralja svojega .Franc Josipa pričakuje obnove ne zgubljenih pravic svojih. Iz Turškega bojisca. — Ker so vseh oči in ušesa obrnjene proti ognjišči, na katerem se zdaj kuha poli- ? tična kaša, da bi zvedeli f kaj bo iz teh homatij y zato še z enim ušesom poslušajo grom topov na jugu Tudi vojne si stojé nasproti, kakor da bi čakale od kod drugod povelja, da se vdarijo. Med tem so kolikor toliko krvavi boji, a glavne odločilne bitve ni še bilo, ker Srbi in Crnogorci čakajo znamenja z Rusije. Manjše zmage je dosegel zadnje dni Čolak Antič, Crnogorci pa so 6. t. m. pod poveljstvom Petra Vukotiča tudi Muk-tarovo Četo zeló našeškali. Ravno tako je storil s Turki Ljubinji, ko vojvoda Dakovič pri nemu Muktaru na pomoč. so hoteli iti obkolje-Naš rojak H u bm a jer je zdaj pri Cernajevu in je bil v vseb dosedanjih bit- vah y vendar Je zdrav. Listnica vredništva. Gosp. J. G. v Podt. pri Top : Na vpra sanje Vaše , ki se nam je po naključj odgovarjamo da pride kmalu čas o novi ustanovitvi občin, vsaj je to sklep dezel nega zbora; takrat pride tudi od Vas zaželena ločitev v obravnavo Gosp. M. T. v e le včeraj popoldne přejeli, zato danes nikakor ni bilo mogoče. Gosp. iz Blejske okolice: Isto tako Žitna cena v LjubljaEi 7. oktobra 1876. Hektoliter v nov. denarj i: pšenice domače 8 fl. 77. — banaška 9 fl. 80. — tursice 5 fl. 80. soršice 6 fl. 77. — rži 6 fl. 40. ječmena 4 fl. 70. — prosa 4 fl. 70. — ajde 6 fl. 30. — ovsa 3 fl 25. — Krompir 3 fl. 30 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 9. oktobra. 5% metaliki 65 fl. 65 kr. Ažijo srebra 102 fl. 50 kr Narodno posojilo 68 fl. 70 kr. Napolendori 9 fl. 82 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikorih dedicev v Ljubljani.