List 29. Tecaj XLI A J p I národně I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 * za eetrt leta 1 gold., r. Jffjh .; ^ •»? ; 'y*., ^ * • r '-AS*. V Ljubljani 18. julija 1883. C - -v'- "I, ' v * ^ Obseg: Odlikovanje živinorejcev kranjskih pri deželni kmetijski razstavi ob času svečanosti 6001etnice 1883. ske zadeve. (Dalje.) Sè združenimi močmi za splošni napredek nam in našim naslednikom. (Konec mini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) pisi Novičar Potovanje cesarjevo po Kranjskem. Mlekar Spo-Naši do Odlikovanje živinorejcev kranjskih pri deželni kmetijski razstavi ob easu svečanosti 6001etnice 1883 Presojevalci razstavlj goveje živine, namreč Gospod Fr. Povše, vodja kmetijske šole goriške na- » čelnik Jos. Fr. Sevnig, podpredsednik kmet. dražbe iz Borovnice (24*5 enot) darilo za bika gospodarju Antonu Pirnatu ? ter dobi četrto denarno darilo 40 gold w kranjske Peter Lasnik, ud glavnega odbora kmetijske družbe kranjske, darilo za bika gospej Josipini Terpincevi, grajščakinji na Fužinah pri Ljubljani, katera dobi peto (hnarno darilo 40 gold. (23 enot); 10. darilo za bika gospej Josipini Terpincevi, r> Karol Neveklowsky, ud glavnega odbora grajščakinji na Fužinah pri Ljubljani, katera dobi de kmetijske družbe kranjske, r> dr. A. Scliindler (kot pooblaščenec c f c . deželni živinozdravnik deželne vlade), v programu raz- narno darilo 40 gold. (22 enot) 11 t % i pripoznali so dne 14. julija stave na drobno navedena darila v skupni svoti 1900 gold, sledečim gospodarjem: . Darila za plemenne bike. darilo za bika gospodu Petru Lasniku govcu v Ljubljani, kateri se pa od p tr darilu v de --------V,XJ , darilo za bika gospodarju Jožefu Zorcu na Dobrovi, kateri dobi denarno darilo 30 gold. (22 enot) 12. d ari I o za bika gospodarju Bernardu Degi scherju v Mengišu, ki dobi denarno darilo 30 sold (22 enot); 13. darilo za bika gosp. baronu H. Lazzariniju grajščaku v Smledniku, ki dobi denarno darilo 30 sold (21 enot); * & darilo za bika gospodarju Janezu Suha 14 nariih nui j i u. j lia lvu (šteje 28 enot) in tedaj dobi diplomo v znamenje odlikovanj dolcu z Brezja pri Dobrovi, kateri dobi denarno darilo 30 gold. (20 enot) ; darilo za bika gospodarju Jos. Strukelju 15 darilo za bika gospodu Janezu Koslerju, iz DravelJ> ki dobi denarno darilo 30 gold. (20 enot) grajščaku v Ljubljani, kateri se pa tudi odpove da rilu v denarjih in dobi tedaj diplomo v znamenje odli kovanja (27 enot); darilo za bika gospodu baronu Lichtenbergu II. Darila za pitane vole. grajščaku na Jablah, ki se odpové darilu v denarjih bode dobil diplomo v znamenje odlikovanja (26 enot) ; darilo za bika gosp. vitezu Grutmannsthalu grajščaku v Dvoru pri Račjem, ki se pa tudi odpove darilu v denarjih in dobi diplomo v znamenje odliko mesarju darilo sarju v Ljublj darilo za vole gospodu Francu Strukelju v Ljubljani, kateri dobi denarno darilo 20 gold. . me t 5 za vole gospođu Jerneju Cernetu ni, kateri dobi denarno darilo 20 gold. darilo za vole gospodu Janezu Kopaču, me sarju v Ljubljani, dobi darilo 20 gold. vanja (25 enot) ščaku v Šiški darilo za bika gosp. Adolfu Galletu » graj kateremu se pripozna vsled prej oglaše nih odpoved drugo denarno darilo 50 gold. (25*4 enot) darilo za bika gosp. vitezu Gutmannsthalu vé da rilu v denarjih in dobi diplomo v znamenje odlikovanje III. Darila za krave. i i e 9 grajščaku v Dvoru pri Račjem, ki se pa o d p i . darilo za kravo gosp. baronu Lichtenberg 0 grajščaku na Jablah, ki se odpové darilu v denarji in dobi diplomo v znamenje odlikovanja f26'2 enot) 2. darilo za ki enot) 5 gosp na Jablah , ki se o dp baronu Lichtenbergu, darilu v denarjih darilo za bika gospodarju Janezu Dolinarju diplomo v znamenje odlikovanja (26*2 enot), darilo za kravo gospodu Petru Lasniku, tr v Kozarjah; darilo tretje v denarjih s 40 gold. (25enot)-, govcu v Ljubljani, ki se odpové darilu v denarjih darilo za kravo gosp. vitezu Gutmannsthalu ---------------- " O . * vn u. viiiuil llKj I/11CIX U.^ md fj grajščaku v Dvoru pri Račjem, denarno darilo 45 gold., na Viru 25. d arilo za kravo gospodarju Franc Majdiču katerih gospodar ne sprejme sam, ampak jih p rep ust kateri dobi denarno darilo 25 gold. (22*4 enot) svojemu kravarju v spodbudo in priznanje za živinorejo Medvodah 26. d arilo za kravo gospodari (26*2 v Domžalah enot) ; ot) darilo za kravo gospodarju Janezu Kuraltu 27 ki dobi denarno darilo 25 gold. (22 Kavčiču v darilo za kravo not) ospodarju Janezu Gabri j trgi (26 2 na Vrhniki kateri dobi denarno darilo 45 gold. (26.2 darilo za kravo gospodu Francu Krisperju v Kranji, kateri dobi denarno darilo 45 gold lot); darilo za kravo gospodarju Karolu Majerju jelcicu na Brezjah, kateri dobi denarno darilo 25 sold. (21-2 enot); 8 . 28. darilo za kravo gospodu Adolfu Galletu v Šiški 29 ki dobi^ darilo 25 gold. (212 enot) darilo za kravo gospodari A Avbelu v enot) » kateri dobi denarno darilo 40 gold (25*4 d a r i j o za kravo gosodu Janezu Koslerju Ljublj ani, kateremu se pripozna diploma z ozirom na odločeno mu uže denarno darilo (21 enot); 30. darilo za kravo gospodarju J. Malenšeku iz Taenia, grajščaku v Ljubljani, ki se pa od p narjih (25.4 enot) ; > 31 ki dobi denarno darilo 25 gold. (21 enot) darilu v de- Medvodah darilo za kravo gospoda Kavčiču v darilo za kravo gospodu Antonu Staretu podelj grajščaku v Mengšu, ki dobi denarno darilo 40 (254 o t) old ? 32 kateremu se pripozna diploma z ozirom na darilo (20*6 enot); darilo za kravo gospodarju Štefanu Roz- (20-6 10. d a r i I o za kravo gospodom A. Tschinkelnovim sinovom , fabrikantom v Ljubljani, ki dobijo denarno darilo 40 11. manu z Rovt v Bohinji, ki dobi darilo 25 gold enot) ; Oold. (25 enot) Loki darilo za kravo gospodu Janezu Koslerju, gerju v Zgornji Šiški 33. darilo za kravo gospodu F. Guselu v Skofj , ki dobi darilo 25 gold. (20*6 enot); 34. d arilo za kravo gospodarju Matevžu Bur grajščaku v Ljublj ker je uže za kravo enot) ; kateremu se pripozna diploma 45 prejel denarno darilo (24*8 enot) > ki dobi darilo 25 gold (20 12 darilo za kravo gospej Josipini Terpincevi, (20 enot) 35. d arilo za kravo gospodu Janezu Mesarju. župniku na Bohinjski Bistrici, ki dobi darilo 25 so grajščakinji na Fužinah pri Ljublja narno darilo 30 gold. (24*6 enot) j katera dobi cle (Dalj prihodnjič.) 13 darilo za kravo gospodu Janezu Pirnatu v Dravljah, kateri dobi denarno darilo 30 gold. (24*6 enot) ; 14. darilo za kravo gospodu vitezu Gutmannsthalu, grajščaku v Dvoru pri Račjem, kateremu se z ozirom na uže pripoznano denarno darilo prizna diploma (24'4 enot); Mlekarske zadeve. V odboru. (Dalje.) 15 thalu enake % & 16 darilo za kravo gospodu vitezu Gutmanns- ;rajščaku v Dvoru pri Račjem, kateremu se iz vzroka pripozna samo diploma (24*2 enot) ude Odboru gre razdelovati opravila po svoji volji med On ima izmed sebe izvoliti podpredsednika, denar- darilo za kravo gospodarju Francu Ko- ničarja in dva mleko- in posodo-preglednika vaču s Tacnja, ki dobi denarno darilo 30 gold. (23*8 enot) 17 darilo grajščakiuji v Fužinah pri Ljublj kravo gospej Josipini Terpincevi, vsako škodo Odbor je občnemu zboru za svoje delovanje odgovoren, on je nerazdelno (in solidům) dober za vso in ki o—j.....—j- - ——- kateri se gledé ua uže določeno jej denarno darilo pripozna diploma (23*8 jo je društvu naredil ali iz hudobnega enot) 18 Lescah. namena, iz kacega pogreška, ali če je svoje pravice stopil. pr Občni zbor ga zamore po okolnostih vsaki čas darilo za kravo gospodu Franc Legatu v ustaviti in mu vzeti opravila kateri dobi denarno darilo 30 gold (23-6 o t) » v Skofj 19. darilo za kravo gospodu Alojziju Krenner i u Pravica odbora v obce. Loki > enot) ki dobi denarno darilo 30 gold (23-6 20. darilo za kravo gospodu dr. Josipu Poklu- karju na Dobrovi, kateri se za-se o d p Odbor se tolikokrat zbere, kolikorkrat se to potrebno zdi predsedniku, ali kedar vsaj dva odbornika nemu darilu 30 gold, ter odloči 20 gold. kmet. družbi kot donesek za stroške mlekarske zadruge v razstavi, 10 gold, pa svoji kravji dekli Lenki Ce divni k —njej in drugim deklam v spodbudo (23*2 enot) pripozna- zahtevata od njega, da naj skliče odboi 7. Odborovo delovanje obsega tekoča opravila 21. darilo za kravo gospodarju Luki Kalanu knjigovodstvo; c) imenovanje in plačevanje mlekarja; Budal pri Škofji Loki, ki dobi denarno darilo 30 gold, pripravljanje drv in sploh vseh reči, ki so potrebne, da se doseže društveni namen: e^ sprejemanje novih društ darilo za kravo gospodarju Antonu Avbelu venikov in f) predlaganje vsakoletnega računa. ki dobi denarno darilo 30 gold not) darilo za kravo gospodu dobi denarno darilo 25 gold (22-8 e Majdiču î v 8. (26-6 o t) Da so odborovi sklepi veljavni, morajo se vsi od- 24. d a r i I o za kravo gospodom A. Tschinkeluovim borniki povabiti in potem smejo sklepati vsaj trije na- sinovom, fabrikantom v Ljubljani, katerim se pripozna vzoči odborniki, to je: predsednik ali njega namestnik gledé na uže pripoznano denarno darilo diploma (22 6 in še dva (druga) odbornika. Vsak predmet se mora, enot) ; ako to predsednik ali dva druga odbornika zahtevata, 229 predložiti občnemu zboru y pretresovanje in sklepanje. Kar je posameznemu nemogoče, doseže se z združenimi Da so društvena pisma pravoveljavna, morajo jih podpi- močmi. Prizadevajmo se pred vsem živinorejo, ta živi in sati predsednik ali njega namestnik in še dva druga od- bornika. gotovi kapital » po celi deželi na vse strani koristno Dolžnosti posameznih odbornikov zboljšati in jo splošno še pomnožiti ; tukaj (pri živinoreji) se s pravim naprednim razumom še mnogo koristnega in prav obilo plodonosnega doseči more in tudi doseči Predsednik ima zastopati društvo v zunajnosti, pred dá Le pr volja in pa praktična zavest se v tem ob sedovati odboru in občnemu zboru ? in mora njih sklepe vestno m natančno izpeljevati. On odloči, kedar so gla sovi na dve polovici razcepljeni in ima podpisovati za pisnike z dvema odbornikoma vred. žiru med domačimi živinorejci nikjer pogrešati ne sme, pa se bode polagoma do pravega in gotovega cilja dospelo. Domači živinorejci, na noge sè združenimi močmi ! Isto tako moremo z razširjanjem in pomnoževanjem prekoristne sadjereje še po vseh posameznih selih in 10. vaséh občinah Predsednik ima nadzorovati poslopja in vso društ veno premakljino, katero od svojega prednika prejme po in pa ljubezni do prekoristne stvari je potreba pregledanem in podpisanem izkazu ali inventaru ima po svoji uradni dolžnosti vsakikrat zraven biti On ke farah, sodnijskih, davčnih in političnih okrajih cele dežele za zboljšanje gmotnega položaja prav veliko storiti in obilno koristnega doseči. Le prave unéme , pa vse poj de srečno m plodonosno izpod rok. Naprej z geslom dar se sumljivo mleko poskuša in preiskuje, mora'tudi našega presvitlega cesarja: „Viribus unitis Varujmo gozde, kolikor jih je še ter pogojzdujmo " -, y ° . --------------d---°---' J JV CO, tel |JUgUJ£UU sam preiskave ukazovati in društvu naznanjati, kar se je trate in kraševine po celi ljubljeni domovini naši. pozvedelo 11. Živina in gozd sta dostikrat edina pripomočka ob posebnih elementarnih nezgodah pred lakoto, oDupom in poginom obvarujeta. Kodar so katera uimah cele kraje Denarničar, ki je ob enem oskrbnik društva ima dobro ohranj gozdi ne manjka skoraj nikdar ne prejemati in izplačevati društveni denar in vodi knjige o dohodkih in stroških po podeljenih ukazih. Plačevati z dovolitvijo predsednika in dveh odbornikov, Predsednik ali njega sme ljudem in tudi živini ne potrebne zdrave pitne vode. bližnjih , dobro ohranjenih gozdih je zrak sploh na vse vsakemu organičnemu življenju strani bolj zdrav in med katerima sme on sam biti dosta priležnejši in ugodnejši namestnik gledati. smeta vsaki čas knjige in blagajnico pre krajih nego je to v razgozdenih Ob dobro ohranjenih gozdih hude kužne bolezni tako rekoč pravega obstanka nimajo. Hudi vihar j On naj gleda na to, da je vse čedno in snažno čeval vni suse, pokončevalne burj ^ V4.JL I1UU/I Jlj ▼ JLLI drugi vetrovi do mujejo m razsajajo navadno le po golih in razgozdenih krajih. Toraj še enkrat na ves glas zakličem: „Va v mlekariji, da pridno in natanko delajo mlekar in nje _ ___ ______ govi pomočniki. On je pisar društva in ima zapisovati rujmo gozde "in pogozdujmo kraševine z "vsemi večimi zapisnike; njegova dolžnost je tudi, s predsednikom vred tratami vred po celi domovini!" Korist iz tega bode napraviti konec leta izkazek (inventar) vse premakljine. čeravno uže ne nam samim, gotovo pa našim nasledni- kateri so udje, kri in mesó nas samih 1 12. Í Mlekopreglednika sta zavezana in morata v primernih časih in posebno, kedar to mlekar po predniku tir j a, mleko preiskovati z mlekarjem vred po pravilih v ta namen danih, potem poizvedovati, ali je posoda onih kom v delež Kdor pa svojih naslednikov" v resnici ne ljubi po moči ne skrbi pravi človek nje nego je pravi pro totip one živali, katera dostikrat lastne mladiče požre, ter ni vreden, da med družbo človeško živi, edino le skazo in pravim poštenim ljudem na vse kraje zapreke mleko skladajo, snažna ali ne. Svoj poizvedbe dela mnenja morata naznaniti po vesti in svojem najboljšem prepričanji. Kar onadva z mlekarjem vred izrečeta, je merodajno in veže mlekoskladavce brezpogojno. lahko stori sitnosti napravlja združenimi močmi se vse (Dalj prihodnjič.) mili domovini kranjski pogreša se še vse preveč raznovrstna in krajem primerna obrtnija, katera leto za letom gmotni položaj cele enkrat vpelj dežele za tisoče in tisoče goldinarjev zboljševala, ter bi na vse strani v moraličnem in fizičnem obziru Sè združenimi močmi splošni na milo in blagodejno uplivala. Imejmo za to prekoristno ' se povsod v krajih, kodar in ob předek nam in našim naslednikom stroko času » , s katero __ r_____ , uuultl lLl kedar se sedaj le dragi čas brezkoristno trati spomin 6001etnice dné 11. julija 1883. leta (Konec.) zapravlja, prav veliko prislužiti in pridobiti dalo zorno in čuječe oko ? ter po brez razločka stanu ne utrudljivo delujmo na to, da se pližna obrtna stroka po pripravnih krajih cele domovine skoraj koristno in Vsak posamezni kmetovalec in zemljiščni posestnik tićn0 ,vPeUe* Gesl° to nam naj se v prihodnje prizadeva svoja zemljišča po pravilih umnega kmetovanja napredno obdelovati ter si tako dostikrat z manjšim trudom in prizadevanjem boljših, obilnejših in tudi gotovejših pridelkov in dohodkov od svo- močmi bodi: „Sè in fak- združenimi Kolikokrat se prigodi, da ravno vničevalni požari, kužne bolezni med živino, pogubonosna toča itd. ne le dežele lahko j ega zemljišča zagotoviti ta namen nam se ne manjka na podlagi praktičnih skušenj spisanih knjig za vse po samezne kmetijske stroke, katere naj nam bodo v prihodnje pri obdelovanji zemlje najboljši učitelj, pravi kažipot in najzvestejši prijatelj. Ves ta dragocen zaklad omisliti in kupiti se dá za nepomenljivo denarno svoto. posamezne družine, nego tudi cele kraj v obupen stan za svojo daljno eksistenco spravijo Temu poglavitni vzrok je dostikrat najdražja reč: vednost" in pa „malomarnost". ne a se v prihodnje tem hudim spodjedežem sploš nega blagostanja naše mile kronovine po moči izognemo z avarujmo vse svoje ognju podvržene predmete napram požarom, živino proti boleznim in drugim hibam, poljske 230 in druge pridelke pa proti toči pri solidnih in poštenih gega časa bi se potem obračalo in vporabljevalo v svojo zavarovalnicah, kakoršuih se nam ravno ne manjka, časno in večno, dušno iu telesno srečo med tem, ko se Mali penezni zneski v ta namen se kmalu in lahko sedaj še premuogo tega neprecenljivega zaklada v splošno pogrešé, a če pa nesreča pride, pomagano je oškodo- bédo in pogubo potrati Dalj naj bi tudi uže skoraj vancem gotovo. Nesreča pa navadno ob času in tam za to skrbelo, da se kmetijski poduk za mládenče oď najprej pride^ in najhuje pritisne, kjer se je najmanj 14. do 16. leta v vse ljudske šole po deželi s postavo se na podlagi dotične k. deželnega šolskega sveta krajnim razmeram ravno tej starosti nadejamo. Toraj tudi v tem obziru poseben pozor iu obligatno vpelje, kateri naj opreznost vsem brez razločka stanu, opravila in poklica osnove c. sè „združenimi močmi!" leto za letom povsod redno delil Dobro uredjeno šolstvo je zlat zaklad in neusah- se največ mladine v moraličnem obziru navadno za celo ljiv vir, iz katerega neprestano prekoristni darovi do- življenje uže popolnem spridi; s postavno vpelj brih naukov za javno življenje izvirajo. Ravno ta zavod kmetijskim podukom ob gotovih dnevih skoz celo šolsko naj se v prihodnje povsod razmeram primerno preu- leto bil bi takim uezgodam gotovo najboljši jéz usta- stroji in praktično priredi. Prebivalstvo po mestih in novlj deloma tudi Po enaki poti naj bi se tudi skrbelo za iz- po trgih ima v javnosti drug poklic in obražbo zadosta starih deklic v ženskih ročnih delih druga opravila nego ono kmetsko na deželi; tu preva- Nevednost gospodarja in gospodinje je gotovo brezdno guje splošno kmetijstvo, tam pa trgovstvo, obrtnija, zna- v katero se slednjič tudi najboljše in imovitejše pose nosti, umeteljnosti in drugo. Ni toraj ne na pravem stvo pogrezne. „Viribus unitis" ! mestu, da je vsa ljudsko-šolska uprava tako rekoč po enem kopitu prirejena in po enem rézu vkrojena. Po- Zlobne strasti povsod mirno in zadovoljno življenje kakor tudi pravi blagostan narodov pogubonosno spod-vničujejo. Toraj z vsako zlobno in hudobno vsod naj bi ta prekoristni zavod preustrojen v prihodnje jedaj zadostoval krajnim okoliščinam in razmeram! Med sa- strastjo za enkrat in za vselej iz naše mile in lepe de mimi kmeti na deželi je kmetijsko-, a po mestih in žele kranjske proč ! Kranjec bil je od prvega začetka trgih pa obrtno-trgovska-ljudska šola na svojem mestu, svojega do najnovejših časov vedno poštena, blaga iu Še ena in ista hrana se želodcu mestjana in kmeta ne odkritosrčna duša. Hinavščina bila mu je najostudnejša prilega; enemu preseda, a drugemu pa ne zadostuje. Tem manj mora pa ljudska šola po enem kopitu vstvar- nesnaga, katero črtil dar je bolj, nego vraga samega. se je pa v novošegni dobi tudi preko mej naše lepe jena in v enem kotlu kuhana svojemu pravemu namenu dežele škodljivi predenici enako vtihotapilo nekoliko li- zadostovati ter za povzdigo izomike prebivalcev raznih cemerstva, hinavščine, nevošljivosti, podpihovanja in deželnih stanov in v pravi prospeh gmotnega blagostanja grdega natolcevanja, katere vražje napake se med ljud- taistih blagodejno, plodonosno in koristno upljivati. Naj stvom vedno bolj širijo in množé. Kdor jim je uže pod- bi to prevažno zadevo merodajni krogi skoraj prav te- legel naj bode v katerem koli stanu hoče naj se jim Obleče meljito pretresli in prevdarili, ter nam v tej zadevi od danes zanaprej popolnem in totalno odpové kmalo koristno-naprednih postav preskrbeli, po katerih naj zopet obleko poštenosti in odkritosrčnega in možkega bila bi ljudska šola v prihodnje zares tudi to kar je značaja. Ne stikajmo po kotih teme in noči za pravo njeni pravi namen, namreč: vsakovrstnih stanov prebi- svitlobo, kjer je vemo da ne najdemo; ravno tako pa valce cele dežele za njihov prihodnji javni poklic do- tudi nikdar in nikjer pred milo lučjo čiste pameti, pra stoj no unitis in u vredno pripravljati in vežbati. „Viribus vega razuma in poštene vesti svoje svojih oči ne zave- zujmo. Kar je resnica, ne more laž biti; ravno tako Slavna županstva po deželi so zeló važen faktor v tudi hinavec ne more biti vreden ud družbe človeške morejo sè „zedinjenimi močmi" Tič štrus pred svojimi preganjalci skrije svojo glavo v družbi človeški, katera za povzdigo in napredek gmotnega blagostanja svojih občin prav veliko doseči. Kar posamezniku mogoče ni doseže se v združbi. — Gospodje občinski predstojniki! ) kak grm ali ne ^ nost idi, da se pa pod svoja krila, ter misli, ker jih več tem rešil in otel: ali ravno ta abot Posnemajte vaše vrle gospode sotovariše ljubljanske in šten in je ob enem tudi njegov gotov pogin Po radoljške okolice; napravite po vseh okrajih cele mile Proč primeren izgled vsem hinavcem z so hlimbo, licemerstvom, hinavščino ne- domovine „županske zveze a posvetovajte se od časa do vošljivostj natolcevanjem, katere vražje nečednosti časa na priličnih krajih in mestih o zadržkih , kateri tako pogostem mirno, pošteno in zadovoljno življenje blagostanju vaših občin nasprotujejo, ter o pripomočkih, v posameznih družinah kakor tudi po celih občinah kr- kako vse take zapreke stalno in kardinalno za vselej haj odpraviti, ali pa, če bi to celó nemogoče bilo, vsaj iz- naj vselej in razdiraj Poštenost in prava odkritosrčnost po vseh krajih naše lepe dežele velja datno zmanjšati. Nekoliko zamude časa, malo truda, vlada iu kraljuje! „Sè združenimi močmi i morda tudi kaj malega gotovih stroškov združeno s Kranjec bil je svojemu Bo svojemu národu pravim razumom more v povedanem obziru ne le posa- domovini svoji, svojim presvitlim vladarjem vedno zvest meznim občinam, nego temveč celi deželi obilo korist- in stanovitno udan; tak naj vše bolj popolni meri tudi nega in plodonosnega sadu obroditi in donesti. In, ako za naprej ostane! Živa vera, čista ljubezen do svojega bodo enkrat vse občine cele dežele po prizadevanji národa in domovine, pravi patrijotizem, nenlinjena uda- svojih predstojnikov več ali manj imovite in premožne nost in pokorščina svojemu presvitlemu vladarju, zna- postale, tudi truda in prizadevanja svojih neutrudljivih čajuost in hrabrost, edinost in vzajemnost z vsemi dru- ker oskrbnikov (županov) brezplačnega pustile ne bodo, bodo tudi v ta namen iz „česa" kaj na razpolaganje imele. „Več oči več vidi; združena moč je zlat obroč". Koristen poduk je zlat klobuk, pod katerim se člo girni krepostmi čednostmi vred naj bodo zopet skoz drugih 600 let najlepše lastnosti vseh prebivalcev cele kranjske dežele pod vladajočim žezlom presvitlih Habs-buržanov, katerih dinastični rod naj milostljivi Bog do veku ni bati, da bi ga ravno vsaka ploha osode člove- konca sveta obilo blagoslavlja, ter ga staroslavni in ške preveč ožehtala, ali pa še celo ubila. Kar se posa- mogočni avstrijski državi milim očetovskim vladarjem ohrani Presvitlemu in premilo-očetovskemu cesarju našemu mično ne doseže, pribori se v skupnosti. Od danes naprej snujmo po vseh farah in občinah cele dežele kme- Jtitiuu iu [Jicmiiu-utiUiUYoatuJu j u. ucto^mu, tijsko-bralna društva, katera bila bi za rnožé in šoli kateri se je danes k nam ponižal, darujmo od prvega odrastlim mladenčem najboljše nadaljevalnice za daljno do zadnj izomiko v njihovem kmetijskem poslovanji. Koliko dra- ljubeznijo , udanostjo , zvestobo , hrabrostjo in patrijo prebivalca cele kranjske dežele s pravo 231 tizniom napolnjena srca svoja, za katerega presvitli rod dva vstopna lista, potreboval pa je le enega, je onega s bodimo vselej pripravljeni živeti in umreti, stati in pasti kardinalovim lastnoročnim podpisom meni dal v spomin, ter vse svoje imetje, blago, kri, življenje in premoženje katerega še zdaj skrbno shranjujem.) Med tem se nas je za-nj darovati! Obnovimo mu vse to v teh slavnostnih bilo uže obilo število romarjev sešlo pred Vatikanom, in dnevih z enako navdušenostjo pod prisego za prihodnje jeli smo se podajati v znotranje prostore. Pri prvem čase kot bili so to naših starih pradedov dedje ravno danes pred 600 leti slovesno storili in kar se je tudi po njihovih vrednih naslednikih kot sveti testament do današnjega dné neprestano in zvesto držalo in izvrševalo. Bog živi in ohrani nam presvitlega in premilostlji-vega Franca Josipa vhodu stražilo je vojaštvo italijansko, in uže koj tukaj se je bilo treba opravičiti z vstopnicami, gem vhodu stali so na straži uže papeževi Švicarji so bili ta dan opravljeni v polni paradi. Mislim veke Bog živi in ohrani preslavni rod Habsburški na Bog živi in ohrani staroslavno in mogočno državo ivo do konca sveta ! avstrijsko nerazrušeno in nepi Prem dné 10. julij 1883 Pri dm- , ki da je tu pravi kraj, popisati nekoliko njihovo opravo, katera spominja nekoliko na čase srednjega veka. Hlače imajo zeló široke, ki se pa tik pod koleni popolnem zožijo, na pr. enako tako, kakor jih nosijo Bošnjaki. Zgornji del života pokriva nekak jopič (Blouse). Oboja ta obleka je po celem životu dol rudece-rumeno-črno progasta. Od kolen naprej dol imajo črno-rumeno progaste nogo- M. Rant vice na 6 ah pa starošegne čevlje Spomini Na glavi nosijo čelado (Pikelhaube) z velikim belim žimnatim čopom. Kot orožje imajo čez pas pripeti meč, namestu puške pa Poleg Švicarjev varuje na » veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levi eni k. (Dalje.) Ker se morebiti med spoštovanimi gospodi bralci { nahaja kedo, ki imena in osode prevzvišenega starošegno sulico (Hellebarde) Vatikan še trojna druga straža tina". Pr je » Guardia Pala Novic ki nosi dolge in široke rudeče hlače s širokim rumenim našivom (Porte) ob strani; zgornji život pokriva začrneli frak z zalimi rumenimi naramniki (Epaulette); na glavi nosijo nizko kapo (čako) s šibkim, visokim belim čopom na sprednji strani. Kot orožje služi jim puška z gosp kardinala Ledohowskija ne pozna natančno vpletem kaj malega o njem med moje „Spomine na] On dolgim močnim bajonetom Druga straža je n Gen darme Pontificio". Le-ti nosijo bele kratke hlače ; škornje segajo jim čez kolena; zgornji del života pokriva zacr Poljak (iz oddelka, ki spada k pruski državi), pleme- neli irak^ konec r0kaY0V in za vratom belo opasan, enako nitega (grofovskega) stanu, in je bil nadškof poznanski imaj0 bele naramnike (Epaulette), in prsi okincane z ' belimi vrvicami (Fangschnure). Za oglavje imajo visoke kosmate kape, zeló enako take, kakor so jih nosili ne nam zgodovina pri služili v rim (Gnesen und Posen). Enako, kakoi poveduje, da so bili krščanski vojaki, ki ljanski vojski, svojim cesarjem najbolj zvesti in vdani akoravno so bili oni (cesarji) pagani, tako je bil tudi nadškof Ledochowski svojemu kralju, ki je luteranske vere, morebiti bolj, gotovo pa ne manj zvest podložnik, kakor kateri si bodi njegov dvornik. Toda: kot katoliški cerkveni knez imel je tudi dolžnosti proti svoji veri in sv. Cerkvi, in ker jih je zvesto spolnoval, prišel je ovražnih po- kdaj avstrijski grenadirji sredi z rudecim čopom, od katerega se vije prek Okincane so na levi strani ob srede na desno stran bel vičast nakit Za ožje imajo plitvo - zakrivljeno mocno sabljo v železnih nožnicah ..Guardia No- na podlagi prusko-državnih, katoliški stav pred sodbo, in v zapor. Cel dol preživel j trogij Po zadoblj let prostosti (Schleppsàbel). Tretja straža imenuje se bile". Uže njeno ime, pa tudi obleka kaže neko posebno odličnost. Na glavi nosijo čelade (Helm) z naprej zakrivljenim grebenom, nekoliko enako našim dragoncem na levi strani imajo belo-pernat cop na zadnji strani pi^ziiY^x j v, » j vv,. ----j — a—------ čelade pa visi uoig um nunjsm icp nu ici uui w* prevzel je zopet vladanje svoje nadškoiije; pa zdajci po- enako tako^ kakor nam stari iju(jje pripovedujejo, da so kazala se je tudi nova nevarnost za njegovo prostost. jih nosili nekdanji francoski konjiki (za čase prvega Na- dolg črn konjski rep noter dol čez vrat Da bil še sv tikan se tej odtegnil, podal se je v Rim ; toda tudi tam Prusom na poti dotlej, dokler ga niso vzeli oče Leo XUI. kot gosta v svojo lastno hišo, v Va- Pri njih biva še vedno. Kakor sem bil tudi o svojem času uže povedal to4je hrabre vojake, iz Švicarskega poleona) ad cesar jih je naš narod imenoval: „Re • • U Rudeci frak je na ovratniku, na ramah po m konec rokavov bogato obšit ozdravlja gosp Benedičič papeževe Švicarj P ar J i vsem sprednjem delu prsi z zlatimi olepšavami ; enako jim sega tudi čez levo ramo in pod desno pazduho širok zlati pas. Tudi sablja visi jim na zlati porti. Hlače imajo bele, škornje segajo čez kolena; ostroge na petah pa kažejo, da so to papeževi rojene, ki služijo uže od nekdaj kot prostovoljna straža kcmjiki jn kakor sem zgorej omenil, nekaka papeževa pri sv. Očetu. Po vecem so ti m i one slavnoznane, zveste in nemščine zmožni Tudi enemu gosp. kardinalovemu strežáju bil je enkrat gosp. Benedičič v bolezni na pomoc, in o tej priliki soznanil se je s tem slavnim gospodom, kateri je imel našega rojaka za Nemca. Ko je pa le-ta stopil to jutro s prošnjo pred kardinala, naj bi mu blagovolil podeliti vstopnico častna straža (Dalj prihodnjič.) Potovanje cesarjevo po Kranjskem. za avdijenco, mu on dobrovoljno edino Slovani sprejeti od sv. Očeta Saj bodo danes Ko mu V veliki zadregi smo, kje pričeti popis cesarjevega potovanja po Kranjskem, ker vredno popisati te veli Benedičič pové, da je tudi on Slovan, se kardinal ne- častne, krasne, domoljubne praznike, trebalo bi spisati verjetno nasmehlja, ter ga poljski vpraša, od kod da je. velike kni Da pa častiti naši bralci ne dobé popisa Iz odg se ve da slovenske da je Slovenec, preveč razkosanega, omenjamo danes samo splošno da od Ljubljane doma, je kardinal spoznal njegovo pravo seje potovanje cesarjevo počenši na krajni postaji v narodnost, in mu tudi z veseljem lastnoročno napravil Terbojah dne 11. t. m., do izstopa iz Kranjske na Trbižu dne 17. t. m. vršilo v tako lepem redu, da je bilo in podpisal vstopnico. (Ker je tedaj imel g. P. Benedičič 232 vse naše prebivalstvo tako navdušeno, tako srčno ve selo, kakor še enacega ni bilo tem se je storil konec brezpostavnim razmeram, ko se Sprejem cesarjev v Ljublj oseb, obiskovanje tukajšnjih zavodov, razstav, naprav itd vse in povsod kazalo je živo skrb in zanimanje presvit lega cesarja za naše ljudstvo in deželo in njeno blago stanje, pričal je pa tudi vsak nagovor ali odgovo govega Veličanstva ljubezen Njegovo do našega naroda. Nasproti pa tudi naš cesarju, domovini in Bogu zvesti je gospodarstvo čez našo deželo pripoznovalo zdaj kralju bivanje Njegovo v ogerskemu, zdaj češkemu. Od te dobe je Štajarska pod Akoravno v tem prepiri niso bili glavnem našem mestu, sprejem deputacij in posamesnih vlado Habsburžanov preredki, so deželni gospodarji vendar ohranili svojo gospodarsko moč. Ta moč deželnih knezov se je skazala posebno v tistem času, od katerega so bili vsi narodi avstrijski podložni enemu knezu rodovine Vaše Va narod ne bi bil mogel udanosti, zvestobe in ljubezni do presvitlega cesarja lepše in dostojnejše, ob enem pa bolj navdušeno izkazati, kakor je to storil pri tej lepi priliki in to enako pri vožnji cesarjevi v Ljubljano Ljubljane v Idrijo, od tod v Postoj šega Veličanstva slavni pradedi ustanovili so, podprti po več previdnih diplomatih, polagoma edinost v vojni, upravi in postavodajstvu, ki se je raztezalo skoro na vse za- deve katere morejo vstanoviti blagor narodov dokler iz ljano Begnj ter dalj nazaj v Ljub Ljubljane v Kamnik Kranj ? Lesce Bled pa iz Lesec naprej do Trbiža, kakor ni slednjič Vaše Veličanstvo, visoko milostljivo podělivši ustavo in temeljne državne postave, moči in svit-losti cesarstva dalo postavne, vse slučajnosti presegajoče podlage. Štajarec je v korist in ohranenje vsega tudi pri bivanji Njegovega Veličanstva v posameznih krajih, izrekoma v Ljubljani. Ljubljana izrekoma je bila tako praznično-krasno okinčana, da je prekosila sama sebe. Nadrobnosti po- cesarstva daroval premoženj kri saj vé, kako je v tej srčni zvezi zavarovana varnost dežele, blagostanje njenih prebivalcev dovoli Vaše Veličanstvo , da v imenu deželnega zbora vsak kulturni naDredek. Zato naj pisavati pričnemo še le v prihodnjem listu, da pa ven dar danes pričnemo z delom rečnega popisa podamo v.«* ^ll^UVlUV 11 \JL\JJi\JXll J^V/J^IOUP , JJWUaiAl1 tukaj adreso deželnega zbora kranjskega, katero je de želni zbor pod vodstvom dež. glavarja grofa Thurn a po prečitanji slovenskega in potem nemškega teksta izročil v krasnem zavitku podpisano po vseh deželnih po- Naj-zve- štajarskega ob 6001etnici, kar je združena dežela višo Vašo cesarsko hišo, vedno skazovana čut stobe in udanosti dežele Najvišji dinastiji in posebno svitli osebi Vašega Veličanstva tu izrazim z najponiž-nejšim poklonenjem. Bog ohrani, varuj in blagoslovi slancih dne 12. julija zjutraj ob 10 presvitlemu Vaše Veličanstvo in Vašo cesarsko hišo!" Cesar so odgovorili na to: cesarju Ad se glasi / Pogled v preteklost našo, v šest stoletij prisrčne „Vaše Veličanstvo, presvitli cesar iu gospodar! edinosti med knezom in narodom, ima za oba veliko Sest stoletij je minulo, odkar je kranjska dežela pre- vzvišenega in tako se danes zagotovljenje udanosti po slavni Habsburški rodovini prisegala uianost in zve- štajarskem deželnem zboru v mojem srcu odmeva dvojno stobo. Zgodovina spričuje, da se ta prisega nikdar ni živo. Sprejmite za ponovljeno poklonenje mojo prisrčno prelomila, da se kranjska zvestoba nikdar ni majala, zahvalo in izraz moje gotove nade, da vez, ki veže mojo hišo s Štajarsko uže več stoletij, bo trdno vezala Možato so varovali naši predniki svojo besedo , po ne štetih bojiščih prelivali so kranjski sinovi svojo kri za oba za večne čase. 4( dom in za vladarja. Vpričo Vašega Veličanstva obhaj Vodja (rektor) Karl-Francovega vseučilišča je go sedaj narod po vsem Kranjskem šeststoletnico svojega voril tako: združenja s presvitlo vladajočo dinastijo, da vnovič si- „Vaše c. kr. apostoljsko Veličanstvo! Najmilostlji- jajno dokaže svojo neomahljivo zvestobo in iskreno uda- vejši Gospod ! Akademični senat graškega vseučilišča nost Vašemu Veličanstvu in presvitli cesarski rodovini. dovoljuje si najspoštljivejše pozdraviti Vaše Veličanstvo Milost Vašega Veličanstva podelila je vsem narodom in uže danes zahvaliti se odlikovanje, katero je Vaše prostranega cesarstva ustavne pravice in narodno ravno- Veličanstvo temu vseučilišču in na novo sozidanim za-pravnost in s tem trdno poroštvo mirú in blagostanja, vodom naklonilo po Svojem Najvišem obiskanji Tisti Brezštevilne so tudi dobrote, za katere se kranjska de- na moč veseli povod, ki je napotil Vaše Veličanstvo, za žela zahvaljuje neizmerni milosti in blagonaklonjenosti nekaj časa preložiti najviši svoj dvor sem nam bil Vašega Veličanstva, da v imenu vse dežele izjavi čutila je za tukajšnji akademični senat povoljna, z veseljem neomejene udanosti in neomahljive zvestobe ter svečano poprijeta prilika, Vašemu Veličanstvu pred vsem svetom ponovi ono zgodovinsko prisego , s katero je kranjska dežela pred šestimi sto leti bila za- vzvisenemu na- klonj varovalcu našega vseučilišča vezana Vašim prestavnim prednikom. Vsemogoč Bog in vsi pre-to svrho svitli hiši vladarski skazati svoj uklon sklenil je adreso, ki izraža čutja, s katerimi se vdele žuje današnje deželne slavnosti: Vaše Veličanstvo naj ohrani in utrdi to zvezo, preslavni cesarski rodovini v slavo, veliki Avstriji pa in vojvodini kranjski v srečo milostno dovolilo, da se ta adresa sme Vam samim iz- m blagoslov! Bog živi, Bog ohrani in blagoslovi Vaše ročiti. Tudi zato izreka akademični senat Vašemu Ve-Veličanstvo!" (Dalje prihodnjič ) ličanstvu svojo najspoštljivejšo zahvalo. Vaše Veličanstvo naj toraj blagovoli milostljivo sprejeti to adreso iz moje roke". Potovanje cesarjevo na Štajarskem. Deželni glavar štajarski pozdravil je v imenu deželnega zbora presvitlega cesarja s sledečim nagovorom : , kar je Vašega Veličanstva prevzvišeni praded, cesar Rudolf Odgovor cesarjev je bil ta Veličanstvo! Šest sto let je preteklo zdaj v navzočnosti cesarstvenih knezov in zastopnikov avstrijskih in štajarskih stanov v državnem zboru v Avgsburgu podaril svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu babenberške staviti dežele. radostjo sprejmem adreso, katero mi podaja za-stop Karl-Francovega vseučilišča ob praznovanji šest-stoletne zveze dežele štajarske z mojo hišo. Prepričan, da poklicani nositelji učenosti si bodo vedno prizadevali, z mišljenjem, vednostjo, podukom in izgledom vplivati na prihodnje zarode, dam akademičnemu senatu zagotovilo, da temu vseučilišču ostane moja naklonje- ena. Veseli me, da morem do- nost neprenehoma ohranj da v dosedanjem prizadevanji na polji dušev 1. junija 1883. pav Rheinfeldu po prošnji stanov nega delovanja vidim eno poroštvo več za vspešno ohra izročil vladanje teh dežel svojemu staršemu sinu Albrehtu, nenje zavoda, čegar prihodnost mi je tako zeló pri 233 Vodja tehnične visoke šole ogovoril je cesarja tako : „Veličanstvo! Tehnična visoka šola v Gradci poprime se z veseljem prilike, Vaše Veličanstvo ob slavnosti šeststoletnice zveze Štajarske s svitlo hišo Habsburško najvdaneje pozdraviti. Naša viša šola pač ne more enako bratovskemu zavodu vseučilišču ozirati se nazaj na stoletja, ki so ob vednem podpiranji vednosti po Vašega Veličanstva svitlih pradedih pretekla , kajti mlada je in novejše dobe dete. Ali kakor so koncem srednjega veka ustanovljena vseučilišča bila in so še gojišča ljudoljubja in kot taka predstavljajo duha in bistvo stvarne dobe svoje, tako so nastale tehnične više šole po sedanjih potrebah , držé in podpirajo one vednosti, ki imajo vzvišeno nalogo, naravno delati človeštva služno in podložno. Zastopajo toraj na odličen način duha in bistvo sedanje dobe. Mi zastopniki tehničnega vseučilišča moremo z veseljem in navdušenostjo konstatirati resnico , da ravno pod Vašega Veličanstva glavno vlado je bila tem tako zvanim modernim vednostim naklonjena vedno naj veča skrb. Avstrijske že-leznične in telegrafne proge, ki so se od malih začetkov razvile do prometnega sistema, kateri najbolj oddaljene podgorske doline veže s svetovnim prometom, vstano-vitev mnogobrojnih industrij, železnica čez Semering, vredjenje Donave, previdenje stolnice z vodo in pred vsem razširjenje Dunaja, ki je tehniki podobnemu oddelku vednosti, namreč arhitekturi, dalo priliko pridobiti si svetovno irné, — vse to se je zgodilo pod Vašega Veličanstva vlado v prid in blagor narodom. In tako upamo, da bo Vaše Veličanstvo blagovolilo dalje tehničnim vednostim in tehničnim višim šolam skazo-vati najvišo pozornost in ozir. Naša tehnična viša šola v Gradcu, ki se je napravila iz visokodušne ustanove „Joaneuma" po ranjci Visokosti nadvojvodi Ivanu, pogreša žalibog svojega posebnega poslopja in vsa prihodnost , njen prospeh odvisen je od tega, da se mu zida dom. Njih ekscelenca gospod minister nauka namerava drugo leto v državni proračun postaviti svoto za zidanje, da bodo slednjič tehnične vednosti tudi tu v Gradci dobile spodoben svoj dom. Kot vodja in zastopnik tehnične više šole dovoljujem si toraj, Vašemu Veličanstvu položiti najspoštljivejšo prošnjo, da bi tem predlogom ministra podelili Vašega Veličanstva pritr- jenje in v veseli nadi te cesarske milosti kličem v imenu tehnične više šole: Bog ohrani, Bog obvaruj Vaše Veličanstvo in daj Vaše Veličanstvo še dolgo vladati v blagor narodov avstrijskih \u Na ta ogovor vodje odgovoril je cesar: „Radostnega srca sprejmem izraze lojalne udanosti in zvestobe, ki so mi jih govorili zastopniki zavoda, ki seje, kar obstoji, odlikoval v tem ravno tako, kakor v vednostnih ciljih. Bodite prepričani, da se jaz za delovanje te blagodejnemu razvoju narodovega obrtnijstva namenjene prve više šole prav posebno zanimam in da bom nji, ki se je rodila po osnovi mojega visokega ranj- cega starega strica, nadvojvode Ivana, vedno naklanjal svojo posebno skrb." Naši dopisi. Logatec 16. julija. — Zeló prijetno nam je bilo, ko smo ogledovali si Logatec přetečeno soboto popoldne in zvečer; vsaj ga tudi nismo nikdar še videli v tako lepem krilu in krasoti, nego ravno istega dné. Cerkve, bivališča tudi najubornejša olepšana so bila prav okusno s cvetjem, venci in zastavami mnogobrojnimi ter z lučicami in transparenti za večera; cesto pa dičili so na straneh od kolodvora — skoro do tja, kjer se zavije proti Hotederšici — maji in petero estetično, prav impozantno proti nebu se dvigajočih slavolokov s prav primernimi, lepimi napisi na preslavno rodbino Habsburško in Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja Franc Josipa, na katerega prihod smo pričakovali v nedeljo za-jutra na kolodvoru s tolikim hrepenenjem. In ko smo zagledali tù dvorni vlak , širiti jelo se nam je srce in krepki živio in slava-klici zvili so se iz njega. Ko se pa vlak ustavi in stopi iz voza oni, kojega je pričakovala duša naša tako težko, dosegla je radost naša vrhunec. Tu podá mu mala princesinja, hčerka kneza Windischgràtza iz Planine, šopek prekrasen, a velečastni gospod dekan Martin Šlibar govori mu blizu tako-le: „Vaše c. kr. apost. Veličanstvo! Duhovščina dekanata vrhniškega in cerkniškega pozdravlja Veličanstvo Vaše najprisrčnejše in prisega svojemu presvitlemu gospodu in cesarju udanost najponižuejšo, a prosi tudi, da blagovoli vzprejeti cesarska Visokost Vaša izraz nerazruš-ljive zvestobe, ljubezni, udanosti jednako do prešlavne rodbine cesarske s svedočilom, da pojimo z jednako zvestobo , ljubeznijo in udanostjo verno svoje ljudstvo, ki neprestano Najvikšega prosi, da blagovoli rositi v meri naj veči blagoslov svoj na preljubljenega monarha našega in da ohrani Vaše cesarsko Veličanstvo mnogo mnogo še let kot milega nam očeta in zaščitnika miru in kreposti; v to svrho zakličem iz globočine srca svojega v imenu duhovenstva in vedno lojalnih vérnikov: „Bog živi, Bog ohrani, Bog obvaruj našega presvitlega, preljubljenega Franc Josipa I." Te istinite, v srce segajoče besede potrdijo vsi pričujoči s trikratnim, navdušenim živio ! Nj. Veličanstvo pa odgovori: „Uverjen sem, da je meni in hiši moji še posebno udana duhovščina, a uverjen sem tudi, da mi bode v prihodnje ter da bode vernike vedno k ljubezni in udanosti do hiše moje napeljevala." Na to osreči z nekaterimi besedami velečast-nega gospoda dekana Slibarja in Porento iz Cirknice, ter gospoda župnika Markiča, Riharja in slehernega izmed pričujočih duhovnikov. Mnogo besedi spregovori potem z gospodom poslancem Obrezo, gg. uradniki, župani, učitelji in zastopniki društev; izlasti pa z gosp. županom Muley-em, ki mu je zvestobo in udanost prisegel v imenu občinskih predstojnikov. Nj. Veličanstvo presvitli cesar prikaže se sedaj občinstvu, ki ga je pričakovalo zunaj kolodvorske hiše ; komaj ga zagleda, zaslišijo se gromoviti živio- in slava-klici, ki ga spremljajo ves pot do Kaleč, to je na potu v Idrijo ; ta čas zvonilo je pri vseh cerkvah in na od ceste oddaljenih holmcih čulo se je pokanje topičev. Ta vzpre-jem ginel je videzno presvitlega vladarja ; izlasti pa dopadala so se mu logaška dekleta v narodni noši, ki so se nastavila ob cesti na kolodvoru logaškem ; kakor tudi v belo oblečene učenke dvorazredne šole Dolenje in Go-renjelogaške s šopki v roci in posebno štiri gospodične v Cerkovski vasi, ki so potresale pred cesarskim vozom cvetke. Ob 10. uri bila je pri sv. Nikolaji slovesna sv. maša z azistenco, katero je služil Vsegamogočnemu velečastni gosp. dekan Šlibar. Tú odlikoval se je vojaški orkester, ki se je pokazal pravega mojstra tudi v cerkveni godbi ; jednako dopadal se nam je mešani zbor. . Popoludne ob %2 vrnilo se je Nj. Veličanstvo iz Idrije na kolodvor logaški, kjer ga je pričakovala velika množica občinstva; pozdravljala gaje navdušeno tako dolgo, da jej je vlak dvorni izginil v daljavi na potu v Postojno. Sedaj pričela se je ljudska slavnost pod milim nebom na polji Muley-evem. Tú zbralo se je občinstva mnogo ; smelo trdimo, da jih je bilo blizu 3000, domačinov, Cerkničanov, Ložanov; Vrhničanov itd. Posamne 334 točke izvršile so se dobro in še boljše bi se bile, da (.Presvitli cesar) poslovili so se včeraj zjutraj se niso morali pevci, godba, govorniki boriti z burjo, pred deželnim glavarjem in odborniki s sledečimi be brila skoro do mraka. Mej sporedom po govoru sedami: „Jaz ponavljam svojo najtoplejšo zahvalo za ki . slavnostnem nastopil je gospod glavar Mahkot naznanil radostnim srcem da je ki je Veličanstvo bilo ? presrčni sprejem na Kranjskem. 11