■o i>f :o !o ír^ RADIOPTUJ 89,8»98,2«I04Í3 www. ra d ¡o-ptu ¡. si maraton Kilometri užitkov! Letališče Moikanjci pri Ptuju jTT Po Sloveniji Ptuj • 0 stavki v domu upokojencev ni sledi Z> Stran 2 Po naših občinah Majšperk • Komentiramo zadnjo sejo občinskega sveta Z> Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Za en proračun sredstev iz drugih virov Z> Stran 4 Ptuj, petek, 31. julija 2009 letnik LXII • št. 59 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Štajerski Sah • Na 4. mednarodnem turnirju pričakujejo rekordno udeležbo O Stran 12 Ptuj • Kvalifikacije za mladinsko evropsko prvenstvo v tenisu Na Ptuju zmagovalec Roland Garrosa Teniški klub Terme Ptuj od srede do danes gosti kvalifikacijski teniški turnir za nastop na evropskem prvenstvu za mladince v starostni skupini do osemnajst let. Na vročem pesku vrhunski tenis kažejo mladi teniški mojstri iz Švedske, Rusije, Grčije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Našo izbrano vrsto vodi selektor Grega Skok in v njej igrajo Matic Zupančič, Tilen Žitnik, Miha Plešnik in Ambrož Kodelja. Finalni del kvalifikacij bo na sporedu danes od 14. ure naprej na teniških igriščih Term Ptuj. Prvouvrščeni ekipi se bosta od 3. do 5. avgusta v francoskem La Rochellu pomerili na zaključnem turnirju za naslov evropskih teniških prvakov. Ta naslov so lansko leto na veliko presenečenje vseh osvojili slovenski teniški upi, med katerimi je vidno vlogo igral tudi Ptujčan Blaž Rola. Med mladimi igralci prav gotovo izstopa Šved Daniel Berta (na fotografiji), ki je letos zmagal na odprtem teniškem prvenstvu Francije v Roland Garrosu v mladinski kategoriji. Ur Foto: Črtomir Goznik MESTNA OBČINA PTUJ Spoštovane občanke in občani Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Ptuj. Vabim vas, da se udeležite številnih prireditev ob našem prazniku, še prav posebej pa vas vabim na osrednjo slovesnost v petek, 31. julija 2009, ob 20. uri na dvorišče minoritskega samostana. V primeru dežja bo prireditev v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Dr.'Stefan CELAN, župan Mestne občine Ptuj Ormož • V Carreri bodo odpuščali Več znanega po dopustih Dober teden pred uradno najavo se je v Ormožu začelo šušljati, da bodo v Carreri Optylu spet odpuščali delavce. Konec prejšnjega tedna pa je družba tudi uradno predložila pisno obvestilo sindikatu glede postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. O Stran 2 Ormož • V Carreri bodo spet odpuščali Več znanega po dopustih Dober teden pred uradno najavo se je v Ormožu začelo šušljati, da bodo v Carreri Optylu spet odpuščali delavce. Konec prejšnjega tedna pa je družba tudi uradno predložila pisno obvestilo sindikatu glede postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Obvestili so Svet delavcev ter Zavod za zaposlovanje, da bo v drugi polovici letošnjega leta postalo zaradi poslovnih razlogov nepotrebno delo 350 delavcev. V ponedeljek so se na sedežu podjetja Carrera Optyl, ki še vedno zaposluje 1134 delavcev, sestali predstavniki strokovnih služb, sveta delavcev in sindikata. Sestanek je bil namenjen predstavitvi kriterijev odpuščanja in seznanitvi povabljenih z razlogi, da je do tega prišlo, je povedal Branko Medik, območni sekretar SKEI za Podravje, ki je bil edini tega dne pripravljen govoriti z mediji. Na sedežu podjetja smo novinarji zastonj pritiskali na zvonec, nihče iz upravne zgradbe se ni odzval in povedal, zakaj ne želijo govoriti z mediji. Od navedenih 350 presežnih delavcev zaradi pomanjkanja naročil predstavlja trajni presežek 200 delavcev. Za 150 delavcev bodo v družbi poskusili najti ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma za omilitev nastale situacije. Presežna delovna mesta so v proizvodnji (300) in režiji (50). Medik je povedal, da se je lastnik odločil za ta korak zaradi bistveno manjšega povpraševanja (40 %) po njihovih proizvodih. Koncem Safilo bo tako skupno v treh firmah odpustil okrog 800 zaposlenih. Branko Medik je zanikal, da bi v Ormožu kdorkoli dobil odpoved že z avgustom, kot so bile govorice. Večina presežnih delavcev bo v podjetju do konca leta, da potečejo vsi zakonsko predpisani roki. V tem času bodo prejemali svoj osebni dohodek, po izteku zakonsko Območni sekretar SKEI za Podravje Branko Medik se je v ponedeljek udeležil sestanka v Carreri, kjer so povedali, da imajo 350 presežnih delavcev. predpisanega odpovednega roka pa bodo prejeli tudi pripadajoče odpravnine. Na vprašanje, ali je res, da so bili v podjetju na usposabljanju italijanski delavci in da se del proizvodnje seli v Italijo, je zatrdil, da gre prav tako za dezinformacijo in da bi bilo to nelogično, saj je Safilo v Ormožu investiral 1,5 milijona evrov v novo lakirnico. Na vprašanje, zakaj se v Carreri niso odločili za krajši delovni čas ali kateri drug ukrep, ne pa za odpuščanje, pa so na sestanku menda povedali, da se je tako odločil lastnik v Italiji, ker za teh 200 delavcev ne bo dela niti prihodnje leto. Na novinarsko vprašanje, ali je Safilo zamenjal lastnika, je Medik zatrdil, da to ni res. Na vprašanje, kako gleda na nenehno spreminjanje števila presežnih delavcev in igranje z živci zaposlenih, je Medik pritrdil, da gre za neresen odnos do ljudi. Težava pa naj bi bila v Italiji, kjer sami ne vedo kako naprej, saj menda v enem dnevu pošlje- jo več različnih navodil v Ormož, kako naj ravnajo. Tako je kakršno koli načrtovanje zelo težko. Sedaj bodo pričeli v Car-reri tri tedne kolektivnega dopusta in šele po dopustu bo bolj jasno, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Medik je povedal, da bodo natančno preučili kriterije in jih dali v pregled pravni službi, saj je iz prvega vala odpuščanj v mesecu februarju na sodišču kar 45 tožb nekdanjih zaposlenih proti Carreri. Medik je prepričan, da če je bilo v postopku kaj narobe, se delavci morajo vrniti na delovna mesta. Doslej je bilo na Carreri odpuščenih 153 od skupno napovedanih 303 zaposlenih. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Ptuj • V Domu upokojencev Ptuj - festivalsko mesto Te dni je lepo biti Ptujčan. Mesto živi z energijo, kakršno so mu zmožni dati le umetniki. Njihovo ustvarjalnost je čutiti na vsakem koraku. Festival Art Ptuj 2009 mu je dal podobo, kakršno bi si želeli vsak dan v mestu, ki ima tradicijo in polno kulturno-zgodovinskih znamenitosti. A mesto, ko je potrebna nadgradnja vsemu temu, dela vse preveč kratke in neusklajene korake. Dogajanje v Ptuju je te dni dokazalo, da potrebuje poletni festival. V preteklih letih je bilo storjenih že veliko korakov, da bi dobil stalno programsko in finančno postavko tako v proračunih kot v programskih postavkah vseh odgovornih za kulturno dogajanje mesta. Posamični organizatorji potrebujejo mestni impulz in mestno podporo, da bodo lahko v koordinaciji vzdržali, da ne bodo dogodki enega poletja ostali dogodki v stilu "plesala je eno poletje". Ze skoraj dvajset let se v mestu ob Dravi krešejo mnenja o poletnem dogajanju na Ptuju, ki je nekoč že živelo, saj je Ptuj bil tretji po festivalskem dogajanju - takoj za Ljubljano in Mariborom. Narejenih je bilo več poskusov, za katere ni mogoče reči, da niso bili kvalitetni, a so se žal izpeli že na začetku, saj ker niso imeli materialne in infrastruk-turne podpore. V mestu živi veliko energije in idej polnih ljudi, tudi društev, ki bi želela dati pečat temu mestu, da bi ob vseh zloženkah in sloganih vseh vrst postalo prepoznavno festivalsko. Ptuj ima lahko svoj Lent, pa zato nipotreb-no biti posnemovalec. Nekaj povsem novega na svetu tako ali tako več ni, inovativnostpa lahko Ptuj naredi drugačnega tudi v poletnem dogajanju. Ob vseh velikih in majhnih projektov, ki občasno padejo kot okostnjaki iz omar tega ali onega uradnika, pa se še ni našel tisti, ki bi napisal projekt pod naslovom: Ptujsko poletno dogajanje. To namreč ne more biti samo spisek - koledar prireditev, kije sicer zajeten, a mu manjka rdeča nit. Letos so jo začeli vleči v KUD Art Stays in Društvu za glasbeno umetnost Arsana. Naj se odebeli in postane stalnica, ki bo v najstarejšem slovenskem mestu doma vsako poletje. Naj projekt Evropske prestolnice kulture vključi tudi ta projekt, ki bo za razliko od mnogih drugih živel - vsaj tako kaže letošnje dogajanje festivala Art Ptuj 2009. Majda Goznik O stavki na Ptuju ni sledi Sindikat zdravstva in socialnega varstva je v sredo začel stavko zaradi neizpolnjevanja zahtev iz dogovora, sklenjenega z ministrstvom za delo. V ptujskem domu upokojencev o stavki ni sledu. Sindikat napoveduje, da bodo stavkali vsak ponedeljek, sredo in petek po dve uri, dokler stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene. Po lastnih besedah zahtevajo le »realizacijo plačnega sistema«. V času stavke naj bi delalo okoli 50 odstotkov zaposlenih v vsakokratni izmeni, saj ne želijo, da bi prekinitev dela prizadela oskrbovance. Poleg domov za ostarele bodo stavkali tudi v varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve trdi, da je stavka nepotrebna, saj naj bi izpolnjevali vse dogovore. Zapletlo naj bi se le pri zahtevi za izplačilo dodatka za delo z dementnimi oskrbovanci, o čemer naj bi presojala komisija za razlago kolektivne pogodbe. Sindikat zdravstva in socialnega dela je stavko napovedoval že 21. aprila, a so jo po sklenjenem dogovoru z ministrstvom odpovedali in jo zaradi neizpolnjenih zahtev spet napove- dali za 29. julij. Tokrat odpovedi ne bo, saj niso izpolnjeni niti minimalni pogoji za odpoved stavke ali njeno preložitev, kajti od ministrstva niso prejeli odgovora, od zavodov pa ne predloga za rešitev spora. V nekaterih zavodih je rešeno le vprašanje odsotnosti z dela ob praznikih, ne pa vprašanje dodatka, trdijo sindikati, medtem ko ministrstvo zagotavlja, da v večini zavodov ni težav pri izvajanju dogovora. Na Ptuju stavke ni Tako v ptujskem domu upokojencev kot tudi v njegovih podružnicah v Kidričevem in Muretincih o stavki ni sledu. Že ob prihodu smo naleteli na nasmejane obraze varovancev, ki niso nič vedeli o stavki, nato smo o tem povprašali še direktorico mag. Kristino Dokl, ki nam je povedala, da so sicer od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejeli dopis o tem, da je potrebno napraviti zapisnik o morebitni stavki, da bodo imeli podatke o tem, kateri zavodi bodo sploh stavkali in katere zahteve niso izpolnjene in zakaj. V ptujskem domu so jim odgovorili z zapisnikom, da pri njih ne stavkajo in ne nameravajo stavkati, ker so skozi leto že izpolnili vse zahteve sindikata, kar pomeni, da razlogov za stavko ni. Po besedah direktorice stavke na Ptuju tudi v bodoče ne bo, kot je to s strani sindikata predvideno v naslednjih tednih in mesecih. »Mi imamo zadeve z našim sindikatom urejene, to, kar zaposleni morajo dobiti, to dobijo, o tem ni dileme!«, je še zaključila Doklova. Patricija Babosek Foto: Patricija Babosek V ptujskem domu upokojencev stavke ni, česar so najbolj veseli varovanci, saj bi le-ta najbolj škodovala prav njim. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Majšperk • Komentiramo zadnjo sejo občinskega sveta Ko, ko, ko, ko... Če imate ob zgornjem naslovu kakšne asociacije na oglašanje čisto določene živalske vrste, je to dopuščeno. Uradno- da se izognemo morebitnim ogorčenim pritožbam (seveda jih lahko spišejo le tisti, ki se lahko poistovetijo s takšnim oglašanjem) - pa velja, da se mi je nekoliko zataknila tipkovnica in sem pravzaprav hotela zapisati, ko - liko lahko občina zasluži z oddajo prostora za zasebno sončno elektrarno. To je bil namreč srž spora med dvema majšperškima ženskama, ki očitno krojita usodo celotne občine; koliko uspešno, bodo razsojali drugi. Gre seveda za županjo Darinko Fakin na eni in srborito svetnico Tatjano Vele na drugi strani. In če gre prvi čestitati za nečloveško mero potrpežljivost in stoičnega prenašanja vnaprejšnjega kontriranja Ve-letove, za kar si zasluži oceno 10, gre drugi čista desetka za neverjetno prepričanost vase in očitno zelo visoko samopo-dobo, ki jo gradi na gromovi-tem in trmastem vztrajanju pri svojih prepričanjih. Pa če so tega vredna ali ne. Prvo frčanje perja okoli odstotkov (občinskega) zaslužka Tokrat sta se ženski, kot rečeno, udarili okoli vprašanja, ali je pogodba z zasebnim investitorjem, ki bi na strehi šole montiral sodobno elektrarno (laično povedano gre za postavitev posebnih panelov oz. modulov na srednji strehi šole, povezanih z infrastruk- turo pod streho, ki omogoča pretvorbo sončne v električno energijo) dovolj profitabilna za občino. Pogodba naj bi bila sklenjena za obdobje 20 let, občina pa bi v zameno za lokacijo prejemala 6 odstotkov vrednosti proizvedene energije; po izračunih naj bi teh 6 % pri današnji ceni elektrike znašalo približno 1200 evrov. Veletovi se je takšna ponudba zdela najmanj nepodjetniška, če že ne izkoriščevalska do občine. „To je absolutno premajhen iztržek, kaj tega ne vidite?! Za prvih deset let delovanja je 6 % izkupička še v redu, potem pa se investitorju naložba že povrne in za naslednjih deset ali vsaj devet let mora občina zahtevati višji odstotek ali pa soudeležbo na dobičku! Nikakor pa ne manj kot 10 %. In to naj se doreče že zdaj, pred podpisom pogodbe ali podajanjem soglasja. Pa dajte, svetniki, no, naredite enkrat še nekaj za občino," je startala v napad Veletova. S predlogom za višji odstotek v drugem desetletju obratovanja se je sicer strinjal tudi Zlatko Žnidar, a je hkrati podvomil, ali ne bi s takšno zahtevo izgubili potencialne- Uradno poročilo s 24. redne seje OS Majšperk Majšperški občinski svet je na zadnji seji obdelal 12 točk dnevnega reda. Svetniki in svetnica so zaradi morebitne ugodnejše ponudbe za občino preložili potrditev soglasja k postavitvi fotovoltaičnih modulov na strehi domače osnovne šole in se dogovorili, da bodo soglasje podajali na korespondenčni seji v roku enega tedna, potem ko bodo dobili na vpogled še eno ponudbo investitorja, oziroma bodo soglašali s ponudbo podjetja SAR iz Ptuja, če napovedane ugodnejše v tem roku ne bo. Potrdili so tudi nekaj sprememb odloka o občinskem javnem glasilu, kjer nekatere pristojnosti prenašajo z občine in županje na občinski svet, potrdili projekt za velik kulturno-poslovni center, se strinjali z dodelitvijo nekaj denarja dvema občinskima gasilskima društvoma in soglašali z višjo ceno pomoči na domu ter z nagrado direktorici JZ ZD Ptuj. ga investitorja. To šele je podžgalo Veletovo: „Pa kaj mislite, da je to podjetje edino, ki se ukvarja s tem?! Je več takih podjetij, tudi v mojem podjetju imamo stranko, ki ji je prav to področje dela. In ta stranka mi je natančno razložila, za kaj gre, kakšni so dobički, in še, da je povsem realno, če iztržimo 10 %. Ali na občino sploh nismo dobili drugih ponudb ali kako?!" 1000 besed za 100 evrov razlike Žnidar je hitro pojasnil, da so dobili tri ponudbe in izbrali pač najboljšo, na pomoč mu je prišla tudi županja Fakino-va, ki je mirno pojasnjevala, da na svetovnem trgu v tovrstnih primerih veljajo členi od 4 do največ 8 % in to pri večjih elektrarnah, na koncu pa dodala, da se pravzaprav, glede na vrednost enega odstotka dajejo za nekaj sto evrov razlike letno: „Je vredno zaradi tega izgubiti investitorja, ki je sploh pripravljen na takšno naložbo Županja Darinka Fakin je, očitno že vajena frčanja perja, stoično prenašala gosto besedovanje. Svetnica Tatjana Vele je imela vso sejo pravzaprav glavno besedo; energije za skoraj neprekinjeno torpediranje ji ni in ni zmanjkalo, povedala pa je veliko vsega ... v naši haloški občini in bo raje odšel v kakšno drugo občino, ob tem, da niti sama pozicija ostrešja ni najbolj optimalna?! Saj se strinjam z razmišljanjem Veletove, ampak je treba pogledati nekoliko širše." „Ah, dajte no, županja, jaz ne razmišljam, jaz vam govorim dejstva! Dejstva! Investitor bo zadnjih deset let posloval s 25.000 evri čistega dobička, to se da preračunati, mi pa se bomo zadovoljili s 6 odstotki?! Pa dajte se že enkrat strinjati z menoj," je kipela od jeze Vele-tova, ki je ni pomiril niti župa-njin stavek, da se strinja z njo, da pa morajo gledati tudi na to, da investitorja obdržijo. „Pa kaj ne prihaja investitor k nam zaradi dobička? In mi mu bomo kar celotnega pustili, ali kako?!" Županja Fakinova, ki so ji za trenutek popustili živci, ji je vrnila milo za drago: „Ah ja, potem pa zdaj zaradi fovšije raje ne bomo imeli nikogar?!" Kot svinja z biseri ...? Vodo na mlin Veletove je nato, sicer verjetno nenamerno, speljal Branko Novak s predlogom, da naj potem kar svetnica najde in pripelje investitorja, ki bi bil pripravljen skleniti pogodbo pod takimi pogoji. In Veletova je - ne bodi lena - za trenutek izginila s svojim mobilnikom iz sejne dvorane, nato pa se vrnila s pojasnilom, da je njena skrivnostna stranka pripravljena poslati ponudbo za enako naložbo. Nadaljnji poskusi županje s podporo nekaj svetnikov, da naj bi na tej seji potrdili vsaj soglasje za gradnjo, vse ostalo pa bi dorekli kasneje, so padli v vodo, saj je razgreta svetnica odprla še zadnje topniške linije in neusmiljeno kosila vse naokoli z rafalom besed, da se ne strinja s soglasjem brez dorečenih odstotkov, da naj se svetniki že enkrat začenjajo obnašati malo bolj gospodarno, saj občina ni izključno socialna ustanova, in da je očitno, da so navajeni z investicijskim denarjem občine ravnati kot „svinja z drekom" (če si dovolimo nekoliko poučiti Ve-letovo, rek pravi: „kot svinja z biseri", op. a.). Vsi nadaljnji poskusi sprejetja soglasja so tako propadli in točka se je zaključila s sklepom, da bodo soglasje podali na prihodnji, korespondenčni seji v roku enega tedna, potem ko bodo (ali ne bodo) dobili še eno, (morebiti) boljšo ponudbo. Drugo frčanje perja Drugič je počilo, sicer v manjšem obsegu, pri potrjevanju idejnega projekta velikega poslovno-kulturnega centra v občini, ki naj bi ga v treh letih (od 2010 do 2012) zgradili na lokaciji bivše osnovne šole. Kot je pojasnila županja, bi se občina s projektom izgradnje skoraj 5 milijonov vrednega centra prijavil na bodoči razpis RRP, kjer ima Majšperk „v dobrem" še krepka dva milijona evrov, ki pa jih zaradi spremembe kriterijev žal ne more več počrpati za gradnjo cest, ampak zgolj še za t. i. „mehke projekte", kot je npr. izgradnja omenjenega centra. Razliko do plačila naj bi občina delo- Idejna zasnova novega kulturno-poslovnega centra. ma pokrila iz proračuna, iz denarja po 23. členu Zakona o financiranju občin, pa še iz kakšnega vira (za poslovne prostore naj bi že izkazala interes Pošta, morda bi vanje umestili še energetsko svetovalno pisarno in sedež združenja invalidov). Tokrat se je prvi oglasil -zelo umirjeno, s skoraj pritajenim glasom - Franc Bezjak, kar je glede na njegovo glasno politično preteklost prav neverjetna sprememba; kaj je vzrok za njegov mrtvoudni nastop, sicer ni jasno, dejstvo pa je, da še vedno zastopa (župa-njino) opozicijo, čeprav je po načinu obnašanja izpadel kot tihi oproda glavne svetniške bojevnice. Povedal pa je, da si v takšen center bolj kot dveh dvoran želi knjižnico, ki bi jo lahko sofinancirala država, in še, da se mu zdi vse skupaj predimenzionirano. Fakinova je pojasnjevala, da je črpanje denarja iz RRP nekoliko drugačno, kot velja za t. i. „kulturni tolar", in da bi knjižnica kot dejavnost tudi kasneje zahtevala precejšnje stroške, Veletova pa je zahtevala natančen seznam podjetij, ki naj bi se umestila v predvidene poslovne prostore, česar ji pa županja niti pri najboljši volji ni mogla natančno povedati. Zadnja besedna eksplozija svetnice, ki je nato skupaj z Bezjakom glasovala proti potrditvi dokumenta, a je bil ta z večino glasov vseeno potrjen, pa se je glasila: „V Majšperku potrebujemo vse kaj drugega kot takšen center! Imamo en kup dvoran, poleg tega je po predračunu m2 tega centra zelo drag, 2500 evrov v povprečju! Raje bi gradili ceste ali vrtec ali knjižnico!" Županjino pojasnjevanje, da se denar iz razvojnega programa pač deli samo po točno določenih kriterijih, žal nikakor ne več za ceste ipd., in da lahko svoj delež ali pustijo ali pa porabijo za to dvorano, je bilo popolnoma neuspešno, vendar pa je tokrat imela večinsko podporo ostalega omizja. Tatjani Vele sicer nikakor ne gre očitati, da so njena stališča (povsem) napačna, način predstavitve pa je aroganten in tudi nedemokratičen, saj očitno ni pripravljena sklepati niti najmanjših kompromisov. Še dobro, da nastopa v umirjenem majšperškem občinskem svetu - če bi se namreč takole oglašala, recimo, v gorišniški sejni sobi, bi perje tudi zares frčalo skozi okna, v destrni-škem pa zelo gotovo še drobovina vmes ... Foto: SM Foto: SM Ptuj • Praznični pogovor s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom Za en proračun sredstev iz drugih virov V MO Ptuj so tudi letos pripravili bogat program praznovanja občinskega praznika. Na nocojšnji osrednji slovesnosti bodo najzaslužnejšim podelili letošnja občinska priznanja. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je z opravljenim med dvema praznikoma zadovoljen - dogajalo in zgodilo se je veliko. Gospod župan, ob sprejemu proračuna za leto 2009 ste dejali, da je to daleč največji proračun, ki ga je v celem svojem obstoju imela MO Ptuj. Kako se uresničuje in kateri so osrednji projekti? „Ko so mi pred dobrimi šestimi leti volivke in volivci zaupali vodenje naše občine, sem se pri sebi obvezal, da moram to veliko čast upravičiti z uresničitvijo čimveč danih obljub, ki smo jih zapisali v volilni program. Med te obljube sodi obveza, da bomo v proračunu poskušali zagotoviti čimveč dodatnih državnih, evropskih in zasebnih sredstev. Za leto 2009 lahko povemo, da nam je to uspelo v doslej največji možni meri. Na delež, ki ga dobimo iz davčnih prihodkov naših občank, občanov in pravnih oseb, smo uspeli iz države in evropskih sredstev zagotoviti skoraj enak delež. Povedano v številkah to pomeni, da smo na svojih slabih trideset milijonov evrov dodali skoraj trideset milijonov evrov drugih finančnih sredstev. Glavnina je namenjena okoljskim in infrastrukturnim projektom. Med njimi sta v ospredju projekt varovanja pitnih vodnih virov in prenova Potrčeve ceste." Koliko pa bo na uresničevanje letošnjega proračuna vplivala gospodarska recesija in finančna kriza? Se bo treba odreči tudi kateri od načrtovanih investicij? Kaj je pokazala polletna realizacija mestnega proračuna? „Zavedamo se, da bomo neumnosti neoliberalne ekonomije čutili še veliko prihodnjih let. Ob tem seveda ne mislim zgolj na finančne težave, ki jih prinaša ta družbena ureditev. Posledice bodo Foto: Črtomir Goznik Dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj: „Na področju investicij v letošnjem letu ne pričakujemo bistvenih sprememb. Med enim in drugim praznikom MO Ptuj je bilo opravljenega veliko dela." vidne predvsem na okolj-skem in socialnem področju. Največ težav vidim ravno pri iskanju družbenega dogovora o drugačni razvojni poti, ki pa jo človeštvo nujno potrebuje. Vse navidezne bližnjice, ki jih je človeštvo obiralo pri nespoštovanju narave in univerzuma, se bodo pretvorile v dolge labirinte, ki jih bo potrebno prehoditi in plačati zanje tudi ustrezno ceno. Osebno ocenjujem, da je ta oblika krize dobrodošla, saj bi vsako odlašanje v iskanju za človeka in okolje prijaznejših poti bilo v poznejšem času še veliko težje. Glede občinskih investicij se v letu 2009 ne bo kaj bistveno spremenilo na slabše, kar je pokazala tudi analiza polletne realizacije. V tem trenutku pa ne vemo natančno, kaj se dogaja s prihodki na državni ravni. Če bomo doživeli še kakšen rebalans državnega proračuna, se lahko dogodi, da bomo tudi v naši občini morali nekatere načrtovane investicije zaustaviti. Med lastnimi prihodki pa pričakujemo nekoliko nižje prihodke od prodaje nepremičnin, saj se cene praktično dnevno spreminjajo na nižje vrednosti. Po moji éStmui Otmar Arnuš s.p. ELEKTROINSTALATERSTVO Destmik 38a, tel.: 02/753-29-81, GSM: 041 640-462 Vsem občankam in občanom, Mestne občine Ptuj želimo prijeten občinski praznik. Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje. Kleparstvo Robert Hercog, s.p. Hermanova ulica 3, Ptuj Telefon: 02 787 88 30 Gsm: 031 500 598 Iskrene čestitke za praznik MO Ptuj! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje! oceni bomo v javnem sektorju največ posledic finančne in gospodarske krize čutili šele v letih 2010 in 2011." Kako pa sicer ocenjujete razvoj oziroma celotno dogajanje v MO Ptuj med dvema praznikoma? „Vprašanje je zelo kompleksno in je nanj težko preprosto odgovoriti. Če bi najprej ocenil medčloveške odnose, ki so po mojem prepričanju osnovni pogoj za uspešno družbo, potem sem lahko z doseženim na tem področju več kot zadovoljen. Naše občanke in občani so namreč ponovno dokazali, da so pripravljeni v najtežjih trenutkih pozabiti na osebni egoizem in postaviti na prvo mesto pomoč sočloveku v stiski. Pri odstranjevanju posledic lanskega neurja se je ta lastnost izkazala praktično pri slehernem posamezniku. Podobno oceno lahko zapišem tudi za delo svojih sodelavk in sodelavcev, ki razumejo, da je prijateljsko ponujena roka ob premagovanju težav najboljši porok za uspešno opravljeno delo. Vedno znova pa me preseneča kolektivni duh, ki smo ga uspeli vzpostaviti pri delu mestnih svetnic in svetnikov. Med enim in drugim praznikom se je v MO Ptuj na investicijskem področju veliko dogajalo. Z vidika investicij pa lahko povemo, da so bili meseci med enim in drugim občinskim praznikom zelo plodni. Na področju urejanja cestne infrastrukture smo praktično v vsaki četrtni skupnosti izvedli vsaj eno investicijo. V Grajeni smo ob dveh cestnih odsekih uspeli urediti lastnino s športnim parkom in dograditi manjkajoče objekte. Prav tako smo ob kulturni dvorani uspeli dograditi manjkajočo hidroizolacijo in pripraviti projektno dokumentacijo za prenovo notranjosti kulturne dvorane. V ČS Rogoznica smo uspeli urediti nekatere cestne odseke v Kicarju, Pacinju in Žabjaku. Ob izgradnji odseka kanalizacije na Dornavski smo uspeli izdelati projektno dokumentacijo za prenovo kulturne dvorane v Rogoz-nici, Podvinci so bogatejši za športno infrastrukturo in otroška igrala, v Kicarju pa smo uspeli odkupiti zemljišča za izgradnjo športnega parka. ČS Breg je bogatejša za dolgo pričakovano cesto skozi Terme, ki nas sedaj lepo povezuje s sosednjo občino Hajdina. Dokončana je prva faza urejanja pločnikov na Zagrebški in preplastitev cestišča na postajo. Tudi osnovna šola Breg je dobila prijaznejši videz s prenovo strehe in fasade. Prav tako sem prepričan, da je izgradnja avtoceste Slivnica-Draženci veliko pripomogla k umirjanju prometa na stari cesti. Poslovna skupina Perutnina je z ukinitvijo programa prašičereje in okoljskimi investicijami v kafilerijo zagotovo pripomogla k izboljšanju bivanjskih razmer v tej četrtni skupnosti. Z rezultati, ki jih dosega na svojem poslovnem področju, je Perutnina dokazala, da sodi v družino tako imenovanih družbeno odgovornih podjetij. V ČS Panorama je bil dokončan pločnik na Gajzerjevi. V kompleksu stare vojašnice stoji novo obeležje v spomin vsem borcem in žrtvam za samostojno Slovenijo. Modernizacija Potrčeve ceste je velika pridobitev za ČS Ljudski vrt. Praktično vse je pripravljeno za gradnjo jedilnice in nadstandardne športne dvorane pri OŠ Ljudski vrt. Nekoliko smo posodobili tudi park z otroškimi igrali. V ČS Jezero in Spuhlja so se v glavnem izvajale investicije iz naslova pogodbe CERO Gajke. Največjo pridobitev je zagotovo večnamenska kulturno-športna dvorana v Spuhlji. ČS Center je bogatejša za prenovljena igrala v mestnem parku. Ob tem projektu smo se Ptujčani lahko veliko naučili. Zasebna iniciativa in požrtvovalnost družin Va-uda in Benčevič sta zagotovo vredni vse pohvale. Spisek investicij se lahko nadaljuje z vsemi pridobitvami iz projekta podtalnice, evropske kulturne prestolnice, zdravstva, šolstva in še bi lahko naštevali." Majda Goznik KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolari{.si^^^^^oy«w Kolarič s.p. Iskrene čestitke ob prazniku M0 Ptuj IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 HITRI KREDIT DO 24 MESECEV! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALOd.o.o. KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, _tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000_ KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951 Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj! Se priporočamo s svojimi storitvami Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter se zahvaljujemo za zaupanje. Glej zeleno. NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN VZDRŽEVANJE KOMUNALNE HIDROTEHNIKE delaj modro ! OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA. Poslovnim partnerjem, cenjenim strankam ter občanom ¿festitamo praznik občine Ptuj. ' VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ/d.d.. 3 Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku. INTELLIGENT SECURITY SOLUTIONS Tenzor, d.o.o.. Mariborska c. 13, Ptuj | www.tenzor.si Ob občinskem prazniku čestitamo vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj petovkfevto Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 12 Petovia avto Avtohiša d.o.o., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 48 wwww.petovia-avto.si Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www. kgz-ptuj .si V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU. DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA. Osojni kova cesta 12, Ptuj O/srn občankam in občanom tel našim Ce.nje.Rim StJiankam Čestitamo ob pnazniku jl/les^e- občine. Ptuj. Vabijo vas: - AMFORA GRILL S SPECIALITETAMI IZ ŽARA - SERVISNO VULKANIZERSKE DELAVNICE VULCO - PRODAJA NOTRANJIH IN VHODNIH VRAT IN OKEN - £ J v : : HITRI SERVIS, Zamušani 2, Gorišnica - CUMfl V2£. Zamušani 2, Gorišnica ČISTO MESTO PTUJ, Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.0.0. DC®NAVSKAC26 - 2250PIUI-TEL(++38Q 027809020, FAX(++38Q 027809030 Ob prazniku mestne občine Ptuj čestitamo vsem občankam in občanom! V skrbi za varovanje našega okolja, vas ob tej priložnosti spoštovane občanke in občani želinx>oponmti, da si bon» le s skupninri napori in z doslednim spoštovanjem navodil pri ločenem zbiranju odpadkov zagotovili kvalitetne življenjske pogoje. Obveščamo vas, da m dovoljeno odpadkov odlagati izven posod, še posebej ne na lokacijah za ločeno zbiranje, zato jih raje odpeljite na zbirni center Gajkc! Obratovalni čas centra: VZEVEKEM V LETNEM ČASU ČASU VSAK CD 8.00 DO 17.00 OD 8.00 DO 20.00 DELOVMK OBSOBOTAH C» 8.00 DO 14.00 OD 8.00 DO 14.00 OB NEDFJ JAH IN PRAZNIKIH JF. CENTER ZAPRT Z4 VSE DOVOKE! PRED VHODOM COM GAJKEMOWOIJEf» (»LAGANJE (»PADKDV! Čisto mesto Ptuj d.0.0. MZP Mlekarska zadruga Ptuj i.o.o. MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.O.O. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim poslovnim partnerjem ter strankam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. TT M D INVESTd Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net 1.0.0. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve ^ Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov ^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov Priporočamo se s svojimi storitvami! Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika MO Ptuj! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Pričakujemo vas v naših poslovalnicah. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. nlbO www.nlb.si Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Hestni odbor SDMPtuj: Andrej Korpar, predsednik Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik ^»•ciiliiaM IMNUlia« IlillKl 080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. Brez zavarovanja je vse kot list v vetru Gradili bodo telovadnico, kuhinjo in jedilnico V Ptuju bo današnji dan še posebej slovesen ne samo zaradi osrednje prireditve ob letošnjem prazniku mestne občine, temveč tudi zaradi položitve temeljnega kamna za novo telovadnico, kuhinjo in jedilnico ob OŠ ljudski vrt. To je že tretji temeljni kamen, ki ga polagajo po letu 2000. Ptuj • Tretji temeljni kamen za OŠ Ljudski vrt Foto: Črtomir Goznik Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič: „S porušenjem stare _ Foto: Črtomir Goznik telovadnice so se pogoji za izvajanje šolske športne vzgoje le še Arheološka izkopavanja pri OŠ Ljudski vrt naj bi se končala sredi avgusta, zatem pa naj bi se pričela poslabšali." toliko pričakovana gradnjo, ki naj bi končali do 1. septembra leta 2010. Še pred osmimi leti so se v OŠ Ljudski vrt srečevali z velikimi prostorskimi težavami tako na matični ptujski kot podružnični grajenski šoli. Matična šola je bila še ena redkih v Sloveniji, ki je imela dvoizmenski pouk, tako da na začetku niso imeli pogojev, da bi se prijavili za prehod v devetletno osnovno šolo. Takrat je namreč Ministrstvo za šolstvo med drugim zahtevalo, da ima šola prostore za enoizmenski pouk. V tistem času je bilo v državi le še dvanajst oddelkov popoldanskega pouka, od tega jih je kar osem odpadlo na OŠ Ljudski vrt. Podružnična šola pa je delovala v dotrajani zgradbi, ki ni bila nikoli ustrezno urejena za potrebe osnovne šole, bila je tudi brez telovadnice. 26. julija 2001 so položili temeljni kamen za izgradnjo nove podružnične šole Grajena. Pouk v njej se je začel 1. septembra 2002, kar je bila velika pridobitev za kraj danes. Prostorski problemi na matični šoli pa so ostali. Bila je tudi brez ustrezne kuhinje in jedilnice, otroci so jedli v učilnicah. 10. februarja 2005 so položili temeljni kamen za prizidek pri matični šoli in ga še istega leta 7. novembra tudi odprli kljub arheološkim izkopavanjem, ki jih je bilo potrebno opraviti. S tem so prešli na enoizmenski pouk. Z izgradnjo prizidka se je kvaliteta dela bistveno izboljšala, tudi organizacija dela je postala lažja. Staro telovadnico lani porušili „Neuresničena želja je ostala izgradnja primerne telovadnice, saj je bila dotedanja za potrebe šole bistveno premajhna. V vseh 45 letih, kolikor je obstajala stara telovadnica, ni bila nikoli dovolj velika, da bi učenci vseh oddelkov lahko bili deležni športne vzgoje, učenci razredne stopnje od prvega do četrtega razreda bili prikrajšani za ure v telovadnici. Ob telovadnici sta problem tudi kuhinja, ki ne ustreza v celoti zahtevam, in jedilnica. V Sloveniji smo zagotovo edina tako velika šola v tem trenutku, sodimo me dvanajst največjih v Sloveniji, ki nima jedilnice za kulturno prehranjevanje otrok. Lanskoletno neurje, ki je uničilo salonitno streho telovadnice, je vzelo še minimalne pogoje za izvajanje športne vzgoje," je te dni o tretji za to ptujsko osnovno šolo izjemno pomembni investiciji povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič. Čeprav so na nujnost izgradnje nove telovadnice opozarjali vrsto let, je v bistvu lanskoletno katastrofalno neurje pospešilo aktivnosti za gradnjo. Novembra lani so staro telovadnico zaradi dotrajanosti in poškodb morali porušiti, 630 otrok odtlej nima niti minimalnih pogojev za izvajanje pouka športne vzgoje. Eno leto problem rešujejo na različne improvizirane načine. Zato je zanje izjemnega pomena ^ Audi BHHT # Weltauto .,pld„li,. Svir MiQtiU Hull ■■ PKEULEDI izgradnja telovadnice, za katero bodo danes položili temeljni kamen, s tem pa tudi za kuhinjo in jedilnico. Pri tej nujno potrebni investiciji se pogosto premalo poudarja izgradnja kuhinje z jedilnico, čeprav je tudi privzgaja-nje kulture prehranjevanja del vzgoje otrok, poudarja ravnateljica Tatjana Vaupotič. „Želim si, da bi otrokom lahko ponudili zdravo, kvalitetno prehrano, da bi jih ob tem tudi vzgajali k ustreznemu odnosu do raznovrstne prehrane. To sta za nas dve C HRYSLER MercedesBenz dodgh tako pomembni pridobitvi, da je zelo težko opisati njihov pomen. Hkrati s to investicijo tudi zaključujemo gradbene projekte v naši šoli. To je že tretji temeljni kamen, ki ga polagam." V tem trenutku še potekajo intenzivna pogajanja s po- tencialnimi izvajalci del. Na razpis se je prijavilo kar devet ponudnikov, razlika med najvišjo in najnižjo ceno pa je 1,3 milijona evrov. Po neuradnih informacijah naj bi ga izbrali še v tem tednu. Arheologi naj bi dela končali sredi avgusta, potem pa bi lahko stekla gradnja, ker tudi denar je zagotovljen. Če bo vse potekalo po načrtih, bi lahko investicijo, ki ob telovadnici prinaša osnovni šoli Ljudski vrt tudi sodobno jedilnico s kuhinjo, končali do novega šolskega leta 2010/11. MG Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 DC Duminko center d.o.o. Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 www.dominko.si Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! HSFHLTi PTUJ VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 Čestitke ob 1A. obletnici Mestne občine Ptuj! Vaša Qlandia Ptuj Podnebje v Qlandii je nakupovalno. Temperature so prek celega leta prijetne, pogosto primerne za vroče nakupe. Za obisk je dežela nakupov primerna v vsakem vremenu, i Vabljeni! QLANDIA Dežela nakupov Sela • Kako teče obnova selske šole Na resetu govoric in resnic Med krajani Sel, pa tudi na zadnji seji občinskega sveta je bilo sliSati kar nekaj govoric, da bo obnova selske Sole zahtevala kar nekaj več denarja, kot je bilo predvideno na začetku. To je sicer res, vendar so dodatna sredstva potrebna zaradi dodatnih del, ki v sami pogodi z izbranim izvajalskim podjetjem, GP Project ing., d. o. o., niso bila predvidena. Selska OS naknadno dobiva nadstrešek (na posnetku), žaluzije, dodatno zaščito stekel in dodatno hidroizolacijo, kar bo seveda treba doplačati. Foto: SM Kot je znano, je bila vrednost izvedbe rekonstrukcije osnovnošolske zgradbe po pogodbi dobrih 825.000 evrov; k tej cifri je sicer treba dodati še ureditev vrteškega oddelka, ki naj bi po znanih uradnih dokumentih z opremo vred zahtevala približno 50.000 evrov. Marsikdo se je sicer ob teh cifrah prijemal za glavo, saj gre za podružnično šolo, kjer se izvaja pouk le v prvi triadi, pa še to zaradi premajhnega števila otrok v kombiniranih oddelkih. Po oceni nekaterih bi se veliko bolj splačalo zgraditi stavbo na novo, saj novogradnja najverjetneje za opisane kapacitete ne bi zahtevala (bistveno) več denarja, če sploh kaj. Vendar pa, to pravzaprav za poznavalce razmer v Vidmu ni nobena skrivnost, bi morebitna odločitev za rušitev zgradbe učenosti zahtevala precej več administrativnega dela in dokumentacije, kar bi znalo začetek izgradnje precej za-vleči - še huje, morda bi Sela-ni celo ostali brez svoje šole. Temu pa bi se slednji brez dvoma uprli z vsemi štirimi in še kakšno zraven, zato kritike z njihove strani, da je rekonstrukcija hudo draga, morda celo nerentabilna z vidika novogradnje, sploh ni slišati. Kvečjemu obratno: tudi če bi obnova stala milijon in pol, bi jo zagovarjali na vse možne načine, samo da svojo šolo obdržijo. Navsezadnje je nji- hov selski „lokalpatriotizem" tudi razumeti, saj so se prav tako obnašali pred nekaj leti tudi v haloškem Leskovcu, kjer je obnova tamkajšnje podružnične šole stala občino preko 230 takratnih milijonov tolarjev, čeprav je iz istih krajev danes slišati, da kaj jim bo obnovljena in lepa šola, če nimajo cest in druge nujo potrebne infrastrukture za življenje, zato se prebivalstvo še vedno (ali vedno bolj) množično izseljuje. Prav zaradi tega, ker so prenovljeno šolo dobili „videmski Halo-žani", ob sprejemanju sklepa za skoraj milijonsko obnovo stare selske šole ni bilo slišati nasprotovanja svetnikov -verjetno so menili, da bi bilo njihovo morebitno upiranje slišati nekoliko hinavsko ali pa vsaj nepravično, če so pred leti odobrili toliko denarja za drugo podružnično šolo. Kot je večkrat neuradno slišati, pa za obnovo selske šole stojijo še kakšne predvolilne obljube - in obljube je pač treba držati, če človek hoče biti mož beseda ... Resnici na ljubo je treba priznati, da se je občina Videm lepo prijavila na razpis šolskega ministrstva z upanjem in željo po sofinanciranju obnove, a je tako na prvem kot na drugem razpisu pristala na repu lestvice, čas pa je tekel. In Videmčani so se (podobno kot pri vrtcu) odločili, da gredo v obnovo z lastnim denarjem, brez Foto: SM Direktor izvajalskega podjetja GP Project ing., d. 0. 0., Antun Daljavec: „Obnova šole bo končana še pred rokom, zapletov ni!" sofinanciranja države. Če bi počakali nekaj mesecev in seveda pripravili vso potrebno dokumentacijo, bi lahko izkoristili javni razpis za energetsko obnovo šolskih objektov, ki ga je napovedal šolski minister Igor Lukšič, ter si izborili denar iz strukturnih skladov (EU namreč preko strukturnih skladov za energetske obnove šol v Sloveniji ponuja 185 milijonov evrov v naslednjih petih letih, k temu pa je država pripravljena primakniti še svoj delež). Daljavec: Šola bo končana pred rokom Zdaj je, kar je, selska šola je pravzaprav že v zaključni fazi obnove, čeprav je v ljudskih govoricah slišati, da se dogajajo čudne zadeve; med njimi naj bi bila tudi izjemno visoka stopnja vlažnosti v stavbi, iz katere naj bi v zadnjih dneh izčrpali že preko 300 litrov vode. Kaj se dogaja, smo povprašali najodgovornejšega za izvedbo del, direktorja GP Project ing. Antuna Daljavca, ki je povedal: „Obnova šole teče po planu, pravzaprav ga celo prehitevamo, saj je za 18. avgust napovedan tehnični pregled objekta, prvega septembra bodo šolska vrata za učence odprta. Zapletov doslej sploh ni bilo, vse teče, kot je treba, pogodbene vrednosti za obnovo pa ne pre- segamo. Druga stvar so dodatna dela, ki so se na osnovi predlogov pojavila v času obnove. Gre za spremembo igralnice v vrtec, kar zahteva precej več dela, kot je morda videti na prvi pogled. Urediti je namreč treba posebne sanitarije, pa posebej kopalnico, igralni del - zunanja igrala stanejo dobrih 20.000 evrov - in v celoti je treba urediti zunanji igralni park za otroke. Naše podjetje je tudi predlagalo, da bi dodatno izolirali šolo z zunanje strani, kar ni bilo predvideno po projektu, ampak če smo že v kleti naredili lepo, sodobno jedilnico, potem je prav, da to dodatno izoliramo in pre- prečimo kakršnokoli možno vlago. Zaenkrat smo tako zaradi dodatnih predlaganih del predložili dva predračuna, enega za 15 in drugega za 17 tisoč evrov, pač glede na nadstandard, za katerega se investitor lahko odloči ali pa ne (o tem smo že poročali v sestavku z zadnje seje občinskega sveta, kjer so svetniki dodatna dela odobrili, gre pa za namestitev žaluzij, zaščito stekel in nadstrešek nad vhodom, kar bo stalo dodatnih 18.500 evrov, ter za dodatno hidroizolacijo, ki bo zahtevala še 16.500 evrov, op. a.). Vsa dodatna dela, skupaj s preureditvijo učilnice v vr-teški oddelek,bi tako lahko nanesla okoli 70 do 80 tisoč evrov." Glede vlage in črpanja vode iz stavbe pa Daljavec kategorično zanika, da bi šlo za vlažne zidove in temelje, pač pa črpanje razlaga tako: „Kot veste, je ozračje v zadnjem obdobju izjemno vlažno, do 80 %. Stvar je v tem, da smo zamenjali vse armiranobetonske plošče v zgradbi in naredili estrihe. Čeprav je bilo to narejeno že aprila, je še zdaj izmerjena vlaga med 2,5 do 3,5 %, kar je preveč glede na dovoljene standarde, ki dovoljujejo največ 2 oz. 2,5 % vlage v omenjeni konstrukciji. Zato smo namestili odjemalce vlage, ki jo črpajo iz estrihov; slednji morajo biti primerno osušeni za polaganje par-ketov. Temeljni problem je bilo letos pač izjemno veliko padavin in posledično velika vlažnost v zraku. Delamo pa to na svoje stroške, da bo jasno!" Sicer je Daljavec še zanikal govorice, da naj bi gradbena dela opravljali podizvajalci, kot je bilo prav tako slišati med ljudmi, dodal pa je, da je jasno, da so nekatera druga dela, kot je npr. polaganje parketov, seveda zadeva izbranih podizvajalcev. SM Sela • Otvoritev krožišča in ceste Odprto prvo krozisče v občini V videmski krajevni skupnosti Sela so konec minulega tedna uradno odprli novo (in hkrati tudi prvo v tej občini) kroZiSče z obnovljenim kuZnim znamenjem, hkrati pa tudi odsek novo asfaltirane ceste, ki jo imenujejo kar cesta za lovski dom. Ureditev prvega občinskega krožišča spada v večji projekt rekonstrukcije ceste Dolena-Sela-Mari-nja vas, ki se obnavlja postopoma; celoten projekt je vreden okoli 700.000 evrov, občina pa je uspešno počrpala 70 % potrebnega denarja iz naslova regionalnih razvojnih pobud. Naložba v ureditev kroži-šča, obnovo kapele oz. kužnega znamenja, ki je postavljeno sredi krožišča, in približno kilometrskega odseka ceste za lovski dom je skupno zahtevala okoli 162.000 evrov, od tega je bila večina denarja (okoli 110.000 evrov) porabljena za asfaltiranje kilometrskega odseka ceste za lovski dom, manj pa za krožišče in obnovo znamenitega selškega kužnega znamenja. Uradno so prvo krožišče s kužnim znamenjem v sredini v občini Videm (sredi selskih koruznih polj) s prerezom traku namenu predali župan Friderik Bračič, občinska svetnica Jožica Merkuš in predsednik KS Sela Anton Peršuh. „Občina je sofinancirala kompletno zamenjavo vodovodnih cevi na tem delu, kar je zahtevalo približno 47.000 evrov, prav tako je poskrbela za ustrezno cestno razsvetljavo na območju krožišča. Prenovo kužnega znamenja je izvedlo podjetje GP Project ing., d. o. o., zamenjavo vodovodnih cevi Komunalno podjetje Ptuj, asfaltna dela pa je izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Nove reliefne ikone na kužnem znamenju je financirala Cerkev," je med drugim v nagovoru ob otvoritvi zadnjih cestnih pridobitev povedal videmski župan Friderik Bračič in seveda tudi poudaril pomembnost kroži-šča na prometnici predvsem z vidika varnosti. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik KS Sela Anton Peršuh, ki je povedal, da so bile na tem križišču tudi že prometne nesreče s smrtnim izidom. Zbrane na otvoritvi je nagovoril še pater Tarzicij Kolenko; ob pesmi, ki jo je spesnil prav za ta namen, je govoril še o zgodovinskem pomenu kužnega znamenja, ki je v davnih časih (brez telefonov in TV) opozarjalo ljudi na nevarnosti, ki so jim bili kot popotniki izpostavljeni; pohvalil je tudi zamisel po- stavitve kužnega znamenja v sredo krožišča, kar je označil kot dober vzgled spajanja starega in novega, za konec pa še razložil, da je križno križišče simbol negativnega, saj predstavlja križanje misli in čustev, kar se vedno konča negativno, medtem ko naj bi bilo krožno križišče simbol popolnosti in pozitivizma. Upati je, da hudih prometnih nesreč sredi selskih koruznih polj, kjer je zdaj kro-žišče, poslej res ne bo več; da pa je stičišče cest na tem območju zelo (nenavadno) močno prometno frekven-tno, je dokazovalo več deset voznikov, ki samo v času enourne otvoritve zapeljali skozenj (krožišča namreč za čas slovesnosti niso zaprli za promet). Po blagoslovu je seveda sledilo še obvezno simbolično rezanje traku v znak uradnega odprtja zadnje selske (in videmske) cestne pridobitve; škarje v roke so vzeli župan Friderik Bračič, selska svetnica Jožica Merkuš in predsednik KS Sela Anton Peršuh, nato pa se je dogajanje preselilo še nekoliko stran, kjer so odprli še prenovljen krajši odsek asfaltirane ceste. Foto: SM Pršetinci • Odprtje modernizirane ceste Od Anice do Anice na anino Minulo nedeljo so v krasnem sončnem vremenu Pršetinčani le uspeli odpreti cesto, ki vodi v del njihove vasi. Otvoritev je bila načrtovana že pred časom, a jim je račune prekrižalo neurje, ki je delno razkrilo nekaj hiš v vasi, zato so imeli polne roke dela s prekrivanjem in pospravljanjem posledic neurja, praznovanje pa je moralo počakati na primernejši čas. Ob otvoritvi se je zbralo veliko ljudi, saj je otvoritev cest največ, kar si lahko želijo v novi občini, je povedal župan Mirko Cvetko. Kar nekaj otvoritev so v zadnjih letih že imeli, tokrat pa je bil župan še posebno ganjen, saj cesta v Pr-šetincih povezuje tudi njegov dom in tega je bil zelo vesel. Prizadevanja za modernizacijo ceste je začel občinski svetnik Robi Skuhala. V današnjih težkih časih je bilo še posebej vprašljivo, kako bodo prebivalci ob cesti zbrali 20 % lastnih sredstev, kar pri vrednosti investicije 77.000 evrov ni malo. Cestni odsek je dolg 1200 metrov, ob njem pa je pet gospodinjstev. Krajani so se še enkrat izkazali in zbrali Cesta se začne pri Anici Štuhec (desno) in konča pri Anici Klavžar, odprli pa so jo na Anino nedeljo. 18.500 evrov, kar je več kot 20 %. Cesto je zgradilo Komunalno podjetje Ormož in zgraje- na je bila kvalitetno, pa tudi vzdržala bo dolgo, če jo bodo le primerno vzdrževali, je po- Ptuj • Modernizacija cest O tem in o urejanju lastništva zemljišča za novo ptujsko mestno pokopališče, ki mu do končne ureditve manjka še vrsta objektov, smo se pogovarjali z Jankom Sircem, vodjem oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj. Kakšno je stanje cestne infrastrukture na območju MO Ptuj, kakšne so potrebe po vzdrževanju in izgradnji? „V Mestni občini Ptuj je skupno 220 km občinskih cest, od tega jih 30 km še ni asfaltiranih. Glede na ogromno količino padavin in elementarnih nesreč je cestna infrastruktura v slabem stanju, kar posledično prinaša tudi velike vložke v intervencijsko vzdrževanje in tudi v sklop rednega vzdrževanja. V MO Ptuj smo pred kratkim pričeli izdelavo popisov gradbenih del, ki bodo služili kot podlaga za izbor najugodnejšega zasebnega partnerja za izgradnjo cestne infrastrukture." Kako boste izbrali zasebnega partnerja za to, kakšne naloge mu boste naložili? Ob neki priložnosti ste dejali, da bodo ceste, ki še niso asfaltirane, v okviru tega partnerstva asfaltirane najpozneje v petih letih. „Na 29. seji sveta MO Ptuj je bil sprejet akt o javno-zaseb-nem partnerstvu za izgradnjo cestne infrastrukture v Mestni Občini Ptuj. Na podlagi tega in zakona o javno-zasebnem Foto: Črtomir Goznik Mag. Janko Sirec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj: „Pokopališče mora biti skladno z veljavno zakonodajo v lasti občine." partnerstvu bomo izbrali najugodnejšega partnerja. Zasebnemu partnerju bomo v prvi fazi naložili modernizacijo oz. rekonstrukcijo vseh kategoriziranih javnih cest, ki še niso asfaltirane." Po kakšnem načrtu bo potekala modernizacija? V nekaterih delih MO Ptuj se čutijo prikrajšane, ker morajo še vedno prispevati k modernizaciji. Bo to veljalo tudi v bodoče, bodo krajani še naprej morali prispevati za modernizacijo? „Modernizacija cestne infrastrukture v MO Ptuj bo potekala v sklopu javno zasebnega partnerstva in bo potekala po vseh četrtnih skupnostih sorazmerno glede na potrebe posamezne skupnosti. V skladu s sklepom sveta ČS skupno- Na asfalt čaka še 30 km občinskih cest Na 29. seji sveta MO Ptuj je bil sprejet akt o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo cestne infrastrukture v Mestni občini Ptuj, katerega predmet je izgradnja cest. V MO namreč ugotavljajo, da je sklenitev javno-zasebnega partnerstva najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa na tem področju. Cesto so odprli (od leve) župan Mirko Cvetko, občinski svetnik Mirko Skuhala, predstavnik mlajše generacije Rok Cvetko in član gradbenega odbora Milan Bratuša. sti Grajena bodo prebivalci te četrti prispevali minimalna sredstva v primerjavi s celotno vrednostjo investicije." Na 29. seji mestnega sveta smo slišali tudi podatke, da naj bi bilo zemljišče, na katerem je mestno pokopališče, zasebna lastnina. Ali ta podatek drži? "Nepremičnine, ki predstavljajo pokopališče, so vpisane v zemljiški knjigi in na llistu B je bila na podlagi odločbe Oddelka za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj 20. novembra 1975 vknjižena družbena lastnina, kot imetnik pravice uporabe pa Komunalno podjetje Ptuj do konca leta 2008, ko se je izvedla vknjižba na Komunalno podjetje Ptuj, d. d.. Ker pokopališče predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo, ki mora biti skladno z zakonodajo v lasti občin, s Komunalnim podjetjem Ptuj že potekajo dogovori, da uskladimo zemljiškoknjižno stanje z dejanskim." Kdaj bo torej ptujsko mestno pokopališče dokončno urejeno? "MO Ptuj pripravlja dokumentacijo za ureditev pokopališča (dogradnja nadstreška pri mrliški vežici, izgradnja žarne-ga zidu, izgradnja spominskega obeležja za mrtvo rojene otroke, izgradnja javne razsvetljave, ...). Ta bo nared v začetku naslednjega leta, kar pomeni, da se takrat lahko začne izvedba posameznih objektov." MG vedala direktorica KPO Pavla Majcen. Namreč cesta je menda kot ženska: bolj jo neguješ, dalj časa imaš veselje z njo. S cesto je povezana tudi zanimivost - vodi namreč od Anica Štuhec do Anica Klavžar, odprli pa so jo na Anino nedeljo. V programu so nastopile Ljudske pevke od Sv. Tomaža, Anica Štuhec je napisala nekaj pesmi na temo ceste, za praznik pa so si omislili tudi glasbo. Skrbne gospodinje so poskrbele, da so bile mize polne dobrot, za blagoslov ceste in varno vožnjo njenih uporabnikov pa je svoj blagoslov dodal domači župnik Stanko Matjašec. „Če ne bi bilo občine Sv. Tomaž, se te pridobitve gotovo ne bi mogli veseliti," je prepričan Mirko Cvetko in gotovo ima prav. Ko je Sv. Tomaž postal samostojna občina, so imeli 59 kilometrov makadamskih cest. Lani so jih modernizirali 8,5, letos pa jih bodo kar 12 kilometrov. Za prihodnost ostane še okrog 40 kilometrov cest, ki jih bo treba asfaltirati. Tačas je po občini še kar nekaj gradbišč na cestah. Te dni se končuje investicija v mejno cesto z občino Ljutomer, prav tako v Pršetincih, v dolžini 750 metrov. Dokončali so tudi dva krajša cestna odseka - 250 metrov dolg odsek v Bratonečicah in 300 metrov v Hranjigovcih. V gradnji je tudi velik odsek Bratonečice-Sv. Tomaž, ki je dolg 4,5 kilometra, pripravljajo pa se na gradnjo ceste v Rakovskem kotu. Po sprejetem rebalansu proračuna bodo pristopili tudi k modernizaciji še dveh cestnih odsekov - Rucmanci dolina v skupni dolžini 1900 metrov in v Mali vasi, v dolžini 450 metrov. Letos so v občini vložili v izgradnjo cest 900.000 evrov. To je bilo mogoče, ker so za cesto Bratonečice-Sv. Tomaž pridobili iz sklada regionalnih spodbud sofinanciranje v višini 460.000 evrov. Viki Klemenčič Ivanuša Trnovska vas • Gradnja se začenja Krožišče, pločnik, avtobusno postajališče ... V občini Trnovska vas so že nekaj let načrtovali modernizacijo ceste skozi center in te dni se je začela gradnja krožišča. Vrednost celotne investicije je 1,5 milijona evra, dokončana pa naj bi bila še letos. Pripravljalna dela za začetek izgradnje krožišča in pločnikov ob regionalni cesti R1-229 so se že začela. Sočasno se bodo izvajala še nekatera druga dela: ureditev pločnikov v dolžini 850 metrov, kanalizacije v dolžini 600 metrov, avtobusnega postajališča v centru Trnovske vasi, javne razsvetljave v centru in v smeri Trnovcev v dolžini 2,5 kilometra. Del bi morala biti zaključena še letos. Izvajalec je Cestno podjetje Ptuj. »Investicija je razdeljena na dva dela: za prvi del investicije je sredstva občina pridobila na podlagi javnega razpisa pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, za drugi del investicije krožišča pa občina sodeluje kot soinvestitor,« je pojasnil direktor občinske uprave občine Trnovska vas Jože Potrč. Dženana Bečirovič Foto: vki Kidričevo • Gradnja kanalizacije Čistilna naprava že septembra Na območju občine Kidričevo trenutno potekajo dela za izgradnjo kanalizacijskega voda in čistilne naprave. Kot zagotavljajo odgovorni, dela potekajo po terminskem planu, manjše težave jim povzročajo le nekateri posamezni lastniki zemljišč, ki bi sicer imeli kanalizacijo, a ne pustijo dostopa na svoja zemljišča. Kot so nam povedali odgovorni na občini Kidričevo, gradnja primarnega voda poteka brezhibno po terminskem planu. Zaenkrat ne poročajo o morebitnih težavah, zato pričakujejo, da bodo dela v celoti končana do septembra naslednje leto. Sicer pa so dela že zaključena v Apačah, Kidričevem, Njivercah, Lovrencu, Župečji vasi, Pleterjah in Mihovcah, začenjajo pa se še v Cirkovcah, Jablanah, Šikolah in Spodnjem Gaju. Dela v omenjenih naseljih bodo predvidoma končana do konca leta. Glavni izvajalec je Cestno podjetje Maribor s podizvajalcema Foto: Patricija Babosek Nizke gradnje Ptuj in Ko- Čistilna naprava v Apačah je že skoraj nared za obratovanje in bo odprta že septembra letos. Foto: Patricija Babosek Dela potekajo brez zapletov in po terminskem planu. munalno podjetje Ptuj. Po besedah odgovornih poteka že pridobivanje dokumentacije za sekundarni vod; septembra namreč nameravajo objaviti razpis za izgradnjo le-tega, pri tem pa pridobiti evropska sredstva. Prav tu se pojavlja težava z lastniki zemljišč, ki bi si za kvadratni meter zemlje zvrtali luknjo v koleno. Najdejo se namreč posamezniki, ki bi želeli biti priklopljeni na kanalizacijsko omrežje, vendar pa ne pustijo dostopa na svojo zemljo. Prav ti pa s svojo trmo in zavlačevanjem z odločitvijo ogrožajo evropska sredstva, zato na občini upajo, da se bodo te težave rešile hitro in brez večjih posledic. Razveseljiva novice je, da je čistilna naprava v Apačah že skoraj nared za obratovanje in bo začela služiti že septembra letos. Poskusna doba traja eno leto, torej do septembra 2010, v tem času pa morajo zagotoviti 40-odsto-tno obremenjenost. Kot pravijo, jim bo to verjetno tudi uspelo, saj sta se za priključitev odločili podjetji Talum in Boxmark, beležijo pa že 450 priključkov, kar pomeni 1350 uporabnikov, upajo pa, da se jih bo za priključitev odločilo še več. Patricija Babosek Ključarovci • 80 let prostovoljnega GD Še letos nov avtomobil V nedeljo so ključarovski gasilci skupaj s svojimi gosti praznovali 80-letnico društva. Med gosti sta bila tudi župan Alojz Sok in poveljnik GZ Ormož Jože Šterman, ki sta se za gasilcem zahvalila za njihovo prostovoljno delo in jim zaželela še veliko uspeha. Društvo je bilo ustanovljeno 24. novembra 1929 v občini Šardinje pri županu Francu Kosiju. Prvi gasilski dom je bil zgrajen leta 1933 in večkrat dozidan. Danes je to družabni in kulturni center kraja. „Gasilci že stoletja predstavljamo pogum, hrabrost, dobrosrčnost, pripravljenost na pomoč. Pri požarih, poplavah, prometnih nesrečah, plazovih, podnevi ali ponoči, vedno bomo prišli na pomoč. V našem kraju, so se pred 80 leti odločili, da ustanovijo prostovoljno gasilsko društvo. Ustanovni člani so videli stisko ljudi, zato so bili pripravljeni pomagati preko gasilskega društva. Člani so bili veseli ljudje, ki so se radi družili in tudi skupaj poveselili. Vendar takrat za to ni bilo prostora. Tako so kmalu začeli gradnjo gasilskega doma, ki je postal prostor za druženje, reševanje problemov, prostor za opremo in izobraževanje," je začetke delovanja in poslanstvo društva povzel predsednik Predsednik PGD Ključarovci Franc Štuhec je predstavil bogato zgodovino društva. Franc Štuhec. Članstvo se je v 80 letih z začetnih 24 povečalo na 137 članov, kolikor jih ima društvo danes. Med njimi je tudi 35 gasilk. Ključarovski gasilci so ponosni na svoj lepi gasilski dom, ki so ga v zadnjih letih uredili in povečali, spremenili pa so tudi njegovo okolico. Ob njem so uredili igrišče, zgradili točilni pult in asfaltirali dvorišče. Na ta način so naredili okolico in sam dom še zanimivejša za krajane in člane, da se pridejo razvedrit Priložnost so izkoristili tudi za predstavitev motorjev znamke Tomos in Puch ter starodobnih traktorjev različnih znamk. in preživljat prosti čas h gasilskemu domu, ki je družabni center kraja. Vse leto društvo organizira najrazličnejše gasilske, športne, kulturne in zabavne prireditve. Zelo so ponosni na svojo mladino, ki odlično dela in se že štiri leta zapored uvršča na državno tekmovanje, kjer zastopa društvo in zvezo. Pri tem ne pozabljajo na izobraževanje, delo z mladino in dobro opremljenost. Tudi načrti še vedno veliki, saj v letošnjem letu načrtujejo nakup novega vozila. Kupili ga bodo oktobra, stalo pa bo 91.000 evrov. Društvo mora polovico denarja zagotoviti samo, krajani pa so se velikodušno odzvali njihovi prošnji za denarno pomoč. Da bi popestrili svoje praznovanje, so si gasilci omislili še srečanje starodobnih motorjev Tomos in Puch ter traktorjev različnih znamk. Goran Škrjanec je povedal, da so člani društva in krajani začeli spontano zbirati in urejati vozila, ki danes rjavijo pozabljena na različnih krajih. S tem so vzpodbudili še druge in v vasi je danes okrog 30 starih motorjev, ki so lepo obnovljeni. V to je bilo vloženo veliko dela, nekaj mesecev po več ur dnevno je potrebno, da motor zasije v svoji nekdanji lepoti. Finančno pa je v obnovo takega motorja potrebno vložiti po več sto evrov. Vsi razstavljeni lepotci so vozni, večina jih je tudi registriranih. Ljubitelji starih motorjev že razmišljajo o ustanovitvi lastnega društva. Vsak ponedeljek se skupaj popeljejo na krajši izlet, udeležujejo pa se tudi taborjenje na Blagušu. Glede razdalj, ki jih zmorejo takšni motorji, pa po besedah Gorana Škrjanca ni ovir. Viki Klemenčič Ivanuša Sela • Slovesnost ob treh praznikih 12 let KS, 60 let PGD in 13. dan gasilcev Zadnji julijski konec tedna je bil v Selih zelo slovesno obarvan; potem ko so v petek pozno popoldne v KS Sela odprli prvo krožišče v občini, so sobotni dan namenili praznovanju 12-letnice obstoja te krajevne skupnosti, 60-letnice domačega gasilskega društva in hkrati proslavili še 13. dan gasilcev GZ Videm. Uradni del vseh jubilejev so združili na osrednji sobotni proslavi pod velikim napihnjenim modrim šotorom, postavljenim med obnavljajočo se selsko šolo in gasilskim domom. Kot se za tovrstne prireditve gasilskega značaja spodobi, se je najprej zgodila parada gasilcev, nato pa so se začeli slavnostni nagovori. Zbrane je tako pozdravil predsednik PGD Sela Roman Blažek, nato pa predsednik GZ Videm (in podpredsednik GZ Slovenije) Janez Merc, ki je najprej pohvalil uspešno delo zveze in odlično sodelovanje z vključenimi društvi v občini (slednje so pač potrebne za financiranje tako društev kot zveze) ter izpostavil zadnje pridobitve: „V okviru naše GZ Videm so v zadnjem obdobju prav vsa vključena gasilska društva prenovila svoje vozne parke z novimi vozili, marsikje se je obnovil ali dogradil tudi gasilski dom. Ob tem je potrebno pohvaliti uspešnost gasilskih intervencij naših društev, prav tako dobre rezultate na tekmovanjih, posebno pozornost pa namenjamo tudi našim veteranom." Merc je poudaril še, da gasilci niso le interventna služba, ampak tudi pomemben del družabnega življenja, ter dodal: „Delo gasilcev je sicer cenjeno največkrat šele po tem, ko se zgodi nesreča; gasilci so ljudje, ki tvegajo svoja življenja za to, da rešujejo življenja in imetja drugih ljudi. Te vloge in pomena gasilskega prostovoljnega dela, ki zahteva tudi veliko strokovnosti, se moramo zavedati: varnosti se ne Foto: SM Predsednik PGD Sela Roman Blažek je podelil društvena priznanja. da kupiti, lahko pa se dobi pri gasilcih!" Slavnostni govornik je bil videmski župan Friderik Bra-čič, ki je pohvalil delo domačih gasilcev ter vedno številčnejši podmladek, kar je po njegovih besedah dovolj velik dokaz, da gasilci delajo dobro, čestital pa je tudi KS Sela za krajevni praznik ter ob tem poudaril, da je prav ta videmska KS v zadnjem Mlada članica PGD Sela Andreja Murko je prebrala zelo obširno kroniko 60-letnega delovanja društva. obdobju deležna velikih naložb; poleg cest se tako prenavlja stara osnovna šola, Selani pa bodo v okvire prenovljene zgradbe učenosti dobili tudi svoj vrteški oddelek. O začetkih in uspehih 60 letne zgodovine selškega PGD je veliko povedala mlada gasilka Andreja Murko; zbrani so tako lahko izvedeli, da so se selski gasilci ustanovili nekaj let po drugi svetovni vojni predvsem s ciljem obnove porušenih in s slamo kritih hiš, nato pa so skozi leta delovanja jačali svoje vrste ter zgradili gasilski dom ter sproti obnavljali in posodabljali svoj vozni park. Med najpomembnejše naloge gasilcev v minulem obdobju je po besedah Murkove spadala tudi oskrba gospodinjstev s pitno vodo, sicer pa v svoji kroniki beležijo tudi številne intervencije; med najzahtevnejšimi je bila pomoč ljudem ob velikih poplavah, ob hudih neurjih in pa dvakratno gašenje velikega požara na deponiji gum v Kidričevem. Uradni del slovesnosti se je zaključil s podeljevanjem društvenih priznanj, ki so jih med drugimi prejeli občina Videm, GZ Videm, Odbor za požarno varnost občine Videm, štab CZ občine Videm, KS Sela, Društvo upokojencev, Kulturno društvo in Športno društvo (vsi iz Sel) ter okoliška gasilska društva. Sledila je še podelitev priznanj druge in tretje stopnje GZ Videm članom selskega PGD, listin za dosežene višje čine in državnih priznanj za posebne dosežke. Foto: vki Foto: SM Foto: vki Borl • Ob robu tamburanja ob večerih Bravo, bravissimo, bis! Tako približno, kot pravi naslov, se stopnjuje navdušenje obiskovalcev izjemnih prireditev, ki po končanem nastopu zahtevajo ponovitev. In tokrat to gotovo velja za borlsko drugo tamburanje v ciklusu koncertnih večerov na prostem, ki se bo, vsaj upati je, zgodilo letošnje poletje vsaj še enkrat. Sicer je treba takoj povedati, da je velika razlika med izvedbo tamburaškega koncerta v zaprti dvorani ali na prostem. Zvok tamburic v zaprti dvorani pač nikoli ne more doseči tistega pravega užit-karskega melodičnega drgeta kot pod milim nebom. Tokratno tamburanje na notranjem velikem dvorišču borlskega gradu, v objemu starodavnih zidov pod jasno, poletno čr-nilasto plahto neba, posutega z lesketajočo se mrežo zvezd, je brez dvoma daleč najbolj pravi ambient, ki daje melo- Na drugem letošnjem tamburanju ob večerih, tokrat na grajskem dvorišču, so številno publiko navdušili tamburaši iz Cirkulan in Velike Nedelje. Kot presenečenje večera (a ne edino) so zaplesali odlični plesalci Folklornega društva Dolena. Zadnje, a eno največjih presenečenj je bila pogostitev v atriju borlskega gradu na pečini nad Dravo z neverjetnim nočnim razgledom na celotno Dravsko polje ... Sveta Ana • Otvoritev vrtca dijam tamburašev posebno noto, poslušalcem pa kot za stavo dviguje „kocine". Na odru odlično izvedenega sobotnega tamburanja, ki se je začelo skoraj natančno ob sončnem zahodu, so se obiskovalcem najprej predstavili tamburaši iz Velike Nedelje s spletom več domačih, pa tudi dalmatinskih izvedb skladb, kot solisti pa so za zaslužen aplavz številnega občinstva poskrbeli Avgust Majcen, Branko Žnidarič in Franc Štuhec, ki je tudi vodja skupine. Za njimi so zaigrali in zapeli gostitelji in pobudniki borlskega tamburanja - tamburaši iz Cirkulan pod vodstvom Boštjana Polajžer-ja. Za presenečenje tokratnega večera so se z nizom mojstrsko izvedenih plesov predstavili tudi znani folklorni plesalci iz FD Dolena. Sicer pa to ni bilo edini presenečenje; naslednje je namreč čakalo na drugem, nekoliko manjšem dvorišču oziroma atriju borlskega grajskega mogotca, ki se s svojo lego na navpični pečini nad staro strugo Drave ponaša z Pridobitev za najmlajše Pri Sveti Ani so bogatejši za novo pridobitev, ki so je najbolj veseli najmlajši s svojimi starši in njihove vzgojiteljice, gre namreč za vrtec, ki so ga tako zelo potrebovali. Tako bodo malčki prvega septembra ponosno zakorakali v nove prostore, kjer bodo preživljali veliko časa. Novi vrtec je zgrajen na približno 1200 m2 površine, v njem je prostora za 5 oddelkov v sodobno opremljenih igralnicah, iz vsake je mogoč dostop tudi na zunanjo teraso. Celotna investicija skupaj znaša okoli milijon evrov. Niti leto dni ni, odkar so za vrtec postavili temeljni kamen, letos pa vrtec že stoji, z njim pa tudi čisto nova kuhinja za vrtec in šolo. Po svečanem prerezu traku in še manjših potrebnih delih izvajalca, ki bodo urejena do začetka šolskega leta, bodo otrokom in staršem od sep- Foto: Patricija Babosek Trak so slovesno prerezali župan Silvo Slaček, ravnatelj osnovne šole Boris Mlakar in direktor podjetja, ki je izvajalo gradnjo, Aljo-ša Sevčnikar. ekskluzivnim razgledom nad celotno Ptujsko in Dravsko polje tja do zadnjih obronkov Pohorja in še čez. Tam je namreč nastopajoče in povabljene v soju bakel čakala dolga pogrnjena miza sveže pečenih domačih dobrot in vina haloških priznanih vinogradnikov, postregli pa so si lahko tudi z drugimi osvežilnimi napitki, zakopanimi v skladovnico nalomljenega ledu v odprti skrinji. Celotno ponudbo je dopolnjeval skrivnosten obod grajskega stolpa na eni ter sanjski pogled na žareče osvetljen Ptuj z gradom in njegovo odsevajočo podobo v Ptujskem jezeru na drugi strani. Za izvedbo tamburaškega večera na prostem, za izvirno idejo in postavitev celotnega dogajanja z večerno zakusko vred si Cirkulančani tokrat zaslužijo vse pohvale - končno so, kot kaže, začeli izrabljati prednosti lastnega okolja (in tudi borlskega gradu), ki za tovrstne kulturne prireditve ponuja neprimerno več kot katerakoli zatohla ptujska ulica. SM tembra omogočili bivanje v novem, sodobnem vrtcu na eni lokaciji, z novo opremo in novo moderno kuhinjo. »Otroci predstavljajo prihodnost, izboljšanje njihovega učnega in razvojnega okolja je ena najvažnejših investicij. Skrb za otroke in njihovo zdravje mora biti vedno najpomembnejša. S temi besedami poudarjam, kako pomembno je deliti odgovornost za našo skupno prihodnost z željo našim mladim zagotoviti najboljše pogoje , da se bodo ob skrbni strokovni spremljavi razvili v odgovorne državljane,« je med drugim povedal Boris Mlakar, ravnatelj osnovne šole. Trak so po blagoslovu stavbe slovesno prerezali župan Silvo Slaček, ravnatelj osnovne šole Boris Mlakar in direktor izvajalskega podjetja Aljoša Sevčnikar ter na ogled prostorov povabili starše in njihove malčke, ki se že veselijo 1. septembra. Patricija Babosek Tednikova knjigarnica Ne ravno ljubezenski zgodbi Danes vam, ljubi bralci, priporočam dva sicer mladinska romana, ki sta tako odlični zgodbi, da bosta gotovo navdušili tudi vsega vajeno odraslo bralstvo. Priznam, da je kančku mojega posebnega navdušenja verjetno krivo letošnje popotovanje tja gor na Švedsko - avtorici sta namreč Švedinji. Toda obe knjigi nosita zlat cekin na platnici, ki oznanja, da sta to kakovostni, nagrajevani knjigi. Obe zgodbi se na žameten, topel in čuteč način dotikata dramatike odraščanja. Žamet se mi zdi ena taka žlahtna tkanina, ki pa je tudi zelo občutljiva s tistimi svojimi dlačicami in lesketom. Tudi najstniška literarna junaka se skozi lastno življenjsko skušnjo mestoma gladita, kot se pogladi žametasta tkanina, da dobi svoj pravi videz. Pravzaprav gre za dve dekleti in ne ravno ljubezenski zgodbi, čeprav je povsem logično, pričakovano, da ljubezen ni zanemarljiva točka v romanu Zvezde sijejo v temi avtorice Johanne Thydell, in enako je veliko ljubezni v knjigi Ne ravno grški bog Katarine Kieri. V prvi je glavna junakinja trinajstletna Jenna, v drugi je glavna petnajstletna Laura. Prva je zagledana v Sakkeja, ki je nekoliko starejši od nje, drugi je padel v oči v Anders, ki je veliko starejši - jasno, saj je njen učitelj. Zvezde sijejo v temi je realistična pripoved, kjer najstnica doživlja materino hudo bolezen in smrt, a hkrati občuti vsakdanje mladostniško življenje. Stilno zgodba daleč presega znane zgodbe z avtobiografskimi potezami, čeprav je avtorica napisala navedeno knjigo pri svojih devetnajstih letih. Preberite odlomek z začetka pripovedi: »Kako gre v šoli, Jenna?« vpraša babica, potem ko sta se z mamo pogovarjali o karnisah za zavese. Babica to vedno sprašuje. In vedno hoče slišati, da je vse v redu. »Vse je v redu,« ji zato odgovori Jenna. »Pridna si, Jena-Koščena,« doda dedek in glasno golta velike grižljaje torte. »Seveda je,« reče babica. »In dobro skrbiš za mami, kadar si doma? Ji priskočiš na pomoč in vse, kar je treba?« Babičine besede obvisijo v zraku. Pri mizi nastane popolna tišina. Iz dnevne sobe se sliši bitje stenske ure. Bang bang bang. Jenna si predstavlja, da je to kladivo, ki babico udarja po glavi. Babica vedno postane živčna, kadar je okoli nje preveč tiho. Začne se poigravati z zlatimi zapestnicami, kijih je dobila ob rojstnem dnevu, jih vrteti in zvijati. »Sevedapomaga,« reče mama in Jennopotreplja po kolenu. »Seveda pomaga.« In takrat babica prikima, češ, seveda pomaga, seveda pomaga, in začne govoriti o tem, da je soseda Gun zamenjala avto ter da se bodo Carlsson-sovi preselili in da bo Lassejeva hčerka rodila. In dedek se strinja in mama reče aha?, in tako rešijo položaj, ko namesto o sebi raje govorijo o življenju drugih. Vsi razen Jenne. O babici človek ne sme slabo misliti. Vendar si včasih Jenna ne more pomagati. Moramo jo podpirati, Jenna. Moramo ji pomagati, Jenna. Zdaj moramo misliti na mami, Jenna. Tvoja mami je pravi borec, Jenna. Kot da Jenna tega ne bi vedela! Kot da Jenna ne vidi ničesar, ne razume ničesar, ne pozna maminih bolečin, težav z dihanjem, žeje, utrujenosti, slabega počutja. Kot da bi Jenna živela nekje drugje in ne prav v stanovanju z mamo. Ne. Ne živi drugje. Vendar si včasih to želi. Obe knjigi je prevedla Danni Stražar in sta izšli pri založbi Miš v zbirki Z(o)renja. _Liljana Klemenčič Foto: SM Foto: SM Foto: SM Sah Pričakujejo rekordno udeležbo Stran 12 Nogomet Ptujčani so v Celju že zmagovali Stran 12 Atletika Prstec letos najboljši v metih Stran 13 Nogomet Pri pedtedestih kot mladenič Stran 13 Nogomet Prekmurcem spominski turnir Stran 14 Mali nogomet Boštjan Osterc s Celjani drugi Stran 14 Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiúiiajt¿ ßüi na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis • Kvalifikacije za mladinsko EP Na Ptuju zmagovalec Roland Garrosa Teniški klub Terme Ptuj od srede do danes gosti kvalifikacijski teniški turnir za nastop na evropskem prvenstvu za mladince v starostni skupini do osemnajstega leta. Na vročem pesku so vrhunski tenis pokazali mladi teniški mojstri iz Švedske, Rusije, Grčije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Našo izbrano vrsto vodi selektor Grega Skok in v njej igrajo Matic Zupančič, Tilen Žitnik, Miha Plešnik in Ambrož Kodelja. Finalni del kvalifikacij bo na sporedu danes od 14. ure naprej na teniških igriščih Term Ptuj. Prvouvrščeni ekipi se bosta od 3. do 5. avgusta v francoskem La Rochellu pomerili na zaključnem turnirju za naslov evropskih teniških prvakov. Ta naslov so lansko leto na veliko presenečenje vseh osvojili slovenski teniški upi, med katerimi je vidno vlogo igral tudi Ptujčan Blaž Rola. Med mladimi igralci pa prav gotovo izstopa Šved Daniel Berta, ki je letos zmagal na odprtem teniškem prvenstvu Francije v Roland Gar-rosu v mladinski kategoriji. Odličen desničar najraje igra na trdih podlagah in je trenutno tudi na 2. mestu svetovne mladinske teniške lestvice. Tenis igra že od svojega četrtega leta in njegov trener je Julius Demburg. Tokom Foto: Črtomir Goznik Turnir so slavnostno otvorili Zoran Krajnc, predsednik organizacijskega odbora in predsednik TK Terme Ptuj, Blaž Anže Pipan, vrhovni sodnik, Marjeta Smodiš, izvršna sekretarka Teniške zveze Slovenije, in Stanko Glažar, direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj. turnirja smo v Štajerskem Tedniku opravili tudi kratek intervju z Danielom Berto: Štajerski Tednik: Kakšni so spomini na vašo veliko zmago na Roland Garrosu? Daniel Berta: To je bila zame velika čast zmagati na tako velikem turnirju. Igral sem od dvoboja do dvoboja in sem prišel do konca. V finalu sem igral zares izvrstno in sem z 2:1 premagal odličnega Gian-nija Mina. Veliko mi pomeni tudi dejstvo, da sem postal četrti Šved, ki sem postal zmagovalec Roland Garrosa (pred njim so zmagali Mats Wilan-der, Stefan Edberg in Kent Carlsson) in upam, da bom šel po njihovih stopinjah. Štajerski Tednik: Konkurenca v članskem tenisu je zares strašna. Kako visoko ciljate v prihodnosti? Daniel Berta: Tudi tukaj bom šel korak po korak, moj teniški cilj je postati eden iz- med 10. najboljših igralcev na svetu. Zavedam se, da me čaka težek in velik preskok v člansko konkurenco, vendar s trdim delom lahko pridem v sam vrh svetovnega tenisa. Štajerski Tednik: Kako se počutite v teh dneh na Ptuju? Daniel Berta: Gre za majhno mesto, ki ima veliko svojih posebnosti. Prav tako je turnir dobro organiziran, tako da je na Ptuju užitek igrati tenis. UR / JM Foto: Črtomir Goznik Slovenska teniška reprezentanca do 18 let se bo skušala preko kvalifikacij na Ptuju uvrstiti na zaključni turnir v Franciji. Plavanje Ptujski trener uspešen v Mariboru Plavalna zgodba Ptujčana Boštjana Maračiča se je začela že pred več kot petnajstimi leti, ko je začel trenirat plavanje v Plavalnem klubu Terme Ptuj. Po končani aktivni plavalni karieri je nadaljeval kot trener v ptujskem klubu in si je kasnje v Mariboru pridobil trenersko licenco Plavalne zveze Slovenije. Od leta 2007/ 2008 je Boštjan Maračič trener v Plavalnem društvu Maribor in Vodja Plavalne šole Pingo. V samo dveh letih odkar so začeli delati s plavalci imajo v plavalni šoli okrog 60 članov, društvo pa obsega 80 članov. V Plavalnem društvu Maribor delajo z mladimi pod vodstvom Boštjana Maračiča zelo strokovno in na daljši rok. Dobro delo v zadnjih dveh letih je prineslo že prve odmevnejše rezultate, ki so jih priplavali Nela Marin, Vid Rebol, Luka Dover in Jernej Meden (slednja trenirata pod vodstvom Matjaža Rakuna). Glede na rezultate največ stavijo na Nelo Marin, ki je dobesedno plavalno "zrasla" z trenerjem Maračičem in je v tej sezoni že osvojila kar petnajst medalj. Slogovno gledano sta njeni disciplini prosto in hrbtno na 50, 100 in 200 metrskih razdaljah. V prihodnosti pa bodo posvetili še več časa pri Neli Marin treniranju tudi ostalih plavalnih slogov. Ob delu z mladimi plavalci imajo v Plavalnem društvu Maribor še plavalno šolo Pingo, rekreacijsko plavanje, plavalno šolo za plavalce (izboljšanje plavalnih tehnik in učenje pravilnega plavanja) in veteransko plavanje. Pri večini teh aktivnosti aktivno sodeluje Ptujčan Boštjan Maračič, ki dokazjuje, da je dober in nadarjen trener v Mariboru. UR / JM Nela Marin in trener Boštjan Maračič z osvojenimi diplomami na prvenstvu v Kranju. ZAHVALA Organizatorji odbojkarskega spektakla Nestea Beach-Master se zahvaljujemo mestu Ptuj za nadvse prijetno gostiteljstvo in podporo. Predvsem pa iskrena hvala vsem prostovoljcem za pomoč pri organizaciji in številnim obiskovalcem, ki ste s svojim navijanjem dali poseben pečat celotnemu dogodku. Vsekakor se prihodnje leto zopet vrnemo na Ptuj. Jure Jeraj, direktor turnirja Foto: UR Nogomet • 1. SNL Ptujčani so v Celju že zmagovali Začetek slovenskega državnega nogometnega prvenstva je po dveh odigranih krogih prinesel nepričakovan pogled na trenutno lestvico. Nihče ni pričakoval Luke Koper na prvem mestu, nogometašev Maribora, državnih prvakov, pa na zadnjem. No, ekipa Labod Drava je tam, kjer si ni želela biti. Po dobrem uvodnem srečanju v Domžalah, kjer so Ptujčani osvojili točko, so več pričakovali na nedeljskem sre- čanju proti Luki Koper. Poraz je bil boleč. Napak je bilo enostavno preveč, da bi nogometaši Laboda Drave lahko osvojili kakšno točko. To srečanje je potrebno čimprej pozabiti in vse misli usmeriti na sobotno gostovanje v Celju. Tako Labod Drava kakor MIK CM Celje imata marsikaj skupnega. Najprej to, da imajo oboji po eno točko, da je stanje v klubih zelo težko, da igralci odhajajo, da ni denarja itd. Ne glede na vse težave pa bi srečanje lahko bilo zelo zanimivo. Trener Laboda Drave Adnan Zildžovič bo imel težave s sestavo moštva: Ogu John ne bo nastopil zaradi prejetega rdečega kartona proti Luki Koper, Marko Drevenšek pa je poškodovan. Priložnost bodo dobili nogometaši, ki so na razpolago; predvsem bi znal biti velika okrepitev Marko Balažič, ki je prišel iz Mure 05. Tudi Celjani imajo težave predvsem s svojimi tujci, ki proti Labod naj ne bi igrali, vendar ko voda teče v grlo, se marsikatere zamere in spori pozabijo. Ptujski nogometaši so v Celju na areni Petrol že zmagovali in to takrat, ko je bilo najbolj potrebno. Njihovi gostitelji niso ekipa, ki se je ne bi dalo premagati oziroma proti kateri se ne bi dalo osvojiti vsaj kakšne točke, vendar bodo morali igralci zaigrati bolje, dati od sebe še več. Vsak ima pravico do napak ali občasne slabše igre, vendar ni dobro, če bi se to ponavljalo. Danilo Klajnšek Ptuj • 4. mednarodni šahovski turnir Spodnje Podravje 2009 Pričakujejo rekordno udeležbo Šahovsko društvo Teh-center Ptuj, prihodnje leto bo staro 75 let, bo v prvem avgustovskem tednu organizator že 4. mednarodnega turnirja Ptuj Open 2009. Z njim se ptujski šahisti vključujejo v praznovanje MO Ptuj. Iz domačega društva se bo letošnjega turnirja udeležilo okrog 20 tekmovalcev. Kot je povedal predsednik ŠD Tehcen-ter Ptuj Danilo Polajžer je Ptuj Open turnir namenjen mladim igralcem, ki si želijo pridobiti izkušnje. Pričakujejo rekordno udeležbo, okrog 80 igralcev, tudi zaradi nagradnega sklada v višini šest tisoč evrov bruto. Letos se bo igralo v večnamenski dvorani v Spuhlji, ki je tudi klimatizirana, da bi igralcem omogočili kar najboljše pogoje za igranje. K sodelovanju so ob tem turnirju povabili tudi šahovsko sekcijo Spuhlja, ki je tudi vključena v ŠD Tehcenter. Na letošnjem turnirju pričakujejo najmanj dva velemojstra, že doslej pa je med prijavljenimi veliko mednarodnih mojstrov. Turnir bo zelo močan, zato bo tudi odlična priložnost za mlade igralce in tudi ŠD Teh-center, za člane prve in druge ekipe, zlasti še za prvo, ki jo čaka v jeseni evropski pokal kot državne prvake in konec leta tudi državna liga. Pričakujejo, da se bodo domači igralci dobro odrezali in pridobili nove dragocene izkušnje. Na dobro igro na turnirju računa tudi predsednik društva Danilo Polajžer, ki je precej angažiran tudi kot organizator turnirja, v dneh do turnirja pa še v samih pripravah, skupaj z mladimi igralci, na katere prenaša svoje izkušnje. Tru- Foto: Črtomir Goznik V prostorih SD Tehcenter Ptuj je te dni živahno, člani se zavzeto pripravljajo na letošnji odprti mednarodni šahovski turnir, na katerem pričakujejo okrog 80 udeležencev, je povedal predsednik ŠD Tehcenter Ptuj Danilo Polajžer. Na fotografiji z mladimi igralci Klemnom Kovačcem, Klemnom Jan-žekovičem in Zanom Belšakom. dijo se, da bi tudi letos, tako kot lansko leto, pripeljali kakšnega zanimivega gosta. Lani so gostili bivšega svetovnega šahovskega prvaka Anatolija Karpova, ki je bil na Ptuju že davnega leta 1975. V tem trenutku še ne morejo povedati, kdo bo to. Več je pričakovati v letu 2010, ko društvo praznuje 75-letnico svojega bogatega delovanja, to bo leto, ko se bo o šahu veliko govorilo in pisalo, napoveduje Polajžer. Ob jubileju bodo organizirali proslavo, velemojstrski turnir, open turnir, pa tudi mladinski turnir imajo v mislih. Letošnji mednarodni odprti turnir je že neke vrste predpriprava na dogajanje v letu 2010. S takšnim jubilejem se lahko pohvali redko katero slovensko šahovsko društvo. ŠD Ptuj je imelo dolga leta tudi najboljšo slovensko žensko šahovsko ekipo, Anita Ličina je bila večkratna državna prvakinja in olimpijska reprezentantka, pred njo je bila državna prvakinja Tatjana Vaupotič in še nekatere druge. Ponovno se trudijo, da bi imeli v svojih vrstah tudi najboljšo žensko šahovsko ekipo v državi. Predsednik Danilo Polajžer je prepričan, da bodo pri tem uspeli. Obetavni mladi šahisti V prostorih ŠD Tehcenter Ptuj v Dravski ulici na Ptuju je te dni zelo živahno. Igralci, zlasti še mladi, se zavzeto pripravljajo na letošnji odprti turnir, ki bo v večnamenski dvorani v Spuhlji potekal od 2. do 9. avgusta. Žan Belšak je star 16 let, gimnazijec, ki ga ob šahu, igra ga od šestega leta, navdušujejo še drugi športi, nogomet, tenis. Nastopil je že Foto: Črtomir Goznik Letošnji mednarodni turnir je obenem predpriprava na turnir ob 75-letnici delovanja društva v letu 2010. na svetovnem in evropskem prvenstvu za mladince do 10 oziroma 12 let, se veselil klubske zmage na državnem prvenstvu in osnovnošolske zmage med šolami. Njegova želja je, da bi prišel do nekega naziva in glede na to, da je velik šahovski talent, to ni nemogoče. Žan je bil dobro uvrščen že na lanskem turnirju, najmanj takšen rezultat si želi doseči tudi letos oziroma ga celo preseči, to pa je 5,5 točke. Klemen Janžekovič trenira šah dobri dve leti in pol, ima četrto uvrstitev z državnega prvenstva do 16 let, zelo hitro je osvojil drugo kategorijo, želi si čim prej osvojiti tudi velemojstrski naziv. Če bo na Ptuj Opnu dosegel čez polovico točk, bo zelo zadovoljen. Počitnice bo preživel šahovsko, saj ga ta igra navdušuje, obenem pa ima tudi velike ambicije. Predsednik ŠD Tehcenter Ptuj Danilo Polajžer pravi o njem, da je eden največjih šahovskih navdušencev, kar so jih imeli v klubu doslej, nič mu ni težko, zavzeto dela v klubu, po planu dela tudi doma. V ŠD Tehcenter veliko stavijo tudi na 8-letnega Klem-na Kovačca iz Hajdine, ki je njihov najmlajši tekmovalec in prav tako izredni šahovski navdušenec. Na tokratnem odprtem turnirju sicer ne bo igral, a ga bo pozorno spremljal. Zdaj se v celoti posveča pripravam na pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije, na katerem pričakuje zmago. MG Nogomet Prestopi v 1. SNL Dosedanja bilanca prestopnega roka (traja še do 31. 8.) Maribor Prišli: Aleš Mertelj (Maribor), Dejan Jurkič (Slovaška, Češka), Janez Aljančič (Domžale); Odšli: Suad Filekovič, Miha Bratušek (Labod Drava), Nilton (Černomorec Burgas, Bolgarija). HIT Gorica Prišli: Brečevic (Hrvaška); Odšli: Nebojša Kovačevič (Luka Koper), Michal Drahno (Mura 05). Rudar Velenje Prišli: Mirza Mešic (Sloboda Tuzla, BiH), Boštjan Kreft in Darko Djukič (oba Luka Koper), Tim Lo Duca (Nafta), David Toma-žič-Šeruga (Maribor); Odšli: Gorazd Zajc (Labod Drava), Boris Mijatovič (MIK CM Celje), Joviša Kraljevič in Alen Mujanovič (oba Šmartno), Uroš Ve-selič (Keschemeth, Madžarska), Ozren Peric (Sturm Gradec, Avt) CM Celje Prišli: Igor Kuljanac (Šentjur), Boris Bjelkanovic (Kamen Ingrad), Boris Mijatovič (Rudar Velenje), Levin Oparenovič (Nafta); Odšli: Gregor Režonja, Janez Zavrl, Aleš Puš, Jalen Pokorn, Nejc Pečnik (Nacional), Aleksander Šeliga (Sparta Rotterdam). Domžale Prišli: Darko Topič, Dalibor Teinovič (Primorje), Blaž Brezo-vački, Damir Pekič (oba Nafta) Odšli: Andraž Kirm (Wisla Krakov, Poljska), Ivan Knezovic (Karlsruhe, Nemčija), Janez Aljančič (Maribor), Danijel Brezič (Interblock), Blažo Perutovic, Diego Barios, Miha Novak, Jože Benko (AEL, Ciper), Marko Božič (Mura 05), Dejan Nemec. Interblock Prišli: Mario Lucas Horvat (Labod Drava), Enow Juvette Tabot, Vladimir Milenkovic (Primorje), Aleš Kokot (Wehen, Nemčija), Ben Gill (Crawley Town, Anglija), Danijel Brezič (Domžale), Ažbe Jug (Maribor); Odšli: Dejan Grabič in Zoran Zeljkovič (oba APOP Kinyras Pe-yias, Ciper), Darijan Matič (Rapid, Romunija), Rok Elsner, Enes Rujovič in Erik Salkič (oba Olimpija), Ivan Jolic (Varteks, Hrvaška), Krunoslav Rendulic, Mehmedalija Čovic (Gent, Belgija). Nafta Prišli: Nebojša Vučičevic - trener, Marjan Dominko - športni direktor, Emil Miljkovic, Borut Gerenčer, Joszef Sebök, Tomaž Murko (Labod Drava), Bela Koplarovics (Pecsi MFC); Odšli: Blaž Brezovački, Damir Pekič (oba Domžale), Stanislav Kuzma (Olympiakos Nikozia), Tim Lo Duca (Rudar), Eldin Adi-lovic. Luka Koper Prišli: športni direktor in igralec Miran Pavlin (Olim-pija), Igor Nenezič, Damir Hadžič (oba Primorje), Ne-bojša Kovačevič (HiT Gorica), Amir Karič (Olimpija); Odšli: Patrik Bordon, Boštjan Kreft, Darko Djukič (oba Rudar), Rok Božič, Aleš Mertelj (Maribor), Juan Sebastian Cruz Vitaglia-no, Vladimir Petrovic, Aleš Šmon. Labod Drava Prišli: Miha Bratušek, Gorazd Zajc (oba posoja iz Maribora), Marko Trojak (Varteks), Damir Zagoršek, Rok Marinič (Stojnci), Anže Rupnik (Bonifika), Marko Balažic (Mura 05); Odšli: Tomaž Murko (Nafta), Sead Zilic, Joao Gabriel da Silva, Senad Tiganj (oba Olimpija), Lucas Horvat (Interblock), Saša La-lovič, Ivan Filipovič, Igor Radetič. Olimpija Prišli: trener Branko Oblak, Senad Tiganj, Joao Gabriel da Silva (oba Labod Drava), Leo Bonfim (Vitoria Setubal, Por), Enes Rujo-vič in Erik Salkič (oba Interblock), Almir Rahmanovič in Rok Roj (oba Šentjur), Anto Pejic (Umag, Hrv); Odšli: trener Janez Pate (Dekani), Amir Karič, Miran Pavlin (oba Luka Koper), Aleš Čeh, Ilija Kitič, Edi Bajrektarevič, Rok Ci-rar, Igor Lazič. Kasaštvo Jože Sagaj zmagal v Badnu Na avstrijskem hipodromu Baden so bile kasaške dirke, na katerih so nastopili tudi kasači in vozniki iz ljutomerskega kluba. Alain Delon iz hleva Dušana Zorka je na vajetih Avstrijca Wilhelma Lodererja na progi, dolgi 1600 metrov, s časom 1:16,6 zasedel drugo mesto, La Luna z Renejem Hanžekovičem pa je bila s časom 1:16,8 tretja. Najbolj se je tokrat izkazal član ljutomerskega kluba Jože Sagaj mlajši, ki je s konjem Ljubljančana Draga Horvata Ullom Expressom v dirki na 2100 metrov s časom 1:19,3 zmagal. Na nedeljski dirki istega hipodroma je Inter (Dušan Zorko, KK Ljutomer) z voznikom Lodererjem na 1600 metrov dolgi stezi s časom 1:16,8 osvojil drugo mesto. Leonidas OZ sedmi Na evropskem prvenstvu petletnih kasačev je minulo nedeljo v italijanskem Trevisu prvič nastopil tudi konj slovenske reje. Leonidas OZ (lastnik Alfred Hossman, KK Ljutomer) je imel čast sodelovati med desetimi najboljšimi italijanskimi in francoskimi konji. Na 2060 metrov dolgi stezi je na vajetih Jožeta Sagaja mlajšega (KK Ljutomer) s kilometrskim časom 1:16,9 zasedel sedmo mesto. NS Atletika • Veterani Prstec letos najboljši v metih Veteranska atletika se je v zadnjih letih na Ptuju razmahnila. Sicer zaenkrat še ne moremo govoriti o množičnosti, zato pa lahko toliko več povemo o njeni kvaliteti. Najvztrajnejši član veteranske sekcije Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je Miki Prstec, ki je v tej sezoni doslej že veliko in uspešno tekmoval, v nadaljevanju pa ga čakajo še mednarodni nastopi. Triinpetde-setletni Prstec nastopa v starostni kategoriji od 50 do 55 let, zaradi poškodbe mečne mišice v zimski sezoni pa je največ pozornosti doslej posvetil metalskim disciplinam. Poletno sezono je začel v metalskem peteroboju v Zagrebu, kjer je zasedel drugo mesto. Kladivo je vrgel 24,59 metra, kroglo 12,17 metra, disk 29,45 metra, kopje 35,65 metra, giro pa 10,77 metra. Za tem se je udeležil tekmovanja v Bjelovarju, kjer je zmagal v metu diska (30,77 metra), kroglo pa je sunil 11,79 metra. Sledilo je še tretje tekmovanje v sosednji Hrvaški, mednarodno prvenstvo Zagreba, kjer je Prstec skakal tudi v višino in zmagal (145 centimetrov), Prstcu gredo letos najbolje od rok metalske discipline. Atletika • Miting v Mariboru Osrednji dogodek torkovega atletskega mitinga v Mariboru za veliko nagrado Vzajemne v okviru mednarodne lige Atletske zveze Slovenije je bila vrnitev Jolande Čeplak na atletske steze po dvoletnem suspenzu zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Na mitingu, ki ga je oviralo deževno vreme, sta nastopila tudi dva člana AK Cestno podjetje Ptuj: Dejan Dokl in mladinec Mitja Horvat. Oba sta osvojila peto mesto, Dokl s solidnim rezultatom v suvanju krogle (15,39 metra), Horvata pa je v sprinterski preizkušnji na 100 metrov oviral nasprotni veter (11,31 sekunde). Ta konec tedna bo v Mariboru še državno člansko prvenstvo. UE zmage pa je nanizal še v suvanju krogle (11,46 metra), metu diska (31,10 metra) in metu kladiva (25,09 metra). Kasneje je bilo na koledarju državno prvenstvo v metalskem pete-roboju v Kranju, kjer je Prstec prav tako zmagal s podobnimi rezultati kot na enakem tekmovanju v Zagrebu. Najboljše rezultate, ki kažejo na vzpon njegove forme, pa je nanizal na nedavnem avstrijskem državnem veteranskem prvenstvu v Neuhofnu. V skoku v višino je bil drugi s preskoče-nimi 155 centimetri, kar mu je prineslo zadovoljstvo glede na težave s poškodbo mišice. Rezultatsko najboljše mu je šlo v suvanju krogle, kjer je šestkilogramsko orodje sunil najdlje doslej - 12,50 metra. V močni konkurenci je to pomenilo četrto mesto, kar je enako uvrstitvi v metu diska, ki ga je vrgel 34,74 metra. Zadnja tekmovanja so torej pokazala, da je Prstčeva forma v vzponu, kar je prišlo ob pravem času, saj se ravno v teh dneh odpravlja na sever Evrope, v finski Lahti, kjer bo nastopil na svetovnem veteranskem prvenstvu. Konec septembra sledijo balkanske veteranske igre v turškem Iz-mirju, v začetku oktobra pa se Prstec s svojimi ptujskimi veteranskimi kolegi odpravlja na olimpijske veteranske igre v avstralski Sydney. UE Nogomet • Pogovor z Marjanom Vogrincem Pri petdesetih kot mladenič Redkokdaj zasledimo, da se kdo še pri petdesetih letih aktivno ukvarja s športom. Pa ni potrebno hoditi daleč vstran, ampak samo oditi na tekme ekipe LKW Jack v Gerečjo vas, ki nastopa v Štajerski ligi, in pogledati med vratnice domačinov. Tam stoji Marjan Vo-grinec, ki bo v začetku avgusta dopolnil petdeset let, deluje pa kot mladenič. O tem, kdaj je pričel igrati nogomet, nam je Marjan Vogri-nec, vedno poln energije, dejal: "Ko sem bil star šest let, mi je oče kupil prvo žogo in potem se je zame začel nov svet. Igranja je bilo veliko. Pot me je nato vodila v sosednji Aluminij, kjer sem najprej igral, nato pa stopil med vratnice." Marjan je zamenjal veliko klubov, na koncu pa pristal v domači Gerečji vasi. V čem je skrivnost tako dolgega igranja, saj večina nogometašev veliko prej konča kariero? "Prvo je, da moraš nogomet imeti rad, vendar pa je najpomembnejše, da si brez poškodb. In moram potrkati po lesu, da sem bil praktično brez njih. Če bo vse po sreči, je pred mano še tri do pet let ukvarjanja z nogometom." O tem, da je bil včasih napadalec in odličen strelec, o tem, kako je včasih vse spravil v strah s svojimi potezami, in o možnostih svojega kluba v novem prvenstvu je Marjan Vogri-nec dejal: "Res je, da sem veliko zadeval. Spomnim se, da sem za Gerečjo vas, ko je igrala še v 1. ligi MNZ Ptuj, dosegel 54 zadetkov in bil najboljši strelec. Nogomet je atraktivna igra in gledalci morajo imeti nekaj od tega. Kot vratar sem pred leti vrgel žogo z desetih metrov v prečnik, pa se mi je na srečo odbila nazaj v roke. Seveda so moji soigralci kar prebledeli, gledalci pa najprej tudi, nato so zaploskali. Za LKW Jack Gerečja vas bo nova sezona ponovno izziv. Imamo novega trenerja Franca Žitnika in mislim, da se bomo dobro pripravili in bomo v zgornji polovici prvenstvene razpredelnice. Lahko celo višje, vendar v nogometu odloča veliko dejavnikov." Danilo Klajnšek Rokomet Pričenjajo tudi rokometaši Čez slab teden dni bodo priprave pričeli tudi roko-metašice ekipe Mercator Tenzor Ptuj ter rokometaši ekip Moškanjci - Go-rišnica, Drava in Velika Nedelja. Najprej so se pričeli znojiti prvoligaši, ki so že v tekmovalnem ritmu, sledili pa so klubi v vseh preostalih ligah. Brez dobrih priprav pač ne gre, saj imajo vsi želje po uspehu, a se žal vedno ne uresničijo. V klubih se pred novo sezono vedno kaj spremeni, igralci prihajajo in odhajajo, zato smo o novostih zbrali nekaj informacij. Sicer pa bomo rokometaše podrobno spremljali v pripravljalnem obdobju in seveda vse prvenstvo. Mercator Tenzor Ptuj Rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja bodo priprave na novo prvenstvo pričele v ponedeljek, 3. avgusta. O spremembah smo že pisali in doslej ostaja vse po starem. Iz kluba sta odšli Tjaša Pikl in Jelena Kikanovič (obe v Zagorje), s Kristino Mihič niso obnovili pogodbe, vprašanje je tudi igranje reprezentantke Nastje Prapotnik za ptujski klub, saj je vložila zahtevo za izpisnico, vendar še ni znan njen bodoči klub. O ponovnem igranju se pogovarjajo s hrvaško krožno napadalko Danijelo Volarevič, ki je pred porodom že igrala na Ptuju, v klub pa naj bi se vrnila Martina Strmšek iz Žalca. Po odhodu vratarke Tjaše Pikl še iščejo vratarko, čakajo pa tudi uspešen povratek poškodovanih Sabine Majcen in Urške Levstik, ki naj bi se vrnili k treningom že v septembru. Če bi se Ptujčankam vse dobro izteklo, bi se verjetno borile za uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice. Seveda pa bo to priložnost za mlajše igralke, ki so se že v minuli sezoni izkazale in dobro igrale. Moškanjci -Gorišnica V minuli sezoni so si rokometaši iz Gorišnice s težavo uspeli priigrati obstanek v 1. B slovenski moški rokometni ligi. Da se to ne bi ponovilo, so zasukali rokave in se takoj po obstanku lotili dela. V igralskem kadru je prišlo do sprememb. Klub so zapustili Tomaž Špindler (Velika Nedelja), Dejan Dimec, Gregor Štorman in Aleš Preac, v klub pa so prišli Dejan Lukaček, Tomaž Valenko, Matej Hebar, Robi Mesarec, Sašo Korez, Alen Balas, Samir Merdanovič in Anže Kljajič. Ob novih imajo pri RK Moškanjci - Gorišni-ca še veliko mladih igralcev. Seveda bo sedaj imel težko nalogo trener Vlado Hebar, saj bo moral ekipo dobro uigrati. Rokometaši iz Gorišnice bodo pričeli treninge 3. avgusta. Velika Nedelja Rokometaši Velike Nedelje bodo priprave na prihajajočo sezono v 2. slovenski moški rokometni ligi pričeli 7. avgusta. To, da so še pred nekaj leti igrali v prvi slovenski rokometni ligi, je že zgodovina in hitro so se prilagodili na nove razmere. V minuli sezoni bi lahko osvojili kakšno mesto višje, a so na koncu bili zadovoljni z doseženim. V prihajajoči sezoni imajo višje cilje - da bi se uvrstili v ligo za prvaka. Trener Velike Nedelje Samo Trofenik bo imel na razpolago vse igralce iz minule sezone, saj ni nihče zapustil kluba, prišli pa so Tomaž Špindler iz Gorišnice, Jaka Majcen (vrnil se je iz Ormoža), po poškodbi pa vadbo pričenja tudi David Venta. Danilo Klajnšek Ormožani začeli priprave Rokometaši Jeruzalema so se v ponedeljek, 27. julija, v Športnem parku Mestna graba zbrali na prvem treningu za sezono 2009/10. Trener Saša Prapotnik je prvi trening opravil z nepopolno zasedbo, saj so upravičeno manjkali Iztok Korpar, Boštjan Belec, David Bogadi, Alen Jovanovič in Tadej Sok, ki je na pripravah mladinske reprezentance do 21 let za odhod na SP v Egiptu. Kot je že v navadi, bo v prvem delu priprav poudarek na pridobivanju kondicije in fizične moči. Glede na pogoje, ki jih ponuja ormoški športni park, so se v klubu odločili, da bodo tudi letošnje priprave oddelali kar doma. Rokome-taši iz Ormoža bodo v prvem delu trenirali tudi po dvakrat na dan in trener Prapotnik upa na 10 do 11 treningov na teden. Znan je tudi seznam pripravljalnih tekem. Prva bo v soboto, 8. avgusta, proti ptujski Dravi. Mlajše selekcije Jeruzalema začnejo priprave v ponedeljek, 10. avgusta. Zelo zanimiv je pogled na igralski kader, saj sta rubriki "prišli in odšli" ostali prazni. V Ormožu upajo, da jim do pričetka sezone v svojo ekipo uspe pridobiti hrvaškega kadetskega repre-zentanta Vedrana Huda, ki s hrvaško reprezentanco blesti na SP kadetov v Tuniziji. Na posodo odhajajo mladi roko-metaši Jeruzalema: Blaž Cvetko, Samo Korez, Matej Hebar (vsi Gorišnica) in Mitja Horvat (Velika Nedelja). Cilji Ormožanov v tej sezoni so uvrstitev na 6. mesto, ki še vodi v ligo za prvaka. Liga bo letos izjemno izenačena in razlike med četrtim ter devetim mestom bodo zelo majhne. Pripravljalne tekme: sobota, 8. avgust: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj sreda, 12. avgust: Gorišnica - Jeruzalem Ormož sobota, 15. avgust: Varteks Varaždin - Jeruzalem Ormož sreda, 19. avgust: Čakovec - Jeruzalem Ormož petek, 21. avgust: Jeruzalem Ormož - Varteks Varaždin ponedeljek, 24. avgust: Jeruzalem Ormož - Čakovec torek, 25. avgust: Osijek - Jeruzalem Ormož sreda, 26. avgust: Jeruzalem Ormož - NEXE Našice sobota, 29. avgust: nasprotnik še ni znan sreda, 4. september: nasprotnik še ni znan Igralski kader: Odhodi: -Prihodi: - Želje: Vedran Hud (Varteks Varaždin). Posoja: Blaž Cvetko, Samo Korez, Matej Hebar (vsi Go-rišnica), Mitja Horvat (Velika Nedelja). Uroš Krstič Drava V ponedeljek bodo priprave pričeli tudi rokometaši ptujske Drave. Pri njih je bilo največ sprememb v igralskem kadru, do spremembe pa je prišlo tudi na trenerskem mestu, saj je Mitja Žuran zamenjal Ivana Hrupiča. Klub so zapustili Halilovič, Oder, T. Valenko, D. Ivančič, Mesarec, Dogša, Bogadi in Hebar. Tako je od ekipe iz minulega prvenstva ostalo pet rokometa-šev. K delu članskega moštva so priključili mladince, vrnili pa so se trije nekdanji igralci Drave: Zajšek, Štager in Ska-za. Očitno je, da bo to tokrat res prava domača ekipa, ki po imenih naj ne bi ne izstopala, vendar gre za mlade fante, željne rokometa in priložnosti, ki jih bodo sedaj dobivali več kot pred nekaj časa, ko so bili v ospredju rezultati. Danilo Klajnšek 17. rancarija Brodarsko društvo iz Ptuja bo v soboto, 1. avgusta, ob 13. uri organiziralo že 17. tradicionalno rancarijo, ki bo potekala na Ptujskem jezeru v sklopu praznovanja Mestne občine Ptuj. Tekmovanje poteka s tradicionalnimi dravskimi čolni - rancami, v katerih vesla po pet veslačev. Hkrati startata po dve ekipi in tekmujeta za čim boljši čas, ki se kasneje upošteva pri uvrstitvi. Otvoritvena vožnja bo tekmovanje med županovo ekipo MO Ptuj in ekipo upravnega odbora BD Ranca. Organizator bo nagradil tri najboljše ekipe v ženski in moški konkurenci, prav tako pa bodo nagradili najbolj posrečeno in atraktivno oblečeno ekipo. To športno, rekreativno in zabavno prireditev bo možno spremljati s platoja pristanišča Ranca. BD Ranca se je znova potrudilo pri izvedbi te prireditve. Letos bodo poskrbeli tudi za vse tiste, ki bi želeli fotografirati ali snemati z vode, saj bodo na razpolago motorni čolni. Zanimanje med tekmovalci je precejšnje in organizator pričakuje udeležbo do štirideset ekip. Informacije o 17. ptujski rancariji dobite po telefonu na številko 041 791 005. Danilo Klajnšek Foto: UE Foto: UE Foto: DK Nogomet • NK Podvinci slavi 30-letnico Damjan Bezjak - novi trener Damjan Bezjak, novi trener članske ekipe NK Podvinci Prejšnji ponedeljek so nogometaši štajerskega ligaša iz Podvincev pričeli priprave na novo sezono. Tudi pri Pod-vincih je prišlo do sprememb tako v igralskem kadru kot na trenerski klopi. Trenerske posle bo opravljal Damjan Bezjak, nazadnje trener Vidma, še prej pa igralec Drave, Železničarja, Mons Claudiusa in Stojncev. Novi trener Damjan Bezjak nam je o prvem tednu priprav povedal: "Na voljo je 27 nogometašev. Vadili bomo štirikrat tedensko, do pričetka prvenstva v Štajerski ligi pa bomo igrali sedem pripravljalnih srečanj. V klub sta prišla dva nogometaša: Mihael Mori, ki je nazadnje igral v Avstriji, in Davor Zorko iz Bukovcev, odšla pa sta Boštjan Kupčič in Jani Belšak, saj sta se preselila k ptujskemu prvoligašu v malem nogometu. Naš cilj je uvrstitev v zgornjo polovico prvenstvene razpredelnice." Sicer pa bodo v Podvincih ta konec tedna proslavili 30-letnico svojega nogometnega kluba. V soboto in nedeljo bo potekal turnir v spomin Janezu Petroviču, na katerem se bodo pomerile ekipe Dornava, Ro-goznica, Bukovci in Podvinci, osrednja slovesnost pa se bo začela v nedeljo ob 17. uri in se nadaljevala z veselim druženjem z ansamblom bratov Gašperič. Danilo Klajnšek Mali nogomet Boštjan Osterc s Celjani drugi Ekipa DDN Celje (Boštjan Osterc čepi prvi z desne) Na mednarodnem malo-nogometnem turnirju gluhih in naglušnih ekip v Gronin-genu (Nizozemska) je v edini slovenski ekipi DDN Celje nastopil tudi igralec veržejskega Tehnostroja Boštjan Osterc. 32-letni mlajši brat sicer bolj znanega nekdanjega slovenskega reprezentanta Milana Osterca je s Celjani dospel v finale, potem ko je v predtek-movanju njegova ekipa osvojila 1. mesto brez izgubljene tekme. Sodelovalo je 20 ekip iz Nizozemske, Belgije, Anglije, Nemčije, Norveške, Gane, Madžarske, Francije, Italije in Slovenije, celjska vrsta pa je med drugimi premagala tudi domačine iz Groningene, ki so v minulih letih osvajali najvišji naslov na tovrstnem turnirju. V finalu je ekipa Celja izgubila z vrstniki Budimpešte 1:2. Boštjan Osterc je odigral vseh osem srečanj in dosegel 6 golov. Zaradi njegove dobre igre ga je v svoje vrste povabila italijanska Genova, o prestopu pa bo več znanega jeseni. NŠ Nogomet EP U-19 Zadovoljni kljub odhodu domov! Slovenska nogometna reprezentanca do 19. leta starosti, ki igra na EP do 19. leta starosti je v petek, sicer drugem srečanju v skupini nesrečno izgubila proti reprezentanci Švice 2:1. Slovenci so vodili do 67. minute, o zmagovalcu pa je odločila izključitev kapetana Lazareviča v 73. minuti igre. Dva zadetka so naši mladi reprezentantje prejeli v zadnjih desetih minutah igre. Očitno je porazu botrovala izključitev. V ponedeljek pa je naša reprezentanca odigrala še zadnje srečanje na EP in sicer proti Angliji. Teoretično bi naši fantje imeli še možnosti za uvrstitev v polfinale, vendar bi morali najprej premagati Anglijo in nato še čakati izzid srečanja med Švico in Ukrajino, kjer pa Ukrajina ne bi smela zmagati. Na žalost naših fantov se ni zgodilo nič od pričakovanega, saj so Angleži s 7:1 povozili našo reprezentanco, Ukrajina pa je slavila zmago 1:0 proti Švici. Tako sta se v polfinale EP iz skupine A uvrstili Anglija in Ukrajina, iz B pa Srbija in Francija. Polfinalna para sta Anglija - Francija in Srbija - Ukrajina. Omeniti pa vsekakor velja, da so v slovenski reprezentanci nastopili trije mladi nogometaši Aluminija iz Kidričevega in sicer Martin Milec, Leon Črnčič in Boban Jovič. 1 ANGLIJA 3 12 0 10:4 5 2. UKRAJINA 3 1 2 0 3:2 5 3. ŠVICA 3 111 3:2 4 4. SLOVENIJA 3 0 1 2 2:9 1 Danilo Klajnšek Nogomet • 5. nogometni turnir J. Lebarja Prekmurcem spominski turnir Na 5. nogometnem turnirju Jožeta Lebarja - Juša v Ljutomeru so sodelovale štiri ekipe - ob gostitelju še drugoligaška vrsta Mure 05 iz Murske Sobo- te ter člana III. SNL Tehnostroj iz Veržeja in Odranci. V prvem polfinalu sta se ekipi Odranci in Ljutomer razšli z 2:2, po streljanju kazenskih Predsednik NK Ljutomer Drago Kunčič podeljuje pokal kapetanu zmagovalne ekipe Goranu Risticu. strelov pa so bili s 6:3 boljši Odranci. Tudi druga polfinalna tekma med Muro 05 in Veržejci se je po rednem delu končala z neodločenim rezultatom 2:2, po 11-metrovkah pa so soboški nogometaši slavili s 6:5. V tekmi za tretje mesto je Tehnostroj s 4:3 premagal Ljutomer (Feguš 2, D. Vinkovič in Sreš po 1; Smolkovič 2, Novak 1), v finalu pa je Mura 05 gladko s 4:0 premagala Odrance. Za Tehnostroj iz Veržeja so igrali: Gergorič, Šalamun, Baler, Cifer, M. Vinkovič, Kaučič, Benkič, Rihtarič, Karnet, Grah, Sreš, Marič, Horvat, Feguš, D. Vinkovič. Trener: Bogdan Črnko; za Ljutomer so igrali: Kar-lovčec, Smolkovič, Vičar, Panič, Jelen, Kocbek, Lihtenvalner, Kristl, Hanžel, Kardinar, Šnej-der, Žnidarič, Novak, Fijavž, Pongračič, Mlinarič, Kralj, Ole-tič. Trener: Bojan Cunk. Niko Šoštarič Kolesarstvo Ilešič z dopusta na stopničke Ptujčan Aldo Ino Ilešič je po krajšem dopustu v domačih krajih odpotoval nazaj »na delo« v Združene države Amerike ter odpeljal odlično dirko. 23. Wells Fargo Twilight, kriterij v kraju Boise, zvezna država Idaho, je končal na 2. mestu, zmagal je njegov klubski kolega Ken Hanson. V izjemni vročini, termometer je med dirko kazal 35 stopinj, sta dosegla 21 klubsko zmago v nacionalnem kolesarskem pokalu NRC. Hanson, sicer bivši ameriški prvak kriterijskih dirk, je prejšnji teden brez pomoči klubskih kolegov zmagal v San Rafaelu (Kalifornija), tokrat pa se mu je na odru za zmagovalce pridružil Ilešič. Ekipa Type 1, za katero nastopa Ptujčan, se je dolgo trudila ujeti dva ubežnika, kar jim je uspelo šele v zadnjih metrih. »Zelo je šlo na tesno. V zadnjih petsto metrih sta imela ubežnika še štiri sekunde prednosti, nato pa sta naša dva iz zadnjega ovinka priletela' z dvajset metrsko razliko. S strani gledalcev ne bi moglo biti bolj popolno,« je bil nad uspehom navdušen športni direktor moštva, Vasilij Davidenko. Zmaga je za moštvo Type 1 pomembna, ker so jo dosegli v konkurenci vodilnih moštev pokalnega tekmovanja, Cola-vite Sutter Home in Bissell Pro Cycling. UG Športni napovednik Nogomet 1.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 3. KROGA - PETEK, 18.00: Olimpija - Rudar Velenje: PETEK, 20.00: Domžale - HIT Gorica; SOBOTA, 18.00: Maribor - Nafta, Luka Koper - Interblock; SOBOTA, 20.00: MIK CM Celje - Labod Drava NOGOMET - V nedeljo, 2. avgusta, ob 18.00 uri bo v Športnem parku Mestna graba odigrana pripravljalna tekma med NK Holermuos Ormož (Štajerska liga) in NK Ljutomer (MNZ Murska Sobota 1. liga). V sredo 5. avgusta bodo Ormožani odigrali še pripravljalno tekmo proti Zavrču (MNZ Ptuj 1. liga). TURNIR V PODVINCIH Nogometni klub Podvinci bo v soboto in nedeljo organizator 17. tradicionalnega nogometna turnirja v spomin na Janeza Petroviča. Na turnirju v Podvincih bodo sodelovale štiri ekipe, in sicer: Dornava, Rogoznica, Bukovci in domača ekipa. Slovesnost ob 30-letnici kluba bo v nedeljo ob 17.00 uri. Pred članskima tekmama pa bodo zaigrale mlajše kategorije nogometašev in nogometašic. PROGRAM TURNIRJA V PODVINCIH - SOBOTA 12.30: otvoritev turnirja; 13.00: Podvinci starejši dečki - Dornava kadetinje;14.30:Podvinci starejši dečki - Bukovci kadeti; 16.00: 1. tekma članskega turnirja Bukovci - Dornava; 18.00: Podvinci - Rogoznica. NEDELJA - 11.00: srečanje ekip NK Podvinc med U-10 in U-12; 12.00: tekma za 3. mesto; 14.00: tekma za 1. mesto; 16.30: podelitev pokalov; 17.00: slovesnost ob 30-obletnici kluba. PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA V nedeljo ob 18.00 bo v Kidričevem odigrana prijateljska nogometna tekma med domačim Aluminijem in Zavrčem. Mali nogomet Klub malega nogometa Pri Mici organizira 7. memorialni turnir v malem nogometu v spomin na Igorja Matjašiča. Turnir se bo pričel v nedeljo ob 10.00 uri. Organizator je za najboljše pripravil denarne nagrade in pokal. Prijavnina znaša 40 EUR. Prijave se sprejemajo do 20.00 ure v soboto. Informacije na 031 -572-369 Boks V boksarskem klubu Ring Ptuj so letos v 1. slovenski boksarski ligi dosegli prvo mesto, s tem pa osvojili naslov državnih prvakov. Ptujski boksarji se bodo predstavili v petek ob 20.00 uri na parkirnem prostoru Mestnega stadiona na Ptuju, kjer bo potekala revija v boksu - Prvaki se predstavijo. DK, UK Pomagajte Dravi in varcujte! NK Labod Drava ponuja LETNE VSTOPNICE po ceni 108 €. Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova a lica 5, omogoča pa ogled vseK domačih prvenstvenihj/ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Luboct-Oravgjv redj? prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T snem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali s karto in osebnim dokumentom). Foto: DK Foto: NS Foto: NS Iščete svoj stil . Marjanca se je zlila z Murino obleko Marjanca Kozel je doma v Veliki Varnici (Zgornji Leskovec), po poklicu prodajalka, dela pa kot administrativna referentka v skladišču Mercatorja. Je mama dveh odraslih otrok, stara 49 let. V prostem času zelo rada pomaga pri delu v vinogradu. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila sodelavka. _' _i_ Foto: Črtomir Goznik Marjanca prej ... Marjanca je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic je pri njej ugotovila mešani tip kože. Po površinskem čiščenju, pilingu in ureditvi obrvi so ji razložili pomembnost vsakodnevnega čiščenja kože s čistilnim mlekom in tonikom. Priporočili so ji uporabo hidratantne kreme z veliko vlage; to je še posebej priporočljivo uporabljati poleti, ko naj uporablja tudi zaščitno kremo pred sončnimi žarki. V času, ko je na voljo dovolj sezonskega sadja in zelenjava, bodo na njeno kožo blagodejno vplivale tudi domače maske. V Frizerskem salonu Stanka je za Marjančino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zor-čič. Postrigla jih je asimetrično, da je dobila mladostno frizuro, ki bo enostavna za vzdrževanje. Pobarvala jih je rjavo-kostanje-vo, z diskretnimi prameni pa dosegla rahlo prelivanje. Lase je posušila s krtačo. Vizažistka Minka Feguš je oči poudarila v zlato rjavih KOLEKTIV SALONA SKOŠKO m tensKo FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v avgustu * Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje tonih, zunanje dele vek v bolj rjavih, notranje pa je zabrisala z zlato. V rdečkastem tonu je nežno poudarila ličnice in ustnice, s črno maskaro pa trepalnice. Predhodno je obraz prekrila s kremnim pudrom. „Gospa Marjanca se je z veseljem odzvala našemu klicu, prišla poiskat svoj stil, kljub temu da jo je prijavila sodelavka. Takoj, ko sem spoznala gospo Marjanco, sem na hitro ocenila njeno višino in postavo ter ugotovila, da je več kot pravšnja za Murine velikostne številke, saj so njena razmerja med prsnim, pasnim in kolčnim obsegom kot iz Murinih tabel. Zaposlena je kot administrativna referentka, kar pomeni, da veliko časa preživi ob svoji pisalni mizi. Domnevam, da ima občasno tudi kakšne stike s strankami. Vsekakor pa ji njeno delo dovoljuje, da si lahko privošči kaj elegantnega tudi za svoj delovni dan. Poglejmo, kaj bi lahko oblekla gospa Marjanca za svoj delovni dan in po koncu službe tudi za klepet s prijateljico ob kavici. V trgovin Mura imajo ravno pravšnje velikosti za našo današnjo kandidatko, tako da se je kratko malo zlila z obleko. Glede na letni čas, ki naj bi bil vroč ali vsaj topel, sem izbrala lane-no obleko, ki je v svoji osnovi bela ter potiskana s sivo-črnim tiskom. Obleka je rezana pod prsmi, brez rokavov in dolžine malo preko meč. Za primer hitrih temperaturnih sprememb, ki nas letos neprestano presenečajo, sem tudi gospe Marjanci izbrala še srebrno sivi suknjič, ki jo bo po potrebi obvaroval hladnega zraka. Tako obleko kot suknjič in črni šal sem izbrala v trgovini Mura. Da bo eleganca popolna, moramo izbrati še ustrezno obuvalo in torbico. V trgovini Alpina sem našla zanimive sandale v črno-beli kombinaciji in k temu izbrala še črno lakasto torbico. Zaradi torbice in čevljev je kot dodatek izbran še šal, ki ga ležerno ovijemo okrog vratu namesto drugega nakita. Tako, gospa Marjanca je pripravljena za vremenske spre- membe, po preživetem dnevu na delovnem mestu pa tudi za zasluženo uživanje in klepet ob kavici," je povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic se je Marjanca odločila za limfno drenažo. S to terapijo je poizkusila prvič in bila prijetno presenečena nad njenim učinkom. „Tako lahke noge imam, počutim se popolnoma drugače," je povedala po koncu terapije. Med programi, ki jih aparat omogoča, je tudi program za utrujene noge. Osebam, ki imajo tovrstne težave, zelo pomaga, saj se izboljša cirkulacija, je povedala vodja studia Silva Čuš. MG ker takrat zorijo že zgodnje sorte. Postavitev klopotca je zahtevno delo, pa tudi klopotec mora biti skrbno izdelan, saj ima vsak del svojo funkcijo, zato ni vseeno, iz kakšnega lesa je. Stolček je tisti del, ki drži gred, in ker je v obliki stola, nosi to ime. Biti mora iz močnega, trdnega lesa, ponavadi iz bukovine, hrasta ali jesena. Na gred, za katero je najboljši akacijev les, izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kladivca ali macleke. Kladivca morajo biti razporejena tako, da nikoli na udarita po dve hkrati. Zanje je najboljši hruškov les. Macleke držijo viličice iz hrastovega ali bukovega lesa. Kladivca udarjajo po deski - najboljša je iz kostanjevega ali češnjevega lesa, deska pa visi na verižici. Klo-potec ima tudi rep, da se lahko obrača po vetru; navadno je iz hrastovih vej. Vetrnice so najboljše iz topolovega lesa, ker ni pretežak. Haloški klopotec ima šestkrako vetrnico, slovenjego-riški pa štiri krake. Patricija Babosek Zamušani • Postavitev klopotca Spet bo pel klopotec V soboto, na praznik svetega Jakoba, so člani društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski piitar povabili vse ljubitelje vinske kapljice na tradicionalno postavitev društvenega klopotca, srečanje pa so popestrili z dobro glasbo in kulinariko. Foto: Patricija Babosek Postavitev klopotca je za člane društva tradicionalna, sedaj ga bodo postavili tudi drugi vinogradniki. Postavitev klopotca je že stalna prireditev, ki se zgodi 25. junija, ko goduje sveti Jakob. Predsednik društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar Viktor Šprajc je, kot se za predsednika spodobi, sam postavil klopotec. Kot je povedal, je postavitev klopotca ena temeljnih nalog, ki si jo zastavijo na začetku vsakega mandata. »To je naš praznik, gre za začetek naših najljubši del, ki se začnejo po postavitvi klopotca«. Čas postavitve klopotca je med jakobovim, torej od 25. julija, pa do velikega šmarna, 15. avgusta. Na jakobovo se začne zato, Od tod in tam Cunkovci • Za lepši videz vasi Foto: Alojz Zupec Pred praznovanjem občine Gorišnica skoraj ni vasi, kjer se ne bi čutilo urejanje okolja. Domala občina Gorišnica je eno samo gradbišče, tudi v najmanjši vasi Cunkovci so poprijeli za krampe in lopate, namreč uredili so zelenico pri novem parkirišču, ki je bilo nedavno urejeno. Na pobudo svetnika Janeza Preloga in župana tudi najmanjša vas v občini ni bila pozabljena, saj so pridobili dvanajst asfaltiranih parkirnih mest in lično leseno uto pri vaškem domu Cunkovci. Alojz Župec Destrnik • Oratorij pri Sv. Urbanu Foto: zasebni arhiv Na Destrniku je letos junija že tretjič zapored potekal oratorij, ki se ga je tokrat udeležilo 33 otrok. Devet anima-torjev se je trudilo in skrbelo, da so se otroci zabavali iz dneva v dan. Naslov letošnje teme je bil Nate računam. Zgodba svetega Frančiška Asiškega nas je spremljala vsak dan, in sicer tudi v popolnoma konkretni obliki, saj smo animatorji pred pričet-kom pred našo veliko cerkvijo sezidali majhno, ki so jo otroci zadnji dan popravili in dozidali. Po dvigu zastave, pesmi in molitvi so otroci vsak dan izdelali plakat in predstavili zgodbico, ki smo jo animatorji zaigrali. V različnih delavnicah so izdelali maketo cerkve, asiški križ, glasbilo in si poslikali majice. Seveda ni manjkalo iger in veselih pesmi. V četrtek in petek smo se pripravljali tudi na nedeljsko sveto mašo, pri kateri so otroci lepo sodelovali in jo popestrili s pesmijo, z razmišljanji, lepimi mislimi in zgodbico. Odpravili smo se tudi v Terme Ptuj, kjer smo kljub bolj klavrnemu vremenu uživali v bazenih. Družila sta nas veselje in dejavno sodelovanje v skupinah, zato smo si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečamo. Animatorji Ljutomer • Poletna šola za glasbenike Na ljutomerski glasbeni šoli Slavka Osterca so že četrto leto zapovrstjo pripravili poletno šolo za mlade glasbenike. Tokrat so v goste povabili hrvaškega pianista Vladimirja Mlinarica, klavirskega docenta na glasbeni akademiji v Ljubljani in Lisete da Silva iz Portugalske, kije z mladimi glasbeniki izpopolnjevala igranje sodobne, baročne in kljunaste flavte. Po besedah ravnatelja glasbene šole v Ljutomeru Slavka Lašiča je namen izvajanja tovrstnega poletnega izobraževanja mladim glasbenikom po vsej Sloveniji omogočiti dopolnilno delo s priznanimi pedagogi. Devet učencev, med njimi tudi dijakinji iz Novega mesta in Ljubljane, je sodelovalo na poletni klavirski šoli, kjer so pod vodstvom Vladimirja Mlinarica v enem tednu vadili dvakrat dnevno, osem učencev nižje glasbene šole iz Ljutomera, Ormoža in Maribora pa je vadilo s portugalsko umetnico. Vsi udeležencih poletne glasbene šole v Ljutomeru so dobili posebne listine o uspešnem usposabljanju. Veržej • Rokodelska akademija Na razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj je občina Veržej skupaj s tamkajšnjim Zavodom Marianum ter še devetimi slovenskimi in madžarskimi partnerji bila uspešna s prijavljenim projektom Rokodelska akademija in si v okviru operativnega programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pridobila sredstva v višini 275 tisoč evrov. Projekt bo trajal tri leta in bo v celoti namenjen vzpostavitvi izobraževalnega centra. Delovni sklopi bodo zajemali ohranjanje kulturne dediščine ter oblikovanje in izvajanje izobraževalnih programov. Občina Veržej je v okviru Rokodelske akademije zaposlila Tatjano Vokic, ki bo projekt vodila, za programskega vodjo akademije pa je Zavod Marianum izbral Ivana Kuharja. V osnovi izvajanja projekta bodo etnološki tabori preverili stanje na področju rokodelstva in domače obrti, hkrati pa skrbeli za razvoj novih rokodelskih izdelkov. Pri tem se bodo oblikovali novi ter obenem nadgradili obstoječi programi izobraževanj in usposabljanj pri nas in na Madžarskem. Sodelovanje rokodelcev bo potekalo na obeh straneh meje, naloga vseh partnerjev v projektu pa bo skupni razvoj izobraževalnih vsebin za različne rokodelske poklice. NŠ Kuharski nasveti Kumare Sezona kumaric je na vrhuncu. Da ne boste jedli zmeraj enakih jedi, nekaj nasvetov za pestrejši jedilnik. Mlečne kumarice Sestavine: kg olupljenih in naribanih kumaric, 2 stroka česna, sol, poper, kumina, mleko, moka, olje. Na olju prepražimo moko, da postane svetlo rjava, dodamo strt česen in naribane kumare. Zalijemo z mlekom, dodamo sol, poper ter ku-mino. Kuhamo 10 minut na zmernem ognju in pazimo, da se nam jed ne prismodi. Dolivamo mleko, da omaka ne postane pregosta. Zraven mlečnih kumaric ponudimo pire krompir ali pa skuhamo krompir v kosih in vmešamo v kumarice. Jed lahko jemo tudi hladno, predvsem prija v poletnih mesecih. Kumare z jogurtom Sestavine: 80 dag kumar, 3 dl jogurta, 2 žlici kisle smetane, 1 limono, pol šopka kopra, sol in poper. Kumare operemo, po želji olupimo in jih narežemo na tanka kolesca. Limono oža-memo. Jogurt, kislo smetano in limonin sok razžvrkljamo ter začinimo s soljo, sveže mletim poprom in nase-kljanim koprom. Prelijemo kumare, jih zmešamo in postrežemo. Po želji vmešamo stisnjen česen ali drobnjak. Jogurt lahko zamenjamo s kislim mlekom ali kefirjem. Hladne polnjene kumare Sestavine: 4 srednje velike kumare, 4 paradižniki, 10 dag črnih oliv, 8 vloženih inčunovih filejev, nekaj vejic bazilike, 4 žlice majoneze, 1 žlica kaper, olivno olje, sol. Kumare operemo, prere-žemo in jih nekoliko izdolbe-mo. Paradižnike narežemo na kocke in jih zmešamo z olivami, kaprami, narezanimi inčunovimi fileji in na-sekljano baziliko. Zabelimo z žlico olja, solimo. Vsako polovico kumare nadevamo najprej s pol žličke majoneze in nato s pripravljeno solato. Okrasimo z lističi bazilike in postrežemo. Inčunove fileje po želji zamenjamo s tunino. Polnjene kumare na kitajski način Sestavine: 1 kg svežih kumar, 1 žlica škroba, 2 žlici sojine omake; sestavine za nadev:300 g mletega mesa, 200 g špinače, 2 stroka česna, 50 g čebule, 2-3 žlice sojine omake, 1 žlica sezamovega olja, Tačke in repki Poletna vročina - radosti in tegobe Smo še v času najhujše poletne vročine. V današnjem prispevku bom kot že večkrat ob podobnih priložnostih ponovil najnujnejše ukrepe, za katere moramo kot lastniki malih hišnih živali vedeti in jih vsakodnevno upoštevati. Tako lahko našim ljubljenčkom omogočimo mirno in varno preživljanje teh resnično vročih in obremenilnih dni. Najpomembnejša je vsekakor pitna voda. Kužki, muce in druge male živali, ki živijo z nami v stanovanju, imajo najverjetneje zadosti sveže pitne vode. Vendar tudi tu velja, da se moramo prepričati, ali so skodelice polne vode, da se voda morda ne razlije oziroma da ni polna sline in smeti, saj je taka pogosto za živali neokusna in je ne pijejo. Še pomembneje je to pri živalih, ki živijo zunaj v boksih ali so pripete na verige. Takim živalim moramo večkrat dnevno natočiti svežo vodo oziroma zamenjati obstoječo, saj je drugače zelo hitro postana in neužitna. Dehidracija pa v poletni vročini nastopi zelo hitro in sprva neopazno. Če se ji pridruži še pregretje zaradi vročine, je žival v smrtni nevarnosti. Poskrbeti moramo za ustrezno zaščito pred soncem, za senco, kamor se Mlečne kumarice ingver v prahu, sol. Špinačo operite, kratko blanširajte, odcedite in drobno sesekljajte. Čebulo in česen nasekljajte. Meso v skledi zmešajte s špinačo, čebulo, česnom, sojino omako, seza-movim oljem, ingverjem ter malo soli. Po potrebi lahko dodate malo vode. Kumare operite, olupite in v sredini izdolbite. Nadevajte jih z nadevom, povaljajte v škrobu in popecite na vročem olju z vseh strani. Proti koncu pečenja dodajte v izdolbeno sredino sojino omako. Zalijte z malo vode in kratko poku-hajte. Polnjene kumare Sestavine: 125 g riža, 4 čebule, 3 paprike, 150 g mocarele, 2 žlici olja, sol, poper, šopek bazilike, 4 večje kumare (približno 350 g), 200 g smetane, 50 g naribanega parmezana. Nadev: Riž skuhajte. Čebulo olupite in nasekljajte. Papriko razpolovite, odstranite semenje in jo tako kot mocarelo narežite na kocke. Segrejte olje in na njem po-pražite čebulo. Dodajte papriko in jo pražite približno 3 minute. Solite in poprajte. Lističe bazilike potrgajte s stebla in jih narežite na trakove. Riž, mocarelo in tri četrtine paprike in baziliko zmešajte ter solite in popraj-te. Pečico segrejte na 200 stopinj (ventilatorsko na 180). Kumare olupite, jim po dolgem odrežite zgornjo tretjino kot pokrovček (da ostane spodnji del v obliki čolnička) in »čolniček« z žlico izdolbite. Kumare solite in poprajte ter napolnite z riževim nadevom. Odrezane pokrovčke in izdolbeno notranjost kumar na drobno sesekljajte, zmešajte s smetano ter solite in poprajte. To »omako« razporedite po namaščenem pekaču in nanjo položite nadevane kumare. Posujte jih s parmezanom in v pečici pecite 30 do 40 minut. Po želji jed okrasite s cvetovi kopra. Zbrala: AŠV žival lahko zateče. V poletni vročini ne sprehajajmo kuž-kov čez dan, temveč zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Čez dan jih peljemo ven samo toliko, da opravijo fiziološko potrebo. Psi se ne znojijo, saj nimajo žlez znojnic razen med prsti na tačkah in zato se hitro pre-grejejo. Hladijo se izključno preko jezika s pospešenim dihanjem. Zelo jim ve všeč, če jih v vročih dneh oprhamo z vodo, zelo uživajo pri tem. Nikakor ne puščajmo živali v avtomobilu na soncu, niti za nekaj minut ne. V vročini ne pretiravamo s hranjenjem, živali hranimo ali zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Čez dan tako nočejo jesti. Hraniti je najbolje z bri-ketirano hrano, ker lahko stoji v posodici in se ne pokvari. Kakršnakoli sveža hrana je v vročini izredno hitro pokvarljiva in tudi za psa neužitna, celo nevarna, saj lahko povzroči prebavne motnje - drisko, bruhanje. Poskrbeti moramo za učinkovito preventivo proti bolham in klopom, ki so v vročili poletnih dneh še posebej napadalni. Zaradi vročine se kužki začnejo intenzivno praskati dosti prej in intenzivneje kakor pozimi. Pogosto se pojavljajo tako imenovani HOT SPOT ekcemi, kar pomeni nastanek izredno srbečih mest po koži brez dlake, ki si jih žival intenzivno obdeluje Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. z jezikom. Če ne obiščemo takoj veterinarja, da ustavi vnetni proces, lahko pride do obsežnih gnojnih procesov po koži, ki zahtevajo zalo poglobljeno in dolgotrajno zdravljenje. Če je le mogoče, postrižemo psa na kratko že pred pojavom poletne vročine. Če tega ne moremo storiti sami, ga peljemo v katerega od pasjih salonov. V teh vročih dneh prosim in pozivam vse ljubitelje živali, da še posebej pozorno opazujejo in poskrbijo za obnemogle in bolne živali ter prijavijo vsako mučenje živali - kratka veriga, zanemarjanje živali, premalo ali nič sence in podobne nepravilnosti, ki se dogajajo brezvestnim lastnikom. Vsak, ki najde kakršnokoli obliko mučenja živali, lahko to anonimno prijavi na Društvo proti mučenju živali na Ptuju gospe Kristini, tel: 031733454, ali na Veterinarsko bolnico Ptuj, 02 7493650. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vrt v velikem srpanu Pričenja se najbolj vroč mesec avgust, ki z doraščajočimi in dozorevajočimi pridelki vrtne narave ob lahnih večernih vetričih že naznanja, da se bo poletje po njegovem izteku nagnilo k prijetni, barviti in s plodovi bogati jeseni. Do leta 45 pred našim štetjem so ga po luninem koledarju šteli za šesti letni mesec, imenovan sekstilis, rimski državnik Julij Cezar, prenovitelj koledarskega leta v dvanajst mesecev, pa ga je razvrstil na osmo mesto in so ga po Gaju Oktavijanu Avgustu poimenovali avgust. V starih slovenskih zapiskih je najti osmemu mesecu ime mlatnik in veliki srpan. Z imenom veliki srpan, ki se mu je obdržalo do današnjih dni, so poudarili čas velike žetve s srpom, ki je še obsežnejša, kot sta jo narava in polje nudila v minulem mesecu, malem srpanu. V SADNEM VRTU se v avgustu poveča bera poleti zorečih sadnih vrst sadja. Breskvam, marelicam ter raznim vrstam jagodičevja se pridružujejo slive, jabolka, hruške ter poleti zoreče grmasto jagodičevje. Večino poleti zorečega sadja porabimo v sveži obliki, ker je takšno najbogatejše glede vse vrste hranil in vsebnosti svežine in žlahtnosti, ni pa še primerno za trajnejšo hrambo v svežem stanju, ker imajo plodovi vgrajenih še premalo snovi za svojo vzdržljivost. Plodove obiramo postopoma, kot dozorevajo od drevesne do užitne zrelosti. Plodove, ki jih ne porabimo v svežem stanju, z drevesa oziroma grmov oberemo v stanju popolne tehnološke zrelosti in porabimo za predelavo v trajnejše sadne proizvode: sadne sokove, kompote, marmelade ali posušimo v krhlje. Vzporedno, ko obiramo zrele plodove, pobiramo in odstranimo naključno poškodovane, bolne in neuporabne, da ne bi okuževali in škodljivo delovali na zdrave. Z obranih dreves in po spravilu pridelkov takoj poberemo in odstranimo neuporabne ostanke, obrežemo naključno poškodovane veje in mladike ter po potrebi opravimo varstvo pred sekundarnimi okužbami bolezni sadnega drevja, da bi čim bolje negovana drevesa prepustili avgustovski tvorbi rodnih brstov za rod v naslednjem letu. Pri kasno zorečih sortah jablan in hrušk s plodovi preobloženim vejam namestimo opore, da jih zavarujemo pred lomljivostjo v vetrovnem in viharnem vremenu; če pa se to vendarle dogodi, poškodovano vejo pri zdravi osnovi odre-žemo, večjo rano zgladimo in z drevesnim premazom zavarujemo pred trohnenjem. V OKRASNEM VRTU se po že nekaj vročih poletnih dneh, ki jih često spremljajo vetrovi in dodatno izsušujejo zračno vlago, pojavi potreba po zalivanju, saj okrasne rastline z večjimi potrebami po vodi začutijo žejo ter prično veneti. Ne škropimo jih v popoldanskih urah, ogretih zaradi sončne pripeke, s hladno vodo iz vodovodnega omrežja pod tlakom, ker je to za rastline hud pretres. Zalivamo v večernem času le po tleh, v jutranjih urah, ko so rastline ohlajene, pa škropimo po rastlinah s postano vodo le toliko, da jih osvežimo, sicer pa v času, da se čimprej osušijo, saj se pri daljši vlažnosti pričnejo razvijati rastlinske glivične bolezni. Tudi v vročih avgustovskih dneh redno plevemo med okrasnim rastlinjem ter uničujemo plevel, da ga ne zaraščajo, mu odjemajo talno vlago in izčrpavajo rastlinska hranila, okrasnemu rastju pa odstranjujemo poškodovano, obolelo ter odmrlo listje, izrezujemo poškodovana stebla ter odcvetele cvetove, da preprečimo okuževanje in obolevanje zdravih. V ZELENJAVNEM VRTU ravnamo z zelenjadnicami enako, kot to opravljamo pri okrasnem rastju. Obolelih rastlin ni mogoče ozdraviti, zato jih plevemo in odstranjujemo poškodovane dele rastlin, sicer pa pospešimo porabo ter čimprej odstranimo, da zemljo pripravimo za nove posevke. Na posevkih radiča in endivije je pričakovati močnejše pojave pepelaste plesni. Čim jo opazimo na trpotcu in detelji, pričnemo posevke škropiti z rastlinski čaji, nato pa pripravki na osnovi žvepla, da jih ohranimo zdrave in užitne. Miran Glušič, ing. agr. Biokoledar: 31 julija - 6. avgusta 31 -petek 1 - sobota # 2-nedelja 3-ponedeljek 4-torek 5-sreda 6-četrtek Foto: ASV Astrolog Tadej svetuje Katera črka je prava ... Skoraj ni dneva, ko ne bi od investicijskih profesionalcev slišali pogovora o tem, kakšen bo izhod iz gospodarske krize. Finančniki radi poenostavljajo problematiko in ta se konča na enem skupnem imenovalcu: obliki črke. Večina se strinja, da so oblike lahko tri: L za pesimiste, ki pričakujejo japonsko reakcijo, V za optimiste, ki jih sploh ni zaslediti, ter morda W za realiste. Kaj pa če bo gospodarska rast takoj po recesiji določeno obdobje celo močnejša, kot je bila pred recesijo? Kakšna oblika črke ali simbola bi predstavljala omenjeno gospodarsko rast? Zakaj bi lahko bila gospodarska rast močna? Vsaj kratek čas. V obdobju preteklega gospodarskega vzpona (od leta 2002 do 2007) je bila gospodarska rast držav OECD nižja od njihove strukturne stopnje rasti. Ponavadi do recesije pride po močnejši gospodarski rasti, po pretiranih kapitalskih investicijah, zaposlovanju ... Tokrat pa se je recesija začela s precej nizke osnove, ekscesi so bili le na trgu nepremičnin in seveda v finančnem sektorju, drugod pa jih ni bilo veliko. Omenjena sektorja imata velik vpliv na celotno ekonomijo in vprašanje o tem, kako vplivata na globalno gospodarstvo, je neumestno. Seveda slabo. Vendar pa ni neumestno vprašanje o tem, ali bi lahko videli nadpovprečno rast. Zaradi ekscesov v finančnem sektorju in nepremičninah trpi celotna svetovna ekonomija. A nekaj pozitivizma se je v svetovnem gospodarstvu že začelo pojavljati, od novih gradenj do povečanja aktivnosti v ladijskem prometu in pri cenah. In če gremo še globlje v ekonomiko, zaloge so v zadnjem letu sko-pnele. Po podatkih GaveKal Research so se ameriške zaloge proizvodov v zadnjih mesecih zmanjšale za odstotek ameriškega BDP. Če bi poenostavil razlago, bi lahko rekel, da se bodo morale zaloge znova ustvariti. Seveda je mogoče, da se bodo nove zaloge izdelkov ustvarjale npr. v Indiji in na Kitajskem, toda nekaj jih bo tudi v državah OECD. Zmanjšanje zalog iz prejšnjih stavkov je zgodovinsko pomembno. Za recesije vemo, da poleg tragedij in bolečin pomenijo tudi osnovo za pozitivnejši razvoj. Odstranijo se ekscesi, podjetja znižajo stroške, morda poiščejo nove trge (čeprav je ekspanzija v obdobju recesije težja) in posledično postanejo precej bolj produktivna. Podjetja, ki preživijo, imajo veliko večjo možnost, da pridobijo višji tržni delež. Zato naj ne bo presenečenje, če bi bila gospodarska rast v letu 2010 močnejša od pričakovane, kar je povsem realna možnost. Mitja Petrič Šifra: Zvezdana Vprašanje: Kako je z mojim zdravjem? Uporabljam domača zdravila, ker imam pred zdravniki paničen strah, pred njimi izgubim dar govora, zato jih ne obiskujem. Odgovor: Zdravniki so strokovno usposobljeni ljudje in so povečini celo svoje življenje namenili študiju in osebnemu izpopolnjevanju. Na tem svetu pač obstajajo poklici, ki so zelo zahtevni in zahtevajo celega človeka. Toda ni pomembno, kaj človek dela, prav gotovo ni tudi ključnega pomena izobrazba. Mnogo bolje je, da uživaš v tistem kar delaš. Tisti ljudje, ki so že po naravi bolj optimistični in verjamejo v dobro, bodo vedno našli izziv in tako še pogumneje stopali po svoji poti naprej. Če začneva na začetku, je jasno razbrati, da je pri vas strah tesno povezan z občutkom varnosti. Pri zdravniku na svoj način pogrešate pogovor in da bi si vzel čas za vas. Pravzaprav je čas, da svoj strah premagate in da se po potrebi odpravite na rutinske preglede k zdravniku. Poglejte, koliko ljudi na tem svetu se boji zobozdravnika, vendar je nujno, da se k njim odpravite. Daleč od tega, da je obisk prijeten, ampak je pa toliko slajše, ko lahko jeste slaščice brez nepotrebnega skelenja. Strah se premaga s tem, da se odločite in soočite s tistim, kar vas muči. Vsak človek kdaj potrebuje zdravniško pomoč in dobro je, da se s svojim zdravnikom pogovorite in mu zaupate. Tako bo tudi sam lažje pristopil k vam in vam vlil moči. Če ne morete, mu zaupajte po telefonu in tako bo vaš strah zvodenel. Pravzaprav se je- dro problema skriva v tem, ker imate občutek nemoči v življenju in boste morali počasi ugotoviti, kaj vas veseli. Srečo morate najti v sebi, priložnosti za uspeh lahko iščete izven sebe in čas je, da postanete ustvarjalni. Pišite svoje občutke o tistih žalostnih trenutkih in tedaj, ko ste veseli. Podajte se v družbo, premladi ste, da bi se postarali pred dejansko starostjo. Zdravila iz domače lekarne so lahko čudovito dopolnilo, ki pripomore k trdnejšemu zdravju, nabiranje zdravilnih zelišč je tudi balzam za dušo. Z vašim zdravjem bo v bodoče kar dobro in boste sloveli po trdnem zdravju. Res pa je, da prej ko premagate strah pred zdravnikom, toliko lažje vam bo. Želim vam mnogo sreče in notranjega poguma! Šifra: Radovedna Vprašanje: Kdaj bom spoznala sorodno dušo dvojčico? Odgovor: Izraz duša dvojčica je znan šele v zadnjem času. Živimo v času na začetku Vodnarjeve dobe, ko se bodo ljudje mnogo bolj povezali med seboj in naredili kaj dobrega drug za drugega. Nenehno se poraja vprašanje, kaj je smisel življenja in kje so meje. Ali je res vse dovoljeno? Zdi se, da se v vašem primeru jasno vidi, da ste sami tisti, ki si postavljate pravila, in da živite v duhu resnice, da vsak lahko dela tisto, kar misli - Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. seveda je predpogoj dejstvo, da pri tem ne ogroža drugih. Ljubezen je za vas eliksir mladosti. Tisto neizbrisno znamenje, ki vam daje smisel. Duša dvojčica je lahko kdorkoli na tem svetu in ni nujno, da je to vaš srčni izvoljenec. Astrološka karta nakazuje, da se boste morali stvari lotiti drugače. V prvi vrsti si morate zaupati, da ste na dobri poti, da najdete srečo v ljubezni. Ne bodite obremenjeni z nekimi predsodki in s tem, kar morate imeti. Življenje je igra, v kateri se pravila igre lahko od časa do časa tudi spremenijo. In prav je tako. Naučiti se morate poslušati svojo intuicijo in slediti poti osebne legende. Kako to storite? Zelo preprosto: predvsem tako, da ste zadovoljni s tistim, kar imate, in da uživate v vsakem dnevu. Svojega srčnega izvoljenca boste spoznali na neki družabni prireditvi in iskrica ljubezni bo preskočila. Zvezde vam sporočajo, da idealov ni in da se skozi različne odnose celo svoje življenje učite. Vsekakor je dobro poslušati sebe in iz vsake modrosti izluščiti zrno. Upanje je tisto, ki naj vam da notranji pogum in željo po ljubezni. Naj vas valovi sreče ne zapustijo. Srečno! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Svetovanje za vas, za vse nas... Nivoji bivanja (II.) Nadaljevanje iz prejšnje številke Če si predstavljamo, da se dva človeka nenehno prepirata in vsak želi svoje uveljaviti, ne more biti to trajno prijateljstvo. Ponavadi eden popusti in zaradi drugega in sprejme njegovo mnenje. Pa je to v redu? Je prav storil zase? Jaz bi rekla, da ne, ker je zanikal sebe in svoj prav samo zaradi tega, da bi ugodil drugemu. Kolikokrat v življenju pa to počnemo? Sklepamo razne kompromise, da bi se lahko družili z ljudmi, s šefom, s sodelavci, pri tem pa zanikamo svoje mišljenje in morda je ravno to tisto, kar nas dela nesrečne. Morda smo prevečkrat popustljivi in ubogljivi, zadovoljni pa nismo s tem, kar nam to prinaša. Nam je to potrebno? Je to v naši naravi, ali so nas tako naučili? Kdaj so nam rekli, da moramo biti poslušni, kdaj so od nas zahtevali, da upošte- vamo mnenje drugih, čeprav smo v resnici vedeli, globoko v sebi slutili, da je pravilneje tako, kot smo mi čutili? Ali se sploh še upamo vprašati za naše mnenje? Človek je razumsko, čustveno, duhovno in fizično bitje. Premalokrat se zavedamo naše razsežnosti in s tem različnih možnosti, ki nam nevede uhajajo. Ko se pričnemo zavedati sebe, se zavemo, da je potrebno razvijati potenciale in možnosti na vseh naših nivojih. Razvoj v zadnjih letih je temeljil predvsem na telesu in razumu, vse premalo pa je bilo poudarka na čustvenem in duhovnem nivoju. Ravno zaradi tega imamo danes takšne rezultate - mnogo zaničevanja, sovraštva, jeze. Iz tega pa izhajajo slabi odnosi v družinah, nepotrpežljivost med otroci, vrstniki in posledice so samomori, nesreče in umori ... Zaradi nestrpnosti Duševno zdravje Ljudje, ki silijo v ospredje Marjana iz okolice Ptuja zanima, kaj je to v nekaterih ljudeh, da hočejo biti vedno v ospredju pozornosti, čeprav si tega ne zaslužijo. Ima prijatelja, ki bo iz najmanjše stvari naredil pravi cirkus, čeprav za to ni nobene potrebe. Na nek način bi mu rad dal vedeti, da lahko funkcionira tudi drugače, da ga imajo prijatelji radi tudi brez takšnega ali drugačnega odstopanja oziroma izstopanja. So seveda ljudje, ki zaznavajo samega sebe kot sila pomembnega in vlagajo ogromno energije v to, da so vedno v središču pozornosti in dejansko vsako malenkost, ki jo naredijo ali povedo, tako poveličujejo, da bi pri soljudeh naredili vtis, kot da so naredili nekaj velikega ali povedali nekaj sila pametnega. Seveda s tem vzbujajo neprijetne občutke pri vseh tistih, ki so z njimi v stiku - pri družini, sorodnikih, prijateljih, sodelavcih ..., toda to jih ne moti in tako ravnajo še naprej. To je del njihovega stila življenja, tako imajo občutek, da so v središču pozornosti, da se svet vrti okoli njih. Ta način vedenja izhaja iz njihovega otroštva, saj so verjetno le tako izsilili pozornost svojih staršev in dobivali potrditev, da imajo neko vrednost. Razumsko o tem verjetno ne razmišljajo, zato je malo verjetno, da bi Marjan s pogovorom pri prijatelju dosegel spremembo. Ker pa taki ljudje ponavadi niso ogrožajoči za soljudi, mu naj Marjan pusti, da živi prijatelj na ta način še naprej, saj mu bo drugače vzel prav tisto bilko, na katero se oklepa in sebi dokazuje svojo vrednost v svetu, drugim pa seveda, žal, manj. Mag. Bojan Šinko Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! in neupoštevanja sočloveka pride do prepirov, vse to pa se prenaša naprej na mlade ljudi, na naše otroke. Potem pa se čudimo, zakaj otroci pijejo in uživajo nedovoljene substance. Kaj bomo naredili glede tega? Je še čas, da kaj spremenimo? Dokler smo živi je čas za spremembo, najprej pri sebi.. Kaj jaz počnem narobe, kaj sem danes razmišljal, kako sem danes govoril s sosedi, otroci, prijatelji... Kaj lahko jaz danes izboljšam?! Vse to se bo odražalo v naši prihodnosti, v naših življenjskih situacijah.. Začnimo delati na vseh nivojih bivanja, nadomestimo primanjkljaj tam, kjer ga je največ; začnimo Spoštovati sebe in vsa živa bitja. Lepe poletne dni še naprej. Milena de Viktory, društvo Feniks, 051413 354, mail: fenik@mail386.com Krvodajalci 7. maj - Tatjana Skoliber, Ulica Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Danica Prapotnik, Breg 5; Janko Prapotnik, Breg 5; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Alenka Bezjak, Gajevci 26; Silvo Koren, Cesta Talcev 33, Središče ob Dravi; Natalija Kokot, Majšperk 32; Dušan Be-denik, Kočice 25; Vlasta Mršek, Ulica Jožefe Lackove 34, Ptuj; Damjan Modric, Peršonova 25/a; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Olena Greifo-ner, Cirkovce 68/c. 11. maj - Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Anita Slana, Stojnci 102; Jelka Petek, Dornava 142/a; Janez Cep, Majšperk 60/b; Brigita Tetičkovič, Lovrenc na Dravskem polju 8; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Valerija Cep Bele, Majšperk 60/b; Dalibor Markež, Peršonova 34, Ptuj; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21, Ptuj; Edvard Kozel, Ul. 25, maja 3, Ptuj; Natalija Vrabl, Klepova ul. 28, Ptuj; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Robert Fajt, Spodnji Gaj 39; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Aleksandra Magdalenc, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Vladimir Markovic, Ivanjkovci 14/a; Janko Murko, Rabel-čja vas 17, Ptuj; Nataša Zupanič, Ul. Kneza Koclja 4, Ptuj; Natalija Rodošek, Podlože 60/b; Sebastjan Dobravec, Srednje Gameljne 27, Ljubljana -Šmartno. 14. maj - Branko Pevec, Šalovci 9; Milica Korpar, Podgorci 87/a; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Branko Korez, Stogovci 22; Valerija Skok, Videm pri Ptuju 32; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Ana Verlak, Muretinci 54; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Roman Horvat, Placerovci 14/a, Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/a; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Ivan Klinger, Podvinci 65; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj; Stanko Janžekovič, Prerad 40; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Stjepan Higl, Marjeta na Dravskem polju; Kristina Reich, Apače 62; Damir Omerovic, Kicar 31/a; Boštjan Kostanjevec, Kvedrova 2; Andrej Kuharič, Polenšak 7/b; Daniel Nahber-ger, Kopališka 14, Kidričevo; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Danica Fran-gež, Cirkovce 3/a; Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14; Miran Tušak, Gorišnica 106; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Andrej Plohl, Draženci 21; Borče Sto-janov, Zg. Jablane 28; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Stanislav Arnuš, Orešje 115; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Franci Benko, Trnovska vas 26; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Franček Trčko, Šikole 3; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Emil Prav-dič, Rucmanci 6; Jože Bezjak, Bukovci 109; Miloš Ličina, Ormoška cesta 59, Ptuj; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12, Sveti. Jurij; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Zdenka Gobec, Draženci 21/d; Anita Terbuc, Kicar 119. 18. maj - Daniel Gojkošek, Haj-doše 42/b; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Alojz Kikl, Skorba 6; Alojz Rakuša, Hlaponci 49; Vera Sakelšek, Videm 10; Alen Hodnik, Arbajterjeva 1, Ptuj; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Marija Šterbal, Kukava 44; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1/b; Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Janez Murko, Vitomarci 33; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Breda Vidovič, Krčevina pri Vurbergu; Mihaela Strelec, Belšakova 61, Ptuj; Marija Žmauc, Dragovič 9; Janko Vo-grinec, Muretinci 37; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Martin Sok, Bukovci 92; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Albin Marin, Polenci 31/a; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Ivan Fijan, Zabovci 11/a; Slavko Gabrovec, Meje 4; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Andrej Trunk, Moškanjci 46/c; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Alojz Lukner, Zavrh 61/a. Slo POP novice Skupina Šank Rock ima za sabo zavidljivih 25 let delovanja, v katerih so na 15 albumih nanizali mnoge uspešnice. So stalni gostje na vseh koncertnih prizoriščih po Sloveniji, njihova navzočnost je tako rekoč že nuja na vseh večjih rock festivalih, kot so Rock Otočec, Pivo in cvetje, Piše se leto... Tudi to poletje imajo vse vikende do jeseni rezervirane za koncerte po Sloveniji, ko bodo razveselili svoje zveste privržence in vse tiste, ki nekaj dajo na kakovostno slovensko rock glasbo. Septembra pa se bodo zaprli v studio in posneli material za nov studijski album, ki gaje napovedal že izid novega singla Ni boga, za katerega so v začetku junija posneli videospot. k-k-k Fantje iz novomeške skupine Dan D so svojo glasbeno kariero začeli leta 1997, ko so posneli prvi album Igra. Do današnjega dne so posneli štiri kakovostne rockovsko poetične albume, na katerih se vrstijo mnoge uspešnice, ki so se usidrale globoko v srca zvestih poslušalcev. Sodelovali so z mnogimi slovenskimi rockerji, kot so Siddharta, Niet in pred kratkim tudi z zasedbo The Stroj na podelitvi viktorjev 2008. Zadnji album Ure letenja za ekstravagantneptice je prinesel nove uspešnice Jutranja, Google Me in Love Song; za slednjo fantje že pripravljajo videospot, medtem pa se pridno pojavljajo na slovenskih odrih. Kmalu bodo začeli intenzivne vaje s simfoniki, s katerimi bodo nastopili septembra v Križankah v okviru koncerta Dan 202. -,k-k-k Iris je zaključila izpite na fakulteti, zdaj jo čaka še nekaj nastopov, tekmovanje na evropskem plesnem prvenstvu in mednarodnem plesnem festivalu, kjer z Bolerovo ekipo sodeluje tudi kotpevka. V preteklih dneh seje že vrnila z dopusta; letos si gaje privoščila kar v Grčiji. Videospot je posnet, pevka pa je izjemno navdušena nad čisto svežim sodelovanjem s produkcijsko skupino Skater. MZ BTlr 10 ^A D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. NUDE: PADAM V LJUBEZEN MOJ EDINI 8. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 7. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE 6. SAMUEL LUCAS: KJE SI TI 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME 4. MARKO VOZELJ: MAVRICA 3. STEREOTIPI: PLES V DEŽJU 2. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ 1. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Maja P. o čudni poti slave Pred leti so se v resničnostni glasbeni šov Popstars prijavili številni mladi, ki so hoteli uspeti v svetu glasbe, strokovna žirija pa je med njimi izbrala tri in tako sestavila skupino Unique. Med tremi izbrankami je bila tudi modrooka Maja Pra-šnikar. Kljub temu da so člani žirije v njej videli odlično pevko, se Maja na samostojni glasbeni poti sooča s težavami, ki nimajo zveze z njenim petjem in preraščajo v pravo nočno moro. Neprestano jo namreč kličejo in vabijo na 'poslovna srečanja' najrazličnejši podjetniki, direktorji, glasbeni me-nedžerji, vplivneži ... Vsi po vrsti ji obljubljajo denar (za snemanje pesmi in videospo-tov) ter velik uspeh na glasbeni sceni. Po nekaj srečanjih, na katerih 'nakladajo' o velikih poslovnih načrtih, pa začnejo kazati svoj pravi obraz. Nekateri bolj, drugi manj diskretno ji namignejo, da od nje pričakujejo vse kaj drugega kot re- Foto: Maja p sno glasbeno delo. Maja Prašnikar predstavlja novo skladbo z naslovom Romeo. »Po naravi sem zaupljiva, zato z zanimanjem prisluhnem vsakemu, ki se obrne name z glasbeno ponudbo,« pravi 27-letna Maja. »A žal se vedno znova izkaže, da je glasbena ponudba le izgovor za to, da z mano vzpostavijo stik. V resnici bi me namreč radi zvabili v posteljo. Ko ugotovijo, da ne želim uspeti na tak način, kar naenkrat poniknejo, s svojimi obljubami vred." Zadnje čase jo najbolj vztrajno nadleguje znani (poročen) slovenski podjetnik, ki ji ponuja denar za drag videospot in nekaj sto evrov na teden, če postane njegova priležnica. Razočarana Maja je sklenila temu narediti konec. »Verjamem, da nisem edina, ki se soočam s takšnimi težavami. Če druga dekleta molčijo, jaz ne morem več. Glasba je moje življenje in vse, kar si želim, je, da bi pela. Svojo pesem bi rada delila z vsemi, posteljo pa le s tistim, ki ga ljubim. Je to tako težko razumeti?!« se sprašuje pevka, ki je svoje žalostne izkušnje s 'poslovnimi partnerji' strnila v pesmi Romeo, za katero je posnela tudi videospot. MZ Filmski kotiček Zack in Miri snemata pornič Vsebina: Zack in Miri sta sošolca iz mladosti, ki sta 10 let po maturi duhovno obtičala na nivoju srednje šole. Živita skupaj v najetem stanovanju in delata tipično študentska dela, kot je recimo streženje pijač v kavarni. Denarja ni, zato jima počasi odklopijo vodo, elektriko, grozi pa jima nasilna izselitev. Na praznovanju 10. obletnice mature ugotovita, da se s porniči dobro zasluži. Rečeno - storjeno. Zack napiše scenarij, izbereta nekaj porno igralcev ali vsaj oseb, ki so pripravljeni zastonj 'igrati', in projekt steče. Največja ovira jima predstavlja dejstvo, da bosta po dolgih letih morala Zack and Miri Make a Porno Igrajo: Seth Rogen, Elizabeth Banks, Jason Mewes, Traci Lords Režija: Kevin Smith Scenarij: Kevin Smith Žanr: romantična komedija Dolžina: 101 minuta Leto: 2008 Država: ZDA seksati, saj ne vesta, kako bo to vplivalo na njuno prijateljstvo. Toda izkaže se, da to ni težava. Vsaj ne tako velika kot ljubosumje, ki se nepričakovano pojavi pri obeh, ko naj bi v filmu seksala z drugimi Kevin Smith velja za avtorja neobičajnih filmov, ki si upajo čez rob. To velja le za mainstream kino ponudbo, kjer vladajo družinske vrednote in kjer v vsej silni akciji ponavadi ne vidimo niti kapljice krvi ali golih ženskih prsi. V takšnem sterilnem okolju ni težko biti provokativen, resnici na ljubo pa je v morju drznih filmov s sporočili, ki jih v kinu nikoli ne bomo videli, Kevin precej neizrazit. Če iz vseh njegovih filmov poberemo kup kletvic, goloto in politično nekorektne šale, ugotovimo, da si Kevin v resnici želi delati pri Di-sneyju, saj je vsa čudovita fasada nekonvencionalnosti njegovih filmov postavljena na skelet običajnih prijemov, metod in struktur tipičnega hollywoodskega filma. Tudi njegov zadnji film Zack in Miri snemata pornič je zato kljub vsem posnetkom jošk, riti, jajc, penisov in mehkoerotičnega seksa le običajna romantična komedija, kjer je občinstvu kristalno jasno, da se imata glavna junaka rada. Ko to ugotovita tudi sama, sta toliko štorasta, da se v zadnji tretjini skregata, nato se pobotata in to je konec. Obvezna kriza v tretjem dejanju zaradi snemanja porniča deluje celo smiselno in ne za lase privlečeno, kot je to večkrat opaziti v tem žanru. Glavna junaka pač imata isto težavo kot junaka zadnjega Kubrickovega filma: pozabila sta seksati. Ko enkrat to dojameta in udejanita seks, je odnos (spet) zdrav. Seks je za ljubezenski odnos to, kar je denar za srečo: ni vse, je pa velika večina. Kevin Smith v svojem opusu zelo niha in tale film je eden izmed tistih, ko se je odbil s svojega ustvarjalnega dna v relativno zabavnost, a tako kot se vsaka žoga po padcu z višav po nekaj skokih počasi umiri, se umirja tudi Kevin. Njegovi štosi in ostre zbadljivke so vedno manj zabavni in ostri. Gre za tipično pot avtorja, ki je v svojem prvem filmu izstrelil vse najboljše, kar ima, nato pa vedno bolj zguljen recept le še pogreval. Če pa na njegove filme ne gledamo kot na filme s sporočilom, postanejo lahko gledljiva, nezahtevna in dobra zabava za uro in pol. Tudi Zack in Miri snemata pornič. Matej Frece Štajerski TEDNIK ZNAN ANTIBIOTIK PODRED SESALCEV IZ REDA PRIMATOV OVADUHINJA, OVAJALKA BELOROKI GIBON NEMŠKI AVTO NAŠ NOGOMETAŠ (JALEN) MANJŠALNICA OD CIGARETA HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA SEDIMENTNA KAMNINA PEVKA (MONIKA) GREGOR ERBEŽNIK HUMORISTKA PUTRIH TENIŠKI REKET NEBEŠKI KRILATEC ČAPKOVA DRAMA ANGLEŠKI IGRALEC (EDMUND) UTRDBA V SANANTONIU FIGURA PRI ČETVORKI PREDSTOJNIK BANOVINE PREBIVALKA GALIJE BALKANSKE ŠP. IGRE PREBIVALEC BELOGA PLUNDRA, ČOBODRA NEVESTINA OPREMA RAZMERJE, ODNOS (STAR.) CERKVENA NADARBINA IRENA NOVOTNA ZELIŠČAR SIMON MOBITELOV PREDPLAČNI SISTEM PROSTOR OB USTIH KOLONIJA MACAO EVA NOVŠAK STARO BABILONSKO MESTO MALAJSKA BOŽJAST EVROPSKI VELETOK AVTOMOBIL FRANC IRGL SKALA, ČER REKA MAJNA NASELJE PRI PROSENJA-KOVCIH CERKVENA TKANINA ZA POKRIVANJE HOSTIJ DEL VOZA Ugankarski slovarček: ADJEKTIV = pregibna beseda, pridevnik; AER = cerkvena tkanina za pokrivanje hostij; AOMEN = kitajsko ime portugalske kolonije Macao; BENEFICIJ = cerkvena nadarbina; ILL = desni pritok Rena; RATKOVCI = naselje pri Prosenjakovcih; STIPAN = ime hrvaškega slikarja Bakovica; TALAN = ime ameriškega filmskega igralca Torriera. ■9A!U!N 'u| 'use>| 'jsis Tp^susq 'e^isjegp 'ojas 'jsujo 'fiaond 'j| '>jowe 'oweiv 'ujo^od 'js>| Pbv '|9gue '|9do '9lisnqo 'ueq 'eo| 'epe|ue>j|eq 'e^snpeAO 'ejpoqog 'unpjusd '>j!ouejed '|edo 'epyi '|seis 'eujise :ouAejopoA :e>tuezjj>| 8) Aa^say RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 01. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). NEDELJA, 02. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu^ Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 03. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 04. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slod-njak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Robin). SREDA, 05. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin). ČETRTEK, 06. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PETEK, 07. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). Horoskop OVEN Na probleme, ki jih piše življenje, boste pogledali iz drugega zornega kota. Označevala vas bosta resnost in delovna energija. Časa za počitek ne bo, ampak poglejte na to kot izziv. Močno bo izstopala komunikacija, besede bodo pri vas prav vrele. Vroča izkušnja vas čaka v ljubezni. Sn BIK Vroče dneve je bolje preživeti v prijetni senci. Varujte se mrzlih pijač. Delo na vrtu boste opravili zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Življenje vam bo ponudilo uspehe na delovnem mestu. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Čas je, da se odpravite na počitnice in uživate. DVOJČKA Pred vami je temperamenten čas, v katerem boste dokazali svoje sposobnosti. Blesteli boste v pogovoru in vseh komunikativnih opravilih. Čas bo, da se postavite na prvo mesto. Na delovnem mestu vas bodo spremljale novosti. V ljubezni bo čas nežnosti in romantičnih doživetij. RAK V ljubezni bo vladalo ravnovesje. Globoko v sebi boste našli moč in postavili stvari na svoje mesto. Nakazano je, da boste srce še bolj odprli in zaupali v oazo sprememb. Največ se naučite skozi druge ljudi in uvideli boste, da se sreča skriva na strani pogumnih ljudi. LEV ■Tj Ugotovili boste, kaj vas osrečuje. To bo čas, ko boste več časa preživeli v naravi. Nekatere stvari vas bodo v osnovi skrbele, toda pokazala se bo tudi rešitev. Blesteli boste finančno in okrepili svojo denarnico. Zanimali se boste za tisto, kar odstopa, in tako napredovali v znanju. DEVICA Pred vami je nekoliko bolj nemiren in drzen teden. Sledili boste svojim sanjam In naredili premik v tistem, kar ste odlašali. Globoko v sebi boste iskali svojo resnico. Daleč v ospredju bodo družabnost, komunikativnost in odprtost. Zdi se, da so na obzorju nove poti in s tem priložnosti. TEHTNICA Velik premik vas čaka glede službe. Vsekakor bo to obdobje namenjeno temu, da naredite urnik dejavnosti in da se odločite, česa si želite in kaj bi lahko nekoliko počakalo. Moč boste črpali iz partnerjeve ljubezni. In v primeru, da ste samski, bo na delu Amorjeva puščica. ŠKORPIJON Intuicija bo v tem tednu most med razumom in srcem. Odločali se boste jasno in glasno. Prosti dan ali dva bosta koristna in lahko si boste nabrali novih moči. Nakazano je, da se bodo dogodki s svetlobno hitrostjo vrteli v vašo korist. Odpravite se raziskovat neznane uganke. STRELEC Čeprav boste stopali po prašni poti naprej, vam bo življenje ponudilo neko trdnost. Spoznali boste zanimivo osebo nasprotnega spola, katera vam bo dokazala lepote bivanja. Seveda bo to tudi čas, da se dokažete sebi in drugim. Bodite nekoliko bolj odprti in dojemljivi v ljubezni. KOZOROG Vaše srce bo postalo toplo in boste naredili v tem tednu veliko dobrega. Družili se boste z zanimivimi ljudmi, ki vam bodo pomagali sestaviti mozaik sprememb. Od njih se boste učili. Lepa beseda vedno najde lepo mesto. Zapisujte si svoje notranje občutke in uživajte življenje! VODNAR Izražali se boste skozi svet kreativne umetnosti. Sprostila vas bo dobra glasba. S svojim znamenjem boste lahko pomagali drugim. Globoko v sebi boste začutili iskrico, s katero boste ponesli dobro med ljudmi. Na delovnem mestu boste uživali. Ne boste pozabili nase in se razvajali. RIBI Odpravili se boste v naravo in občudovali lepote. Harmonija se vam bo nasmehnila v partnerskem življenju in okrepila se bo raven samozavesti. Naredili boste nekaj zase in tako polepšali svoje življenje. Nemirni boste postali v službi, kajti čaka vas dodatna odgovornost. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Poletni program Radia Ptuj - od 1. julija do 31. avgusta! RIDIJ v ^ Zamenci • Gobarski praznik Prireditev, ki je zrasla kot goba po dežju Minuli konec tedna je v Žamencih tradicionalno potekal gobarski praznik, ki je v dveh dneh privabil obiskovalce od blizu in daleč. Razstava gob, zelišč, čebeljih izdelkov, družabne igre in pestra kulinarika so znova vabili. Ideja o gobarskem prazniku se je rodila že pred nekaj desetletji. »Zrasla je iz našega okolja in naših ljudi kot gobe po dežju,« pravijo organizatorji. Bogati gozdovi Slomošine z gobami, obisk razstave gob na Celjskem obrtnem sejmu in razgovor z vodjem razstave in poznavalcem gob so rodili idejo o gobarskem prazniku. Sestalo se je nekaj domačinov, ki so dali pobudo in je bila dobro sprejeta. To je bilo že v daljnih poznih sedemdesetih. Resno so prijeli za delo, dan pred prireditvijo so odšli v gozd nabirat mah, listje, drevesa in nato v dvorani gasilskega doma ob zidu postavili oder za razstavo. Ustvarili so pravo gozdno okolje. Takrat je veselico obiskalo okoli 500 ljudi, letos pa se je ta številka povzpela na skoraj 3000 obiskovalcev. Ker so se zavedali, da je njihovo poznavanje gob preskromno, so se vedno bolj navezovali na strokovnja- Razstavi gob so pridružili tudi razstavo zelišč, predstavila pa se je tudi lovska družina Dornava-Polenšak. Foto: Patricija Babosek ke. Pomoč jim je ponudil Anton Poler, poznavalec gob, pisec knjig, en-tuziast in dolgoletni sodelavec. Vedno bolj so se zavedali pomena gob in s tem skrbi za okolje. Z ureditvijo letnega prireditvenega prostora na igrišču so uredili razstavo v naravnem okolju bližnjega gozda. Tako je posebej do izraza prišla razstava, ki so jo postavili naravnost v Obranov gozd in je zaradi naravnega okolja, kamor so postavljene gobe in zelišča, res nekaj posebnega. Razstavi in predstavitvi so se pridružili lovci Lovskega društva Dornava-Polenšak in Čebelarsko društvo Dornava. Prireditev so letos še popestrili z družabnimi igrami, ki so potekale v soboto, vse pa so bile tematsko povezane z gobami. Ko se je dan prevesil v večer in noč, pa se je glavno dogajanje preselilo na oder in plesišče, kjer so obiskovalci vztrajali do zgodnjih jutranjih ur. Patricija Babosek Piše: Uroš Žajdela • V Mavretaniji (18.) Idilični Marakeš Zgodaj zjutraj sva se odpravila pred vzorno urejeno avtobusno postajališče v Dakhli, od koder nas je sodobno opremljen avtobus popeljal na 24-urno vožnjo v smeri Marakeša. Dakhla se sicer lahko pohvali z najsodobnejšim letališkim pristaniščem in redno letalsko linijo do Casablance, ki ne predstavlja pretiranega finančnega zalogaja, pa vendar sva se midva, predvsem zaradi želje po ogledu še zadnji nekaj saharskih sipin, odpravila z avtobusom. Na srečo nisva pred odhodom ugotovila, da bo potrebno prebiti na avtobusu cel dan. Vsekakor je bila vožnja v klimatiziranem avtobusu z nastavljivimi sedeži ter prijetno maroško glasbo v ozadju izredno prijetno potovanje, a bistveno manj kot potovanje do Dakhle. Razen spektakularne Sahare, ki se mnogokrat strmo spušča k atlantskemu oceanu, spet drugič pa bombažne sipine ustvarijo občutek nepredstavljive izgubljenosti, osrednja Zahodna Sahara ne ponuja bliskovitih dogodivščin. Nekaj manjših prepirov na avtobusov glede uporabe stranišča in zaradi političnih nazorov ter stotine neprecenljivih pogledov na Saharo in že smo bili v Laayouneju, prestolnici Zahodne Sahare. Pričakal nas je dež in številni oblaki niso vzbujali pretiranega zaupanja v stabilnost vremena. Najin načrtovan postanek se je tako izneveril in že sva se povzpela nazaj na avtobus, smer Marakeš. Natanko po 23 urah in 55 minutah vožnje smo prispeli v ta biser Maroka. Fantastično mesto vseh presežnikov. Mesto ki ga vsakdo mora kdaj obiskati. Čeprav se avtobusno postajališče nahaja nekaj kilometrov od Medine ali starega mestnega jedra, ki se nagajivo in skrivnostno nahaja za mogočnim mestnim obzidjem, in klub utrujenosti ter hrepenenju po počitku te arhitekturna in kulturna lepota mesta ponese na nekajkilometrski sprehod. V daljavi se naenkrat zablešči pogled na fantastično mošejo Koutouba in pripadajoč minaret, ki gospodovalno kraljuje nebu Marakeša. Domačini znajo povedati, da vse poti vodijo do te fascinan-tne mošeje. Od leta 1062 je Marakeš, skupaj s sosednjim mestom Fes prevzel osrednjo vlogo trgovanja, kulturnega udejstvo-vanja ter religijske prakse. Ob pogledu na fantastično pogorje Atlasa, ki se bohoti v ozadju Marakeša, postane vsakomur povsem jasno, zakaj je almoravid-ski sultan Youssef ben Tachfine prav to mesto izbral za gradnjo svoje rezidence, od koder je nadzoroval celotno severno Afriko ter Andaluzijo. Njegov sin, sultan Ali ben Youssef, je konec 17. Foto: U. Zajdela Znamenita mošeja Koutouba v vsej svoji veličini. Minorete je možno opaziti kilometre daleč na posameznih mestnih vpadnicah. stoletja zgradil podzemni sistem oskrbe s pitno vodo. Marakeš se je razvijal v neslutne višave. Leta 1147 je maroški mestni biser padel v roke sultanu Al-mohads, ki se prav tako ni mogel upreti njegovi lepoti in posledično je mesto ohranilo vlogo dinastične prestolnice. Mnogi domačini še danes govorijo, da je najpomembnejši sultan v zgodovini Marakeša sultan Yacoub el Mansour, saj je v času njegovega vladanja mesto dobil današnjo podobo. Ves gradbeni material je bil uvožen iz italijanskih rudnikov ter z bližnjega vzhoda. Njegov daleč največji spomenik je osrednja mošeja, imenovana Koutouba. Dejansko gre za fantastično arhitekturno dovršenost. Po dobri ure hoje sva se nahajala pred to famozno stavbo, kamor se torej stekajo vse vpadnice v mesto. Ko stojiš ob takšnem zgodovinskem obelisku, ki že 10 stoletij nadvse uspešno kliče vernike k molitvi, je svojstven občutek. Usedeš se na prijetno hladno klopco iz marmorja, hkrati pa ti drevo, prepolno pomaranč, ponuja slasten prigrizek. Opazuješ ljudi in njihovo religijsko udejstvovanje. Iz minaretov se vije gromki glas molitve. Življenje v okolici mošeje za nekaj trenutkov zastane. Le golobi se v svoji nevednosti podijo in zganjajo hrup. Po nekaj minutah mesto v vsej svoji veličini ponovno zaživi. Pot od mošeje te ponese v osrčje mestnega vrveža do znamenitega Djemma el-Fna (Trg mrtvih), osrednjega mestnega trga, kjer se prepleta fantastična mešanica tradicionalnih izdelkov in načina življenja. Trg je domovanje številnih uličnih umetnikov, od ljubiteljev smrtnih kač, pripovedovalcev zgodb, šamanov pa vse do prodajalcev sveže stisnjenih pomarančnih sokov. Tudi prenočišča v osrčju Medine so relativno ugodna, vsaj izven sezone. Le spoznati moraš sistem trgovanja ter organizacije mesta in že je bivanje v tem maroškem biseru denarnici prijazno. Osrednji trg hkrati predstavlja vstopna vrata v zapleten preplet uličic osrednjega bazarja. Uf, kako zlahka se zgubiš v labirintu neštetih uličic. Navigacija je povsem nemogoča in najbolje se je prepustiti toku dogajanja. Prijaznosti lokalnemu prebivalstvu ne manjka, tudi trgovske sposobnosti so več kot očitno prirojene. Kako ura ali dve zbežita iz zavedanja in kaj hitro se dan prevesi v noč. Nadaljevanje prihodnjič Foto: U. Zajdela Gospa s tradicionalnimi oblačili se je, da bi se izognila popoldanski vročini, umaknila v eno izmed številnih soban mošeje. Kot samo mesto so tudi njegovi prebivalci odeti v živopisane barve. Haloze • Da se ohranijo šege in običaji Od včeraj za jutri - najprej v Dravcih Naslov članka Od včeraj za jutri je poimenovanje enoletnega projekta z namenom ohranitve običajev in šeg v Halozah zanamcem, za katerega je Podeželsko razvojno jedro (PRJ) Haloze kot nosilec projekta pridobilo kar dobrih 42.000 evrov subvencije, ki jih za tovrstne projekte dajejo Islandija, Liechtenstein in Norveška preko finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma. Foto: SM Glavni nosilci projekta Od včeraj za jutri, v okviru katerega bodo postavili „na noge in pred oči javnosti" celo paleto starih šeg in običajev, so glavni nosilci Andrej Forstnerič, Sonja in Jernej Golc predstavili na priložnostni novinarski konferenci. Za naše območje dokaj neznan javni razpis je lani objavila Služba vlade RS za razvoj in evropske zadeve, sofinanciranje za odobrene projekte, teh je bilo 15 med 100 prijavljenimi, pa izvaja Sklad za nevladne organizacije. Kot je na priložnostni novinarski konferenci povedala vodja projekta Sonja Golc, je PRJ Halo kot partnerja k sodelovanju povabilo Društvo za ohranitev dediščine Haloze (DODH) in Folklorno društvo Pobrežje, vrata pa so odprta vsem drugim akterjem, ki se ukvarjajo s tematiko ohranjanja običajev oziroma, kot se učeno reče, nesnovne Kot nam je med sprehodom med najdišči povedal arheolog Ivan Žižek, so na območju razkopavanja, kjer so trenutno so na 4. nivoju, nekje na globini 4 metrov in pol, našli kar 203 grobove, med katerimi je večina žganih, nekaj pa je tudi skeletnih. Najdeni grobovi še ne kažejo tendence k spremembi vere, niso še krščanski ali zgodnje- kulturne dediščine. „Celotna vrednost našega projekta je sicer ocenjena na krščanski, saj so v njih še našli pridatke v obliki raznih posod, nakita in podobno, česar krščanska vera več ne pozna. Vidne so različne oblike pokopov, od navadnih jam, zapolnjenih z žganino in kremiranimi ostanki pokojnika, do različnih konstrukcij iz opek, kvadratnih in pravokotnih skrinj in strehasto oblikovanih konstrukcij. Našli 46.870 evrov; kar pomeni, da bomo del denarja glede na ocenjeno vrednost primakni- so tudi en sarkofag oziroma njegove ostanke, kar pomeni, da je zabeleženo tudi poko-pavanje v kamnitih skrinjah. Od pridatkov v gobovih pa je najden zlat nakit, srebrno ogledalo, nekaj je bilo jantarja, steklenih posod, največ pa keramičnih izdelkov v obliki loncev, vrčev, skled, krožnikov, oljenk, kadilnic, torej inventar, v katerem se je nahajala hrana, namenjena kot popotnica za potovanje v onostranstvo. Po prvih analizah najdeni predmeti in grobišča datirajo od konca 1. pa vse do 5. stoletja; podrobne analize bodo narejene naknadno, te pa bodo tudi postregle z natančnejšimi podatki. Ena najzanimivejših najdb je del nagrobnika, ki se nahaja na mestu, kjer je bil postavljen. O tem, kje bo njegovo mesto odslej, pogovori še tečejo; ena izmed idej je tudi ta, da naj bi ga postavili na dvorišču šole, vendar šele po vseh raziskavah in ko bo primerno zaščiten pred zunanjimi vplivi. Ivan Žižek je med drugim povedal še, da vsako najdbo dokumentirajo, najprej jo narišejo, nato še fotografirajo, saj želijo, da se tovrstne najdbe do potankosti zabeležijo. Vsi najdeni predmeti bodo postali del zbirke Pokrajinskega muzeja in bodo tudi po analizah postavljeni na ogled. Kot je povedal, se dela na tem najdišču v teh dneh končujejo, saj bo čez nekaj dni potekala že postavitev temeljnega kamna za novo telovadnico ter kuhinjo z jedilnico, nato pa bodo na gradbišču končno zabrneli stroji. Patricija Babosek li akterji sami. 50 % odobrene vsote smo že dobili za zagon projekta, ki se sicer zaključuje sredi marca naslednje leto, druga polovica sredstev pa pride po zaključku. Cilj vsega je seveda, kot pove že ime, preprečevanje izginjanja nesnovne kulturne dediščine v pozabo, nadalje pa tudi promovirati in predstaviti tradicionalne običaje mladim ter vključiti omenjeno dediščino v našo turistično ponudbo. Namen projekta pa je evidentiranje in zapis nesnovne kulturne dediščine na območju Haloz ob njenem hkratnem oživljanju, boljše poznavanje lokalne preteklosti in tudi njeno razumevanje, kot del turistične ponudbe pa lahko predstavlja še dodatni vir zaslužka." V okviru izvajanja projekta Upati je, da bosta organizatorja po izjemnem prireditvenem in z organizacijske plati zahtevnem dogajanju imela te dni še toliko energije, da bosta lahko v kratkem času spravila pod streho tudi analizo in bodo lahko na podlagi njenih podatkov že postavili temelje za nov festival. Pri tem morajo seveda imeti polno podporo mesta, ker takšen festival ne more graditi zgolj na navdušenju. Tisto, kar so ustvarili umetniki v avstrijskem, nemškem, italijanskem, slovaškem in slovenskem paviljonu, si bo mogoče ogledati še do konca avgusta ogledati v galeriji Magistrat, Miheličevi galeriji, razstavišču Art Stays, palaciju ptujskega gradu in knjižnici Ivana Potrča Ptuj. MG Od včeraj za danes se bo tako uredila in zapisala evidenca običajev, posnel se bo tudi 40 minutni film, pripravilo promocijsko gradivo in posebna brošurica ter DVD, izvedlo pa se bo tudi več prikazov tradicionalnih opravil, pet delavnic in strokovna predavanja. „Največja vrednost tega projekta pa bodo seveda oživljene šege, navade in običaji, ki se bodo izvajali po vaseh v Halozah in na organiziran način predstavljeni domačim in tujim turistom," je povzel načrte Jernej Golc. Za začetek v soboto v Dravce Med najbolj znane stare običaje, ki jih je že bilo in jih še bo videti, gotovo spadajo tradicionalno martinovanje, kolednikovanje, semanji dan, koline in druga pomembnejša kmečka opravila, kot je npr. žetev pšenice ter njena ročna predelava v moko, pa tudi postavitev klopotca, kar vse bo možno videti že to soboto na kmetiji Korpičevih v Dravcih, kjer se obeta obilo dogajanja skozi vso popoldne. Prav gotovo pa bo zanimivo videti tudi rezultate raziskave, ki se je bodo po besedah predsednika Andreja For-stneriča lotili v pobreškem folklornem društvu; zanima jih namreč, od kod izvira običaj pobreških kolednikov, da so se svojega poslanstva lotevali v pustnem času (in ne ob novoletnem, kot je sicer navada). Umestiti tovrstna opravila in šege v koledar turističnih prireditev, da bodo turistom na voljo natančni datumi in lokacije katere od prireditev že na začetku leta (in skozi vse leto), pa je tudi ali predvsem naloga izvajalcev, ki so v večini društva po haloških občinah. Šibka točka prostovoljnih društev pa je prav v tem, da jim takšno natančno določanje izvedbe prireditev skozi vse leto (še) nikakor ne gre od rok, zato je tudi celovita turistična ponudba z vključenimi datumi prikazov šeg in običajev še krepko v povojih, oziroma bolje rečeno, neke vrste „last minute" haloška ponudba. SM Foto: Patricija Babosek Arheolog Ivan Žižek ob eni najzanimivejših najdb arheoloških izkopavanj v Ljudskem vrtu; gre za nagrobni spomenik, za katerega že tečejo pogovori, kje naj bi v prihodnje stal. Foto: Patricija Babosek Med najdenimi predmeti je največ keramičnih izdelkov v obliki loncev, vrčev, skled, krožnikov, v katerih se je nahajala hrana, namenjena kot popotnica za potovanje v onostranstvo. Ptuj • Festival Art Ptuj 2009 se izteka Odličen začetek - pričakujemo nadaljevanje Festival Art Ptuj 2009, ki sta ga pod skupno streho uspešno spravila KUD Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana, bo nocoj sklenil strnjeno enotedensko dogajanje na glasbenem, likovnem, plesnem, kulinaričnem, zabavnem in drugih področjih. Foto: Črtomir Goznik Zvočna instalacija nizozemskega umetnika Bastiaana Marisa na dvorišču ptujskega gradu Ptuj • Arheološke najdbe pri OŠ Ljudski vrt Najdenih čez 200 grobov Na območju, kjer bo čez dober teden položen temeljni kamen za izgradnjo nove telovadnice ob osnovni šoli Ljudski vrt, so po podrtju stare telovadnice zavladali arheologi in ob arheoloških izkopavanjih naleteli na številne najdbe. Večina jih po prvih analizah datira v čas med 1. in 5. stoletjem našega štetja. Prireditvenik Petek, 31. julij 12.00 12.00 13.30 17.00 18.30 20.00 21.00 20.00 gasilski dom na Grajeni: Praznik mestne občine Ptuj - razglasitev Kmetije leta 2009, Galerija Magistrat v Mestni hiši Ptuj; odprtje razstav ART Stays do 18.00 Miheličeva galerija in galerija Magistrat Art Ptuj 2009, odprti atelje Slovenije: Martina Štirn, Andrej Božič, Basper i Bons, Boris Farič in Dušan Fišer. osnovna šola Ljudski vrt - položitev temeljnega kamna za izgradnjo nove telovadnice in kuhinje z jedilnico ptujski grad - javno vodstvo po grajskih zbirkah PM Ptuj Ormož poročna dvorana Mestne občine Ptuj - slavnostna seja dvorišče minoritskega samostana- osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj in zaključek festivala Art Ptuj 2009: Vox Arsana z gosti: od muzikala do popevke, trgi starega dela Ptuja - Ptujska polenta noč Spodnjepolskavsko poletje: Srečanje pevskih zborov; 21.30 baklada z gasilsko godbo na pihala in zabava Sobota, 1. avgust PD Ptuj in PD Videm Haloze - 1. in 2. avgust: pohod na Triglav Praznik Mestne občine Ptuj: Od 8.00 do 13. ure; ribnik Rogoznica - Ptuj; 8. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem 9.00 Radio klub Ptuj, Čučkova ulica 1; vzpostavitev radioamaterskega omrežja s partnerskimi in pobratenimi mesti Ptuja ob 55. letnici delovanja Radiokluba Ptuj od 10.00 do 18. ure Miklošičeva ulica in Novi trg Ptuj - Športno rekreacijska zabava za mlade po srcu(košarka, badminton, plezalna stena... ) od 10. do 18. ure Potrčeva c. 34 Ptuj; odprtje dnevnega centra Društva upokojencev Ptuj, 10.00 Ranca Ptuj: 17. rancarija Brodarskega društva Ptuj 15.00 j avno vodstvo po zbirkah PM Ptuj Ormož od 16.do 18. ure: ptujski grad: delavnice za otroke: Na gradu je bilo življenje 18.00 grad Ptuj: nastop glasbenika Borisa Magdalenca-etno ambientalna glasba na glasbilu hang. ulice in trgi mesta Ptuj: Ptujska poletna noč nočni pohod ob polni luni po občini Zavrč, zbirališče pred gasilskim domom Zavrč v Goričaku. letni oder na dvorišču občine Lenart: koncert glasbene skupine Klic divjine - preigravanje rock, blues in fank standardov. razstavišče -Tovarna umetnosti Albin Promotion Majšperk: festival Art Ptuj 2009 - odprtje razstave Umetniški dialog(11 ptujskih in umetniki iz tujine) Križeča vas - blatoigre 16.00 Spodnja Polskava; kolesarski trim 12.00 Dravci; prireditev Društva za ohranjanje dediščine Haloz Klopotec KTD Klopotec Soviče - Dravci - „Od zrna do kruha"; ribiško tekmovanje, ob 16.00 kulturni program-pevci in godci, veseli Jožeki, Vinogradniki iz Vidma in Mejaši iz Repišč; prikaz kmečkih opravil, ob 18.00 postavitev in zagon klopotca z družabnim srečanjem ter zabava z ansamblom Modri zaklad. Spodnjepolskavsko poletje: 9.00 šahovski turnir in turnir v kegljanju; 10.00 odbojka; 17.00 kolesarski trim; 20.00 gledališče pod kostanji - komedija KUD Matiček - Čaj za dve 20.00 19.00 21.00 12.00 Nedelja, 2. avgust Spodnjepolskavsko poletje: 9.30 pred cerkvijo - koncert gasilske godbe na pihala; 10.00 žegnanjska maša; 14.45 gasilski manever in krst gasilskega avtomobila, 16.30 gasilska veselica z ansamblom Dori 16.30 večnamenska dvorana v Spuhlji; Ptuj Open 2009 - 4. odprti mednarodni šahovski turnir Spodnje Podravje 2009, od 2. do 9. avgusta; krajša slovesnost in boji prvega kola 21.00 letni oder na dvorišču občine Lenart; koncert glasbene skupine Attic echofunk, jazz in soul glasba Kino Ptuj 31. julij ter 1. in 2. avgust: ob 19.30 glasbena komedija Hana Montana, ob 21.15 Art program biografska vojna drama Valček z Baširjem, ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 www.radio-tednik.si Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Stjepan Pintarič, dr.dent. med. V Markovcih In memoriam Marija Korbar (1922 - 2009) V četrtek, 23. smo se na pobreškem pokopališču v Mariboru poslovili od ugledne Ptujčan-ke Marije Korbar, upokojenec geo-detinje. Čeprav je bila v pokoju od leta 1979, se je starejši prebivalci nekdanje ptujske občine še dobro spominjajo, saj je kar 30 let opravljala geometrske meritve. Svoje delo je opravljala z ljubeznijo in svojim strankam je vedno pomagala, da so tudi v spornih zadevah našli sporazumno rešitev in si na koncu segli v roke. Poklic geometra zahteva poleg umskega tudi velik fizični napor. Če samo pomislimo, kakšne ceste smo imeli po vojni - in dolga leta je bilo kolo edino prevozno sredstvo. Marija je uživala v naravi. Večkrat mi je rekla, kako je med vožnjo od Borla proti Zavrču na biciklu pela, tako je občudovala ta božji svet. Kljub vsem težavam in naporom v poklicu je bila Marija vedno optimist in dobro razpoloženje je znala prenašati na svojo okolico. Zato ji nikoli ni manjkalo prijateljev. In na veliko srečo sem bil eden od teh tudi jaz. Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu SiP TV SPORED ODDAJ PETEK 31.7. 8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja SOBOTA 1.8. 8.00 Žetev v Prvencih 9.20 Iz domače skrinje 11.00 V objemu šole 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovcl NEDELJA 2.8. 8.00 V objemu šole 9.00 Blagoslov novih zvonov na Hajdlnl 11.0013. Dan gasilcev GZ Videm 13.00 Košnja na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Žetev na Destrnlku PONEDELJEK 3.8. 8.00 Oddaja Občine Videm - ponovitev 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.0013. Dan gasilcev GZ Videm 20.00 Oddaja Občine Markovcl Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A31.9 IDI SPORTBEK 2008 17.950,00 AVT. KLIMA ČRNA CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVAN 1999 2.480,00 KUMA KOV. T. SIVA CHEVROLET LACETT11.6 2007 7.980,00 KUMA KOV. SREBRN FIAT ST1L01.9 JTD 2005 5.950,00 KUMA KOV. ČRNA FORD MONDEO 2.0 TDI KARAVAN 2002 3.980,00 KUMA BELA HYUNDAI GETZ 1.1 i 2006 5.950,00 KUMA KOV. ČRN OPEL VECTRA 2.0 DH LIMUZINA 2002 6.490,00 KUMA BELA OPELASTRA 1.9 CDTILIMUZ. 2006 10.450,00 KUMA KOV. ČRNA PEUGEOT 407 1.6 HDI SW 2006 10.490,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.9 DCI EXPRESSION 2001 4.750,00 KUMA SREBRN RENAULT SCENIC 1.5 DCI 2007 9.680,00 KUMA KOV. ČRNA ŠKODA FABIA 1.4 TDI 2007 7.760,00 KUMA BELA VW GOLT IV 1.9 TDI 2003 7.380,00 AVT. KLIMA BELA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN 2000 4.750,00 AVT. KLIMA KOV. BOR. RDEC VWT0URAN1.9TDI 2007 11.980,00 AVT. KLIMA SREBRN Na zalogi preko 40 vozil. IZRAVNAVA Franc PETROVIČ s.p. Tovarniška c. 6,2325 Kidričevo e-mail: franc.petrovic@t-2.net Gsm: 031449 722 * slikopleskarska dela * zaključna dela * saniranje sten * kitanje * pleskanje * izravnava bavalita, valita vlažnih sten * bandažiranje stikov * barvanje fasade * pleskanje napušča Marija mi je večkrat pripovedovala o svojem otroštvu. Njen oče je bil v času avstro-ogrske mo-onarhije gardni oficir, po razpadu monarhije pa je v kraljevini SHS postal oficir jugoslovanske vojske. Služboval je v več mestih, zato se je družina selila v Zagreb, Skopje in Sarajevo. Mama je bila doma iz Hajdoš, pisala se je Hertiš. Marija je bila odlična učenka že v osnovni šoli, saj si je od svoje dobro leto starejše sestre vse zapomnila, ker se je ta učila na glas. Tako je znala pisati in računati, še preden je šla v šolo. Tudi v gimnaziji je bila odlična. Sodelovala je tudi pri cerkvenem petju. Igrala je v dramskem krožku in celo režirala. Nadarjena je bila tudi za risanje, zato se je po končani gimnaziji v Sarajevu hotela vpisati na likovno akademijo v Zagrebu, kar vse pa jepreprečil napad nacistične Nemčije na Jugoslavijo. Okupator je vso družino - očeta, mamo, sestro in Marijo z zaročencem - izgnal na Poljsko v taborišče. V izgnanstvu je bil l. 1943 rojen sin Rudi. Zaradi bližajoče se ruske fronte Program TV Ptuj Sobota ob 21.00 - nedelja ob 10.00: Koncert narodnozabavne glasbe - 3. del: Prijatelji, ostanimo prijatelji: nastopajo: Vesele Štajerke, ansambel Mira Klinca, Okrogli muzikanti, ansambel Modrijani, Kičo Slabinac, Klobasekov Pepi, Tone Fornez Tof. so bili preseljeni na zahod Nemčije. Marija pa je bila zaradi druge nosečnosti poslana na deželo, kjer je bil l. 1944 rojen sin Jože, ostala družina pa je bila vsa ubita v bombnem napadu. Tako se je Marija z dvema otročkoma po koncu vojne vrnila na Ptuj. Pomoč ji je nudil mamin sorodnik Janez Petrovič, funkcionar na občini. Prvo zaposlitev je 1.1945 našla na katastrskem uradu, ki ga je vodil geometer Osole. Bilje dober do Marije in ji je dovolil, da je svoja mala fantka pripeljala kar v službo. Razmere po vojni so bile izredno težke, primanjkovalo je vsega. Da bi si Marija izboljšala gmotni položaj, se je prijavila l. 1948 v šolo za geometre v Ljubljani. Na jesen tega leta sva se znašla v Ljubljani v šoli za katastrske geometre, ki jo je organizirala Geodetska uprava. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu je bila Marija 1. 1. 1959 nastavljena kot geometer na katastskem uradu na Ptuju. Marija je vso delovno dobo prebila na istem delovnem mestu, to je na katastru Ptuj. V novi zakonski zvezi je Marija l. 1955 rodila sina Vlada. Upokojila seje 1.1979. V prostem času se je posvečala slikarstvu. V Dom upok. na Ptuju se je preselila 16. aprila 2002. V domu je z veliko zavzetostjo vodila dramski krožek, ki je uprizoril v domski jedilnici več kulturnih prireditev. Leta 2004 je prejela nagrado na natečaju Slovenskih novic za najlepše slovenske pirhe. Zadnji dve leti se je posebno trudila za izdajo pesmi ptujskega sodnika Viktorja Kneza. Bila je zelo razočarana, ker ni nikjer našla pravega razumevanja. Marija, ljubila se lepoto, veselila si se življenja, tolažila si žalostne, misel na tvoje otroke, vnuke, posebno pravnukinjo Saro, ti je bila sreča in opora do zadnjih dni. Tvoji prijatelji te ne bomo nikoli pozabili. Ciril Bohinc PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-lednik.si Ponudba rabljenih vozil www.avto-prstec.si KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ Servisne storitve le 24 EUR z DDV Cena velia za vse tipe vozil starejših od 3. let! Znamka Barva Letnik Cena (C) VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V SREBRNA 2005 10.590,- BMW320D ČRNA 2001 6.990,- PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V BELA 2005 6.290,- FIAT BRAVA 1.9 JTD BELA 2001 3.290,- LANCIATHESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V SIVA 2003 7.990,- HYUNDAI ¡301.6 CRDi RDEČA 2009 13.990,- RENAULT ESPACE 1.9 DCI, 5V T. SIVA 2004 8.990,- AUDI A4 AVANT 1.9 TDI ČRNA 2004 9.990,-. ALFA ROME0156 SW BOR. RDEČA 2002 5.590,-: HYUNDAI ¡201.4 COMFORT KOV. ZEL 2009 10.490,- VWSHARAN 2.85V T. MODRA 2000 6.390,- ; §K0DA FABIA COMB11.4 TDI 5V SREBRNA 2007(T) 8.490,-: OPEL CORSA 1.3 DTI, 3V BELA 2006 5.990,-, Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenf> Oprema Barva BMW 3181 LIMUZINA 2001 8.450,00 AVT. KLIMA KOV. SV. MODRA OPEL VECTRA1.616VIGL PLUS LIMUZ. 1997 2.490,00 PRVI LAST. KOV. B. RDEČA FIAT PUNT01,2 2004 4.400,00 2XAIRBAG RDEČA BMW 530 D AVT. KARAVAN 2000 6.990,00 AVT. D. KLIMA KOV. M. SIVA NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ. 2002 7.500,00 SERV. KNJIGA KOV. M. SIVA RENAULT MUA 1,416V RT 2001 3.250,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 406 ST 1996 1.980,00 KLIMA ZELENA PEUGEOT 206 BREAK 1,41 2002 4.900,00 KLIMA KOV. ZELENA R. LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KAR. 2001 5.980,00 AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POL01,0 MPI 2000 2.990,00 PRVA REG. 2001 BELA RENAULT M0DUS1,216V ALIZE 2005 6.490,00 KLIMA KOV. ČRNA CITROEN SAX01,01 1997 1.250,00 SERV. KNJIGA KOV. ZELENA FORD FOCUS 1,6 1999 3.350,00 SERVO VOLAN KOV. SV. ZELENA FIAT STIL01,416V ACTUAL 6 SPEED 2005 5.990,00 KLIMA KOV. ČRNA RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION 2004 4.290,00 KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01,5 DCI BILLABONG 2005 5.790,00 KLIMA KOV. ČRNA R. LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAVAN 2001 4.950,00 KLIMA KOV. MODRA RENAULT ESPACE 2,016V 2000 4.900,00 SEV. KNJIGA KOV. M. SIVA HYUNDAI MATRIX 1,5 CRDI 2002 5.300,00 KLIMA KOV. SIVA OPEL ZAFIRA 2,0 DTI 2001 4.900,00 KLIMA RDEČA PEUGEOT 2061,41 2003 4.990,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2071,4116V PREMIUM 2006 8.200,00 SERV. KNJIGA KOV. SV. ZELENA RENAULT CLI01,2 RN 1998 1.790,00 5 VRAT KOV. ZLATA PEUGEOT 3071,41 2002 4.650,00 SERV. KNJIGA KOV. B. RDEČA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI Mali oglasi STORITVE 37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik, po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518. Računovodstvo za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204. KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292. VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751. CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA. ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si. S ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si QIMililiM-JiMiWIIliB C 02/22 80110 SoliS d.i Razlagova 24, Maribor PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice. PREMOG zelo ugodno z dostavo in prevozi drv. .Vladimir Pernek, s. p, Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187. PIZZERIJA SLONČEK, Prešernova 19 na Ptuju, išče osebo za dostavo piz na dom vsak dan med 10. in 15. uro. Če ste brez zaposlitve ali v pokoju in bi želeli dodatno nekaj zaslužiti, pokličite na tel. 031/301-116. UGODNO PRODAM suhe hrastove fosne in deske, kostanjeve kole za vinograd, motokultivator Marko in gostinski plinski štedilnik, kavni aparat z mlinčkom ter registrirno blagajno Optima RC 500. Telefon 041 245 054. KMETIJSTVO PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331.831. PRODAMO bukova drva, polena ali žagana, z možnostjo dostave na dom, po ugodni ceni. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91. PRODAM BUKOVA DRVA, 1 m3 /55 €, z dostavo do 20 km. Tel. 041 531 250. NESNICE - RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo.Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM bukova ter brezova drva, z dostavo. Tel. 041 723 957. PRODAM opaž, ladijski pod, bruna, kamen skril za oblaganje ter tri okna PVC - nova, 105 x 143 cm. Tel. 051 890 761. KAMEN ZA OBLAGANJE škarp, zidov, tal, travnih poti in tudi za posip pri okrasnih gredah prodam. Tel. 031 733 112. TRAKTORSKI VILIČAR, 3200 l cisterno za gnojevko in koruznik, 6 m, prodamo. Tel. 070 826 526. PRODAM DVOBRAZDNI hidravlično-obračalni plug in puhalnik za žito. Tel. 040 123 549. PRODAM več prašičev, težkih od 25 do 40 kg. Tel. 031/274-933. PRODAM kravo v devetem mesecu brejosti. Tel. 02 751 36 21. PRODAM bukova drva. Tel. 041 574 120. TROSILEC HLEVSKEGA gnoja in bikca simentalske pasme, starega od 5 do 30 dni, kupim. Tel. 041 588 741. PRODAM avtomatsko rotacijsko pre-šo za grozdje (1200 l) in 4 sode inoks (4 x 1000 l) za vino. Kontakt na 041 728 892. PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM traktor Torpedo 45 s čelnim nakladalcem, letnik 88. Telefon 0561 377 712. PRODAM podrahljač - gruber znamke Rabe, širina 2,20 m, z valjem in pluge: dvobrazdni, tribrazdni in štiribraz-dni, znamke Niemewer. Telefon 031 251 967. V BLIŽINI PTUJA ODDAM v najem 1 ha travnik in prodam košenino. Telefon 041 378 460. DOM-STANOVANJE APARTMAJI na otoku Viru blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00 385 95 8449 677 ali 00 49 1601 906924. ZAČASNO najamem enosobno ali dvosobno stanovanje Ptuj - okolica. Kupim kontejner, montažno garažo, gradbeno uto ali material za postavitev lope za shrambo orodja. Telefon 02 781 14 51, 031 763 222. NEPREMIČNINE PRODAM nizko, pritlično hišo v Vidmu pri Ptuju za 115.000 €, v račun vzamem tudi dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 680 971. Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak te spremljal v tišini. SPOMIN 29. julija 2009 mineva eno leto, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi Štefan Vaupotič HAJDOŠE 46 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ob njegovem preranem grobu. Vedno si z nami. Tvoji najdražji Nikoli ne bomo te pozabili, za vedno v srcu te bomo nosili. Pa četudi te več ni, vemo, da kot angel si, ki nad nami bdi in nam kaže pot v temi. SPOMIN 2. avgusta bo minilo pet let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Jožef Cafuta IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 123 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Za večno zaprti pogled in vse bogastvo neizrečenih besed si odnesel v tišine svet. ZAHVALA Boleča je resnica, da se je nenadoma za vedno ustavilo plemenito srce našega ljubljenega moža, atija, brata, zeta, strica, botra, svaka, nečaka, bratranca in prijatelja Štefana Petka IZ STOGOVCEV 16 A, PTUJSKA GORA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala sodelavcem podjetij Silkem, d. o. o., Talum Kidričevo, OŠ Markovci, ERSŠG Ljubljana in sindikatu Silkem, d. o. o. Prisrčna zahvala Primoževim sošolcem OŠ Majšperk in sošolcem ter razredničarki 2. c razreda Gimnazije Ptuj, Jasmininim in Milanovim sošolcem OŠ Majšperk, Gimnazije, Naravoslovne in matematične fakultete Maribor ter FERI Maribor. Posebna zahvala gre Pihalnemu orkestru Talum, g. Švaganu za zaigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, ge. Hedviki za ganljive besede slovesa, g. patru Skledarju, da ga je pospremil k večnemu počitku z molitvijo in mašo, ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! Z žalostjo v srcu žena Marija, hčerka Jasmina s Tinetom, sinova Milan in Primož, sestra Silva z družino, tašča Marija ter ostalo sorodstvo PO IZJEMNI ceni prodam novo obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757. PRODAM stanovanje 51 m2 v starem delu mesta, pritličje. Tel. 041 508 373. RAZNO GOTOVINSKI KREDITI D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leaslngi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560. KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ROČNE ŠKARJE, upogibanje ter rola-nje pločevine 1 mm krat 1 m prodam. Tel. 041 728 945. SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj {ob Mariborski testi], tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odpirala (^©»dimi m m m NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV. Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata, strica in tasta Vinka Kopšeta IZ HRASTOVCA 106 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Ptuj, Interini, d. o. o., Društvu upokojencev Zavrč, sodelavcem bencinskega servisa Zavrč, godbeniku za odigrano Tišino, godbenikom iz Ormoža, govorniku, g. župniku za lepo opravljen obred, osebju Doma upokojencev Ptuj ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Terezija Prevolšek IZ ČERMOŽIŠ 61 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam kakorkoli stali ob strani in nas tolažili, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili iskreno sožalje. Hvala govornikoma g. Antonu Kolarju in g. Jožetu Krivcu za poslovilne besede, gospodoma župnikoma Vitu Muhiču in Štefanu Zveru za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala pevcem Feguš za odpete žalostinke in podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Skromno ste živeli, v življenju mnogo delali in trpeli, ko pošle vaše so moči, zaprli trudne ste oči, zdaj tiho, mirno spite, bolečin več ne trpite, a v naših srcih še naprej živite. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče Matilde Roškar - Tilike rojene Pondrk IZ FORMINA 35 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo gospe dr. Darji Pri-božič, gospe Silvi Muršič in gospe Slavici Kosi, gospodu župniku Ivanu Holobarju, govorniku gospodu Ivanu Kelencu, podjetju Mir, pevkam za odpete pesmi in vsem, ki ste našo mamiko v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za cerkev in za svete maše. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob mnogo, mnogo prerani izgubi najdražjega moža, atija, brata, sina, strica in svaka Dušana Pajnkiherja IZ BREZOVCA 93, CIRKULANE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala LD Cirkulane za lovski obred in vsem govornikom za poslovilne govore. Hvala vsem lovcem LD Cirkulane in LD Dole pri Litiji, ki so se s spoštovanjem poslovili od svojega lovskega tovariša. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli neizmerno radi Ptuj • Kmetija Širec - kmetija ieta v Mestni občini Kvaliteta vina - pogoj za obstoj Ob prazniku MO Ptuj bodo danes podelili priznanja nagrajenim kmetijam za leto 2009. Kmetija leta v MO Ptuj je kmetija Širec iz Krčevine pri Vurbergu 76, priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je letos pripadlo kmetiji Franca Bolcarja iz Spuhlje 56. Na kmetiji Širec sta glavna dejavnost vinogradništvo in vinarstvo. V njihovih nasadih skupne površine okrog 6 ha na treh legah raste 25.500 trsov vinske trte. Leta 1997 so nasadili štiri tisoč trstov šardoneja in štiri tisoč trsov belega pinoja, nekaj trsov pa je bilo posajenih že v letu 1978. Z dokupom zemljišč se je njihov vinograd z leti širil. Leta 2003 so posadili še 3800 trsov sivega pinoja, 3000 trsov traminca in 2500 trsov rumenega muškata. Ko je k hiši prišel Svetlanin fant Marko Lašič, so vinograde še povečali, od Sklada kmetijskih zemljišč so kupili še 1,35 ha zemljišč, na katerih so zasadili 6600 trsov modrega pinoja. Trta je zasajena tako, da omogoča strojno obdelavo, sicer pa v največji meri skušajo upoštevati zahteve integrirane pridelave, naravi in zdravju prijazni pridelavi s čim manjšo uporabo škropiv. Kot pravijo, je njihova družina z vinogradništvom povezana s srcem. Skupaj sicer Širčevi obdelujejo 12 ha površin, od katerih na štirih rasteta koruza in ječmen, dva hektarja pa sta pokrita z gozdovi. Začetek resnejše vinogradniške zgodbe pri Širčevih sega v čas, ko sta Silva in Marjan Sirec po smrti Silvinega očeta prevzela polovico njegovega dela kmetije. Silva je kot četrta in najmlajša hči že od nekaj ljubila delo v vinogradu. V začetku sta se še lovila, saj nista prav vedela, v katero kmetijsko dejavnost bi se usmerila, ali bi gojila prašiče ali krave mlakarice. Ko sta uvidela, da ne gre ne eno ne drugo, družina se je po hčerki Svetlani povečala za še enega družinskega člana, dobili so sina Maria, je Silva službo pustila, ker se je bilo potrebno posvetiti otrokoma. Iskala sta panogo, ki bo poslej glavna na kmetiji in ki bo omogočila kmetiji in vsem, ki na njej živijo, dostojno preživeti. Odločili so se za vino- Foto: Črtomir Goznik Kmetija Širčevih po obnovi; hišo, še bolj pa vinograde je poškodovalo lanskoletno neurje s točo. gradništvo. Silva je že prej rasla med vinogradi, Marjan je doma z Gorce, kjer so ga prav tako obdajali vinogradi, čeprav jih njegovi niso imeli. V veliko pomoč sta jima na začetku bila svetovalna služba in Andrej Rebernišek, čeprav sta tudi že sama veliko vedela o trti - kako jo vzgajati, kako ravnati z njo. Življenje in delo na vinogradniški kmetiji ni lahko, vinogradniški kruh je trd, pogosto je potrebno vstati že zelo zgodaj, ob 4. uri zjutraj, da se ne potiš v največji vročini. Ker pa imajo vo-Ijo in veselje, tudi največji napori niso breme. Na kmetiji delajo vsi družinski čIani, brez izjeme, vse deIo vinogradu opravijo sami. Marjan v ceIoti opravi rez vseh 25.500 trsov. Pomoč v vinogradu potrebujejo Ie v času trgatve. Čeprav ima že 76 let, v vinogradu dela tudi babica Alojzija Vršič, če je treba, tudi ceI dan. Trgajo po sortah, deIo je takrat potrebno hitro opraviti, da Foto: Črtomir Goznik V novi Širčevi vinski kleti, ki so jo odprli lani novembra. grozdje ni po nepotrebnem na vročini. Najtežji trenutki so tisti, kot so biIi Iani, ko vidiš, da je potrebna Ie minuta divjanja narave, pa ti odnese vse, za kar si trdo garal, so povedali. Vrsto let je bilo njihovo vinogradništvo vezano le na nego trte. Do leta 2007 so biIi namreč kooperanti Ptujske kIeti, ker pa je sodeIovanje po-staIo nevzdržno, so se odIočiIi, da bodo tudi vinarji, saj jih novi izzivi krepijo in deIajo pogu-mnejše. Ker so se jim zaprIa ena vrata, so moraIi odpreti nova, se odIočiti za ureditev kIeti, ker bi v nasprotnem bilo potrebno trto izsekati. OdIočitev ni biIa Iahka, a še težja bi biIa, če bi po enajstih Ietih garaštva v vinogradih morali poseči po skrajnem ukrepu. Prvih osem tisoč trsov so namreč posadiIi ročno, vse deIo so opra-viIi z rokami, deIaIi so tako, kot da bi šIo za dojenčka. Promocijo in trženje prepustili mladim ZačeIi so se zavedati, da je kvaIiteta vina pogoj za obstoj slovenskega vinogradništva. Njihova z zlatom ocenjena vina so jih Ie utrdiIa v prepričanju, da je biIa odIočitev izpred dveh Iet praviIna. Novo opremIjeno kIet so odprIi novembra 2008, po od-Iočitvi za Iastno proizvodnjo je biIo potrebno povečati kapaciteto sodov. Prej so vino pridelovali Ie za domačo uporabo. Odprtja so se udeIežiIe vse vinske kraIji-ce SIovenije, vkIjučno z vinskim kraljem. Kapaciteta sodov v kleti je 50 tisoč Iitrov, takšen bi biI pri-deIek ob poIni rodnosti in če ne bi biIo toče. OpremIjena je z naj- sodobnejšo kletarsko opremo. Vina zorijo v inox sodih s hladilnim sistemom, filtriranje in polnjenje vina opravljajo z moderno polnilno linijo. Vina skladiščijo v ločenem prostoru, opremljenem s klimatsko napravo, kjer vinu lahko nudijo primerno temperaturo. Vsak trenutek se v kleti trudijo, da bi se vino počutilo kraljevo in spoštovano, od trenutka, ko priteče iz žlahtnega grozdja, in kasneje, ko se stara in pridobiva na veljavi. Prvi dober vinski letnik so pridelali, ko je hčerka Svetlana postala vinska kraljica - to je bil polsladki traminec, je povedal Marjan Širec. To jim je vlilo poguma in odprlo pot za naprej, da so šli v lastno proizvodnjo, v ste-kleničenje svojega vina - tramin-ca, modrega pinoja in rumenega muškata. Po lanskoletnem neurju s točo pričakujejo letos polovični pridelek, računajo pa na to, da jim bo uspelo obvladati vse sorte, ki rastejo v njihovih vinogradih, in jih tudi ustekleničiti. SvetIana kot vinska kraIjica -najprej Ptuja in zatem sIovenska - je prevzeIa nase odgovornost za trženje. MIademu vinogradniku in vinarju, ki ga trg še ne pozna, je težko prodreti, pravi, a jim kIjub temu uspeva. Njihova vina, ki prihajajo na trg pod bIagovno znamko Vina Širec, je že mogoče najti na vinskih kartah nekaterih gostiIn in restavracij. Počasi si bodo poskušaIi utreti pot tudi na IjubIjansko območje, kjer na vinskih kartah restavracij in drugih lokalov povečini ni štajerskih vin. KIjub temu da se ji je mandat sIovenske vinske kraIjice že izte-keI, se trudi še naprej za promocijo sIovenskih vinogradnikov in vinarjev. Sodeluje v projektu sIovenskega vinskega kraIjestva. Skupaj z vinskimi kraljicami posameznih sIovenskih pokrajin je sodeIovaIa na predstavitvi sIo-venskih vin v Bruslju. SvetIana načrtuje, da bo tudi po opravIjenem magisteriju, do konca študija ji manjkata dva izpita, ostala v vinskih vodah, saj je ob domači kmetiji preveč vezi, ki jo vežejo tudi na ostale vinogradnike in vinarje, na vino naspIoh, da bi jih enostavno pretrgaIa. Priznanja za kmetijo Ieta 2009 jim veliko pomeni; lepo je, če te nekdo opazi, pravijo Širčevi. Želijo si, da bi jih na njihovi kmetiji in v njihovem degustacijskem prostoru obiskalo čimveč gostov, tistih, ki cenijo kvaIitetno vinsko kapIjico. V kratkem bodo degu-stacijski prostor še povečali, da bi se lahko vsem, ki bodo prišli, še bolj posvetili, jim predstavili deIo sIovenskega kmeta in jim ponudili kozarec dobrega slovenskega vina. SvetIanin traminec, ki je bil njeno uradno »kraljevo« vino, ko je zasedaIa sIovenski vinski prestoI, si Širčevi ponavadi natočijo ob nedeIjskem oziroma prazničnem kosiIu. Še naprej pa se bodo trudiIi, da bodo vinskemu trgu ponudili le najboljše, tudi novih idej imajo veIiko, vsaka zima rodi novo. MG garažna in dvoriščna vrata pogoni za vrata zapornice ključavničarska dela manjša gradbena dela O Duplsška cesta 10 2000 Maribor 3 02 48 00 141 SELITVE OD A DO Z demontaža • prevoz • montaža 041 748 832 M Roman ZemljariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Piuj tcl: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INra@ZEROX.sl OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE Črna kronika Zapeljal s ceste 26-letni voznik osebnega avtomobila 25. julija ob 2. uri izven naselja Miklavž v desnem nepreglednem ovinku ni vozil po desnem smernem vozišču, temveč je zapeljal naravnost na nasprotno smerno vozišče in naprej izven vozišča, za tem pa je s sprednjim delom vozil trčil v dve drevesi. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe in je bil pripeljan v UKC Maribor. Policisti mu bodo izdali plačilni nalog. Kolesar umrl Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila 21. julija v Skokah, je 26. julija v UKC Maribor umrl 49-letni voznik kolesa. 21. julija ob 21. uri se je namreč v bližini pizzerije MOM na Usko-ški ulici v Skokah zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena dva kolesarja, pri čemer se je eden od njiju huje telesno poškodoval. V tej zvezi policisti naprošajo, da se neznani kolesar oziroma kolesarji, ki so poškodovanemu na kraju nudili prvo pomoč, javijo na PP Rače zaradi razjasnitev okoliščin prometne nesreče. Prijeli preprodajalko droge Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so policisti PP Maribor II 25. julija odvzeli prostost 29-letni ženski iz Kidričevega. Osumljenka je bila prijeta v Mariboru, ko je posedovala in prenašala prepovedano drogo kokain, ki je bila pakirana v devetih zavitkih, in prepovedano drogo heroin, pakirano v šestih zavitkih. Zavitki so ji bili na kraju zaseženi. V hišni preiskavi je bilo osumljenki zaseženo še večje število tablet apaurin in štiri kroglice rastlinskega izvora, rjave barve. Zoper osumljenko bo podana kazenska ovadba. Ukradeni vozili 17. julija ob 17.50 je na mejni prehod Gruškovje pripotoval 38-letni državljan Češke. Policisti so pri mejni kontroli ugotovili, da ima njegov osebni avtomobil Volkswagen passat ponarejene številke šasije in da je bil leta 2006 odtujen v Češki. 19. julija ob 17.50 je na mejni prehod Gruškovje pripotoval 43-letni državljan Češke. Policisti so pri mejni kontroli ugotovili, da ima osebni avtomobil Volkswagen multivan TDI ponarejene številke šasije in da je bil leta 2007 Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na Primorskem jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo v severozahodni Sloveniji posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, na Primorskem do 21, najvišje dnevne od 25 do 30, na Primorskem do 34 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo sončno in vroče.