lero xxxix., št. h Ptuj, 10. aprila 1986 cena je 60 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega uudstva Sedem let ptujske dialize (stran 2) Koliko delegatov boste imeli? (stran 3) Nove knjige za mlade bralce (stran 5) Zakaj tako? (stran 6) Prvi domači zmagi Aluminija in Drave (stran 9) 'DAN SREDNJEŠOL- SKE6A CENTRA Odprli novo učilnico Ob obletnici rojstva narodne- ga heroja Dušana Kvedra so v ptujskem srednješolskem centru pripravili okroglo mizo, na kateri so prijatelji, sorodniki in zgodo- vinarji ter sodelavci Dušana Kved^ra govorili o njegovem mla- dinskem revolucionarnem delu. Okrogla miza je bila hkrati pos- večena dnevu sole, ki ga praznu- jejo 9. aprila. Ob tej priložnosti so včeraj v centru pripravili tudi proslavo, na kateri se je s samostojnim koncertom predstavil mladinski pevski zbor Srednješolskega cen- tra pod vodstvom Darje Koter. Organizacijam združenega dela, ustanovam in posameznikom pa so podelili priznanja šole za za- sluge pri razvoju te vzgojnoizo- brazevalne organizacije. Brez dvoma pa so se učenci in učitelji najbolj razveselili otvoritve učil- nice za pouk osnov regulacij in krmilne tehnike. N. D. VEMO KDO SMO, KAJ HOČEMO Slovenska mladinska organizacija je na svojem 12. kongresu v Krškem odločno povedala kaj je in kaj hoče, postavila je svoje zahteve, stvarno ocenila stanje in možnosti kako iz »bo- gate« zapuščine dolgov in težav. Treba je le naprej, pametno in previdno, poti nazaj ni več! Fotografija: M. Ozmec Pričakujemo rešitve in odgovore Za nami je večmesečna javna razprava o osnutkih dokumentov 10. kongresa ZK Slovenije. V razpra- vah so komunisti in tudi drugi delovni ljudje spre- fovorili o nalogah svojega okolja, povezano s pro- lemi vse naše družbe. Spodbujena je bila široka družbenopolitična in samoupravna aktivnost v vseh okoljih. Smo tik pred tem ko bodo vsemu te- mu delegati na 10. kongresu ZkS, ki bo 17., 18. in 19. aprila v Ljubljani, dorekli sklepno besedo in sprejeli dokumente, ki bodo dajali jasno smer na- (faljnjega dela ne samo komunistov, temveč vseh subjektivnih sil. Delovni ljudje in občani pričakujejo, da dele- gati na kongresu ne bodo samo nakazovali proble- mov in številnih odprtih vprašanj, temveč pričaku- jejo tudi konkretne odgovore in jasne rešitve. Tega se zavedajo tudi naši delegati 10. kongresa ZKS, ki te dni še posebno aktivno sodelujejo v razpravah v osnovnih orga- nizacijah ZKS, kjer.tudi preverjajo predloge m stališča, o katerih na- meravajo spregovoriti na 10. kongresu. V osnovnih organizacijah ZKS v teh dneh tudi razpravljajo o os- nutkih dokumentov 13. kongresa ZKJ. Javna razprava o teh doku- mentih traja do 19. aprila. Občinski komite ZKS Ptuj je pozval osno- vne organizacije ZKS, da svoje pripombe in predloge sporočijo na OK ZKSdo 16. aprila, saj jih bo le tako moč pravočasno sporočiti na- prej. Ob tem se zavedamo, da je ZK Jugoslavije enotna revolucionar- na organizacija, ki deluje na podlagi enotnega programa in da v ZK Slovenije, v mejah tega programa in statuta, samostojno oblikujemo politiko, stališča in sklepe. Komunisti v OO ZKS v združenem delu obravnavajo predvsem vprašanja s področja družbeno ekonomskih odnosov in skozi lastno prakso ocenjujejo opredelitve v osnutku temeljnih resolucij. Komuni- sti v krajevnih skupnostih pa razpravo povezujejo s kritično analizo političnega sistema in dajejo poudarka tistim področjem, ki se nana- šajo na krepitev krajevne samouprave in delegatskega sistema, na ne- posredno odločanje o vseh za življenje in delo pomembnejših vpraša- njih v KS. V teh razpravah sodeli^ejo tudi člani SZDL in ZSS. Mladi v Srednješolskem centru Dušana Kvedra v Ptuju pripravljajo grogram osrednje občinske manifestacije, ki bo 15. apnia ob 12. uri v SC Ptuj pod geslom MLADI V POZDRAV KONGRESU. Pripra- vljajo razstavo o kongresih ZKS, kulturni program in okroglo mizo o samoupravljanju. Na proslavi bodo tudi sprejeli v članstvo ZK 20 učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. Občinski komite ZKS Ptuj je tudi priporočil komunistom, da v os- novnih šolah kongresna gradiva ustrezno vključujejo v učni program, predvsem pri družbeno moralni vzgoji, v srednjem usmerjenem izo- braževanju pa pri samoupravljanju s temelji marksizma. Komisija pri OK ZKS Ptuj je pripravila obširnejši program aktiv- nosti ob 10. kongresu ZKS, da bi tako spodbudili komuniste k širše- mu delovanju in k tvornemu vključevanju vseh delovnih ljudi in ob- čanov v priprave na 10. kongres ZKS, m da ta pomemben dogovor slovenskih komunistov ustrezno obeležimo tudi na zunaj. FF MLEKARNA ŠIRI PROIZVODNJO Pred kratkim so v ptujski mle- karni opravili manjša vzdrževal- na dela in njihovih izdelkov ne- kaj dni ni bilo na tržišču. To je takoj odmevalo med potrošniki, zato smo direktorja Janka Vindi- vprašali o obnovitvenih in do- graditvenih načrtih te temeljne organizacije kmetijskega kombi- nata Ptuj: »Vsaka mlekarna mora opra- viti vsakih pet let manjšo, vsakih 10 let pa večjo rekonstrukcijo. Naš problem je v zastarelosti stroiev pa tudi objektov, zato se pripravljamo na večjo obnovo in razširitev proizvodnje. Trenutno smo sposobni dnevno sprejeti in predelati okoli 50 tisoč litrov mleka, predvsem v letnih mese- cih pa je prireja večja, letos bo dosegla že 60 do 70 tisoč litrov mleka dnevno. Viške je potrebno voziti v varaždinske in ljubljan- ske mlekarne. Rekonstrukcijo bomo izvedli v dveh fazah. V prvi, ki bo stekla v letošnjem letu, bomo nabavili nove stroje in obnovili delovne prostore, ki bodo pripravljeni tu- di že za drugo fazo, ko bomo montirali naprave za novo proiz- vodnjo — poltrdih sirov.« Že s prvo fazo rekonstrukcije bodo v ptujski mlekarni lahko predelali vse količine mleka iz ptujske in ormoške občine. Pred- videvajo, da bo letos prireja do- segla že 21 milijonov, leta 1990 pa kar 24 in pol milijona litrov mleka. Največji problem trenut- no predstavlja zagotavljanje in- vesticijskih sredstev, sicer pa je vse ostalo pripravljeno — tudi izvedbeni načrti, ki jih je izdelal Smelt. JB V ftuju je bil v petek, 4. aprila delovni po- svet delegatov 10. kongresa ZKS iz občin Le- nart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Po- svet je sklical Medobčinski svet ZKS za Po- dravje, vodila pa sta ga novi sekretar Matija 9jcrkeš in prejšnji sekretar Slavko Klein- dienst, ki je predvsem poročal o vsebini ja- yne razprave o osnutkih poročila, resolucije sprememb in dopolnitev Statuta ZKS v Omenjenih občinah. Na dogovoru je sodelo- i^al tudi Slavko Gerič, izvršni sekretar C K ZKS. V javni razpravi o dokumentih 10. kongre- ^^ ZKS so komunisti ugotavljali, da je pre- ■^alo poudarjena problematika skladnejšega fazvoja celotnega območja ter hitrejšega raz- soja manj razvitih območij in obmejnih ob- •^očij. Poudarjeno je bilo, da družbeno eko- položaj ni vedno odvisen od kakovo- II' gospodarjenja, kar se najbolj kaže v kme- "jstvu. Veliko kritičnih besed je bilo poveda- na račun nove devizne zakonodaje. Ko- '^Unisti vidijo v pogostem menjavanju pred- Pisov nenehne težnje po prelivanju dohodka, omanjkljivost razprave je bila predvsem v ^ni, da so sg komunisti premalo poglabljali v ^stne slabosti in kritizirali predvsem tisto, ll^SlpHSiSiJdi izhaja ugotovitev, da je ^"^nftnP nujrtffkrepiti osnovno organizacijo ZK kot temeljno celico, ki mora poslati gla- vna gonilna sila za spreminjanje razmer v lastnem okolju. Povezano s tem so razpra- vljali tudi o ustavni zasnovi občine, o razvoju zadružništva, o kritični analizi, o delu mladih komunistov in o drugih vprašanjih. Poseben poudarek v razpravah je bil tudi na zaposlovanju. Za SR Slovenijo brezposel- nost sicer ni problem, toda v Podravju je to eden glavnih problemov, saj je na tem ob- močju kar ena tretjina vseh iskalcev zaposli- tve, v ptujski občini pa okoli 12 odstotkov. Komunisti na področju družbenih dejav- nosti so opozarjali predvsem na probleme in neskladja, ki jih čutijo na svojih področjih dela. Ta področja bo treba v okviru Slovenije reševati bolj enotno ob upoštevanju vzajem- nosti in solidarnosti. Glede kandidatov za C K ZKS v Podravju ni bilo kritičnih pripomb in so predlaganim kandidatom izrekli podporo. Na programsko volilni seji OK ZKS v Ptuju je bila izrečena kritika, ker iz ptujske občine ni nobenega kandidata za CK ZKS. Njihov predlog je bil upoštevan ' V razpravi so sekretarji predsedstev OK ZKS in delegati 10. kongresa ZKS podrobne- je poročali o pripravah na razprave in o predkongresnih aktivnostih v posameznih občinah. Slavko Gerič je posameznim skupinam de- legatov posebej priporočil, da naj temeljito preučijo osnutek resolucije in na podlagi te- ga konkretno predlagajo, kaj bi bilo treba do- polniti ali dodati. Le s konkretnimi predlogi bomo na kongresu uspeli, ne pa s splošnimi razpravami. Posebej pomembno je, da dele- gati v razpravah obravnavajo pereče proble- me na posameznih področjih z vidika dela ZK. Povedal je še, da bo v naslednjih dveh številkah Komunista tudi objavljeno, kateri predlogi iz javne razprave so bili upoštevani v kongresnih dokumentih in katerih ni bilo moč upoštevati. Na dogovoru je sodeloval tudi Ladislav Cvahte, predsednik MS SZDL za Podravje, ki je dal več praktičnih nasvetov glede pri- prav na razprave. Delegati so se še dogovori- li, da bodo izmenjali izkušnje tudi z delegati, ki so sodelovali na kongresih Zveze sindika- tov in ZSMS. Ker naj bi vsaka razprava zajemala celovi- to problematiko tistega področja v Podravju, so se delegati dogovorili, da se bodo pripra- vljalci posameznih razprav še sestali ter sta- lišča skupno uskladili in dopolnili. FF UVODNIK Pet pred aH čez dvanajsto? čeprav slovenska mladinska organizacija na svoj 12. kon- gres ne gleda kot na neko zgodovinsko prelomnico, ampak kot je dejal njen predsednik Robert Černe, kot na pomemben dogodek na katerem je mlada generacija odločno zavzela jasna stališča do svojih in vitalnih družbenih problemov, je vendarle treba reči, da obstaja temeljna razlika med mladinskim kongresom izpred štirih let. To potrjujejo tako bistveno spremenjene (poslabšane) družbe- ne razmere kot poudarki in usmeritve, ki so jih na kongresu spre- jeli. Razlika pa seveda nikakor ne pomeni oddaljevanje od usme- ritev 11. kongresa, ampak le vitalnost, prožnost in predvsem trez- nost današnje mlade generacije. Ni slučajno, da so na kongresnih značkah natisnjene ure s kazalci pet minut pred dvanajsto, kar simbolično ponazoruje, da je zadnji čas za konkretno in učinkovi- to, ne le soočanje ampak tudi odpravljanje nastalih in nakopiče- nih problemov. Vprašanje pa je — in tega se menda mladi še naj- bolj bojijo — če ne bi moral biti kazalec pomaknjen že čez dva- najsto. Dejstvo je, da je najvišjih shod mladih potekal v času vedno večjega razkoraka med možnostmi in željami, strahom in upa- njem pred nejasno bodočnostjo, ko se zavedamo, da je zastoj družbenega in gospodarskega razvoja odvisen od podobnih zako- nov, kot so tisti, ki utesnjujejo osvobodilne težnje po vsem svetu. Prav zaradi tega je mlada generacija jasneje kot kdaj koli prej da- la vedeti KDO JE IN KAJ HOČE! Mladi so za samostojno in odgovorno Zvezo socialistične mladine, odločno pa proti kompromisom, ki hromijo revolucijo. Zavzemajo se za odprto organizacijo in za odpiranje novih nejas- nih vprašanj ekologije, miru, ženskega vprašanja in ostalega, ker vedo, da so to še kako pomembna vprašanja humanizacije življe- nja ter medčloveških odnosov. Vendar se kot organizacija mladi ne morejo kastrirati s tem, da se odpovedo boju na temeljnih to- čkah razvoja družbe kot celote. Mladi si brez slabe vesti upajo po- gledati v oči izzivom sodobne zgodovine in se zavedajo, da poti nazaj ni več. Pot nazaj lahko vodi samo v počasno, toda zaneslji- vo smrt. Po starem torej ni več mogoče, za zmago novega pa kot kaže v naši družbi ni dovolj moči, saj ob vsakem »prelomnem« dogod- ku nadaljujemo s starimi odnosi pod novimi imeni. Z bogato za- puščino dolgov in težav je treba obračunati za vselej. Očetje, ded- ki in včasih tudipradedki se očitno ne zavedajo, da puščajo svoje- mu naraščaju težko breme sedanjosti. Težav in nerazvitosti pa ni moč premagati z znojem, ampak z znanjem. Rešitve niso v uvozu sodobne tehnologije, ampak v posodabljanju s pomočjo domače pameti. Na vsa mesta odločanja zahtevajo mladi sposobne, de- mokratične in predvsem mlade ljudi, ki naj bi jim tako bila dana možnost, da sami krojijo svojo bodočnost. Neprizanesljivo so se mladi lotili tudi krize v političnem siste- mu, saj odločno zahtevajo, da pride od izraza različnost interesov ljudi — 'ne forumov. Beseda ne sme biti delikt, mladim je treba dati možnost in pravico »grešiti«. Kajti, kdor greši — ta dela, kdor ne dela pa naj ne je ... tisto o praznem žaklju, ki da ne stoji po konci, pa tako vemo. Žal pa je tako: nekdo vse vidi, nekdo vse ve, greh se delati ne sme. Zato so besede doktorja Janeza Stanov- nika (ki si jih je sposodil od naših daljnih prednikov) »pojdi po svoji poti in ne oziraj se na njih, toda bodi previden in hrabro na- prej«, še kako vlile poguma mladim kongresnikom. Legitimnost stavk, preverjanje »velikih« investicij in zahteva po enotnem Yu programu racionalizacije energije so le del odlo- čnih zahtev mladine, izredno pomembno pa je imeti jasno pot in trdno voljo ter predvsem strpnost duha! M. Ozmec V PONEDEUEK PO VSEJ SLOVENIJI Prva zasedanja zborov občinskih skupščin Po zakonu o volitvah, odpoklicu in delegiranju v skupščine mo- rajo predsedniki občinskih skupščin sklicati seje zborov najmanj pet dni pred glasovanjem. Te seje bodo po vsej Sloveniji v ponedeljek, 14. aprila, povsod tudi okvirno z enakim dnevnim redom. Na njih bo- do delegati opravili volitve in imenovanja organov, delegatov in funk- cionarjev. V ptujski občini so vodje delegacij in delegati že prejeli gradivo za ponedeljkova zasedanja. Dosedanji predsedniki zborov so sklicali seje za ob 8. uri. Zbor združenega dela se bo sestal v delavskem domu Franca Krambergerja, Zbor krajevnih skupnosti v sejni dvorani na magistratu. Družbenopolitični zbor pa v Narodnem domu. Vsak zbor bo izvolil predsednika in podpredsednika zbora, imenovali sekretarja zbora in izvolili predsednika in člane dveh odborov pri vsakem zboru. Sklepali bodo še o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb ter predlogu odloka o sestavi izvršnega sveta SO Ptuj. Ob 10. uri se bodo v Narodnem domu sestali delegati vseh treh zborov na skupnem zasedanju. Tu bodo izvolili predsednika in pod- predsednika Skupščine občine Ptuj, predsednika, podpredsednika in članov Izvršnega sveta SO Ptuj ter predsednikov in namestnikov ob- činskih komitejev, imenovali tajnika SO Ptuj in predstojnikov in na- mestnikov upravnih organov SO Ptuj, izvolili predsednike in člane komisij skupščine ter drugih teles skupščine in imenovali občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Uro za tem pa se bodo na skupni seji, ki jo je sklical Franc Tetič- kovič, sedanji predsednik SO, delegati vseh treh zborov glasovali še za izvolitev predsednika in članov predsedstva SRS, opravili volitve delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ in izvolili skupine delega- tov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SRS. F F 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. april 1986 - XEDN V bodoče še bolj aktivni Dvestotrideset delegatov sobotnega občnega zbora društva za boj proti sladkorni bolezni je ugodno ocenilo društveno delovanje v prejšnjem letu, pripombe so imeli le na delo dispanzerja za diabetike, Mer zaradi odvzemov krvi pogosto ne morejo upoštevati vrstnega re- da. S tem pa seveda ne trpi kakovost dela. V letu 1985 se je zelo izboljšalo delo dispanzerja, če ga ocenjuje- mo po prostorski pridobitvi. Diabetiki so končno dobili tudi postelje na internem oddelku ptujske bolnišnice. Čakajo še na drugega diabe- tologa in vse kaže, da ga bodo v treh letih tucfi dobili. Društvo nujno potrebuje nove poslovne prostore, v ta namen so se že obrnili na sa- moupravno stanovanjsko skupnost občine. Decembra so dobili še tretji glukomat od zveze društev za boj proti sladkorni bolezni. Dva so kupili iz sredstev, ki jih je za društve- no delovanje namenila družina Elsner iz Kidričevega. Glukomate uporabljajo za ambulantno zdravljenie. Sobotni občni zbor je tudi sprejel sklep, da se društvo diabetikov preimenuje v društvo za boj proti sladkorni bolezni. S tem so odprli vrata tudi ostalim — to pomeni, da se v društvo lahko vključijo nečla- ni in tisti, ki še niso sladkorni Dolniki. V preteklem letu so se precd ukvarjali z obeski SOS, ki jih nosi že 90 članov, najtežjih bolnikov. Obesek SOS so tudi uspešno predsta- vili širši javnosti. Prav tako so »odklonili« predlog, da naj se diabeti- čni dispanzer vključi v tozd Osnovno zdravstveno varstvo, pri tem jih je podprla tudi stroka. Letos bo društvo razpolagalo s 520 tisoč dinarji in jih bodo na- menili za uresničevanje programa dela, v katerem glavno skrb name- njajo članom. Tako želijo doreči evidenco članov in pomagati social- no šibkim. Poleg tega bodo nadaljevali z izletniško, rekreativno in kulturno dejavnostjo. Največja želja pa je vključitev ostalih diabeti- kov v društveno delovanje, »zunaj« je trenutno okrog 1300 članov. Zbor so obogatili z zdravstvenim predavanjem dr. Lidije Trop, ki je po predstavitvi sladkorne bolezni predstavila še delo dispanzerja. Ki ima terapevtski značaj. Povedal je tudi, daje na začetku cfelovanja društva bilo 371 sladkornih bolnikov, danes jih je že več kot 2500. Sobotne aktivnosti so člani društva za boj proti sladkorni bolezni zaključili tako, kot znajo le oni — z veliko kulturnega razvedrila in petja. Dvema dolgoletnima in zvestima članoma pa so podelili pri- znanji in sicer Nadi Muhič ter Jožetu Spevanu. MG Dan prosvetnih delavcev v veliki dvorani v Kidričevem je bila v soboto, 5. aprila, sloves- nost v p9ČastiteY Dneva prosvetnih delavcev, ki sta ga pripravila OS ZSS Ptuj in občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izooraževanja in znanosti občine Ptuj. Stanko Debeljak — predsednik OS ZSS Ptuj je v svojem po- zdravnem govoru opozoril na pomembnost dela učiteljev, na vzgmo in izobraževanje mladega človeka in ob tem tudi na ustrezni položaj prosvetnih delavcev v družbi. Spoznanje, da šolstvo ni le potrošni- štvo, oziroma poraba — da je neločljiv del proizvodnje, prihaja delav- cu zagotoviti ustrezno plačilo za njegovo delo, njegovo delo družbeno in materialno ustrezno vrednotiti. Na slovesnosti v Kidričevem so podelili tudi Žgečeva priznanja za leto 1985. ZLATE PLAKETE so dobile učiteljice Ivanka Solina iz OŠ Markovci, Bogdana Zorko in SŠC in Anica Žmavc iz OŠ Tone Žnidarič. SREBRNE PLAKETE - Majda Muhič iz OŠ Kidričevo, Tinka Kostanjevec iz VVO Ptuj in Adolf Mihelač iz SŠC. Poleg plaket pa so podelili še 26 pisnih priznanj. Dobili so jih: Jelka Krajnc iz VVO Ptuj ter Alenka Planinsek in Radpjka Notesberg; Tatjana Mere iz OŠ dr. Ljudevita Pevka, Darinka Cretnik in Anton Zackavec iz SŠC, Julijana Knuplež in OŠ Markovci, Majda Korošec iz OŠ Juršin- ci, Breda Korenjak in Marija Žmavc iz OŠ Olga Meglič, Marija Leto- nja iz OS Ptujska Gora, Vera Planine iz OŠ Majšperk, Nada Predika- ka iz OŠ Dr. Ljudevita Pivka, Vida Lešnik iz OŠ Dr. Ljudevita Pivka, Ani(^ Modrič m Katica Vičar iz OŠ Ivan Spolenak, Marija Doberšek iz OS Dornava, Marija Cimerman iz OŠ Zavrč. Ivanka Makote^iz OŠ Kidričevo, Stanka Zoreč iz OŠ Podlehnik, Štefka Jazbec iz OŠ Zetale, Frančiška Bračko iz OŠ Lesl^vec, Panika Hočurščak iz OŠ Franc Osojnik ter Marija Plohi iz OŠ Franc Osojnik in Marija Vaupotič iz OS Grajena. Prosvetnim delavcem je za njihov praznik zapel moški komorni zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna, v družabnem delu pa za prijetno razpoloženje poskrbeli še člani ansambla Zrelo klasje iz Ptu- ja- ms S slovesnosti ob Dnevu prosvetnih delavcev v Kidričevem , , Foto: S. Kosi Sedaj še kruh! Val podražitev kruha ni obšel. Tako so od petka, 4. aprila naprej za deset odstotkov dražji pšenični, osnovni kruhi. Odlolc o tem je sprejel ZIS 31. marca. Dodatno pa so rejpubliški organi-republiški iz- vršni svet, komite za tržišče in cene ter zitna skupnost — odobrili 25 odstotno povišanje cen specialnim kruhom, medtem ko velja za pe- kovsko pecivo sistem prostega oblikovanja cen. Slovenski pekarji so se tudi dogovorili za enotno ceno žemljice in sicer 24 dinarjev. Cene kruhu m pekovskemu pecivu, vsaj za Ptuj, se niso spreme- nile od lanskega juliia — torej so vzdržale sedem mesecev. Ptujski pe- karji pravijo, da tudi ta podražitev ne bo pokrila vseh proizvodnih stroškov, saj gre za linearno povečanje cen, ki ne upošteva dejanskih kalkulacij. Slovenski pekarji so porabili cele štiri dni, da so se dogovorili za kolikor toliko enotni cenik. Ali je bilo to potrebno? Erika Mihelač, direktorica TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj, je od- govorila: »Verjetno res ne bi bilo potrebno, če bi natančno vedeli, kaj so pšenične in kaj specialne vrste kruha, kar določa pravilnik iz leta 1983. Med osnovne oziroma pšenične vrste kruha sodijo vsi kruhi, pri katerih se uporablja samo en tip moke in nima posebnih drugih doda- tkov. Pri teh je tudi zamrznjena marža. Ob tej priložnosti je potrebno tudi povedati, da veljajo za nas tri- je načini oblikovanja cen. Pri pšeničnin kruhih je režim ten v rokah /.IS-a, za specialne vrste kruha velja režim spremljanja cen, cene pe- kovskemu pecivu pa se oblikujejo prosto.« MG 25 let bratstva in prijateljstva Pred četrt stoletja, točneje 16. septembra 1961. leta, so sindikal- ne organizacije občin Čakovec, Ptuj in Varaždin položile v ptuj- skem delavskem domu Franc Kramberger temelje bratskega sodelovanja delavcev treh občin iz Slovenije in Hrvaške. Aktivno- sti so se povečevale iz leta v leto, istočasno pa so k sodelovanju pristopale nove in nove občine. Po petindvajsetih letih jih sode- luje že trinajst. Nosilka letošnjih jubilejnih srečanj je občina Šmarje pri Jelšah. V četrtek, 20. marca, so Šmar- čani sklicali v Zdravilišču Roga- ška Slatina sejo koordinacijskega odbora srečanj, na kateri so izvo- lili vodstvo koordinacijskega od- bora, imenovali predsednike iz- vršilnih odborov in uskladili pro- gram aktivnosti v jubilejnem le- tu. Pregledali so še gradiva za biltene »Bratstva in prijatelj- stva«, se dogovorili o organizaci- ji in aktivnosti za izdajo jubilej- ne publikacije »25 let bratstva in prijateljstva« ter dali pobudo za jubilejna priznanja. Za predsednika koordinacij- skega odbora so izvolili Ludvika Kučiša, predsednika OS ZSS Šmarje pri Jelšah, za njegovega namestnika pa Josipa Jakopca iz občine Ivanec. Sekretar KO bo še naprej neumorni aktivist sre- čanj Feliks Bagar iz Ptuja, nje- gov namestnik pa Franjo Vuko- vič iz Šmarij. Medrepubliški od- bor za družbeno ekonomske od- nose bo vodil Vlado Jurančič iz občine Maribor-Tezno, odbor za sodelovanje mladih iz bratskih občin Boris Petek iz Šmarij pri Jelšah, Lojze Cajnko iz Ptuja pa odbor za informiranje in doku- mentacijo. Poglajem iz Varaždi- na bo predsednik odbora za kul- turo, odbor za priznanja bo vodil Alojz Čuček iz Ptuja, Jaka Rihta- rič iz Šmarij pa odbpr za delav- ske športne igre. Na koordinacijskem odboru so dokončno uskladili program letošnjih aktivnosti, s katerim vas bomo seznanili v naslednjih številki. V dokončni pripravi je tudi informativni bilten, medtem ko so se dogovorili za vsebino in način priprave jubilejne publika- cije, ki bi naj izšla do proslave 25. letnice, ki bo 16. septembra v Ptuju. Najbližje aktivnosti so vseka- kor prvomajske proslave, ki bo- do na dan praznika dela v Bal govcu — občina Čakovec, v Vi raždinu, na Jeruzalemu — obi na Ormož in na Boču — občin Slovenska Bistrica ter Šmarja pri Jelšah. Na teh prireditvah bi do sodelovali občani in kultu noumetniške skupine vseh ti najst sodelujočih občin SR Hi vatske in Slovenije. L. C S seje v Zdravilišču Rogaška Slatina Sedem let ptujske dialize Oddelek dialize so v ptujski bolnišnici odprli 14. februarja 1979, do takrat so vozili bolnike v Ljubljano. Zaradi izredno viso- kih stroškov prevoza so se odlo- čili za ustanovitev lastnega dia- liznega centra. V letu 1979 je bilo v Sloveniji že deset centrov. Najprej so dializirali v majhni sobi na internem oddelku, kjer je bilo prostora za dva bolnika. Pred vselitvijo v nove prostore — to je bilo pred dvema letoma — so imeli postelje v treh sobah. V tem obdobju se je število bolnikov zelo povečalo, spreje- mali so jih tudi iz sosednje Hr- vatske, kjer je primanjkovalo dializnih centrov. Zato so delali v treh turnosih in cel teden. Poz- neje, ko so začeli dializne centre ustanavljati tudi v Hrvatski in si- cer v Varaždinu, Cakovcu, Ko- privnici in Sisku, se je število bolnikov znižalo. Nekaj bolni- kov so po akutni dializi preme- stili nazaj v Zagreb. DIALIZA DANES Trenutno je na oddelku 19 bolnikov, od tega sedem iz so- sednje Hrvatske. Kot je povedal primarij dr. Neudauer, je nor- malni prirast bolnikov od dva do tri na 100 prebivalcev. Pri nas na srečo ni toliko novih bolnikov, ker dializa ni nobena zabava za bolnika. Bolnike skušajo pred dializo zdraviti z dieto in zdravi- li. S tem se dializa »odlaga«. Če se bolnik drži, se takega bolnika da voditi in bolezen ne napredu- je. Pomembno je tudi, da se je zdravljenje v zadnjem času spre- menilo in napredovalo tako, da se proces napredovanja ustavi ali zadrži. Dializo uporabijo le ta- krat, ko je ledvična funkcija po- polnoma odpovedala. Na oddelku je odgovorna se- stra Irma Žilavec, ki mora v prvi vrsti skrbeti za dobro počutje bolnika. Poleg tega za material, ki ga morajo imeti vsaj za šest mesecev vnaprej in servisno služ- bo. Dobro pa se počuti bolnik ta- krat, ko delo poteka brezhibno in ko imajo zdravstveni delavci pravilen odnos do bolnika. FRANC FLEGAR - NAJSTA- REJŠI BOLNIK »Bolehati sem pričel leta 1960, občasno sem se zdravil v ambu- lanti ptujske bolnišnice, nato pa v nevrološki ambulanti klinične- ga centra v Ljubljani. Dializirati sem se pričel leta 1976, najprej v kliničnem centru, zatem pa v Ptuju. Sam se tudi dializiram, to sem se naučil že v kliničnem centru. Seveda mi po- magajo tudi sestre. Na dializi sem vsaki drugi dan po šest ur (ponedeljek, sreda, pe- tek). V preostalih dnevih popra- vljam manjše gospodinjske apa- rate, pa tudi aparate na dializi; v dializnih dnevih sem nesposoben za večje obremenitve. Moja prehrana je delno ome- jena, ni pa stroga. Omejitve so pri vodi, delno uživam neslano hrano. V glavnem je moje življenje in delo vezano na Ptuj. Onemogo- čeno mi je daljše potovanje, ri zen sobote in nedelje, sicer bi s moral obvezno prijaviti v dolo6 nem dializnem centru, kjer bi m prevzeli v postopek.« M< Primarij dr. Jože Neudauer Irma Zilavec Franc Fleger foto: IVO CIANI Sporazum o štipendiranju še ni sprejet! v prejšnji številki Tednika smo zapisali, da je med redkimi slovenskimi občinami, ki še niso sprejele novega sporazuma o štipendira- nju, tudi ptujska. Od 145 podpisnic je do konca marca pristopilo k sporazumu le 52 podpisnic. Ta podatek drži še danes, saj v tednu dni k sporazumu ni pristopila nobena nova podpisnica — vsaj do zaključka naše redakcije ne. Novi sporazum o štipendiranju, ki naj bi ga sprejeli torej do konca marca, prinaša ko- pico novosti. V prvi vrsti spodbuja kadrovsko štipendiranje, kar je za ptujsko občino poseb- nega pomena. Trenutno razmerje med ka- drovskimi in štipendijami iz združenih sred- stev je 30 proti 70, kar je prav obratno od re- publiškega poprečja. To pomeni, da v ptujski občini namenimo premalo denarja za ka- drovske štipendije in tako tudi manj uspešno uresničujemo kadrovsko politiko. Pomemb- no je tudi to, da naj bi novi sistem štipendira- nja spodbudil štipendiranje za izobraževanje na srednji, višji in visoki stopnji. Prav stro- kovnjakov z višjo in visoko izobrazbo ptuj- skemu združenemu delu primanjkuje, na- sploh pa je kvalifikacijska struktura gospo- darstva, ki ustvarja dohodek, slaba. Novi način štipendiranja naj bi torej spod- bujal tako organizacije združenega dela kot štipendiste, ki naj bi se izobraževali za tiste poklice, ki jih združeno delo potrebuje. S tem bi tudi vplivali na upadanje brezposelno- sti, kar je za ptujsko občino prav tako izred- no pomembno. Znano je, da je v občini tre- nutno 1500 brezposelnih, med njimi pa je ve- čina mladih do 27. leta starosti. Ce s štipendi- ranjem ne bomo usmerjali kadrovske politi- ke, ne moremo pričakovati, da se bo brezpo- selnost zmanjševala. Med učenci in študenti je namreš še vedno preveč takih, ki se odlo- čajo za izobraževanje v suficitarnih poklicih. Poleg navedenih prednosti novega spora- zuma je treba omeniti .še to, da spodbuja učence in študente k čim boljšemu učnemu uspehu in k razisko\alnemu delu. kar je spet v prid združenemu delu, ki bo na ta način n dobilo dovolj izobražene in sposobne kadr Glede na podatek, koliko podpisnic je d' slej pristopilo k sporazumu pa obstaja boj zen, da sporazum ne bo sprejet. Posledice,' iz tega izhajajo, pa so tako za združeno d^ kot za šolajočo se mladino zelo velike. ^ sporazum ne bodo podpisale vse podpisnic bo ptujska občina zgubila sredstva repubi ške solidarnosti, ki gredo v sklad za štipentuj uveljavljam interese mladih in de- lovnih ljudi, zaupanje občinske organizacije ZKS Ptuj za člana OK ZKS Ptuj, zaupanje mladih za člana statutarne komisije pri OK ZSMS F>tuj, bom ugotovil, ali me v resnici moja delegatska baza podpira in zaupa (za sekretarja mi zaenkrat ni zau- pala) ter ustrezno ukrepal. V kolikor ugotovim, da nimam podpore in zaupanja mladih v naši občini, bom odstopil od vseh sprejetih dolžnosti. Delal bom v temeljni sredini, ki ni vajena zakulisane de- javnosti in »nizkih udarcev«. Zavračam vsako razumevanje navedenega kot izsiljevanje ali pritisk pri razreševanju kadrovske politike v OK ZSMS Ptuj. Miran PRIMOŽIČ Priložnost za metalurge v šolskem letu 1986/87 bo t^ varna glinice in aluminija Borj. Kidrič Kidričevo razpisala 56 št, pendij za metalurške poklice j, sicer livarja - talilca, metalu, škega tehnika in pridobivali^ mineralurških polizdelkov g]' niče. Vsako leto dodelijo blj^^ 80 kadrovskih štipendij, od tegji skoraj polovico za metaluršlt, poklice. Takšno načrtno pridobivanj, kadrov je skladno z razvojno pj^ litiko tovarne in z modernizacjjt proizvodnje primarnega aluminj, ja. Ob tem pa v ptujskem sred nješolskem centru ugotavljajof da se je dozdaj v metalurški od' delek — srednji program in od. delek s skrajšanim programoir" vpisalo malo učencev. Menijo' da bodo ponujene štipendije sta' nje popravile in da bosta jesem' oddelka polno zasedena. Bodo' čim metalurgom so na voljo šii,i pendije od 16 tisoč dinarjev da' Ije, odvisno od uspeha. I Dalje jim je zagotovljeno pro. izvodno delo, praktični pouk irj počitniška praksa ter štipendija vseh dvanajst mesecev, po kon. čanem šolanju — pripravništvc in stalna zaposlitev, kar je v prj, merjavi z drugimi priložnost, je ne kaže zamuditi. Izobraževalni center TGA bc razpis za štipendije objavil \ Tedniku in Večeru, z rokom prj. jave do 25. junija. MG RAZSTAVA »FLAMSKE TAPISERUE V ROKAH MOJSTRIC IZ MAJŠPERKA« Vsako leto se 15. aprila odpro vrata ptujskega muzeja za obi- skovalce. Te otvoritve običajno niso spremljale kakšne posebne prireditve, letos pa s ponosom vračamo v kulturnozgodovinsko zbirko prvo restavrirano tapiseri- jo iz flamske serije in želimo ta dogodek obeležiti s prezentacijo opravljenega dela in z manjšo slovesnostjo. Deset tapiserij je ponos ptuj- skega muzeja. Šest je francoskih verdur s konca 17. stoletja, štiri pa prikazujejo Odisejeve dogo- divščine in so bile stkane na Flamskem na začetku 17. stole- Sloveni- ji, moji deželi< . . . Tako pa svetu oznanjajo, da tam na Balkanu živijo Angleži ali se delajo Angleže . . . Morda pa imajo to Adrio Airways Američani?! Naj torej živi in se razvija Adria Airways & Airbus Com- pany. Tudi vam. Jezikovno razsodišče, predlagam, da se vsaj v času po- čitnic preimenujete v Linguistic Arbitration Board ali kratko LAB. Med turisti je namreč tudi nekaj radovednežev, ki bi jih morda zani- malo, kateri jezik govore ljudje na sončni strani Alp. Morda se bo po- tem komu posvetilo, da nismo ljudstvo brez lastnega jezika in kulture. Kar zadeva mene, bom ostal, kar sem — vaš Janez Trmoglavec iz Kranja.« Jezikovno razsodišče ni zgroženo samo nad imenom, ampak tudi nad postopkom, s katerim se to ime — ob obilni podpori množičnih občil in politike — vsiljuje naši javnosti. Gre namreč za očitno in za- vestno kršitev Zakona o združenem delu, kot lepo pojasnjuje dr. Sve- tozar Polič v prispevku za Poštni predal 29 »Sporno ime Adria Airwa- ys« (Delo, 11. marca 1986), kjer citira 425. člen tega zakona: »Firma oziroma ime se mora glasiti v enem ali več jezikih narodov in narod- nosti Jugoslavije v skladu z ustavo in zakonom. — Firma oziroma ime mora biti v nekem jeziku, ki je v uradni rabi v kraju, kjer je sedež or- ganizacije združenega dela. — Firma oziroma ime lahko vsebuje tudi besedilo v kakšnem drugem jeziku, vendar mora biti vsebina enaka kot v jeziku naroda oziroma narodnosti Jugoslavije. . . . Firma delo- vne organizacije oziroma ime temeljne organizacije ne sme vsebovati izrazov, ki so neznani v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije, v katerih se firma oziroma ime glasi.« Jezikovno razsodišče zahteva spoštovanje zakonitosti v SFR Ju- goslaviji in poziva pristojno sodišče, da ime Adria Airways zavrne, kjer je v nasprotju z zakonom. Da o jezikovni kulturi ne govorimo .. . Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Rer-i- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Razprave med tečajniki so bile še zvečer v spalnicah. Tečajniki spali na pogradih, ki so prej služili učencem »vodno melioracijske sole« na Ptuju. V eni spalnici je spalo po 12 tečajnikov. V vsaki se je '^obiii^o^g]^ skupina, ki je na svoj način motila počitek drugih. Neka- so kartali, drugi prebili nekaj ur v kakšnem gostinskem lokalu in pozno zvečer hrupno vračali, največ pa je bilo raznih »debatnih krožkov«. Pripovedovali so doživetja med vojno, pa tudi ugibali, ka- bo v bodočnosti. p Eno od takih »debatnih skupin« so sestavljali Miha Arbajter iz aradiža pri Cirkulanah, Stane s Polenšaka in Franček. Miha je bil ^ot avstro-ogrski vojak ujet v Rusiji in je leta 1917 pomagal boljševi- om v revoluciji. Leto za tem se je vrnil v domovino. Aktivno deloval kmečkem in delavskem gibanju. Zaradi svoje udeležbe v oktobrski evoluciji si je med NOB tudi nadel ilegalno ime »Harašo«, ker mu je P ruska beseda za dobro in lepo bila pogosto na jeziku. Stane in ranček sta bila skoraj 40 let mlajša. Kljub temu so se v debati dobro Jemali. Mladostna radovednost in moška izkušenost sta se čudovito dopolnjevali. ... Predvsem so ugotavljali razlike med izvajanjem revolucije v Ru- v'"i '"..P""' »Zavoljo anarhistov in trockistov je bila oktobrska re- solucija bolj krvava, kot je bilo potrebno« je razlagal Harašo. »Tudi v ■ Paniji je bilo tako. To je dajalo kontra revoluciji orožje, da je prido- ^ala ljudi na svojo stran. To je pri nas znala izkoriščati tudi klerikal- ^ propaganda, ki je zastraševala ljudi pred brezbožnim komuniz- em.« p . »Vse to je preteklost. Mene bolj zanima, kako bomo šli naprej Vat ruski poti kolektivizacije, ali pa bomo pustili živeti pri- sektor?« je zanimalo Staneta, jam j® tolmačil, da je v načrtu nove ustave osebna lastnina za- ^^ena, prav tako svoboda veroizpovedi. To dokazuje, da ne bomo šli čisto po ruski poti. Našo pot je pot zadružništva na vasi in sociali- stičnega upravljanja tovarn. Tu bodo imeli sindikat in delavski zaup- niki posebno pomembno vlogo. Največ so govorili o zadružništvu na vasi, ker jim je to bilo bliže, kot pa upravljanje tovarn. Miha je vedel povedati, da bo nekaj držav- nih posestev prav gotovo ustanovljenih, druga zemlja nekdanje go- spode pa bo razdeljena agrarnim interesentom. Na območju Haloz si prizadevajo, da bi že sedaj te agrarne interesente povezali v vinograd- niške zadruge. To bi bila osnova za nadaljnji razvoj socialističnih za- drug na vasi. Agrarnim interesentom — bivšim viničarjem dopovedujejo, ko- likšne prednosti bi imela taka vinogradniška zadruga. Pogoj za usta- novitev vinogradniške zadruge je, da imajo najmanj 15 ha vinogra- dov. Lahko bi namestili vinogradniškega strokovnjaka, ki bi stroko- vno vodil delo. Skupno bi tudi lažje obnavljali vinograde. V zadrugi bi bili vinogradi in gozdovi skupna last vseh, dočim njive, travniki in druge kmetijske površine, živina in drugi inventar pa bi ostala privat- na lastnina. Potreba po skupni lastnini gozdov je predvsem zaradi oskrbe z vinogradniškim koljem in enakopravne oskrbe članov zadru- ge z drvmi in s steljo. Ljudem prikazujejo pomen skupne obdelave, gnojenja, uporabe orodja, zaščite pred vremenskimi neprilikami in prodaje. Vse to bi skupno v zadrugi premagovali mnogo lažje, kot vsak zase. Strokovnjaki so izračun.ili, da bi v zadrugi moralo biti po- prečno na I ha vinograda po 5 tisoč dinarjev čistega dohodka. Če bo zadruga dobro delala, bo to privlično tudi za zasebne vinogradnike, da se bodo vanjo vključevali. Perspektiva je torej edino v zadružni- štvu, saj bomo na ta način iz dosedanjih viničarjev naredili samostoj- ne ljudi. Na podoben način so modrovali tudi o razvoju poljedelstva v ravninskih predelih okraja. Čeprav si tu niso znali razlagati, kako se bo konkretno razvijalo zadružništvo. Vedeli so le, da je naša edina perspektiva v socialističnem zadružništvu. Tudi v mestu ne bo drugače. Delavci in uradniki se bodo združe- vali v stanovanjske zadruge. Tovarne jim bodo dale denar, da si bodo lahko zgradili stanovanjske bloke, ki jih bodo upravljali na zadružni osnovi. Vsak delavec in uradnik bo imel svoje stanovanje, v njem tudi radio. Za kurjavo in za vzdrževanje stanovanjskega bloka bodo skrbe- li skupno. V okviru stanovanjske zadruge bodo ljudje razvijali dru- žabno življenje, v bloku bodo imeli »rdeči kotiček«, najbrž tudi otro- ško varstvo, ki bo morda za več blokov skupaj. Ko se bomo nekoliko bolj industrijsko razvili, bo najbrž tudi vsak blok skupno nabavil ne- kaj osebnih avtomobilov, da bodo stanovalcem na razpolago za izle- te, na prireditve in podobno. Delavec in uradnik bosta v socializmu delala le osem ur, ves drugi čas pa bo namenjen počitku, kulturnemu in družabnemu življenju. Franček si je na tihem mislil, da so to neuresničljive sanje. Ce se bo pa res kdaj to uresničilo, blagor tistim, ki bodo živeli v mestu, za- kaj na podeželju prav gotovo ne bo moč nikoli živeti tako udobno, zlasti ne tisti, ki se bodo morali še naprej ubadati z zemljo in živinore- jo. Sicer pa so cilji socializma prav gotovo lepi in svetli, le da so še daleč, morda celo deset let, več prav gotovo ne. Te cilje bomo in mo- ramo doseči. Kako bo potem, kakšni bodo novi cilji, ali bomo enosta- vno lahko samo uživali pridobitve socializma, saj bo vsak dobival po svojem delu, ali pa bo potrebno še precej naporov do končnega cilja, ko bo vsak prejemal po svojih potrebah. Na vsa taka vprašanja, takrat še nobeden ni vedel pravega odgovora. Do tega tečajniki tudi niso mogli priti v razpravah s predavatelji. Nič takega tudi ni bilo moč vi- deti v vsebini ruskih filmov, ki so jih v kinu gledali vsak večer, nekate- re tudi po večkrat. Nad odrom so tedaj prvič namestili veliko parolo z Leninovo mislijo: »Izmed vseh umetnosti je najvažnejši film!«. Tako so tekli dnevi v upravno političnem tečaju druge izmene delovno in uspešno. Zlasti dnevne praktične vaje iz dela ljudskih od- borov so dale vsem tistim tečajnikom, ki so sledili vsebini precej prak- tičnega znanja. V soboto, 17. novembra so bili izpiti. Izpitna komisija je bila iz članov vodstva tečaja, predavateljev in predstavnice okrožja tov^ Dunje. Ocenjevali so odgovore na samem izpitu, pisno nalogo in sodelovanje slušatelja skozi ves tečaj. Devet je bilo odličnih, med nji- mi tudi najstarejši udeleženec Miha Arbajter, 23 prav dobrih, ostali pa dobri. Neocenjen ni ostal nobeden in je v poprečju bila ena naj- boljših skupin. V soboto popoldne je bil slovesen zaključek in tovariško sreča- nje. Franček je pripravil kratko, a duhovito kroniko tečaja v verzih. Vodja tečaja prof. Hasl ga je posebej pohvalil in mu priporočal, da naj svoj »talent« razvija naprej in mu kdaj tudi prinese v oceno kak- šno svoje delo. Večina tečajnikov je želela dobiti za spomin tisto kro- niko, zato je upravnik tečaja obljubil, da bodo »pesmico« razmnožili v upravi, kjer jo bo lahko vsak zainteresirani dvignil. Če je bilo to uresničeno, ni podatkov, avtor sam tistega rokopisa ni več videl. KARAKTERISTIKE ZA AKTIVISTE Nace je bil udeleženec tretje skupine upravno političnega tečaja, ki je začel z delom 20. novembra. Skupina je bila enako številna, le »kader« je bil v poprečju slabši od prve in druge. Zato je bila toliko večja odgovornost na starejših aktivistih v tečaju, da pomagajo v de- batnih krožkih usposabljati ostale. To nalogo je imel tudi Nace, ven- dar ni se ji mogel dovolj posvetiti. Bilo je preveč drugih skrbi in za- pletov na okraju. (se nadaljuje^ 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 10. april 1986 - TEDNIK Dober den! Gorice porezane, roni kronpir vsajeni, drevje spucano, Mica popro- vljena, pardon priprovljena, da gretna na njivo . . . Pregoja me kak slore- ga junca tak. ke več ne ven kon hi se ohrna. Je resen provi tiran. Jaz sen že nekda reka. da bi bila una za kokšnega delovodja sposobna. Saj vete. da mamo pri nas vodje, nadvodje no podvodje, samo listih mamo prema- lo, ki bi delali. Fsoki bi šef bija, šefovsko pločo vleka, samo to na žalost tak ne gre. To ovokrot sen v cajtngah šteja, da mamo v ptujski občini več kak 1.500 brezposelnih, med njimi pa največ mlodih no žensk. To se provi, da ostoja brez dela najboj močna no kak provi mo kreativna generacija. Ker pregovor provi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna, se jaz zdaj bojin, da se toti mlodi brezposelni ne bi navičili delati, no bi pot H v zrelih no štorih letih tisto delali kaj jim zdaj ponujamo ~ nedelo. Na drugi stroni pa gle- dan kak dosti starih kresov — že dovno za penzijo sposobnih, .še fort na- prej v službo hodi. Nič neman jaz proti storin delavcon, saj sen tudi jaz med njimi s svojo kmečko penzijo, samo naj tisti za penzijo zreli, svoja delovna mesta mlodin pistijo. Jaz bi to z veseljon takoj nareda, pa kaj če nihče neče po zemlji riti, v gorici špricati no švicati, v štali dreka razkopa- ti no nasploh vsoki den od zore do mroka rintati. Saj vete kak poje tista Neda Ukraden: »Zora je vstanola, Mica mi je motko'v roke porinola, meni pa je solza z oke kapnola. Nema nje, nema nje, ki bi delala name- sto me. . . « Vidite, tak si jaz zapojen gdaj man največ dela. Pesem je zdravilo, dobra volja pa še dohtar fcoj. Ker smo glih že pri medicini, me veseli, da so v ptujski bolnici kupili tisti mamograf — aparat za odkrivaje raka na ženskih dojkah. Jaz predlogan, da bi poleg mamografa kupili še kokšni atagraf s kerin bi odkrivali zakaj marsikateri kmečki ata nemre na grun- ti dece zadržati no more son z ženo grunt obdelovati. Te pa srečno. Pozdravlja vas atagraf — LUJZ Praznik KS Jože Potrč v ptujski krajevni skupnosti Jože Potrč so v nedeljo proslavili če- trti krajevni praznik. Za praznik so si pred štirimi leti izbrali 3. april, rojstni dan doktorja Jožeta Potrča. Osrednja prireditev je bilo slavnostno zasedanje skupščine in vod- stev družbenopolitičnih organizacij v domu gasilcev Ptuj. O življenj- ski poti in delu Jožeta Potrča ter delu in načrtih v krajevni skupnosti, ki šteje 2000 krajanov, je govoril predsednik skupščine KS Franc Kle- 'menčič. Med drugim je poudaril, daje delo v krajevni skupnosti pod- cenjeno in premalo upoštevano, veliko premalo pa se vanj aktivno vključujejo tudi člani ZKS, ki jih je na tem območju precej. V nadaljevanju so zaslužnim krajanom podelili priznanja. Plake- to krajevne skupnosti so izročili ženi dr. Jožeta Potrča, Emi Potrč, in Francu Klemenčiču, bronasti iznak OF Mariji Svetelšek in Srečku Šnebergerju, priznanja pa so prejeli Ivan Krajnc, Branko Novak, Ma- ša Rogina, Maks Metličar, Ludvik Kotar, Dušan Zidarič in Jože Mau- čec. Posebne delegacije so položile vence k spominskim obeležjem dr. Jožetu Potrču v Vintarovcih in ptujski bolnišnici ter k spominski plo- šči Dušanu Kvedru. V prijetnem programu, s katerim so sklenili praznovanje, so so- delovali učenci OS Tone Žnidarič, malčki iz VVZ Ptuj in orkester vo- jašnice Dušan Kveder. 1. k. Praznovanje v Rotmanu Tudi v Rotmanu pri Polenšaku smo praznovali dan žensk. Zaslu- ge za to gredo skrbnemu gospodarju Francu Kovačecu, pri katerem se nas je na njegovo pobudo zbralo petdeset. V prostoru, kjer smo praznovali, sta bili tudi razstava in pokušnja raznih mlečnih izdelkov in napitkov, v drugem pa mize, polne raznih dobrot. Ko smo se vsi prijavljeni zbrali, je gospodar povedal nekaj besed ob prazniku in nam zaželel obilo zadovoljstva. Minevale so ure prijet- ne zabave, med katero smo marsikatero rekli o življenju in težavah v teh slovenskogoriških hribih, zlasti cenah mleka in jemanju vzorcev, ki so en dan dobri, drugi dan pa ne. Rad bi pohvalil tudi kuharico Marijo Kosec in vse domače, ki so imeli polne roke dela. Veselo raz- položenje je trajalo do jutra, ko smo morali opraviti pri živini, nato pa smo se vrnili in s praznovanjem nadaljevali. A. K. Ime za novo telovadnico Ste že kdaj razmišljali, kako bi poimenovali na primer kon- gresno dvorano, telovadnico, trgovino, gostilno ...? Ste? In kaj ste ugotovili? Najbrž to, da stvar sploh ni enostavna. To ugota- vlja tudi komisija, ki upravlja z novo telovadnico pri Srednješol- skem centru Dušana Kvedra Ptuj. Zato so se odločili, da povabi- jo k sodelovanju občane. Do 15. maja lahko pošljete svoj pred- log ptujskemu srednješolskemu centru, komisija pa bo izbrala najprimernejše ime med predlaganimi. Pogoja, ki jih pri razmišljanju morate upoštevati, sta: ime mora biti slovensko in ponazarjati mladost. Nagrada za zmago- valca bo — športna. Pa mnogo sreče! N. D. Osrednja prireditev bo 10. maja Ptuj diha v svobodi že 41 let in bo letos praznoval sedemnajsti krajevni praznik. Osrednja prireditev v počastitev 8. maja — krajev- nega praznika bo v Turniščah 10. maja. Ob tej priložnosti bo svečana skupščina, ki se je bodo udeležili predstavniki enajstih krajevnih skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ko bodo tudi po- delili priznanja krajevnih skupnosti in turističnega društva Ptuj. Poleg tega sodi v program praznovanja še tradicionalni poulični tek ter več drugih športnih tekmovanj, ki jih bodo pripravili Turnišča- ni. MG Letos vodovod tudi v Loperšice v krajevni skupnosti Ormož so že zaključili z zbori občanov, na katerih so se v glavnem pogovarjali o pripravah na drugi občinski sa- moprispevek in programu oziroma poraoi sredstev. Namenili jih bo- do za gradnjo šole s šestimi učilnicami v Ivanikovcih, telovadnice pri Miklavžu in šole v Ormožu s štirinajstimi učilnicami. Sicer pa se ukvarjajo s vprašanji letošnjega razvoja, za katerega bodo lahko porabili 4? milijonov dinarjev. Zelo resno se pripravljajo na ureditev tržnice, ki bo imela deset stojnic in bo zavzela prostor za trgovino DOM. Ob njel bodo ur^ili tudi javno stranišče. Letos na| bi pripeljali vodovod v zadnjo vas — v Loperšice. Moti jih le visoka predračunska vrednost (17 milijonov), vendar bodo za vsako ceno zgradili primarni vod v vas, ostalo pa je odvisno od obča- nov. Sredstva zanj bosta zagotovila območna vodna skupnost in kra- jevna skupnost. Kot je povedal tajnik Stanko Miklašič, bodo letos pričeli urejati tudi športni park severno od mestne grape. To nalogo prenašajo iz starega načrta. V Dolgi lesi bodo dobili asfaltno cesto že zaradi na- daljnjih prizadevanj za blokovno gradnjo, kjer že stanuje 75 družin._ V plan so zapisali še »zamenjavo« zelene ograje na pokopališču v Ormožu, novo ureditev zelenice pred hotelom — Fontane in dodat- no »odebelitev« telefonskega kabla v Dobravi — Litmerk, kjer čaka na telefon šestdeset novih naročnikov. Pri cestah bodo malo naredili. Razširili bodo cesto na HUMU, v bodoče pa bodo ceste le gramozirali zaradi visokih cen asfalta. Va- škim svetom so povečali sredstva za vzdrževanje vaških cest. Precej cenejšega gramoza bodo na ceste navozili v akciji čiščenja okolja, ki je predvidena za maj. MG Skrb za popestritev turistične ponudbe Turistično olepševalno društvo Ljutomer razpisuje nagradni na- teč^ za izvirne raznovrstne turistične spominke z območja občin Or- mož, Ptuj, Lenart, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ljuto- mer in širše. Posebna strokovna žirija bo ocenila izvirnost in uporab- nost izde(kov. ki bodo primerni za široko prodajo ter najboljše nagra- dila. Vsi predloženi spominki bodo razstavljeni v prvi polovici mma 1986 na Iil. razstavi turističnih spominkov v Ljutomeru, ki bo v poča- stitev IX. krajevnega praznika. Že prva in druga razstava v Ljutomeru sta privabili številne obi- skovalce iz domovine in tujine ter popestrili turistično ponudbo z iz- virno izdelanimi spominki. Z letošnjo razstavo pa želimo to zvrst turi- stične propagande v navedenih občinah in regijah še razširiti, pope- striti in dvigniti na višjo kakovostno raven. Namen nagradnega natečaja in razstave je spodbuditi izdeloval- ce, da bodo izdelali zadostno količino spominkov naširn gostinskim, trgovskim in turističnim organizacijam, ki bodo na svojih prodajnih policah in izložbah imele izvirne spominke za domačega in tujega go- sta. Hkrati bi naj tudi s spominki predstavljali svoj kraj. Seveda bodo izdelovalci spominkov s temi iskanimi izdelki obogatili vsakoletni tra- dicionalni »Prleški« prodajni sejem v Ljutomeru. Med člani turisti- čnih društev ter izdelovalci spominkov obstoja veliko zanimanje, zato organizator natečaja in razstave pričakuje veliko število najboljših del do 21. aprila, ko poteče rok za prijavo in predložitev izdelkov odboru za turistične spominke pri TOD Ljutomer. Stane Feuš ZAKAJ TAKO? Priča smo bili dogodku, ko je 6. marca ob 15.15 uri član LD Podlehnik pripeljal v Kozmince dva ustreljena psa in eno srno ter jih kar s ceste odvrgel iz osebne- ga avtomobila na zemljišče, last Konrada Vaupotiča, kakšna 2 do 3 metre od lokalne ceste Ptuj — Žetale in se čez kakšnih 10 minut vračal nazaj. Po odhodu tega avtomobila nas je zanimalo, zakaj je ta oseb- ni avtomobil tam stal, in smo šli gledat. Kar zgrozili smo se, ko smo videli ležati dva ustreljena psa in srno. Ne moremo si zami- sliti, da bi kaj takšnega lahko storili posamezni člani LD, ki bi morali skrbeti, da se takšne stva- ri ne bi dogajale in jih' odstranje- vati. V tem primeru pa gre za na- merno delo, saj so to storili zgolj iz nesramnosti do krajanov. Po ogledu smo sklenili, da zadevo prijavimo milici, kar smo tudi storili in OM Podlehnik to takoj prijavili. Še isto noč, okrog 0.45 ure, se je na to mesto pripeljal storilec s prijatelji, na tem mestu stal ka- kih 5 do 10 minut, nato pa nada- ljeval vožnjo v smeri Kozminci proti Žetalam in se takoj vrnil. 7. marca so si delavci OM Podlehnik prišli zadevo ogledat, vendar niso ničesar ukrenili. Psa in srna so na tem mestu ležali do nedelje, 9. marca. V nedeljo okrog 12. ure je član LD pse in srno zvlekel 150 m n3 rob potoi(. Rogatnica. Po premestitvi teh vali smo v nedeljo 9. marca, p^^ novno obvestili delavce 0\| Podlehnik, dežurni delavec p^ nam je rekel: »Kaj to nas brig^ kje so živali!« Ko smo videli, da nihče nič tiJ ukrene, smo zadevo 10. marcj prijavili veterinarskemu inšpei;. torju občine Ptuj. Ta je poskrbel da so živali odstranili 11. marcj ob 17.45 uri. Isti dan ob 15.30uri sta se pripeljala storilec in en član LD Podlehnik gledat, če so živali še na mestu ob potoku Ro. gatnica. Mi tega ne bi raziskovali in se nad tem zgražali, če ne bi bilj vsemu temu priča. Se posebej pa ne, če bi te živali tam poginile, ali kako drugače končale. Vemo, da je to bilo namerno storjeno, ker naj bi bile te živali dne 2. marca zavržene v naselju Ložina. to je kakih 10 km oddaljeno od kraja kjer so potem ležale. Spra- šujemo se, zakaj so te živali bile odvržene ravno na tem mestu? Po obnašanju posameznih delav- cev OM Podlehnik menimo, da zagovarjajo posamezne člane LD Podlehnik, ker zadeve niso resno vzeli in je raziskali. Saj gre v tem primeru za širjenje živalske bole- zni STEKLINE, kar bi morali preprečevati, ne pa da omogoča- jo njeno širjenje. S takšnim de- lom posamezniki kvarijo ugled. M. F GBAD TURNIŠČE SKOZI STOIfTJA (4) Grad Turnišče v 20. stoletju Kot smo lahko prebrali, je gospostvo Tur- nišče prešlo v roke plemenitega gospoda Ru- dolfa Warren-Lippitta, ki je prevzel gospo- stvo leta 1884. Že leta 1885 je Lippitt zgradil kobilarno, danes je na tem mestu DE Turnišče Emone- KK Ptuj, ter se posvetil vzreji konj. Do leta 1890 je gojil angleške polkrvne konje, od te-^ ga leta naprej pa ameriške kasače. Gospostvo se je tako spremenilo v živahno dejavnost ko- bilarne. Travnate površine oziroma pašniki so bili ogromni in je spravilo sena-ter krme za konje zahtevalo pri delu veliko ljudi. Leta 1938 je Lippitt umrl, gospostvo pa je prevzel njegov sin Ralph, ki pa je konje razprodal. Nekaj konjev je ostalo, ti so bili last njegove sestre, poročene Hunker. Tako je gospostvo obstajalo vse do leta 1940, ko so se zadnji lastniki umaknili po izbruhu druge svetovne vojne v Avstrijo. V aprili 1941. leta je vojno letalstvo takrat- ne Nemčije na območju gradu, ribnika in ko- bilarne odvrglo nekaj bomb, ki pa niso nare- dile večje materialne škode. Porušile so le del zidu kobilarne. Do bombardiranja pa je pri- šlo verjetno zato, ker se je okrog gradu in ko- bilarne zbirala stara jugoslovanska vojska z živino in konji. Po govoricah bi naj bil takrat v gradu štab ene izmed enot stare jugoslovan- ske vojske. Od leta 1945 do 1948 je iz gospostva Tur- nišče nastalo državno posestvo, na katerem so gojili konje ter pridelovali krmo za njih, prav tako pa so bile v enem izmed hlevov tu- di krave-molznice. Od leta 1948 do 1965 pa je na tem prejšnjem gospostvu nastala ena iz- med največjih kobilarn v povojni Jugoslaviji. Konji so bili pripeljani s celotnega območja Jugoslavije in je postala kobilarna eno naj- večjih vzrejišč konjev. Delavci in tekmovalci kobilarne se še danes spominjajo uspehov, ki so jih želi v tistem času. Konji kobilarne Tur- nišče niso bili znani samo v domovini, tem- več tudi v drugih evropskih državah. V Jugo- slaviji ni bilo hipodroma, kjer se ne bi za naj- večje lovorike kosali tudi konji te kobilarne. Nagrada Jugoslavije, nagrada Beograda in številne druge so jim bile plačilo za požrtvo- valno delo v kobilarni. Vedeli so, da se pride do uspeha le z marljivim in težkim delom. Od leta 1961, ko je bil ustanovljen Kmetijski kombinat Ptuj, je kobilarna Turnišče prišla pod okrilje le-tega. Vendar pa je kljub uspe- hom v svojem obstoju morala priznati poraz in je leta 1965 prenehala z obstojem. Konji so bili razprodani, delavci so odšli v druge kobilarne v Sloveniji, predvsem v Ljutomer, nekateri celo v Italijo, nekateri pa so ostali in namesto s konji opravljali delo na poljih s traktorji. V gradu so bila po vojni stanovanja, v ka- terih so stanovali delavci, zaposleni v kobi' larni in nato pri KK Ptuj-DE Turnišče. Leta - 1953 je bila ustanovljena Poljedelsko-živino- rejska šola Turnišče, ki je imela dva oddelka in sicer kmetijsko-gospodarski in oddelek traktoristov. Ustanovitev šole ni bila naklju- čna, saj je ptujsko področje, kot pretežno kmetijsko, nujno terjalo ustrezno izobrazbe; no raven naših kmetijcev. Tako je iz gradu nastala v pritličju šola s kuhinjo in menzo, v nadstropju pa je bil internat, v katerem so prebivali učenci te šole. Leta 1980 pa je za grad napočilo eno najtežjih obdobij. Šola se je preselila v Ptuj ter bila vključena v šolski center za gospodarstvo in upravo Jože Lac- ko. V gradu so ostali le stanovalci. Okolica se je začela močno spreminjati. Dokler je bila šola, je bila okolica gradu urejena in na gre- dah je cvetelo cvetje. Grad pa je po tem začel propadati, saj ga nihče ni več vzdrževal. V naslednji številki pa si bomo lahko ogle- dali propadanje gradu in kaj smo storili, da to preprečimo. ZB Delavci s konji iz kobilarne Turnišče. Udeleženci oddelka traktoristov poijedelsko-živinorejske šole TurniŠ^f' TEDNIK ~ ^^^^ NAŠI DOPISNIKI - 7 LETNA KONFERENCA KO RK PTUJSKA GORA Kot je začela letno konferenco predsednica krajevne organizaci- je RDEČEGA KRIŽA Emica rODOŠEK, tako bi tudi sama zabeležila te misli: Za nami je le- to težkih preizkušenj, težkega družbenega stanja, ki je odsev slabih gospodarskih razmer v svetu. Neželjeno, pa vendar ta družbena situacija nalaga večjo odgovornost do dela ravno od- boru RK. Ravno v takšnem sta- nju se pokaže, koliko smo se pri- pravljeni žrtvovati za sočloveka, ki se je nehote znašel v težkem življenskem položaju. Večina članov ni zatajila in se je dela lo- tila z vso odgovornostjo. Pri tako širokih akcijah in nalogah mora- mo biti enotni, da se lahko priča- kujejo rezultati zastavljenih ci- ljev. Vsi krajani ne čutijo enake- ga veselja ob vstopu v novo leto, kajti nekateri so priklenjeni na bolniško posteljo in prav takšnih smo se spomnili, jih obiskali in jim izročili skromna darila. — Zavedamo se, da več ljudi delo bolje opravi, zato smo prite- gnili k sodelovanju pionirje os- novne šole Ptujska gora ter orga- nizirali temeljito čiščenje okolja. — Akcija Človek-človeku-so- sedska pomoč je potekala skozi vse leto. Pionirji, ki obiskujejo osnovno šolo v Majšperku, so pomagali starejšim krajanom pri pospravljanju pridelkov, zimske kurjave, opravljanju del na vrto- vih ter jim prinašali živila iz trgo- vine. Povedati moram, da so bili krajani z njihovim delom zelo za- dovoljni ter jim izražali veliko hvaležnost. — Organizirali smo tudi akci- jo zbiranja oblačil, obutve ter po- steljnine. Uspeli smo. Oblačila smo razdelili med socialno šibke družine. — Organizirali smo tudi tri kr- vodajalske akcije. Žal pa ugota- vljamo, da je število krvodajal- cev zelo upadlo. Ta humana ak- cija je velikega družbenega po- mena, zato bomo morali vložiti več truda in volje, da se akcija podpre. — Družabno življenje je po- trebno slehernemu človeku, da mu je življenje lepše. V tednu starejših občanov smo pripravili skupaj s komisijo za socialna vprašanja v krajevni skupnosti in SZDL srečanje starejših obča- nov, starejših nad 70 let, ter jih skromno pogostili. Pri pripravah so v glavnem sodelovali aktivisti RK, člani socialne komisije, ne- kaj mladincev in pionirjev osno- vne šole, ki so pripravili kulturni program. Od 115 ostarelih se je srečanje udeležilo 75 krajanov. Menim, da je to spodbudna šte- vilka. Ves trud, ali bolje rečeno plačilo našega dela je izžareval na zadovoljnih obrazih ostarelih ljudi. Vse, ki so priklenjeni na posteljo, smo obiskali na njiho- vih domovih. ~ 6. decembra 1985 smo doži- veli v KS hud požar. Na Podlo- žah je pogorela Kristina Bezjak in s tem izgubila vse premičnine in streho nad glavo. V mrzli zim- ski noči je ostala pod milim ne- bom. Seveda smo aktivisti RK takoj stopili v stik s socialno ko- misijo v KS in socialnim skrb- stvom RK Ptuj ter oškodovanki nudili najnujnejše. Izprosili smo tudi skrinjico »Humana blagajna RK« ter zbrali 10.430 din in jih izročili Bezjakovi. Vsem kraja- nom Ptujske gore hvala za nese- bično pomoč. — Sodelovali smo tudi z razni- mi komisijami v KS, s centrom za socialno delo, patronažno službo, zdravstveno ter transfu- zijsko postajo. Pobrali smo tudi članarino, vendar je za razliko od prejšnjih let bila ta pobrana zelo pomanjkljivo. Potrebno bo več vestnosti in želje, da se pri- dobi čim več članov RK in zbere nekaj finančnih sredstev, saj je članarina edini vir prihodka naši organizaciji. Tudi poročilo predsednika mladih članov RK Toma FRICA je bilo zelo obširno. Vidimo, da tudi mladi radi prispevajo svoj delež in kaj lahko drugega reče- mo kot — zadovoljni smo lahko. Majhni so — vendar so njihova srca velika. Finančno poročilo blagajnika Marice NOVAK je bilo pripra- vljeno skrbno in vestno, upamo lahko le, da bo saldo v prihod- njem letu nekoliko večji. Tudi nadzorni odbor ni miro- val in je njegov predsednik Ignac DREVENŠEK to prikazal v svo- jem poročilu. Predsednica je povedala še to, da je v planu za leto 1986 predvi- deno nabava omaric RK — prva pomoč. Vsaka vas bi morala ime- ti takšno omarico. V prostorih KS bi uredili tudi poseben prostor, kjer bi vsak aktivist RK dežural enkrat na mesec po dve uri in nudil prvo pomoč, v kolikor bi je bil kdo potreben. Na območju Ptujske gore je precej ostarelih ljudi, ki so ostali čisto sami, takšnim bi dežurni morali pomagati ali jih vsaj obiskati. Prepričani smo, da bi ostareli krajani bili veseli, saj bi se počutili varnejše in manj osamljene. Želja, nalog in potreb je veli- ko, upamo lahko, da bo toliko tudi dobre volje, malo samood- povedi in uspeh bo tu. Mira KARNEŽA VOLITVAM OB ROB Večer na dan pred volitvami. Nekaj članov ko- misije se nas je sestalo z namenom, da uredimo prostore za bližajoči se volilni dan. Volišče naj bi bilo v prostorih DO Pleskar Kidričevo. Varnostnik omenjene organizacije nam je odklenil vrata v prostore bivše trgovine, nekaj metrov oddaljene od vhoda v delovne prostore Pleskarja. Zgrozili smo se ob pogledu na zanemarjena tla, razbite ši- pe oken, čez katere sta viseli dve stari koci. Takoj smo posumili, da nekaj ni v redu, saj je vendar ne- mogoče, da bi se tako pomembne in slavnostne odločitve odločale v takšnem ambientu. Prosili smo varnostnika, naj nam dovoli vstopiti in ured'ti nujno zadevo v prostorih njegove delo- vne organizacije, kjer so bile pred časom referen- dumske volitve. Mož je odločno vztrajal pri svoji odločitvi, da tega ne sme storiti, ker mu službena pravila in dolžnost to prepovedujejo, saj sploh ni bil obveščen, da bi naj volilna komisija opravljala svojo dolžnost v njegovi delovni organizaciji. Bili smo nemočni, čas je hitel, mi pa nismo vedeli, kje pripraviti volišče, kje dobiti mize, stole, primeren prostor . . . Mrzlično smo iskali rešitev. Poskusili smo s telefonskim klicem tajniku KS. Nihcc se ni javil. Nekdo je vedel, kje.omenjeni tovariš domu- je, pa smo ga šli iskat na dom. Doma ga ni bilo. Soproga nas je napotila na sedež KS, kjer smo taj- nika KS res našli. Presenečen je vprašal, kaj bi ra- di. Po našem monologu je telefoniral že prej ime- novanemu varnostniku in ga končno prepričal, naj nam dovoli vhod v obrate družbene prehrane DO Pleskar, češ da se je on sigurno predhodno dogo- voril z nekim odgovornim tovarišem DO Pleskar, da nam odstopijo svoje prostore za izvedbo voli- tev. Brez oprostilne besede tov. tajnika, ki verjetno ni imel slabe vesti (ali pa bi jo naj imel kdo drug?!), smo odšli tja, od koder smo prišli. Vendar to še ni bil konec vseh preprek, da bi na- še delo vendarle nemoteno steklo. Vhod v obrat družbene prehrane je bil zaklenjen, zato je moral varnostnik najprej poklicati nekega sodelavca, ki je imel ključ od jedilnice. Ko je le-ta prišel s klju- či, smo končno vstopili v taprave prostore. PoJiite- li smo s pripravami, okrasili stene s plakati, toda ogorčeni spoznali, da nimamo Titove slike in niti ene zastave, ki bi naj krasila volilni prostor ali vsaj vhod vanj. Nič. Kar smo imeli, smo si izborili, zdi se, da res izborili. Na mize smo postavili tri prazne in zapečatene skrinjice, ugasnili luč in ugotovili, da pa to pot ni- mamo ključa, da bi prostor zaklenili in tako poskr- beli za varnost skrinjic in volilnih listkov. Medtem je namreč oni tovariš, ki nam je prej jedilnico od- klenil, odšel domov, varnostnik pa za ta prostor ni imel ključa. Kaj storiti? Pobrali smo skrinjice in volilne listke ter zapustili »volišče« pusto, prazno, brez vsega, kar bi moralo biti tam. Na koncu, tik preden smo zelo ogorčeni nad vsem, kar se je zgodilo in kar se ne bi bilo smelo zgoditi, če bi bili tisti, ki so za to odgovorni, poskr- beli tako kot je treba, mi je kolega potisnil v roko vrečko. V njej je bilo nekaj mlete kave, sladkorja in steklenica vodke. Ob mojem začudenem pogle- du je povedal, da je vse to dobil dopoldan na KS ob prejemu skrinjic in sicer za člane volilne komi- sije kot nadomestilo za trud. Tedaj me od gneva in srda stisnilo v grlu: na pijačo niso pozabili, na vse drugo pomembnejše pa so smeli pozabiti? Na to, da bi bili v Pleskarju obveščeni o našem prihodu v njihove delovne prostore, na zastave, na sliko tov Tita in sploh, da bi organizirali stvar tako, da bi komisija lahko volišče brez težav pripravila! Sodi- ta tako resna in pomembna, o naši prihodnosti odločujoča stvar kot so volitve in alkohol skupaj?! Se mar s tem ne razvrednoti pomen in namen voli- tev? Ves večer ob doživljanju omenjenih doživlja- jev sem se počutila ogoljufano, poraženo, osmeše- no in ponižano, toda ob zavesti, da se moje delo nagrajuje z alkoholom, sem bila na dnu ponižano- sti. Pa kje in kako bi naj kuhali kavo? Štedilnika ni, posode ni. Si naj sladkor in kavo razdelimo z žli- čkami in odnesemo domov?! Bil bi naj vsaj en pregrajen prostor za volilce, pa ga ni. In če že naštevam vse negativne okoliščine, sprašujem, ali je bila naša dolžnost, da s svojim prevoznim sredstvom in z danes dragim gorivom iščemo tajnika KS v oddaljenem naselju?! Kaj bi bilo, če bi bili malodušni in se izgovarjali na tiste, ki so obljubljali, da je vse urejeno? Kaj bi bilo zju- traj na dan volitev? Pa če smo že odkritosrčni in kritični, kako sme nekdo nekomu nekaj dni pred volitvami enostavno kar poslati na dom odločbo, da je ta in ta predsednik volilne komisije, ta in ta njegov namestnik itd.?! Nihče izbranih nič ne vpraša za mnenje. In nato doživiš takšno čudno sodobno odisejado! Slutim, da bom zasledila odgovor na moje pisa- nje. Toda naj rečejo in napišejo kakršnokoli opra- vičilo, eno za nas velja: osel gre samo enkrat na led. V imenu Danila, Francija, Jerneja, Franca, Ciri- la in Jožeta napisala ^ Sonja Votolen, Kidričevo, Lovrenška 9 01 ■!§ fn±d ni zow>io ni^ao "minisha inov^in s s lupBJn) zouijo 3ui?qo iJinjBjs bu3[? "001 -?oj (b ui (t7Z./I9t'-6£ is 'SHS m lup^-in) !jsou -dn>(S ^ q3Jlod qiU3qznjp qmsoids nfuEJiouBuij o buojjbz nuaj? se oj ■ps •J 1 5iAO>ism 3U01 zow>io SNi^ao 3Ni5§cin:>is ^iNaasan^id 9861 -e le 3UP 'zouiJO •fny UI zouiJO u!?qo n5(iujs3A uiaupBJfi A lABfqb od ub'p lUISO li^fp'^ 3U?BZ 5joipo bi U3I? -p »•UIBq3S0 UllUABjd UIlUq3S -BZ Ul uiouB?qo ofBfjABJdo 3AJU01S 3S 0>l 'qU9UI -ud A o/o o I ifudois od >J3ABP !>lsui?qo iuq3Sod 3fn?B|d 3S 3AJU01S SUpOAZlOjd BZ ipBid PO B $ "IS JBl 3A1I>I01S 3NaOAZIO>ld - 19« :ISBI3 3S •JBJ BAOU UI AOJSBU AOU Bpop 3S $ "JS -JBl BZ U9I? -e -OJ BJJJ30 UI Bfj3jj BjaUBJSOd 'B>1?01 Bpd Ul BJ -JJ3? ifUBpaŠoa '^U? 3S z -JS JBJ B>l?OJ Bfj3Jl »aoipaui J9J« ip3S3q Bpop »5Bfid« op3S3q BZ 3S z "J? J^l i^lJOJ A U3l? -z » afpBJjsiSaj 3Ajd po afsjs as b] -izoA ijsojBjs aupjpsap sb^ -jai o I P^u ^J^js os li] 'tuoo P^" oulujojsojd s saiojj qiujojoui jsi ijzoA qiuJ0A0; ui qiuq9so qiu3riqBJ Biatuojd po afnjBid 3U as >i3ABp i5jsu!?qo iuq3S0d« :iSB|Š 3S I>1 '5j[9ABlSpO ifjajj lAOU BpOp UIO^JABJS -po uiiSnip bz i -js jbj iquiodo a as (S8/t'l t^8/9 'eS/r t8/8l M8/9I' '6Z./0I 'AZ./SI '["M Ul zolUJO u!?qo ^iujs3A lupBJfi) zotujo !ui?qo A 3A1UOJS BZ |l?Bld pO Ul AOpOAZIOjd BjaUJOjd po nijABp uJ95fSui?qo ui3uq3Sod 6 n>j6|po \ U3I? T ZOUIJO 3A)!JO)s ez |!3e|d po uf AopoAZiojd B)diuojd po n^Aep ui3^sui3qo luau -q3Sod o B^oipo qeA3!U]odop ui i|Bqiu3ui3jds o ^joipo Biafajds 9861 BOJBUI le aup usoudnijs qiUA3rBJ>i BJoqz ui Bjap b33U -aznjpz BJoqz ifas bu zouijo 3u!?qo ''uijsdnjjs 3r'(s8/6e Ul 'e8/ei7 -is't^JS jsji lupBjfi) njauiojd a a3juojs ui AopoAZiojd nfuBA3?ABpqo o BUO^BZ nus]? "I UI (gs/9Z "J? 'fnjj ui zoujjo ui?qo 5(iujs3a lupBJfi) zouiJO 3ui?qo BjniBjs 00I^U3[? (b 3>j?oi laujiB "6 oj •£8 ■J '1 5iAO^sm 9U01 ?OIAI>IO 3NI5aO 3NI5§dn>IS ^iNa3sa3yd 9861 e le 3up 'ZOUIJO aflBp /,861 BfjBnuBf i po as Bd Bf|q -Bjodn 'fnu ui zouijo u!?qo n?(iujsaA uiaupBJfi A lABrq0 od UBp IIUSO IJBfjaA auoBz >io|po BI uai5 -z uip —"001 3lso3 afnj bz — uip —'OS ajsoS aoBuiop bz — : jqaso od UBp Bu BSBuz \y[ 'bs>ib} Buaijsum B?Bid as qirBJ>i qiu?ijsuni a afuBAiqajd ousb?bz bz« iisBjS as Bp 'o^jBj luauiajds (qujod -ud uazBj) tr -js JBj as ($8/6 ui i8/8 'OZ,/11 •js 'fn^d ui ZOUIJO ui?qo ?(|uisaA lupBjn) zoiu -JO iui?qo a qBS5jBi qiujBuniuo5j o n^jojpo a uai? i ZOUJJO !U!3qo A qes)|e) muiBunuio^ o Bijoipo qBquiauiajds o Moiao •ajn}(n>f jaj bajsjba b3 -aUjBIDOS Ul BAJSABjpZ 'BfuBAazBjqozi Ul afoSZA 'ajpsBzoiuBS auaqznjp ui aqiuBjqo a>jspnf| aušojds 'ijsoudn)(s q|UAafBJ5i 'AO>jpoqud qiu -aqznjp 'BfuBJiuBjd 'ijsouABfap qi5|SJBpodsog qi|Bjso ui iuqo 'BA}S|uaqpBJ§ 'auiAO§jj 'afujsnp -lil 'BAjsfijaui^ :jaDis ui usouABfap qiuaqznjp ui BAJSJBpodSoS Bf^OJpOd BSA OfBAU^Jod Bp '05JBJ mafioAzi os zouuo OS BŽausjAzi iubq uai? •AOUBi? \ \ Ul B5|iupaspajd Btui ZOUIJO 3ui?qo auiDSdnjjs jaAS IUSJAZJ uai?i q!r30jpod od qeA)!Z|opBZ ui zoui -JO OS BSaUSJAZI AOUB|D BIJAajS !A)!30|0p o ^OIPO Biafajds 9861 bojbui if aup BJoqz BŽau? -ijijodouaqznjp ui nsoudnijs qiuAarBJ)) BJoqz 'Bjap b§auaznjpz BJoqz qBras bu zouuo 9Ui? -qo Buijsdn^s af (S8/00c-SŠ J? 'f"^ ui zouuo ui?qo jjiujsaA lupBJfi) zouuo 9U!?qo Bjnms Buai? trj nijABišpo I Ul Buai? "66 (p oj •S8 ož-i79e'8žž-žT Sda Pt08ZtUB3j.0 Uj. AOUBaJIO po i.3tpoqf.£d 'qi.Si.dp8a.id zL 05'0BZfI89.i IHaOHIHd BUfOtoig 10 aiiipao TimpvacRM rd Kt AaaacHrdd aanosod 08'02^T66'9 uip BpBHS zaj •pajs JBuap afuBjs aVl^S INA>I3Z3>I Al 0§'96S0ei uip i>{poqpopBu AO^poqud ){azasajd 00'981^'9/.f S uip !^poqpo 0St80 Z.09 S uip !>lPoqud 1|BAIZ OAJSJBA OUaAJSABJpZ BZ BAJSpaJS — VNH^V^ 0>1IZ Vfll^IVd VNOSSOd III S9Y06'821 uip !>(poqpopBU AO?|poqud ijazasajd 00'00t'>Z.e uip !>lpoqpo g9'/.0£ e0S uip !>IPoqud 3A>I3Z3>I SNAOOVia VZ VNH^V^O^d vNn::)v>i o>iiz vfii^ivd vMassod ti 00'089S^^t' uip !^poqpo pBU AO>ipoqijd ^jazasajd 0tZ0V6iZ-p0Z uip !^Poqpo OtZSO-9iS-%OZ uip !^poq!Jd Nn5v>io«d I :j|iq os $861 OJ^I ^^ nun?Bj uiau? -nfi^iBZ od i5ipoqpo ui !5)poqud luazasoc uai? -z ■§86I 01^1 ^^ zouuo 3ui?qo BpBj^is BŽauAjazaj un?Bj jupnfi^jBz af jap lUABjsas BSaj -ajB^i '$861 oi^l zouuo 3uiDqo BunoBjojd iaj -isjAzi o un?BJ iu?nf|)(Bz as ipjjod ui aujfajdg uapi S86I 0131 VZ zoi^ao 3NI?eO vNa^vaoad aNri^va iAi3!«j;>anMvz o Moiao Bjafajds 9861 e "le aup nsoudnjjs qiuAarBJ5i BJoqz ui Bjap b§auaz -njpz BJoqz qBfa's bu' zouuo 9ui?qo Buipsdn^js af (S861/S2 15 T^kl ui zouuo u!?qo ^iiujsaA ofaua[)[s (i?[iusidpod nfu - -raafirpbu a) fnjj au!?q'o Bui?sdn)fs ui jsouABf -ap 0>(SJBp0dS03 OfBf|ABjdO AOUB?qO ijsbi a iajs -pajs iiuiuisBi Ul uiopp uiiufojsouiBS S i>i 'afp -nfj lUAOiap jaj jsouABfap ouDii-jjod ofBfiABjdo uiopp uiiuqaso z 'ipnf] auAopp bz afuaznjpz ouiJqo 'USOudn>(s qiUAO|ap ui Bjap b§auaznjpz fiDBziuBSjo qi§njp ui qiufiam'ai pAB|ap (z^/gi •js 'sys isij lupBJfi) ui?sbz01ubs iuaqznjp ui iqiuBjqo Hspnfi msoids o buo^bz Buai? 06^ ui (38/It "^ajs 'f^js isil lupBJH) !quiBjqo i^fspnf] lUSOjdS o BU051BZ Buai? -603 iSBjpod Bfs[ •98 •J 1 5IAO>ISm 3UOi ^.J ?oiMyo 3Ni5ao 3Ni5§dn>is v 'HiNa3sa3>id J. i 1 '' ■ ; 9861 t!DJBiu le aup 'zouuo " 986l/8-IZ:0 •fnjj Ul zouuo u!?qo n^jiuisaA uiaupBJQ A iABfqo od UBp luiso UBfjaA au?BZ )joipo Bi uai? ■£ 'og gfao-SžS-tog oo" O^T^^ZŠMT o^po pB.: A03{poqt.Xd 00 poiJis lUAjcazaj A 8A5.SpejS BUajOIZt ' 00 0ii7'sig'x BAa8za.i-2B.iO.id Bjosia^ oo 2i6'6oZ"l7 -podsoS A apvouaAuartut oo f5.i>oudrots-pBi5t ^so.;ABpap 00 ^tsouABfap Bi-iBunUiOSi 00 TIl7'Sl72 OAq.sj.BA ouaA^dABapz 00 Ilrt7'Z^!,9"0I OA^soqaiis 0..lBt00B ■ , 00 s5g*io 3Ni:)ao 3Ni;)Sdn^s >iiNci3sa3yd 9861 T T£ 3up 'zouuo 98/9-0017 , , fnjj Ul ZOUUO u!?qo n^jiujsaA uiaupBJfi j,-\ A !ABfqo od UBp luiso i}Bf|aA au?Bz )|0|po bj^ • ' ' ua|?'$ . . r^^oipo B§aj lap lUABisas af 'BunjBJOjd nj -ap ujau?UBi!q a BUBZB>(ud bis $861 OJ^I f^z zoui -JO aui?qo Bun?BJOjd nunpBj luau^nfi^jBZ od AajipaJodzBJ BAOqifu'Ui AO)jpoqud paiŠajj ' ' "'ua|? t7 i ,. 9861 ojai BZ zoiujo 3U!?qo pBi^jS lUAjazaj a o| ' -asauajd nun?Bj uiau?nfj^Bz od as 08'032 266'9 n^jsauz A BpBi^is RgauAjazaj BAjspajs Al •9861 m -a| a bajsjba bsauaajsabjpz qajjod afiu5( bz ipaj '^' -odzBJ as ui 9861 Rl^l a)ipoqud paiu asauajd nu -n?bj uiaupnfi^iBZ od as uip 0S'96S 0€1 n^jsauz a oaisjba OUaAJSABjpZ bz BAJSpaJS — BUn?BJ -ojd afiuBd auqasod AO)jpoqud ^azasajj in aja/aj qjUAO§B|q qajjod afju)! bz jpajodzBJ ' " as UI 1)861 ojaj bz BunpBJOjd afijJBd auqasod' 3^poq!Jd pam asauajd nun?BJ luaujnfi^iEz od is uip $9'/,06"831 n^s3uz-a Bun?BJOid BunpBJ OJiz afijJBd 3uqasod AO>(poqud ^jazasajj n 9861 nj3i a qaj) -od u!>|sun?rjojd afiu>i bz luauibu as ui 9861 dj?l BZ BunjBJOjd 3>|poqud paui asauajd zoiu -JO i?qo Bun^Bjojd nunoBJ ui3u?nfi))BZ od as • u!p ^ iuisia a ao>|poqud >|azasajd "i uai? e , ,08'89S"0t' ui;) ' afpBjapaj b|ifosod afuBjs 8 — ZA RAZVEDRILO 10. april 1986 - tednik sO Z < oc H C/3 d fc z >N O s a: O Z o CQ o U Z (- C/i w > z Q < d o H >00 ŽSS °o -cod®^ tšag ^•5i>o6 5-.5 tbog^ciciijii) JS ^ -v c >-6 -i§ i' Isll I^Sl E.|| Ig^sg^l:^! l-SlS-g 221 0I3I lli^ 11 mil 11 riHiftlšillP! =l:i I il IL lliliiilfi 1ifi| 11 il 1! I £20 £2=5 2.^-1= I g o I g-l I «11 e-I o 2 H I a I I ^-gt I o J I J § I S ^^-§ 2 2 2^ I iia i^llsirri li^si It aiiii ti iiii^ ilfll^ mr^tmH^. i!" 11 ^^ 11 Eiiis^ i&iii l-s lli-ri |i|iii silili ii i!l lil: lil ftilp ^llil ^ii lili ^Irl I lip lian Ip I lil S!ll!mm I liil tl!!|!l!i 11 iRi^iiii g PilSflt 1ils=|!tli l|s-l|5|i llils II lili It! Itlli-^i Irt-s Tnill-tll ift Iliilriiiriiiirii^tiili 'Ii "^liii^lšiil^ "itliuiiioii nifit^n -II i.l Ih 1 i 1 i^mr I hn ^Ii H^ii i^i ifil x tr ft m Sp ii^SiJ 'm cillJsI sl^ JlJli |l! 15« mi^il H iifšii Il 5|:-t;|8 sil =if|i ^ 1! "lili =t,n< IH«!! ti' -|!li iit -ili liiliSi fsšifiM 5 Ii :i5 i Hi lil t i M iRia } l!ti !i HliHlii lifli I iiHKi. |i m m Sifli « i lilliftl I lin is siiltllll'1 .«!liilt « a a K s 2 e^oi NaoOoNS e !S o !3.SQ .S^^SaS Q4!d o-aSJ SiS'; S I S. a o i TEDNIK ~ TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Aluminij—Vozila 4:1 Nogometaši Aluminija so dosegli prvo zmago v slovenski nogo- metni ligi, čakali so jo kar 14 kol. Pred tekmo je bilo med gledalci, zbralo se jih je blizu 400, precej takšnih, ki po porazu z Železničarjem niso verjeli v prvo zmago. Zato je bilo veselje med gledalci, igralci in vodstvom kluba po tekmi toliko večje. Prva zmaga je hkrati velika spodbuda. Za uvod še to, da je eki- po po operaciji včeraj prvič vodil trener Ivo Pšajd. Domačini so srečanje začeli zelo odločno in bolj organizirano kot pred tednom dni z Železničarjem. Vendar so gostje hitro pokazali, da so dobra ekipa, ki je kljub obrambni igri sposobna izvesti hitre nasprotne napade. Do 35. minute so si domačini kljub premoči pri- igrali le dve priložnosti, ki sta jih zamudila Majal in Franc Žitnik. V omenjeni minuti je Franc Žitnik z leve strani poslal odličen predložek na drugo stran, kjer se je najbolje znašel Majal in povedel Aluminij v vodstvo. Pet minut kasneje so gostujoči branilci v kazenskem prosto- ru s prekrškom ustavili Majala in sodnik Karmel iz Maribora je poka- zal na belo točko. Srečko Bek je bil zanesljiv in to je bilo vodstvo 2:0. Drugi polčas so gostje začeli zelo odločno, prvo priložnost pa je v 48. minuti zamudil domači srednji napadalec Vogrinec po lepo izve- denem nasprotnem napadu. V 65. minuti je domači vratar po napaki v kazenskem prostoru zrušil kapetana gostov Birso, le-ta pa je z bele točke znižal ne 2:1 za Aluminij. Sledilo je težko obdobje za Aluminij, saj je Birsa v nek^ minutah zapravil dve stoodstotni priložnosti. V 76. minuti je Franc Žtnik lepo podal z desne strani Beku, ta je podajo podaljšal na drugo stativo, kjer je bil Majal in to je bilo 3:1 za Alumi- nij. Dve minuti pred koncem pa je Bek učinkovito zaključil dobro iz- veden prosti strel in postavil končni rezultat, 4:rza Aluminij. Zmaga Kidričanov je popolnoma zaslužena in jim veljajo čestit- ke. Kljub temu pa morajo za še boljše igre izboljšati medsebojno spo- razumevanje v igri, ki tudi tokrat ni bilo na pravi športni ravni. Eno- stavneje povedano — nekateri igralci preveč govorijo in premalo igra- jo. Za Aluminij so igrali: Majcenovič, Skrjanec, Kodrič, Dončec, Panikvar, Bek, Vogrinec, Majal, Silvo Žitnik, Koren, Franc Žitnik, Fruk in Rihtarič. V naslednjem kolu se bodo Kidričani v Ljubljani pomerili z Ilirijo. Nogometaši Drave pa so nastopili v Rogaški Slatini in z doma- čim Steklarjem igrali 0:0. Kljub točki so tako kot Aluminij še naprej na zadnjem mestu. 1. k. Slovenja vas—Gerečja vas 1:1 v nadaljevanju prvenstva sta se v Kidričevem pomerila tekmeca iz sosednjih vasi. Tekma je bila zelo borbena, morda na trenutke celo preostra, kar najbolje pričajo kartoni, saj je sodnik pokazal kar 4 ru- mene in 2 rdeča. Domačini so že od vsega začetka prevzeli pobudo, gostje pa so njihova vrata poskušali ogroziti iz nevarnih protinapa- dov, tako da so se priložnosti vrstile ena za drugo. Po odmoru pa so gostje »stisnili« domače na njihovo polovico vse dokler niso igralci iz Slovenje vasi ostali brez vratarja in napadalca, ki ju je sodnik upravi- čeno izključil. Domači so to izkoristili in povedli, vendar pa le za kra- tek čas, saj je že v nasprotni akciji nekdo od domačih igral z roko, enajstme'trovko pa je Korenjak, ki je na tej tekmi slavil 40 let, spreme- nil v zadetek. Neodločeno je tudi najpravičnejši izid srečanja. P.S. Skupščino MNZ Ptuj bodo ponovili! V četrtek zvečer bi v sejni sobi skupnih služb samoupravnih in- teresnih skupnosti družbenih de- javnosti občine Ptui morala biti volilna skupščina medobčinske nogometne zveze Ptuj. Seje ni bi- lo zaradi nesklepčnosti, ki je naj- verjetneje posledica prenosa fi- nala evropskega pokala košar- karjev Cibona—Žalgiris. Skup- ščino bodo ponovili 14. aprila ob 18. uri. k. KONČANA OBČINSKA LIGA V STREUANJU v nedeljo, 6. aprila, so se še zadnjič zbrali strelci ptujske občine na strelskem tekmovanju s serijsko zračno puško. Na sporedu je bilo zadnje, 6. kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Rezultati, ekipno: Turnišče -1 1076, Jože Lacko 1037, Ope- kar-I 1020, sledijo Ml P-1, Turnišče-111, Kidričevo-1, Agis-I, Agis—II, Železničar I, Železničar- II, Draženci, Juršinci, Polenšak, Kidričevo —II, MIP II, Opekar—II, Gradnje, Trnovska vas. Najboljši posamezniki so bili: Ludvik Pšajd (J. Lacko) 279, Ton- či Planine 273 in David Ribič (oba Turnišče) 271, Miran Skok (Želez- ničar) in Albert Frčeč (Kidričevo) 267, Adolf Mihelač in Zdenka Mat- jašič (oba Turnišče) 266, Jurij Lamut (Kidričevo) 265, Stanko Pulko (Turnišče) 264, Franc Simonič (Agis) 264 in drugi. KONČNI VRSTNI RED Zmagovalec lige je postala prva ekipa SD Turnišče, ki je nastre- Ijala 6352 krogov. Sledijo: Agis-1 6270, Kidričevo-I 6226, MIP-I 6133, Turnišče—II 6116, Železničar—I 6060, Opekar—I 5989, Kidri- čevo-II 5917, Jože Lacko 5887, MI P-11 5806, Juršinci 5770, Dra- ženci 5718, Polenšak 5652, Dornava 5248, Trnovska vas 5102, Ope- kar-11 4993, Železničar-n 4806, Gradnje 4448, Videm 2285 in Vito- marci 2258. NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI Kakor v lanski ligi tekmovanja je tudi letos prvo mesto osvojil Ludvik Pšajd, strelec SD Jože Lacko, ki je nastreljal 1632 krogov. Sle- dijo: Tonči Planine 1620, David Ribič 1612 (oba Turnišče), Albert Fr- čeč (Kidričevo) 1610, Zvonko Hajduk 1608 in Franc Simonič 1599 (oba Agis), Zdenka Matjašič (Turnišče) 1595, Jurij Lamut (Kidričevo) 1561, Jože Vodopivec (Turnišče) 1540, Gorazd Maloič (Kidričevo) 1530, in drugi. Za vstop v Slovensko ligo v streljanju s serijsko zračno puško se bosta borili ekipi Turnišče I in Agis I na področnem finalnem sreča- nju v Ormožu, kjer bodo sodelovale še ekipe iz Slovenske Bistrice in Ormoža. Zaželimo ptujskim strelcem veliko uspeha, mirno roko in oster pogled na predstoječih tekmovanjih, kjer bodo zastopali strelski šport občine Ptuj. ZB ŠOLA BOKSA Iz ptujskega boksarskega kluba so nam sporočili, da bodo od po- nedeljka, 14. aprila, začeli s šolo boksa. Vadba bo vsak ponedeljek, torek in petek od 17.30 dalje v športni dvorani Mladika. Ob tem pa se zavzeto pripravljajo na tradicionalno tekmovanje za Zlato rokavico Slovenije, ki ga vsako leto pripravljajo v počastitev Dneva mladosti. 1. k. Novice iz športnega društva Turnišče Napočil je čas, ko bodo morali člani §D Turnišče krepko zaviha- ti rokave in poprijeti za delo, kajti čaka jih priprava številnih športno rekreacijskih tekmovanj v raznih športnih panogah. S pripravo le-teh in z delom želijo dokazati, da so sposobni vsakega dela na športnem področju. V marcu so uspešno izpeljali dva turnirja in sicer v šahu in namiznem tenisu. Najboljši šahisti so bili Branko Bedrač, Anton Trop in Roman Vaupotič, najboljši pri namiznem tenisu pa Darko Drčič, Andrej Turk in Darko Črnivec. In kaj pripravljajo v aprilu? — 19. sobota —delovno akcijo — na tej akciji bodo športniki, mladi in starejši krajani, seveda če se je bodo hoteli udeležiti, očistili okolico igrišča ter odstranili v bližini nekaj deset let staro odlagališče smeti. — 20. nedelja — izvedeno bo prvo kolo lige v malem nogometu Turnišče — 86, na kateri lahko sodelujejo le ekipe iz KS Turnišče. — 2. maj, petek — pripravljajo prvi odprti turnir v malem nogo- metu na igrišču pri gradu Turnišče v počastitev praznika dela. V teh dneh pa se dogovarjajo s strelsko družino Turnišče o iz- gradnji avtomatskega strelišča za zračno orožje, ki bi naj bilo v sestavi Doma občanov Turnišče. S tem objektom bi v KS Turnišče narasla tu- di množičnost v strelskem športu. V kolikor bodo s strelci in svetom KS našli skupni jezik, bi strelišča zgradili do pričetka nove strelske se- zone 1986 — 87. ZN Skrb za vzgojo mladih Na letni skupščini so se v to- rek, 18. marca, zbrali člani Zveze tabornikov občine Ptuj. Udeležili so se je tudi predstavniki ZZB, ZSMJ in Društva prijateljev mla- dine. Ob pogledu na preteklo leto so poudarili predvsem večje ak- cije, kot so letno taborjenje v Ka- štel Starem pri Splitu, pohod v Mostje, pohod po poteh Kozjan- ske čete na Jelovice, ki poteka v sodelovanju s KS Olga Meglič, Udeležba na izletu slovenskih ta- bornikov v Mariboru. Pri vsem tem pa ne gre prezreti dela v os- novnih odredovih celicah — vo- dih. To je lansko leto potekalo v 67 vodih, od murnov, medved- kov in čebelic, do tabornikov in tabornic, ki so skozi igro in tudi trdo delo osvajali taborniške ve- ščine, se pripravljali na mnogo- boj.. . V programu dela so zapisali, da bodo še bolj zavzeto skrbeli za vzgojo mladih kadrov, za ohranjanje tradicij NOB, skrbeli za letni taborni prostor in orga- nizirali tudi zimsko taborjenje, ki ga že nekaj časa ni bilo, za izo- braževanje, za še pestrejše delo v vodih, pripravili glasilo in po- skušali znova oživiti delo tabor- nikov v Kidričevem. Ob vsem tem pestrem delu pa taborniško organizacijo tarejo tudi težave. Finančne še nekako prebrodijo, veliko bolj pa se jim pozna osip kadra, predvsem vod- niškega, kajti mnogi vodniki po- zabijo, da so člani ZTS, ko pre- hajajo v srednjo šolo, kar pov- zroča težave pri vzgoji novih čla- nov organizacije. SM Ptujčani potujejo na prvenstvo Jugoslavije! ptujski strelci so na nedavnem prvenstvu Slo- venije, ki je bilo v Krškem, dosegli velik uspeh, saj so se uvrstili na prvenstvo Jugoslavije kar v treh kategorijah v streljanju s serijsko zračno pu- ško. Tako bodo strelstvo občine Ptuj zastopali med pionirji Andrej Pulko, članici Zdenka Mat- jašič in Mira Ogrizek ter med člani Ludvik Pšajd, David Ribič in Tonči Planine. Prvenstvo Jugoslavije bo 12.-13. in 19.-20. aprila v Hotinji vasi pri Mariboru. ZB Drugi klubi nudijo več Sonja Marinkovič — republiške, državne, ekipne državne prva- kinbje in večkratne reprezentantke v namiznem tenisu ni treba posebej predstavljata Zanimalo nas je predvsem, kje so vzroki za njen prestop v drugi klub. Sama je dejala: »V ptujskem klubu sem imela slabe pogoje za delo, saj ni bilo prave partnerice pri treningu, pa tudi profesionalnega trenerja ni- smo imeli. Finančno stanje kluba ni bilo slabo, pa so kljub temu namenili premalo sredstev za na- kup opreme. Tako sem morala kupovati opremo sama, kar sta na svoji koži občutila moja star- ša. V takšni situaciji bi morala dobivati štipendijo, pa je nisem. Zato sem se odločila prestopiti v hrastniški Kemičar, v katerem so mi nudili dobre pogoje za tre- ning, dobila sem opremo, poši- ljali so me na republiške pripra- ve in tekmovanja, prejemala pa sem tudi štipendijo. Za Kemičar sem tekmovala dve leti, nato pa prestopila v namiznoteniški klub Kranj, za katerega nastopam eno leto.« — Kako pa je s treningi in v kakšnem odnosu si z novim klu- bom? »Treniram dve uri na dan. Dvakrat tedensko se vozim v Maribor na trening, drugače pa treniram z očetom. V Kranj grem šele dan pred tekmovanjem. S prestopom v Hrastnik je po- vezan neljub dogodek. Moj prejšnji klub ni soglašal s presto- pom v drugi klub in zato nisem dobila izpisnice. Tako sem bila primorana leto dni pavzjrati, to pa je bistveno vplivalo na moj nadalnji razvoj.« — Kakšni so tvoji načrti za bo- dočnost? »Z namiznim tenisom se bom ukvarjala še leto, kasneje pa se posvetim študiju. Za letos pa imam cilj uvrstitev ekipe v prvo zvezno ligo.« Ta pogovor bi nam moral biti v svarilo, saj imamo v Ptuju veli- ko mladih športnih talentov, ki jim ne zagotovimo optimalnih pogojev^ža trening in večina med njimi preneha s športom ali se iz- gubi v povprečju. Nekateri, do- volj ambiciozni in bistri pa nada- ljujejo svojo športno pot v dru- gih klubih. Vzroke lahko najdemo v na- šem odnosu do športa. Premalo sredstev gre za razvoj telesne kulture. Morali se bomo odločiti ali bomo razvijali le rekreativni ali tudi vrhunski šport. Kristijan Kovač Sonja Marinkovič PRVA ZMAGA DRAVE V PTUJU Članice rokometnega kluba Drava so v soboto popoldan dosegle prvo zmago na svojem igrišču v slovenski ligi. S 27:16 so premagale ekipo Fužinarja z Raven, vendar so kljub temu še naprej na zadnjem mestu. Pomlajena gostujoča ekipa, ki Ptujčanke prekaša v višini, se je dobro upirala skoraj ves prvi polčas, točneje do rezultata 9:7. Od ta- krat naprej pa je bilo vse v znamenju domačink, saj so gostjam dale deset golov brez sprejetega in rezultat je bil po desetih minutah dru- gega dela kar 19:7 za Dravo. Tekma je bila s tem odločena, zato je tre- ner Baklan poslal na igrišče še mlajše igralke, ki so razliko obdržale do konca. Blizu 100 gledalcev je bilo ob koncu zadovoljnih, saj so vi- deli.popolno premoč Ptujčank in nekaj izvrstnih akcij, ki so jih jeseni še kako pogrešali. Zadetke so dosegle: Rižner 8, Hentak 6, Lašič 5, Korošak 5 ter Juršič, Fridl in Potočnik po enega, nastopile pa so še Farič, Šoba, Premužič, Malek in Gregorec. V naslednjem kolu se bodo Ptujčanke v Šentjerneju pomerile z vodilno ekipo lige — Iskro. Člani Drave so po dveh resnih treningih v pripravljalnem obdob- ju po pričakovanju visoko izgubili v Bakovcih. Vodilna ekipa druge republiške lige jih je premagala s 27:9. Ptujčani so bili nemočni zlasti v napadu, zato čaka trenerja Starkla še veliko dela, še več pa seveda igralce. V soboto zvečer pa je bil v Ormožu derbi sosedov Ormož— Velika Nedelja, ki seje končal 19:19, po zelo razburljivem in izenače- nem srečanju, pred 400 gledalci. V soboto popoldan se bodo člani Drave v Ptuju pomerili s Šem- petrom, Ormož gostuje v Celju, Velika Nedelja pa v Krogu. Drava: Valenko, DebeljaL Gregorin 3, S. Matjašič 3, Peklar 1, Korošec 1, Horvat 1, Tumpej, Zmavc, Pučko, Žuran, A. Matjašič; Or- mož: Gaberc, Šandor 2, Žižek 1, Fridrih 1, V. Hebar 3, Vrbančič 2, Rajšp 2, M. Hebar, Maučič 3, Zabavnik 4, Hedžet 1, Antolič; Velika Nedelja: Lah, Sok 1, Mesarec 4, Ranfl, Majcen 5, Zorli 4, Sabo 3, Hr- žič 2, Preac, Kosi, Debeljak. 1. kotar MOTOKROS V lepem sončnem vremenu in pred 5000 gledalci sta bili v ne- deljo na Radizelu 9. dirka za na- grado Maribora in republiška dirka v kategoriji do 250 ccm. Za nagrado Maribora se je po- tegovalo kar 32 tekmovalcev iz 9 držav. Na mehki, ponekod blatni progi je z veliko prednostjo zma- gal Arnold Drechsel iz ZRN, pred Italijanom Piccom in Jugo- slovanom Avbljem. Na odlično 14. mesto se je uvrstil tekmova- lec AMD Ptuj Jože Krištof. Med odmorom je bila dirka za republiško prvenstvo. Zmagal je Juvan (Lukovica) pred Mlakar- jem (Žiri) in Cudnom (Slovenija- avto). Ptujčan Silvo Volgemut je osvojil 18. mesto. Tekst in foto: T. Ačko Silvo Volgemut, 18. mesto Jože Krištof, 14. mesto 10 — ZA RAZVEDRILO 10. april 1986 - TEDNIK od 21. 3. do 20. 4 Velike odločitve, vi oklevate, hitro se boste morali odločiti, drugače boste zapravili najboljšo priložnost doslej. Vaše navduše- nje bo naraščalo takoj ko boste ugotovili vzrok. Ne recite vse, kar vam pride na misel, nekateri so preveč občutljivi. Kar so vam obljubili, bodo izpolnili. Ljublje- na oseba vas bo še bolj očarala. Poskušali ji boste v vsem ustreči, v tem grešite. Lahko preide v raz- vado. Pismo. od 23. 7. do 23. 8. Vse kar se bo spletlo v tem tednu, se bo kmalo sesulo v nič. Ne bodite zaradi tega žalostni. V bodoče bodite dovolj previdni. Poglobili se boste v naloge, jih zadovoljivo rešili in srečni ugoto- vili, daje poklicno delo dobro iz- brano. Znate skriti strah, ki se pokaže večkrat v nezadovoljstvu. Globok vtis boste napravili na nekoga, ki vas je vedno jemal po- vršno. Vsaka zveza ne ostane trajna. od 23. 11. do 21. 12. Ne žalujte za zamujenim, vse lahko nadomestite, ni prepozno. Marljivo vztrajajte do konca. Malo previdnosti pri govorjenju in šlo bo. Mirno poslušajte na- svete, vzdržite njihov pritisk, na- redite pa po svoje. Dobro in sla- bo znate ločevati. Naklonjenost vam bo koristila pri težki odloči- tvi. Ne odklonite pomoči osebi, ki vas bo zanjo prosila. Pozabite na neprijetnost. Zaženite se v de- lo, nikar popuščati. od 20. 4. do 20. 5. Na marsikaj ne morete pozabi- ti, radi bi upoštevali nasvet, sča- soma se vam bo posrečilo. Ne- kdo bo preveč zahteven, včasih ste ga obsipavali z razvajanjem. Čim prej pojdite k zobozdravni- ku. Prekomerna prizanesljivost se vam bo v bodoče maščevala. Še je čas, da začnete zavirati z jTazsipavanjem. Končno se boste odločili za tveganje. Doma vas težko razumejo, bodite bolj jasni z zahtevami. Vabilo. Od 24. 8. do 23. 9. V vsaki drobni pozornosti je nekaj velikega. Potrudite se, da bo vaša zveza ostala trajna. Ste razočarani nad priznanjem? Čim prej odpišite. Zamišljenost vas bo mučila. Pristno zanimanje bo učinkovalo na vašo razpolože- nje. Ostanite prizadevni. Ne ra- zočarajte svojih prijateljev. Neko odločitev vedno prestavljate na kasnejši čas. Želje vas razdvaja- jo. Radi vas imajo in težko čaka- jo na vas. od 22. 12. do 20. 1. Nezadovoljstvo vas razjeda. Preveč ste popustili pri delu. Poi- ščite in utrdite v njem samoza- vest. Pozabite na preteklost. Ogi- bajte se družbi, ki vas je hotela izničiti. Načrte boste izpeljali bolj težko, zato pa tem bolj uspe- šno. Razočarali ste nekoga, ki vam je želel slabo in bil poln škodoželjnosti. Za marsikoga pripravljate presenečenje. Kori- stilo vam bo novo znanstvo. Ne dovolite, da vas kdo še zmede. AvjTO« CJE STieAsKJo! se: Sv^toA. t>A &£H t>oe>\i. STANOVANJSKI . »CREDITf rut>i jaz: &0M . ^^ OBDRŽALA 2.IM5*:0) od 21. 5. do 21. 6. Dovolj je vašega prizadevanja, zdaj so na vrsti drugi. Manjše te- žave bodo hitro rešljive. Pomir- jujoče besede bodo zgladile spor. Jasno znate obrazložiti zahteve. Vsako pretirano popuščanje vam bo v škodo. Ne dovolite, da se vam otroka odtujujeta, postanite z vsemi enaki, ne prenesejo za- postavljanje in primerjanje z boljšim. Vsak ima svoja merila. Po njih se ravnajte. Prazniki so že zdavnaj mimo. Od 24. f. do 23. ie. Nihče vam ne more škodovati. Zmote so pogoste. Čas vam bo razkril skrivnost. Veselijo se va- šega srečanja, ker ste vedno pri- jazni. Imate zanimivo osebno ži- vljenje. Ljubezen dosega višek vašega zadovoljstva. Bodite pre- vidni. Povsod se skrivajo nevar- nosti. Odkrili jo boste pravoča- sno. Mimogrede boste uredili stvari tako, da bodo zadovoljni vsi. Vsako opravljanje vam ne se- ga do srca. Nekoga spravljate v obup. od 21. l.dolS. 2. Spomladanska utrujenost vas načenja. Ne prepustite se njene- mu toku. Pri delu postajate povr- šni, kar ugotavljajo tudi drugi. Zberite se. Gibanje na svežem zraku vam bo vrnilo moči. Posta- nite gospodar razpoloženja. Ne- kdo se vmešava v vaše osebno ži- vljenje, nikar mu ne dopustite, da vas spravi iz ravnotežja. Molk je najboljša samoobramba. Veli- ka želja se vam bo izpolnila sa- mo pod enim pogojem, zaupajte sebi. od 22. 6. do 22. 7. Neizpolnjene sanje vas še zmeraj v podzavesti tiščijo. Po- skušajte se zadovoljiti s seda- njostjo in s tem kar vam nudi, to ni malo. Vsakdo, ki je preveč zahteven, ostane praznih rok. Ni- kar ne povešajte glave. Naj ne vedo, da vam je hudo, nekateri so preveč privoščljivi. Spomla- danska utrujenost vas daje. Nič resnejšega ni. Iznajdljivo se bo- ste znašli. Poguma vam ne bo zmanjkalo. Obiskali vas bodo. od 2«. 10. dO 22.11. Govorice vas vznemirjajo. Po- skušajte jih preslišati. Zlobna na- migovanja vsakogar oplazijo, od- visno od tega kolikor kdo dopuš- ča, da jih opečejo. Pametni ne dobijo nobenih opeklin. Raje verjemite svoji boljši polovici. Resnico govori. Zdravi ste. Po- mlad vas daje. Gibanje pomaga. Naj vam denarja za sadje ne bo žal, vitamini vam bodo olajšali utrujenost. Neprijetni pogovor je že za vami. Lahko si oddahnete. od 20. 2. do 2S. 3. Nikar ne kimajte, recite še kaj odločno in mirno. Drugače se ne bo ničesar premaknilo. Tiho si želite njegove bližine. Pokažite, mu, kar čutite. Včasih se do nje- ga vedete, kot da vam nič ne po- meni. Veliko dvomljivih govoric boste slišali, ne nasedajte jim, - lahko vam uničijo mirno seda- njost. Začnite kolesariti. Nekao vas težko pričakuje. Bodite rah- ločutni do prizadetih. Recite jim kaj spodbudnega. UGANKARSKI SLOVARČEK AMARILLO = mesto v Teksasu (ZDA), središče se- vernega dela države (kemična industrija) ILIDŽA = kraj blizu Saraje- va pod Igmanom s termalnimi vrelci in izviri zdravilne vode LAMENTO = žalostinka (v glasbi); tožba, tarnanje MARABU = vrsta gologla- ve afriške štorklje, katere per- je uporabljajo za okras na ženskih klobukih; je neznan- sko požrešen, dolg do 130 cm, hodi umirjeno in do- stojanstveno (Leptčptilos crumeniferus) * SEEUK = nemsKa filmska igralka (Adelheid) SIRK = starejši ameriški filmski režiser, rojen na Dan- skem (Douglas, 1900—1962, pravo Ime Detief Sierck) »Imi- tacija življenja«, »Zapisano v vetru«) TRISTANO = moderen ameriški slepi pianist, eden najbolj abstraktnih In brez- kompromisnih godbenikov, ideolog in eden glavnih men- torjev cool jazza (Lennle, 1919-1978) REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: S, LB, OV, Amandus, opera, botra, refor- ma, Koper, Ibler, aterom, Pa- rana, toast, Bara, Ekart, Alžir, Ta, ENI, Aretino, IL, ILin, Co- cos, sonet, Jernej, last, Sara, adresa. m LBSEt^O MO^UO hUHOVHI o^e mu] TliOSKfi višnja FlSfiTEL] ZOL-ft MeSToV e^itri Krnic IVO KcflS/iVc V S(JD\/ pesHiK VjpoT- tJlIC SLfiDKO- VODNA ylO(M MeSTDV Ef^NOB v MBs>'n)V N^- f ■ 'B>Lfiih U^STfi v NGON ?Avd' VAhll GOLO- ecjRvA, tTDmv\ FILMSKI TSINOIjD^ miNj vSKf Kuo^ ^BO&ll- ISM "V pifimr TIF flVT^ HoS\Lf\ l^NlK FesNilc 'MO^i roTvi^ c^s' CB>re v ^ToKO- LMDO l>OPlSUy mšmjD- mSffNPi mfio. KOPA/O v noR^u ^reDNiic' stai^O- ^imsici mu) MITO- L€Tf\lBi OCB ^ČNSKO //Ve f^iiDK VOL&t TEDNIK - 10- april 1986 OGLASI IN OBJAVE - 11 v dvorani na magistratu je bi- la v ponedeljek dopoldan urad- na predstavitev 5. ptujskega zbornika. Slovesnosti so se poleg avtorje\ udeležili tudi najvidnej- ši kulturni in družbenopolitični delavci ptujske občine, med nji- mi tudi pisatelj Ivan Potrč s so- progo Branko Jurco. Priprave na izdajo zbornika so stekle že v letu 1978 v sklopu ptujskega zgodovinskega dru- štva, r.akar sta akcijo podprli tu- di OK SZDL in Občinski svet ZSS. Delo je pod pokrovitelj- stvom socialistične zveze dobro steklo, izdajateljstvo in založni- štvo pa je prevzela skupščina ob- čine Ptuj, s čimer je bila tudi za- gotovljena kontinuiteta izdajanja ptujskega zbornika, ki ga bomo natisnili vsakih pet let. Ta zanimiva in koristna publi- kacija je bila izdana ob 40-letnici osvoboditve, prinaša pa prispev- ke 47 avtorjev na 435 straneh s fotografijami, tabelami in grafi- čnimi prikazi. V njem pa je tudi več barvnih umetniških in drugih slik ter vinjet. 5. ptujski zbornik je natisnjen v 2000 izvodih in je bilo zanj že precejšnje zanimanje v prednaročilu. V vsebinski zasnovi zajema zbornik prispevke iz predvojne- ga obdobja in tiste, ki obravna- vajo našo daljno in bližnjo prete- klost, njegovo likovno podobo pa je izdelal akademski slikar Al- bin Lugarič. Naš rojak, pisatelj Ivan Potrč, ki je avtor uvodne misli v zborni- ku, je med drugim poudaril, da je v kratke besede težko strniti vse tisto, kar zajema teh 400 in nekaj strani, v resnici pa kar 800 strani zaradi večjega podolžnega formata. »Avtorji so na teh nje- govih straneh veliko povedali, četudi imaš večkrat občutje — kako bi se moglo in hotelo kdaj še in še kaj povedati. Ali - ta ptujski zbornik — kot pove na začetku predsednik Tetičkovič — je bil napisan v počastitev 40-letnice osvoboditve. Zelja družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj je bila prikazati vsaj del gospodarskega in družbenega razvoja, ki smo ga dosegli v teh štiridesetih letih svobode. In smemo reči, in to z zadoščenjem, da je ta naloga v petem ptujskem zborniku tudi opravljena, saj se zgodovina v teh zadnjih desetletjih, ki smo jih tudi mi sami doživljali in sou- stvarjali, bere kot živ spomin. Zares bi bila škoda, ko bi poza- bili s kakšnimi težavami se je za- čela socializacija naše ptujske dežele. Lahko rečem, da je velika vrednost tega zadnjega ptujskega zbornika prav v tem, da je skušal zelo odkrito spregovoriti tudi o težavah, ki so prihaiale od zunaj ali pa smo jih tudi sami delali. Ali življenje — to je vedno prva in najboljša šola. Mi vsi smo jo prestajali in jo tudi kako prestali. Teh štirideset let ni samo kme- tijska in agrarna ali industrijska zgodovina. V zborniku po svoje živi tudi šolstvo in kultura, tako predvojna hotenja in uspehi. Za- žive tudi ptujske revolucionarne poti — od Spolenaka do Lacka, do Haloške čete. Veliko pove tu- di Rozmanova beseda o viničar- jih in njihovem boju za nov in pravičnejši viničarski red. Vse to pisanje ti daje misliti tu- di v današnjih dneh - kaj in ka- ko storiti, da bi bil jutrišnji dan lepši. Po svoje je zbornik tudi pravi- ' čen do zgodovine. Naj je to pisa- nje o ptujskem nemštvu ali o ptujskih prazgodovinskih tleh ali o Poetovio. Posebna lepota v zborniku so Miheličeve barvne priloge, Miheličeva Dafne, Ptuj- ska gora in Kurentovanje. Za tem barvna fotografija zlatega nakita in solznice iz skeletnega rimskega groba. A, da je knjiga oblikovno tako uspela gre pohvala mojstru Lu- gariču in njegovim knjižnim vi- njetam . . .« je o zborniku dejal pisatelj Ivan Potič. mš 5. ptujski zbornik je predstavil pisatelj Ivan Potrč. Foto: mš Spet zanimive arheološke najdbe s pomladansko otoplitvijo so prišli na piano tudi arheologi, ki so že pri prvih letošnjih izkopavanjih naleteli na nekatera zanimiva od- kritja — kot pravi arheolog Ivan Tušek: »Trenutno opravljamo izkopavanja v okviru zasebne gradnje na skrajnem zahodnem delu arheološkega parka okrog III. mitreja. Tu smo z elaboratom in spremem'-'o zazidalnega načrta ob mariborski ce- sti dovolili gradnjo na dveh parcelah. Trenutno tečejo dela pri izkopu kleti. Tu smo naleteli na temelje zidov rimske stavbe, ki poteka v sme- ri vzhod—zahod ob rimski cesti Celea—Petovio. Sami zidovi so močno poškodovani s sondami, ki so bile nareje- ne morda še pred vojno. Zato v profilu večkrat le v sledovih najdemo rimske zidove. Ohranjenih "je ena tretjina, oziroma naleteli smo na en večji prostor v velikosti 5x6 metrov. Vidni sta dve gradbeni fazi: starejša, ki je kvalitetnejša in mlajša, ki je nastala po vsej verjetnosti na pogorišču starejše gradnje in je pri zidavi uporabljen tako imeno- vani »šut«. To pomeni, da je novi zid postavljen na temelje starega, na ruševine. Podobno je tudi pri vmesnih zidovih. Gre pa v bistvu za šest prostorov na katere meji odkriti del stavbe. Kljub prekopani in premešani zemlji smo našli do sedaj več nov- cev s podobami rimskih vladarjev, ki dokazujejo, da se je življenje na tem prostoru odvijalo od 2. do 4. stoletja. Zanimive so tudi koščene lasnice. Ena je zelo velika, ornamentirana s koncentričnimi krogi pri glavici in konjiči, vmes pa je še lepa koščena šivanka z ribjo glavo, ki ima ol) podolgovati luknji za nitko še dve manjši okrogli luknjici. Ena po vsej verjetnosti ponazarja oko, za drugo pa ne morem reči — čemu je služila. Precej je tudi keramike, zlasti oljenke s pečati Uršuli in Januarius ter fragmentov različnih kuhinjskih posod — črnih, rjavih in rdečih loncev. Zelo malo pa je večje, reprezentančne rimske keramike.« mš Ostanki rimskih zidov in arheologi Zavoda za spomeniško varstvo Ma- ribor pri delu. Foto: mš Kirbiš razstavlja v Ptuju v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra so v četrtek, 3. aprila, odprli razstavo del akademskega slikarja Dušana Kirbiša. Zbranim je na otvoritvi spregovoril najprej član začasnega kolektivnega organa upravljanja v Pokrajinskem muzeju Boris Miočinovič, zatem pa je o delovnem opusu mladega umetnika govorila kustodinja Marjeta Ci- glenečki. Razstavo je ob prisotnosti številnega občinstva odprl Kirbišev profesor v ptujski gimnaziji akademski slikar Albin Lugarič. Razstava bo odprta do 17. aprila, na ogled pa je ob delovnikih med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. N. D. Akcija Cisti in zelem Ptuj Občani pridno čistijo in temu primerne so količine smeti in dru- gega odpadnega materiala, ki se nabira v kesonih, med drugim ugota- vljajo v štabu akcije, ki ga vodi Zvonka Kneževič. Na ponedeljkovi seji so povedali, da pa sicer z akcijo kasnimo, ker nanjo nismo bili dovolj pripravljeni in ker Surovina m zagotovila potrebno število kesonov. Po dogovoru bi jih morali dati deset, dala pa je le štiri. Zato tudi največja akcija, ki je bila načrtovana v KS Bo- ris Ziherl v Ptmu, ni v celoti uspela. Njeno nadaljevanje je predvide- no za čas od 20. do 24. aprila, ko bodo kesoni postavljeni pri Rimski peči, v križišču Pete prekomorske in Kraigherjeve ulice, v Panonski ulici in pri Srednješolskem centru. Kesoni manikajo tudi v ostalih krajevnih skupnostih, kot v kra- jevnih skupnostih Ivan Spolenak, Bratje Reš in Budina-Brstje. To pa se ne pomeni konec akcije. Z njo nadaljujemo s tem, da smeti polaga- mo v vrečke in primerne škatle, ki jih odložimo na mestu, kjer bi mo- rali biti kesoni. Odvoz smeti glede na dogovor opravlja temeljna organizacija Komunalni servisi TCGP Ptuj. MG Darujte česar ne potrebujete! v krajevni skupnosti Jože Potrč v Ptuju bodo v torek, 15. aprila od 16. do 19. ure zbirali oblačila in druge tkanine, s čimer želijo po- magati nekaterim socialno ogroženim družinam v ptujski občini. V krajevni organizaciji Rdečega križa so se odločili, da bodo omenjene oblačilne predmete sprejemali v Domu krajanov, kamor jih naj obča- ni prinesejo. Vsak prispevek bo dobrodošel in se vam zanj že v naprej zahva- ljujejo. mš V Kidričevem praznujejo v spomin na rojstvo velikega revolucionarja in gospodarstvenika Borisa Kidriča praznujejo danes, 10. aprila, svoj krajevni praznik v KS Kidričevo. S prireditvami v počastitev praznika so pričeli že v za- četku tega tedna, ko so v množični akciji očistili naselje in uredili ze- lenice, tako da je danes vse skupaj še bolj praznično. Osrednja prireditev bo nocoj v obratu družbene prehrane TGA — v restavraciji Kidričevo, kjer se bodo sestali na slavnostni seji skupščine in vodstev družbeno političnih organizacij. Po slavnostnem tovoru bodo položili še venec k spomeniku Borisu ICidriču zatem pa odo izročili priznanja zaslužnim posameznikom in delovnim skup- nostim. Poleg Obrata družbene prenrane TGA bodo priznanje prejeli še člani društva upokojencev Kidričevo ter predstavniki ptujskega PleskaHa. Od posameznikov pa bodo priznanja prejeli: Rajko Matije- vič in Djordje Panzalovič iz naselja Kidričevo; Lovro Jeza iz Apač, Olga Serdinsek iz Kungote in Jani Premužič iz Njiverc.. -OM Skupščina Zveze gasilskih društev občine Ptuj v dvorani novega gasilskega doma v Ptuju je bila v petek popol- dan redna letna skupščina Zveze gasilskih društev občine Ptuj, na ka- teri &o po uvodnem poročilu predsednika Heriberta Soreca govorili o svojem delu vključno s finančnim poslovanjem ter nekaterimi spre- membami in dopolnitvami statuta ZGD občine Ptuj. Ob tej priložno- sti so delegati — gasilci poslušali tudi kratko obrazložitev h kritični analizi političnega sistema, nakar je predstavnik gasilske zveze Slove- nije spregovoril o posledicah požarov v preteklem obdobju in deležu gasilcev pri reševanju družbene in zasebne lastnine. Posebej pa je poudaril preventivno delovanje ter pomembnost ustreznega usposa- bljanja gasilcev. ___ Lani smo zabeležili v Sioveniji 1736 požarov, od tega 827 v druž- benem sektorju, 902 v zasebnem in 7 na tuji imovini. Materialna ško- da je ogromna in je ob nebrzdani inflaciji skorajda ni moč izračunati. Zanimiv je tudi podatek, da v 438 primerih niso odkrili povzročitelja požarov. Tudi ostali govorniki so poudarjali pomembnost delovanja pro- stovoljnih gasilskih društev in rezultatov, ki smo jih pri tem dosegli. Tako smo v opremo vložili kar 9,5 milijarde starih dinarjev družbenih sredstev in še šest, ki so jih zbrali v krajevnih skupnostih in društvih. Neprecenljiva pa je pomoč, ki jo nudijo gasilci s prevozi vode na ogrožena območja Haloz in Slovenskih goric ter druge oblike delova- nja v krajih kjer živijo. Za novega predsednika predsedstva so izvolili Franca Simeonova iz GD Destmik, za podpredsednika pa Antona Valentina iz Ptuja. Na petkovi seji skupščine ZGD občine Ptuj so podelili tudi drža- vna odlikovanja in priznanja ter listine za napredovanja gasilcev. Red dela s srebrnim vencem je prejel Štefan Vidovič, z medaljo za zasluge za narod pa so bili odlikovani Janko Veršič, Anton Dvor- šek, Dolf Kopše, Franc Peklar, Janez Pintarič. Jože Pleteršek m Ivan Metličar. inl Delegati-gasilci na letni skupščini ZGD občine Ptuj. Foto: mš Nekateri že sejejo Vsa spomladanska opravila so v zamudi, vendar ne tolikšni, daje ne bi bilo mogoče nadoknaditi s pridnim delom v aprilu, ki je sicer ta- ko najbolj naporen mesec za kmetovalce. Čeprav bi moralo biti seme krompirja že v zemlji, mnogi še čakajo na toplejšo in nekoliko bolj su- ho zemljo. Predvsem na težji zemlji bi s prehitro obdelavo naredili več škode kot koristi. Naj ponovimo opozorilo strokovne službe ti- stim, ki še niso dognojili jesenskih posevkov, da je sedaj resnično skrajni čas. Na zemlji jeseni pognojene posevke z nitrofoskalom do- damo sedaj okoli 300 kilogramov KAN-a na hektar, če jeseni nismo Za dober pridelek krompirja je najbolj pomembno kakovo- stno seme. Ce sadite slab semenski krompir, bo pridelek gotovo za 30 do 50 odstotkov manjši. Na hektar krompirišča je potrebno po- trositi okoli tisoč kilogramov nitrofOskala z nizko vsebnostjo duši- ka. Poleg tega je potrebno krompirišče temeljito zaščititi proti ple- velom. Največja napaka, ki jo kmetovalci še vedno delajo je, da ga premalo zaščitijo proti plesni. Tisti, ki se lahko pohvalijo z dobrim pridelkom, govorijo vsaj o sedem ali osemkratnem škropljenju proti tej bolezni. gnojili pa je potrebno sedaj uporabiti okoli 500 kilogramov nitrofo- skala na hektar. Pridelovalce sladkorne pese pa strokovna služba opozarja na pravočasno pripravo zemlje. Najbolje je, če so površine za setev slad- korne pese gnojili že jeseni in dodajo sedaj le še dodatno količino gnojila. Poleg tega bodo letos razdelili količino škropiva za zatiranje plevelov na tri dele. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je pretira- no gnojenje in škropljenje ob setvi povzročilo enomesečni zastoj v ra- sti sladkorne pese, zato je mnogo bolj priporočljivo postopno dozira- nje enega in drugega kemičnega sredstva. Najprimernejši čas za setev sladkorne pese je sicer med 1. in 20. aprilom, tudi letos pa kaže, da bo setev nekoliko kasnila. jg Jutri — Denis & Denis! Potem, ko se je februarja predstavil Marjan Smode, se za jutri (petek, 11. aprila) napovedujejo člani skupine DENIS & DENIS z Marino Perazič. Nastopili bodo v disko Cekin, kjer jih pričakujejo ob 21. uri. V hotelu obljubljajo, da bo takih gostov še več. m(j Zlati par iz Jablovca v Halozah v soboto, 5. aprila je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet slove- sno. Pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj sta po petdesetih letih skupnega življenja v trdni zakonski zvezi pono- vno stopila JAKOB in MARIJA PAJNKIHAR iz Jablovca 2/a, KS Podlehnik. Jakob je bil gozdni delavec, 15. julija letos bo slavil 80-le- tnico rojstva, Marija, roj. Mere je tri leta mlajša, delala je doma in go- spodinjila. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa se veselita tudi ob šestih vnukih. Zlatoporočencema tudi naše čestitke! ^^^ Jakob in Marija Pajnkihar med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc Rodile so: Marjeta Pliberšek, Sestrže 66 — Aleksandro; Darinka Lepej, Poljčane 1 — Aleša; Marija Hor- vat, Dornava 38 — deklico; Ma- rija Cimerman, Libanja 42 — Antonijo; Marija Meško, Velika Nedelja 10/b — dečka; Karmen Stegar, C. kurirjev NOV 45 — Tomaža;. Poroke: Vladimir Alt, Videm pri Ptuju 12/b in Brigita Radolič, Kungo- ta pri Ptuju 10; Miran Mandelc, Breg 44 in Darja Pišek, Župečja vas 57; Željko Vajda, Bukovci 132 in Dragica Vidovič, Stojnci 31; Stanislav Heric, Gregorčičev dr. 13 in Brigita Kampl, Poljska cesta 19; Jožef Nedog, Kicar 60 in Neža Ratek, Kicar 60; Vinko Simonič, Dornava 3 in Zdenka Valentan, Dornava 3; Srečko Ceh, Bišečki vrh 20 in Kristina Kramberger, Bišečki vrh 25;. Umrli so: Janez Jurič, Ptujska gora 19, roj. 1933, umrl 29. marca 1986; Marija Kitak, Ljubljana, MajarO' nova 22, roj. 1921, umria 1. apri- la 1986; Matej Filipič, Grabe 43, Središče ob Dravi, roj. 1911, umrl 1. aprila 1986; Alojz Mag- dič, Pršetinci 33, roj. 1938, umri 31. marca 1986; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 46, roj. 1911, umrl 1. aprila 1986; Ana Ljubša, Kicar 75, roj. 1920, umria 2. aprila. 1986; Terezija Fuks, Podvinci 127, roj. 1909, umrla 31. marca 1986. TEmim Izdaja Zavod za časopisno In radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako- va 5, poštni predal 99. Ureja uredniiki kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direlctor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo CianI, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan šneberger. Uredni- štvo In uprava Radlo-Tednik, telefon (062) 771-261 In 771-226. Celoletna naročnina znaia 3.000 dinarjev, za tuji- no 4.200 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov In storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se n« plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. občin Ormož in Ptuj I '«»1000-077^ Leto: XXni Ptuj, dne 15. maja 1986 ^te>ilka: 14 VSEBINA: SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ 132. Dolgoročni družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—2000 SKUPŠČINA OBCINE PTUJ 133. Odlok o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Ptuj 134. Sklep o izvolitvi predsednika in članov odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema 135. Sklep o izvolitvi predsednika in članov odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov 136. Sklep o izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra- šanja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 137. Statut sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ORMOŽ 138. Poročilo Občinske volilne komisije Ormož o izidu glasovanja o izvoli- tvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož, dne 16/3-1986 POPRAVEK 139. Popravek odloka o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo) 132. Na osnovi 99. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85), Smernic za dolgoročni plan občine Or- mož za obdobje 1986—2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/85) in 23., 24., 25. in 142. člena zakona o sistemu družbenega pla- niranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. marca 1986 sprejela DOLGOROČNI DRUŽBENI PLAN OBCINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1986-2000 S tem planom spodbujamo in usmerjamo vse subjektivne sile v občini Ormož k aktivira- nju vseh svojih zmožnosti, ki so osnova za na- daljnji materialni in socialni razvoj v občini, za kvalitetnejše gospodarjenje, za poglabljanje sa- moupravne aktivnosti in odnosov, za premiš- ljeno izrabo prostora in za ohranitev naravnih ter kulturnih dobrin na območju občine. V okviru te osnovne razvojne usmeritve po- stavljamo bistvene cilje svojega delovanja, ki ga opiramo na dosedanji razvoj in današnje razmere v občini, pa tudi na določene predpo- stavke o bodočih življenjskih razmerah in po- gojih za gospodarjenje. IZHODIŠČA IN PREDPOSTAVKE Pri opredeljevanju razvojnih možnosti in ci- ljev sprejemamo kot splošno izhodišče spre- membo razmer, ki jih bo povzročil vsesplošni in nagel znanstveni ter tehnični napredek v svetu v planskem obdobju. Pričakujemo, da bo to občutno vplivalo na bodoče pogoje dela, na način življenja in način izbire ter uporabe ma- terialnih dobrin, pa tudi na načine odločanja ter upravljanja. Nadaljnje izhodišče pri zastavljanju ciljev razvoja je utrjevanje in kvalitetna krepitev sa- »moupravnega sistema, ki po svoji naravi omo- goča učinkovito uporabo večjih in velikih teh- niških oz. proizvodnih sistemov ter pravičnejšo in humanejšo delitev dobrin. S samoupravnim sistemom so povezani tudi odnosi, ki izvirajo iz ekonomskih zakonitosti. S tem v zvezi pričakujemo večje uveljavljanje trž- .nih zakonitosti. Izhodišče pri postavljanju ciljev je tudi pri- čakovanje, da bodo občani svoje interese ter potrebe povezovali s produktivnim ter drugim ustvarjalnim delom in z rezultati tega dela, da bo doseženo tvorno povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti, tudi pričakovanje, da se bodo vključevali v tokove in naloge širšega, tj. regijskega, republiškega ter jugoslovanskega pomena in tako prispevali h kakovosti, ki te- melji na večjih razsežnostih, na večjih silah in vzajemnosti. Pri opredeljevanju ciljev ne smemo spregle- dati dejstva, da se v večini delovnih organizacij v Sloveniji, pa tudi širše, pričakuje v nekaj na- slednjih letih le skromna akumulacija, kar po- meni, da bo potrebno povečevati obseg proiz- vodnje in storitev z naslonitvijo na razpoložlji- ve materialno-tehnične pogoje in subjektivne sile, da bo obseg investicij v osnovna sredstva nekaj let dokaj omejen, da se bo potrebno ori- entirati na manjša vlaganja oz. postopno mo- dernizacijo pogojev za delo. Nadaljnji prispevek k spreminjanju današ- njih razmer bo moral dati tudi družbeni sistem informiranja, tako z vidika boljše informirano- sti, kot z vidika stroškov informacij. Omogočiti mora kakovostno planiranje, kakovostne po- slovne odločitve in učinkovito usmerjanje družbenega razvoja na samoupravnih osnovah. Pri opredelitvi razvojnih ciljev izhajamo iz predpostavke, da se bo tudi v prihodnje, vsaj še nekaj let, namenjala proizvodnji hrane in sploh kmetijskih pridelkov posebna družbena pomoč v obliki posojil in ugodnejših posojil- nih pogojev, bodisi neposredno kmetijskim de- lovnim organizacijam in zasebnemu kmetij- stvu, bodisi posredno, npr. preko investicij v regulacije rek in potokov. Bistveno izhodišče pri postavljanju občin- skih razvojnih ciljev je tudi situacija v sami ob- čini, značinosti v razvoju zadnjih let in današ- nje stanje v razmerjih do stanja v širšem pro- storu, zlasti v v razmerjih do Slovenije. Temeljna značilnost občine Ormož je njena relativna nerazvitost v primerjavi z ostalo Slo- venijo. Po specifičnih kazalcih razvitosti sodi občina med najmanj razvite občine Slovenije. Ta nerazvitost se kaže: — v znatni agrarni aktivnosti prebivalstva ter šibkem ekonomskem položaju kmetijstva kot takega; — v pomanjkanju zaposlitvenih možnosti na območju občine; — v slabi oz. podpoprečni kvalifikacijski strukturi ter izobrazbeni ravni prebivalstva in — v slabih dohodkovnih rezultatih znatne- ga števila organizacij združenega dela. Vendar so na teritoriju občine na voljo nara- vni in drugi dejavniki za večjo razvitost produ- ktivnih sil, ki pa so preslabo izkoriščeni. To so zemlia oz. zelo primeren pedološki sestav in konfiguracija zemljišč, dovolj pitne vode in prometno omrežje ter prometne povezave. Odločujoč zaviralni dejalnik v dosedanjem razvoju občine je njena relativna odmaknje- nost od večjih, močnejših gospodarskih ter kul- tumo-prosvetnih središč, kar se je kot izolacij- ski učinek kazalo v najpomembnejšem produk- cijskem dejavniku, tj. številčni šibkosti in uspo- sobljenosti domačega kadra, ki ni bil sposoben spodbuditi večjega oz. hitrejšega investiranja v propulzivne dejavnosti; kljub napredku v zad- njem desetletju stanje še vedno ni zadovoljivo. Ta izolacijski učinek ni pomagata premagovati ekonomsko-razvojna politika širše družbe oz. šele v zadnjem času,ki pa je bil prekratek, da bi se dosegel otiplivejši napredek v razvitosti pro- duktivnih sil. Kot pozitivno izhodišče v razmerju do jugo- slovanskih in širših pogojev za materialni raz- voj je fleksibilnost v proizvodnih programih manjših tehnoloških enot, torej lažje prestruk- turiranje, ob relativno majhnih investicijah in s tem hitrejše možnosti razvoja, kot jih imajo z vidika današnjih zahtev prestrukturiranja ne- kateri veliki tehnološki sistemi; za občino so značilne take manjše, prilagodljive tehnološke enote. TEMEUNI CIUI DOLGOROČNEGA RAZ- VOJA Izboljšanje materialnega položaja občanov in nadaljnje razvijanje vseh vidikov v kvaliteti življenja v taki meri, da bi se občutno zmanjšal razkorak v poprečni razvitosti Slovenije in ob- čine Ormož in s tem zavrla demografska slabi- tev na tem območju, postavljamo kot okvirni dolgoročni cilj. Le-ta obsega hkrati tudi krepitev materialne- ga in socialnega položaja vseh delovnih ljudi in občanov. Ta položaj mora izvirati iz rezulta- tov živega in minulega dela posameznika, le v primeru višje sile oz. delovne nezmožnosti sme izvirati iz naslovov solidarnosti. Izjemoma bo- mo materialni položaj občanov podprli iz na- slovov solidarnosti še v primeru, da bo tak ukrep primeren za pospeševanje prenizke nata- litete, v manj razvitih območjih občine in v drugih izjemnih primerih iz humanitarnih ra- zlogov. Hitrost krepitve socialnega položaja občanov bo odvisna deloma od splošnega go- spodarskega položaja v Sloveniji in Jugoslavi- ji, deloma od razvoja proizvodnih sil v občini. STR A N 90 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ JN PTUJ ŠT. 14 celovito uresničitev pa pričakujemo v drugi po- lovici planskega obdobja. Pri tem pričakujemo tudi, da se bo osebna življenjska raven obča- nov hitreje izravnavala z ravnijo ostalih obča- nov v Sloveniji, nekoliko počasneje pa zmoglji- vosti in obseg storitev v družbenih dejavnostih ter kvaliteta ostalega družbenega standarda, ki predstavlja skupno porabo. Specifični razvojni cilj je povečanje zaposlit- venih možnosejti v občini izven kmetijstva, če- prav ne pričakujemo, da se bo zaposlitveni in- teres vsega aktivnega prebivalstva občine zado- voljil zgolj z možnostmi v občini. Se nadalje ra- čunamo z delovno migracijo. Ta cilj obsega hkrati nujno deagrarizacijo prebivalstva rav- ninskega dela občine, kajti le na ta način se bo povečala gospodarnost dela v kmetijstvu in s tem družbeni proizvod, tako absolutno, še bolj pa v razmerju do aktivnega prebivalstva v kme- tijskem sektorju. Pomemben cilj je tako vključevanje delavcev v vse delovne procese, zlasti pa proizvodne, ki bo slonelo na novih kakovostnih osnovah, predvsem na večjem znanju, prekvalifikacijah pa tudi na ukrepih boljše organizacije, novih metod vodenja ter komuniciranja. Spodbuja- nje inventivnosti ter gospodarnosti bo v pogo- jih zaostrenih tržnih razmer izredno pomem- ben subjektivni dejavnik, ki bo odločilno pri- speval k materialni krepitvi posameznika ter reprodukcijske sposobnosti združenega dela. V okviru čimvečjih spodbud kreativnosti ter uporabi znanja, spodbud gospodarnemu obna- šanju sodi tudi ustrezen sistem delitve osebnih dohodkov, ki mora zagotavljati take rešitve v vseh organizacijah združenega dela, da bodo osebni dohodki delavcev dejansko odvisni od njihovih individualnih prizadevanj in rezulta- tov dela in od skupnega učinka poslovanja ter upravljanja v njihovi organizaciji. V okviru socialne politike ostane kot cilj borba proti vsem oblikam socialnega razliko- vanja, ki ne izvirajo iz dela in delitve po delov- nih rezultatih; k temu bo usmerjena tako dav- čna politika, kot tudi drugi ukrepi ter akcije. Prav tako bomo v strategiji socialne politike še bolj upoštevali izobraževanje in pazili na aktiven odnos izobrazbenih f>otencialov do po- slovnega razvoja ter tehniških izboljšav, ki mo- rajo v končni posledici omogočiti v občini no- va jedra vodstvenih skupin v poslovnih siste- mih. V tej smeri bomo še zlasti skrbeli za zado- voljivo štipendijsko pomoč in spodbudo mla- dini. Te cirje bomo podprli tudi s povečano skrbjo za kadrovske štipendije. Le s takim od- nosom do vrednotenja znanja ter do poslovne prizadevnosti bomo dosegli vsaj deloma samo- stojno rast produktivnih sil in odpiranje novih zmogljivosti. Ob tem pa bo še vedno dobrodo- šla pomoč in sodelovanje iz kadrovske baze večjih poslovnih sistemov izven občine. Med cilje razvoja sodi tudi popolnejša izra- ba tistih naravnih ter izgrajenih ugodnosi, ki so že na voljo, med naravnimi zlasti kmetijska zemljišča, med ostalimi pa prometna infra- struktura in oskrbovalne zmogljivosti v terciar- nem ter kvartarnem sektorju. Nadaljnji cilj v razvojnih odločitvah je ohra- nitev in varovanje dobrin splošnega pomena in življenjskega ter delovnega okolja, kar je osno- va za zdrava in humano življenje ter nemoteno družbeno reprodukcijo. To zahteva pazljivejše vrednotenje in izrabo naravnih danosti, ohra- nitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov, odstranitev ter preprečevanje novih žarišč onesnaženosti, zavarovanje krajinskih značil- nosti ter naravne in kulturne dediščine. Kot temeljni cilj štejemo tudi utrjevanje var- nosti in neodvisnosti Jugoslavije, kar bomo do- segli z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi z drugimi ukrepi in akcijami, ki povečujejo sa- mozaščitno sposobnost in učinkovitost oz. pre- prečuje družbeno škodljive pojave in delova- nja. OSNOVNE RAZSEŽNOSTI RAZVOJA Družbeni proizvod V okviru postavljenega cilja o materialnem napredku občine in zmanjšanju gospodarske zaostalosti za poprečjem Slovenije postavlja- mo kot plansko orientacijo poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda 4,5 do 5,5 %; to bi omogočilo, da bi se zaostajanje v družbenem proizvodu (upoštevaje število pre- bivalstva, kjer pričakujemo ob koncu lanskega obdobja približno enako število, kot na začet- Prebivalstvo m zaposlenost Demografski razvoj na območju občine bo znatno odvisen od materialne razvitosti in splošnih pogojev življenja kot tudi od možno- sti zaposlovanja. Upoštevaje odločenost, da znižamo zaostajanje v gospodarski oz. materi- alni razvitosti v razmerju do SRS lahko kot re- alno inačico v demografskem razvoju sprejme- mo približno nespremenjeno število prebival- stva na začetku in na koncu planskega obdob- ja, tj. okrog 18.000 prebivalcev. Za ohranitev števila prebivalstva bo potrebno posvetiti več pozornosti zmanjšanju odseljevanja iz naše ob- čine. Na situacijo glede zaposlitev bo znatno vpli- vala deagrarizacija prebivalstva, ki bo nujna, če želimo doseči povečanje produktivnosti v kmetijski proizvodnji in s tem boljše življenj- Po teh predvidevanjih, ki se kažejo kot eko- nomska nujnost, ne bo območje občine leta 2000 več izrazito agrarno. Tako, dokaj hitro ekonomsko in socialno prestrukturiranje v ob- čini bo zahtevalo premišljene ukrepe na po- dročju socialne in zlasti socialno-agrame poli- tike, ki ji bomo posvetili v bodoče vso pozor- nost. Pogoji za delo se bodo v bodočnosti občutno spremenili. Ob znatnem povečanju splošne produktivnosti (v Sloveniji in širše) in produ- ktivnosti v občini pričakujemo postopno skraj- ku, tj. 18.000 prebivalcev), ki znaša sedaj okrog 51 % za republiškim poprečjem, zmanjšalo na samo 30 %. Ključnega pomena za tako plansko orienta- cijo je precejšnja hitrost razvoja industrije in obrti (zlasti proizvodne) in nekoliko bolj umir- jeno, toda nenehno povečevanje proizvodnje v kmetijstvu. Po posameznih področjih predvidevamo na- slednje poprečne letne stopnje rasti družbene- ga proizvoda: — v% ske razmere kmečkega prebivalstva. Kot eko- nomska nujnost se kaže deagrarizacija v obse- gu zmanjšanja kmečkega prebivalstva od ene tretjine na eno petino v skupnem številu prebi- valstva. To bo hkrati pomenilo zmanjšanje aktivnih kmečkih prebivalcev za okrog 1.600 in ustrezno zaposlovanje na drugih področjih, zlasti v industriji in obrti. Pri demografskem razvoju in možnostih za- poslitev upoštevamo še nadalje dnevno delo- vno migracijo, tako v občino, kot domačih de- lavcev v druge občine. Ob predpostavki le majhnih sprememb v današnji delovni migraci- ji in ob upoštevanju deagrarizacije se bo števi- lo zaposlenih (osebe v delovnem razmerju) in ostalih aktivnih občanov na območju občine spremenilo kot sledi: Sevanje dnevnega in letnega delovnega časa v zadnjih letih planskega obdobja, ob zelo ugod- nih gibanjih pa že čez nekaj let. Skrajšanje de- lovnega časa bo namenjeno predvsem intenziv- nejšemu izobraževanju ob delu kot tudi prido- bivanju splošnih znanj in razgledanosti odra- slih. Skrajševanje delovnega časa bo vplivalo tudi na zaposlitvene možnosti novih kandida- tov za delo. Predvidevamo tudi bolj fleksibilne možnosti v načinu zaposlovanja kot: skrajšani in polovi- čni delovni čas, deljeno delo z dvojnimi zapo- ST. 14 \JRA.ON\ VHSTM\K 0BC\N 0RV\0Z PTVil slitvami, več dela na domu ipd. Današnje orga- nizacijske oblike bomo spreminjali in jih prila- gojevali taki, gibčnejši zaposlitveni politiki. Vključevanje v mednarodno delitev dela Intenzivnejše vključevanje gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove je temeljna strateška usmeritev jugoslovanskega družbene- ga razvoja, ki se ji ne smemo izogniti niti v ob- činskem merilu. Pri tem ne mislimo le na izvoz blaga in storitev, temveč tudi na pretok kapita- la in znanja, na mednarodno sodelovanje de- lovnih organizacij ter posameznikov. Poslovni sistemi vključevali deloma samostojno, še bolj pa v okviru sodelovanja v večjih poslovnih si- stemih. Možnosti klasičnega izvoza obstojajo v pro- izvodnih programih skoraj vseh industrijskih ter kmetijskih delovnih organizacij v občini; novi proizvodni programi in nove proizvodne zmogljivosti pa bi se morale vsaj do polovice nameniti izvozu, tako v obrti, bodisi v nepo- srednem izvozu, bodisi v kooperaciji z nepo- srednimi izvozniki. Investicije Računamo z zaostrenimi pogoji za razširje- no reprodukcijo vsaj v nekaj naslednjih letih. V tem času bo potrebno proizvodnjo povečeva- ti in zlasti izvozno usmerjati pretežno s spre- membami v proizvodnih programih in z manj- šimi investicijami v opremo. Kljub težavnejšim pogojem za investiranje si bomo odločno pri- zadevali pridobiti investitorje z drugih obmo- čij, bodisi znotraj poslovnih sistemov, ki so že v občini, bodi drugače. Kolikor bo le možno bomo podpirali tudi investicije in zagotavljali druge ugodne pogoje za odpiranje novih obr- tnih delavnic. Za celotno plansko obdobje pa velja splošna usmeritev investiranja v tehnolo- ško zahtevnejše in delovno ter po znanju inten- zivnejše proizvodne programe, zlasti v indu- striji, pa tudi v kmetijstvu in obrti. RAZVOJNA PERSPEKTIVA IN NALOGE PO GOSPODARSKIH PODROČJIH Industrija Analiza razvojnih možnosti industrijskih OZD v občini, vključno z obrati nekaterih OZD s sedežem izvenobčine, kaže, da bi bilo možno povečati proizvodnjo in zaposlenost ta- kole: Iz globalne analize razvoja občine pa izhaja potreba, da se bo moral povečevati družbeni proizvod v industriji (pri enaki stopnji poveča- nja zaposlitev) po letni stopnji okrog 7,5 %, kar je realno možno glede na dejstvo, da hitrejšega razvoj aindustrije v občini ne bomo dosegali le z obstoječimi poslovnimi sistemi. Sedanje in- dustrijske OZD imajo pri takem planu tudi zahtevne naloge in cilje; zaradi tega bodo mo- rale razvojnemu delu posvetiti več skrbi in pri- memo organizirati ustrezne aktivnosti (razvoj- ne službe). Povečati bodo morale izrabo osnov- nih sredstev z delom v dveh ali treh izmenah. Glede na nekatere nejanosti, ki so spremlja- le pripravo analize o razvojnih možnostih in- dustrije, bodo morale nekatere OZD čimprej še podrobneje preučiti svoje razvojne cilje in smeri razvoja ter jih prilagoditi tem usmerit- vam. Kmetijstvo Na tem področju se kaže kot realna mož- nost, pa tudi kot nujna potreba v celovitem konceptu materialnega razvoja občine, nasled- nja dinamika Planirano povečanje družbenega proizvoda bo možno doseči tako, da bomo čimmanj kme- tijske zemlje uporabili za nekmetijske namene, zlasti pa s povečanjem hektarskih pridelkov, z intenziviranjem sadjarstva in vinogradništva ter s povečanjem staleža in prireje živine ter s povečanjem mlečnosti. Tako predvidevamo naslednje fizično pove- čanje proizvodnje (v indeksih za obdobje 1983-2000): — pšenica 188 — koruza 157 — sladkorna pesa 162 — krompir 155 — jabolka 163 — višnje 502 — jagode 165 Stalež prašičev v zasebnem sektorju bi se naj povečal za 48 %, z izgradnjo farme bekonov pa se bo prašičjereja razširila še na družbeni sek- tor, po planu 12.000 prašičev oz. skupaj 34.000 prašičev v kmetiistvu občine. V govedoreji ne predvidevamo večjega pora- sta staleža, pač pa občutno povečanje mlečno- sti, kar naj bi omogočilo do leta 2000 za 137 % večji odkup mleka. Ostale osnovne naloge v kmetijstvu so: — prestrukturiranje sedanjega načina izra- be zemljišč v smeri večje tržne pridelave v za- sebnem sektorju in podpiranja kooperacije z družbenim sektorjem, — nadaljnje melioracije (okrog 1.500 ha) in namakanje (okrog 900 ha) kmetijskih zemljišč, — aktivnejša komasacija v ravninskem delu občine, — podpora oblikovanju večjih kmetij, — skrb za dobro pospeševalno službo, — izboljšati dohodkovne odnose v kmetij- stvu. Med pomembne naloge uvrščamo tudi veča- nje zemljiškega fonda v družbenem sektorju, saj dosega le-ta znatno višje hektarske donose kot zasebni sektor. Potrebno je pridobiti do- datne njivske površine, po planu 1.400 ha. Gozdarstvo V gozdarstvu bomo zagotovili boljše izkoriš- čanje razpoložljive lesne mase in v zasebnih gozdovih odločno pristopili k sanaciji obstoje- čega stanja s primarnimi gozdnogojitveni ukre- pi, kjer je to potrebno. Zagotovili bomo več sredstev za sovlaganje v gozdove in tako pove- čali obseg del na razširjeni gozdnobiološki re- produkciji. Trgovina V trgovini bomo ob napredovanju gospodar- skega in socialnega razvoja skrbeli za skladen razvoj vseh njenih funkcij, tj. prodaja na drob- no, prodaja na debelo in odkup. V okviru de- lovnih organizacij, ki skrbijo za oskrbo obča- nov in imajo sedež v občini, bomo preučili vse možnosti za racionalnejše poslovanje, tako s koncentracijo prodajnih artiklov v Ormožu, ki ne sodijo v osnovno preskrbo, kot z morebitno reorganizacijo poslovanja v osnovni oskrbi iz- ven Ormoža. Osnovna funkcija trgovine je čim boljša pre- skrba prebivalstva in do določene mere tudi združenega dela; pri tem je njen razvoj z vidi- ka materialne oz. dohodkovne krepitve občine le sekundarnega pomena. Pri dodatnem zapo- slovanju ne bo trgovinska dejavnost mogla do- sti prispevati, saj je bila doslej v maloprodajni mreži preveč razdrobljena in ima v tej mreži zaposlitvene presežke. V tem planskem obdobju bomo zaradi poso- dobitve prodajne mreže zgradili trgovski lokal pri Veliki Nedelji in Tomažu. Zgradili bomo tudi skladišče pijač v Ormožu ter poslovnosta- novanjsko zgradbo v Vrazovi ulici. Gostinstvo in turizem Temeljna naloga na tem področju je izbolj- šati kakovost celovite turistične ponudbe, spre- meniti vlogo živega dela in okrepiti vlogo oseb- nega dela. Prizadevali si bomo povečati izko- riščenost sedanjih prenočitvenih zmogljivosti s pospeševanjem tujskega prometa in povečati ostali gostinski promet z aktiviranjem turisti- čno oz. izletniško zanimive ponudbe. Skrbeli bomo tudi za bolj celovito gostinsko-turistično ponudbo na vsem teritoriju občine. V turisti- čno prizadevanje bomo vključili vse oskrboval- ne dejavnike v občini, tudi kulturno dejavnost in razvijali turistično miselnost že pri mladini. S primerno davčno politiko in drugimi ustrez- nimi ukrepi bomo pospeševali razvoj kmečke- ga turizma v vinorodnih predelih. Čeprav v manjši meri, mora tudi gostinstvo prispevati k materialnemu razvoju občine in zaposlovanju. V tej dejavnosti so realne mož- nosti, da zvišujemo družbeni proizvod po po- prečni letni stopnji 3,5% (družbeni sektor 2,7 %, zasebni sektor 6,3 %) in da povečujemo število zaposlenih po poprečni letni stopnji 2,4 %. Obrt Tako razvoj zasebne obrti, kot tudi v združe- nem delu, bi naj bil v naslednjem planskem ob- dobju pomemben dejavnik v krepitvi material- ne moči občine, še zlasti pa priložnost za nove zaposlitve. Zato si bomo prizadevali okrepiti zasebno podjetnost, vabili pa bomo tudi delo- vne organizacije s sedežem izven občine, da v naši občini osnujejo manjše obrate oz. poslo- vne enote. V obrti oz. v drobnem gospodarstvu bo po- trebno izkoristiti tradicijo kovinske predelave in spodbuditi poslovno sodelovanje med neka- terimi sedanjimi OZD. Vso pozor/iost bo po- trebno posvetiti domačim surovinam, tj. kme- tijskim pridelkom in gozdnim sadežem, naha- jališčem gline itd. Vložili bomo vse sile za dinamičen razvoj te- ga področja tako, da bi družbeni proizvod na- raščal po poprečni letni stopnji okrog 9 %, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju; število zaposlenih v samostojnem osebnem delu pa po stopnji 6,2 %. Število obratovalnic bi se naj po- večalo od 107 na 235. Ostala gospodarska področja Gradbene zmogljivosti bodo predvidoma di- menzionirane tako, da bodo v glavnem zado- ščale za lokalne potrebe na teritoriju občine. Glavnina teh zmogljivosti se bo sčasoma obli- kovala kot zasebno drobno gospodarstvo. Na področju železniškega prometa pričaku- jemo gradnjo drugega tira na progi Ptuj —Or- mož in elektrifikacijo te proge ter elektrifikaci- jo proge Ormož—Ljutomer. V cestnem omrež- ju se bo zgradila obvoznica v Ormožu, opravile se bodo manjše korekture (rekonstrukcije) na najbolj nevarnih odsekih v občini, prednost pa bo imelo dobro vzdrževanje cest. Na področju PTT zvez se bo povečala zmo- gljivost sedanjih končnih avtomatskih central za približno 4 krat, kar bo nudilo možnost za znatno večje število telefonskih priključkov, tj. možnih 23 priključkov na 100 prebivalcev. V okviru območne skupnosti za PTT promet si bomo prizadevali, da bomo lahko \ občini v čim večji meri uporabljali nove komunikacij- ske tehnike, ki jih bo razvil PTT sistem. V stanovanjski gradnji predvidevamo, da se bo poprečno letno zgradilo okrog 50 stano- vanj, od tega slaba polovica v družbeno usmer- jeni gradnji. Družbeno usmerjena gradnja bo primarno osredotočena v Ormož, sekundarno ^ I K/\ /V UR.A.UTSI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ ST. 14 tudi v Središče, po potrebi se bodo posamezni objeicti gradili tudi v drugih večjih naseljih. Tu- di zasebno gradnjo družinskih hiš bomo usmerjali v Ormož in večja naselja. Bolj bomo skrbeli za prenovo starega stano- vanjskega sklada in v ta namen pričeli zbirati dodatna sredstva v okviru stanovanjskega pri- spevka. Več pozornosti bomo posvetili usklajevanju stanovanjskih in komunalnih investicij. Kot čvrsto plansko orientacijo postavljamo tudi prehod na ekonomske stanarine v čim krajšem času. Na področju komunalne infrastrukture bo- m« omogočili čez 90 % občanom, da se preko izgradnje primarnega vodovodnega omrežja priključijo na zajamčeno in kvalitetno vodo- oskrbo. Povečali bomo skrb za varovanje virov pitne vode ter podtalnice, tako tudi z gradnjo kanalizacijskega omrežja v Ormožu in Središču ter na drugih, z vidika varovanja pitne vode, kritičnih območjih. Prizadevali si bomo tudi pridobiti čimprej možnosti oskrbe z zemelj- skim plinom. Razvoj elektroomrežja mora omogočiti normalno poslovanje delovnih orga- nizacij oz. obratov, ki se bodo razvijale na sprejetih lokacijah (zonah). RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Kljub težavnemu gospodarskemu položaju bomo stremeli, da bo sedanji materialni polo- žaj izvajalcev v družbenih dejavnostih čim manj okrnjen, v sredini in poznejših letih plan- skega obdobja pa pričakujemo občutnejše zboljšanje pogojev dela v družbenih dejavno- stih in tudi boljše možnosti širitev dejavnosti. Svobodno menjavo dela bomo še bolj usmerja- li v neposredne odnose med izvajalci in upo- rabniki, izvajalce — vsaj v nekaterih dejavno- stih — pa napotili k povezovanju z enakimi ali sličnimi OZD v regiji in širše, da bi zagotovili čim bolj kakovostno in gospodarno opravlja- nje njihovih nalog oz. storitev. Na področju izobraževanja bomo nadaljeva- li z gradnjo novih zmogljivosti in sicer: objekt osnovne šole Ivanjkovci, telovadnico kot prizi- dek osnovne šole Hardek. S tem bodo osnov- nošolske zmogljivosti v glavnem zadostne za daljše obdobje. Posvetili bomo vso pozornost kakovostnim spremembam pri izvajanju dogo- vorjenih programov vzgoje in izobraževanja s ciljem čimboljše priprave za usmerjeno izobra- ževanje. Prizadevali si bomo tudi za odpravo razlik na področju pogojev za delo in življenje v šoli. Povečali bomo število oddelkov s po- daljšanim bivanjem učencev. Zmogljivosti v srednjem usmeijenem izobra- ževanju predvidoma ne bomo razvijali. Na področju izobraževanja bo potrebno posvečati vso skrb usklajevanju kadrovskega priliva s potrebami zdfuženega dela. Torej se bo poleg usmerjenega izobraževanja posebna skrb posvečala preostalim obikam izobraževa nja, dopolnjevanju znanja, izobraževanju že zaposlenih delavcev, v kar se bo aktivno vklju- čila zlasti delavska univerza. Na področju kulture bomo tudi v težavnej- šem, prehodnem obdobju zadržali sedanji ob- seg programov in pri tem iskali možnosti za ra- cionalnejše načine izvajanja programov, poz- neje pa bomo kulturo programsko krepili, tudi z novimi prostorskimi kapacitetami v knjižnici, kulturnih domovih in razstaviščih. Se nadalje bo temeljna pozornost usmerjena k ljubiteljski ustvarjalnosti in k ohranjanju spomenikov kul- ture ter naravnih posebnosti. Kulturne progra- me in druge akcije bomo na pobudo turističnih dejavnikov prilagojevali tudi potrebam razvoja turizma. V zdravstvu bo potrebno še nadalje krepiti osnovno zdravstveno službo, toda doseči tudi gospodarnostne učinke npr. z večjo koncentra- cijo v občinskem središču ali z gibljivimi am- bulantami oz. prostorsko gibljivo službo. Pove čali bomo tudi število ordinacij in čas dela v specialistični službi, po drugi strani pa le-te razbremenjevali s prenosom nekaterih zdrav- stvenih posegov v osnovno službo. Prizadevali si bomo za učinkovitejše povezovanje zdrav- stvene postaje in bolnice. Ena od temeljnih skrbi bo izpopolnjevanje zdravstvene preventive ter v tem okviru boljša organizacija ter učinkovitost zdravstvene vzgo- je občanov. V otroškem varstvu so zmogljivosti družbe- no organiziranega varstva razmeroma precej dobro razvite, zato ne predvidevamo večjih, dodatnih zmogljivosti. Potrebno bo poskrbeti vsaj za 1 oddelek za varstvo otrok mlajših od 18 mesecev in oddelek za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter bolje poskr- beti tudi za varstvo otrok pri družinah. Celolet- na priprava na osnovno šolo bo organizirana s pomočjo vzgojno varstvene delovne organiza- cije za celotno populacijo otrok. Na področju socialnega skrbstva bistvenih širitev zaščite ne predvidevamo v pričakova- nju, da bo velika večina občanov lahko primer- no živela od lastnega živega ali minulega dela. Potrebno bo posvetiti več pozornosti načinu in organizaciji pomoči starejšim občanom in po potrebi bomo uredili tudi domske kapacitete. Primerno bomo skrbeli za organiziranost rejni- štva. Že v bližnji prihodnosti bomo poskrbeli za kvalitetnejšo strokovno službo po načelu centrov za socialno delo. V skladu s splošnimi razmerami v občini bomo krepili humanitarno dejavnost in organizacijo Rdečega križa, še zla- sti pa ustrezne aktivnosti med mladino. Ob pričakovani višji življenjski ravni obča- nov in ob pričakovanem skrajšanju delovnega časa po letu 1990 se bo občutno povečalo zani- manje za telesno kulturo in športno rekreacijo, kar bo zahtevalo ne le večjo aktivnost športnih organizacij, ampak tudi ureditev pokritih ter odprtih športnih oz. rekreativnih objektov. Se- danja in predvidena gradnja šolskih telovadnic ne bo omogočila le telesno kulturno aktivnost šolske mladine, ampak bo nudila tudi možnost za telovadbo drugim občanom iz ustreznih kra- jevnih skupnosti. Urejevanje športnih objektov bomo povezovali tudi s plani razvoja turistične ponudbe. RAZVOJ SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Dolgoročne cilje na tem področju bomo uresničevali s stalnim povečevanjem učinkovi- tosti in celovitosti obrambne ter samozaščitne sposobnosti družbe za preprečevanje in obvla- dovanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov v miru, učinkovitim delovanjem v primeru na- ravnih in drugih nesreč in v morebitnih vojnih razmerah. To bomo dosegali tako, da bomo nadaljevali in krepili uresničevanje teh intere- sov pri razvoju OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. To splošno usmeritev bomo uresničevali še posebej s temi aktivnostmi ter nalogami: — z ustreznim in racionalnim organizira- njem ter angažiranjem kadrovskih zmogljivo- sti, — z razvojem materialnih in drugih zmoglji- vosti, ki bo zagotavljala uresničevanje potreb, ki izhajajo iz obrambnih in varnostnih načrtov, — z ureditvijo celotnega prostora občine v skladu s potrebami SLO in DS, — z nadaljnjim oblikovanjem blagovnih re- zerv na vseh ravneh, — z razvijanjem in organiziranjem takšne splošne ljudske obrambe, da se lahko v prime- ru naravnih in drugih nesreč naslonimo na la- stne proizvodne in oskrbovalne vire, — z nadaljnjim materialnim opremljanjem teritorialne obrambe s takšnimi sredstvi, ki ne- posredno vplivajo na višjo stopnjo borbene pripravljenosti in s spremljajočim usposablja- njem, — s krepitvijo kadrov in usposabljanjem v narodni zaščiti, — s krepitvijo civilne zaščite v širjenju mno- žične osebne zaščite, s povečanjem številčnega stanja pripadnikov CZ na 14% od skupnega števila prebivalstva, z graditvijo zaklonišč, — s posodabljanjem sistema zvez in usposa- bljanjem, z rešitvijo prostorskih problemov službe OiO in z izpopolnitvijo sistema alarmi- ranja, — z nenehnim izpopolnjevanjem obramb- nih načrtov ob pomoči upravnih organov. SKUPNI INTERESI IN CILJI PROSTOR- SKEGA RAZVOJA OBCINE IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV Območje občine Ormož bomo razvijali skladno z opredelitvijo za enakomerno pose- ljen prostor. Mesto Ormož in lokalna središča bodo cen- tri zmerne koncentracije prebivalstva, ob tem pa bo na ruralnem območju toliko ljudi, da bo zagotovljeno obdelovanje vseh kmetjjskih po- vršin in vzdrževanje kulturnih, naravnih in drugih družbenih vrednot prostora. Razvoj bo usmerjen v dograjevanje in dopol- njevanje obstoječih urbanih struktur, novi po- segi pa bodo podrejeni racionalni izrabi pro- stora, predvsem plodne zemlje in zdravega okolja. Med posameznimi območji občine so znatne razlike v razvitosti (= opremljenosti z družbe- nim standardom), ki jih bomo v naslednjem razvojnem obdobju postopoma izenačevali. Pri tem imajo največjo vlogo infrastruktura (pro- met, komunalne in energetske naprave), oskr- ba in zaposlitvene možnosti. Glede na stopnjo sedanje razvitosti bo po- trebno na slabše opremljenih območjih posa- mezne dejavnosti razvijati hitreje, saj sicer mo- čne koncentracije prebivalstva okoli Ormoža (oziroma praznjenja ruralnega območja) ne bo- mo ustavili. Inercija iz preteklosti bo sicer tra- jala še nekaj let, vendar bi se deagrarizacija morala ustaviti okoli leta 1995. Namenska izraba površin bo določena po usklajevanju potreb urbanizacije s kmetij- stvom, gozdarstvom in rudarstvom, varova- njem naravne in kulturne dediščine, rekreacijo ter varstvom zdravega okolja. Načelna usmeri- tev je zaokroževanje urbanih jeder in čim manjše poseganje na nove kmetijske površine. Vedno in povsod se te odločitve ne bo mogoče držati, vendar bodo posegi na nove površine le izjeme, vsestransko pretehtane in odobrene od vseh odločujočih dejavnikov. Pomembno je vzdrževati živo kulturno kraji- no in tipiko slovenjegoriške pokrajine, kar bo rezultat stopnje vzdrževanja in uvajanja pro- storskih razmerij, določenih z elementi razvoja do leta 2000 in čez, pa seveda z zavzetostjo družbene strukture za izpeljavo zastavljenega načrta. Izhodišča za razvoj v prostoru so podana z usmeritvami iz republiške prostorske zakono- daje, s potrebo po določeni kvaliteti življenj- skega okolja, ustreznejšo prostorsko razmestit- vijo dejavnosti in odpravljanjem neskladij v iz- rabi prostora, ki so prisotna danes. Cilji, ki si jih z dolgoročno opredelitvijo pri- zadevamo doseči so: — čim enakomernejša razvitost v prostoru občine — racionalna poraba površin za gradnjo stanovanj, proizvodnih kompleksov in infra- strukture ter smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru (skladna namenska raba prostora) — izboljšanje in varovanje okolja. Nasprotja med turistično in rekreacijsko ter gozdno ali kmetijsko rabo bomo reševali sele- ktivno glede na gospodarski učinek, prvobit- nost krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo bodo v predelih, kjer je potrebnih manj novih posegov v pokrajino in kjer obstajajo naravni potenciali. Območja za ljubiteljsko kmetijsko proizvod- njo bodo v zaključenih območjih; upoštevati morajo pokrajinske značilnosti okolja. Odlagališča odpadkov bomo razmestili tako, da bo njihov škodljiv vpliv na okolje, ekološko ŠT. 14 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 17 ravnovesje v naravi in kulturno krajino, kar najmanjši. Po prenehanju se vzpostavi primar- na (kmetijska, gozdna) ali druga ustrezna raba. Z usmerjanjem poselitve bomo omogočili skladnejši razvoj vseh območij in vzpostaviti omrežje naselij, ki bo omogočalo čimbolj ena- kovredne pogoje za bivanje in delo. Industrijska območja bomo načelno širili na obstoječih kompleksih. Novih con izven Or- moža in Središča ob Dravi ne predvidevamo. Skladno z razvojem naselij, poselitve in za- poslitev bomo načrtovali tudi vso energetsko, prometno in komunalno infrastrukturo. Splošna merila in pogoje za varovanje do- brin splošnega pomena določa zakon o ureja- nju prostora, ki mednje uvršča: območja kme- tijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov, rudnih nahajališč ter območja naravne in kul- turne dediščine. Sprememba namembnosti kmetijskih zem- ljišč, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, je možna le izjemoma, ko je za to iz- ražen širši družbeni interes. Glede na predvide- vanja o družbeno-ekonomskem razvoju in usmerjanju poselitve bo urbanizaciji še potreb- no namenjati tudi kvalitetnejša kmetijska zem- ljišča, ko gre za že začete komplekse in za izra- bo obstoječega komunalnega sklada. V konfliktu med rabo zemljišč za gozdarstvo in kmetijstvo bo imelo kmetijstvo prednost tam, kjer je mogoče gospodarno izkoriščati ob- stoječe površine. Slabo produktivna gozdna zemljišča je primerno prepustiti poselitvi ali sorodni rabi. V značilnih območjih kulturne krajine mora- jo biti posegi premišljeni in celoviti. Ukrepi za varovanje kulturne krajine in drugih naravnih in z delom pridobljenih vrednot naj ne izklju- čujejo možnosti za drugo rabo. Na območjih vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato bo na teh območjih imelo varstvo voda prednost pred kmetijstvom. V vsak poseg v prostor in razvoj dejavnosti v prostoru je po- trebno vključevati vidik varovanja okolja pred škodljivimi vplivi. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU Usmerjanje poselitve in razvoj naselij Za občino Ormož je izbrana zasnova zmerne koncentracije prebivalstva v občinsko in lokal- na središča. Središča krajevnih skupnosti bomo razvijali kot lokalna središča za oskrbo svojih zaledij. Z intenzivnejšim razvojem le-teh bomo postopo- ma izenačevali bivalne pogoje v občini, tako pa bodo odstranjeni tudi razlogi za prekomer- no izseljevanje prebivalstva. Eden najpomembnejših ciljev in pogojev za skladen razvoj občine je infrastruktura. Z do- bro propustnim in varnim prometnim omrež- jem bodo lokalna središča in Ormož hitro do- stopna iz zaledja, prav tako pa bo z višjim ni- vojem oskrbe s komunalno in energetsko infra- strukturo zvišan bivalni standard v do sedaj slabše razvitih predelih občine. Zagotovili bomo zadostne količine elektri- čne energije oz. uredili napetostne razmere na območjih severnega dela občine. Širili in posodabljali bomo telekomunikacij- sko omrežje in omrežje za prenos podatkov. Širili bomo oblike rekreacije, za katere ima- mo dobre naravne pogoje, predvsem pa se bo- mo trudili za rekreacijske dejavnosti, zanimive v vseh letnih časih. Izkoristiti mora pestrost in privlačnost slove- njegoriškega gričevja ter razviti turistično de- javnost na vinorodnih predelih od Huma in Koga do jeruzalemskih gričev, ki so danes po- polnoma neizkoriščeni. Odpadke bomo sortirali (za reciklažo), neu- porabne pa odlagali na odlagališče Hardek, ki bo urejeno skladno s predpisi. Ekološki vpliv na okolico odlagališča bomo nadzorovali in preprečevali poškodbe okolja. Divja in polna odlagališča bomo sanirali in usposobili za primarno ali ustrezno novo rabo. V nekaterih odmaknjenih naseljih bomo do le- ta 1988 uredili lokalna odlagališča. Splošno ljudsko obrambo in družbeno sa- mozaščito bomo krepili s celovitostjo obramb- ne in samozaščitne sposobnosti družbe ter ve- čanjem učinkovitosti pri preprečevanju druž- benoškodljivih pojavov v miru in ob morebitni vojni nevarnosti. Za eventuelne katastrofe ali za primer vojne bomo poleg organizacijskih ukrepov načrtovali tudi prostorske rešitve, ki bodo omogočale učinkovito delovanje v spremenjenih razmerah in ne bodo ovirale razvoja urbanih območij (razvoj naselij in zdravega okolja). Potrebe po pitni vodi bomo zadovoljevali iz obstoječih virov. Ti razpolagajo z zadostnimi količinami pitne vode za dolgoročno oskrbo občine s širšo okolico. Zaščitili bomo vsa območja pomembnejših zajetij, manjša pa varovali kot rezervne vire za primer izjemnih prilik. Velike porabnike teh- nološke vode bomo usmerjali na zajemanje iz vodotokov in recikliranje ali čiščenje pred iz- pustom. Upoštevajoč republiške usmeritve bomo va- rovali naravne in z delom pridobljene vrednote v okolju s podrobno opredelitvijo (kmetijske površine, gozdove, vodno gospodarske uredi- tve, naravno ter kulturno dediščino). Posebna pozornost je posvečena vzdrževa- nju vitalne kulturne krajine, ki predstavlja po- memben prostorski dejavnik. Z doslednim spoštovanjem začrtanih obmo- čij naselij in zastavljeno urbanistično politiko tudi izven njih bomo ohranjali kmetijske povr- šine in dosegali skladno namensko rabo povr- šin v občini, obenem pa varovali naravno in kulturno dediščino. Gradbeni razvoj naselij bomo spremljali z urejanjem infrastrukturnega omrežja, pri čemer moramo več pozornosti (kot v preteklosti) posvečati racionalni izrabi le-tega. Gradnja ob močnih prometnicah je ne- dopustna tako iz vidika ekonomičnosti kot iz vidika prometne varnosti in ekologije. Krajinske značilnosti so usmerjevalni ele- ment rasti in oblikovanja naselja, ki bodo bolj kot doslej vključene v urbanistično in arhitek- turno prakso. Kulturnim in naravnim spomeni- kom bomo opredeljevali primerno namemb- nost, posege v odprt prostor (vodnogospodar- ske ureditve, infrastrukturo, sekundarna biva- lišča) pa opremljali z avtohtonim vzorcem par- celacije in kmetijske izrabe. Proste površine znotraj mej naselij bomo smiselno zazidavali s plombami in ustvarjali pregledne tlorise naselij, kvalitetno oblikovane objekte in kulturno dediščino pa strokovno ob- navljali ter tako izboljševali videz naselij. Pravočasno bomo pridobivali in urejali stavbna zemljišča in urejali urbanistično doku- mentacijo ter tako omogočali kontinuirano gradnjo. Omrežja naselij, funkcija in velikost Območja naselij so opredeljena glede na funkcijo v omrežju naselij in dejavnost, ki jo bomo v naselju razvijali. Glavna os poselitve je ob cesti Ptuj—Ormož—Čakovec. Izven nje le- že le Tomaž, Ivanjkovci, Kog in Miklavž. Ob tej osi bomo najbolj, čeprav tudi zmerno, širili mesto Ormož, ostala naselja pa pretežno zapol- njevali na prostih površinah znotraj sedanjih meja in le v nujnih primerih preko njih. V glav- nem bomo območja naselij zaokroževali, za ši- ritve pa zagotovili nadomeščanje izpadle kme- tijske proizvodnje na drugih površinah, ki da- nes niso aktivno kmetijske. Ormož je občinsko središče, kjer so grupira- ne upravne, oskrbne in tudi proizvodne dejav- nosti v največji meri svojo vlogo bo mesto raz- vijalo še naprej in se krepilo z viškom prebival- stva iz demografske projekcije in dela deagra- riziranih prebivalcev (inercija do leta 1995). Potrebo po stanovanjih bomo zadovoljili z gradnjo na jugozahodnem delu, proizvodne dejavnosti pa v industrijski in obrtni coni na vzhodnem delu mesta. V mestu Ormož bomo gradili stanovanjske soseske večje gostote v blokovni zazidavi, pro- stostoječo individualno zazidavo pa usmerjali na obrobje. Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Veli- ka Nedelja, Podgorci, Tomaž pri Ormožu in Središče ob Dravi (7) so lokalna središča, ki bodo zadovoljevala potrebe svojih vplivnih ob- močij po osnovni oskrbi in nižjem nivoju cen- tralnih dejavnosti. Stanovanjska gradnja v teh naseljih manjše- ga obsega, več pozornosti pa bo posvečene iz- popolnjevanju centralnih dejavnosti in infra- strukturi (komunala, energetika, promet), pred- vsem v oddaljenejših predelih. Pri gradnji v teh naseljih bomo bolj kot do- slej upoštevali značaj in tipiko ter to regulirali z urbanistično dokumentacijo (ureditveni načr- ti, za območja kompleksne gradnje tudi pro- gramske zasnove in zazidalni načrti, za odprt prostor pa prostorski ureditveni pogoji). Strnjena naselja bomo zaokroževali in pre- prečevali podaljševanje v ozkih krakih zaradi racionalnega izkoristka infrastrukture. Razporeditev stanovanj Iz demografske projekcije in ob upoštevanju normativa 3,1 prebivalca na stanovanje v Or- možu in 4 prebivalce na stanovanje v ostalih naseljih, je potrebno število stanovanj kot je opredeljeno v poglavju »Ostala gospodarska področja«. Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti Oskrbne dejavnosti bomo izpopolnjevali na obstoječih lokacijah z rekonstrukcijami in raz- širitvami sedanjih kapacitet ter z novogradnja- mi v večjih območjih stanovanjske gradnje v Ormožu. Storitvene dejavnosti bomo vključevali v sta- novanjska in centralna območja. Razvijali in pospeševali bomo kmečki turi- zem in turistično-gostinsko dejavnost na sever- nem delu občine (vinorodno gričevje), pri če- mer je potrebno kompletirati in j)opestriti po- nudbo že obstoječih gostišč ali jih na novo or- ganizirati. Otroško varstvo bomo razvijali skladno s po- trebami, pri čemer bomo-.v manjših naseljih pr- venstveno ra/vijali organizirano družinsko var- stvo. Osnovnošolsko izobraževanje bomo razvijali v obstoječih objektih in jih rekonstruirali ali povečali glede na potrebe. Novogradenj glede na razmeroma dobro razvejano omrežje šol in število učencev ne predvidevamo. Industrijske dejavnosti bomo še naprej raz- meščali na območju industrijskih con v Ormo- žu in Središču ob Dravi, proizvodno obrt pa v obrtni coni na Hardeku in v nekaterih lokalnih središčih (Podgorci, Velika Nedelja, Središče ob Dravi). Za športno-rekreacijske dejavnosti opredelju- jemo območje kopališča v Ormožu, kjer bomo povečali kopališke kapacitete z razširitvami oz. dograditvami objektov. Parkovne in zelene površine v mestu bomo redno vzdrževali in jih širili v nove predele me- sta. INFRASTRUKTURNO OMREŽJE Infrastrukturo bomo gradili skladno z iz- gradnjo stanovanjskih in proizvodnih območij ter na danes še nezadostno oskrbljenih prede- lih, kjer bo moral biti razvoj omrežij hitrejši. Omrežje za prenos električne energije bomo gradili za enotno 20 kV napetost na celotnem območju občine, (ki ga pokrivata Ptujska in radgonska elektro- služba). Zasledovali bomo potrebo po enotnih napetostnih razmerah v občini in predvsem ustrezno oskrbo območij industrijskih in obrtnih con. Energetskih ob- / STR A N 94 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ JN PTUJ ŠT. 14 jektov (elektrarn) na območju občine ne pred- videvamo. Plinovod je predviden od magistralnega pli- novoda pri Koračicah do Ormoža (GRMP) in dalje do Središča ob Dravi (3 MRP). Komunalna infra.stniktura Oskrba s pitno vodo v občini je dokaj dobro rešena. Omrežje je dobro razvejano, tako da oskrbujemo z vodo iz vodovoda 90 % gospo- dinjstev. Vzpostavljen je krožni sistem vodovo- da, ki omogoča nemoteno oskrbo tudi ob even- tualnih izpadih določenih odsekov (poškodbe, remonti). Črpališča v Mihovcih dajejo 60 1 vode na se- kundo, kar presega potrebe danes in zadošča za potrebe do leta 2(>00. Kapacitete vodnjakov v občini so del regionalnega vodooskrbnega si- stema z ocenjeno kapaciteto preko 500 1 na se- kundo (cca 44.000 mVdan). Na Hajndlu bomo zgradili dodaten rezervo- ar kapacitete 500 m^ za oskrbo v konicah (škro- pljenje, sezona predelave sadja). Zgradili bomo primarne vode: — Senik—Mala vas, — H um —Loperšice — Savci—Rucmanci — Vitan—Vodranci—Godeninci — Savci—Tmovci — Tmovci —Lesce—Mezgovci — Lahonci —Pršetinci — dodaten vodnjak za 20 1/sek v Mihovcih. Vzporedno z gradnjo primarnega bomo gradili tudi sekundarno in terciarno vodo- vodno omrežje. Odvajanje odpadnih vod je v občini z izje- mo dela Ormoža in Središča ob Dravi v ce- loti nerešeno. Posebno problematično je območje južnega dela občine in Velike Ne- delje, kjer je v nevarnosti kvaliteta podtal- nice. Ker je področje popolnoma neobdela- no, bomo k reševanju pristopili celovito. Takoj bomo pristopili k izdelavi študije raz voja kanalizacijskega sistema na območjih: — Ormoža (predviden kolektor od obrt- ne cone Hardek do CN v Tovarni sladkor- ja); — Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci, Cvetkovci s skupno malo čistilno napravo; — Za ustrezno rešitev bomo izdelali odlok o varstvenih pasovih zajetij pitne vo- de; — Na podlagi študije bomo za strnjena naselja Tomaž, Ivanjkovci, Miklavž in Pod- gorci uredili omrežje za odvod odplak in čiščenje preko emšerjevega usedalnika; — Središče ob Dravi in Grabe s skupno čistilno napravo. Odlaganje komunalnih odpadkov bomo rešili z ureditvijo centralnega odlagališča v delu izkoriščenega glinokopa v Hardeku. Za odlagališče bo predpisan režim zbiranja, sortiranja (sekundarne surovine), odlaganja in urejanja odlagališča po zapolnitvi (sek- torsko zagrinjanje). Zaradi oddaljenosti in majhnih količin odpadkov bomo v odma- knjenih naseljih opredelili lokalna odlaga- lišča. Pos«bne odpadke bomo zbirali in jih odlagali v odlagališču Metava pri Maribo- ru, saj količine niso velike in bi bilo ureja- nje odlagališča posebnih odpadkov za po- trebe ormoške industrije nesmotrno. Tovarna sladkorja bo svoje odpadke še naprej odlagala na odlagališču pri Fran- kovcih, vendar bo potrebno poskrbeti za preprečevanje širjenja vonja ob gnitju ostankov pese (po študiji, ki jo bomo v ta namen izdelali). Pokopališča imajo opredeljenih dovolj površin za širitev. Prometno omrežje Cestno prometno omrežje v občini je do- bro razvejano. S prometnicami so povezani vsi deli občine in tudi propustnost omrežja je za število vozil zadovoljiva. Potrebni so ukrepi za zvečanje varnosti cestno-promet- nega omrežja, pri čemer je najbolj kritična cesta skozi naselja zahodno od Ormoža in Središče ob Dravi. Razen hrupa, ki ga pro- met povzroča stanovalcem tik ob cesti, je največji problem direktno priključevanje objektov na regionalno cesto. Novih zazi- dav ob cesti ne bomo dovoljevali, obstoječe pa bomo po možnosti priključili na vzpo- redne sekundarne ceste in jih na ragional-_^ no cesto priljučevali na ustreznih razdaljah^ Zaradi tega bomo varovali opredeljen kori- dor za obvoznico Ormoža in prometnico začeli realizirati v tem planskem obdobju. V interesu povečanja prometne varnosti bomo rekonstruirali nekatere odseke cest, ki danes predstavljajo »črne točke«. Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste R 358 Vuzmetinci—Presika ter lokal- nih cest Lačaves—Vuzmetinci, moderniza- cija ceste Hum—Pušenci, Bresnica—Brato- nečice in Krčevina—Salovci, Ivanjkovci— Veličane, Vitan—Salovci, Tomaž—Brati- slavci, Savci—Vičanci in še nekaterih dru- gih, ki jih bomo opredelili v srednjeročnih družbenih planih. Železniško- omrež^ bomo rekonstruirali za dovoljeni osni pritisk 22 t in večje hitro- sti, za kar bomo posodobili tehnične ele- mente proge. Ker je proti koncu planskega obdobja predviden prehod proge Srebrni breg—Pragersko v mednarodni razred, predvidevamo elektrifikacijo proge od Pra- gerskega do Središča ob Dravi (odsek v ob- čini Ormož) in gradnjo drugega tira od Pra- gerskega do Ormoža. PTT promet bomo razvijali v smislu izboljša- nja stopnje oskrbe oz. enotnega nivoja uslug na celotnem občinskem prostoru. Posebno skrb bomo posvetili povečevanju števila tele- fonskih priključkov. Zaradi izkoriščenih kapa- citet je potrebna povečava kapacitet telefonske centrale v Ormožu, za kar bo potrebno zgraditi pošto in povečati zmogljivost prenosnega omrežja na večjem številu občinskega območ- ja. Povečana bo zmogljivost centrale v Podgor- cih, Miklavžu, Ivanjkovcih, Središču ob Dravi, Tomažu in v Veliki Nedelji. Vodnogospodarske ureditve Regulacije so potrebne na Pavlovskem poto- ku, Libanji in Tmavi, kjer so poplavna območ- ja, na Lešnici, na še nereguliranem odseku Se- jance ter na Bobotu v Središču ob Dravi. Me- lioracije bomo izvedli v dolinah Sejanskega potoka, Lešnice, Pavlovskega potoka, Libanje in Tmave od Osluševcev do Otoka in Ormoža do Središča. Namakali bomo cca 900 ha kmetijskih zem- ljišč (Otok-V. Nedelja, Ormož-Središče). Agromelioracije bomo izvedli v nižinskem pre- delu med cesto Ormož—Središče in Dravo. Skupno bo do leta 2000 melioriranih cca 1500 ha zemljišč. Rudarstvo Severno od Podgorcev, pri Ključarovcih in med Stanovščakom in Ivanjkovci so ležišča premoga, ki pa niso podrobneje raziskana. Znana je kalorična vrednost, ki se giblje med 3.800 in 5.120 Kcal. Do leta 1990 bomo izdelali študijo kvantitete in lokacije nahajališč ter možnosti eksploatacije. Gramozne agregate bomo črpali v gramozni- ci pri Frankovcih, kjer so bogata ležišča (oce- njeno na cca 6 milionov m^). Glinokop na Hardeku bomo izkoriščali do leta 2000, po končani eksploataciji pa površino namenili za drugo ustrezno rabo ali vrnili pr- votni namembnosti. Pri Ključarovcih je ležišče termalne vode, vendar natančno ni opredeljeno. Do leta 1990 bomo izdelali študijo o kvaliteti in obsegu vira ter o smotrnosti izrabe v turističnem ali kmetij- skem smislu. Kmetijska zemljišča obsegajo v občini 13.409 ha, od tega I. območje (trajno varovane površine) 13.064 ha, kar je 63,2 oz. 61,6 % povr- šine občine. Ker strnjena naselja ležijo večino- ma na najboljših kmetijskih površinah, se po- segom v njih ne bomo mogli v celoti izogniti. Ti bodo vsestransko pretehtani, upravičeni in potrjeni od vseh odločujočih dejavnikov v ob- čini. Območja gozdovlajem;^T'5859 h^ % površine občine. Krepili bomo produktivno sposobnost gozdov in smotrno izkoriščali le- sno maso. Gozdovi so mešani, pretežno listna- ti. Površine v zaraščanju bomo pogozdili. Ureditvena območja naselij Urbanistično zasnovo (UZ) bomo izdelali za mesto Ormož, Središče ob Dravi in lokalna sre- dišča. S tem bomo regulirali skladen razvoj naselij. Z URN bomo opredeljevali območja za prido- bivanje rudnin, odlagališča odpadkov in neka- tere vodnogospodarske posege v prostor ter območja za ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo. Ostala naselja in zaselke bomo urejali s pro- storskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Za ambientalno kvalitetna in tipična krajin- ska območja bomo izdelali krajinsko zasnovo (KZ), na osnovi katere bodo določeni URN ali PUP (območje Jeruzalem, Koga in Huma). Območja večjih infrastrukturnih posegov zunaj naselij Od večjih infrastrukturnih posegov v odpr- tem prostoru bo pomembna gradnja plinovoda od Koračic do Ormoža, ki pa pomeni sočasno rabo prostora in osnovne namembnosti povr- šin ne spreminja. Drugih posegov do leta 2000 ne predvidevamo. Območja varovanja naravne in kulturne dedišči- ne Naravno in kulturno dediščino bomo varo- vali in po možnosti aktivno vključevali v druž- beno življenje. Elemente varovanja je izdelal Zavod za spomeniško varstvo Maribor. Ob- močja posebnih kvalitet bodo obdelana s KZ. Območja za posebne namene ter za potrebe SLO in DS Po programih občinskega štaba za SLO in DS bomo prebivalstvo usposabljali za naloge iz tega področja. Zaklonišča bomo gradili na območjih večje koncentracije prebivalcev v skladu s predpisi. Zavarovana in varstvena območja Pred nevarnostjo onesnaževanja bomo varo- vali območja vodnih virov vseh velikosti, tudi lo- kalne izvire in zajetja, ki imajo veliko vrednost ob izpadu primarnega vooskrbnega sistema. Določili bomo varstvene pasove in jih uza- konili s sprejetjem občinskih odlokov. Prioritetno bomo varovali vodna črpališča Mihovci in območje podtalnice, za katero bo- mo na osnovi študije do leta 1990 opredelili re- zervat. Pred spremembo namembnosti bomo varo- vali površine I. kmetijskega območja. Težili bomo k temu, da bodo posegi vanj resnično upravičeni ter v širšem družbenem interesu. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGORO- ČNEGA PLANA OBCINE, KI SO OBVE- ZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SRED- NJEROČNIH DRUŽBENIH PLANOV Obvezna izhodišča za pripravo srednjero- čnih družbenih planov, skupaj z obveznimi iz- hodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije, so naslednja: — območja kmetijskih zemljišč s prikazom izjem pri določanju namenske rabe na trajno varovanih zemljiščih I. in II. kategorije; — območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. ŠT. 14 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 95 — območja najožjih varstvenih pasov po- membnih zajetij, črpališč in vodov za oskrbo s pitno vodo ter zasnova sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, — zasnova razmestitve zadrževalnikov, — območja regijskih in krajinskih parkov ter pomembnejša območja naravnih in kulturnih spomenikov, — območja saniranja ekološko prizadetega — prikaz vloge naselij, njihovih funkcij v omrežju naselij in meje ureditvenih območij (za pripravo stavbnih zemljišč), — prikaz funkcionalnih povezav infrastruk- turnega omrežja regionalnega in občinskega pomena (ceste, železnica, energetski vodi), — območja za posebne namene in za potre- be splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite. V mejah navedenih območij in tras, ki so do- ločene v tekstualnem delu in grafičnih prikazih tega dokumenta, se namenska raba prostora ne sme spreminjati, oziroma se lahko spreminja le pod posebnimi pogoji, določenimi z zakonom. Obvezne prostorske sestavine so povzete po osnutku republiškega dolgoročnega plana. Drugim območjem je določena namenska raba tako, da je s srednjeročnimi družbenimi plani omogočena njena dokončna uskladitev ,in razmejitev. PROSTORSKE SESTAVINE, KI V REPU- BLIŠKEM DOLGOROČNEM PLANU 1986-2000 NISO BILE UPOŠTEVANE V republiškem planu ni upoštevana obvozni- ca mesta Ormož, ki je nujno potrebna zaradi danes močnega tranzitnega prometa predvsem težkih tovornih vozil skozi mestno središče, saj ovira, celo hromi normalno funkcioniranje prometa in življenja v njem. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGORO- ČNEGA PLANA Način urejanja območij s prostorskimi izved- benimi akti Sestavni del dolgoročnega plana so urbani- stične zasnove naselij in krajinske zasnove ob- močij večjih ambientalnih vrednosti. Urbanistična zasnova določa planske usmeri- tve za ureditveno območje naselij intenzivnejše rasti z zaposlitvenimi kapacitetami, predvsem "namensko izrabo površin in infrastrukturo. Ob tem je določen sklop posameznih aktivnosti po srednjeročnih obdobjih ter osnove za pripravo prostorskih izvedbenih aktov na ureditvenem območju naselja. Urbanistična zasnova je podlaga za načrtno pridobivanje stavbnih zemljišč. Do leta 1988 bomo izdelali UZ za: — Ormož, — Središče ob Dravi, — Ivanjkovci, — Tomaž, — Miklavž, — Podgorci, — Velika Nedelja. Z zazidalnimi načrti bomo urejali dele ure- ditvenih območij naselij, na katerih načrtuje- mo kompleksno gradnjo (stanovanj, proizvod- nje, objektov družbenega standarda, ipd.) ter istih izven mej naselij. Za območja kompleksne gradnje bomo izde- lali tudi programske zasnove, ki bodo stroko- vna podlaga za izvedbene načrte. Za območja kompleksne gradnje bomo programske zasno- ve izdelali vsaj eno leto pred pričetkom aktiv- nosti (pridobivanje in priprava zemljišča, grad- nja). Ureditvene načrte bomo izdelali za naselja, kjer gradnja ni kompleksna oz. gre za dopolnil- no gradnjo, za območja odlagališč, gramoznic, ljubiteljske kmetijske proizvodnje ter za po- membnejša rekreacijska območja. Z ureditvenimi načrti bomo urejali: — odlagališče Hardek, — gramoznico Frankovci, — turistično-rekreacijska območja Hum, Kog, Jeruzalem, Cerovec, — območja ljubiteljske kmetijske proizvod- nje. URN bomo pripravili leto pred aktivnostjo, najpozneje pa do leta 1990. Krajinska zasnova bo izdelana za bomočje Huma, Koga, Jeruzalema in Cerovca do leta 1988. Na območju KZ bodo določeni prostor- ski urbanistični pogoji, ki bodo opredeljevali pogoje za gradnjo v naseljih in odprtem pro- storu. Odprt prostor in naselja ali deli le-teh, v ka- terih ne predvidevamo večje gradbene aktivno- sti, bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi po- goji. S temi bodo predpisani elementi obliko- vanja in vrste posegov, ki so primerni in dovo- ljeni na posameznih območjih. PUP bo več vrst, določenih smiselno za posamezna območ- ja glede na njihov značaj in namen. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTO- PANJ OD SPREJETEGA DOLGOROČNE- GA PLANA Ko bo izvajanje v DP opredeljenih nalog iz različnih (tehtnih) razlogov nemogoče ali ne- smotrno, bomo DP spremenili oz. uskladili s primernejšimi rešitvami. Enako bo DP spreme- njen ali dopolnjen ob interesu po prostoru, ki ni mogel biti ali ni bil predviden, pa pomeni širšo družbeno korist, nadalje ob ugotovljenem razkoraku med planiranim in dejanskim razvo- jem v prostoru ali planskih opredelitvah. Dopolnitev ali spremembo DP sproži IS ob- čine ali ustrezen republiški organ. PROGRAM DODATNIH ANALIZ, ŠTUDIJ IN RAZISKAV,'PČTREBNIH ZA URESNI- ČEVANJE IN SPREMLJANJE IZVAJANJA DOLGOROČNEGA PLANA. Program dodatnih del je potreben za dokon- čne opredelitve v prostoru v postopku priprave srednjeročnih planskih aktov občine. Potrebno je izdelati sledeče študije: 1. sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vo- da v občini, 2. raziskava ležišč in kvalitete premoga v občini, 3. študija smotrnosti eksploatacije ležišč premoga v občini, 4. raziskava ležišč in karakteristik termalne vode v občini, 5. študija smotrnosti izkoriščanja termalne vode v turističnem ali drugem področju, 6. študija vrste in količine komunalnih in posebnih odpadkov v občini in način odlaga- nja na odlagališču Hardek, 7. študija sanacije prekomerne emisije iz odlagališča odpadkov proizvodnega procesa tovarne sladkorja Ormož pri Frankovcih, 8. analiza možnosti razvoja turizma na vino- rodnem predelu HUM —KOG—Jeruzalem — Cerovec, 9. raziskava ležišč in zalog podtalnice na ob- močju občine Ormož, 10. raziskava možnosti izkopa gline in gra- moza v občini, 11. prostorska prevera za lokacije odlagališč komunalnih odpadkov v Središču, Kogu, Mi- klavžu, Tomažu in Ivanjkovcih. SKUPNE NALOGE Z DRUGIMI OBČINA- MI V PROSTORU Skladen razvoj v prostoru zahteva dogovar- janje in usklajevanje aktivnosti s sosednjimi občinami. Te naloge so: — varstvo in razvoj kmetijstva (Ptuj, Ljuto- mer), — komunikacijske povezave (promet, PTT, RTV) s sosednjimi občinami (Ptuj, Ljutomer), — odlaganje posebnih odpadkov (Maribor- mesto) — varstvo in razvoj gozdarstva (Ptuj, Ljuto- mer). DOLGOROČNI PLAN IMA SLEDEČO KARTOGRAFSKO DOKUMENTACIJO — Karte v M 1:25.000: 1. Zasnova urbanega omrežja 2. Zasnova namenske rabe površin 3. Zasnova prometnih povezav 4. Zasnova energetskega omrežja 5. Zasnova kanalizacijskega in vodovodne- ga omrežja z vodnimi viri 6. Zasnova PTT omrežja 7. Zasnova vodnogospodarskih ureditev 8. Območja varovanja kulturne in naravne dediščine 9. Rudni in mineralni potencial 10. Načini urejanja naselij in območij s pro- storskimi akti — Kartografska dokumentacija v M 1:50()0 — Urbanistične zasnove naselij (izdelane do 1988) — Krajinske zasnove območij (izdelane do 1988) Številka: 30-30/85 Datum: 11. 3. 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ I. r. 133. Na podlagi 110. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 44/82 in 1/86) in 165. člena Statuta občine Ptm (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št, 5/72 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, dne 31/3-1986 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 31/3-1986 na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, z dne 20/12-1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na me- lioracijskih območjih občine PTUJ 1. člen Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na meliora- cijskih območjih sredstva za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav opre- deljenih z: — odlokom o izvedbi hidromelioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju fiidromfelioracijskega sistema Pesnice v k. 6. Levajnci (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 17-152/76), — odlokom o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenin hidromelioracijah na območju melioracijske skupnosti Drbetinci (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 9-115/78), — odlokom o izvedbi melioracijskega po- stopka na melioracijskem območju 11 — ob Bmci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-119/79), — odlokom o uvedbi melioracijskega po- stopka v Polskavski dolini, na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno (Uradni list SRS, št. 24-1213/82), — odlokom o uvedbi melioracijskega po- stopka na melioracijskih območjih Pesniške doline v občini Ptuj, 1,2 — Biš (Gočova), 3 — Ločič, 4 — Hvaletinci, 5,8 Griinci — Gradi- ščak, 6 — Svetinci, 7 -- Velovlak, 7/a — Le- vajnci, 9 — ob Krki — del, 10 — Mostje in 12 Strejaci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-75/80), odlokom o uvedbi melioracijskega po- stopka na melioracijskem območju Gajevci — Placarovci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 19-157/85). STR A N 96 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ JN PTUJ ŠT. 14 2. člen Udeleženci melioracij, ki jih zajemajo odloki o izvedbi hidromelioracijskih del navedenih v 1. členu tega odloka, oblikujejo pri Kmetijski zemljiški skupnosti, odbor za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih. Investitorji melioracij so dolžni predložiti odboru iz prejšnjega odstavka letni program in predračun vzdrževanja skupnih objektov in na- prav na melioracijskih območjih. Odbor najpozneje do 31/10 predlaga na os- novi vsklajenega programa za posamezno me- lioracijsko območje in predračuna občinski skupščini višino prispevka zavezancem plačila za naslednje leto. 3. člen Program vzdrževalnih del iz prejšnjega člena obsega: — skupne objekte in naprave, ki jih je treba vzdrževati s sredstvi, zbranimi na podlagi tega odloka; — vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti na objektih in napravah iz prejšnje alinee; — finančno ovrednotenje potrebnih vzdrže- valnih del; — površino kmetijskih zemljišč na posamez- nem melioracijskem območju ter stroške vzdr- ževalnih del na hektar kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju. Za skupne objekte in naprave se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drena- ža ter drugi objekti in naprave, ki so bili nare- jeni zaradi melioracije. Objekti in naprave, ki služijo kot skupne družbenim in zasebnim zemljiščem, se pred- hodno sporazumno razdele na porabnike, so- razmerno na delež koriščenja. Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti, se štejejo zlasti: a) pri vzdrževanju melioracijskih jarkov: — preprečitev prekomernega zaraščanja, — vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev jihovega drsenja, — odstranitev plavine na dnu jarka in more- bitnih odpadkov, — zavarovanje melioracijskega sistema, če se uporablja za pašo živine z ograjo, ki mora biti najmanj 0,50 m oddaljena od jarka, — sprotno čiščenje cestnih propustov na me- lioracijskem sistemu; b) pri vzdrževanju cevne drenaže: — redno čiščenje izlivk od travne zarasti in zemlje, — izpiranje in čiščenje cevne drenaže od mulja, — izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje dnevne dre- naže; c) pri vzdrževanju cest in cestnih objektov: ~ redno vzdrževanje in gramoziranje utrje- nih cest, — redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo in zasipavanjem, — košnja bankin, — vzdrževanje mostov in cestnih propustov ter — čiščenje zarasti; d) pri vzdrževanju drugih objektov in na- prav: — zavažanje depresij na melioriranih kme- tijskih površinah z izkopanim materialom jar- kov. Vzdrževalna dela opravijo investitorji in uporabniki sami, ali jih na podlagi razpisa od- dajo v izvedbo najugodnejšim ponudnikom, praviloma za obdobje enega leta, o čemer odloča odbor za vzdrževanje skupnih objektov m naprav na melioracijskih območjih. 4. člen Sredstva po tem odloku zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracij- skih območij, v odvisnosti od površine kmetij- skih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v uporabi na melioracijskem območju. 5. člen Na podlagi vsakoletne odredbe o višini na- domestila za kritje stroškov za vzdrževalna de- la na skupnih objektih in napravah na meliora- cijskem območju izda Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj vsem lastnikom in upo- rabnikom kmetijskih zemljišč na melioracij- skem območju, ki niso družbeno pravne osebe najpozneje do 31. decembra za naslednje leto odločbo o obračunu nadomestila za kritje stro- škov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju. Prispevek po prvem odstavku tega člena po- bira uprava za družbene prihodke občine Ptuj, po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje ter izterjavo davkov občanov. 6. člen Za uporabnike kmetijskih zemljišč — druž- beno pravne osebe, ki upravljajo z meliorirani- mi zemljišči na območjih navedenih v 1. členu in razdeljenimi po 3. odstavku 3. člena tega odloka, se po tem odloku ne zagotavljajo sred- stva za vzdrževanje skupnih objektov in na- prav na melioracijskih območjih občine Ptuj. 7. člen Izvajalci so dolžni izvajati vsa v odloku na- vedena vzdrževalna dela tako, da pri tem po- vzročajo čim manjšo škodo na posevkih. Kjer ob melioracijskih jarkih ni urejenih po- ti za neposredno vzdrževanje istih, so izvajalci dolžni vzdrževanje prilagoditi pogojem kmetij- ske proizvodnje. Povzročeno škodo na posevkih in pridelkih oškodovani lastniki ali uporabniki meliorira- nih zemljišč lahko uveljavijo pri investitorju melioracije. Odbor za vzdrževanje skupnih ob- jektov in naprav na melioracijskih območjih letno vnaprej določi povprečno odškodnino na enoto površine. Sredstva za nadomestilo odškodnine so se- stavni del predračuna vzdrževalnih del. 8. člen Skupščina občine Ptuj pooblašča izvršni svet, da z vsakoletno odredbo določi višino pri- spevka za zagotavljanje sredstev za kritje stro- škov pri vzdrževanju skupnih objektov in na- prav na posameznih melioracijskih območjih občine. 9. člen Tehnični nadzor nad opravljanjem vzdrže- valnih del zagotavlja investitor melioracij. Izvajanje določb tega odloka nadzorujeta pristojna kmetijska in vodnogospodarska in- špekcija. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 402-5/85-11 Datum: 31/3-1986 Predsednik skujjščine občine Ptuj Franc TETICKOVIC, dipl. sociolog, 1. r. Na podlagi 166. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) ter 36. člena Poslovnika Družbenopo- litičnega zbora, je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj na seji, dne 14. aprila 1986, sprejel SKLEP o izvolitvi predsednika in članov odbora za prou- čevanje vprašanj na področju družbenopolitične- ga sistema 1. Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema ima predsednika, podpredsednika in tri člane. 2. V odbor se izvolijo naslednji delegati druž- benopolitičnega zbora: za predsednika: 1. Miha LEDINEK — član delegacije OK SZDL Ptuj, za podpredsednika: 2. Stanko MEŠKO — član delegacije OK SZDL Ptuj, za člane: 1. Rudi BOGDAN - član delegacije OK ZSMS Ptuj, 2. Jože SKR- LOVNIK - član delegacije OO ZB NOV Ptuj, 3. Bojan TERBUC - član delegacije OS ZSS Ptuj. 3. Mandatna doba novo izvoljenih članov od- bora traja dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih članov delegacij družbenopolitičnega zbora. 4. Naloge odbora določa 39. člen Poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj. 5. Administrativno tehnična opravila za odbor opravlja Strokovna služba Občinske skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj. 6. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in F>tuj in velja takoj. Številka: 020-22/86-1 Datum: 14/4-1986 Predsednica Družbenopolitičnega zbora Silva GORJUP 1. r. 135. Na podlagi 166. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) ter 36. člena Poslovnika Družbenopo- litičnega zbora je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ftuj, na seji, dne 14. aprila 1986, sprejel SKLEP o izvolitvi predsednika in članov odbora za pro- učevanje vprašanj na področju družbenoekonom- skih odnosov 1. Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov ima predsedni- ka, podpredsednika in tri člane. 2. V odbor se izvolijo naslednji člani delegatov družbenopolitičnega zbora: za predsednika: 1. Dragica VERBEGA — član delegacije OK ZKS Ptuj, za podpredsed- nika: 1. Avgust IVARTNIK — član delegacije OS ZSS Ptuj, za člane: 1. Marica PEŠEC — član delegacije OS ZSS Ptuj, 2. Jože PLETER- ŠEK - član delegacije OK SZDL Ptuj, 3. Martin ŽURAN - član delegacije OK SZDL Ptuj. 3. Mandatna doba novo izvoljenih članov od- bora traja, dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih članov delegacije družbenopolitičnega zbora. 4. Naloge odbora določa 38. člen Poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj. • 5. Administrativno tehnična opravila za odbor ŠT. 14 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 21 opravlja Strokovna služba Občinske skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj. 6. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj in velja takoj. Številka: 020-23/86-1 Datum: 14/4-1986 Predsednica Družbenopolitičnega zbora Silva GORJUP 1. r. 136 Na podlagi 7. in 66. člena Poslovnika Druž- benopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj na seji, dne 14/4:1986, sprejel SKLEP o izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Družbenopolitičnega zbo- ra Skupščine občine Ptuj 1. V Komisijo za verifikacijo pooblastil in imu- nitetna vprašanja Družbenopolitičnega zbora se izvolijo delegati: — za predsednika: Franc LAŠiC, Ptuj, Or- moška cesta 56, — za člane: Marjeta EBERL, Stogovci 6, Ptujska gora, Bojan TERBUC, Ptuj, Ulica 25. maja 6. 2. Naloge komisije določa Statut občine Ptuj in Poslovnik Družbenopolitičnega zbora Skupšči- ne občine Ptuj. 3. Mandatna doba novo izvoljene komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja traja štiri leta, oziroma do izteka mandata skupščine sedanjega sklica. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-21/86-1 Datum: 14/4-1986 Predsednica družbenopolitičnega zbora Silva GORJUP 1. r. 137. V skladu z 31. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi 2. člena odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v oblini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/85), je upravni od- bor Sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj na svoji seji dne 17/1- s soglasjem skupščine obči- ne Ptuj, sprejetim na seji zbora združenega de- la in zbora krajevnih skupnosti dne 5. 3. 1986, sprejel STATUT SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1.člen S tem statutom se podrobneje ureja organi- zacija in delovanje sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: Sklad) skladno z zakonom in odlokom o njegovi usta- novtvi. 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obvez- nostmi, ici jih določa zakon, odlok o njegovi ustanovitvi in ta statut. Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč obči- ne Ptuj, p. o. Sedež sklada je v Ptuju, Prešernova ul. 29. Sklad ima štampiljko okrogle oblike z bese- dilom: Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj, p. o. Sklad je vpisan v sodni register pri Temelj- nem sodišču Maribor. 3. člen Sklad ima vsa pooblastila v pravnem prome- tu z drugimi. Sklad odgovorja za obveznosti z vsemi sred- stvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovor- nost). 4. člen Sklad zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora sklada brez omejitve. 5. člen Vse listine sklada morajo biti opremljene s pečatom sklada. Listine sklada podpisuje predsednik uprav- nega odbora sklada ali oseba, ki jo predsednik UO za to posebej pooblasti. 6. člen Administrativno tehiiična in druga dela za Sklad bo opravljala v breme sklada upravna organizacija za urbanistično načrtovanje, do njene ustanovitve pa Skupne strokovne službe SIS-ov materialne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe). Medsebojne pravice, obveznosti ii) odgovor- nosti v zvezi z opravljanjem del iz 1. odstavka tega člena se uredijo s sporazumom med skla- dom in upravno organizacijo za urbanistično načrtovanje, oziroma s strokovno službo. II. DELOVNO PODROČJE 7. člen Sklad izvaja na podlagi planskih aktov obči- ne njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev s tem, da — daje občinski skupščini pobudo za spre- jem odlokov o prenehanju lastninske pravice; — predlaga, da se zemljišča izročijo občini; — uresničuje predkupno pravico občine; — financira pridobivanje in urejanje stavb- nih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kempleksrto graditev; — sprejema investiecijske programe ureja- nja stavbnih zemljišč za območje iz prejšnje alinee; — skrbi za izvajanje investicijskih progra- mov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem; — spremlja izvajanje investicijskih progra- mov urejanja stavbnih zemljišč; — upravlja s sredstvi za pridobivanje in ure- janje stavbnih zemljišč; — opravlja druge naloge, ki jih določa za- kon in predpisi občinske skupščine. 8. člen Sklad opravlja svoje naloge po svojih orga- nih, strokovni službi in organizacijah združe- nega dela. III. PROGRAMIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE 9. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Letni program nalog se oblikuje v skladu s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in na podlagi letne resolucije o uresničevanju družbenega plana občine. O izvrševanju letnega programa nalog poro- ča upravni odbor sklada občinski skupščini. 10. člen Sklad upravlja z denarnimi sredstvi, name- njenimi za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in urejanje stavbnih zem- ljišč. Sredstva sklada so: 1. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 2. Denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investi- torjem. 3. Denarna sredstva, zbq^na iz prispevkov investiotrjev k stroškom za pripravo in oprem- ljanje stavbnega zemljišča. 4. Druga sredstva. Sredstva iz prejšnjega odstavka se združuje- jo na računu sklada. 11. člen Dohodki sklada m njihova razporeditev /a financiranje dejavnosti sklada se izkazujejo v finančnem načrtu sklada. Finančni načrt sklada sprejme za vsako leto upravni odbor sklada, najpozneje do 30. mar- ca. 12. člen Letni program nalog sklada, finančni načrt in zaključni račun skladapotrjuje občinska skupščina. IV. ORGANI SKLADA 13. člen Organisklada so: 1. upravni odbor sklada, 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljiš- ča, 3. Komisija za pripravo planskih aktov, 4. Stalna ali začasna delovna telesa, ki jih ustanovi upravni odbor. 1. Upravni odbor sklada 14. člen Upravni odbor je najvišji organ upravljanja Sklada. Upravni odbor opravlja zlasti naslednje na- loge: — sprejema statut sklada in druge splošne akte, — sprejema letne programe dela, finančni načrt in zaključni račun sklada, , — sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč, — poroča občinski skupščini o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada, — predlaga občinski skupščini ukrepe za uresničevanje določene politike glede pridobi- vanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, — sklepa sporazum o medsebojnih pravi- cah, obveznostih in odgovornostih z občinsko upravno organizacijo oz. strokoVno službo, ki opravlja za sklad administrativno tehnična in druga opravila, — imenuje predsednika in člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča in komisije za pripravo planskih aktov, — daje splošne smernice za delo komisije iz prejšnje alinee, — odloča o ugovorih zoper odločitve komi- sije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru po- nudnika v javnem razpisu o oddaji zemljišča, — ustanavlja stalna ali občasna delovna te- lesa sklada, — sprejema druge akte in ukrepe ter obrav nava druga vprašanja, ki se nanašajo na delo- vanje in poslovanje sklada. 15. člen Upravni odbor ima predsednika in 8 članov. Predsednika in člane upravnega odbora ime nuje za dobo dveh let občinska skupščina iz- med svojih delegatov na način in po postopku, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada. Predsednik in člani upravnega odbora skla da so za svoje delo odgovorni občinski skup ščini. 16. člen Upravni odbor dela na sejah. STR A N 98 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ JN PTUJ ŠT. 14 Upravni odbor se sestaja, icadar je to potreb- no, vendar najmanj štirikrat letno. Seje upravnega odbora sklicuje in vodi nje- gov predsednik. Predsednik upravnega odbora je dolžan skli- cati sejo odbora, če to predlaga član upravnega odbora, komisija za oddajo stavbnega zemlji- šča ali funkcionar občinske upravne organiza- cije oz. strokovne službe, ki opravlja za sklad administrativnotehnična in druga opravila. 17. člen Predlog dnevnega reda za sejo upravnega odbora določi predsednik upravnega odbora v sodelovanju s funkcionarjem upravne organi- zacije oziroma strokovne službe, ki opravlja za Sklad administrativno-tehnična in druga opra- vila, oziroma v sodelovanju s tistimi, ki predla- gajo sklic seje po tretjem odstavku 16. členu te- ga statuta. 18. člen Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače. Predlog je sprejet na seji upravnega odbora, če je zanj glasovala večina vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače. 19. člen V primerih, ko odloča upravni odbor o spre- jemu statuta, letnem programu dela, finan- čnem načrtu, zaključnem računu in o sporazu- mih, ki jih sklepa sklad, upravni odbor velja- vno odloča, če je na seji navzočih več kot dve tretjini vseh članov. V primerih iz prejšnjega odstavka je predlog sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretji- ni vseh članov. 20. člen O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik upravnega odbora in zapisnikar. 21. člen Predsednik UO sklicuje in vodi seje uprav- nega odbora, predstavlja in zastopa sklad ter razpolaga s sredstvi sklada brez omejitve, skle- pa pogodbe in podpisuje za sklad, podpisuje akte, ki jih je sprejel upravni odbor ter opra- vlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi akti sklada. 22. člen Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa le na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbne- ga zemljišča. 23. člen V zadevah pisarniškega poslovanja podpisu- je za sklad funkcionar občinske upravne orga- nizacije oz. strokovne službe in predsednik upravnega odbora. 2. Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča 24. člen Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za gradi- tev investitorjem. Komisija ima predsednika in 4 člane. Mandatna doba predsednika in članov ko- misije traja dve leti in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani še za eno mandatno obdobje. Predsednik in člani komisije so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru Sklada. 25. člen Predsednika ter člane komisije imenuje upravni odbor Sklada na predlog komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine. 26. člen Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča dela na svojih sejah. Seje koinisije sklicuje in vodi njen predsednik. 27. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča ve- ljavno odloča, če je na seji navzoča večina čla- nov. Predlog na seji komisije je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov. 3. Komisija za pripravo planskih aktov 28. člen Komisija za pripravo planskih aktov pripra- vlja analize razvojnih možnosti urejanja stavb- nih zemljišč, osnutke elementov za pripravo planskih aktov ter osnutke srednjeročnih in le- tnih programov urejanja stavbnih zemljišč. 29. člen Komisija ima predsednika in 4 člane. Glede imenovanja, mandatne dobe, načina dela in odgovornosti predsednika in članov ko- misije veljajo smiselno določila tega statuta, ki se nanašajo na komisijo za oddajanje stavbne- ga zemljišča. 4. Stalna in začasna delovna telesa 30. člen Stalna in začasna delovna telesa se ustanovi- jo z nalogo, da spremljajo in proučujejo dolo- čena strokovna vprašanja z delovnega področ- ja upravnega odbora sklada ter da oblikujejo ustrezne predloge. Naloge, sestav in način dela delovnih teles iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo z ak- tom o njihovi ustanovitvi. 31. člen Podrobnejša organizacija in delovanje upravnega odbora sklada se določi s poslovni- kom. V. JAVNOST DELA 32. člen Delo sklada je javno. Javnost dela zagotavlja sklad z obveščanjem preko sredstev javnega obveščanja s tem, da omogoča njihovim predstavnikom prisotnost na sejah organov sklada, s prirejanjem tiskov- nih konferenc, z izdajanjem publikacij in na druge načine, ki omogočijo, da se javnost lah- ko seznani z njihovim delom. 33. člen Za obveščanje javnosti skrbi predsednik upravnega odbora sklada. 34. člen Upravni odbor mora najmanj enkrat na leto o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada poročati občinski skupščini. 35. člen Sklad pri svojem delu sodeluje z organizaci- jami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, še zla- sti pa z izvršnim svetom občinske skupščine in s pristojnimi občinskimi upravnimi organi. VI. KONCNA DOLOČILA 36. člen Uresničevanje zadev ljudske obrambe in družbene samozaščite ter poslovne tajnosti uredi sklad v okviru delovne skupnosti, ki opravlja za sklad strokovne naloge. Spore iz družbenoekonomskih in drugih od- nosov, ki nastajajo v skladu, rešuje upravni od- bor sklada, oziroma redno sodišče. 37. člen Ta statut se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem. 38. člen Statut sprejema upravni odbor sklada v so- glasju z občinsko skupščino. 39. člen Statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in F*tuj in začne veljati osmi dan po ob- javi. Predsednik upravnega odbora sklada Franc PREMUŽIČ 1. r. 138. POROČILO Občinske volilne komisije Ormož Občinska volilna komisija v Ormožu objavlja po 153. in 149. členu Zako- na o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS štev. 24/77, 22/81 in 36/85) izid glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož dne 16. 3. 1986 Doseženi so bili tile izidi glasovanja o izvolitvi: Delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilni imenik 12.595 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 12.204 C) glasovalo po pošti 83 č) skupaj glasovalo (b -I- c) 12.287 d) glasovalo za listo kandidatov 10.605 e) glasovalo proti listi kandidatov 1.092 f) neveljavne glasovnice 590 Na listi kandidatov je bilo 20 delegatov Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. kandidat Čurin Nevenka 10.540 glasov 2. kandidat Debeljak Franci 10.563 glasov 3. kandidat Grmič-Podgorelec Mira 10.566 glasov 4. kandidat Kačičnik Slavko 10.546 glasov 5. kandidat Keček Majda 10.558 glasov 6. kandidat Krajnc Miran 10.566 glasov 7. kandidat Kuhar Gabriela 10.541 glasov 8. kandidat Luskovič Matija 10.569 glasov 9. kandidat Medik Otmar 10.564 glasov 10. kandidat Novak Mirko 10.536 glasov 11. kandidat Pevec Anica 10.548 glasov 12. kandidat Pignar Stanko 10.568 glasov 13. kandidat Plohi Jože 10.559 glasov 14. kandidat Polič Franc 10.543 glasov 15. kandidat Rep Vera 10.550 glasov 16. kandidat Rizman Anton 10.567 glasov 17. kandidat Stampar Aleksander 10.569 glasov 18. kandidat Topolovec Marija 10.569 glasov ŠT. 14 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 99 19. kandidat Trstenjak Štefan 10.569 glasov 20. kandidat Zadravec Stanko 10.569 glasov Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delega- tov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija v Ormožu. Številka: 020-6/1985 Datum: 26/3-1986 TAJNIK: PREDSEDNIK: Anton PRAPOTNIK I. r. Janko Keček 1. r. POPRAVEK odloka o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo) V odloku o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Or- mož in F*tuj, št. 8/86) so bile ob primerjavi z izvirnikom ugotovljene na- pake. Zato dajem sledeči popravek: Besedilo 3., 4., 5. in 6. odstavka 13. člena se prenese kil. členu za drugim odstavkom. V prvem odstavku 23. člena se za besedami »v preteklem letu« po- stavi pika. V drugem odstavku tega člena se vpiše naslednje besedilo; »Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposle- nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu« V drugem odstavku 25. člena se za besedama »z obiranjem« vstavi naslednje besedilo: »hmelja, sadja in spravilom kmetijskih pridelkov ter opravljanjem«. Drugi odstavek 27. člena se črta, tretji odstavek pa postane drugi od- stavek. V prvem odstavku 51. člena se za zneskom »30.400 din« vstavi bese- da »in«. Številka: 422-2/83-2 Tajnica Skupščine občine Ptuj Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r. STRAN 100 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 14 Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, VoSnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.