TAM SUBOTA STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. oktobra 2007 • Leto XVII, št. 41 Monoštrske terme odprte tudi uradno TURIZEM, VEČKULTURNOST IN VEČJEZIČNOST Monošter ima od minulega petka tudi uradno moderno termalno kopališče in vse kar sodi zraven, razen hotela. Le-ta naj bi bil zgrajen do jeseni prihodnje leto. V hotelu bo, taka je napoved, 137 sob z 280 posteljami. Otvoritvena slovesnost se je začela v dežju, ki so ga najbolj občutili mladi števanovski plesalke in plesalci, ki so nastopili s spletom slovenskih ljudskih plesov. Manj moker je bil ženski pevski zbor nemške manjšine. Turizem in industrija, predvsem Oplova tovarna, so osnova za razvoj mesta in okolice. Kot je povedal župan Tibor Viniczay, je ideja za gradnjo Monoštrskih term stara trinajst let. Naložba je bila visoka okoli 2 milijardi forintov ali 8 milijonov evrov. Rečeno drugače: to je največja naložba v turizem doslej v tem delu Železne županije. Čeprav ne bo preprosto, sta tako mestna občina kot vodstvo term prepričana, da se bo naložba izplačala. Terme so sicer v neposredni bližini Avstrije in Madžarske, v prostoru, ki je dobesedno obkrožen s podobnimi, že uveljavljenimi turističnimi kraji, kot so Loipersdorf v Avstriji, Moravske Toplice v Sloveniji ali domača Bük in Lenti. O velikem pomenu razvoja turizma v obmejnem, večjezičnem in večkulturnem v Porabju, na Goričkem in južnem Gradiščanskem ne manjka, kakor so tu številne kulturno-zgodovinske znamenitosti in »živa kultura«: pevske, glasbene in foklorne skupine, tako dvo ali enojezične, in več, pogosto množično obiskanih prireditev. Toda brez načrtnega dela dobrih rezultatov ne bo. Zgolj v ilustracijo: v Porabju ni prijetnega gostišča, v katerem bi poleg klasične hrane ponudili vsaj del domačih jedi, o prostoru je govoril predsed-vendar samo tedaj, če se bo katerih v svoji knjigi piše zdaj nik Skupščine Železne župa-našel kdo, ki bo poskrbel tudi že pokojna Hilda Čabai z Gornije Ferenc Kovács. Predsed-za razvoj vsega, kar v to de-njega Senika, in obiskovalce niku seveda velja pritegniti, javnost sodi. Naravnih lepot razveselili s prijetno glasbo. Termalno kopališče brez hotelske ponudbe ni popolno. Zato napovedana gradnja, pri kateri naj bi sodelovala tudi Slovenija, konkretno Sava – Turizem Kranj. Ali se bodo v Kranju odločili za naložbo, naj bi bilo bolj odvisno od madžarske kot slovenske strani. Več za zdaj ni znanega. Za obiskovalce Monoštrskih term se trudi 150 zaposlenih. Koliko jih govori tudi slovenski jezik, ne vem, nekaj zagotovo. Na voljo je mediteranska termalna riviera z bazeni, skrbijo za zdravje in lepoto obiskovalcev in še marsikaj, o čemer se kaže prepričati z obiskom in debelo denarnico, kajti cene so visoke. Čeprav je predsednik Skupščine Železne županije omenjal večjezičnost in manjšine, se ob otvoritvi niso potrudili, da bi uradno slišali slovensko ali prebrali slovensko besedo. Ne pozabimo: Monošter se že skoraj deset let ponaša z dvojezičnim madžarsko-slovenskim topografskim napisom. In prav za konec: verjetno iz zadovoljstva, da so Terme uspešno odprte, je enako oblečen kot govornik, skočil v bazen župan Tibor Viniczay, trak ob otvoritvi pa je pomagal prerezati tudi državni sekretar Ferenc Dudás. Ernest Ružič 2 Suzanne Weitlaner, nova predsednica Društva 7. člen OD NOVEGA DEŽELNEGA GLAVARJA JE PRIČAKOVALA JASNEJŠE STALIŠČE DO ŠTAJERSKIH SLOVENCEV »Ohraniti in nadaljevati želim stil Pavlove hiše in našega delovanja. Torej: kakovostne prireditve in odprtost Kulturnega doma,« poudarja nova predsednica Društva 7. člen za štajerske Slovence v Avstriji. 32-letna profesorica slovenskega in ruskega jezika je dobila na volitvah pred dvema letoma enako število glasov kot dotedanji predsednik Branko Lenart. Tedaj sta se dogovorila za delitev man-data – prvi dve leti je društvo vodil Branko Lenart, od 21. oktobra pa je torej predsednica Suzanne Weitlaner. Branko Lenart je vodil Društvo 7. člen – krovno organizacijo štajerskih Slovencev -v težkih in prijaznih časih; neprijetnih, ko so nekateri politiki v Avstriji po pošti v pismih dobivali bombe; táko pošiljko je prejela in je na srečo ni odprla prva predsednica dr. Andrea Zemljič. Bili so tudi zahtevni in hkrati prijetni dogodki: temeljita obnova skoraj razpadajoče Pavlove hiše v Potrni, ki je postala torišče dejavnosti štajerskih Slovencev in prizorišče številnih, dobro obiskanih in večjezičnih kulturnih dogodkov. Zdaj je odprta, denimo, razstava del sedmih likovnih umetnikov iz Albanije. »Leto 2008 bo jubilejno leto. Praznovali bomo 10-letnico dela Pavlove hiše in 20-letnico ustanovitve Društva 7. člen. V jubilejnem letu želimo postaviti dvojezične napise, ki usmerjajo h Kulturnemu domu; zdaj na njih piše Pavel Haus, mi želimo, da bo pisalo tudi Pavlova hiša,« pravi nova predsednica, ki na glas še ne razmišlja, da bi v takoimenovanem »radgonskem kotu« postavili tudi dvojezične topografske table. Kraji, kjer živijo Slovenci, imajo znana slovenska imena, tudi Laafeld, kjer je Pavlova hiša, ima uveljavljeno ime Potrna. Tudi Bad Radkersburg ni nič drugega kot Radgona, kajti nekoč je bilo to skupno mesto, poimenovano po knezu Radigoju. Za sleherno manjšino in pot lej tudi za štajerske Slovence je aktualno, nemara prvo vprašanje, kako je s šolstvom, z učenjem materinščine. »Za letošnje šolsko leto še nimam podatkov, koliko učencev se je prijavilo k pouku slovenskega jezika. Lani jih je bilo v obmejnih okrajih Radkersburg/ Radgona in Leibniz/Lipnica okoli 250. Zdaj slovenščina ni samo prostovoljni pouk, ampak je ponekod obvezni izbirni predmet, denimo v Arnfelsu/Arnežu. Zanimanje za pouk slovenskega jezika raste, problem pa je v tem, da je na voljo manj učnih ur. Z deželnim šolskim uradom v Gradcu se pogovarjamo, kako zadrego razrešiti. Zdaj je že očitno, da ima slovenščina na Štajerskem drugačen pomen in težo kot francoščina in angleščina. S tem ne želim podcenjevati drugih jezikov. Res tudi je, da doslej nismo zahtevali, da je pouk sloven-ščine obravnavan kot pouk materinščine, kar bi lahko storili na osnovi 7. člena avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.« Interes za pouk slovenskega jezika se iz leta v leto povečuje tudi po zaslugi odprte meje, skupnega članstva Slovenije in Avstrije v Evropski uniji in »mislim, da se nova, mlajša generacija zaveda svojih korenin, slovenskih babic in dedkov, in tudi iz tega vidika pošiljajo starši otroke k pouku slovenskega jezika kot jezika sosedov. Zdi se mi, da ni pomembno, iz katerih motivov se mladi učijo slovenski jezik, ampak je važno, da se odločajo za učenje tega jezika. Zato podpiramo učenje slovenskega jezika, kajti nekaj desetletij je bilo to področje povsem zanemarjeno. Zdaj so časi drugačni, bolj odprti, Evropska unija nam nudi veliko možnosti, zato se je potrebno učiti tudi slovanske jezike. S tem mladi dobivajo nove možnosti,« je prepričana Suzanne Weitlaner. Tudi v našem časniku smo poročali o letošnjem zapletu, ki je nastal med Društvom 7. člen in občino Radgona – okolica zaradi večjezične table in monitorja pred Pav lovo hišo v Potrni. Z občino so se sporazumeli, da tabla ostane, monitor, na katerem so predvajali pogovore, ki so jih naredili ob štajersko-slovenski meji, pa bodo postavili ob notranjem vogalu hiše. Podstavek že imajo. »To je bil nenavaden zaplet, kajti tablo smo postavili pred slabimi desetimi leti, kmalu po obnovi Pavlove hiše. Glasen monitor je motil sosedo in odločili smo se za kompromis.« • Pavlovo hišo je večkrat obiskala prejšnja deželna glavarka Waltrude Klasnic. Kako ste zadovoljni zdaj, ko imate Franza Vovesa, novega predsednika ali glavarja zvezne dežele Štajerske? »Od novega deželnega glavarja sem veliko pričakovala. Zdaj sem, iskreno rečeno, nekoliko razočarana. Denimo nad njegovo izjavo v Ljubljani, ko je na vprašanje o položaju slovenske manjšine na Štajerskem in nemške manjšine v Sloveniji odgovoril, da noče prilivati olja na ogenj. Rečeno drugače, vse naj ostane, kot je, bolje bo, če se manjšinskih tem ne dotikamo. Od Franza Vovesa sem pričakovala več poguma. Morda se bo bolj znašel na tem področju naslednji dve leti, če mu tega ni uspelo prvi dve.« Nova predsednica, ki dela v Društvu člen 7. deseto leto in razmere pozna do podrobnosti, si bo prizadevala za nadaljevanje sodelovanja s Slovenijo, tako z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in Svetom za Slovence v zamejstvu, z muzeji, kot sta murskosoboški in ptujski, in drugimi ustanovami ter posamezniki. »Zelo pomembno se mi zdi sodelovanje z manjšinami, tako s Slovenci v Porabju, na Koroškem in v Italiji. Sicer pa je za sodelovanje najboljša priložnost Slovenska manjšinska koordinacija, kjer dobimo številne informacije, tu imamo pregled nad vsem, kar se dogaja v zamejskem prostoru. Zato sem prepričana, da je Slomak dobra in učinkovita ustanova.« Ernest Ružič Prauška v Vasvár Verniki iz Porabja se lepau zavalimo Slovenskoj zvezi, ka je letos pá podpirala našo prauško v Vasvár. Vüpamo, ka ta lejpa šega ešče dugo ostane. Verniki z Gornjega Senika, Dolnjega Senika, Sakalauvec, Slovenske vesi, Varaša, Števanovca, Andovec, Verice Porabje, 11. oktobra 2007 3 RAZSTAVA PA TEKMOVANJE V KÜJANJI DIVJAČINSKOGA GOLAŽA Kulturno izobraževalno društvo Janez Urbas je 29. septembra že tretjič organiziralo tekmovanje v küjanju golaža, pri starem kovaču na Sp. Slemenu v občini Selnica od Dravi. Na tekmovanji so se pomerili »küjarski mojstri« iz zamejstva in Slovenije. Pred küjanjom se je ešče odprla razstava v staroj šauli na Sp. Slemenu z naslovom Slovenec sem. Razstavo so pri- pravili zamejski Slovenci iz Avstrije, Italije in Madžarske. Za razstavo so taše fotografije prosili, gde se vidi živlenje, delo in okolje. Dosta sam si zmišlavo, kakšne slike naj vöodeberem, s šterimi notra leko pokažem Slovensko Porabje. Največ trideset slik se je leko vöpostavilo. Na začetki sam dvakrat telko slik emo, kak bi trbelo, težko se je bilau odlaučiti, štera ostane pa štero naj kraj dejam. Sprvoga sam s papira gledo, kakšne slike prosijo, štere naj vküppoberem, dapa nika sam nej čednejši grato. Na konci sam papir vküpzmauždjo, pa sam ga talüčo. Tak sam se odlaučo, ka taše slike mo neso na razstavo, s šterimi notrapokažem Porabje, kak ga dja s svojimi očami, prejk svojega objektiva vidim. Prejšnji den, gda smo kejpe gor klali na panoje, mi je pomago Joži Hirnök, on je cejle kejpe gorzakelo, pa tapravo, šteri kejp kama bi djau, šteroga bi pa bola vönjau. Neškem se hvaliti, dapa tak mislim, ka se je dobro posrečila porabska razstava. Če stoj pogledne te kejpe, če ranč prejk moje oči, dapa malo občütka de že emo za Porabje. Avstrijci so na svoji razstavi notrapokazali oblačilno kulturo slovenskoga kmečkoga in kmečko-delavskoga prebivalstva na avstrijskem Koroškem. Fotograf Mario Magajna iz Italije, šteri je že 97 let star, je na svoji razstavi notrapokazo obraze otroštva na črno-bejli kejpaj, pa pesnike dvej manjšin. Soboto v desetoj vöri se je začno program s predstavo zamejski Slovencev, s kulturnim programom in z otvoritvijo razstave. Tü je vsakši predstavnik na kratki notrapokazo svojo manjšino. V kulturnom programi so nastopile iz Porabja ljudske pevke ZS iz Števanovec. Potejm je profesorica dr. Zinka Zorko odprla razstavo. Podne se je začnilo tekmovanje v küjanji golaža. Deset ekip nas je bilau vsevküper. V porabskoj ekipi smo bili Jože Hirnök, Gyöngyi Bajzek, Gyöngyi Gyeček pa dja. Najprvin se je mesto vöžrebalo, štera ekipa gde de küjala. Potejm smo se kreda dejvali na küjanje. Dr-va smo kalali, mesau, lük pa prpau smo vküpzrezali. Z ognjom je težko bilau, zato ka je veter sploj fejst fudo. Drva so se kumar vožgale, gda so se pa vožgale, te se je pa tak kadilo, ka od dima smo nika nej vidli. Naši sausedge so domanji bili, pa že na začetki so nam tau prajli, ka se mi tak kadimo, ka tau nej mogauča vöprestati. Z mantranjom, dapa golaž je pomalek začno vreti. Te je že nej samo sausede mauto dim, liki nas tü, zato ka je veter gnauk od tec, gnauk od tistac fudo. Ka nas je bilau, vsi smo koštavali, vsakši je nika vcujpravo, kakšne začimbe bi ešče on notradjau. Od tauga smo se ešče tanačivali, letos štero mesto dosegnamo. Tau gvüšno, ka je najbaukše -od vogrske paprike -na farbo naš golaž vögledo. »Lani smo prvi gratali, zdaj bi tö med trejmi mogli biti,« smo se zgučavali. Dosta lidi je ojdlo kauli nas, šteri so koštavali pa so tau prajli, ka je naš golaž najbaukši. Te smo se zato mi že tö vüpali. Med lidami, što so nas poglednili, sta bila gospod Lojze Peterle pa Franc Pukšič tö. Cajt je dolaparteko pa so prinesli talejr za vzorec, minto. »Bau, ka bau, tadala nemo koštavali,« sam pravo pa sam z velko žlicov vözagrabo golaž. Vzorec so odnesli, mi smo pa odlaučila pa so na znanje dali samo sejdli pa čakali, kakšni rezultate. rezultat dosegnemo. Nejsmo Prvi so gratali Čepinčarge, dugo počivali, zato ka lüstvo drugi Avstrijci, tretji domanji, prišlo s talejrami pa smo mog-mi smo pa z edno točkov me-li svoj golaž vötalati. Vejn pet nje štrto mesto dosegnili. Zdaj minut nej trbelo pa je koteu se je tak posrečilo, komisija se prazan grato. Mi smo tö malo je tak odlaučila. Nej baja, kleta kaulak šli pa smo poglednili znauva sprobamo, pa baukši druge ekipe, koštavali njigvi baudemo. golaž. Te čas se je komisija že K. Holec Izlet s prijatelji Porabsko slovensko upokojensko društvo je pozvalo na izlet na Madžarsko svoje prijatele, Upokojensko društvo iz Murs ke Sobote. Napautili smo se 1. oktobra. Gda smo zvedli, ka izlet planirajo za oktober, smo mislili, ka od vrejmena te že nemo mogli nika dobroga čakati. Dapa zazrankoma se je že pokazalo, gda mo meli lejpi den. S so boškimi upokojenci smo se srečali člani našoga društva v Lentiju, od tam smo vküper šli naprej, najprvin v Tapolca. Vodička nas je čakala in nam je pokazala lejpo mesto. Bili smo v jami, stera je pod varašom, 73 stopnic smo šli tadol. Gda smo prišli dol, tam je bila lejpa, čista voda pa čonaklin ge. S tejmi smo se leko pelali, steri je naprej sejdo, tisti je mogo veslati, tisti je malo švico. V varaši Tapolca smo pog lednili znamenitosti, kipe, pa mlako (jezero) na srejdi vara ša, gde so plavale večbarvne ribe, štere so nej za gesti. Potejm smo se pelali v varaš Sümeg. Najprvin na kosilo, po tistom pa smo plezdili gor na grad. Lepo počasi smo prišli gor tak visiko, ka smo leko vidli daleč okouli, ka je eške v takšom sončnom vrejmeni lepše bilou. Sploj smo pozabili, kak žmetno smo prišli tak visiko. Gda smo prišli nazaj k avtobusi, smo si namoučili gute, naj do mesta Badacsony ne posenemo vö. Tou mesto smo sploj nej mogli vöpistiti, vej pa tam nas je čakalo vino szürkebarát (sivi menih), pa eške »hurka-kolbas« tö. Potejm smo se vrnili v Lenti na večerjo. Najbole se nam je nej vidlo, gda smo se mogli posloviti od dobri prijatelov. Lej pi den smo preživeli vküper! Baug plati! Predsednica porabskoga slovenskega društva Marija Svetec, blagajničarka Irena Mukič in sekretarka Zveze Biserka Bajzek Porabje, 11. oktobra 2007 4 TÜ SOBOTA, Naš varaš, Somboteu je daubo ime po tom, ka so meli tü senje vsigdar po sobotaj. Nej gvüšno, depa leko, ka so Subotici, varaši v dalečnoj Srbiji, tö zavolo toga takšo ime dali. Etak ali tak, Slovensko drüštvo Triglav iz Subotice (ali po vogrsko Szabadke) je pozvalo pesmarce s Sombotela, ka aj na srečanji slovenski pevski zborov gorstaupijo. V parminauči lejtaj so se tam že nutpokazali zbori z Gorenjoga Sinika pa Števanovec tö. Slovensko drüštvo iz vojvodinskoga varaša pa je gorziskalo porabske pa sombotelske Slovence lani oktobra, ranč v tom cajti. Na dugo paut so se Spominčice odpravile z busom. Ka bi nej trbölo telko na ednom mesti sejdeti, so se večkrat stavile. Oprvin v Kiskőrösi, rojstnom kraji najvekšoga vogrskoga pesnika, Sándora Petőfina. V malom varaši leko najdemo tisto ižo, gde se je Petőfi naraudo. Domanji se s Kiskunfélegyházo dosta svajüjejo, gde je rejsan pesnik na svejt prišo. V Kiskőrösi majo papér o krstitki Aleksandra Petroviča, šteri je pet botrov emo, ka so bili evangeličani. Na steni v muzeji vidimo kejp o rojstnoj iži, štero je namalo Mór Jókai, pa edini kejp, na šterom je gor cejla držina. Vanej pred ižov pa so kipi (szobrok) tisti pesnikov, šteri so Petőfina v tihinske reči dojobračali. V Kiskőrösi geste eden slovaški ram tö, šteri tau nutpokaže, kak so živeli Slovaki na Alföldi. Gda so Törki na tom tali rosaga robili, je lüstvo zbejžalo, pa so mesto nji pripelali lidi, zvekšoga Slovake iz söverne Vogrske (Felvidék). V prejdnjoj iži leko vidimo postelo, štero so nücali samo na svetke, pa dosta svetešnji ženski kikeu, štere so zvekšoga črne pa radeče farbe. V steno je nuzozidani omar (kasli), v šterom so meli Biblijo pa dokumente držine. V künji najdemo vse tak, kak liki bi domanja gospa ranč te vöodišla, vse na red. V zadnjoj iži so nutpokazani gvanti v sivoj pa bejloj farbi pa mlašeče špile. Vanej pa najdemo lejv, gde so meli dosta vrejdno živino. Nej dugo za tem smo bili že na srbskoj grajnci. Tü smo včasik na pamet vzeli, ka znamanüje Evropska unija. Gda smo tašli, eške nej bilau nevole, nazaj pa smo morali že več kak pau vöre čakati. Pa eške pasoše smo nücali, z osebno parvico ranč ne more prejk. Na drügoj strani grajnce je nas že čako Jože Šlemer, šteri se je naraudo v naši Ritkarovcaj, depa je mogo že v mlašeči lejtaj oditi na tihinsko, na konci pa je prišo v Subotico. Odo je v visko šaulo za škonika fizike in tehnike, pa je več desetletij delo v dijačkom daumi v Subotici. Gda leko, vsigdar pride v Porabje, največkrat na državno srečanje. Zdaj nas je odpelo v daum, gde je tak dugo skrb emo na mlajše. Drügi den, v soboto smo odišli pejški, ka si poglednemo varaš. V Subotici žive več kak stau gezero lüdi, od toga kauli tresti gezero Madžarov, pa ranč telko Srbov pa Hrvatov. Eden posaben narod, Bunjevci tö živejo tü, šteri so edna skupina Hrvatov. V Subotici nikdar nej bilau nevole s toga, što je k šteromi narodi valon, vsigder so lepau vküper žive li. Na poštijaj zvekšoga srbski gučijo, depa človek more skrb meti, ka guči, ka dosta lidi razmej vogrski. V etom varaši pa živejo Slovenci tö, kauli 150 ji geste. Tá so prišli zvekšoga v cajti stare Jugoslavije delo iskat, ali pa so se že stariške taspakivali. Njino drüštvo Triglav dela eške samo pet lejt. Vsikši keden majo tri programe: v torek se vküper z mlajšami včijo slovenski pa špilajo gledališče, v srejdo se dobivajo pesmarge, v petek pa majo srečanje, gde se leko členi pogučavajo. Judita Tomič, štera vči mlajše, je povödala, ka se prejk dramski špil deca ležej vči gezik. Vözraščene so tö včili slovenski, depa na žalost vsigdar menje dijakov bilau. Na kraci pride edna leranca Porabje, 11. oktobra 2007 5 TAM SUBOTA iz Ljubljane v Beograd, pa de vsikši keden gnauk ojdla v Subotico. Vüpajo, ka de tau dosta pomagalo pri včenjej. V pevskom zbori majo petnajset členov, vsi so amaterji, šteri so prva eške nin nej spejvali. V varaši smo si oprvin poglednili varaško ižo. Ta stogi v centri, pa so go zozidali eške v starom Vogrskom med 190810. Njen stil je madžarska secesija, tau se že od zvüna vidi. Na njej najdemo dosta tulipanov kak na ižaj v Erdelji. Najlepša dvorana je najvekša tö, tü majo djilejše, koncerte pa zdavanja. Okna so farbasta, na nji leko vidimo erične vogrske politike (Kossutha, Széchenyina), krale (Štefana, Matjaža) pa avstrijske cesare tö (Franca Jožefa, Marijo Terezijo). V varaškoj iži smo si poglednili muzej tö, šteri nutpokaže naravo, arheologijo (régészet), zgodovino pa etnologijo (néprajz) varaša. Majo eške edno razstavo o krčmaj v Subotici, kakše reklame so delali pa ka vse so odavali. Lejpa je mala iža s sivimi stolci tö, štera je eške gnes kancelaj za porce. Bili smo že malo žedni, pa smo našoga vodiča prosili, aj demo na eden sladoled. Nistarni so pa med tem cajtom probali burek, šteri je gesti z Balkana. Tau je testau, štero ma v sebi zmleto mesau. Po kratkoj pavzi smo si poglednili varaško gledališče (színház), štero ranč zdaj obnavlajo. Pravli so nam, ka škejo namesto stare zidine edno sploj moderno zozidati. Pitanje, kak de vövidlo v starom centri. Tau pa gvüšno, ka do v njem eške dale špilali srbski pa vogrski igralci. Če človek trüden grata, dosta mest najde, gde si leko odpočiné. Takša sta dva vodometa tö (szökőkút), eden sivi, drügi zeleni. Blüzi nji stogi kip »črnoga cara«, šteri se je zvau Jovan Nenad, pa za edno leto oslaubodo varaš izpod Törkov. Na konci poti smo si poglednili cerkev frančiškanov (ferencesek), štera ma dva törma, pa so go zozidali na mesti, gde je gnauk svejta grad stau. Po obödi smo se pá spakivali na bus, pa so nas odpelali v Palič. Tam je najvekše naravno jezero (természetes tó) v cejloj Srbiji. Veuko je dvakrat dva kilomejtera, palajfi staukrat menjše od Balatona. Depa ta pride dosta lidi iz Subotice pa iz tihinski rosagov tö. Gda je baukšo vrejmen, te se dosta lüstva kaupa v vodej. Če pa nega ice, se pelajo s čanaklinami ali lovijo ribe. V stari cajtaj, tak pred 70 lejtami, so se mogli moški pa ženske ejkstra kaupati, zatok eške zdaj najdemo posaba kopališča. Med štrandi trbej skor pau vöre ojti pejški, tak ka so moški gvüšno nej vidli ženske v kopalni gvantaj. Mi smo se tö vsedli na šift, pa se dobro vöro pelali na vodej. Zmejs so nam pravli, ka je leta 1999, gda so bombarderali Srbijo, edna bomba spadnila v vodau, depa je nej eksplodejrala. Majstri so go vözakapčili, depa eške itak leži pod vodauv. Palič ma svoj živalski vrt tö, gde so vsefelé divdje živine, depa toga smo si na žalost nej mogli pogledniti. Ka nam je oprvin špajsno bilau, je tau, ka smo brodili, ka do vseposedik cirilske litere. Te pa vse v latinici. Gda smo pitali domanje, so nam pravli, ka morejo v varaši vse v trej gezikaj napisati: srbski, rovački pa vogrski. Tau so nam tö povödali, ka mladi lidgé bežijo z rosaga, ka tam nemajo perspektive. Vedno menje mladi baude v Srbiji, vsi škejo v Evropo pa Ameriko, pomalek nede njuga, što bi starejšim penzijo plačo. Šteri majo starce pa stare starce iz Slovenije, probajo priti ta, od tam pa dale. Zvečer smo bili pá vsi v lejpoj dvorani (terem) varaške iže. Pauleg pesmarov, šteri so gorstaupili, je prišlo eške več lidi z varaša, šteri so bili najgir na tau, kak sloven-ski zbori z Vogrskoga pa Srbije spejvajo. Prve so bile Spominčice iz Sombotela, štere so – kak vsigdar – zospejvale venec takši porabski naut, štere so menje poznane. Na fudaj je je sprevajo voditel skupine Francek Mukič. Drügi v redej je biu zbor drüštva »Kredarica« iz Novoga Sada (Újvidék), šteroga sta sprevajala klavir in klarinet. Te zbor je zvekšoga spejvo štiriglasno pa so rejsan bili kak edna profesionalna skupina. V njinom varaši žive več kak 1500 Slovencov, pa majo drüštvo že deset lejt. Zadnji so spejvali domanji moški pa ženske iz drüštva Triglav. Uni so zospejvali dosta kratki slovenski narodni naut, med njimi dvej porabski tö. Te jim je pokazo naš vodič, gospaud Jože Šlemer, šteri je je najšo v porabski pesmaricaj. Na začetki so si organizatori brodili, ka de več, sedem pevski zborov, depa so nej mogli vsi priti. Tau srečanje je bilau že štrto v redej. Po koncerti so vsi pesmarge dobili večerdjo, med šterov se je popejvanje nej enjalo. Čüle so se slovenske, srbske pa vogrske naute. Drügi den zrankma smo si še poglednili senje v Subotici, kama dosta Madžarov z drüge strani grajnce tö pride. Vej je pa samo deset kilomejterov daleč, pa dosta vse se leko falej küpi. Na konci smo slobaud vzeli od našoga vojvodinskoga Porabca, Joška bačina, šteri nam je tri dni tak dosta pomago pa vse pokazo. Slobaud smo vzeli od »najvekše vesi v Evropi«, od Subotice tö. Nazaj smo si malo drügo paut vöodebrali kak tamta. Stanili smo v Szegedi, gde smo si pog lednili katedralo pa trg kauli nje. V Kecskeméti smo v centri poslüšali igranje zvonauv na varaškoj iži pa poglednili erično »Cifrapaloto« (štera ma rejsan zelena okna), v šterom je daubo mesto zdaj muzej. Paut je bila duga, depa se je fejst splačalo, tak dosta vsega smo vidli. Bole smo spoznali pokrajino Alföld, k šteroj je Subotica davnik cüjslišala. V varaši, v šterom živi 26 ovaški narodov, smo pa leko vidli, kak leko v méri vküper živimo pa poštüjemo drüg drügoga. Besedilo in foto: Dušan Mukič Porabje, 11. oktobra 2007 6 PORABSKI DÖDÖLI SO SE KÜJALI V PUCONCI Nej dosta falilo, ka bi tau nej mogla pisati. Če stoj dá valati ali nej, kumar sam leko vküper sprajla ženske v Porabji, stere so se vzele dödöle küjat na tekmovanji (versenyen) v Puconci. Ge sam tak mislila, ka nejga starejše vertinje, stere bi nej bila vcuj navčena dödöle küjat. Pa zdaj tü tak mislim. Problem je nej v tejm, ka ne vejo, liki, ka ne vüpajo pred drügimi lidami vanej v kotlaj küjati, pa vöstaniti pred žirijo, stera de ji cenila. K tomi rejsan trbej malo batrivnosti tü. Pri tašnom deli je nej tau najbola fontoško, sto je prvi, liki tau, ka vüpamo vöstaniti pa z drügimi lidami vred küjati, se znajdti vanej pri kotlaj pa spoznavati drüge lidi pa njivo delo. Katica Štefanic, predsednica Kulturnoga turističnoga drüštva Puconci nas je že drügo leto nagučavala, naj mi tü pridemo s porabskimi ženami pa mo té leko vidli, kak tau dé pri njij. Na srečo se je za en par küjarc podala Majči Lang s Slovenske vesi z Micko Bajzek z Židove, za drügi par pa Ana Ropoš iz Števanovec vküper z menov, če že nej bilau drüge žené. V Puconci so nam dali samo kotel, drve, posaudo za ogenj pa sto. Ka vse drügo je potrejbno leko tašoga reda, smo si mogle same vözmisliti pa s seov nesti. Gda smo v nedelo zazranka vse nut spakivale v mali avto, je srmak avto smeja vrejden bio. Od krumčov, do lüka, žira, mela, tjauke, vilic, tepši na, vajlinga, talejrov, kante, salvete, naužicov, laboške, förtoka, bubrik pa eške küp drügi stvari s štirimi babami vred se je napakivalo. Tau bi pa trbelo videti, kak je kalala drve na drauvno Bajzekova Micka v Puconci. Sirauta na visiko zraščena ženska je skur po štiraj bila na zemlej, ka je namesto pena na enoj tenkoj prkauli mogla kalati z malim pa taupim öčkom. Ja, vej pa z ostro tapačov bi se ške stoj leko vsejko! Tau je tak bilau praktično. Lang Majči neni je pa, ja pa nej, pa ji je že ogenj goro. Tau brezi spic, brezi papira pa smolakov! Kak, tau pa ne ovadim vö! Ana Ropoš nas je pa skur vöokadila, tak je naklala tisti ogenj z vlažnimi topovimi prkauliči. Ge sam pa med tejm stole okinčale s šalatov, paprikov, petrožov, pecivom, rdečim vinom, z raužami... No, po tejm se je pa začnilo pravo delo. Od edanajste do pau edne vöre so mogli biti pripravleni dödöli. Bilau nas je 20 parov. Od nas je en par emo za menje Dvej Micki, drügi pa Klara-Ana. Delalo se je, ka se je vse prašilo. Krumče löjpati, vküp rezati, po vodau odti, prati, dobro nalagati, lük pucati pa vküp rezati, sto vred dejvati, smetje vküp brati, čistaučo držati. Komisija (bizottság) je pa odla kau-lek pa gledala, sto kak dela, kašen red pa čistaučo ma kaulek seba med delom. Tau se nej štelo, če se je stoj vse dola polejo z vodauv kak Anuška trikrat v enom dnevi. Gda so se sküjali krumpči, melo nut pa fejs vküp zmejsiti. Tak Langojca kak Ropošova sta obadvej ranč dobro zavadile z melov, tau je najbola fontoško pri tejm, naj ne baujo preveč trdi ali naj se ne lovijo na gleste. Z Mickov nama je ške po zadnjoj doj tekla voda, tak sva ma davale vküper mejsiti. Tau maso smo mogli dati za komisijo, žirijo, nej pa spražene, ka je za nas nej dobro. Po tejm smo delali za lüstvo. Več časa nam je trbelo, dočas smo leko der vcuj prišli do ognja, gde smo leko pražili lük. No, ka od pražanja dödöl ranč namo gučala. S tejm smo samo mi meli brigo, drügi niške nej pražo, ka ji v Prekmurji ovak gejo, o tejm mo v naslejdnji novinaj pisala. Silo smo mele najbole zatau, ka so lidgé že čakali z boni na dödöle. Vsakši si je sam leko vöodebro, stere dödöle bi rad djo pa z numero tistoga stola leko naprej küpo bon. Zatau smo se silile pa lejtale od ednoga ognja do drügoga, gde malo placa leko dobimo za svoje velke tepšine. Tašne rdeče smo bile porabske ženske kak pekova rit, dočas smo leko spražile dvauje skur trideset porcij. Kak so se nam posrečili, nam je svedočilo tau, ka so nam trno brž sfalili, bi ške več odišlo. Komisija je tri najbaugše zdignila vö, drügi pa smo vsi gnako vrejdni bili. Za nas bi tau bilau vredi, če bi spražene dödöle leko dali ceniti, ka so naši samo té gotovi. No, vej na drügo leto mo se o tejm naprej pogajali že. Para dvej Micki pa Ana-Klara sta že gvüšniva! Besedilo in foto: Klara Fodor PTUJ – ZAKLADNICA TISOČLETIJ Na poti iz Ljubljane do Madžarske leži mesto, ki me je uročilo že na prvi pogled. To mesto se imenuje Ptuj, ki je od prvega trenutka postalo moje sanjsko mesto. Ptuj leži v severovzhodni Sloveniji, v osrčju Štajerske. Od Maribora je oddaljen 25 kilometrov. V preteklosti je bil Ptuj pomembno mesto, oziroma pomembna prometna, strateška in gospodarska naselbina. V času Rimljanov pa je bil takratni Ptuj, Petovio, eno največjih mest rimskih provinc. Skozi Ptuj je potekala pomembna Jantarna pot, po kateri so trgovci prevažali blago med Baltikom in Sredozemljem. V srednjem veku je bilo mesto v lasti salzburške nadškofje. Prometne povezave so ga zaobšle, morda je ravno zato uspel ohraniti dediščino prednikov in tako postal prva kulturna-zgodovinska zakladnica Slovenije. Folklorna skupina Sakalovci je letos imela možnost, da lahko potuje v Ptuj in tam predstavi porabske plese. Seveda smo prošnjo sprejeli, ker je skupina vedno vesela, ko lahko občinstvu predstavi svoje plese. Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj je letos tretjič organizirala festival za folklorne plese, tako imenovani Folkfest. Prireditev je imela letos prvič mednarodno udeležbo, in sicer nastopale so skupine s Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Bilo je lepo videti značilne plese iz različnih krajev. Po programu smo se spoznavali z ostalimi nastopajočimi. Med njimi bodo nekateri nastopili tudi pri nas v Monoštru 13. oktobra. Lilla Fasching Porabje, 11. oktobra 2007 7 26. septembra 2007 učenci DOŠ Jožefa Košiča odpravili na OŠ Za konec smo pa učenci DOŠ Grad, kjer so nas že gosto-Gornji Senik napisali pismo ljubno čakali. Združili smo našemu ministru za šolstvo se iz naše šole osmi razred in in kulturo, dr. Hiller Istvánu razne vrste pisem in smo po vsebini in zgradbi morali do smo se ločiti, kakšno je katero pismo. POUK SLOVENŠČINE MALO DRUGAČE Spoštovani gospod minister! DOŠ Gornji Senik že več let sodeluje s šolami v matični domovini. Ti stiki so na področju šolstva, športa in kulture. V okviru sodelovanja smo 26. septembra 2007 obiskali OŠ Grad, pouk slovenskega jezika, kjer smo pridobili veliko uporabnih informacij o pravilih pisanja uradnih in neuradnih pisem v slovenskem in madžarskem jeziku. Dobili smo nalogo, da bi gospoda ministra povprašali, kaj meni o pomenu sodelovanja med narodnostnimi šolami in šolami v matični domovini. nastali tudi prijateljski stiki. Hvala OŠ Grad za povabilo. Naše pismo je izgledalo tako: delom smo se Gornji Senik, 26. september 2007 iz graške šole sedmi razred. (pisali smo v obeh jezikih), 8. razreda pravila pisanja urad-pismo ministru za šolstvo in v imenu učencev S spoštovanjem: nih in neuradnih pisem, Učiteljice so nas naučile graški učenci so pa napisali Martina Zakoč šport, dr. Milanu Zveru. So učenci 8. razreda potem delovanja se je udeležila tudi DOŠ Gornji Senik dobili višja svetovalka za porabsko Senik smo v roke šolstvo mag. Valerija Perger. ŠTO DE NAŠ PREJDJEN Pismo iz Sobote Lüblene moje, dragi moji, že so palik pred dverami. Ja, našomi najbole prejdnjomi doj priteče drugi mandat, pa ga po osmi lejtaj vömeni nouvi človek. Janez Drnovšek več nede naš predsednik. Eni pravijo, bougi vala, drugi pravijo, ka je trno dober pa pošteni biu. Kakoli što guči, na njegvo mesto pride nouvi predsednik. Nemo vam tumačo što vse šké biti najbole prejdjen Slovenec. Eške ge je polonje ne poznam. Bole me tou miga, kak se lidge zgučavlejo od toga, če nouvi kaj na boukše vömeni. Zdaj, gda je preminoula grbanjova epidemija, so tou glavni guči v varaši pa vse koulivrat. Tak zdaj lidge velko vüpanje majo, ka té nouvi tou vömini, ka se nam slejdnje tri mejsece godi. Vsikši den je žitek bole dragi. Vsikši den vsigdar bou. -Takšo pa dun ne guči! Za našim predsednikom se ne smej plüvati pa od njega se ne smej lagvo gučati! Ge sam tou nej nigdar delala, -se je svadila. -Ka bi pa nej, -sam trno lagvi grato. -Kak pa je te bilou, ka si se korila na staroga predsednika, ka je prej nej nika napravo za našo krajino pa ka je boukše, ka naj kouli nas več ne odi? Na tou je nej nika mogla povedati. Nin nut v sebi je vejdla, kak sam po istini povedo; šterikoli de naš najbole prejdjen, de z njim gnako kak z vsejmi drugimi. Z nami pa ranč tak. Nej, lüblene moje, dragi moji, ge sam nej pesimist, ge samo realno gledam na žitek. Miki je menje pejnez v žepki pa vse več nevoul. -Če de oukolasti nouvi predsednik, té gvüšno doj stavi tou draginjo pa inflacijo. Un je gé trno mouder pa pošteni, -je kazo na kejp v novinaj šlosar Kunci. -Ge mo gvüšno njega volo na volitvaj. -Aaaa, té nika ne vej! Nam trbej žensko za predsednika. Ženska rouka vej, kak trbej vdariti po vred vzeti nevoule. Tak kak doma, -njemi je nej dau valati frizer Bunci. -Nej, nej, tisti mali z velkimi šoulami bi biu najboukši. Trno lepou vej gučati, - se je med njiva nut porino poštaš Cunci. In tak tou dé vseposedi. Ja, nevola narodi nouvo vüpanje, tak je vsigdar bilou. Čeglij edni ne vörvlejo, ka bi se leko kaj vömenilo. -Stokoli de naš prejdjen, nede emo brige za nas male lidi. Njega ne briga, ka je vsikši den vse bole drago, ka pejnez ma, ka ne vej, kama bi z njim, -se vsigdar pri takši gučaj čemeri krčmar Munci. -Šef, vi vsigdar istino mate! Ge tö tak pravim, kak vi gučite, - se njemi v rit vleče kölnar Runci. Tak se pred volitvami vsigdar napravita dva tala. Eden je gé optimističen, drugi je gé pesimističen. Pa se zato med tistimi z vüpanjom pa med tistimi brezi vüpanja godi ene fela mala bojna. -Ti samo guči, ka je vseeno, što de predsednik, ti, ka samo vejš modrüvati. Gvüšno je, ka nas naš nouvi vöpotegne iz té nevole, - vej prajti kakši takši z vüpanjom. -Ne guči norije! Pa ka si ti brodiš, ka je té tvoj kakši čalejr ali kaj takšoga, ka samo zamajne s svojim botom pa vse na boukše zvörči, - njemi vej nazaj povedati kakši iz tala brezi vüpanja na boukše. Kak je kaj gé z mojo taščo Regino, trno čedno žensko? Ja, una je gé tak, kak novine, radio pa teve. Kak steri guči ali pa kaj napiše, tou se njoj tak brž trno povidi. Zemte si na peldo, kak tou vövidi. Eden den guči na radioni ali teveni eden kandidat. Tistoga ipa bi ga una brž gor postavila za nouvoga predsednika. Tou pa zato, ka tak čedno pa pošteno guči. Na drugi den poslüša drugoga kandidata pa se brž gor vužge za toga drugoga. Tou pa zato, ka tak čedno pa pošteno guči. Na tretji den je že gé njeni favorit novi človek. Na tistoga od včera ali predvčera vcejlak tapozabi. Ge pa njoj včasi tak malo zavolo šale povem, ka štokoli de naš najbole prejdjen, mo ga zmejs preklinjali pa plüvali za njim. Tak je vsigdar bilou pa Porabje, 11. oktobra 2007 PETEK, 12.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENSKI/ PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: IZLET, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PETEK, 12.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 UMETNOST IGRE, 13.00 EVROPSKI MAGAZIN, 13.30 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 13.50 DEKLETI IZ BELORUSIJE, ANG. FILM, 15.35 ŠPORT ŠPAS, 16.00 MOZAIK, 16.30 V SPOMIN ALEKSANDRU LITVINENKU, NIZ. DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA (LJ), 19.00 FRANCETA BERNIKA ZVEZDNATO NEBO, DOK. PORTRET, 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.55 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 21.25 TAJNICA, AM. FILM, 23.10 POSLEDNJA BITKA, FRANC. FILM, 0.40 NEČEDNI POSLI, ANG. NAD., 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL * * * SOBOTA, 13.10.2007, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKOVIZIJA -VELIKI FINALE, 14.05 NEVIDNA CIVILIZACIJA, 15.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTR. NAD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.10 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.00 POROČILA, VREME,ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 DEADWOOD, AM. NAD., 0.40 ŽIVALSKA FARMA, AM. FILM, 2.05 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 13.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 SKOZI ČAS, 9.10 TARČA, 10.40 PRIMORSKI MOZAIK, 11.10 ŠTUDENTSKA (LJ), 11.30 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 12.20 PRIKAZNI IZ MORSKIH GLOBIN, AM. FILM, 20.00 NOGOMET, SLOVENIJA -ALBANIJA, 23.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 23.35 CITY FOLK: ISTANBUL, DOK. SER., 0.00 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 0.50 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL * * * NEDELJA, 14.10.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 PALIMPSESTI ŽIVLJENJA, PORTRET NIKA GRAFENAUERJA, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 BOLJ ČUDNO OD RAJA, AM. FILM, 0.50 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 14.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 10.30 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 10.50 POMAGAJMO SI, 11.20 GLOBUS, 11.50 ALPEDONAVA-JADRAN, 18.10 SPEEDWAY ZA GRAND PRIX, 19.25 JADRANJE -BARCOLANA, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.55 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 23.25 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 15.10.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 SLIKAR OSKAR VON PISTOR - LEGENDA DRAVSKE DOLINE, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.15 BISERGORA: RAZISKOVALCI SO MED NAMI, LUTK. NAN., 16.30 SEJALCI SVETLOBE: POBEGLA FRNIKOLA, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.15 PLANET ZEMLJA, PON., 2.05 DNEVNIK, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 15.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.10 NLP, RAZVEDRILNA ODD., 12.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.25 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 OSMI DAN, 16.40 ARS 360, 16.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.25 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 TOTALNA RAZPRODAJA: NASMEH JE GRATIS, DRUŽ. NAN., 19.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 GOERINGOVA POSLEDNJA BITKA -NÜRNBERŠKA SODNA DRAMA, NEMŠ. DOK. SER., 21.05 STUDIO CITY, 22.05 BLEŠČICA, 22.35 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.35 IZ DEŽELE TIŠINE, IRANSKI FILM, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL * * * TOREK, 16.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 12.05 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 PALIMPSESTI ŽIVLJENJA, PORTRET NIKA GRAFENAUERJA, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM PAJČEVINA, POUČNO RAZV. ODD., 16.15 HOTEL OBMORČEK, RIS., 16.30 KOŽA, DLAKA, PERJE, DOK. NAN., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 LEPOTA V OGLEDALU ZDRAVJA, DOK. SER., 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 21.00 PIRAMIDA, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 USIHAJOČE ZALOGE NAFTE, FRANC. DOK. ODD., 0.00 LEPOTA V OGLEDALU ZDRAVJA, DOK. ODD., 0.25 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.50 DNEVNIK, 1.30 INFOKANAL TOREK, 16.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 15.30 STUDIO CITY, 16.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.00 ŽIVLJENJE IN DAN BALERINE NENE VRHOVEC STEVENS, FILM O BALERINI, 20.00 MUZIKAJETO: GODALNI KVARTET, MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 O ŽIVLJENJU IN DELU INGEMARJA BERGMANA, ŠVEDS. DOK. FILM, 22.35 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 0.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL * * * SREDA, 17.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 LEPOTA V OGLEDALU ZDRAVJA, DOK. ODD., 11.25 RESNIČNA RESNIČNOST, 11.55 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 UMETNI RAJ, 14.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM: GOST ODDAJE LADO LESKOVAR, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 20.55 MEDNARODNA OBZORJA: KOSOVO, 21.45 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.25 Z VAMI, 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL SREDA, 17.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.25 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 13.50 HRI-BAR, 14.50 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 16.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 16.50 MOZAIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 19.00 VEČERNI GOST: PROF. DR. FRANZ COPF, 20.00 NOGOMET, NIZOZEMSKA -SLOVENIJA, 23.00 LP V ODBOJKI (M), ACH VOLLEY -NOLIKO MAASEIK, 1.05 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 18.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 Z VAMI, 11.55 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 HROŠČEK, DOK. FILM IZ BOLG., 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 KANADSKI DUČE, KAN. TV FILM, 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 18.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.00 BLEŠČICA, 12.30 KALEJDOSKOP, 12.55 OMIZJE: SVETO IN SVET, 14.05 AKTUALNO, 14.30 CITY FOLK, DOK. SER., 14.55 GLOBUS, 15.25 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 16.15 MEDNARODNA OBZORJA: KOSOVO, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 MED VALOVI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.35 PESEM KAMNA: OBDELAVA V KAMNOLOMU, DOK. ODD., 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 VOHLJAČ, ANG. FILM, 22.15 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.55 ŽENSKA NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA, ŠPANSKI FILM, 0.20 PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, ŠVEDSKI FILM, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.30 INFOKANAL Balaton V štali Iz Monoštra se je ena držina Zebra nota de v štalo. Staupi k pelala na Balaton. Meli so dva konji pa ga pita: »Ti, ka delaš deteta. Pojbič je biu 3 lejta tü, v tom majori?« star. Gda je te pojbič zagledno »Dja vlečem konjska kaula Balaton, je pravo: »Dja se v ta-(voz).« šom velko kadi (bani) nemo Potejm zebra kravo pita: »Pa kaupo!« ti, ka delaš tü?« »Dja dam mlejko.« Bole falo Zebra te de k bikej pa ga pita: Dva Škota se pogučavata na »Pa ti bik, ka delaš ti tü?« senji. »Vzemi samo dola pižamo,« »Zakoj praviš vsigdar sinej, ka pravi bik, »pa ti včasin pokase Zemla vrti?« žem.« »Zatok,« pravi drugi, »naj ne prosi pejnaze na ringišpil.« Klari Mešič Rokometno društvo Monošter se zahvaljuje vsem, ki ste 1 % svojega davka v davčnem letu 2005 nakazali društvu. Vsoto, 170.251 forintov, smo uporabili za delovanje društva (potni stroški, sodniški honorarji). * * * A Szentgotthárdi Kézilabda Klub köszönetét fejezi ki mindazoknak, akik 2005. évi adójuk 1 %-val segítették az egyesület munkáját. A felajánlott összeget, 170.251 forintot az egyesület működésére (utiköltségek, bírói díjak) fordítottuk. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.