ANNALES • Ser. hist. socio!. -10 • 2000 - 1 (20)
pregledni znanstveni članek prejeto: 2000-04-30
UDK 666.5/.6(497.4 Kop er" 14/15 904(497.4 Koper) )"T4/Î5"
It
if
K LONČARSKI DELAVNIC! V KOPRU
Matej ŽUPANČIČ
Pokrajinski muzej Koper, SI-6101 Koper, Kidričeva 19
Radovan CUNJA Pokrajinski muzej Koper, Si-6101 Koper, Kidričeva 19
IZVLEČEK
Po najdbi keramičnega distančnika na Kapucinskem vrtu v Kopru je R. Cunja ugotavljal, da kljub temu še vedno ni z materialnimi viri nedvoumno dokazan obstoj lončarske delavnice v Kopru v 15. in 16. stoletju. Tukaj obravnavava zapis in risbo konservatoria S. Petrisa, ki ju hrani dunajski Državni arhiv, o najdbi večjega števila keramičnih distančnikov na vrtu pesnika, profesorja in kanonika L. Schiavija v Kopru leta 1885. Glede na Število teh najdenih lončarskih pripomočkov je na tem prostoru delovala lončarska delavnica. Na tej osnovi ter po podatkih iz zapuščine i. Schiavija je najdišče locirano ob današnjo Garibaldijevo ulico (v podaljšku ulice Calle degli Forni, danes Triglavska ulica).
Ključne besede: srednji vek, novi vek, arheologija, lončarska delavnica, Lorenzo Schiavi, Stefano Petris, Koper
Nonostante il rinvenimento di un distanziatore di ceramica nell'Orto dei Cappuccini di Capodistria, R. Cunja ha constata to che non è ancora provato inconfutabilmente da font! materiali l'esistenza di una bottega di vasaio a Capodistria irei secoli XV e XVI. Nel testo è trattato lo scritto e il disegno del conservatore 5. Petris, custoditi presso l'Archivio di stato di Vienna e relativi al ritrovamento, nel 1885, di un numéro rilevante di distanziatori in ceramica neli'orto del professer t.. Schiavi, poeta e canonico di Capodistria. Visto il numéro di questi ritrovamenti si puà dedurre che qui operava una bottega di vasaio. Partendo da questa constatazione e dai dati lasciati dailo Schiavi, è possibile localizzare l'area dei ritrovamenti accanto all'odierna Via Garibaldi (nel proseguimento di Calle degli Forni, oggi Calle del Monte Tricorno)
Parole chiave: medio evo, evo moderno, archeologia, bottega di vasaio, Lorenzo Schiavi, Stefano Petris, Capodistria
A PROPOSiTO DEILA BOTTEGA Di VASAIO A CAPODISTRIA
SINTESI
77
ANNALES • Ser. hist. socio!. - 10 • 2000 • 1 (20)
Materi ŽUPANČIČ. Radovan C ONI A K tONČAP.iKI DELAVNICI V KOPRU, 77-S2

SI. 1:S. Petris: risba distančnika - Merilo: 1:1. Fig. 1: S. Petris: drawing of a spacer - Scale: 1:1.
V prispevku o srednjeveški in novoveški keramiki v Kopru se je eden od avtorjev (Cunja, 2000; 1991, 54, kat. 77) strokovno korektno, a hkrati tudi izredno previdno izrekel o obstoju lončarske delavnice v Kopru v 15. in 16. stoletju. Med keramiko z arheoloških izkopavanj na Kapucinskem vrtu je mogel omeniti en sam keramični distančriik, kakršen je sicer nujni pripomoček pri žganju posod in bi tako dokazoval obstoj lončarske delavnice v Kopru; vendar je ob enem edinem najdenem primerku dopustil tudi možnost, da bi utegnil "priti sprijet" na posodo s pošiljko iz kakega drugega mesta.
Do sedaj, poleg pisanega vira za leto 1461 (Caprin, 1905, il 42), torej skorajda ni na voljo materialnih virov o lončarski dejavnosti v Kopru. Tako bodo pri reševanju vprašanja o obstoju delavnice morala pripomoči bodoča izkopavanja, morda celo najdba lončarske peči ali pa najdba večjega števila nedokončanega ali pri žganju zavrženega posodja.
Dodatno indikacijo za obstoj lončarske delavnice nudi poročilo konservatorja S. Petrisa iz leta 1885 poslano Osrednji komisiji za preučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov {Zentralkommission fur Erforschung und Erbaftung der Kunst- und historisehen Denkmale) na Dunaj, kjer se hrani v Avs-
trijskem državnem arhivu (AVA). Petris v pismu opisuje arheološke najdbe iz Bal, s Cresa (Ustrine: nekropola), iz Kopra (sarkofag iz Šalare, g. joh. Sandrini), Rovinja, napis iz Kopra (iz hiše Nicobja de Baseggia) ter nadaljuje:
......Während der Herr Frof. Schiavi seinen Garten in
Capodistria umgruben Hess, entdeckte er einige Gegenstände aus Cotto von der Form eines Dreifusses auf rohen Füssen stehend, circa V/2 m unter dem Boden. Hier folgt die Zeichnung in natürlicher Grösse: die Dichte beträgt i cm; die Füsse, am Ende jeder Seite angebracht, gehen in eine Spitze aus und sind höchstens J ern hoch, die sind aus demselben mitelfeinen Stoffe, nicht eigens angesetzt sondern bilden mit dem Dreifusse ein einziges Stück, was ich für eine rotä laterariae halten möchte, wenn es grösser wäre, und man ihrer nicht eine grosse Menge aufgefunden hätte, vielleicht könnte es ein kleines tetradoron sein, aber ich weiss nur den Zweck der Stücke und den bogenförmigen Ausschnitt zwischen den Seiten, nicht zu erklären....
Capodistria, 11 Juli 1S85
Prof. Stet'. Petris -K: K. Conservator
78
ANNALES Ser. hist. sociol. 10 2000 1 (20)
Masej ŽUPANČIČ Radovan CUNJA. K IONČARSKI ORAVNlCt V KOPRU, /7-8J!
p ' ■
SI. 2: Distančnik, Kapucinski vrt - Merilo: 1:1. Fig. 2: Spacer, Captichin Garden - Scale: 1:1.
Pred koncem pisma Petris sprašuje Osrednjo komisijo, kako ravnati s predmeti in z Istrskim društvom za arheologijo in domoznanstvo (Societa Istriana di Arche-ologia e Storia Patria). Rokopis ima priloženo risbo predmeta, katerega tunkcije Petris sicer ni uspel povsem zadovoljivo pojasniti. Iz daljšega pisma objavljava ie odlomek o najdbi in risbo predmeta, v katerem je mogoče nedvoumno prepoznati trinožni lončarski distančnik. Petrisova risba kaže distančnik z nekoliko tanj-šim telesom (okoli 1 cm), kot ga poznamo z najdbe na Kapucinskem vrtu (1,7 cm; Cunja, 1991, kat. 77), velikost pa je skoraj identična
Med pregledanim arhivskim gradivom Osrednje spo-
meniške komisije na Dunaju ni bilo zaslediti odgovora na Petrisovo pismo, kar si lahko razlagamo tudi s tem, da so najdbo prepoznali kot arheološko nepomembno, saj ob koncu 19. stoletja arheologija novejših obdobij še ni bila uveljavljena, preučevanje tega obdobja ni bilo v domeni arheologov. Delni vzrok, da najdbi niso pripisali večjega pomena, tiči tudi v tem, da tedaj ni bila povsem prepoznana funkcija predmetov. Čemu so služili distančnik!? Posode, oblikovane iz mehke gline in zložene ena na drugo, so se med žganjem zaradi prevelike teže pogosto deformirale ali sprijeie skupaj, kar je lončarjem predstavljalo problem. Da bi preprečili sprijemanje posod, so polagali med posamezne posode distančnike iz žgane gline. Najpogostejša oblika v poznem srednjem in v novem veku je bil prav trinožni distančnik.
V najditelju prepoznamo pesnika, gimnazijskega profesorja in koprskega kanonika don Lorenza Schiavija (29. 1. 1829 - 21. 1. 191 1), ki je živel v Kopru od leta 1873 do smrti (Blasi, 1999, s,v.).
Konservator Petris sicer piše, da predmetov1 ne zna opredeliti, vendar je njegovo poročilo kljub temu vsebinsko izpovedno in zaradi priložene skice tudi nedvoumno: njegov opis predstavlja dokaz o obstoju lončarske delavnice v Kopru, saj pismo omenja istočasno najdbo več takšnih distančnikov! Globina najdbe (meter in pol) ne omogoča natančnejše datacije, saj je primerljiva z globinami, ki jih na posameznih najdiščih dosegajo rimske, poznosrednjeveške in včasih tudi novejše najdbe.
Ožja lokacija je podana pravzaprav zelo natančno, "na vrtu prof. Schiavija", ki nam ga je uspelo locirati na osnovi navedb v zapuščinskem gradivu L. Schiavija (PAK). Njegova hiša se je nahajala v Garibaldijevi ulici/ Via G. Garibaldi (nekdaj Via A, Calafati), vrt pa južno in zahodno od hiše, tudi ob ulici.2 Kot arheološko najdišče je teren le evidentiran, najbližje arheološke najdbe izhajajo z bližnjega vrta3 Pokrajinskega muzeja (izkopavanje 1996/97, R. Cunja) in na dvorišču Pretorske palače (izkopavanje M. Župančič, 1 993). V zvezi z domnevano lego lončarske peči bi bilo bolj zgovorno eno izmed imen ulice, katera poteka od Čevljarske ulice (približno v smeri proti zahodu ob južnem robu nekdanjega parka palače Orlandini) proti vrtu L. Schiavija: Calle degli Fornft (danes Triglavska ulica, včasih tudi Calle degli Ebrei).
1	Izraz \r pisma "tetradoron" bi pomenil po Dizionario universate delia iingua italiana, Miiano 1902, s.v. "tetradoro": Un maitone di 4 pa/m/ minori, kjer palmi pomeni "izrastki".
2	Vrt na parceli St. 72/1, stavba pa n3 sosednjih parcelah št. 236, 237, zemljiškoknjižni vpis št. 385.
3	7. vrta Pokrajinskega muzeja so omenjene že pred drugo svetovno vojno srednjeveške najdbe (Degrassi 1933, 16). Vrt rnuzeja meji na vrt L. Schiavija. Ob nenadzorovanih posegih v zemeljske plasti ob gradnji muzejskega vrta "S love niča" so prišle na dan tudi arheološke najdbe.
4	Stari poimenovanji sta indikallvni in bi ju veljalo ponovno uporabljati (op. a.)!
79
ANNALES • Ser. hist. socio!. - 10 • 2000 • 1 (20)
i.Upj ŽUPANČIČ, Radovan CUNJA: K lONČARSki DELAVNICI V KOPRU. 77-82
SI. 3: Izsek iz načrta Kopra z vrisanimi nekaterimi arheološkimi najdišči: 1 vrt L. Schiavija; 2 Muzejski vrt; 3 Pretorska palača Fig. 3: Fragment from the Koper ground plan with drawn in sites: 1 Schiavi's garden; 2 Museum garden; 3 Praetorian Palace.
Za distančnik z izkopavanja na Kapucinskem vrtu pomisleki R. Cunje ostajajo še vedno teoretično osnovani, čeprav bi zaradi deiavniškega značaja celotnega področja in izkopov za glino, ki so bili tam dokumentirani za čas pozne antike in zgodnjega srednjega veka, morda tudi tam lahko pričakovali lončarsko dejavnost v mlajšem obdobju, medtem ko sta nekdanji Schiavijev vrt ob današnji Caribaldijevi ulici s tukaj prikazano najdbo distančnikov in morda tudi iztek bližnje ulice Calle degh Forni nedvomno področje nekega lončarskega obrata v Kopru.
Le tri leta prej je bil najden (Orsi, 1882) na Kapucinskem vrtu v Kopru v globini dveh ali treh metrov rimski nagrobnik (Schram, 1882, p. CV; inscriptiones Italiae X/3, 21), a že v sekundarni uporabi. To je bilo obdobje, ko so tako Osrednja spomeniška komisija kot člani Istrskega društva za arheologijo in domoznanstvo ter lokalne Arheološke komisije že tekmovali med seboj v pridobivanju lepših predmetov tudi v Kopru in so navezovali stike, po eni strani z lokalnimi najditelji in po drugi strani s strokovnjaki osrednjih arheoloških in spomeniškovarstvenih ustanov. Najdba trinožnih di-
80
ANNALES • Ser. hist. socio!. - 10 • 2000 • 1 (20)
M.ucj ŽUPANČIČ. Radeon CUNJA: K LONČARSKI DELAVNICI V KOPRU, 77-Z2
Si. 4: Pogled na park med palačo Orlandlni in današnjo Garibaldijevo ulico okoli I. 1900.
Fig. 4: View of the park between the Orlandini palace and the nowaday Garibaldi Street around 1900.
stančnikov tedaj razumljivo ni vzbudila večjega zanimanja v nasprotju z omenjenim nagrobnikom. Petrisovo poročilo, ki je obležalo neobjavljeno, pa nam danes nudi dragoceno indikacijo in vzpodbudo za nove raziskave v tej smeri.
ZAHVALA
Zahvala velja gospodom Lauru Decarliju (Sesljan/ Sistiana), I vir Markoviču (Osrednja knjižnica Koper) in Iztoku Čotarju (Pokrajinski arhiv Koper) za koristne napotke med iskanjem podatkov.
81
ANNALES • Ser. hist. socio!. - 10 • 2000 • 1 (20)
Male) ŽUPANČIČ, Radovan CUNIA: K LONČARSKI DELAVNICI V KOPRU, 77-82
ABOUT THE POTTER'S WORKSHOP IN KOPER
SUMMARY
Matej ŽUPANČIČ Regional Museum Koper, 51-6101 Koper, Kidričeva 19
Radovan CUNjA Regional Museum Kopftr, SI-6101 Koper, Kidričeva 19
In spite of the fact that an earthen spacer was found on the site Kapucinski vrt (The Garden of Capuchin monastic Order) in Koper, Radovan Cunja believes that no existence of a potter's workshop in Koper in the 75(/' and 16th century has been indubitably proved with material sources. The present article deals with the record and drawing -made by curator Stefano Petris and kept in Vienna State Archives - about a number of earthen spacers found in the garden of Lorenzo Schiavi, the poet, professor and canon, in Koper in 1885. In view of the number of the found potter's accessories, a potter's workshop must have existed in this particular place. On this basis and according to the data from Schiavi's legacy, the site can be located along the present Garibaldi Street (in the extension of Calle degli Forni Street, today's Triglavska Street/Calie del Monte Tricorno).
Key words: Middle Ages, modern age, archaeology, potter's workshop, Lorenzo Schiavi, Stefano Petris, Koper
VIRI IN LITERATURA
AVA - Avstrijski državni arhiv, Denkmalpflege, Küstenland, Funde, Nr. 549 (S. Petris, 11. 7. 1085). Blasi, P- (1999): Poeti dell'ästria alla fine di un'epoca 3, 1870-1914. Istituto Regionale della Cultura Istriana. Trieste, ed."ltalo Svevo".
Caprin, G. (1905): L'istria nobilissirna. Trieste. Cunja, R. (1991): Die Ausgrabungen im Garten des ehem. Kapuzinerklosters in Koper. V: Koper zwischen Rom und Venedig/Capodistria tra Roma e Venezia (Aus-stellung/Mostra). Ljubljana, 12-19
Cunja, R. (2000): PoznosrednjeveSka in zgodnjenovo-veška keramika v Slovenski Istri, Artnaies 20 Sv tisku). Koper.
Oegrassi, A. (1933): Abitati preistorici e romani nel-I'agro di Capodistria e il sito dell'antica Egida. Parenzo. Iriscriptiones llaliae X/3 - inscriptiones Italiae vol. X -Regio X, fasc. 3 (Histria septemtrionalis). Rim, 1963. Orsi, P. (1882): Epigrafe capodistriana. Arcbivto storico per Trieste, L'lstria e il Trentino, vol.1/4. PAK - Pokrajinski arhiv Koper, fond Okrajno sodišče v Kopru, Te 1430, A26/11 (L. Schiavi). Schram, H. (1882): Mittheilungen der Central Commission 8. Wien.
82