Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
/ . na posamezni številki Din 1-50.
/n.........................
%
TRGOVSKI L»^T
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
— V
Naročnina ža ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za čeli.
45 D, mesečno 15 D; za inozemslvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani.
LETO vin.
Telefon it. 552. LJUBLJANA, dne 26. februarja 1925. Telefon št. 552.
ŠTEV. 24.
Inž. F rane S o n n b i c h 1 e r, gozdarski upravitelj barona Borna, Tržič.
Lesna industrija in trgovina v letu 1924.
Čeravno smo v teku koledarskega leta ob zaključku posameznih kupčij in pri točnem zasledovanju tečaja domače in v poštev prihajajoče tuje valute opazili, da se je v preteklem gospodarskem letu razvijala kupčija zelo neugodno, moremo vendar šele Beda j, na podlagi točnih številk podati pravo sliko razvoja lesne trgovine v preteklem letu.
Te številke so take, da nam po pravici morajo povzročati največje skrbi za nadaljni razvoj naše lesne industrije in. trgovine.
Da se bližamo kritičnemu času, smo slutili že dolgo pred tem, toda vedno smo upali, da se nam bo posrečilo doseči katerekoli olajšave v vozarini — posebne za eksport — v oddaji Uljih valut itd. itd.; žal so bile vse naše nade do danes zaman.
Močni in hitri porast dinarja v inozemstvu ni dosegel niti najmanjše zboljšanje notranje kupne vrednosti. Tako so ostali produkcijski stroški neizpremenjeni. Izkupiček prodaj se je zelo zmanjšal, kar je večkrat tudi pri največji previdnosti povzročilo precejšnjo izgubo.
Zaloge so se morale oddati za nižjo ceno kot so bile nabavljene, kajti na njih obremenjene obresti bi sčasoma prodajno ceno še bolj znižale. Mala izguba se prenese lažje, kot pa vedno večja diferenca.
Ni treba, da je človek učen matematik, da bi mogel izračunati, da mora tvrdka, katera je nakupila po spomladanskih cenah 1924 les na panju ter istega takoj plačala, pri zaračunanju stroškov izdelave, vožnje itd., sedaj pri prodaji izdelkov brezpogojno utrpeti ogromno škodo. Kam nas to dovede?
Inozemstvo seveda nikakor noče radi porasta dinarja plačati višjo ceno v tuji valuti, vsled česar je izkupiček v dinarju manjši. Posledica tega je, da moramo s cenami toliko popustiti, kolikor je dinar narastel. To pa storiti, ne da bi pri tem utrpeli škode, ni mogoče, dokler se ne znižajo produkcijski stroški.
Ako računam, da smo zadetkom leta 1924 dosegli za povprečno blago Lit. 210,— za m" franko vagon meja in smo za Lit. prejeli Din 3-80, tedaj smo dobili za 1 ma Din 798.—. Enako blago se danes plača komaj po Lit. 250.— krat 2-50, tedaj dosežemo za mB Din 625.-—, torej Din 173.—. manj nego pred enim letom. Ta vsota ne more kriti vrednost lesa, produkcijske in druge stroške.
Iz tega je razvidno, da je tečaj lire napram dinarju padel za 34-2% in da so se cene v lirah povišale komaj za #19%. Potemtakem bi se morala cena v lirah povišati za 52%, t. j. 1 m8 bi moral veljati Lit. 320*—. .
Ako računamo nazadovanje cen v dinarjih, pridemo na 26-6% in črez.
Da mora pri takih razmerah Italija in ostalo inozemstvo kriti svojo potrebo na lesu drugod in ne pri nas, je umevno, ker naših cen nikakor ne more plačati.
Posledice tega pa opažamo na popolni stagnaciji kupčije. Radi visokih bančnih obresti je skoro vsaka kupčija nemogoča. Naši stari in stalni odjemalci so večinoma zaključili nove dobave v Češki, Rumuniji in Avstriji, kjer dobivajo les po stari ceni — povišano samo z razliko manj vredne lire.
Regulativne hranilnice v Sloveniji.
IIL Statistika.
(Nadaljevanje.)
Razvoj hranilnic se da najbolje posneti iz statistike, ki jo podajemo v prilogi koncem tega spisa in je zaključena z 1. 1923.
V tej statistiki se ne nahajata postavki o naložbah v vrednostnih papirjih in v gotovini pri drugih denarnih zavodih. Prva postavka vsebuje po večini avstrijske, ogrske in gališke papirje ter predvojno rento, še več pa vojnih posojil, kateri papirji danes predstavljajo pač nizko vrednost in vsled nemožnosti lombardiranja ali ugodne prodaje ne pridejo v poštev kot mobilna naložba. Važna pa je postavka o gotovinskih naložbah pri drugih denarnih zavodih, zlasti pri večjih bankah. Slednja priča o likvidnosti regulativnih hranilnic in znaša od 10 do 36%, katero likvidnost je z ozirom na okolnost, da značijo vloge pri tirani lnicah skoro same stalne naložbe z odpovednimi roki, smatrati jako ugodnim.
Obo postavki, smo iz tabelo izpustili, ker bi sicer njena obšimost preveč narasla.
Vnesli pa suio postavko o >Hranil-nih vlogah v tekočem računu« na pasivni in .‘Posojila v tekočem računik na aktivni strani. Obe te panogi poslovanja namreč datirata iz novejšega časa in ni dvoma, da je od njih razvojna možnost regulativnih hranilnic naravnost odvisna. Kdor pozna tehniko hranilničnega vložnega poslovanja, ve, da veliko hranilnice glede vlog, vloženih na hranilne knjižice, od katerih nekatere hranilnice izkazujejo preko 40.000 odprtih računov, iz tehničnih razlogov ne morejo slediti gibanju obrestne mere, dočim je to pri vlogah v tekočem računu lahko mogoče. Do tega koraka so bile hranilnice takorekoč prisiljene, ker so številni vlagatelji prihajali z zahtevo po zvišanju obrestne mere, ki ni bila več v pravem razmerju z drugod običajno obrestno mero. In ker se vsem vlagateljem, bodisi iz meritornih, še bolj pa iz tehničnih ozirov ni moglo ugoditi, je bilo potrebno uvesti tekoči račun. Navzlic označbi >tekoči račun pa teh vlog ni smatrati kakor tek. račun pri bankah, ki je nestalen, temveč kot hran. vloge na daljšo odpovedno dobo, o katerih se ravnotako izstavljajo knjižice, le da je obresto-vanje višje.
O posameznih postavkah, kj so vse v milijonih kron oz. dinarjev navedene, bi bilo omeniti sledeče:
Hranilne vloge konstantno rastejo; razlika med 1. 1922 in 1923 je navidezna, ker je k 1. 1923 treba prišteti vloge v tek. računu v iznosu 26'3, kar da za 1. 1923 skupaj 258 8. Obrestna mera vlogam na krijižice je bila v letih 1913 do 1922 4 do 5%#, v letu 1923
V dnevnem in strokovnem časopisju čitamo vedno o posebnih (tari-farnih) pogodbah, ki se sklepajo med Italijo in našo konkurenco in je tako ta na veliko bolj ugodnem položaju kot smo mi.
Vse naše nade stavimo sedaj edino le na anketo lesnih industrijalcev, ki se je pred časom vršila v Beogradu. Po najnovejših vesteh smo prepričani, da nam prinese v najkrajšem času znatno znižane eksportne tarife. Drugače nam ne bode več mogoče vspešno konkurirati na inozemskem tržišču.
4 do 7%, v tekočem računu v letu 1923 6 do 10%.
Obrestna mera hipotekarnim posojilom: 1. 1913 do 1921 4Vl> do 6%.
Obrestna mera hipotekarnim posojilom: 1. 1922 do 1923 5 do 12%.
Obrestna mera občinskim posojilom: l. 1913 do 1921 4y2 do 6%.
Obrestna mera občinskim posojilom: 1. 1922 do 1923 5 do 10%.
Obrestna mera meničnim posojilom: 1. 1913 do 1921 5 do 8%.
Obrestna mera meničnim posojilom: 1. 1922 do 1923 6 do 16%.
Obrestna mera posojilom v tekočem računu 1. 1-923 8 do 16%.
Iz te statistike je razvidna zlasti nizka obrestna mera komunalnim in hipotekarnim posojilom. Komunalna posojila služijo občinam oz. okrajem za najrazličnejše namene: za ustanovitev šol, gradbo cest, melioracije itd., hipotekarna posojila pa so dana deloma kot stavbeni krediti za zgradbo novih hiš, deloma pa kot produktivni krediti kmetskim posestnikom. Amortizacijska doba je bila prvotno določena na 40 do 50 let, katera doba pa se je morala novejšim kreditom z ozirom na negotovost valute izdatno skrajšati na 12 do 15 let.
Menični krediti in krediti v tekočem računu služijo lokalnim, obrtnim in trgovskim potrebam.
(Halje sledi.)
Gospodarske prilike v Nemčiji leta 1924.
(Konec.)
Nagel polet nemškega gospodarstva potem, ko je bila likvidirana inflacija, bi so bil moral zlomiti sam pod dvojim lastnim bremenom, da ga ni podprla Reichsbanka z restrukcijo kredita. Pogoja za napredek ni bilo. Živahnost v gospodarskem življenju je bila enostranska: dočim je ena vrsta industrije in trgovine omagovala radi številnih naročil, je druga vrsta komaj vegetirala. Padi močnega povpraševanja je tendenca nemških tržišč bila v znamenju stalne hausse«, tako da so cene izvoznega blaga naglo nadkri-lile pariteto cen na svetovnem tržišču in je bila izvozna trgovina takorekoč popolnoma onemogočena. Razen tega je bil kapital, s katerim se je razpolagalo v tem času, izredno majhen za tako razsežen posel. Povpraševanje po kreditu je bilo izredno veliko, plačevale so se nerazmeroma visoke obresti, produkcija je vsled tega postala dražja, tako da je bila Reichsbank« končno prisiljena, da intervenira z ukinitvijo k redita za trgovino in industrijo in da s tem privede gospodarstvo v težak položaj, želeč s tem razčistiti nevzdržno stanje in po ozdravljenju usmeriti gospodarstvo na pravi Pot. Ta korak je, kakor prej omenjeno, prisUil trgovce in industrijo, da radi nabave potrebnega denarja popuste na cenah in jih prilagodijo postopno kolikor mogoče cenam inozemstva. Tako je bilo zadržano prenaglo razvijanje nemškega gospodarstva, ki ni imelo niti zadostnih sredstev, niti pogojev za življenje, marveč je šlo edinole za podraževanjem življenja v Nemčiji in eventuelno zrušitvijo nemške valute, ki bi, ako bi nastopila, dovedla Nemčijo do grozne katastrofe. T« perijoda bi se mogla nazivati za inflacijo cen v razlikovanju od njenega predhodnega štadija inflacije denarja. Na ta način bi bilo gospodarstvo radi pomanjkanja kapitala prisiljeno, da zadrži produkcijo, da likvi-
dira stare zaloge, da proda v inflaciji pridobljene devize, vse to radi tega, da poravna dolg in da ne plačuje ogromnih obresti.
Po tej perijodi nastopa kriza i trgovine i industrije, njihovo urejevanje m priprava za politično akcijo, koja so je zaključila s povratkom zasedenega industrijskega področja Porurja, z Davvesovtm reparacijskim načrtom in inozemskim posojilom 800 milijonov zlatili mark, nazvanim Davvesovim posojilom, ki ima služiti kot garancija za plačilo reparacij.
Kot nadaljnji važni faktor prihaja se novi bančni zakon z dne 30. avgusta 1924, ki daje Reichsbanki pravico do emitiranja nove novčanice zlate marke, takozvane rajhsmarke, ki danes edina notira v Berlinu in na ostalih svetovnih borzah.
Vzlic vsem tem uspehom gospodarstvo ni dobilo zaželjenega in pričakovanega poleta. Likviden denar in industrijski in trgovski krediti so še zelo redki in zato dragi, pa tudi cena blaga še ni dosegla točke, na kateri bi mogla konkurirati z inozemstvom. Zato se sedaj pokrenjuje velika akcija inozemstva, ki ima namen orga-nizovanje kredita za nemško-industri-jo. Nadalje je tudi vlada sama s svoje strani podvzela korake, da pomaga tikciji^ za znižanje cen. Na iransport najvažnejših živilskih in industrijskih artiklov je odobrena refakcija od 10%. Kazen tega je znižan obrtni davek in borzna taksa, povišan pa diskontni kreditni kontingent Reichs-banke za 10% . V oktobru 1924 se je že Pokazala blagodat teh ukrepov: krediti niso bili več tako redki in obrestna mera je začela polagoma popuščati.
Uvoz blaga se je zelo razmahnil, kar dokazuje, da se razpolaga z devizami. Največ se je uvozilo življen-skih potrebščin in sirovin. Tovarne začenjajo polagoma povečavati svojo produkcijo in kot najboljše znamenje, da gre Nemčija nasproti ozdravljenju, je stanje efektov, k i so postali nekoliko čvrstejši.
Državno finance kažejo velik su-ficit, tako da obstoja v vladi in pri merodajnih krogih namen, da se izvede zakon, nazvan Aufvverlungs-gesetz. Dodatek na nepremičnine tudi napreduje in danes znaša kvota za najemnino predvojnih zakupcev 74% predvojne najemnine.
Edino, kar povzroča gospodarskim krogom mnogo skrbi, je trgovinska bilanca, ki kaže ogromno pasivnost 2.7 milijard zlatih mark. Tolažba pa jim je izvoz sirovin za zimsko in poletno industrijsko kampanjo, ki bo ob priliki izvoza fabrikatov prinesel znatne dohodke. Zelo važen gospodarski faktor je nadalje prehod izvozne politike v novo dobo, ki je nastala po 10. januarju 1925, katerega dne je prenehala veljati največja ugodnost za zmagovite države, kakor jo je ustvarila verzajska pogodba. Od tega časa dalje nastaja zaščitna trgovska politika, ki se ima upravljati reci-procitetno, a ne enostransko kakor doslej. Delajo se velike priprave za sklepanje novih trgovskih dogovorov, od katerih si nemčija obeta mnogo koristi.
Generalni konzulat zaključuje z ugotovitvijo, da je nemška vlada storila od oktobra 1923 do januarja 1925 zelo mnogo za sanacijo gospodarskih prilik v državi, da pa bo preteklo-še mnogo časa, preden bo igrala Nemčija na svetovnem trgu ono vlogo* kakor pred vojno.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše .lust PlSčanec.
(Nadaljevanje.)
/.oper cxJlok G. d. c. sem predložil tožbo na Državni Svet, v kateri sem poleg navedenih momentov še poudaril:
a) da carinarnica ni postopala po pripombi 3 splošni pripomb k tarifi, katera pripomba 3 z odredbo Cbr. 44.008 1921 ni še bila ukinjena;
b) ažija 600^ izza 15. jul. 1922 se po predpisu ne more uporabljati za rešenja, izdana 14. julija 1922, kadar je veljala ažija 500 % (O. D. S. 16. X. 1910, br. 4813);
c) tarifiranje je bilo sporno in carinarnica ni postopala po 61. 50 in 54 car. zakona, da se spor reši;
d) niti carinarnica, niti Generalna direkcija carin nista ugotovila dejstva, da deklarant ni mogel imeti namena, kakorkoli oškodovati državo, pač pa, da je blago prijavil v popolni zavesti, da postopa po carinski tarifi tembolj, ker je carinarnica do dneva spominjanega rešenja car. tarife izvajala njemu enako ter ga v tem v njegovem naziranju potrjevala; sploh je pa povsem izključeno, da bi kot pogodbeni car. posrednik j. ž. v obče imel namere, oškodovati državo iz razloga, ker s strankami, za koje posreduje, ne pride skoraj nikoli v neposredno dotiko ter plačuje za stranko carino in pristojbino železnica sama, kar naj se ugotovi ter potem postopa po čl. 196 fin- zak. za 1. 1922-23, Sl. Nov. št. 167a od 31. VII. 1922.
Državni svet je tožbi ugodil z odločbo St. 35.647 od 14. nov. 1924 ter izdal končnoveljavno razsodbo:
»Državni Savet je proučivši žalbu, rešenje i ostala akta našao, da je ožalbeno rešenje protivno zakonu sa ovih razloga:
Žalilac je odmah na zaslušanju br. 19.411 izjavio, da je robu pravilno prijavio i (la je tako i odnosna carinarnica do tada tn robu carinila. Ta odbrana žalioca nije ocenjena niti Sta više uzeta u obzir. Medjutim, osnovanost te odbrano žalioca tre-balo je istragora proveriti, jer od toga zavisi i njegova krivična odgovornost, pošto on ne bi mogao biti krivično odgovoran prema čl. 1. oarinskog kri-vičnog postupka, ako je carinarnica odnosnu robu do toga vremena tako carinila, jer bi takvim radom žalilae bio naveden da učini prijava onako, kao što je učinio.
Sem toga, povišena ažija objavljena je 18. jula 1922. god., a kazna je izrečena 15. jula iste godine, pa se nova ažija ni mogla uračunati u kaznu, pošto ona u pogledu gradjana važi od dana obnarodovanja.
Stoga je na osnovu čl. 201. carin-skog zakona reši o: da se ožalbeno rejenje poništi.
(Dalje Bledi.)
Savič:
Naša industrija m obrt.
(Nadaljevanje.)
Iz tega izhaja, da je treba še Veliko več tovarn osnovati v naši državi, da bodo pokrivale domačo potrebo.
Pozlačenih in posrebrenih predmetov se je 1. 1920 uvozilo: poziatine in posrebmine brez zveze z drugim ma-terijalom 8987 kg za 546.721 Din, v zvezi z drugim inaterijalom pa 18.036 kg za 1,339 537 Din. Vrednost blaga se je v tej statistiki jako nizko ocenila.
Uvoz je torej znaten in bi mogel omogočiti poslovanje desetine in desetine obrtnikom ali nekaterim manjšim tvomicam.
Na obrtniški način se bavi z zlatarsko stroko približno 200 obrtnikov.
G. Mirko Kurilic piše o srbskem zlatarstvu v 35. številki »Narodnega Jedinstva« 1. 1920 nastopno:
Ti lepi, umetniški zlatarski obrti so se v raznih časovnih dobah razvili in spopolnili, da so s svojimi izdelki v slogu narodne ornamentike prekašali, osobito v Stari Srbiji za časa Nemaničev tudi filigransko beneško umetnost. Od tam se je ta lepa umetna obrt preselila, odnosno prenesla v tedanjo srbsko državo. V tedanjih časih so izdelki srbskih zlatarjev prekašali tudi graversko umetnost Bizanca. To dokazujejo razni umetniški spomeniki iz teh časov, od kojih je en del našel zatočišče v zakladnicah starih samostanov, dočim je drugi del ob razsulu srbske države prešel v roke beneških in dubrovniških trgovcev. Še dandanes se nahajajo razni umetniški izdelki v Benetkah v doževi palači in v cerkvi sv. Marka kot odtujeno umetniško blago našega naroda.
V zlatarski stroki imamo tri sloge, glavna pa sta dva: graverski po kovani dragoceni kovini ali filigranski.
Filigranski slog je star in izvira iz Azije. Armenija je jako pospeševala ta slog, istotako in še v izdatnejši meri Indija, še bolj pa Kitajska, kjer se je filigranska umetnost še najbolj razvila. Pozneje so Benečani prenesli to lepo umetnost na svoje ozemlje in, od tam smo jo prevzeli tudi mi.
Graverski slog je bizantinskega izvora, še iz klasične Grecije, od koder so ga stari Grki prenesli v Rim, kjer se je udomačil. Lepa sta oba sloga, oden kot drugi. V naših krajih se ni nikdar povzdignilo filigransko delo do večje umetniške vrednosti, dočim je obilo graverskih del bilo nekdaj in jih je še danes, ki imajo umetniško vrednost. Zanimivo je, da Srbi niso bili nikdar veliki filigranski umetniki, dočim so bili odlični graverski umetniki. Albanci so prilično še najboljši filigranski mojstri. Dalmatinci, osobito Dubrovničani so znali izdelovati lepe filigranske stvari, a brez umetniške vrednosti.
Slog v ornamentiki teh dveh zlatarskih strok je jako različen: zmes vzhoda. Arabski, perzijski, bizantinski, pa tudi srbski stil morete opaziti
na enem predmetu malo večje vrednosti. Stili so zmešani, a delo je kljub temu harmonično.
V graverskem slogu prevladuje bizantinski vpliv. Bizantinski slog je opaziti v raznih oblikah: štiriperesni listi, trikotniki, kocke, gravirane med dvema ravnima črtama, strnjenih s črtami v polukrog, kakor venci. Prostor med temi črtami je ali matiran, ali izrezan. Srbski slog je tipičen. Motivi iz narave, cvetovi s šestimi peresi, vinska trta z grozdom, žito v klasju itd., grlice, sokoli in druge ptice. Stari srbski zlatarji so s temi motivi krasili svoje izdelke, katere so gravirali brez povprečnih črt v nasprotju z bizantinskim slogom in spretno spravili v' sklad, da je slika kazala vinsko trto in grozd, a ptice prihajajo zobat grozdje. Slike so ali izklesane ali izdolbene. Medprostori niso mati-rani, ampak prazni, da oko čimprejo opazi sliko in se divi lepoti ornamentike.
V drugi polovici štirinajstega stoletja se je pojavil v Srbiji tudi bizantinski slog in od časa do časa uporabljal. Srbski odličnjaki so takrat v dobi zidanja cerkev in samostanov naročevali razne cerkvene predmete. Lepa srbska ornamentika se je takrat prilagodila cerkvenemu vplivu in v prilagodeni obliki uporabljala za podobe svetnikov, krstne kamne itd. Zanimivo je, da se srbski slog, pomešan z arabskim in perzijskim, pojavlja v šestnajstem, pa tudi v osemnajstem veku v Ohridu, Bitolju, Prizrenu in Skadru; najbolj v Ohridu in Skadru, dočim so v Prizrenu napredovali le filigranski izdelki.
To s ved oči srebrna posoda, puške, noži in sablje, okovane s srebrom srbskih imovitih junakov iz prvega vstanka Karadjordja. To svedoči tudi orožje, konjska oprema, posoda itd. odličnejših srbskih rodbin, ki so prestopile v turško vero: Rizvanbegovica, Ljubovica, Šariča itd. Imel sem priliko, da 6em videl nekaj teh krasnih stvari, osobito iz Ohrida in Skadra: kavinih servisov, steklenic za dišave iz srebra, opletenih z vinsko trto in grozdjem ter večjim številom ptic- Takrat mi je bilo tano, kakor da gledam na teh lepih stvareh popisano žalostno zgodovino našega naroda od Kosovega. A mili so mi bili ti mali orliči s povešenimi peruti, v krasno graviranih oblikah.	(Dalje	sledi.)
is-ssis as amammesmaeBBsesai
;S0DC'Hft' I-------------- ~~1
TRAM MARK I	'	J
Trgovina.
Trgovski pregovori z Avstrijo. Pogajanja o carinski tarifi, katera so se začela z Avstrijci so se prekinila, vendar se bodo kakor je posneti po zadnjih vesteh nadaljevala v Beogradu v začetku meseca marca. Minister trgovine g. dr.
Burnim bo imel z našimi delegati konferenco prej nego se bodo pričela pogajanja z avstrijsko delegacijo.
Nabava soli v Kumuniji. Uprava državnih monopolov je sklenila pogodbo z rumunsko monopolsko režijo za nabavo enega milijona kg soli iz Rumunije. Glavna kontrola je to nabavo odobril«, potem ko jo je predhodno odobrilo ministrstvo financ.
Važno za izvoznike sena. Na temelju pritožb od strani železnice se opozarjajo vsi interesenti, da višina na vagone natovorjenega sena, slame itd., ne sme prekoračiti sledeče mere: na progah železniške direkcije v Subotici, Zagrebu in Ljubljani 5.65 nad zgornjo površino platforme, na progah beograjske direkcije pa 4.30 m, za pošiljatve v Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko znaša ta višina 4.65 m, v Italijo 4.30 m, v Nemčijo 4.30 m. '
Reforma trgovskih in obrtniških zbornic v Češkoslovaški. Iz češkoslovaških parlamentarnih krogov se čuje, kakor poroča >Prager Presse«, da je izgotovljen zakonski načrt o reformi češkoslovaških trgovskih in obrtniških zbornic. Nova razdelitev poslov predvideva eno obrtniško, eno industrijsko in eno trgovinsko sekcijo, fttevik) članov vsake sekcije določi minister trgovine in industrije. Polovica mandatov se ima razdeliti na poedine sekcije po številu obratova-lišč, ki spadajo v posamezne sekcije. Za drugo polovico so merodajni plačani davki. Volitve se morajo v vsaki sekciji izvršiti v dveh volilnih skupinah. Odreditev števila članstva za volilne skupine vsake sekcije je pridržana ministrstvu financ. Ako pa v eni volilni skupini trgovinske ali industrijske sekcije kaka strokovna skupina tvori vsaj 10 odstotkov obratov, ki imajo volilno pravico ali če plača le-ta najmanj dve tretjini vseh davkov, ki jih plačajo vsi obrati te volilne skupine, more ustanoviti zanjo minister trgovine in industrije posebno volilno skupino.
Prodaja radio • telefonskih aparatov. Po členu 79. pravilnika zasebnih radio -telegrafskih in telefonskih aparatov se sinejo radio-aparati prodajati samo takim osebam, katere se izkažejo z dovoljenjem ministrstva, oziroma poštnega ravnateljstva, da si smejo postaviti pre-jenini radio-telefonski aparat Miniatr-sto je z odredbo št 81.343, z dne 15. decembra 1924 določilo, da se smejo tudi posamni majhni deli in pritikline radio-telefonskih aparatov prodajati samo takim osebam, katere se izkažejo z dovoljenjem poštne uprave. Nadalje je ministrstvo odredilo, da mora vsak uvoznik, oziroma prodajalec radio - telefonskih in radio - telegrafskih aparatov in in njih delov voditi seznam prodajnega materijala in oseb, katerim je ta materija! (aparate in dele) prodal, prepis tega seznama pa koncu vsekega meseca predložiti ravnateljstvu.
Zastopnika ca razpečavanje strojev za mleko ter hladilnih naprav išče neka inozemska tvrdka. Naslov tvrdke, kamor, se je obrniti za uadaljna pojasnila, je interesentom na razpolago v pisarni Trgovske in obrt. zbornice v Ljubljani.
LISTEK.
Herbert N. Casson:
Dvanajst tipov.
Osmi tip:
VAS DENAR NAJ KROŽI!
(Nadaljevanje.)
Bistvo trgovine je zamena. Denar za blago — blago za denar — in zopet denar za blago. In hitro! — To je tajnost visokih dividend.
Tu sta na primer dva trgovca s pohištvom. Eden je počasen, drugi je hiter.
Oba kupita za dvajset funtov šter-lingov stolov.
Počasni trgovec proda stole v enem letu za trideset funtov šterlinov.
Hitri jih proda v treh mesecih za 25 funtov šterl., kupi nove za 20 funtov šterlingov in jih proda v daljnem četrtletju za 21 funtov šterlingov. Znova kupi stole in jih proda v daljnih treh mesecih za 27 funtov šterlingov. Kupi še enkrat in pred koncem Seta jih proda za 25 funtov šterlingov.
Vsakokrat je cenejši ko njegov počasni konkurent.
Ta je koncem leta zaslužil 10 funtov šterltgov, zaračunil je svojim odjemalcem višjo ceno in jih bo zato najbrže izgubil.
Hitri prodajalec je zaslužil koncem leta 18 funtov šterlingov, je svoje odjemalce ceneje postregel in svoje na-stavljence boljše plačal.
Tu imate v par besedah razlago, zakaj eden svojo razpečavo in svoj dobiček podvoji, dočim drug poleg njega komaj obstane.
Mogoče je izdal hitri trgovec za oznanjenje svojih stolov pet funtov šterligov več; pa tudi v tem slučaju je še vedno dosegel večji dobiček in prodal po nižji ceni ko počasni trgovec.
Počasni trgovec je svoje blago mnogo višje cenil ko hitri in vendar naredil manjši dobiček od njega. Tega dejstva le premnogi trgovci ne razumejo.
Dobički so veliko bolj odvisni od hitre prodaje, ko pa od visoke cene. j Mnogo koristneje je zaslužiti mesečno pet odstotkov, ko pa letno 30.
Denar je tako zelo podoben možganom. Nekdaj se je mislilo, da odvisi pamet od velikosti možgan, danes vemo, da je to zmota.
Posojevalci denarja to vedo, zelo veliko trgovcev pa tega ne ve. Zaradi tega ima zelo mnogo trgovcev mrtvo zalogo blaga, zato pa zelo živo težko zadolžitev pri banki.
Nekdo ima morebiti zelo velike možgane, toda če je prepočasen in preoprezen, je norec.
Glavna stvar pri možganih ni njihov obseg, temveč njihova delavnost. Človek z majhno glavo je morebiti na čelu velike družbe in človek z veliko glavo je mogoče pismonoša, ki se preživlja od premikanja svojih nog.
Skoraj vedno, kadar vprašam trgovca, kaj da rabi najnujnejše, dobim odgovor: »Več kapitala I«
To je skoraj redno zmota. Navadno ima zadosti kapitala, toda ne zna ga dovolj hitro uporabiti. Te zmožnosti mu manjka.
Vsakdo more svoj kapital podvojiti, Če svoje blago dvakrat tako hitro
razpeča. Zato pa mu ni treba izposoditi si denarja.
Vedno je bolje študirati spretnost prodajanja, kakor pa plačevati banki obresti.
Ceneje je izdajati denar za oznanila, ko pa biti pri banki težko zadolžen.
Pravilo vsakega uspešnega trgovca mora biti: notri — ven, danes notri — jutri ven! To pravilo velja ravno tako za finančnika, ko za trgovca.
Nikdar kupiti preveč! Nikdar zidati preveč! Vedno imeti več odjemalcev ko blaga, vedno več kupčij
ko prostorov!
Je še vedno bolje poslati odjemalca proč, ko pa vlačiti blago po zalogah. Trgovina naj bo začasna zaloga, ne pa skladiščno poslopje. Kako malo trgovcev ve to!
Vaš denar naj kroži! Vsak šiling je mal delavec, katerega je treba k delu naganjati, ne ga pa pustiti spati. Zato, da bo giblje, da se v enem tednu povrne k vam. Tn da prinese s seboj lep in nov polšiling.
(Dalje »ledi.)
Industrija.
Elektrifikacija Slovenije napreduje.
Elektrifikacija Ptuja ugodno napreduje.
G la Mii kabli so že položeni in zdaj se vrši inštalacija po hišah. Kakor stoje stvari sedaj, dobi Ptuj električno razsvetljavo ie koncem marca. Električni tok bo dajala centrala na Fali.
Železarno v Zeniei je odkupila drža-žava. Po vesteh, ki jih prinašajo beograjski listi, ki se pa sedaj še niso potrdile, je državno gozdarsko podjetje Drvar - Dobri/in odkupilo veliko rudarsko podjetje v Zeniei, ki je bilo dosedaj last aiadžarsko-nemške akcijske družbe. V najkrajšem času se bo sestal poseben odbor, ki bo imel nalogo, da izvrši popolno reorganizacijo tega velikega rudarskega podjetja v Zenici. Celo podjetje, da je kupljeno za 25 milijonov dinarjev.
Osnovanj© tovarne v Novem Sadu. Te dni se je v Novem Sadu pod imenom tvrdke: >Vojvodjanska Ljevaonica delniška družba':, osnovalo novo tovarniško podjetje, ki bo že tekom tega leta razvilo znatno delavnost
Razstava industrijske propagande. Institut za pospeševanje industrije pri Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi priredi meseca marca t. 1. v Pragi razstavo industrijske propagande. Razstava ima namen propagirati innustrijsko reklamo. Naš generalni konzulat v Pragi prosi potom ministrstva inostranih del, da se mu dobavi nekaj lično tiskanih reklamnih letakov iz naše države, ki se bodo tam ocenili in razstavili. Zato prosi Trgovska in obrtniška zbornica v 'Ljubljani vsa p. n. podjetja, ki bi imela take reklamne letake, da jih pošljejo na naslov: Generalni konzulat kraljevine SHS v Pragi. Letakom se lahko dodajo tudi brošure itd.
Kartel češkoslovaških tovarn za vži- -galice. Kakor se doznava, so se združile dosedaj v posebni skupini stoječe tovarne vžigalic v Češkoslovaški v eno samo enoto v (skupno) organizacijo s tovarnami vžigalic na Češkem.
Carina.
Italijanski agio za carinska plačila.
Italijansko finančno ministrstvo je določilo agio za carinska plačila za čas od 23. februarja do 1. marca 1925, v iznosu Lir 409.60 (100 Lir nominalne carine in 369.60 Lir dodatka).
Denarstvo.
Stanje Narodne banke v letu 1920. in 1924. Ako govorimo o Narodni banki, nas najbolj zanima obtok novčanic in •njeno kritje. Kako so se te postavke gibale zadnja leta, nam najbolj kaže najt ednja tabela: (številke se razumejo v milijonih dinarjev);
1920	3.344	431	12.88
1921	4-688	401	8.55
4922	5.040	349	B90
4923	5.790	437	7.55
1924	6.001	474	7.90
Iz tabele vidimo, da se je obtok novčanic zadnja tri leta znatno pomnožil, da pa narašča od leta 1923./1924. tudi metalno devizno kritje in sicer absolutno in relativno. Zato tudi ne more biti govora o inflaciji, ker bi v tem slučaju naraščal obtok novčanic pri relativno manjšem kritju. Od celokupne kovinske in devizne zaloge v iznosu 400 milijonov v letu
1923.	je znašala državna zastava po računu izmenjave okrog 363 milijonov; od tega je bilo okrog 303 milijonov državnih terjatev francoske vlade in raznih bank v francoskih frankih. Zaloga kovanega zlata je znašala okroglo 69 milijonov, srebra 17 milijonov, ostanek, 60 milijonov so bile razne valute in devize. Tz teh podakov pa še ne moremo oceniti faktične vrednosti kovinskega in deviznega kritja. Tudi je zanimivo primerjati obtok novčanic s sredstvi, ki jih je dala Narodna banka na razpolago našemu narodnemu gospodarstvu v obliki posojil na eskompt in lombard. To nam kaže naslednja tabela (v mlilijonih):
od tega posojila
J®*8 oblolc posojila . celoti no menice na tre-'. pap.
192° 3.344	209	243	24
JSo	597	558	40
•JS	1521	I-421	99
J!®?	1625	1334	190
6.001	1.495	4.289	205
-Od povečanja obtoka novčanic ni imelo marodno gospodarstvo nobenih koristi,
ker je ostala skupna svota posojil v zadnjih treh letih neizpremenjena. Skupni državni dolg ostane zadnja tri leta pri- j bližno enak in znaša 4.520 milijonov dinarjev. Državna udeležba pri bančnepi zaslužku je znašala leta 1923. 39 milijonov. Leta 1924. pa 33 milijonov Din. Cisti dobiček Narodne banke za razdelitev med delničarje je znašal leta 1923. 26 milijonov, leta 1924. pa 22 milijonov dinarjev. V bilanci za leto 1924, je odpisano dubioznih terjatev v iznosu 7 milijonov Din, kar priča o krizi zadnjih let.
Amerika odreka Franciji posojilo. Povodom zanikanja z uradne strani, da ameriška vlada ne namerava dati Franclji posojilo 100 milijonov dolarjev, prinaša »Matin« uradno poročilo, v katerem je rečeno, da ni francoski finančni minister Clementel o priliki svoje izjave, da je treba najeti to posojilo v Ameriki, mislil na vlado Zedinjenih držav. Potemtakem bo Francija vendar najela posojilo 100 milijonov dolarjev najbrže v ne-knterih državah Južne Amerike.
Promet
Kouveneija o direktnem železniškem prometu med Jugoslavijo in Madžarsko.
Konvencija o direktnem železniškem prometu med Jugoslavijo in Madžarsko, ki se je podpisala dne 20. t. m., vsebuje 10 členov, od katerih sta najvažnejša člen 1. in 2. Na osnovo člena 1. bodo železniške uprave dogovorjenih držav določile direktno tarifo za blago, med najvažnejšimi postajami obeh držav tako, da se prilagodijo transportnim cenam dotičnih lokalnih normalnih tarifov, upoštevaje zmanjšanje taks za vzdrževanje prog. Merilo, po katerem se bodo te takse reducirale, se bo ugotovilo v medsebojnem sporazumu obeh uprav, upoštevaje princip, da se svote, katere se reducirajo, tudi odobrijo, tako cd ene kakor od druge zainteresiranih strani. V členu 2. se odobruje redukcija povprečno 30% v ceni transporta napram div mučim in normalnim tarifom za gotovo blago, odposlano iz teritorija druge ugodne države, ki pa trunzitira preko teritorija one države, katera daje ta popust. Vlada kraljevine SHS dovoli isti popust povprečno v iznosu 30% za gotovo blago, naslovljeno v Madžarsko, ki pa tranzitira črez Jugoslavijo. Madžar-! ska vlada odobrava s svoje strani kom-
penzacijo za gotovo blago, naslovljeno ia Jugoslavije, ki pa gre po progah Madžarske popust, ki se bo še odredil, a ki bo večji od 30%. Vsekakor bo vsaki upravi zajamčen prejem najmanje 3 zlatih santimov od tone za kilometer. Popusti, predvideni v čl. 1. in 2., se bodo ravnotako uporabljali za blago, ki se bo uvažalo iz teritorija ene na teritorij druga pogodbene države, a ki se bo izvažalo v svrho nadaljnega ekspediranja na teritorij kake druge države. Za ta primer se bodo imenovani popusti, o katerih se govori, uporabljali ne samo od reekapediranih postaj, ampak tudi za celo pot čez državo, čez katero se vrši tranzit, a v kateri se izvrši reekspedi-cija. Zainteresirane železniške uprave obeti držav bodo sporazumno določile pogoje in način uporabljanja imenovanih popustov glede reekspediranih transportov. Zainteresirane železniške uprave se bodo temeljem teh principov po-oblustile, da določijo direktne tarife za blago, odpremljeno čez teritorij obeh držav. Te uprave bodo mogle sporazumno določiti, glede katerega blaga naj velja popust, v mejah, določenih v predsto-ječi, pogodbi, in bodo tudi ugotovile višino popusta, ki se bo uporabil glede tega blaga. Te uprave bodo tudi mogle izpopolniti ali znižati direktne tarife za gotovo vrsto blaga, upoštevaje pri tem principe sporazuma.
Telefonska zveza z Zadrom. Dne 23. t. m. se je vzpostavil redni telefonski promet iz Zadra preko Šibenika s Splitom. Za privatni promet se je otvo-rila proga istega dne popoldne. Taksa za eno enoto telefonskega razgovora (3 minute) znaša en frank v zlatu, kar znaša približno 15 Din v papirju. Za telefonski poziv se plača pol franka v zlatu. Taksa za en razgavor med Šibenikom in Zadrom znaša 80 zlatih santimov, a za pozivnico 40 santimov.
Iz naših organizacij.
Greulij trgovcev v Celju naznanja, da je po obvestilu tukajšnje carinarnice, Generalna direkcija carina v Beogradu pod Cbr, 6791 od 14. februarja t. 1. odobrila, da tukajšnji carinski oddelek sme cariniti vse blagra, kakor carinarnice L reda; razven zlate in srebrne predmete, igralne karte in domine.
kovosf
Diplomski izpit je napravil dne 21. februarja na gospodarski in socijalnopo-litični fakulteti v K81nu ob Renu g. Gvi-don Hartman, sin trgovca g. Petra Hartmana v Ljubljani.
II. sejem kož divjačine v Ljubljani.
■ Da se omogoči prodaja dosedaj še neod-danih kož divjačine, priredi Lovska za-j druga in velesejmska uprava na pro-štoru velesejma v sredo dne 4. marca
II.	kožni sejem. Opozarja se vse intere-sente-kupce na to prireditev, kjer se za-morejo kriti z dobrim blagom.
Naša država na lyonsketn velesejmu. Kakor je bilo že objavljeno, se vrši od 2. do 15. marca t 1. v Lyonu mednarodni vzorčni semenj, na katerem bo imela naša država svoj poseben paviljon. Poleg podpore, ki jo je dovolilo v ta namen ministrstvo trgovine in industrije, je prometno ministrstvo dovolilo tudi 50% popust na naših železnicah za vse poeetni-. ke te prireditve. Popust velja za vožnjo od 20. februarja do 15. aprila t. 1. za vse potniške in brzovlake. Pri odhodu je
vzeti polno karto, ki velja tudi za nazaj. Vožnja skozi Italijo stane od Postojne do Modane: I. razred 253 lir; II. razred 169 lir, III. razred 98 lir. Skozi Francijo, od Modane do Lyona, II. razred stane 48 frankov tja in nazaj. Legitimacij 9e ne bo izdajalo, ampak je potrebno, da se posetniki po prihodu v Lyon javijo radi potrdila pri našem vice-konzulu g. Mil. Andricu, kateremu je bila poverjena organizacija te razstave. Tudi se priporoča posetnikom tega sejma, da za rezerviranje stanovanja prijavijo svoj prihod našemu konzulatu že nekaj dni prej.
Avstrijska gospodarska razstava v Beljaku. V Beljaku se bo vršila od 30. maja do 15. junija t L gospodarska razstava. Za razstavljalce iz naše države je določen poseben prostor. Za podrobne informacije je vprašati razstavni odbor v Beljaku.
Skladišče soli v Smederevu. V Smederevu se gradi veliko skladišče za sol, ki bo kmalu končano. Za izgotovitev tega skladišča je uprava državnih monopolov dovolila kredit v iznosu 200.000 dinarjev.
Novinarski telefonski razgovori s Avstrijo. Po sklepu ministrstva pošte in to-legrala bodo uživale vse redakcije od
1.	marca dalje 50% popust na tarifi na novinarske telefonske razgovore z Avstrijo, a to samo v času od 21. do 8. ure zjutraj.
Uvedba 10 urnega delavnega časa v
Novem Sadu. Gremij novosadskih trgovcev je na svoji seji sklenil, da se odpravi 8 umik in da se na njegovo mesto uvede 10 urni delavni čas. Novosadski trgovski nameščenci niso napram tema sklepu še zavzeli svojega stališča.
Povečanje reperaeijskega kontingenta. Bolgarska vlada je ponudila te dni naši vladi, da nam bo mesto kakor do sedaj po 20, odslej dobavljala po 50 vagonov premoga, ki nam pripada na račun reparacij. Ta premog dobavlja ru-dokop Pemik pri Custendilu, katerega produkcija se je v zadnjem času znatno povečala.
Razdelitev nemških reparacij v prvem letu Dawesovega načrta. — Angencijn
»Volta« objavlja podatke o pravicah Italije za prvo leto Dawesovega načrta, katero se šteje od prvega semestra leta
1924.	do 31. avgusta 1925. Finančna konferenca, ki se je nedavno obdržala v Parizu, je določila, da se imajo plačila, ki jih ima Nemčija v omenjeni dobi izvršiti na račun vojne odškodnine, razd«-liti na sledeči način med prizadete države: v tisočih mark v zlatu prejmejo: Francija 483.086, Anglija 192.523, Belgi-ga 83.771, Italija 65.980, Jugoslavija 38 tisoč 16, Rumunija 7252, Japonska 4495, Portugalska 4945 ter Grčija 2638.
Argentinsko žito se melje v Budimpešti. Madžarski mlini so kupili v Argen-tiuiji nekaj količin žita, ki so na potu na Madžarsko in od katerih se je prva ekspedicija že izkrcala v Trstu. Argentinsko blago je izredne kakovosti, toda celotno bo dospelo samo 400 vagonov. Vse uvoženo argentinsko žito se bo mlelo Budimpešti.
Znižanje luških pristojbin v Angliji. Luška uprava v Londonu je sklenila dne 22. januarja t. L, da se s 1. februarjem zniža luške takse za 7%. Razen tega so odobrene nekatere olajšave glede brisanja in posebnih taks.
Cenitev nemškega in francoskega begaš tr a. Angleški »Times« prinaša cenitev predvojnega bogastva Francije in Nemčije. Leta 1913. se je cenilo bogastvo Francije na 58 milijard, bogastvo Nemčije pa na 80 in pol milijard dolarjev. Leta. 1923. pa je znašalo bogastvo Francije vnovič 58 milijard, bogastvo Nemčije pa je padlo na 55 milijard.
Brezposelnost v Avstriji. Število brezposelnih v Avstriji je doseglo 200.000 in ker se produkcija vedno bolj krči, obstoja bojazen za nadaljno naraščanje brezposelnosti. Listi se bavijo 9 tem vznemirljivim položajem in nekateri obžalujejo zakasnitev, s katero so se uvedli protekcionistični carinski tarifi, ki so le prepozno onemogočili uvoz inozemskih izdelkov. »N. Wiener-Tagblatt« zatrjuje, da je vlada storila prav malo za zboljšanje položaja; razen tega niso še urejeni trgovski odnošaji z Jugoslavijo, Poljsko in Ogrsko, ki so zelo važna tržišča za avstrijski izvoz, in to je drugi vzrok negotovosti gospodarskega položaja. Vzdrževanje brezposelnih postaja za industrijo vedno bolj težavno, ki je že itak obremenjena z dajatvami socijalne-ga značaja. Kar se pa države tiče, ima odpustiti še 28.000 uradnikov.
Glavna zaloga
i
►
F ŠIBENIK - LJUBLJANA
Ljubljanska borza.
25. februarja 1925.
Blago. Les: Deske 25, 30, 40 mm, monte, media 26, fco meja bi. 580; ško-rete, 13 mm, paralelne, medla 24, fco meja bi. 600; remeljni, 6/6, 7/7, 8/8, pri-čeljeni, fco meja bi. 620; trami od 3/3 do 6/8, monte, fco meja den. 350; kostanjev les, okrogel, fco nakl. post. 3 vag. den. 27, bi. 27, zaklj. 27; bukova drva napolsuha, 1 m dolžine, do 580 kg na
m’ tež., fco .nakL post. den. 19, bi. 20. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 74/75, 2%, par. slovenska postaja bi. 530; pšenica domača, feo Ljubljana den. 460, bi. 490; otrobi pšenični drobni, v novih juta vrečah, loco Ljubljana bi. 215; koruza nova, promptna, fco Ljubljana bi. 255; koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. bi. 270; koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna tranz. bi. 280; koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. bi. 290; koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna tranz. bi. 295; koruza nova, dobavitev marec, fco sremska postaja bi. 210; koruza nova, dobavitev april, fco sremska postaja bi. 220; oves srbski, par. Ljubljana bL 335; oves bački, rešetan, fco Ljubljana bi. 360; oves bački, zdrav, suh, rešetan, fco Ljubljana bi. 370; laneno seme zimsko, fco Ljubljana den. 700; krompir beli, fco Djevdjelija bi. 180; fižol ribničan, či-ščen, fco Ljubljana den. 350, bi. 415; slanina slana, trodelna, fco Vukovar bi. 23.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den 654%% Kranjsko dež. posojilo iz 1. 1917 den. 22. Loterijska 2%% državna renta za vojno škodo den. 165, bi. 167, zaklj. 167. Celjska posojilnica d. d., Celje den. 209, bi. 211. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 235. Merkantilna banka, Kočevje den. 103. Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 900, bi. 912. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 138. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 114. »Split«, anon. družba za cement Portland, Split bi. 1390. >Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 275, bi. 285.
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo, (20. februarja). Na svinjski sejem dne 20. februarja L 1. se je pripeljalo 66 svinj. Cene so bile sledeče: Prašiči 7 do 9 tednov stari stari, (komad) 150 do 212.50; 3 do 4 mesece stari 300 do 350 ; 5 do 7 mesecev stari 500 do 625; . 8 do 10 mesecev »tari 750 do 875 Din. 1 kg žive teže .12.50 do 14; 1 kg mrtve teže 16.25 do 17.50. Prodalo se je 25 komadov.
Sarajevski trg (22. t n).). Sladkor v kockah 17, v sipi 16, riž 10 do 12, fižol 6, moka 6.50 do 8, turščica 3 do 3.50, tur-ščna moka 3.50, kruh, beli 7.60, črni 6.50, krompir *2, repa 2, orehi (jederca)
32, orehi (celi) 8, lige 9 do 16, suhe češplje 20, mandelji 24, čebula 5, pesa, rdeča 4 dinarje za kilogram.
Položaj na tržaškem sladkornem tržišču. Sladkorno tržišče je bilo zadnje dni zelo mirno z neznatno kupčijo. Uvoz tujega sladkorja je zaradi uvedbe zaščitne carine postal skoro nemogoč. Cene: normalni kristali, prijemljivo in promptna špedicija Lstg.16.10 do 16.17.6; fini kristali, prijemljivo in' najpromptnejša s}»edicija Lstg. 16.50 do 17.5; kockasti sladkor, prijemljivo in liajpromtnejša špedicija Lstg. 18 do 18.5; peščeni sladkor, v dvojnih vrečah, prijemljivo fob !‘ Reka, Lstg. 17.5.
Dunajski goveji sejem (23. t. m.). — Dogon 2207 komadov; od tega iz Jugoslavije le 11. Podražili so se biki za 1500 aK, voli mestoma za 500 aK in slaba živina za 1000 aK pri kg. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli I. 15.5 do 17.5 (izjemno 19 do 22), II. 13.5 do 15,
III.	11 do 12.5; biki 13 do 17 (18.5); krave 11 do 15, slaba živina 7 do 11.
Kovinski trg okoli 10. februarja in pregled predvojne in povojne produkcije. Pred kratkim je priobčilo strokovno časopisje podatke o produkcijskih razmerah mednarodne železne in jeklene industrije v preteklem letu. Zanimalo nas bo, če primerjamo razmere zadnjih dveh let s predvojnim časom, torej z letom 1913. Številke pomenijo produkcijo v tisočih meterskih ton, odstotki nam pa povedo, koliki del produkcije so glavne dežele v dotičnem letu eks-portirale:
Anglija 1913 :	4969	(27.7%);	1923:
4320 (27.1%); 1924: 4051 (25.9%).
Zedinj. države 1913: 2908 (4.7%); leta 1923: 1945 (2.3%); 4924: 1879 (2.7%).
Francija 1923:	619	(6.4%);	1923:
2184 (21.2%); 1924: 2885 (19.9%).
Belgija 1913:	1550	(318%);	1923:
2495 (56.6%); 1924: 3250 (59.0%).
Nemčija 1913: 7619 (22.5%);	1923:
2160 (21.1%); 1924: 1728 (10.4%).
Pred vojsko (1913) je bila prva v eks-portu Nemčija, 7619 X 22.5, za njo so prišle Anglija, Belgija i. dr. V preteklem letu je bia prva Belgija, nato Anglija i. dr. Francoski in belgijski železni in jekleni eksport sta se prav posebno dvignila, francoski leta 1924 za 4.66krat, belgijski pa za 2.1krat napram letu 1913.
V preteklih dneh se je povpraševanje na evropskih železnih trgih nekoliko
ojačilo; sicer se pa položaj ni bistveno izpremenil in je ostalo vse približno tako, kakor smo poročali zadnjič. Znižanje cen v Ameriki je dalo evropskim producentom spet možnost, da prodajajo tam. Cene na evropskem eksportnem trgu so se nekoliko okrepile in so bile okoli 10. februarja te-le: železo v palicah funtov 6/2 do 6/10, surova pločevina 8, srednja 9; valjana žica 6/15.
Na Angleškem se je položaj menda zboljšal. Padec prejšnjega tedna je izenačil cene angleškega in kontinentalnega trga, razlike ni skoraj nobene več in je zato povpraševanje po angleškem blagu večje. Posebno upajo na prihodnje tedne. — Francoski trg kaže še zmeraj znake negotovosti, ki imajo svoj vzrok v celotnem francoskem gospodarskem položaju. Vsled zvišanih dobavnih stroškov, tarif itd. je konkurenčna zmožnost francoskega blaga zmanjšana in posamezni obrati med seboj zelo tekmujejo. Cena surovega železa se giblje med 310 in 326 francoskih frankov, vena hematita okoli 410. Kupčija v polfabrikatih je nekaj boljša; fina pločevina za 100 kg 100—105 frankov, srednja 88—90, surova 66—68. — Belgijski trg drži prejšnje cene, sicer je pa miren. Zadnje cene so bile sledeče: surova pločevina 690—700 belgijskih frankov, srednja 740—750, fina 1000 do 1150, tračnice 700. — Na Nemškem čakajo, cene kažejo manjše k ur/, ne z-gube. Železo v palicah okoli 10. februarja 133 zlatih mark, surova pločevina 145, srednja 170, fina 215. Pravijo, da bodo šle cene še dol. Eksport slab. — Češkoslovaški trg je nespremenjen. Domači trg se še ni razvil, pa pravijo, da bo v prihodnjih tednih bolje. Zaposlenost je prav zadovoljiva, novih naročil zmeraj dosti. Neugoden je pa eksportni trg, češki producenti s sve-tovnotržnimi cenami ne morejo konkurirati.
Dobava, prodaja.
Dobava oljnatih barv in firneža. Na
podstavi 81. 86. do 98. zak. o drž. rač. in
po pooblastilu min. pošte in telegrafa razpisuje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani tretjo pismeno dražbo za dobavo 1500 kg oljnatih barv in 500 kg fir-neža. Dražba bo 9. marca t. 1. ob enajstih v sobi štev. 43 podpisane direkcije.
Pogoji so na vpogled in se dobivajo za 10 Din v ekonoinnem odseku. Ponudnik mora poiožiti kot kavcijo 5% (inozemcl 10%) ponudene’ vrednosti najkasneje do desetih na dan dražbe pri pomožnem uradu podpisane direkcije. Dražbe se more udeležiti le, kdor je vpogledal ali prevzel pismene pogoje.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 24. marca t. L' pri direkciji državnih železnic v Sara-, jevu glede dobave raznega orodja, glede dobave bakrene žice, glede dobave vijakov ter glede dobave bakrenih peči. — Dne 26. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave osovin, glede dobave pološnatega zeleza ter glede dobave bakrenih peči. — Nadalje se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 18. marca pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega stekla,. cilindrov za svetilke itd. — Dne 23. marca t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave gasilnih potrebščin; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošnatega železa, glede dobave bakrenih peči in glede dobave stekla.
Dobave. Uprava barutane v Kamniku sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave envelop, etiket, pečatk in de-kstrina. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 10.000 kg lesnega oglja. Dne 9. marca t. 1. pri intendanturi Vr-baske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave preko 16.000 kub. metrov drv; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave kudelje za mašenje. — Dne
11.	marca t. 1. .pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave smrekovih desk. — Dne 13. marca t. 1. pri direkciji železnic v Subotici glede dobave rudečega blaga za zastavice, sode za pranje, mila za pranje, sirkovih metelj in krtač za ribanje. Dne 16. marca t L pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave tiskarskega materijala (papirja, kartona itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave okroglega železa. — Dne 17. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic, v Sarajevu glede dobave žebljev.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Josip Peteline, Ljubljana
Na TClIkol (bllM Prelanrovg« spowenfta) ob vodi Mn malo I
Priponi« potrebSCIne io itvUJe, kroJnCe, Čevljarje, sedlarje, ■»odno blago, pletenine, itp« robce. ICetke, lukoner, toaletno blago, Telefon H5	Telefon	»15
Tvrdka
nasledniki
v Ljubljani
Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic.
Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1
t
Vsaka gospodinja in perica je vesela snežno belega perila, ki ga opere s
1’ o s e t i t e
Za trgovca je to dvojni dobitek.
Zahtevajte ga v vseh veletrgovinah.
NAHRBTNIKE
lastnega proizvoda nudi najceneje
IVAN SAVNIK,
Kranj (Slovenija). Zahtevajte ceniki
dunajski mednarodni velesejem
(spomladanski velesejem)
od S. do 14. marca 1925.
Mednarodna vzorčna razstava industrijskih in obrtniških proizvodov.
Cene brez konkurence I
125.000 posetnikov, od tega 25.000 inozemskih kupce? in 70 držav.
Znatno znižane cene vožnje na avstrijskih železnicah.
Prehod preko meje z vplačano takso za potni vizum od 15.000 avstrijskih kron. (Dolarjev —-25.)
Pojasnila daje »WIENER MESSE A. G. WIEN VII «
Častna zastopstva v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4.
Društvo za promet stranaca v Sloveniji. »Putnik« d. d. za saobračaj putnika, Aleksandrova c. 8. Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
Veletrgovina v
v Ljubljani
prlporoCa
Špecerij sko blago
raanovrittno žganje j moko in deielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Kastna pražarna za kavo in mlin za dl- j
Save z električnim J
-3
obratom.
CBnn NA BAZPOI.AOOI
1IIIU
l>M«»«—■•••»•>• §»••»>•« UMMVtMM
Ljubljana, Poljanska cesta St. 3 Krovec, stavbeni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodovodov
Naprave strelovodov. - Kopališke In Idoaetne naprave. Izdelovanje posod lz pločevine za (Intel, barvo, lu in med vsake velikosti, kakor tudi posod (ikatle) za konzerve
NajboljSl
•Ivalnl stroj I« edino 1*
Josip Petelinc-a
znamka	—
Orltzner *n Adler
za rodbino, obrt In industrijo — .	Mia*	Prtierno-
tjublj®na tpo, t])|ki
Pauk * vazen ju brsipIsEu. VsCIatM osrancij*.
DelBvnlca an popravila Is »sllks	Ttlafog	113	Na	nsto
Tiskarna
MERKUR
LIUBUANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
sc priporoča
za narollla vseh v njeno stroko spadajočih del.
Lastna knjigoveznica-Izvršitev točna In solidna I
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trflovsko-industrijska d. d.. Ljubljana. - Odgovorni urednik P. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d :.