Stev. 16. (C. C. con la Posta). V Trstu, petek 8. junija 1923. Leto I. Izhaja vsak petek opoldne. Naalov: Trst-Triette Cacella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111 Izdaja: agr. inženir J os. Ji usr/a MALI LIST Tednik za novice in pouk. Stane: ena itevilka 20 itotink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik: Ivan Jiervatin Male novice Ministrski svet je sklenil, da se tolminsko glavarstvo ukine: bivši bovški in kobariški sodni •kraj se priključita Čedadu. Tolminski sodni okraj se pridruži* Gorici. Červi-njan pride pod Gradiško, Idrija .dobi stalno podprefekturo. — Svet je uredil vprašanje avstrijskih državnih upokojencev. — Sorazmerni volivni red se ukine in se upelje večinski; s tem male stranke ne pridejo več v poštev. Republikanci, Nemci in tudi Slovenci ne bodo imeli več poslancev v parlamentu. Organizacije in društva 1 Zadnje čase so oblastva sitnarila našim društvom, sklicujoč se na avstrijski zakon. Nato je poslanec Šček interpeliral v tej zadevi notranjega ministra, od katerega je sinoči dobil tale odgovor : •Avstrijski društveni in zborovalni zakon je stopil lz veljave z dnem, ko se je italijanska policijska postava razširila na nove dežele. Notranji minister Aldo Finzi.» «Lavoratore» od torka in srede je oblastvo zaplenilo. Radovedni smo, kam gre zaplenjeni papir; ant', ne delajo iz njega cigaretnega papirja. «Lavoratore» tožijo. Državna pravd n i k Z umi in je vložil dve prošnji na predsednika parlamenta, da mu zbornLca dovoli, da nastopi pravdno pot proti poslancu, ki je odgovorim urednik komunističnega lista" Češ, da je ta šuntal ljudstvo proti vladi in državi. Naši poslanci ©g. Lavrenčič, dr. Podgornik in Šček so poslali finančnemu ministru pismo, v katerem ga z ozirom na plačevanje vojnem odSkodnine v obligacijah prosijo, naj bi ministrstvo izplačalo v denarju vsaj vsa tista nakazila (teb je 13 tisoč), ki že ležijo pri deželnih blagajnah. Živina v človeški podobi. v Travagliatu pri Bresci ima neki Lazzari dve nečakinji v starosti 14 'n dvanajst let. Lazzari ju je zaprl v * . J, da bi od Lakote umrli. Sosedi so Prišli na sled. Starec je zbežal. Mlajša deklica je že umrla, druga je Se pri sebi. Anarhija pri nas. Prejeli smo in priobčujemo brez pripombe : «Naš narod je brez vodstva; kar en voditelj zida, drugi podira, sami Prepiri, same uždljene veličine ; smo brez programa, skupnega dela ni; na eni strani absolutizem, na drugi očitek (upravičen ali ne, ne morem soditi), da Prva stran- porablja skupni denar v strankarske svrhe. Posledica te anarhi-' •?G je, da narod izgublja vsako vero v 1(leale, vsako voljo za delo. Pomislite, za Šolsko društvo, za Dijaško matico Naberemo le malenkosti, a narod zaničuje stotake. Ali veste, da so na Otli-Cl nabrali domačini za fašistovsko ''Astavo okrog 1800 lir, za šolstvo pa 16 lr’ Eden izmed naših bivših delavnih lQjakov mi je dejal: Kaj bom dajal v narodne svrhe, ko pa si med sabo oči-*ate, da se denar rabi krivo? Kdo se bo Poganjal za našo reč, ko pa. vidim, da 8re vse v franže? Hudič naj vzame tako Narodno politiko; pri fašistih vsaj vem, aJ hočejo, zakaj gre. Ali niso te besede jzraz obupa 'ljudske duše? Vsak dan se °lj utrjuje misel, da je treba reči vodi-toljem-poslaneem : gospodje, odstopite ! Siti smo prekljarij; pojdite v penzijon; *oi ne rabimo fraz, hočemo podrobnega žalostno, a resnično ! FIL.IP TURATI voditelj laških socialnih demokratov, rojen v bližini mesta Como v severni Italiji, star 66 let, velik, močan, trebušnik. ;.T, -J Nje.gov oče je bil prefekt, starokopiten liberalec. Z dvajsetim letom je bil .naš Lipe že doktor prava. Tedaj je rad skladal pesmice. Ko je bil 25 let star, se je vpisal v socialiste in socialist je še danes. Pisatelj. Turati je dolgoleten poslanec. Ni delavec na praktičnem polju. On je znanstvenik. Dan in noč študira. Njegova . pisalna miza v državni zbornici je vselej naložena s knjigami. Ne bere samo, ampak tudi piše. Skupno s tovaršem Trevesom izdaja «La Critica sociale«, ki izhaja vsakih 14 dni. Socialist. Turati je socialist po prepičanju; liberalizem ima svoje zasluge, a sedaj mu je odklenkalo za vedno; socializem j« naslednik liberalizma. Toda od liberalizma v socializem ne pridemo potom revolucije, ampak po vzgoji množic, ki spremenijo polagoma vso zakonodajo. Zato je bil Turati vselej proti revoluciji. Nastopil je proti revoluciji, ki jo je pridigoval A. Costa, proti revoluciji Labriole, pioti revoluciji komunistov po vojni 1919. Mussolini, ki jo bil urednik revolucionarnega dnevnika «Avanti», ga je strastno obdeloval. Parkrat je bil stavljen predlog, da se Turati izključi iz stranke, a tako sijajno se je zagovarjal, da jiel predlog vselej propadel. Turati je želel že 1920, da bi zavladali v državi socialisti in 'ljudovei. Ta vlada naj bi izvedla razne socialne reforme. Po volitvah 1919 so vstopili vsi socialistični poslanci, okrog, 150 po številu, v parlament z. rdečim na-geljčkom v gumbnici. Turati je bil na čelu. Turati je sijajen pisatelj. Piše pri-prosto, a temeljito. Je pa tudi imeniten govornik. Primerjati Se da s Krekom. Fašizem je podrl vse rdeče organizacije, le 126 socialistov v parlamentu priča o 'nekdanji moči socialistične stranke. Fašizem meni, da je socialiste uničil, pa jih ni. Le oslabil jiih je do onemoglosti. Socialisti zbirajo natiho svoje raztresene ude, voditelji pa čakajo na padec fašizma, da bi spet obnovili svoje organizacije. Gostilničar in olje. Deželna sodnija v Genovi je obsodila nacionalista Serrata na 2 leti in njegova dva pomagača po 15 mesecev, ker stafob novem letu prisilila gostilničarja Giusta, da je izpil kozarec ricinovega olja. Tepca! Kaj nista znala, da krčmar pije rajši vino ko oljie ! Zanimiva potovanja. Že dva ali tri mesece roma ata Mussolini po državi; povsod se prika-kazuje ljudstvu, drži govore; obla-stva mu prezentirajo, množice navdušeno ploskajo. Na drugi strani pa prirej uje nenavadna romanja kralj sam, in kamor on ne more, pošilja pa sina-kraljiča. In značilno je, da romata kralj in minister vsak zase, na svoj račun. In tudi kralju prirejajo navdušene sprejeme. Velika povodenj je povzročila v zgornji Italiji ogromno škodo. Cele vasi so pod vodo, ceste razdejane. Ponekod se je istočasno zemlja udrla. Vodia je odnesla v nekem okraju do tritisoč dreves. Nikar po tej poti. Z ozirom na nova bremena na ramena naših občin, o čemer govori zakon od 3. majnika, piše «Edinost», naj bi naša županstva vstala... ,Mi svetujemo gospodom županom, naj nikar ne sledijo takim nasvetom, ki bi lahko izšli samo iz ust činiteljev, bi želijo propast občin. Omenjeni dekret je zakon, potrjen, podpisan od kralja. Vsak nastop župana bi imel za posledico, da bi pblastvo občinski svet razpustilo. Komu v korist in komu v škodo, je jasno. Namifcto župa- na bi dobili kakega tujega uradnika, ki bi inkasiral kakih deset tisoč na leto za svoje «urejevanje» občine. Trinajst zgledov imamo na Goriškem, nad štirideset na Primorskem. Gospodje, ki dajete take nasvete, kje pa ste bili, ko se je zakon še kuhal? Takrat je bil čas dela, protestov, takrat bi se morebiti dalo kaj spreminjati, ne pa sedaj ! Takrat seveda smo igrali trešet po kavarnah, sedaj pa junaško svetujemo županom : uprite se ! Nova občinska bremena, ki smo jih par vrstic više omenili, so sledeča : Od 1. julija tega leta bodo nosile občine same stroške za vzdržavanje porotne klopi. Občine bodo plačevale stanarino za sodne prostore, vzdrževalnimi za sodnijsko pohištvo, stroške za popravo sodnij. Ako je sodnija last države, bodo občine plačevale stanarino državi : občina, ki je v njej sodna hiša, plačuje 1/6 vseh stroškov, vse druge občine dotičnega sodnega okraja pa plačajo 5/6 troskov. Kaj pa s pohištvom ukinjenih sodnij? To pa si" pridrži vlada. Sicer ni mnogo : ponavadi nekaj poruštanih miz in par omar iz časov Marije Terezije in pa kakšen šnajtran «špuktrigl». Župnik in olje. 1 ribunal v Spoletu je obsodil dvanajst fašistov, ker so prisilili župnika Valen-tinija, da jo izpil četrt litra olja. Obsojeni so bili vsak na eno leto ječe in plačilo vseh stroškov. — Bazovski gospod pa jo Proces skrajal : bubcu, ki je držal kozarec z oljem, je dal eno po glavi, drugega pa, ki je imel revolver v rokah, je z nogo birmal rta zadnji plati. MIHEC sJASCEC MIHEC: Svetilnik, ki daje opoldne svoj strel, JAKEC 6 danes opoldne prav živo gorel. ■ Vsak dan boš opoldne videl zasvit, > Ki dela naš Trst še bolj znamenit. Prej soldek, zdaj mak. Kdo jih bo pregruntal ? Italijane namreč. £er ne morejo prirejati demon-strancij proti fašistovski. vladi ne kot komunisti, ne kot socialisii, si Izmislili tole: petvinarski novec, ki se mu pravi v Italiji «il soldino«; so zvarili z iglo in si pripeli na prsi. Po več mestih južne Italije so trumoma demonstrirali in vpili: živela listava, doli fašizem. Oblastva so prišla tako v položaj, da so morala prepovedati nošnjo soldka, čeravno so stran s kraljevo glavo nazven kazali. Pa so si nekaj novega izmislili. V Sardiniji imajo avtonomisti močno stranko. Mesto Nuoro je po 9/10 avtonomaško, le ena desetina je fašistovska. Ondi- so v soboto ob neki priliki zaprli par mladih avtomašev in v nedeljo so dali prebivalci duška svojemu ogorčenju. Dasi šteje mesto le deset tisoč prebivalcev, je 0000 avtonomašev obojega spola priredi- lo v nedeljo zjutraj miren obhod: vsi so imeli v gumbnici — mak. Oblastva so bila v največji zadregi. Demonstranti so se po dovršenem obhodu mimo razšli. Pravilno smo prorokovali ! Prejieli smo: »Uljudno Vas prosim, da priobčite v prihodnji številki sledeči popravek: »Ni res, da sem bil odpuščen od Jadranske banke v Trstu, ker preide banka v italijanske roke, pač pa je res, da sem izstopil iz omenjene banke že decembra meseca'lanskega leta samostojno iz privatnih razlogov. Zahvaljujoč se bilježim z odličnim spoštovanjem Marino Lukša.« Juha je skuhana. Kar smo rekli, se je zgodilo, čeravno niso bila prorokovanja do pike natančna. Vodstvo Jadranske banke je prešlo v laške roke. Glavni ravina-telj jie postal gospod dr. Mordo (ne Mordio), ki je bil prej ravnatelj zavoda «Banca Giuliana». Vsa polemika, ki se je vodila v tej zadevi, jo dokazala, da je imel prav dr. Žerjav in da je bilo njegovo stališča; narodno in ne tistih, ki so zagovarjali bankirsko stališče, S tem je to žalostno poglavje končano, kajpada v bridko skušnjo našega ljudstva?' šolstvo v Sloveniji. Univerzitetnih profesorjev imajo v Ljubljani 108 in sicer jih je na bogoslovni fakulteti 16, na medicinski 6, na filozofski 27, na juridični 21, ma tehnični 38, Srednjih šol je v Sloveniji 23, strokovnih šol 15, ljudskih in meščanskih pa kar 868. Torej krasen napredek po vojski, pri nas pa so zaprli v Istri 150 ljudskih šol in vse tri srednje. Gospodu prefektu v Trstu bi priporočili, da naj, če ima kdaj četrt ure proste, razmišlja o teh številkah in naj sodi, če jo današnje vladanje Slovencev v Italiji zares* najbolj prikladno, da se v srcih Slovanov vname srce za državo. Tržaška novost. Natančno opoldne oddajo v Trstu 'na svetilniku strel, ki sečujenelepo Trstu in okolici, marveč se čuje, zlasti ob južnem vremenu, motri do Komenščine. V četrtek se je pojavila novost, o kateri se ‘menita že Mihec in Jakec. Nad svetilnikom se je točno opoldne zasvetila luč, ki igori natančno pet minut. To bo odslej vsak dlan. Tako bodo imeli tudi slepci svoj «tržaški strel». Proti vladi. Naši poslanci so, kakor pravijo ljudje, v opoziciji proti vladi. Te dni je zahtevala vlada pri proračunu zaupnico. In veste, kdo je glasoval proti vladi? Edinole Tuntiar! Naši poslanci, na čelu njih voditelj, so šli po drugih opravilih. Opozarjamo citate! j e na današnjo objavo »Podgradske posojilnica«,! ki j? najodličnejši naš res ljudski denarni zavod v Istri, ki ves •čas po vojni mi prekinil svojega delovanja. Ako se pomisli, da je v zadnjih treh letih izplačala na vlogah skupno okoli pol miljona lir, je to .najboljši dokaz, da res točno posluje ter se imieijitelji denarja lahko z vsem zaupanjem poslužujejo njene blagajne. Na Ciril.Mctodovi šoli pri Sv. Jakobu ja 220 otrok brez oče-ta, 110 brez matere; 380 očetov je brezposelnih. Pol esi nese je ozemlja s 63 občinami. Še lani so bila vsa županstva v rokah komunistov. Pri zadnjih volitvah so prodr- li fašisti v 62 občinah, ljudovci v eni. Govori zanimivo. V mestu Reggio Galabria je imel Michele Bianclii, ■eden glavnih opor Mussolinija, govor v katerem je med drugim rekel: »Naš narod bo velik; naš narod je čudovit; treba jga je le prav vladati; in mi ga hočemo prav vladati: z ljubeznijo in tu pa tam s kakim nasiljem. — Fašistovska vlada se zaveda vseli; težav, v katerih se nahaja, pa mi bomo vse težave premagali. Zavedali smo se težav že v novembra, ko smo korakali prsti Rimu. Mi smo dobro zinali. Tačas je veljalo: ali zasedemo ministrstva ali pridemo v zapore.« tirajo v popolno pogubo. Zakaj se noče žrtvovati nekaj milijonov, kar bi morali storiti v smislu zakona. Do danes pa .še nismo prišli do izmenjave. Acerbo : Ali bi jo hoteli tudi za krone, pozneje fabricirane? Nato je dr. Stanger udaril po vladi, ki kot mačeha ravna z upokojenci, katerim grize še zadnje borne prejpmke. Konecno je bičal nastop vlade pri spremembi krajevnih imen in rekel, da smo prišli v položaj, ko ne vemo več niti tega, v katerem kraju živimo. Banelli : Izbrišita Skedenj od Servole in povrnite italijanska imena našim krajem. Stanger : Ime Skedenj je obstojalo prej nego Servola. Mussolini: Spalato se je imenoval mnogo prej nego Split. Dr. Stanger : Zahtevamo od vlade, naj postopa z nami kot z državljani z enakimi pravicami, da postopa z našimi pokrajinami kot sestavnim delom Italije, ne pa kot s kako kolonijo. Ne moremo misliti, da bi Malija, mati civilizacije,* morala tirati politiko zatiranja z namenom raznarodovanja našega prebivalstva. Gasparotto : To ni res ! ■ ■ ■ (M ■ ■ Otroci stradajo. Trst, 6. junija. Včasi so po hišah Bodili beračit samo cigančki in prosili vbogajme, sedaj pa so to službo prevzeli šolarčki, ki morajo — neverjetno, a vendar resnično— skrbeti za vsakdanji kruli) ziase in za družino. Brez števila jih je: dopoldan so v šoli, popoldne pa beračijo po hišah, pobirajo v smetišnicah po vežah papir, kosti, ki jih potem prodajo. Zvečer pa jih srečaš v gostilnah: s kapo v roki od mize do mize. O tej stvari smo se hoteli bolje poučiti, zato srno se obrnili v razne šole. V prvi vrsti smo se informirali v slovenski šoli pri Sv. Jakobu. Povedali so nam., da pri teh razmerah trpi šolski napredek, a to se ne da preprečiti, ker je • sila ponekod že strašna. Kaj pripovedujejo otroci. Deklica petega razreda je takole povedala: »Očeta imam, pa mamo in dve ©estri, ena je IG, druga 14 let stara. Oče je že osem mesecev brez dela ter leži doma bolan, sestri zaslužita skupaj štirideset lir na teden«. Na naše vprašanje, kaj je prejšnji dan jedla, je deklica dejala: »Včeraj zjutraj smo pili kavo, opoldne1 tudi kavo s kruhom, ki je ostmi a od zjutraj, zvečer pa malo radiča s krompirjem brez kruha. Sestri res zaslužita po 160 lir na mesec, a s temi treba plačati stanovanje, drva; pa oče jc bolan in mama mu skulha juho.« Deklica je pia že tako slaba, da se je gotovo jetika prime, če ,ne gre kam na deželo. Tako je ugotovil šolski zdravnik. Neki deček iz tretjega razreda je v raztrgani srajčki; hlačke na, vseh koncih zašita. Oče in 18 1. brat sta že eno leto brez službe. Mati hodi trikrat na teden v Dekani in tiste dni ima kosilo šele zvečer. Zjutraj dobi kavo in opoldne najde na mizi kos v kruha. Sramežljiva deklica tretjega razreda je le z največjo težavo razodela svojo revščino. Oče je že dve leti brez stalnega zaslužka. Le tu pa tam zasluži kako liro. V družini je 6 otrok, ta deklica naj starejša, dva bratca sta, v vrtcu. Trije dobijo kosilo v šoli, druigi trije pa so največkrat brez kosila. Družina, ki šteje torej osem oseb, živi v eni sobi, katere se sicer drži kuhinjioa, a ta ja tako majhna, da ne morejo hkrati vsi v njej stati. Človekoljubje. Skrbni šolski voditelj se je obrnil do rojakov na deželi, da bi premožnejši kmetje vzeli po ‘c,nega sestrada- nega otroka čez počitnice k sebi. Smo ravno v času paše, zato bo ta akcija še tem lažja. Kdor krulila vbnanega ne je, ni skusil si rotenj a, kaj je trpljanje, on ne ve, on ne pozina življenja. (S. Gregorčič). Za ljudske pravice. Poslanec dr. Stanger je imel v zbornici 30. majnika govor v obrambo ljudskih pravic. Iz tega govora prinašamo najvažnejše stavke. «Mcnim, da je moderni in civilizirani državi doiž-nost, da etniškim manjšinam, ki tvorijo dol države, ki so vključene v nje meje, ne ovira svobodnega razvoja narodnosti, to je svobodnega razvoja jezika in kulture. Vlada pa, ki jc tudi, na usta svojega predsednika, pripoznala to neizogibno obvezo, nikakor ne spoštu je pravic slovanskega prebivalstva, posebno na istrski meji, do rabe svojega jezika v šolah, v uradih, na sodiščih in v javnem življenju sploh. Pri nas se ne vlada z zakonom in po enotnih kriterijih, marveč si vsak vladni organ in' organ policije prikraja zakon po svoji volji. Na šolskem polju imamo pred seboj odpravo vseh srednjih šol, 150 ljudskih šol in 200 učiteljev ob neprestanem vsakodnevnem odstranjevanju učiteljev, ki niso zakrivili nič drugega, nego da so Slovani. - Da bi se našim šolam preskrbeli učitelji, se je ustanovilo učiteljšče, ki je pa 100 km oddaljene v Dalmaciji. Kam sega preganjanje v Istri, je v dokaz, da se volivci bojijo obrniti do svojega poslanca. Dr. Stanger je dejal : «Če bi katerikoli učitelj imel toliko poguma, da bi se obrnil do mene za pomoč, bi ga z mesta odpustili ! Mussolini : Ali se je to dogodilo, ali se to dogaja? Stanger : Dogaja se vsak dan, a bi se no smelo dogajati. Mussolini: Po- I vejte mi podrobno, ker doslej mi niso še nikoli poslali nobenega poročila. Stanger : Večkrat sem pisal raznim ministrom, a nikdar nisem bil tako srečen, da bi prejel kak odgovor! Glede šol je dejal dr.- Stanger, da so šole take postale, da se bo ljudstvo potisnilo nazaj v barbarsko stanje. Pritožil se je gospod poslanec zastran odprave najvažnejše preture (mislil je podgrajsko). Glede zadrug je rekel : «Vedi zbornica, da se z vsemi zadrugami in posojilnicami, ki so tvorile v deželi najlepšo gospodarsko organizacijo, postopa tako, da bodo prisiljene v likvidacijo, kajti že Štiri leta zahtevamo, naj se poskrbi za izmenjavo valute, ki je ostala onkraj demarkacijske črte. Zadruge morajo plačevati vlagateljem GO % vrednosti krone, ki pa jih oni ne morejo dobiti povrnjene, kar pomeni, da se ti zavodi O narodnem svetu. Obrnili smo se na g. drja Slavilca, a še nimamo odgovora. Zato prinašamo mnenje nekoga njegovega zvestega prijatelja, ki jo odločen nasprotnik «Goričanov.« Dejal točno takole: «Da mora biti dr. VVilfan v Narodnem svetu, to je naše načelo. Zakay ? Vsak narod, vsaka stranka ima voditelja: fašisti Mussolinija, hrvaški kmetje Radiča, radikalci Pašiča. Mi moramo imeti VVilfana. Voditelj mora pomeniti naš program, našo stranko, naš narod. Zato hočemo-, da bodi Wilfam v Narodnem svetu; Kako si morete misliti Narodni svet brez drja Wilfana? On je vodil tržaško politiko nekaj let, po vojni pa so se stranke zbližale in. dr. Wilfan je naravno voditelj«. To so besede gospoda, ki ja odkrito povedal, kako misli, in navno ta odločnost nas veseli, ker govori brez ovinkov. ■ • * ■ m-» mm- m ■■■■■■■• s« »m> ■■■■■■ a.« m m m ■ Obisk na Brkinih. Dva dini sem se mudil v Brkinih. Mnogo sem se ondi naučil od tega delavnega , a žal, še vedno zapuščenega, ljudstva. Dames zabeležim le eno, o čemer so mi možje tožiIi. Brkini čutijo na lastni koži, kako jih v Trstu odirajo pri prodaji oglja. Doma žge oglje, najme voz in živino, naloži IG do 25 kvimtaJov oglja in hajdi v Trat, kjer ga proda sedaj pa 38 do 41 lir kvinta! prodajalcem oglja. So bili pa dnevi, lto je bilo v Trstu slučajno mnogo Brkinov, popraševanje majhno; slabo vreme, dež-, kot iz škafa. Pa Sj&- je priklatil mešetar: po 24 ti plačam. lin zgodilo se je, da je dal Brkin oglje celo po 22. Revež je delal v očitno zgubo. Kaj storiti ? Ko bi bilo kaj zloga med ljudstvom, pa bi se dalo odpomoči. Organizirani bi morali: biti, pa najeti v Trstu velike pro-. store, kamor bi Brkin oglje speljal, ako bi ga ne kazalo tisti dan prodati. Tako bf se rešili odiranja. Mož iz. Orehka mi je tožil, da je sicer med ljudstvom za tako zvezo smisla, tla pa ni moža, ki bi to reč vzdignil’ in v z,el v roke. Koliku dobrega bi storita organizacija, to bi se pokazialo v nekolikih letih. Saj je bila podgrajska posojilnica tista, ki j na našem narodu. Po čem je lira? Dne 6. junija si dal ali dobil; za 100 dinarjev — 24.40 — 24.50 1. ■/a 100 avstr, kron — 2 9 — 8'1 st. za 100 mark — 2’9 stot. za 100 č. kron — 64.25 1. za 100 Sv. frankov — 387-— 1. za 100 fr. frankor 138.50 1. za 1 dolar — 205 — 21.35 1. za 1 fant — 98.40 — 98.70 1. 'tio Pred zaroko. Za Mali li»t poslovenila Ivanka Leban Čudna zahteva. Da, ljuba hferka, umrl ! Hitel sem tnov, da ti to povem. — Nemogoče, oče. Umrl par ur pred Z"r°ko z mano? Strašno ! — Lord Burnham se je nemirno dvignil: Gospodična, kaj, vaš zaročenec? — T Moj oče je želel, da bi se izvršila _‘l Poroka. Ne boste mislili, da bi jaz '•■UT>ogia ljubiti tako starega človeka, ' bi bil lahko moj oče ! — koketno je pogledala. Burnhama iry 1,1 stisnila roko. Oče je nadaljeval : " Ali si prejela kako pismo njegovo? _ lila Da, oče, prejle. C), kako sem, mo- sn i ln prosila, naj se me nebo usmili ‘rl naj me reši njega. Kajti živeti, se ^(zati z neljubljenim človekom za ved-°> to je nekaj strašnega ! A zdaj mi cst skoro oeita. — Stari se je približal omarici in iskal : ~ Ali smem čitati? — Miss Mary se je dvignila. — Spravila sem nekam. — Lord Havisham jo je videl brskati po papirjih. Potem je dejala polglasno o- četu : Ali si ga ti vzel, modri ovitek? — ~ Ne, — jo odgovoril stari. Ozrl se je k tujcema, ki sta se menila o vsakdanjih rečeh : — Kam sem ga neki založila ? Dobro veš, oče ... — — Pst, tiho ! Pojdi k gospodoma ! Iskal bom jaz. Ali si gotova, da si papir pustila na omarici? — — Gotova ! Od samega veselja sem ga pozabila sežgati. — — Neumnica ! — Miss Mary je vabila: — Prosim, gospoda, pojdimo v obed-nico k čaju ! — * Odšli so v sosedno sobo, kjer so se živahno razgovarjali četrt ure. Tedaj je vstopil hišni gospodar. Lord Havisham je opazil zbeganost, na njegovem obrazu. Uganil je : zaman iščejo modri ovitek. Stari je jecljal : — Oprostita, želim govoriti za treno tek svoji hčeri. — — Izvolite ! — Čez par minut so je vrnila Miss Mari', smehljajoča se kot ponavadi. Nihčo bi si ne mogel misliti, da je ta ženska vsa preplašena, da je ravno kar prevr-gla vse predale in predalčke, da je pogledala celo pod preprogo. Tako je iskala kakor da bi bila zgubila najdražji biser; bil je pa samo pri-prost pisemski zavitek. — In vendar sem ga pustila na omarici — , si je mislila. — To bi utegnilo veljati glavo — , jo dojal njen oče ! Zakaj ga nisi takoj sežgala! Povej mi hčerka, kaj misliš z Lordom Burnhamom? Kako boš ravnala z njim? — — Tako kakor sem ravnala z Whi-tom. — Stari je nagovarjal : — Kuj železo, dokler je gorko ! Še nekaj sem ti mislil'reči. Veš, tisti Burn-hamov prijatelj, tisti, ki je danes tu, mi ne ugaja posebno. — — Tudi meni ne, oče. Tako čudno mi je pri njem. — — Ali ti dvori? — Ne ! Zdi se, da je mrzel in odljuden. Vsekakor poizveduj o njegovih razmerah, če ne bo drugega, bo morda on naslednik Burnhamov. — Zdaj pa moram v sobo, sicer bi onadva sumila kaj spričo predolge odsotnost. Le išči še, oče, modri ovitek je bil na omarici*, moraš ga najti. — — Lord Burnham je zelo ljubosumen, morda ti ga je on vzel? — Stari je premišljeval : — Prav možno, da ga je vzel v misli, da ti prestriže kakšno ljubavno pismo. O, v tem slučaju se nama ni treba bati. — Isti večer so vsi skupaj veselo prebili v gledališču in pri skupni večerji. Pri šampanjcu je hotel Lord Burnham razglasiti svojo zaroko z Miss Mary. — Kralj je umrl, živel kralj ! — si je mislil Lord Havisham. Miss Mary pa je dejala: —- Srečna sem in v veliko čast si štejem to vašo ponudbo, katero sprejmem z velikim navdušenjem. Toda predno privolim, morate govoriti z mojim ofe-tom radi malih zadev. Tičejo se obljube, ki jo je storil oče moji materi ob njeni smrtni -postelji. — Kdaj bom moge govoriti tozadevno z vašim očetom ? — Jutri ob dveh. — Obvezno delo na Bolgarskem. Spričo dejstva, da je precej ljudi), ki živijo,