DELAVSKA POLITIKA
kiha Ja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. N*{rankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Sreda, 11. decembra 1935
Leto X
Iz notranje politike
Beograd. 8. 12. 1935.
Ne bo škodovalo, če opozorim na neke stvari, ki se tičejo izključno domače ali slovenske strankarske politike. — Precej časa je veljal v Ljubljani za zaupnika drja Kramerja ljubljanski odvetnik dr. Cepuder. Ko pa so zadnjič zborovali ti gospodje in sestavili odbor JNS, je postal predsednik te organizacije dr. Kramer, dr. Cepuder pa je ostal izven odbora isn se vrnil nazaj v Narodno odbrano. — V odboru JNS pa je sedaj za Narodno odbrano njen predsednik ljubljanske podružnice, Odvetnik dr. Ivo Lulik. Duševna, pro-fframatična in osebna zveza med jfjjrs in Narodno odbrano je torej z dr jem Lulikom upostavljena. Ta zveza pa se izživlja tako-le: Glasilo narodno odbrambne tiskovne zadruge je uvedlo novo rubriko in jo na-zvalo: Žolčni kotiček. — Tam' je objavljen telefonski razgovor med pokojnim drjem Gregorjem Žerjavom in Bertlom (dr. Kramerju je Berti ime) — telefonski razgovor jc takole napisan: »Berti. Berti kje so moje ovce!« »Nič ne maraj, Groga! Črede res ni več, ali pašnik nami jc še ostal« —
Moram reči, meni se je želodec obračal. Fej! — Kaj morajo biti politični boji res tako ogabni? Danes v prijateljskem' objemui, jutri z golido po včerajšnjem prijatelju. Kaj čuda, če so taki ljudje brez strahu uganjali v nedavni preteklosti v političnem’ udejstvovanju take orgije! In ti ljudje so imeli patent, da so zapirali ljudi, jih premeščali in uničevali pod plaščem jugoslovanstva.
Ameriška strokovna zveza in strokovna internacionala
Za sodelovanje proti fašizmu.
(IGB) Letošnji kongres ameriške strokovne zveze se je vršil v Atlantic City. Tudi ta kongres se je bavil z vprašanjem mednarodnih odnoša-jev do mednarodne strokovne zveze (IGB).
V sporočilu kongresu pravi zveza:
»Svetovno strokovno gibanje se nahaja v novem položaju. Naraščajoče število diktatur pomeni povsod resno inevamost za svobodne strokovne organizacije ...« »Če ni mogoče najti kakega učinkujočega orodja za solidarnost delavcev, obstoja nevarnost, da bo strokovno gibanje v deželah, ki meje na diktature, na katere imajo diktature močan gospodarski vpliv, dalje resno pešale. V drugi vrsti prihaja v poštev vojna nevarnost, ki bo z naraščanjem diktatur vedno večja. Sila mednarodnega strokovnega gibanja je morda najučinkovitejši pomoček. ki se miore proti takim diktutaram in imperialističnim načrtom boriti. Končno je potrebno, da amerikanska vlada kot članica v mednarodnem uradu dela, polaga večjo pažnjo Amerike na pospeševanje mednarodnih norm dela. Odbor je prepričan, da je prišel čas, ko je treba iz-nova razmišljati o pristopu Ameriške delavske zveze v mednarodno strokovno zvezo. Priporočamo konferenci, da pooblasti predsednika zveze, da se o tem razgovarja z vodstvom mednarodne strokovne zveze.«
IVAN CANKAR
11. decembra 1918. leta je umrl največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Ko je mož še živel in delal, ga takozvana slovenska kulturna javnost ni priznavala; po listih in časopisih so raztrgali vsak njegov spis in ga zavračali kot bolnega človeka, ki ne spada v idilo vernega slovanskega ljudstva. Edino socialistična publicistika in delavstvo je z razume-j vanjem spremljalo in se navduševalo | za njegova dela. Ko pa je umrl, se je ! zgodilo z njim tako kakor s prvim in največjim slovenskim pesnikom Prešernom. Ko so videli, da jim njegovo pero ni več nevarno, so se ga »polastili taki ljudje, ki niso imeli v resnici in v svojem srcu prav nobene stike z njim — ki so mu bili z vsem svojim življenjem! in delom bolj tuji, kakor svoje čase njegov cenzor.«
Na razlne načine so ga hoteli po smrti ponarejati, vsi so ga slavili kot velikega pisatelja, a istočasno so se trudili, da zataje njegov socializem, kljub temu. da je dosegel Cankar višek baš v »Hlapcu Jerneju in njegovi pravici«, tej svetopisemsko veličastni socialni pesnitvi, ki je prva odprla pot slovenski književnosti v svetovno literaturo.
Cankar je bil socialist in upornik po vsem čuvstvovanju, življenju in delu. To dokazujejo ne samo razni spisi, temveč tudi njegovo udejstvovanje v političnem življenju. Dočim se pretežna večina živečih slovenskih pisateljev ih inteligentov izgublja v brezbarvnosti, breznačelnosti ali dela za denar pri katerikoli meščanski tiskovni družbi, dočim je večini živečih slovenskih »izobražencev« socialistično gibanje tuje ali pa smatrajo udejstvovanje v njem za nje poniževalno in se kvečjemu dvignejo dlo »revolucionarne« romatič-nosti«, je Ivan Cankar stopil v vrste slovenske socialne demokracije in tudi kandidiral na njeni listi za državnega poslanca. Ni kandidiral v upanju, da postane poslanec, temveč
zato, da širi in propagira socialistično misel, ali kakor je sam pisal prijatelju o svoji kandidaturi:	»Na
zmago seveda ni misliti, pač pa je delati treba. Sedanjost ni nič, bodočnost je vse.«
O političnem udejstvovanju je ta največji slovenski pisatelj rekel: »Kraljestvo zase je literatura, pritlikavo kraljestvo; pritlikavci se grabijo tam za lase, bore se s papirnimi meči; življenje stoji za plotom in se smeje... Ne v areni literature, v areni življenja sem stal! Njemu, vesoljnemu, vsedosežnemu sem napovedal boj... Prej sem se ukvarjal vse preveč z literaturo in literati, zdaj pa se mi gabi ta zalega: na mesto literature je stopilo življenje, na mesto literatov — ljudje.«
Zato edino socialistično delavstvo iskreno slavi našega največjega mojstra, slavi ga ne »z navdušenimi narodnimi kroki, temveč na enostaven način, da hodi za njim in nadaljuje njegovo delo.«
Danes živimo v času hinavščine, kakor jo je Cankar doživel, ko je zapisal: »Človek že komaj ve, če oiaj ne pozdravi s »hvaljen bodi Jezus Kristus« prijatelja, ki je še včeraj klical »stran s papeževci!« Ljudje, ki bi bil prisegel nanje, romajo zdaj kar s.procesijo v breznačelnost.«
In v temi času, ob sedemnajstletnici smrti Ivana Cankarja, veljajo tudi za nas besede, ki jih je zapisal on ob proslavi Trubarjevega jubileja (Zbr. spisi, II. zv. 405 08):
»Le iz spoznanja resnice raste pravi mladostni pogum in raste z njim upanje v krepko in solnčno prihodnost ... Kdor se je prilagodil klavrni sedanjosti, kdor ni pripravljen, da daruje svojo družabino in politično kari j ero svojemu srčnem« prepričanju, tisti naj pusti Trubarja pri miru ter naj slavi Hrena, njegove ka-nončke in njegove grmade! — Mi bomo opravili brez njih in brez njih bomo zmagali!«
Tajne volitve v občinah
Nudi se prilika za postopno izvajanje splošne in tajne volilne pravice
Zaradi neprestanega delenja in komasacije občin v celi državi, zlasti pa v Sloveniji, doteče v mnogih občinah rok za nove volitve.
Z ozirom nato. ker se namerava uvesti tajno in proporčno volilno pravico, se nudi tukaj prva prilika, da se zamenjajo javne volitve s tajnimi.
Prebivalstvo bi tako izpremembo občinskega zakona nedvomno živahno pozdravilo, toda tudi režimu mora biti na tem, da poišče primeren in dobrohoten prehod iz sedanjega stanja, če se je že odločil, da uveljavi demokracijo na deželi. Najglavneja
označka demokracije so namreč tajne volitve.
Narodna skupščina, v kateri ima vlada že zanesljivo večino, bi se s tako izpremembo občinskega zakona sigurno strinjala, dokler se sklene definitivni novi občinski zakon.
Taka novela bi ne bila nikakršen izreden pojav, ker je bilo za časa diktature cela vrsta takih novel izdanih glede drugih zakonov.
Tak zakon bi nedvomno pospeševal »pomiirjenje« in povečal zaupanje. da smo na poti k svobodni demokraciji.
Francoske fašistične organizacije razpuščene
Demokratični duh Je zmagal
V francoskem parlamentu se je vršila konec minulega tedna aktualna debata o predlogih glede razpusta privatnih fašističnih oboroženih formacijah. Tik pred odločitvijo v debati glede razpusta fašističnih zvez, je vodstvo »Ognjenega križa«, kakor se imenujejo fašisti v Franciji, samo popustilo ter izjavilo, da se razorože fašisti sami.
V imenu socialistov in komunistov je izjavil s. Leon Blum v zbornici, da levica sprejema razorožitev
fašistov na znanje, vendar se pa mora skleniti protifašistični zakon.
Zakon o razpustitvi privatnih vojaških organizacij je bil sklenjen. Lavalovi vladi je bila izrečena zaupnica s 331 glasovi proti 217.
Kriza francoske vlade je s tem srečno prebila najresnejši svoj položaj, ki ga je tvorilo vprašanje fašizma. Glasovanje moramo smatrati za triumf francoske meščanske demokracije.
Prihod pomočnika mednarodnega urada dela v Beograd
Konference in obiski
Pomočnik direktorja mednarodnega urada dela iz Ženeve, profesor Morett, je v pondeljek prišel v Beograd, da je uradno obiskal vlado, delodajalske in delavske organizacije. Ta dan se udeleži mednarodne konference o nezaposlenosti intelektualne mladine. V torek je obiskal predsednika vlade, ministra socialne politike in zavode delavskega zavarovanja, popoldne pa zvezo delodajalcev. Zvečer pa je obiskal delavske ustanove in organizacije.
Danes pregleda profesor nekaj industrijskih obratov.
❖
Kakor znano je mednarodni urad dela ustanova, v kateri so zastopane države, članice Društva narodov, po predstavnikih delavstva, deloda-t jalcev in vlad. Delavski delegati tvorijo le eno tretjino mednarodne konference dela, ki se sestaja vsako leto najmanj enkrat. Ta tretjina pa se lahko izpremeni tudi v večino, ako delavstvo dobi politično moč v večjem številu držav, katerih vlade bi potem delegirale delavske zastopnike v ta mednarodni forum.
Belgijski sodallstilni kongres
Delavska stranka hoče delati.
V Bruslju se je vršil od 16. do 17. novembra kongres delavske stranke. Poročilo o koalicijskem delu je odobril kongres s 533.999 glasovi; proti poročilu je glasovalo 26.156 glasov, glasovalo pa ni 11.601 članov.
O drugi točki dnevnega reda »načrt dela« je poročal Maks Buset. Predvsem je potrebno podaljšati šolsko dobo do 16. leta. uvesti štiri-deseturni delovni teden, starostne pokojnine določiti od 60. leta dalje. Od 16. do 60. leta naj pa vsi delajo!
Po Busetu je govoril Vandervel-de, ki je pojasnjeval ves politični in gospodarski položaj ter se navdušeno zavzemal za načrt dela.
Po daljši debati je kongres soglasno sklenil resolucijo o načrtnem delu, ki pozivlje na splošno mobilizacijo stranke za intenzivno in takojšnjo akcijo v prid načrta dela.
RazSiritev pokojninskega zavarovanja za nameSience
Pokojninsko zavarovanje za nameščence s sedežem v Ljubljani ima sedaj zavarovanih nad 10.000 nameščencev v področju Slovenije in Dalmacije. Svobodna strokovlna organizacija zasebnih nameščencev že mnogo let zahteva, da se to zavarovanje razširi na vso državo. Pred letom dni je ministra socialne politike pooblastil parlament, da ob ugodni priliki to razširjenje odredi.
Kakor smo že poročali, je minister pozval Pokojninski zavod v Ljubljani, da mu stavi primerne predloge v svrhlo izvedbe pooblastila.
Minister ima sicer pooblastila, da razširi pokojninsko zavarovanje v obliki po svojem preudarku, vendar se nadejamo, da se zavarovanje
razširi na vso državo predvsem z istim krogom zavarovancev, ki so obvezani po zakonu že sedaj, oziroma še one, ki jih navajajo naše na-meščenske organizacije.
Ljubljansko pokojninsko zavarovanje ima sedaj 315.3 milijonov premijskih rezerv ter je izplačalo 1934 nad 10.9 milijonov dinarjev rent in odpravnin.
Abesinski spor se bliža koncu
Mussolini ne odneha. — Molk vojnih poročil. — V Ženevi odločitev jutri.
Mussolini ponovno poudarja, da hoče premagati Abesinijo. Zase zahteva vse neamharske pokrajine Abesinije, osrednje pokrajine pa naj obdrži neguš, ki mu Društvo narodov dodeli pomožno vlado, v kateri bo imela Italija prednost.
Laval in Hoare sta imela konferenco. Obljubila sta Mussoliniju večino pokrajine Tigre in Ogaden ter gospodarski vpliv v južnih pokrajinah. Abesinci pa sicer obdrže neodvisnost in dobe pot do morja, če Mussolini ponudbe ne sprejme, se bo jutri odločevalo o poostritvi sankcij ter bo logično v akciji sledilo sodelovanje Anglije in Francije.
Italijani napadajo z letali. Mesto Dessie so napadli dvakrat in uničili,
pobili 90 in ranili 200 civilnih oseb. Obmetavali so tudi bolniae in ameriški Rdeči križ z bombami. Zločinsko početje bo povzročilo pritožbo pri Društvu narodov. Abesinci so mesto izpraznili ter premestili tudi čete.
O abesinski ofenzivi ni posebnih poročil. To bi značilo, da je ofenziva bolj strategičnega značaja kakor resna ter se rajši pripravljajo na italijansko ofenzivo, ki jo obeta Ba-doglio, za prvimi postojankami v svojih zavarovanih naravnih utrdbah. V manjših borbah so dosegli Abesinci uspehe, zaplenili zopet mnogo vojnega blaga ter sestrelili več italijanskih letal.
Naceteva iivllenska In zadnja pot
V nedeljo, dne 8. decembra smo spremili Naceta Mihevca na zadnji poti iz bolnišnične mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu. Precej več kot tisoč sodrugov. sodružic in znam-cev ga je spremljalo na tej poti. Sodelovala je tudi ljubljanska delavska godba »Zarja«. Njegov pogreb je pokazal. kako je pokojnika poznala in cenila Ljubljana.
Narava NaCetova je bila taka, da je hotel biti povsod zraven. Miren je bi! sicer, ali narava mu ni dala miru, zato ga srečavamo nad 36 let povsod v gibanju, strokovnem, političnem, kulturnem in gospodarskem. Leta 1887. se je izučil na Vrhniki ključavničarstva. Odpotoval je v Beljak, v Švico in Monakovo, odkoder ga je prijazni Bismarck odtiral domov. Vojaški rok je odslužil na Dunaju. Leta 1893. pa je postal monter v ljubljanski plinarni. Leta 1899. je vstopil v službo v Lienzu, kjer so ga zaradi delavskega gibanja po štirih letih odpustili. Že leta 1904. je dobil službo pri železnici v Trstu, ki jo je zopet zapustil 1912, ko je postal drugi tajnik kovinarske organizacije v Trstu za slovenske pokrajine (poleg Chinssija). Med vojno pa je služil kot vlakovodja na Primorskem. Po vojni se je vrnil v Ljubljano ter organiziral kovinarsko organizacijo, bil ljubljanski občinski svetnik ter nato postal zopet višji monter v ljubljanski plinarni, kjer je opravljal še vedno službo.
Omenjamo le važlnejše iz njegovega življenja. Leta 1893. je prvič osnoval samostojno kovinarsko or-
ganizacijo, ki se je pozneje centralizirala. Udejstvoval se je namreč v izobraževalnem društvu ter dal iniciativo.
Jako pomembno je Nacetovo časnikarsko sodelovanje. Marsikdo se spominja njegovih zabavnih in satiričnih povestic, ki jih je priobčeval v najrazličnejših delavskih listih doma, v tujini, v zadnjem1 času zlasti v ameriškem delavskem tisku. Če bi ne upoštevali zlasti prejšnjega njegovega delovanja v gibanju, pomeni že njegovo pisateljevanje za liste ogromno delo, ki ga moramo visoko ceniti kot delo delavca samouka.
V zadnjih letih je organiziral s tovariši organizacijo strojnikov in kurjačev, sicer pa sodeloval aktivno v organizaciji ljubljanskih magistrat-nih uslužbencev.
To so glavni momenti iz Naceto-vega neugnanega življenskega boja, iz katerih lahko sklepamo, da je res sodeloval povsod, kjer je mogel.
Pripovedoval mi je sam in drugi, kako so še pred letom 1900 sklicevali po večerih ali zgodaj zjutraj sestanke mladih sodrugov v gozdu za Rožnikom ter jim predavali o socialističnem' delavskem gibanju, kar je bilo takrat nevarna stvar. Vse druge življenske anekdote, kolikor jih ni napisal, je pa pokojnik odnesel v grob, ker se ni rad bahal. Bil je vedno skromen in ljubezniv družabnik.
Ob grobu sta bila dva nagovora, od katerih je bil jako prisrčen oni predsednika organizacije mestnih uslužbencev.
Počivaj v miru!
Naša akcija za razširitev „De< lavske Politike"
Veliko delavsko zborovanje v Štorah
V nedeljo, dne 8. decembra se je vršila v Štorah veliko delavsko zborovanje v okviru naše akcije za razširitev »Delavske Politike«. Vsi gornji prostori gostilne Adrinek so bili že pred pričetkom shoda nabito polni, tako da tisti, ki so prišli ob določeni uri, niso mogli več v dvorano. Štorsko delavstvo, zlasti ono iz Samotne tovarne, ki je skoro stoodstotno organizirano, je s svojo navzočnostjo na shodu samo sebi izstavilo najlepše spričevalo zavednosti. Posebej pa gre priznanje zaupnikom. ki so shod organizirali in že tudi vzpostavili aparat, kojega naloga bo, čuvati uspeh tega impozantnega shoda in ga poglobiti.
Zborovanje je vodil s. Zelič. Govorila sta pa ss. dr. Reisman in Er-
žen o socialni zakonodaji, o potrebi strokovne organizacije in razširjenju »Delavske Politike«, ki naj tvori duševno vez med delavstvom vse države. Izvajanja govornikov so bila sprejeta z živahnim odobravanjem.
Ako bi bilo ostalo samo pri besedah, bi hasek tega shoda ne bil velik. Toda štorsko delavstvo je pokazalo. da je treba preiti od besed k dejanjem. Na samem' shodu se je prijavilo 67 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«, ki so obljubili, da bodo list tudi res redno plačevali in s tem lajšali delo poverjeriiškega odbora, ki vodi vse posle v zvezi z agitacijo za »Delavsko Politiko«.
Res, čast štorskemu delavstvu in še posebej priznanje njegovim zaupnikom !
Velika konferenca delavskih zaupnikov v Celju
Celjsko delavstvo ima danes zelo številen in kvalitativno zelo dober zaupniški kader. To je pokazala tudi konferenca zaupnikov, ki se je vršila v nedeljo, dne 8. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Razen celjskih zaupnikov so se udeležili sestanka tudi nekateri zunanji delegati.
Konferenca je bila sklicana v zvezi z akcijo za razširitev »Delavske Politike«, v času, ko zaključuje list desetletnico svojega obstoja.
Konferenco je vodil s. Svetek, ki je v svojih uvodnih besedah obrazložil pomen sklicane konference in povdaril, da mora roditi v resnici pozitivne uspehe.
Za njim1 je povzel besedo s. Eržen, ki je orisal vlogo »Delavske Politike« v vprašanju obrambe socialnega položaja delavstva, pri delu za
ohranitev in poglobitev organizacijske enotnosti delavskega razreda ter njen pomen za kulturno in politično vzgojo delavcev-državljanov. ki se bore za uzakonitev činu večjih socialnih pravic in svoboščin.
V daljšem govoru je potem še s. dr. Reisman razpravljal o več zanimivih primerih iz socialne zakonodaje.
Uspeh konference je v tem. da je določila agitacijski aparat za razširjanje »Delavske Politike«, dopisnike in informatorje ter tako zagotovila, da bo delo za list res uspešno in trajno.
Konferenca je sklepala v polnem soglasju.
Sodrugi, učite se od celjskih zaupnikov.
Lepo uspelo predavanje v Šoštanju
Minulo nedeljo se je vršilo v Zadružnem domu predavanje o temi: »Delavec in kmet kot politična faktorja«. Predaval je s. Jelen. Drugi najavljeni predavatelj s. Grčar, ki bi bil moral govoriti o »Kmečkem vprašanju v okviru našega gospodarstva«, je bil nujno zadržan, radi tega je ta
točka dnevnega reda odpadla. Po predavanju, ki je trajalo dve uri, se je priglasile več naročnikov za »Delavsko Politiko«. Poslušalci so se razšli s trdnim sklepom, da bodo šli na delo za svojo strokovno organizacijo in razširjenje »Delavske Politike«.
VeS, da Je edino orolje v boju za Tvoje pravice
DELAVSKI LIST
Koliko novih naroCnikov sl Ze pridobil
»DELAVSKI POLITIKI?"
Ivan Cankar:
Zgodba o zaplenjenem pravilniku
To zgodbo je napisal Cankar 1909. leta. Izšla je tudi v 16. zvezku zbranih spisov 1933. leta na strani 3-14. Ponatiskujemo jo skrajšano kot primer, kako mojstersko je pisal Cankar proti avstrijskemu režimu, ki se je poostril posebno po septemberskih krvavih dogodkih v Ljubljani. Op. ur.
Kar bom! zdaj povedal, se je vršilo v Ljubljani ob tistem času, ko je državni pravdnik* reševal domovo-vino. O angelji in sveti posli božji — kako smo živeli tedaj! Beseda nam je bila takorekoč že na jeziku zaplenjena. Najnedolžnejši, najponižnejši ljudje — na priliko jaz — so bili obsojeni med trapiste. Rekel sem prijatelju: »Le verjemi, ljuba duša, da si je grešnik sam kriv kazni in pokore! Govori alojzijsko, piši deviško in angelj Gospodov pojde mimo!« ... Pa sem napisal pridigo, ki je bila tako nedolžna, kaj bi rekel — blagih sapic šepetanje, vrelca čistega šum-Ijanje, zvezdic miljenih miglanje; prišel je večer, napočila je ura novic in bel papir mi je strmci v prepla-
* Tedanij ljubljanski drž. pravdnik se je pisal Trenz.
šeni obraz .. .** Takrat so bili povzdignjeni med narodne mučenike ljudje, ki niso imeli prav nič talenta za ta težavni posel. Svoj živ dan so mrvili skromni kruh pravičnega mišljenja im tistih načel — a glej, nenadoma se je odprla svetu in državnemu pravdniku skrita skrinjica puntarskih misli. Vršile so se tajne tragedije, ki so še premalo oznanjene in počeščene. Davi še cesarski svetnik, drevi že krvav Dan ton; včeraj še sodnik v talarju, danes na zatožno klop!... Kaj je človek? ...
Sčasoma smo se privadili temu zaplenjenemu življenju: otopeli smo. Nihče se več ni čudil, če je prinesel natakar na mizo 'kup belega, neoskrunjenega papirja; bili so časopisi, kakor jih je uredil državni pravdnik. Le tu pa tam je stala samotna beseda, črna barčica na belem morju. »Kri«... Kaj? Čegava kri? Ali morda poljudna znanstvena razprava o krvi? Ali se je morda komu kri ulila? Ali pa je morda celo... Sam Bog nebeški vedi — namesto razlage bela pustinja! — »Prekleta« ... Kaj je prokleto? Kdo je pro-klet? Ženskega spola je, če je ednina; ampak če je množina, je prekletih več stvari srednjega spola ... Ali
** Tedaj je v časopisu ostalo belo, kar je cenzor zaplenil.
je torej ženska, ali je večkratno srednjespolno prokletstvo, ali je pa prokleta morda le ta ali ona institucija? Bela pustinja, slepa uganka! ... Glej, tam dolg nadpis! »O koristi in potrebi militarizma, osobito z ozirom na ...« Z ozirom! ua kaj ? Nič odgovora! Državni pravdnik je črtal vse ozire in ni maral ničesar povedati o potrebi in koristi militarizma ...
Kar nas je, ki se po božji nemilosti ukvarjamo s peresom, smo se zatekli v zavetišče namigavanj. Če bi bilo potreba napisati »ostudna sodrga«, se je pero premislilo in je napisalo »čestita družba«. Ampak državni pravdnik je bil prebrisana glava; natanko je vedel — in vedel je, zakaj je vedel da »čestita družba« ne zasluži tega imena, bral je skrito misel in jo je zadavil. Doživel sem veselje, da je pravdnik črtal »avstrijski patriotizem^«; že njemu samemu se je zdel paradoksen in smatral ga je za norčevanje. Nekoč sem se nameraval povzdigniti na višek nami-gavne učenosti in sem na mesto »krivica« postavil »pravico«. Državni pravdnik pa je pravico odpravil...
Fantazija je tisti nebeški ogenj, ki razlikuje človeka od živali. Če sem ugledal nerazumljivo besedo na praznem papirju (tako rekoč nič v niču), sem udaril številko pred tisto ničlo.
Napisal sem namreč, kar se mi je zdelo najbolj primerno za tisto praz-niško praznoto. Drugi ljudje morda niso pisali, ampak njih misli so tkale in pletle strahovite članke. Videl sem jih, ki so strmeli dolge ure na beli papir; in kar je zamolčal jezik, so razodevale oči. Ni ga pisarja na vsem božjem svetu, ki bi bil napisal toliko krvavih knjig, kakor si jih je takrat mislilo nedolžno ljubljansko občinstvo. Spoznanje me je obsen-čilo, da praznota poraja revolucije... Ah, čemu se srdijo nespametni ljudje nad »konfiskacijsko prakso«! Nikoli pač niso videli človeka, strmečega na bele rubrike! Strmi, molči... a misli njegove gredo po takih cestah in klancih, kamor bi jih ne bila pognala še tako ognjevita beseda, ne pisana, ne govorjena!... Ne. ne: bojna misel bo živela, dokler bo živel državni pravdnik; odpravite njega, pa sc nas Bog usmili! ... V tistem času je bilo nekoliko upanja, da se vzdramijo trdokorni in načelni zaspanci, kakor se verniki vzdramijo v cerkvi, kadar župnik umolkne; tu-dii je bilo upanje, da slepci izpre-gledajo, mutci izpregovore, glušci zaslišijo božjo besedo... Sanje, nazaj v predrzno srce! Srd je bil izlit brez koristi in škode, kakor vino v krčmi: natakarica pride, zamenja prt in — še en liter brez zamere!...
Doma in po svetu
Spominski svetiHnik kralja Zedi-nitelja so odkrili v Splitu v nedeljo, dne 8. decembra. Odkritje se je izvršilo na slovesen način v navzočnosti vsega prebivalstva. Govorili pa so: kraljevi namestnik dr. Perovič, za vladso minister dr. Komnenovič in predsednik senata dr. Tomašič.
Dolgovi kmetov v državi. V du-navski banovini 1683 (namreč milijonov dinarjev), v dravski 1192, v savski 1185, v primorski 839. v drinski 625, v zetski 496, v vrbaski 328. v moravski 320 in v vardarski 209. Skupaj v celi državi 6879 milijonov dinarjev. Dravska banovina je ena najmanjših banovin, zato lahko rečemo, da je najbolj zadolžena, čeprav so naši kmeti marljivi in šted-ljivi.
O občinskih delavcih. Navadno pravimo, da je občina temeljna edi-nica politično in socialno. Kolikor je nam znano, so pa zlasti občinski delavci za starost takorekoč nepreskrbljeni. čeprav so desetletja v občinski službi. Občinski delavci vobče nimajo službenih pogodb ali le redko, prejemajo navadno najnižje plače tako le borno žive. Prva dolžnost občin bi bila, da svojim delavcem zagotovi pokojnino ali preskrbo za starost, ne pa da jim meče na stare dni »miloščino«, če jo sploh imajo uvedeno. SociaJnočuteči odbori naj to svojo dolžnost izvrše!
Imenovanje samouprav socialnega zavarovanja. Minister socialne politike Komnenovič je izjavil, da bo še ta mesec imenoval samouprave drugih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Ljubljanska je bila že imenovana, kakor znano.
Papež posreduje v abesinskem sporu. Papež je najprej posredoval posredno v Londonu, sedaj je pa interveniral švicarski nuncij Bernardini pri Avenolu. glavnem tajniku Društva narodov, v italijansko-abesin-skem sporu. Na Dunaju pa vedo (»Reichspost«), da posredovanje nima političnega značaja.
5p mi* japiTt' »v	i„«6ip	Ne-
Tudi bolnicam ne prizanašajo. — Italijani so iz bombnih letal zasipali nezaščiteno abesinsko mesto Dessie, ki je postalo žrtev razdejanja in požara. Veliko žen in otrok je ubitih. Prizanesli niso niti vojnim lazaretom, čeprav so bili označeni na strehah z velikimi rdečimi križi. Poškodovan je tudi veliki lazaret, ki so ga poslali v Abesinijo Amerikanci in je ranjena bolniška strežnica in Hava-sov dopisnik. Radi tega so v Ameriki zelo razburjeni in računajo z gotovostjo, da se bo tudi Amerika udeležila petrolejskih sankcij.
Delavci proti nemškemu fašizmu na Čehoslovaškem. Med čehoslova-škimi Nemci vodi fašistično gibanje neki Henlein. Henleinovo gibanje je pritegnilo tudi nemško delavsko društvo v svoj politični krog. To nemško delavsko društvo je sedaj odločno obsodilo dosedanje zaveznike, češ, da delavstvo takih oslarij kakor so delavski tabori (prisilne delavnice) in zanemarjanje socialnopolitičnih delavskih zahtev, delavska organizacija ne more podpirati. Organizacija je sklenila najostrejši bojkot proti vsem fašističnim osebam in podjetjem!.
Holandija je prepovedala z zakonom vse civilne oborožene formacije, ker je država sama poklicana, da čuva red in mir.
Pariške dopolnilne občinske volitve. V pariških zunanjih okrajih so bile volitve treh občinskih svetovalcev, ki so bile zadnjič razveljavljene. Tri mandate so dobili komunisti.
Predsednik kitajske vlade odstopil. Vangčingwajs, predsednik kitajske vlade, na katerega je bil nedavno izvršen neuspeli atentat, je iz zdravstvenih ozirov odstopil.
V ogledalu
Risba z eno potezo. Nedeljski »Slovenec« je v svojem mladinskem delu objavil risbo z eno potezo, ki predstavlja kolonialnega vojaka, ko strelja s topom. Pač primerno miklavževo darilo za naše malčke: 'zgoja v duhu »Parade der Zinnsoldaten«.
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
O tragiki Študenta Gnezde
Vdova železničarja Gnezde je v velikem pomanjkanju študirala svojega sina edinca, ki je bil že absolviral več semestrov tehniškega študija. Sin je obolel na angini, iskal pomoči pri zdravniku. Ta mu je hotel izrezati iz vratu mandlje, še preden pa je zdravnik mandlje potrgal, je študent Gnezda umrl. — Gnezdo so obducirali, zdravniki so napisali, kaj so ugotovili, sedaj pa bomo čakali, kakšen bo konec te nesreče.
K temu dogodku pa tudi od naše strani nekaj splošnih pripomb: Po dosedanjih zakonitih predpisih je za absolviranega medi-cinca dovolj, da absolvira po doseženem doktoratu še leto dni prakse v bolnici. —
Opraviti mora takozvani staž in v ta staž mu vštejejo tudi še odsluženih 9 mesecev vojaškega roka. Potem pa je v smislu zakona zrel in dober, da ga spuste nad bolnega človeka.
Kakšen pa je ta staž? V letu dni mora absolvirati tak mlad zdravnik vse oddelke v bolnici: interni, kirurgični, očesni itd., dalje pa mora biti v otroški bolnici in v so-cialno-higienski službi tudi še nekaj mesecev. __
Bolnica je za takega stažista »Schnell-siedekurs«, kjer ga naj nauče zdravništva po metodi: Wie erlerne ich Tiirkisch in 14 Tagen — toliko glede dobe stažiranja samega.
Kako pa se vrši to stažiranje. — Na posameznih oddelkih se gnete vedno po več takih stažistov, ki štejejo dneve, da bodo dobili primarijev podpis, da so staž pri njem v redu dovršili. — Zato potrdilo imajo primariji že kar formular in moder odide tak stažist z oddelka, kjer ni dejansko vršil nobenega praktičnega zdravniškega dela. —
Stavimo glavo, da primarij velikokrat vseh stažistov niti ne pozna.
Prva ugotovitev:	enoletna praksa v
bolnici — je nezadostna.
Druga ugotovitev: primariji — recimo, da ne morejo — ne posvete zadostne paž-nje tem stažistom. Staž bi moral biti najtežavnejša in najresnejša šola za mladega zdravnika. — Pa — najbolj stroga, stroga ne samo kar se tiče strokovne izobrazbe in izpopolnitve, marveč tudi kar se tiče njihove moralne in etične vrednosti.
Zato bi mogel dobiti tak stažist odpustnico bolnice le, če bi primariji spoznali, da je i strokovno i moralno usposobljen, da postane — zdravnik. Izrecno pa moramo zapisati: človeštvo rabi kirurgov etc. — zdravnikov. Kajti, boljši dohodki, ki jih imajo prilično zdravniki, vabijo v medicinski študij tudi one, ki jim/ je špekulativ-nost in dober zaslužek — edino vabilo.
Za ta boljši kruh pa moramo fiksirati najstrožje mere in visoko dvigniti hlebec onim;, ki ga po svoji strokovni in moralni kvalifikaciji niso vredni. — To pa morem uspešno storiti le v bolnici in na primarijih leži odgovornost za kvaliteto zdravniške službe izven bolnice. Tega sita nam manjka, tega sita niso doslej napravili naši primariji in zato so tragike nujne. Točno vemo, da so vršili nekateri staž tako, da so hodili na oddelke kadit cigarete, čitat časopise, čakajoč le, da bodo z dobrimi zvezami dobili ugodna in udobna mesta. Kvalifikacija, ki jo prinese iz bolnice, je pa v vsakem primeru enaka, stereotipna in brezpomembna.
Nadaljnja ugotovitev pa je še ta-le: stažisti morajo služiti zastonj, to pa žene marsikoga iz bolnice predčasno, ker nima sredstev za preživljanje. Temu je tudi treba napraviti konec. Sredstva za ta namen se morajo dobiti, ker mi moramo podaljšati staž. — Mi moramo doseči, da bodo prišli med ljudi res zdravniki, ki bodo lahko rekli: ob skrbnem in strokovno visokem vodstvu primarijev sem se dodobra usposobil za zdravnika.
Ne pa, da hodim nekaj tednov na oddelek za bolezni v ustih in nosu, tami nisem dobil niti enkrat noža v roko, potem pa se predrznem doma zasaditi nož v bolnega siromaka.
Tragika študenta Gnezde bo dobila svojo številko v spisih državnega tožilstva. Tragika pa ne sme končati tam, marveč mora dobiti svoji še vse bolj važni številki v spisih zdravstvenega oddelka Dravske banovine in v vložnem zapisniku ljubljanske bolnice. — Ta številka pa naj začne s študijem primarijev o tem problemu in s sklepi, ki bodo jamčili za zadostno in popolno usposobljenost zdravniškega naraščaja.
Cankarjev veter v Ljubljani
Kakor slišimo, pripravlja delavsko glasbeno društvo »ZARJA« v soboto, dne 14. decembra 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice svoj II. delavski prosvetni večer s spominom na obletnico smrti Ivana Cankarja. Delavski oder »Zarje« je marljivo na delu. Izza kulis izvemo, da bo uprizoril govorilni zbor krasno sliko iz »Kurenta«, in bo diapozitiv gledalcem molče pokazal klic Ivana Cankarja:
»Nobeno delo, ki ga je človek izvršil v prilog kulture, ne izgine na vekomaj; ne ogenj, ne meč ga ne more pokončati. S krvjo tistih naših delavcev prvorojencev je bila pognojena njiva. In kadar bo žetev dozorela in bodo kose pripravljene, se boste spominjali mučenikov.«
Govorilni zbor pa bo nato zagovoril iz »Kurenta«:
»Dolgo si trpel, ti sužnji narod, stanovitno si nosil svoj križ: toda Kristus sami se je zgrudil na klancu; on sam, ki je bil rojen za posodo trpljenja, je zajokal na križu. Kaj niso tebi že dnevi šteti; kaj ni že morda blizu tista grenka ura, ko boš klical proti nebu:
Boj čevljarjev proti Bafi. »Združba čevljarjev« za sodni okraj Ljubljana je sklicala za 8. december v Delavski zbornici javno zborovanje, na katerem je predvsem obrazložilo svoje globoko upravičeno stališče proti Bati. Dobro obiskan shod je otvo-ril načelnik združenja s. Jernej Perdan, ki je pozdravil razne zastopnike iz vseh okrajev Slovenije, nato pa podal izčrpno poročilo o vsem boju čevljarjev proti Bafi.
Bafa je odprl svojo prvo prodajalno v Ljubljani že 1. 1934. V začetku še ni uganjal konkurence, kakor jo sedaj, vseeno je čevljarsko društvo takoj opozorilo vsa oblastva, da bo Batina kapitalistična družba ogrozila življensko eksistenco naših čevljarjev, če se ne bo prepovedalo njeno udejstvovanje v naših krajih. Toda čevljarji so povsod naleteli na gluha ušesa in danes ima
Bafa že 500 podružnic v Jugoslaviji
in da doseže popolen monopol za svoje bla-
,Moj Bog, zakaj si me zapustil?1 Ali bi človek zajokal, ali bi molil Boga, da je že konec te žalosti polne tisočletne križeve poti, da je že blizu Golgota, ura tretja?«
Na platnu se pojavi senca človeka. Sliši se glas:
»Le vkup, ti vboga gmajna! Bakljo prižgimo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabljev. Naše meso jih je nasitilo, naša kri jih je napojila — tirjamo svoje meso in svojo kri. Mi smo sejali, naša je žetev, sužnji, vstanite! Le vkup uboga gmajna!«
In še alegorija. A vsega ne smemo naprej povedati. Igrala bo »Zarja«, mandolin-ski orkester »Zarje«, pel bo moški in mešani zbor »Zarje« itd.
Gotovo bo dvorana že pred dnevom prosvetnega večera razprodana, ker že zdaj hodijo po vstopnice. Zato ne zamudite, posebno ljubitelji Ivana Cankarja in tisti, ki Vam je pri srcu delavsko kulturno gibanje, da Vas vidimo na tem Ivan Cankarjevem večeru »Zarje«.	,
Eden, ki včasi pokuka za kulise.
go, je uvedel še popravljalnice, da vzame zadnje delo desettisočem, ki se preživljajo pri nas doslej od čevljarske obrti.
Čevljarji v savski, drinski in dunavski banovini so dosegli, da so tamošnje banske uprave prepovedale Bati popravljalnice.
Toda v dravski banovini se to ni zgodilo. Zadnja deputacija čevljarjev se je oglasila I. okt. t. 1. pri g. banu Natlačanu, ki pa je odgovoril, da nima zakonitih možnosti za prepoved Bafinih popravljalnic po njegovi pogodbi z nekimi mojstri.
Za s. Perdanom so nastopili še razni govorniki in poudarjali potrebo, da se vse združi proti Bati, če nočemo pogina deset-tisočev naših ljudi. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki jo objavljamo posebej, ker je splošnega pomena ne le za Ljubljano, temveč za vse naše čevljarje in delovno prebivalstvo.
Maribor
Privatni in trgovski nameščenci, pozor!
Podpisane organizacije sklicujejo za petek, dne 13. decembra t. 1. ob 20. uri skupno zborovanje, ki se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9-II, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o pokojninskem zavarovanju, poroča g. dr. Vrančič ravnatelj Pokojninskega zavoda iz Ljubljane. 2. Načrt trgovskega zakona in nameščenci. 3. Razno. — Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. — Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru. — Zveza bančnih uradnikov, pododbor Maribor.
Zaupniški tečaj. V sredo, dne 11. decembra ob 19. uri predava s. Petejan o »socialnem zavarovanju« in ob 20. uri g. Cibic o računstvu«. Pridite polnoštevilno!
V mestnem svetu ni nobenega delavca. Na zborovanju obrtnikov 1. decemba je neki prvak JZR dejal, da so pri sestavljanju no-
vega mestnega sveta polagali veliko pažnjo na obrtnike, ki imajo sedaj jako zastopstvo v mestnem svetu. Mi obrtnikom privoščimo številčno zastopstvo v mestnem svetu, čeprav vemo, da teh zastopnikov niso izbrali njihovi obrtniki. Iz tega pa sledi tudi, da pri JRZ niso polagali prav nobene pažnje na delavce, ki jih v Mariboru ni malo, in niso predlagali niti enega delavca v mestni svet. To konstatiramo mimogrede, da se ne pozabi,
Zaupniški družabni večer se je vršil v soboto v nabito polni mali dvorani »Uniona«. Sodeloval je salonski orkester pod vodstvom kapelnika Schonherrja in pevski zbor »Zarje«. Sodrug Petejan je s toplimi besedami pozdravil navzoče zaupnike mariborskih obratov, ki s svojim neopaznim podrobnim agitacijskim delom širijo in krepijo naše organizacije in je opozarjal na/lep vzgled tistega obrata, v katerem so že vsi 100 odstotno organizirani v naših svobodnih stro-
kovnih organizacijah, ter je izrazil upanje, da bodo temu primeru kmalu sledili tudi drugi obrati.
Pri mariborski narodno-strokovni zvezi
je padlo članstvo od 800 na 50 članov.
»Detoljub« je priredil .v nedeljo popoldne v svojem lokalu na Ruški cesti posrečeno otroško igro »Gašperčeki, Miklavž m Parkelj«. Igrali so otroci za otroke, pod vodstvom sodruga Pelikana in so vzbujali pri svojih malih, kakor tudi odraslih gledalcih, dosti nedolžnega smeha.
Družabni večer, ki ga je v soboto zvečer priredilo obrtništvo v Gambrinovi dvorani kot zaključek Obrtniškega tedna, je nad vse pričakovanje uspel. Nastopil je zbor združenja obrtnikov pod spretnim dirigentom g. Lahom Antonom, odnosno Karolom Rakušo in tamburaški zbor pekovskih pomočnikov pod taktirko s. Jazbinška. Želeti je, da bi obrtništvo priredilo še več takih večerov, ki poglabljajo družabne stike.
Kreftovi »Malomeščani«, ki jih lahko smatramo za vreden pendant Cankarjevim »Hlapcem«, so imeli tudi v Mariboru pri svoji premijeri v nedeljo zvečer popoln uspeh.
Do božiča bo pod streho zgradba nove šole v magdalenskem predmestju. Sedaj se gradi že tretje nadstropje.
Kaznovani vlomilci. Berkop in oba brata Kropeja, ki so letos poleti vlomili v Po-ševo trgovino in Knezerjevo draguljarno na Aleksandrovi cesti, kjer so napravili preko 20.000 Din škode, so bili obsojeni te dni na 5, 6 in 7 let ječe.
Hrastnik	*,
Letos smo proslavljali sv. Barbaro na posebno slovesen način. Saj smo blagoslavljali novo zastavo sv. Barbare, za katero je žrtvoval vsak rudar po štiri dinarje, a ostalo pa TPD in njeno uradništvo. Delavci pa poznamo še nek drug svoj praznik, katerega pa ne smemo praznovati, da bi manifestirali za svoje pravice ter za pravice vsega delovnega ljudstva. Proti temu menda ne bi imela nič niti sama sv. Barbara, ki ima s tem, da je dobila novo zastavo, tudi več besede.
Kuhinja za brezposelne delavce je pričela 1. t. m. poslovati. Na stroške in po zaslugi sedanjega občinskega odbora se hrani v njej 25 brezposelnih delavcev te občine. Število teh revežev se bo pa vsled tega, ker je prenehalo radi zime skoro vse javno delo, še povečalo, tako, da je bila ustanovitev te kuhinje v resnici nujna. — Kuhinja je nastanjena v starem fantovskem domu, ki ga je dalo na razpolago tukajšnje vodstvo rudnika z osmimi posteljami vred. — Za vse to in za ostale usluge v tem’ pogledu gre tukajšnjemu ravnateljstvu vse priznanje.
Zagorje ob Savi
Pred občinskimi volitvami? Naši jeru-zalemci so razširili vest, da bodo volitve v občino dne 12. ali 19. januarja 1936. Ta vest je naše Jenesarje okrog občine silno potrla. Pa tudi jeruzalemci so skregani med seboj. Mnogo je namreč pri nas ljudi, ki pravijo: Po dejanjih jih bomo sodili! Teh dejanj pa tudi pri novih ljudeh ni nikjer videti. Posebno naši brezposelni to bridko občutijo, ker še zdaj nimajo svoje kuhinje, čeprav so je tako potrebni.
Zato mislimo, da ne bodo našim jeru-zalemcem veliko pomagali sestanki z brezposelnimi, katerim obljubljajo, da jih bodo vzeli na kandidatno listo, če za nje glasujejo, vse potrebe brezposelnih pa da bodo rešili še le po volitvah. Tako so pri zadnjih občinskih volitvah tudi naši Jenesarji oblju-bovali, pa ni bilo nič iz tega. Zato mislimo, da bodo to pot naši brezposelni pametnejši.
Delavski pevski in glasbeni odsek »Zarje« bo vprizoril v nedeljo, dne 15. decembra t.
1.	ob pol 6. uri zvečer v Zadružni dvorani na Lokah komedijo v 3 dejanjih »Razkrinkana morala«. Po režiserju Uletu Antonu so vloge robro razdeljene in upati je, da jih bodo tudi igralci uspešno izvedli.
Jetica
Dovč Ignac bo župan na Ježici.
Ježenskim radikalom načeluje odličen ljubljanski advokat, ki mu je šlo za to, da pokaže navzgor, da so Ježenčani zanj. Zato se vrše volitve baš v tej občini 15. dec., dočim jih v drugih okoliških občinah Ljubljane ni.
Ljubljanska radikalija je gotovo zelo vesela, ker so bili sestanki za listo delovnega ljudstva prepovedani, misleč, da bo radi tega nastopila samo ena — radikalska — lista. Toda uračunali so se. Vložena in pri sodišču potrjena je bila tudi lista delovnega ljudstva, katere nosilec je s. Dovč Ignac. Ker so radikali onemogočili zborovanja Dov-čeve liste, so morali okoli vogalov poizvedovati, kako gre s to listo — in so pri tem seveda nasedli napačnim informacijam. Zato »Domoljub« in »Slovenec« tako narobe poročata o ježenski volivni borbi. Ljubljanski radikali vedo zdaj — žal prepozno — da so ga polomili in da bodo sami padli v jamo, ki so jo drugim kopali.
Prehudi nesreči se mislijo izogniti z raznimi izmikanji in širjenjem neresničnih vesti. Tako se »Domoljub« niti tega ne upa povedati, da je Severjeva lista — radikalska. Sele nedeljski »Slovenec« je priznal, da je Severjeva lista — lista radikalne stranke.
Kdo pa je radikalska stranka? Najbolje jo je označil njen glavni voditelj v Beogradu — o tem so poročali vsi časopisi — ko je rekel:
»Državi ne zadoščata policija in žandar-merija* potrebuje tudi prostovoljne neplačane žandarje in vojake, to so pa člani JRZ.«
»Slovenec« si hoče pomagati s tem, da hoče Dovčevi listi tlačiti v čevlje JNS, o kateri vendar vsakdo ve, da tvori večino v senatu, ki podpira nje — radikale. Cernu uganjate, gospodje, to ponesrečeno demagogijo? Pri »Slovencu« pač vedo, da so sami ježenski klerikalci kaj malo navdušeni za radikalijo, pri »Domoljubu« vedo, da sami Ježenčani niso navdušeni za to, da bi bili igračka za politične karijere dveh ljubljanskih advokatov, gospoda v Kopitarjevi ulici ve, da so njihovi pristaši nezadovoljni s samo sestavo radikalske liste; zato si pa skušajo pomagati z lažmi, grožnjami in obljubami.
Nekaj ovadb radi volivnih obljub smo že podali državnemu tožilstvu, ker mi hočemo, da vsi, ne samo radikali, volijo tako, kakor je zapisal nedeljski »Slovenec«;
»Mi bomo volili brez pritiska, brez orožnikov. brez ovaduhov.«
Ježenčani ne maramo biti več igračke mi hočemo svobodo in enakopravnost, pošteno gospodarsko politiko v korist delovnega ljudstva, zato bo-bo v nedeljo že dopoldan vsi šli na volišče in vsakdo bo povedal pred komisijo;
Glasujem za Dovča Ignaca.
Ježenčan.
Ruše
Delavsko zborovanje. V nedeljo, dne 15. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v gostilni Magdič važno zborovanje, na katerem bosta poročala govornika iz Maribora o pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Delavci in delavke, pridite v čim večjem številu.
GuStanJ
Važno delavsko zborovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 15. t. mu s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Milonik z dnevnim' redom: 1. socialna zakonodaja, delavski tisk in pomen strokovne organizacije. Govorila bosta referenta iz Maribora. Delavci, pridite polnoštevilno in pripeljite tudi žene s seboj.
LeSe pri Prevalfah
Na zborovanju, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 15. t. m. s pričetkom ob pol 3. uri popoldne v gostilni Gaser, se bo razpravljalo o delavski zaščitni zakonodaji, delavskemu tisku in pomejm strokovne organizacije. Poročala bosta referenta iz Maribora. Udeležite se zborovanja v čim večjem številu.
Razpust Zveze delavskih žen in deklet
Zakaj je oblast razpustila Zvezo delavskih žen in deklet?
čevljarji se bore za svoi obstoj
500 Bafinih podpružnic v Jugoslaviji — Desettisoči naših obrtnikov in delavcev
ogroženi
Na manifestacijskem zborovanju v Ljubljani z dne 8. 12. 1935 zbrani člani ter pomočniki Združenja čevljarjev v Ljubljani, delegati vseh ostalih združenj v dravski banovini so poslali ministrstvu trgovine to-le
resolucijo:
Čevljarska in usnjarska obrt, trgovina in industrija se nahajajo v skrajno obupnem položaju. Na tisoče ir, tisoče čevljarskih obrtnikov je brezposelnih in trpe s svojimi družinami največjo bedo in pomanjkanje. Trgovci opuščajo svoje trgovine, industrijci pa so primorani omejiti svoje obratovanje. Brezposelnost v tej stroki je nastala s tem, ker se je dalo Bafi dovoljenje za zgraditev tovarne v Borovu pri Vukovaru in ker se mu dovoljuje otvarjanje vedno novih proda-j.alen, ki jih je danes že ca. 500 in ker se uredba z dne 3. avgusta 1934 o prepovedi industrijskih popravljalnic ne izvaja pravilno. Bata namreč hoče s svojimi izdelki popolnoma uničiti domačo čevljarsko obrt in industrijo in tako sčasoma svoje izdelke monopolizirati. Ponovno poudarjamo, da je domača čevljarska obrt in industrija tako razvita, da je zmožna kriti potrebo obuval tudi v vojnem stanju. Končno tudi poudarjamo, da ostale države niso šle Bafi tako na roko kakor pri nas, ter so znale ščititi svoje in interese svojih državljanov.
Zato upravičeno zahtevamo, da kr. vlada podvzame energične mere v zaščito domače čevljarske in usnjarske obrti, trgovine in industije. Nujno zahtevamo sledeče:
1. ukinitev vseh davčnih privilegijev, ki jih uživajo Bafine podružnice;
2. maksimiranje industrijske produkcije čevljarskih izdelkov;
3. prepoved izdelovanja gumijevih obuval;
4. prepoved otvarjanja novih prodajalen Bafe;
5. preprečenje prikrivanja obrti z vodenjem popravljalnic pod firmo tujiii oseb, kakor so to storile banske uprave v Savski, Drinski in Dunavski banovini;
6. preprečenje reklame za razprodajo, ki ni bila prijavljena oblasti.
T. t. Bafine podružnice se sklicujejo, da prodajajo le čevlje z malimi napakami. Ako bi torej podjetje v vseh podružnicah, ki jih ima ca. 500 v naši državi, dobilo iz tovarne v Borovu po 5.000 parov čevljev z »malimi napakami«, bi to značilo,, da se v Batini tovarni izdela ogromno takega blaga. Kaj takega pa tovarna v lastnem interesu ne more trditi. Ker je podjetje vršilo nedovoljeno razprodajo, zahtevajo zborovalci, da se podružnico v Ljubljani za vedno zapre.
Končno zahteva resolucija likvidacijo Bafa d. d., da se reši čevljarsko obrt pred propastjo.
Po odločbi kraljevske banske uprave je bila na osnovi § 11 zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena dne 27. novembra 1935 Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo s sedežem v Ljubljani in s tem vse njene podružnice na Jesenicah, Javorniku, v Trbovljah, Celju, Mariboru, Ptuju in Mežici.
Kot razlog razpusta se v odločbi navajajo sledeča dejstva:
Po pravilih je bila Zveza osnovana kot nepolitična organizacija, ugotovilo pa se je, da se udejstvuje nasproti temu politično'. Posebno se je opazilo, da so nekatere podružnice prirejale predavanja, katerih vsebina je nasprotovala obstoječemu, družabnemu redu ter so se prikazovale razmere v Sovjetski Rusiji v ugodni luči. Pozivalo se je ročno in umsko delavstvo v skupno fronto zoper kapitalizem in izkoriščanje proletariata, odnosno se je nameravalo prirediti taka predavanja, ki pa so bila oblastno prepovedana.
Delegatinja Zveze delavskih žen in deklet se je udeležila kongresa žen proti vojni in fašizmu, ki se je vršil v Parizu dne 4. in 5. avgusta 1934, kar naj bi značilo, da je bila omenjena Zveza v zvezi z ilegalno komunistično stranko Jugoslavije.
Na proslavi Ženskega dneva dne 8. marca 1935 je Zveza nameravala prirediti predavanje. To predavanje je uprava policije v Ljubljani prepovedala, ker je vsebina nasprotovala obstoječemu družabnemu redu. Enako je bila primorana dne 6. avgusta zabraniti najavljeni prosvetni večer (mirovno manifestacijo).
Dne 10. marca 1935 je podružnica te organizacije v Mariboru priredila povodom' proslave mednarodnega ženskega dneva predavanje o položaju in zahtevah delavskih žen, katerega vsebina je bila izrazito politična in usmierjena zoper sedanji družabni red.
Gospod Tumpel obsojen radi denuncilanstva
Bivši vodja nacijonalnih železničarjev: 600.— Din za novo tožbo, 14 dni zapora in 1200.— Din iz prejšnje pogojne kazni.
Nemški emigranti v Belgiji za demokracijo Nemčije. V Bruslju so nemški emigranti ustanovili »pripravljalni odbor« v svrho akcije za demokracijo v Nemčiji. V odboru sodelujejo soc. dem. poslanec Maks Braun, komunist E. Kirschmann, Henrik Mann in drugi. Iste dni se je vršila v Bruslju komunistična konferenca, ki so se je udeležili delegati iz Nemčije. Na konferenci so izvolili za predsednika stranke namesto Thalmanna Viljema Piecka, ki je prevzevši predsedstvo, izjavil, da je treba temeljito izboljšati odnošaje do socialne demokracije, čeprav mora borba za demokracijo in politično svobodo obenem vpoštevati vse demokratične sile naroda. V mnogem je cepljenje delavskih sil povzročilo današnjo reakcijo. To spoznanje je potrebno. — Iskrene besede predsednika Piecka so napravile na konferenci najboljši vtisk.
Oblnl zbor
Cankarjeve družbe
se bo vršil v četrtek, dne 19. decembra 1935 ob %8. zvečer v prostorih Strok, komisije.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega ob£. zbora.
2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja.
3. Poročilo finančne kontrole.
4. Volitve.
5. Knjige za prihodnje leto.
6. Razno.
V smislu piavil imajo pristop k občnemu zboru vsa ustanovniki in redmi člani.
Esperanto
Članl-delavci Delavskega esperantskega društva v Ljublfani obveščamo javnost in vse zavedne sodruge in sodružice, da nimamo ničesar skupnega z dne 14. decembra nameravanimi Zamenhofovim večerom v hotelu Miklič (Metropol) in da se delavci udeležimo enake proslave v hotelu »Slonu«, ki jo priredi klub esperantistov isti večer. Ta-kozvano Delavsko esperantsko društvo dejansko ne obstoja, ker je izključilo 24 delavskih članov ter ga vodijo razen dveh izvoljenih odbornikov kooptirani člani. Toliko zaenkrat v pojasnilo.
Prijatelj Prirode
»Prijatelj Prirode« bo priredil v soboto, dne 21. t. m. božičnico. Začetek ob 20. uri v društvenem lokalu. Ruška cesta 7. — Darila se lahko oddajo v petek, dne 20. in v soboto, dne 21. t. m. od 18. ure dalje v društvenem lokalu.
Športna rubrika
Športni klub »Svobode« je otvoril plesno šolo za svoje člane v nedeljo, dne 1. decembra. Vaje se vršijo vsako nedeljo in praznik ob 3. uri popoldne v dvorani na Lokali. član lahko postane vsak. Poduk v vseh vrstah družabnih plesov. Kdor ima veselje do plesa, je vljudno vabljen.
ZOBNI ATELJE!
Vsa zobarska dela izvršuje po nizkih cenah in z garancijo
Heric Ludvik, dentist-teh.
v Studencih pri Mariboru, Ciril-Metodova ulica 17/1.
Pregled In Informacije brezplačno.
OPOZORILO.
Podpisani Šerbec Maks, mesarski mojster v Studencih, Kr. Petra cesta št. 7«, sem dobil v sodni pravdi proti mesarskima mojstroma g. Smodeju Francu in Holz-knechtu Karlu popolno zadoščenje ter sta morala oba pred sodnijo preklicati vse ob-dolžitve, ki so se širile proti meni po Studencih. Izjavila sta, da ni nobenega povoda odrekati mi mojstrskega naslova in so tudi govorice o zaprtju mesnice brez podlage. — Zato opozarjam vsakogar, ki bi še nadalje širil take vesti, da ga bom moral sodni jsko zasledovati! — Svojim mnogoštevilnim odjemalcem in prijateljem bom pa tudi v bodoče najceneje postregel z najboljšim blagom in se priporočam.
Studenci, dne 6. decembra 1935.	Z odličnim spoštovanjem
ŠERBEC MAKS, mesarski mojster, Studenci pri Mariboru, Kr. Petra c. 70
V ponedeljek, dne 10. t. m. je bila končno zaključena pravda v znanih tožbah 35 železničarjev proti dolgoletnemu reprezentantu nacijonalnih železničarjev, železniškemu uradniku g. R. Tumpeju. Velika dvorana okrožnega sodišča je bila zopet nabito polna železničarjev in tudi razne oblasti so poslale svoje zastopnike.
Kot priča je bil zaslišan še narodni poslanec g. Lukačič, kojega izpovedba je bila porazna za g. Tumpeja. O. Lukačič je leta 1934 prevzel predsedstvo Udruženja narodnih železničarjev v Mariboru za g. Ttun-pejem in je našel' v njegovi zapuščini med drugim vtoževani denuncijantski seznam železničarjev, na katerem so bili tudi člani udruženja samega označeni kot nasprotniki nacijonalnih organizacij, ki baje izražajo do njih povsod splošno mržnjo. Priča g. Lukačič je izpovedal, da še nikoli ni slišal ali delal v organizaciji, ki bi vodila več let stare člane društva na listi kot nezanesljive skupno z nečlani in da torej ta lista ni mogla biti za notranjo evidenco.
Denuncijacija lastnega tajnika.
Usodno pa je bilo pri razpravi za g. Tumpeja ravno vprašanje njegovega branilca dr. Irgoliča na pričo g. Lukačiča.
Dr. Irgolič: »Ali Vam je znan le en slučaj, da bi bil g. Tumpej škodoval lastnemu članu?«
Priča g. Lukačič: »Za odgovor na to vprašanje bi moral dobiti primeren čas. da morem zbrati ves potreben materijal. Znano pa mi je že sedaj, da je g. Tumpej de-nunciral med drugim svojega lastnega tajnika v društvu pri vodstvu delavnice. Samo danes ne vem točno imena tega tajnika, jeli bil to g. Volk ali nek drugi«
Izdatki za »božičnico«.
Nadalje je izpovedal g. Lukačič, da so takrat našli v arhivu društva poleg denun-cijantskega seznama železničarjev tudi dokumente o izdatkih za božičnico v letu 1933, ki pa se dejansko za božičnico niso uporabili, ampak čisto v druge svrhe. Tudi to odkritje je vzbudilo med člani strašno ogorčenje.
Novi seznami »nezanesljivih«.
Priča železniški uradnik Artič ie izpovedal, da je prišel k njemu g. Tumpej marca 1934 in zahteval nujno seznam železničarjev iz kurilnice, ki ga pa je on odklonil izdelati.
Zastopnik dr. Reisman vpraša: »Zakaj ste odklonili napraviti seznam? Ali se Vam je zdelo takšno delo preumazano?«
Priča Artič: »Zdelo se mi je to sumljivo,, ker bi ta seznam gotovo lahko prizadetim škodoval. Tumpej mi je kazal marca 1934 več seznamov železničarjev iz Maribora, razdeljenih po službenih edinicah s pripombo »avstrijakantov«, »nemčurjev«, nezanesljivih. (Medklic: »Ali seznama jung-schiitzov ni bilo?«) Med njimi ie bil tudi član Udruženja, ki igra celo pri narodni žel. godbi »Drava«, Anton Dežman, katerega sem jaz potem svaril, naj se pazi, ker je na Tumpejevem .seznamu'.«
Dr. Reisman je predložil uradno potrdilo železnice, glasom katerega je bil okle-vetani železničar Unger Franc iz seznama v službi že pred leti izrecno pohvaljen in nagrajen, ker je preprečil tatvino v škodo železnice z izpostavljanjem lastne življenjske nevarnosti. Iz tega sledi, da tak uslužbenec pač ne more biti nezanesljiv in vendar je tudi na seznamu g. Tumpeja.
Od g. Tumpeja predlagana priča železničar g. Kessler, tudi njegov bivši tajnik, pa je kot priča izpovedal, da je baje bil ta seznam v miznici Udruženja že ob njegovem prevzemu tajništva, t. j. leta 1932.
Predlog za zaslišanje prejšnjih, tudi takratnih tajnikov Zoreta in Pavlovčiča v dokaz,, da je ta izpovedba neresnična, ker ta dva seznama nista nikdar videla v tajništvu leta 1932, je sodnik odklonil.
Prečitano je bilo poročilo generalne direkcije, da Tumpej in tovariši niso nikdar tega seznama poslali v Beograd ali to vsebino sporočili komisiji, ki je prišla preiskovat. Enako je pisala železniška direkcija ia Ljubljane.
Po 3 urnem razpravljanju sta predlagala zastopnika tožnikov dr. Reisman in dr. Ravnik obsodbo toženih. Po pričevanju železniških uradnikov podnačelnika Plantana in delno tudi g. načelnika Permeta in uradnika Gajška, je dokazano, da je komisija, ki je prišla iz Beograda v Maribor maja 1934 imela ravno ta seznam. Toženi so priznali, da so pri seznamu sodelovali, da so seznam izdelali, g. Tumpeja izdaja njegova pisava. Obdolžil je svoje lastne tovariše železničarje državljanske nezanesljivosti, ne da bi sploh poskušal dokazati resnico ali vsaj dobro vero. Iz dveh pogojnih predkazni ie razvidno. da ni mogoče pričakovati zboljšanja brez kazni, ki bo dala zadoščenje zakonu itr žaljenim tožnikom. Zato se naj tudi
stara pogojna kazen 14 dni zapora
in 1200.— Din denarne kazni, ki jo je dobil g. Tumpej 19. nov. 1932 radi žalitve postaie-načelnika g. Štefina, izreče za zapadlo in sedaj izvrši. G. Tumpej sam je danes v debati z g. Artičem priznal, da so se podobni seznami že leta in leta delali pri Udruženju zato, da se ljudi premešča in je torej tudi jasen namen vtoževanega seznama.
Porazno je obsodil delovanje g. Tum-peja tudi zastopnik g. dr. Ravnik, ki je zahteval eksemplarično kazen, ki jo pričakuje vsa mariborska javnost. Potrebno pa bi bilo, da bi imeli seznam »Jungschiitzov«. — Sodba mora biti takšna, da bo zadoščeno znanemu vseobčemu pregovoru in izreku.
Sodnik je izrekel po zagovoru tožencev sodbo,
s katero se g. Tumpej obsoja, da je izročil vtoževani seznam* z opombami o železničarjih železniški direkciji Beograd in se obsoja na 600,— Din denarne globe, oziroma 10 dni zapora in da se izvrši prejšnja pogojna kazen iz leta 1932, t. j., da mora odsedeti 14 dni zapora in plačati 1200.— Din denarne kazni. Oproščata pa se tega dejanja g. Tušek in Prevoljšek kot tudi napravljanja seznama skupno z g. Tumpejem, ker se ni moglo dokazati, da niso tega delali že leta 1932. katero dejanje pa bi bilo že zastarano.
Številna publika je sodbo prav živahno-komentirala. Splošno pa je bilo zadoščenje, da je bilo končno denuncijantstvo v Mariboru med železničarji s sodbo pribito in tudi obsojeno. Upajmo, da bo sedaj tega denun-cijantstva tudi konec in da bodo vsi denun-cirani dobili tudi zadoščenje. Železničarji pa se lahko iz vsega tega za bodočnost mnogo naučijo.
Ali sl ie poravnal naroi» nlno? Ako Se ne, štor? takoj svojo dolžno*! t
Zahtevajte vedno in povsod Kruh in pecivo iz DeiavsKe pekarne v Mariboru, g
Telefon 2324
Za konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. r Mariboru, predstaTitelj Josip Ošlak t Mariboru.