Glas j2 d a j a: Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški: odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik uredništva 475 — uprave 475 Tekoči račun pri Komunalni banki K-ranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letoa 600, poUet. 300, mesečna 50 din KRANJ. 27. AVGUSTA 1950 LETO IX. — ST. 68 DIN 10.— Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske Z zadnje seje ObLO Tržič Največji problem: 4 milijoni Precej novih sklepov - 65 milijonov za gradnjo stanovanjskih hiš In mlečna restavracija? Tržič, 25. avgusta. nik Lovro Cerar podal poročilo o iz- Na zadnji seji občinskega ljudskega polnitvi družbenega plana gospodar-odbora Tržič dne 24. t. m. je predsed- skih organizacij v prvem polletju 1956 in o delu občinskega ljudskega odbora v tem razdobju. V Tržiču bodo prevzete obveznosti do konca leta izpolnili, čeprav je plan precej obsežen. V zadregi je občinski ljudski odbor le, ker so na okraju nekatere dohodke kalkulirali v višini, katero bo nemogoče doseči. Po približnem izračunu bo občinski proračun letos imel nad 4 milijone dinarjev manj dohodkov, kot je predvideno na okraju. Te dohodke bi brez večjih težav dosegali le V primeru, da bi družbeni plan bil sprejet pred začetkom novega leta, a.li vsaj v prvem mesecu začetega leta. Zato bosta ta problem morala skupno rešiti okraj in občina. Na seji SO izvolili nov upravni odbor občinskega investicijskega sklada, potrdili predračun dohodkov in izdatkov Komunalne banke Tržič, ki izkazuje 2,360.000 din presežka. Imenovali so načelnika Oddelka za finance iin plan in razdelili sredstva kreditnega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. Ta kreditni sklad bo razpolagal z vsoto 65 milijonov dinarjev. Od te vsote bo dobila občina Tržič 36 milijonov, gospodarske organizacije 12 milijonov, privatniki 12 milijonov, medtem ko bo 5 milijonov din ostalo v rezervi. S tako razdelitvijo sredstev se bo grad- nja novih stanovanj v občini zelo po-spešiila. Občinski ljudski odbor je tudi sklenil, da se sklad za zatiranje alkoholizma din 1,241.000 uporabi predvsem za ustanovitev mlečne restavracije v Tržiču, — sredstva sklada za zaščito otrok 561.000 din pa naj se nakažejo Društvu prijateljev mladine za izgraditev otroškega igrišča in drsališča ob blokih Cankarjeve ceste. J. V. OSTRA BORBA Pretežno slabo vreme z rahlimi padavinami (po vremenski napovedi) je spremljalo vse tri dni letošnje republiško prvenstvo v plavanju, ki je bilo včeraj zaključeno v Kranju. Maloštevilne gledalce so v bodre-nju zlahka posekali tekmovalci (na sliki) Evropsko prvenstvo v veslanju Naš edini finalist - zadnji Največ zlatih kolajn za veslavke SovCetske zveze - Čehinje presenečenje TRZIC ^Jova cesta na levem bregu Bistrice Podjetje 99 bo gradilo stanovanjski blok Kamnik, 25. avgusta. V četrtek jo bila seja gostinstvu in tovarni »Svilanit«. Pod-Občinskega jetje »Kamnik« bo ob sedanjih stano- Bled. 26, avgusta. DOPOLDNE Vreme letošnjemu Evropskemu šam-pionatu v veslanju na Bledu nikakor nI naklonjeno. Dež namreč spremlja že dva dni potek tekmovanj. Danes zjutraj jo močno deževalo, medtem ko se že opoldne pode po nebu nizki, dežja polni oblaki. Upanja za izboljšanje vremena je bore malo. Vendar bodo tekmovanja ob. vsakem vremenu. V Zaki in na jezeru je ves dan živo. Vzpodbudni klici trenerjev posameznih posadk in krmarjev so prepletajo z brnenjem motornih čolnov, ki jih kar .mrgoli. Danea zjutraj so maloštevilni obiskovalci z veliko radovednostjo opazovali rusko veslače, ki so včeraj prispeli na Bled, in so danes da so bo naš ženski osmerec, ki je edini finalist letošnjega Evropskega šampionata v veslanjr. ugodno plasi- Ijudskega odbora Kamnik. Sejo jo vo- vanjskih blokih na Trgu talcev zgra- pričeli že trenirati, To ni nič čudnega, dil predsednik Alfred Janko. Na pro- dilo šo enega z 9 stanovanji, za kar je Sframu. je bilo več važnih vprašanj, o žo vložilo prošnjo za lokacijo. Za di- *a>terih so jo razvila dolga in živahna rektorja restavracije in kina »Dom« *"azprava. Med drugim jo odbor skle- jo imenovan tov. Slavko Ponikvar. Pfil o ukrepih za izboljšanje razmer v — — — če vemo, da le-ti sodijo med glavne favorite v skoraj vseh disciplinah. Napovedovanja za današnji popoldanski finale so dokaj različna, zlasti kar se tiče naših tekmovalk. Sodijo, Kaš raigovor Tomanov oče pripoveduje „Žganci streho prederejo, štruklji pa po svetu poženejo . . ." Kadar me pot zanese na Menino, nimalo me je, kako so se včasih hra- v Cešnjice, so ljudje že vedno živeli &Ustim kolo pri Tomanovih v Češnji- nili in oblačili v teh krajih, ki so od- kot stoletja poprej. Hranili so se samo °ah. Tako sem se tudi oni dan znašel daljeni od železniee in cestnega pro- s tem, kar so pridelali. Zjutraj so bili °k šestih zjutraj pred vrati trdne do- meta in so najdalj kljubovali vplivom vedno na mizi ajdovi ali koruzni žgan- ^čije. Skozi okno je radio glasno mesta. O tem je Tomanov oče povedal ci s kislim zeljem. Najboljši so bili ?2nanjal jutranje novice, družina pa mnogo zanimivega. Je bila okrog mize pri zajtrku. NERAZUMLJIVO Bled, 2'J, avgusta. Propaganda za letošnji Evropski šampionat v veslanju je brez dvoma dobro organizirana. Ne malo je ljudi, ki si žele ogledati to redko športno prireditev, ki se odvija prav pri nas, mi Gorenjskem. Obiskovalcev je sže precej iz vse države, največ pa seveda pričakujejo Gorenjcev, ki so pač najbližji. Toda, čudno . .. SAP iz Ljubljane je organiziral danes precej avtobusov, ki vozijo na Bled radovedne obiskovalce Šampionata. Vendar je zelo nerazumljiv postopek tega, sicer renomiranega podjetja, ki ljubljančanom dovoljuje možnost nedeljskih povratnih vozovnic na Bled, medtem ko turistom in obiskovalcem iz Kranja to onemogoča. Sled-'•^ ni morajo pač kupit: celo vozovnico POPOLDNE V lepem zalivu v Zaki se je popoldne zbralo nad 2000 ljudi. Popoldne se je nekoliko razjasnilo, tako da je bilo za veslavke idealno. ČETVEREC S KRMARJEM Finsko veslavke so najbolje startale, toda Rusinje so prevzele po 240 m vodstvo in ga obdržale do konca; Romunke so v krasnem finišu dosegle tretje mesto, medtem ko so bile Poljakinje druge. Nemške veslačice se (Nadaljevanje na .3. strani) ^Prisedite!« je prijazno povabil gospodar in odmaknil stol. , S Tomanovim očetom se rad pomen-i^jem, seveda če ga najdem doma. °dnevi je na delu na polju, v gozdu JW na planini, ob nedeljah in često u<*i med tednom zvečer pa v Zgor-£iem Tuhinju ali na Lazah na sestan-in sejah raznih odborov in orga-j^acij. Povsod ga čislajo in njegova eseda mnogo velja. Toma nov oče — Franc Zore — je l(tel dosti sveta. Prva svetovna vojna je kot ujetnika zanesla v Rusijo. Odesi je bil dve leti. Pozna jo kot Vl°j žep in v mislih večkrat prebrodi ^ane ulice, ko razgrne po mizi velik ^erriljevid, ki ga je bil prinesel s se-J)J iz ujetništva. V zadnji vojni so ga ernci odvlekli v Dachau, ker so se lHovi borili v partizanih. Zavezniki 0 ga rešili takorekoč v zadnjem tre-j^tku pred smrtjo. »Se par dni, pa bi 7° po meni«, pravi, kadar se spomi-Ja strašnih dni. ^Vtenda je uganil moje misli, ko sem 6dal, .kako mUro so manjša vsebina J^etih skled. Zganci in *kislo zelje so ^Pka podlaga za težko delo. V Ceš-^cah se tega še vedno zavedajo. Za- »pajkeljski« žganci, to je iz ajdove moke, ki je mleta na belo. Moko so najprej v ponovi ožgali, nato zalili s kropom in zabelili. Za kosilo pa so se vrstili ješprenj, kaša, krompir. Mleka niso nikoli prodajali. V kislo mleko so nadrobili kruha za malico ali večerjo. Kadar so imeli najete dninarje, so bili na vrsti rezanci s svinjskim mesom, za največje praznike pa štruklji, orehovi ali smetanovi. Toda to je bila že velika potrata, saj so takrat pri nas rekli, da »žganci streho prederejo, štruklji pa po svetu poženejo«, kar bi se nekako reklo, da zaradi žgancev gospodarstvo propada, zaradi štrukljev pa pride gospodar na bera-ško palico. Oblačili so se vsi enako. Otroci in možje so nosili belo obleko iz domačega blaga, ki so ga tkali v vasi iz lanu in volne. Vsako leto sem dobil novo praznično obleko, ko se je umazala, pa je služila za vsakdanjo. Samo plave predpasnike smo imeli iz kupljene tkanine. V Kamnik smo hodili samo na sejme in še to komaj enkrat na leto. To je bil največji dogodek. Danes imajo pri vsaka hiši kolo, mnogo fantov in deklet se vozi na delo v kamniške tovarne, radio pa nas je »Ko sem prišel pred 50 leti iz Zgor- povezal s svetom. Skoraj več ne ve-njega Tuhinja, kjer sem doma, služit mo, da smo v hribih ...« za obe smeri. Zakaj? I. AUSEC ral, medtem ko so dosedanjo predtek-mo In polfinaile dokazali, da je naše žensko veslanje šo precej pod evropskim povprečjem. Današnja tekmovanja pa nam bodo pokazala kaj zmoremo. Co nič drugega, bo U', preizkušnja za naše, večinoma mlade tekmovalke, odlična šola. 48 žrtvam v Kamenjah Bohinj, 26. avgusta. Danes popoldno so v Kamenjah pri Bohinjski Bistrici odkrili spominsko ploščo padlim borcem NOB in žrtvam taborišč in zaporov. Odkritju je razen občinskih, političnih in oblastnih predstavnikov, prisostovalo mnogo domačinov iz Bukovske doline. Na svečanosti je govoril Ivan Cerkovnih, ploščo z 48 vklesanimi imeni pa je odkril eden prvih borcev te doline Ludvik Dobravec. Kulturni program so izpopolnili pevci iz Bohinjske Bistrice in domači recitatorji. J. -R. Tomanov oče FRANC ZORE Na Blejski Dobravi so praznovali ROMAN ALBREHT JE KUMOVAL Blejska Dobrava, 26. avgusta. V petek, včeraj in danes je bilo na Blejski Dobravi praznično razpoloženje. Praznovali so svoj krajevni praznik in razvili prapor DPD »Svoboda« Blejska Dobrava. V petek zvečer je gostoval ansambel narednih plesov jeseniške »Svobode«, v soboto zvečer pa je nastopil moški pevski zbor iz Blejske Dobrave. Danes so ob spomenikih počastili spomin padlih, za tem pa je bila osrednja svečanost, na kateri je govoril domačin prvoborec tov. Ambrožih Program so dopolnili: združeni pihala. Svečanost je otvoril predsednik pevski zbor, recitatorji in godba na dobravske Svobode tov. Kersnik. Razvitju prapora sta kumovala tajnik Zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije Roman Albreht in domačinka Katja Ambrožič. Tokrat je bila DPD »Svoboda« Blejska Dobrava tudi odlikovana od Zveze Svobod, TVD »Partizan« pa od Okrajne zveze. Svečanosti so se razen teh udeležili tudi predsednik SSPD občine Jesenice France Zvan, predsednik ObLO Jesenice tov. Dolinar in drugi. P. U. Beležka Kupčij ija V nekem podjetju na Gorenjskem jo delavski sve*; razpravljal o odprodaji osnovnih sredstev. Imenova' jo cenilno komisijo in komisija je ocenila za prodajo namenjeno predmete. Do tu jč! pravzaprav vso v redu, kljub temu, da se je na prodajnem spisku pojavil tudi osebni avtomobil in kljub temu, da je bil ta avtomobil ocenjen s smešno nizko ceno >— 7C 000 dinarjev. • Potem so se pojavili kupci in med njimi direktor, ki jo hotel kupiti — avtomobil. Morda jo sedaj žo jasneja, zakaj jo bil avtomobil tako nizko ocenjen. Kljub temu. pa direktor avtomobila ni dobil tako poceni. Nek delavec je ponudil zanj 30 tisočakov več ir. direkte • jih jo hočeš nočeš mora' primaknit' šo 20. Pogodba jo bila sklenjena. Sedaj so samo šo sprašujemo, čo bo obveljala. Kje se je to zgodilo, bedo vsi prizadeti prav lahko sami uganili. Uredništvo se samo boji, da jih ne bi bilo v tej ali oni obliki ob tej beležki prizadetih več. V.. ABC J n piiii Beograd, 26. avgusta. Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika indonezijske republike Suka.rna brzojavno zahvalo za čestitke, ki jih je poslal indonezijskemu ljudstvu ob dnevu indonezijske neodvisnosti. Kairo, 26. avgusta. Neuradni predstavnik Egipta na Londonski konferenci Ali Sabri je ob povratku v Kairo izjavil, da se je sueška konferenca končala ugodno za Egipt. Ni pa hotel ničesar reči o stališču Egipta do odbora petorice, k i. ga je imenovala konferenca, da seznani Egipi; z Dullesovim predlogom o vzpostavitvi mednarodne uprave nad sueškim prekopom. Kairo, 26. avgusta. Kairski radio je sporočil, da se je danes sestal ministrski svet. Na sestanku bodo proučili Dullesov predlog o mednarodni kontroli nad sueškim prekopom in določili stališče Egipta do tega predloga. VVashington, 26. avgusta, Zunanji minister Dulles se je sinoči vrnil v Washington. Ob povratku je izrazil upanje, da bo egiptovska vlada spoštovalo odločno besedo izrečeno na londonski konferenci. Takoj po prihodi', jo po telefonu, seznanil s potekom londonske konference predsednika Eisehowerja, V ponedeljek se bo s predsednikom sestal še osebno in mu ob tej priliki obširneje poročal o konferenci. Moskva, 26. avgusta. Današnja »Pravda« piše. da bi uporaba sile za rešitev sueškega problema imela za posledico resne mednarodne zapletljaje. Hkrati poudarja, da se na konferenci niso uresničile želje imperialističnih krogov, kj so želeli, da bi konferenca sprejela ultimativne sklepe. Helsinki, 26. avgusta. JDanes je odpotoval iz Helsinkov — glavnega mesta Finske — predsednik prezidi j a Vrhovnega sovjeta ZSSR Klement Vorošilov. Na železniški postaji se je poslovil od uglednega gosta predsednik finsko republiko Kekonen. Djakarta, 26. avgusta. Danes jo predsednik indonezijske republiko Sukamo odpotoval z letalom na uradni obisk v Sovjetsko zvezo V Moskvo bo pili spel v torek. Njegovo spremstvo šteje štirideset ljudi. V Moskvo bo potoval preko Teherana, glavnega mesta Perzije. Razen Sovjetske zveze bo obiskal še Jugoslavijo, Avstrijo, Cehoslovaško in LR Kitajsko. VVashington, 26. avgusta. Poročajo, da bo.demokratski kandidat za predsednika Stevenson. začel s predvolilno kampanijo že ta ponedeljek. Pred odhodom na turnejo po nekaterih ameriških državah je Steven-son izjavil, da imajo demokrati vse šanso za zmago. Berlin, 26. avgusta. Včeraj je besnelo nad Berlinom hudo neurje. Padala jo toča:, veter pa je pihal s hitrostjo preko 110 km na uro. Razkrilo je več streh. Pri tem je bilo v Zahodnem Berlinu nekaj ljudi mrtvih, nekaj za težko ranjenih. Promet je bil zaradi neurja za nekaj časa zaustavljen. Osješka kolonija odšla iz Krope Vsi pogoji za stalna letovanja kolonij RK Kropa, 25. avgusta. Rdečega križa, da tu napravijo stalno Včeraj se je poslovila od Krope tre- letno in zimsko letovišče; do sedaj tja in zadnja počitniška kolonija, ki imajo namreč stalna letovišča že v jo je organiziral odbor Rdečega križa Orahovioi in v Splitu. V dogovoru so iz Osijeka. V koloniji je bilo nad 600 že s podjetjem »Jelovica« iz Škofje Lo- otrok. Taborili so v prijazni dolinici ke, katero naj bi po načrtih domačih blizu Krope, nekaj metrov stran od arhitektov izdelalo primerne lesene kopališča. Osješka mladina si je s kro-parsko, z raznimi tekmovanji v plavanju, pojtometu, odbojki, košarki in z izleti, ustvarila prijetne zveze. Ob slovesu so sa v taborišču zbrali razen zastopnikov ki'aiev. organizacij,, TVD »Partizan«, kulturno-prosvetnega društva, mladine in turističnega društva tudi podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj-Johan, predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner in predstavniki ObLO Radovljica. Vodja kolonije Liza Bunjevac, tajnica RK Hrvatske, je med drugim obrazložila tud hišice v Kropi. Tudi zastopniki oblasti in organizacij so obljubili pomoč in sodelovanje pri dograditvi tega letovišča. Kljub neprilikam zadovoljivo Jesenice, 26. avgusta. Železarna Jesenice jo izponila julijski mesečni proizvodni plan s 25%, medtem ko jo bila blagovna proizvodnja dosežena v višini 113%. Problematika proizvodnjo posameznih obra-namen Glavnega odbora tov dokazuje, da je bil padec proiz-mm^im^^^^mmm^^mmmmmmmmm vodnega plana za pe<, odstotkov iz upravičenih razlogov. Plavž ni dosege1, mesečno proizvodnjo zarad', nekvalitetno železno rude, martinarna je Letos je bilo v prvem polletju sred- obratovala lo s petimi pečmi, šesta je stev v občinskem skladu za zidanje bila v remontu, elektropeč jo utrpela hiš v Tržiču nekaj nad 20 milijonov okvaro na transformatorjih, težka dinarjev. Od te vsote je prejelo po- proga ni dosegla plana zaradi mehan- Potek stavke v Tržiču Tržiški delavci so začeli stavkati 26. nih meja. Prvo leto po stavki je bils avgusta. Čeprav jih jo grupa kolesar- brez posla tudi njegova žena, tako d& .iev iz Jugobrune in Jugočeške, ki je je ostala družina z dvema nepreskrb- prišla v Tržič 21. avgusta, pozvala, naj ljenima otrokoma brez rednih dohod- se priključijo stavki kranjskih tek- kov. Razen tega je tekel proti Sov1 stilcev, so Tržičani s stavko odlašali, več kot dve leti sodni proces, ki se Je Za to odlaganje je bilo več vzrokov, zaključil šele 1938. leta. Vse to je po- Nedvomno je bil eden najvažnejših kojnega Stanka Sovo duhovno in fi" ta, da so bili tržiški tekstilci nekoliko žično zlomilo ter je 1940. leta podlegel bolje plačani, kot njihovi sotovariši v Kranju in. drugod. Spričo takšnega razpoloženja,, so bili prvotno proti stavki tudi delavski zaupniki. Kljub temu pa je začelo po izbruhu lavskih stavke v Kranju vreti tudi med trži- sc bili škimi delavci. V tem vzdušju je bil čemer smo v rdečem konzumu na večer pred stavko (posebne Sova) postavili na čel* zahrbtni bolezni. Te podatke objavljamo zato, ker sa* mo v tem okviru lahko plastično oce-nimo vlogo in. položaj takratnih de' zaupnikov v Tržiču. CcpraV v začetku proti stavki —1 a pisali — so se med ze Sklad za zidanji! i v Triu stavko sestanek, ki ga je vodil pokojni Stanko Sova in na katerem so sklenili, da bodo tudi tržiški tekstilci stopili v solidarnostno stavko. Stavka je naslednji dan res začela, kljub temu da so bile priprave izdane in so lastniki tovarne poklicali na pomoč orožništvo ter demontirali sireno. Ko je stavka začela, so se vsi de- stavkovnega gibanja in po stavki nosili tudi vse posledice maščevanja kapitalističnih izkoriščevalcev. Ker smo v eni zadnjih številk le bežne omenili, da so bili delavski za' upniki v Tržiču v začetku stavke pro'1 njej, so se pojavile govorice, da želimo s takratnim objektivnim stanje111 stvari pogojeni potek dogodkov v ff ?oj:ila 19 zasebnikov, največ je seveda prejel občinski ljudski odbor, ki tudi največ gradi. Občini seveda odobrena sredstva ne bodo zadostovala in bo morala najeti še več posojila, če hoče graditi še več stanovanj. J. V. Priznan|e §ugo*!ovaii»kiii?i vino m Ljubljana. 25, avgusta. Včeraj jo odprl v Ljubljani na Gospodarskem, razstavišču, član. Zveznega izvršnega sveta di'. Marjan Brecelj II". mednarodno razstavo vin, katero se razen Jugoslavijo udeležuje tudi 18 evropskih in izvenevropskih držav. Gledo na osvojena priznanja, so prejela jugoslovanska vina skih in elektrookvar. Na lahki progi pa jo bila glavni vzrok slaba peč. V valjarni. 1300 pa so v juliju, valjali večju količino različnega materiala. Mesečni plan pa so presegli: jeklo-livarna, šivali livarna, valjarna 240C, jeklovlek, cevarna in opekarna. P. U. lavskii zaupniki vanjo aktivno vklju-r žiču prevaliti na pokojnega Savo, k*1" čili in delali v njej do konca ter po pa je popolnoma brez osnove in na' koncu stavke nosili vse posledice. Tr- pačno. —k Žižka predilnica je namreč po zlomu stavke odpustila okoli 70 delavcev, PRVA SREČANJA med njimi predvsem vse delavske za- V okviru proslav velike tekstilne upnike. Med zaupniki — in med de- stavke so se včeraj začela nogometni lavstvom sploh — je trpel najhujše tekmovanja med industrijskimi šo- posledice Stanko Sova. Brez službe je lami. V prvih dveh tekmah je Puškar- ostal tri leta, čeprav je iskal zaposli- na premagala Tiskanino s 6:2 in DES tve po vsej Sloveniji in celo izven nje- Planiko 3:1. Da bo kazinski vrt služil svojemu namenu... (Pojasnilo delovnega kolektiva restavracije Kazina k članku »Čudno«) Restavracija Kazina je odstopila dru-24 zlatih štvu šoferjev in avtomehanikov za ve- 153 srebrnih in 40 bronastih medalj. Od tega so prejela slovenska vina kar 21 zlatih medalj. To jo vsekakor izredno priznanje našim vinom, ki se lahko brez izjeme merijo po kakovosti z vsemi ostalimi vini v svetu. selico svoj zabavni prostor, ki ga pisec članka »Čudno« imenuje vrt, čeprav tu ni niti enega drevesa. Veselica je bila večjega obsega in so bile seveda temu primerne tudi priprave omenjenega društva. Tudi Jeseničani so to UREDNIŠTVO in bralci gostilniškega življenja in niti ni najslabše igrišče in navsezadnje — tudi otroci morajo nekje biti. Vtisa do p0' tankesti urejenega, zabavišča pa t; četrtka do sobote »čistili, pometali, Razstava je hkrati tudi mednarodna pot globoko segli v žep, saj je znašal pomivali in urejevali.« Pri tem so jim afirmacija Jugoslavije, ko'; dobrega pro tz vaj! ca i p, izvoznika vin, saj pričakujejo, da so bo prav zaradi razstavo izvo:-: vin šo v letošnjem letu. močno povečal. A. inkaso okrog pol milijona dinarjev. K krepko pomagali tudi nekateri usluž-takemu uspehu je najbrž pripomogel benci Kazine, kar pa je pisec članka v precejšnji meri gorenjski kvartet, ki je igral za ples. Pisec članka pravi, da so šoferji od Z letošnje mednarodne razstave vin y Ljubljani pozabil navesti. Pravi, da so morali dati šoferji upravi restavracije zgled, kakšen naj bo ta vrt, da bo v resnici služil svojemu namenu. Naj si pisec ogleda vrt danes, dva dni po veselici! Vide' bo, da ni nič drugačen, kol je bil že mesece pred šofersko veselico, kvečjemu kaj slabši. Priprave šoferjev niso bile nič večje, kot je delo osebja Kazine, ko pripravlja sobotni in nedeljski ples na kazinskem »vrtu«. Večje so bile tokrat morda le zato, ker je'bila tudi ta šoferska prireditev precej večja kot je običajni sobotni in nedeljski ples. Kazinski »vrt« služi svojemu namenu vsako soboto in nedeljo in je takrat tudi primerno urejen. Ce pa morda pisec želi, da bi bile prireditve na »vrtu« vsak dan, potem se bo pač moral sprijazniti z dejstvom, da jeseniški delavec nima niti denarja niti potrebe in časa, da bi se vsak dan zabaval. Vzdrževati zabaviščni prostor in imeti na njem osebje za nekaj gostov, je prav gotovo čista izguba, ki si je ne more privoščiti nobeno podjetje. Dokler bo tako, se bodo med tednom na »vrtu« še kar naprej igrali otroci,, saj je ta popolnoma ločen od prostor ne bo nikoli dajal, ker je preblizu tovarne in bo zato še naprej poln prahu, dokler ne bo dnevno oskrbovan. FČolektiv restavracije Kazi«1* Jesenice Op. ur.: S pričujočim odgovorom n9 članek »Čudno« smatra uredništvo raz' pravo o vrtu »Kazine« zaključeno, čeprav se z odgovorom kolektiva restavracije »Kazina« popolnoma ne stri' nja. LJUDJE IN D060DKI NATO pred kriaso? ■I i« so zborovali učitelji Rib no, 26. avgusta. V Ribnem pri Bledu je bilo dane? dopoldne zborovanje mladih učitelje^ z Gorenjske, katerega so se udeležil tudi predstavniki OK LMS. Mladi učitelji, ki so se udeležili seminarja, s°, na današnjem zborovanju razpravljaj o problemih, na katere naletijo Pr5 svojem delu, o odnosih šolskih odborov in svetov do problemov šol i" drugem. Uvodni referat na ta vpraša' nja je podal vodja seminarja tov. P°'' de Kejžar. Razprava je bila živah^ in zanimiva, le škoda,, da se zborova^ nja niso udeležili tudi predstavnik1 svetov za šolstvo občinskih in okrai' nega ljudskega, odbora, saj so bil1 pravočasno obveščeni o zborovanju- , S tem je bil zaključen tudi zadnjj letošnji seminar, katere je organizira1 OK LMS v taboru v Ribnem, za «i, sta od strahu izgubili vse moči in 10. julija 1.1. dogodil že drugi rop v pred seboj cev prave pištole, hudo popadali na tla. Stanonik se je tedaj tem letu. Ko sta okrog polnoči šli iz prestrašili. Jugovičeva mu je takoj zopet polotil Jugovičeve in ko je kli- Suhe proti Kranju 56-letna Elizabeta izročila vso svojo gotovino, 500 dinar- cala na pomoč, jo je pograbil z roka- jev, nato pa mu je morala dati 1500 ma za vrat in jo skoraj zadavil. Le 10.40 Pisan spored narodnih pesmi, dinarjev, kolikor je imela pri sebi, s skrajnimi napori se ga je otresla in 13.35 Pester spored opernih melodij, tudi Ruparjeva. Prosili sta ga sicer, skušala spet pobegniti. Obtoženec pa 14.30 Za dom in žene. TOREK, 28. AVGUSTA 6.20 Naš jedilnik. 8.00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 8.30 Radijski roman — Jan de Har- tog: Thalassa YXIII. 8.50 V veselem ritmu. Rupar in 54Jletna Marija Jugo vic, obe gospodinji iz Suhe, sta blizu Srednjega B itn j a srečali 23-letnega Jožeta Stanonika iz Škofje Loke, ki se je naj jima pusti težko prislužene dinar- jo je takoj dosegel, ji iztrgal torbico 15.35 Slovenske narodne pesmi vračal z dela v tovarni »Sava«. Ta si je pred enim mesecem nabavil stra- je, pa ni nič pomagalo. Ker se je ob- in dežnik, udaril Jugovičevo še s pi-toženec verjetno bal, da bi ga kdo pri štolo po glavi, nato pa izginil s ple- poje vmes silno pištolo z očividnim namenom, tem surovem početju zasačil, je uka- nom. Vendar sta si ga obe oškodo- da jo na tej poti uporabi. Naperil je pištolo proti ženskama in zahteval od njiju denar. Priletni in slabotni že- zal ženicama, da se »zgubita« s ceste vanki toliko zapomnili, da so ga orna polje. Nekaj časa sta tekli, ko sta gani PLM Skofja Loka žo naslednjega pa videli, da jima napadalec spet sle- DROBIŽ PO ENEM LETU SMO GA NAŠLI Mojstrana, 26. avgusta. V hudem neurju se jo približno pred enim letom odpravil, s Triglavskega doma na Kredarici proti Aljaževemu domu v Vratih francoski državljan Hans Kirchgatker. V Vratih ga je čakala žena. toda zaman. Gorska reševalna služba so jo takoj tedaj odpravila na pot in si. na vse načine prizadevala najti sled za pogrešanim. Zaradi novozapadlega snega je bilo delo reševalcev onemogočeno. Pred dnevi je pet miinchenskih alpinistov plezalo v severnih triglavskih stenah -in pri tem naletelo na truplo pogrešanega Kirchgatkerja. Reševalna ekipa ga jo prenesla v dolino ter prepeljala V Dovje. —zk NESREČA Z OROŽJEM 8-letna Frančiška S. in njen 10-letni bratec Franc S. iz Vogelj sta na cesti našla vžigalno kapico ročne bombe. Fant jo je pobral in shranil. Pred dnevi so je z njo igral doma v mizarski delavnici. Ko je po njej tolkel s sekiro, je eksplodirala in ga težje po- c škodovala. Odpeljali so ga ljubljansko cm*,, bolnišnico. dne izsledili. Našli so pri njem odvzete predmete in gotovino. Obtoženec je dejanje priznal. Na obravnavi je izjavil, da se zaveda kaznih voSti,, a da sam ne ve, zakaj je tako ravnal. Obravnavani primer je odkril storilca z veliko mero asocialnosti in srčne surovosti. .Naravnost nerazumljivo je,'kako je mogel obtoženec z žrtva- ljudsko igro »Miklova Zala« v priredbi Frana Žižka. Predstava jo bila za zaključek kamniškega občinskega praznika pod starodavno lipo, ki jo obseže pet mož. Režiser Ivan Jezeršek ma potem, ko jima je že pobral de- jo s svojim; igralci doživel v narav- nar in ko je videl, da ima pred seboj nem okolju velik uspeh. Razen tega dve starejši ženici, ki nista sposobni so se tokrat igralci prosvetnih društev za obrambo, še tako nečloveško rav- iz Most in. Komende sešli pri skup- nati. Obe sta bili tako pretreseni in nem delu in složno manifestirali mno- prestrašeni, da sta na obravnavi vpri- žičnost prosvetnega udejstvovanja. čo obtoženca komaj upali govoriti. Vredno jo omeniti požrtvovalnega i- Dasi Stanonik doslej še ni bil ob- K'ulea Antona Cibaška, Franca Meja- sojen, mu je sodišče odmerilo za to ka, ki je bil kljub svojim 58. letom početje 2 leti strogega zapora, svež in prikupen. Z. Gorenjski vokalni kvintet igrajo Veseli godci. 17.15 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Športni tednik. 20.00 Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi. 20.30 Tedenski notranje-politični pregled. SREDA, 29. AVGUSTA 11.00 Radijski koledar. 11.05 Simfonični plesi in rapsodije. 11.50 Za dom in žene. 12.40 20 minut z Veselimi planšarji in Kmečko godbo. 13.15 Iz filmov in glasbenih revij. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.00 Reportaža. 18.45 Radijska univerza — Prof. dr. Oskar Reja: Obramba proti toči z raketami. ČETRTEK, 30. AVGUSTA 6.20 Naš jedilnik. 7.10 Zabavni zvoki. 11.45 Dober dan, otroci — Peter Likar: Botra megla. 12.40 Lahka glasba. 13.35 Od arije do arije. 14.30 Turistična oddaja. 15.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 16.20 40 minut z jugoslovanskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. PETEK, 31. AVGUSTA 6.20 Naš jedilnik. 6.30 Reklame. 7.10 Zabavni zvoki. 8.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi izvajajo solisti in ansambli. 8 50 Popularne melodije. 9.30 Literarna oddaja: Slovenske romance. 10.00 Koncert po željah. 11.00 Radijski koledar. 11.50 Za dom in žene. 13.15 Za prijetno razvedrilo. 14.30 Oddaja za ribiče. 18.00 Novi filmi. 18.50 Družinski pogovori. 20.30 Tedenski zunanje - politični pregled. OB 30. OBLETNICI GASILSTVA V BRITOF U Britof, 26. avgusta. Prostovoljno gasilsko društvo Britof proslavlja danes 30-letnico svojega obstoja. V ta namen je imel četrti gasilski odred mokre vaje, ki so se jih udeležila naslednja gasilska društva: Predoslje, Britof, Visoko, Kokri-ca, Preddvor, Primskovo in Suha. Prvo mesto je osvojila gasilska četa z Vi- USPEH IGRALCEV IZ KOMENDE V KAMNIKU Kamnik, 25. avgusta. Včeraj zvečer jo gostovalo v Kamniku prosvetno društvo iz Komende z PRAVNI NASVETI Vprašanje: Kakor je razvidno iz Vašega dopisa v glavnem vprašujete, kaj bi storili, ker kljub večkratnim Slavnost je otvoril predsednik domačega društva Franc Eržen. Velike gasilsko prireditve pa se je udeležil tudi Janko Stefe, sekretar Okrajne gasilske zveze v Kranju, ki je podelil zmagoviti četi odredovo diplomo. Zasluženim članom pa jo podelil značke za dolgoletno delovanje v gasilstvu. Carman TABORNIKI TVD »PARTIZAN« IZ MEDVOD V BOHINJU Zadnji dve leti so taborniki TVD »Partizan« iz Medvod taborili na Ja- opozorilom pri pristojnem zavodu za dranu, medtem ko so letos glede na socialno zavarovanje glede vaše vloge manjša denarna sredstva razpeli svo- za priznanje vseh pravic in invalid- .., » , . „ , . . . , ^ . . . -tj i in 16 šotorov ob Bohinjskem jezeru ske pokojnine, niste prejeli odgovora. ~ .. , v . .__ na Naklovi glavi. Voda, zrak in son- Odgovor: Proti zavlačevanju postopka imate pravico pritožbo pri vodji ce> pesem, ki je zvečer zadonela ob pristojnega zavoda za socialno zavaro tabornem ognju in žive zgodbe starih vanje. Razen tega imate po smiselnih borcev, ki so od časa do časa prišli določilih Zakona o upravnih sporih ,. ., . x,.. . j _ «_„x -t mednje, so tabornikom krajšali cas in možnost (ce v 60 dneh ne boste prejeli nobene odločbe), po predhodnem op o Jim nudili nova doživetja. Taborniki zorilu vložiti pritožbo na Republiški so napravili vrsto izletov v bližnjo zavod za socialno zavarovanje, zoper okolico in s tečajniki mladinskih vo katero odločbo, ali pa če v 60 dneh j prijateljske odboj ne dobite odgovora, lahko sprožite u pravni spor pred Vrhovnim sodiščem karske tekme. LRS. Do kakšne invalidske pokojnine ste upravičeni, vam konkretno ne moremo sporočiti, ker so podatki o vašem dopisu za točen odgovor pomanjkljivi. Taborjenje je eden od posebnih načinov, s katerimi TVD »Partizan« Medvode krepi svoj mladi rod in ga pripravlja na odgovorne naloge, ki ga čakajo v življenju. ' S. S r NL&li oglasi Ekonomska srednja šola v Kranju: pričetek popravnih, razrednih in nak-Izgubila se je rdeča volnena jopica nadnih izpitov bo dne 28. avgusta 1956 — ročno delo — na poti z Zlatega ob 7. uri zjutraj. Pričetek pouka na polja preko drevoreda, Stare ceste do redni šoli za vse razrede bo dne 5. klavnice. sept. 1956 ob 8. uri zjutraj, pričetek Prodam dobro ohranjen železen šte- predavanj v Pripravljalnem tečaju I. dilnik in okno s steklom. Zlato polje in III. pa bo dne 10. sept. 1956 ob 8. uri št. 5. zjutraj. — Ravnateljstvo. Soliden mlajši uslužbenec išče sobo Upraviteljstvo Vajenske šole za raz- ■30. avgusta, ameriški barvni film »STREL CAKA« ob 18. in 20. uri. KINO NAKLO 27. avgusta, ameriški film »BISTRE GLAVE« ob 20. uri. KINO »SVOBODA« STRAŽlSCE 28. in 29. avgusta, ameriški barvni film »STREL CAKA« ob 20.30 uri. v Kranju. Ponudbe na upravi lista. Sobo v Kranju išče mirna intelektualka — večino dneva odsotna. Plača dobro. Zamenja se dvosobno stanovanje v od 8. do 12. ure in popoldne od 14. do film »LETNO GOSTOVANJE« ob 18 sredini mesta za enakega v bližini. — 18. ure v sobi št. 1? (pritličje). K vpisu in 20. uri. ne stroke v Kranju obvešča vse delodajalce in starše vajencev, da bo vpisovanje vajencev za šol. leto 1956-57 v soboto, dne 1. septembra dopoldne KINO »RADIO« JESENICE 27. avgusta, ameriški barvni film »NA DALJNEM SEVERU« ob 18. in 20. uri. 29. in 30. avgusta, ameriški barvni Naslov v upravi. Holchaker Franc, dentist, Kranj, ne sprejema strank cd 1. 9. do 17. 9. Kolarji in mizarji dobe takoj službo v Tovarni športnega orodja »Elan« - mora vsak učenec prinesti: učno pogodbo, zadnje šol. spričevalo in rojstni list. — Z rednim poukom bomo pričeli dne 5. septembra 1956. Ravnateljstvo industrijske kovinar- Begunje na Gor. Zaželjeno je, da so skc šole »ISKRA« v Kranju obvešča iz okolice Begunj,, ker stanovanj ni na učence II. in III. letnika, da bo nada- razpolago. V službo sprejmemo tudi ljevanje obvezne počitniške prakse S. verziranega ključavničarja za delo na septembra 1956 ob 6.30 uri. Redni šol- novem rezkarju. Ponudbe je poslati ski pouk se prične dne 5. septembra na označeno tovarno. 1056, kar velja tudi za učence I. let- Prodam preprosto, dobro ohranjeno nlka. pohištvo — spalnico za dve osebi, po EOfO- ugodni ceni. Naslov: Frančiška Kun-čič, Mlino št. 30, Bled. Prodam desni vzidljiv štedilnik. — Naslov v upravi lista. Prodam sadni mlin ali zamenjam za drva. Markič, Stražišče 81. Lap, vrtnarija, Lesce, tel. 347. Kotel za žganjekuho, kompleten, skoraj nov, prodam. — Naslov v upravi lista. Mirn?, trgovska pomočnic?, išče v Kranju ali okolici opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. Kupim lepe in suhe hrastove plohe. STRE GLAVE Polak Jurij, mizar, Drulovka 42. zadnjikrat. TMDMlBOMm 6UĐAU LETNI KINO »PARTIZAN« Od 27. do 29. avgusta, ameriški barvni film »STREL CAKA« ob 19.30 uri 30. avgusta, ameriški barvni film »SANT ANTONIO« ob 19.30 uri. KINO »STORZlC« KRANJ 27. avgusta, ameriški film »TUJEC NA BEGU« ob 18. in 20. uri — zad-nj Lkrat. 28. in 29. avgusta, ameriški film »BI-ob 18. in 20. uri — KINO »PLAVŽ« JESENICE 28. avgusta, ameriški barvni film »LETNO GOSTOVANJE« ob 18. in 20. uri. 30. avgusta, ameriški barvni film »NA DALJNEM SEVERU« ob 13. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA 27. avgusta, ameriški barvni film »LETNO GOSTOVANJE« ob 19.30 uri. KINO ŽIROVNICA 29. avgusta, ameriški barvni film »NA DALJNEM SEVERU« ob 20.30 uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 23. avgusta, ameriški barvni film »NA DALJNEM SEVERU« ob 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA 28. in 29. avgusta, amer. film »BLAGO«. KINO RADOVLJICA 28. avgusta, ameriški film »KOGAR SONCE GREJE« ob 20. uri. 29. in 30. avgusta, češki kriminalni film »KAVARNA NA GLAVNI CESTI«. Predstave v sredo ob 18. in 20. uri in v četrtek ob 20. uri. Tako kot tu, menda še nisem garal v vsem svojem življenju! Pa vendar dobro poznam delo pri ladijskih kotlih na viharnem morju. Vem tudi, kako je, če stojiš pred plavži, kopal sem tudi že rudo več tisoč čevljev globoko v osrčju zemlje in opravljal še druga težka dela. Gnalo me je k temu življenje, da sem mogel živeti, da sem imel kaj jesti. Ali pa prostovoljno iz pustolovska neumnosti. Toda to tukaj presega vse drugo! Pa vendar no delam drugega kot samo to, da nakladam razmočeno in suho zdrobljeno kamenje, ki mi ga ogromni, škrtajoči zobje stroja brez oddiha sipljejo tik pred noge, z mrzlično naglico v majhne, na tirih stoječe vozičke, kolikor hitro le morem! Kadarkoli z delom zakasnim, da bi se mi majčkeno odpočil razboljeni križ, da bi se mi ohladile z žulji pokrite dlani, da bi si otrl s potom in prahom zatrpane oči, predvsem pa, da bi privoščil svojim pljučam, v katerih zbada, piska in hrope, za hip oddiha — takoj stoji za menoj, kot bi zrasel iz tal, s cigareto med prsti, s hladnim nasmehom na ustnicah, paznik. »Naprej, naprej, tu so ne lenuhari! Kompanija ne plačuje zastonj tako visokih mezd!« mi zveni na uho! In če zahreščim med bobnečim truščem strojev, eksplozij, padajočih mas kamenja: »Samo trohico počasneje bi rad delal, amigo, sicer se zgrudim«, tedaj mi zadoni nasproti zasmehljivo in neusmiljeno trd odgovor: »Kar zgrudi se in pogini!« Toda če se samo hiiniš, potem dobiš jutri delo, ki bo tako težko, da boš poln hrepenenja mislil nazaj na tale stroj, ki mu pravimo »Juanita«! Razbil bi mu črepinjo! Rdeče iskre se mi vžigajo pred očmi! Z divjim srdom zgrabim široko, ogromno lopato za rudo — in jo potisnem škripaje z zobmi v vedno hitreje rastoči kup gramoza. Smehljaje izgine paznik, le vojaka vidim še, ki sedi na kupu ne daleč od Juanite. Pomenljivo se reži, ko si spet polaga na kolena puško, ki jo je bil prej že napol dvignil k ramenu. In bliskovito se mi posveti, da bi me dosegla krogla iz mause-rice, predno bi se utegnil z lopato dotakniti paznikove glave. Vsenaokrog divja in grmi! Fantastičen svet, strahovito brezčuten, je ta grmeči rudnik v Muzu. Svet, v katerem postajajo ljudje obupane!, blazneži, melanholiki, potuhnjenci, dokler sa popolnoma ne zrušijo. Natanko tako kot kamenje pod jeklenimi zobmi peklenske Juanite! Zdaj vem tudi, zakaj so ti ljudje, ki garajo tu prostovoljno kot sužnji za visoko plačilo, v odmorih tako potrti in dobesedno gluhonemi. In zakaj se šele zvečer, ko jih čaka dolg počitek, prebude iz zlokobne brezbrižnosti in sežejo po steklenici. Brez alkohola bi Muza takorekoč sploh ne moglo biti. Ti ljudje morajo piti, da morejo pozabiti! Tudi jaz bom tako storil, kajti tudi jaz nisem nadčlovek, ampak ubog srečolovec, ki ga je zla usoda zanesla v rudnik smaragdov, kjer bom skoro gotovo poginil — če se ne posreči beg. Le vihti lopato, še in še, ubogi srečolovec: Ho-ruk! Ho-ruk! Juanita je neumorna! Vozički morajo biti polni in Juanita je neusmiljena! Postavili so me tako, da bi me lavina peska, ki se neprestano siplje iz neobčutljivega Juanitinega žrela, zasula dn strla, če bi počasi odmetaval z lopato. Strogo pa je prepovedano zapustiti delovno mesto brez zares tehtnega vzroka. In to, kar jaz občutim, doživljam in trpim, pa v Muzu še nikakor ni povod za počitek. — Šest pesosov dnevne mezde, hrano in stanovanje si je treba res zaslužiti. Pa saj bo gotovo že kmalu poldne; saj odmetavam že celo večnost! S solzečimi se očmi poskušam določiti po stanju sonca, koliko je ura, pa ne gre! Vse tam zgoraj, ves nebesni obok je sonce, je bleščeč, tekoč ogenj! Paznik prihaja. »Senor«, kričim, da bi prevpil peklenski trušč in obračam kot zbesnel lopato, samo da bi se mu prikupil — tako grd in tako nizkoten sem že postal! — »Senor, ali ne bo že kmalu poldne?« Namesto odgovora mi pomoli pred nos ročno uro. In tedaj me pograbi najgloblji obup. Devet kažeta kazalca'! Zaihtim, ko potisnem lopato v gramoz. Vagon je zdaj poln, napol gol delavec pripelje takoj drugega in Juanita bruha brez prenehanja razdrobljeno kamenje. Vesel sem, kadar se privali zemlja, mokra, gladka zemlja, ker je napor manjši. Zemlja ni tako težka kot kamenje. Nazadnje sploh ne mislsim več! Trušč tega grmečega sveta je brutalno zamoril v meni vsako duševno čustvo. Kot stroj delam naprej. Včasih se opazovaje čudom čudim, kako to, da se moje roke, ki so podobne surovim beafsteakom, sploh še gibljejo. In še bolj se čudim, ko opazim, da so ti udje, ki se gibljejo popolnoma neodvisno od moje volje, vendar moji udje. Grmi in bobni, rožlja in tuli kar naprej! Sonce pripeka! Na vse strani brizga blato, povsod valovi v pisanih oblakih prah, ki riše po mojem golem, v znoju se kopajočem telesu dolge proge. In naenkrat se mi zdi, da se pogreza ves svet, da vse okrog mene pleše omahovaje besneče plese. Kajti ves ogrsmni trušč, ki je polnil atmosfero, zemljo in vso mojo notranjost, je hipoma utihnil. Tako se mi zdi, kot da sem skočil z letala brez padala. V hudih krčih moram bruhati in si pri tem želim nazaj strahotni trušč; kot koprneč ljubimec buljim v žrelo Juanite, ki zdaj miruje. Zdaj sem spet resnično živ, v smrtnem sovraštvu se ozrem na lopato, na Juanito. Pesti stisnem, zaškripljem z zobmi in pljunem proti Juaniti. Potem pa sem spet jaz sam! Tako kot vsi drugi, ravno tako molčeč kot oni, koračim za drugimi, upognjen, mlahavih rok spešim k umivalnicam. Rjavkasta voda teče hladeče po omrtvelem hrbtu, mi vre v oči in izpira iz njih prah in blato. Na ranah, ki so se naredile na dlaneh od raztrganih krvavih žuljev, voda najprej strašno žge, potem šele začne hladeče blažiti. Rezek žvižg kliče k obedu, in spet hitim sključenega hrbta, visečih rok, drsajočih korakov za ostalimi proti jedilnici. Delavci se obregajo obrne, jaz se zaletavam vanje. Včasih odgovarja živalskemu renčanju podobno momljanje, razkačeni pogledi se zabadajo vame ali obstane tik pred menoj spaka, ki naj bo človeško obličje. Medtem ko mešem s pločevinasto žlico in vilicami vase jed in pri tem čutim, kako to želodcu dobro de, čeprjav je moj okus preveč otopel in moje oči preutrujene, da bi vedel, kaj je tisto, kar požiram, zapazim na drugi strani mize kot v valujoči megli dobrodušne poteze lovca na slone. Izpodbujajoče mi prikima, jaz pa bi najraje treščil skledo z vsebino vred v ta dobrohotno bodrilni obraz, če bi ne bil tako truden. Cim bolj se polni želodec, tem bolj normalno delujejo moji čuti in ko se nazadnje glodajoči občutek umakne prelestnemu ščemenju, tedaj šele morem jasno premotriti svojo okolico. Divje, razkačene, obupane obraze vidim, med njimi tudi obraze, s katerih odseva tiha odpoved. Vidim take, ki si tako kot jaz polnijo pipe ali vrte cigareto in nekaj polglasnih besed mi pride do ušes. Hitri koraki orientalskega strežnika s smehljajem Budhe odmevajo mimo mene, legije muh brenče in tu in tam cepne katera od njih v jed in nikomur se ne da, metati j« iz nje. 1 ŠT. 68 / 27. AVGUSTA 1956