Š;8V 210 TRST, sredo 28. julija 1909 Tečaj XXXIV m. IZHAJA VSAKI DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj* Pesnmične 5iev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Foatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Aćini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v aimkosti 1 fcoione. CENE : Trgovinske in obrtne oglas" po 8 st. mm, •omitnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »Adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave h£d"not.ti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko« Je moč I NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; ca n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroentna n* nedeljsko lrđanje „KDISOSTI" «Un.» : cai«-■ letno K 5-ZO, pol le o. 2 SO - — - Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. f-anko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi sa ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo h>t&. UREDNIŠTVO: ulici Giorgio Galatti 18 (Narodni d;m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. - Natisnila tiskarna konsGrcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št 18. Fo5tno-hranllnl?nl ra?un SL 841 652. TELEFOM 2L 11-57. Brzojavne vesti. Hrvatski sabor bo razpnlčen. ZAGREB 27. Govori se. da bo rabor razpuSčen koncem raeveca decembra. Nove voiit e le dobo -t šile zaCetkom aprila. Rauch se n-deja, da debi vladna stranka kakih 20 mandatov. Huška caraka dvojica v Kielu. KIEL 27. Ruska carska eikadra, obstoječa iz jah'e „Stardard", ca kateri se nahaja c»rsk% rodbina, in cklopnega križarja „Rurik* ter t eh torpedovk, se usidrila v Echern-fordikem pristarušžu. Carska rodbina je pred-poludre ostala na ladij;. KIEL 27. Sociip.iiiti eo klicali sfcod, na kater« oa bodo protestirali proti obisku ruske cfri-t- rodbine. Na shodu bo govoril posl. Lieb-lmecht. KIEL 27, Danas popoludne je priplula v tukaišnje pristaniške rnska caraka jahta „P> urnaja Zvezda", na k^tsri se nahaja mi-si*tla iz mlatila.ee na par. pož rf ki v* vpepelii sk«.ro *es žitci pridekk -cele vasi. Škodo se ceni na 100.000 dinarov. Stokholm 27. Odpuščenih je z dela oke u 40.000 dtla-ce*. Clermont-Ferrand 27. V premogovniku ^lagles so eksplodirali plini. v»led česar je ponesrečilo mnogo delavce?. Mrtrih je baje dre naj 11. _ TURČIJA. Sultan obišče ruskega carja. PETROGRAD 27 — Več Ust«v piše. da obišče sredi »eUembra sultan Mohamed V. carja v Livadi i. Car vrue potem obisk v Carigradu rreseca oktobra. SOLUN 27. Odbor za jedinst o in na-je priobčil proglas, v katerem se vse n&r doosti poživlja, ca j se združijo z mlado-tur^»o stranko._____ Naša šolska mizerija (Govoril drž. poslanec dr. R y b a r na shodu slov. starišev pri sv. Jakobu minole sobote zvečer.) Tudi v n mške šole nam je težarno po-iiljfc i svoje ctroKe, aaj je tudi ta tu;,a. Vendar pa je tazu v»a; nekaj učiteljev, ki poznajo naš je?ik, da morejo vsaj v 1. in 2 razredu iti otrečičem ca roko s kako materi o be«ed;-\ Tudi nekai malega slovenščine k*, ^če. Sd/fcda lo tisti, ki so ae prij^^ili za l to. Zato treba povedati na ves glas, da delajo naroden greh oni slovenski stariii, ki ne prijavljajo svojih otrok kakor Slovence. Vsi oni, ki so siljeni pošiljati svoje otroke v nemške šole, saj ne zatajujejo svoje narodnosti, marveč naj zahtevajo pouk v slovenščini 1 Pa še neko veliko prednost imajo za nas nemško državne šole pred italijanskimi. Prvo vodijo evideoco o narodnosti učencev, kakor je razvidno iz letnih poročil. Tako te moremo mi sklicevati tudi na te številke, ko sah tavamo s to j o šolo. V italijanskih šolah pa zamotf u*ejo narodnost, ker se bojijo, da bi svet vedel koliko slovenskih otrok je v laških šolah. O&i stariši pa, ki so jim otroci že obiskovali ljudsko šolo, pa so v skrbeh, kam sedaj z otroci ? Nimamo ne srednjih, ne strokovnih šol. Sploh ima m 3 v vsem Primorju le eno srednjo šolo — to je gimnazij t Pazinu. Pot°.m pa kriče, da smo surovi — rosa. Tudi če bi bilo res — kdo je kriv na tem ?1 No priznajmo, tudi mi nismo brez krivde. Koliko je pa okolici slovenskih staiišev, ki pošiljajo svo'e otroke v italijanske oddelke 1 Te stariše treba poučevati in jih svariti, da iz italijanskih Šol ne morejo otroci nikamor. Sicer pa izjavljem slovesno, da m i ne bomo mirovali, dokler ne dobimo potrebnih šol: ljudskih srednjih in strokovnih! V zadnjih časih smo vendar napravili mal korak naprej na £?zn našem trnjevem potu. Vlada je podržavila vsaj par n&Sih učiteljev. Čuli ste Se, da Italijani, ki imajo že vseh potrebnih šol, zahtevajo ie najviše šolo — vseučilišča. — Res je da ima vsaka narodnost, pravico do take šole. Tudi Italijanom ne odrekamo te pravice. Ali oni jo hočejo imeti samo v Trst«. Zakaj ?! Zato, da bi ojačili tu svojo pozicijo proti b a m, -da bi imeli š j eno trdnjavo, iz katere bi nas proga*j*li. Vladi jim je ho- Jezik in kri je močnejši političen me-mento nego vsa diplomatična prebrisanost. Mnogi državniki te in onostranske polovice so poskušali pri nas ponovno, kako bi na umeten način obšli to nevarno vprašanje, ali zgorej imenovana dejstva so ostala kakor globoko v zemljo pribite pečine, ki jih ne omaja noben vihar in ne razruši nobena »trala. Danes je avstro-egrska politika glede jugoslovanskega vprašanja dospela na ono mesto, kakor je bila pred tremi desetletji in več. -In zakaj vse to? Zato, ker so si gotovi ljudje v naši monarhiji vtepli v glavo fiksno misel, da se v tej državi mora kretati vse tako, kakor je po godu in po volji enega naroda, kakor je v interesu nem-š t v a. Druge narode smatrajo za manje vredne, za iefarijorne, toda, beseda jih je udarila nazaj: klicali so vraga in zdaj se ga ne morejo i z b e b i t i. Nemci so podvrgli najprej nas Slovence in nam vzeli svobodo ljudstva. liti duh, če tudi v drugi podobi, jo prodiral na to d^l e proti jugovzhodu. Isti ideji so zapadli Hrvatje, Srbje in zadnje leto njih bratje v obeh najnovejših habsburških pokrajinah. V tem pa tiči ravno prokletstvo tega zistema: naga tili so vse polno ljudstev, drugega poleg dru gJ ga, pa nikolu se niso vpraševali : Kaj prav sa prav hočejo s temi mncgoštevilnimi narodi? Kako ustroje državo, da more živeti svoji notranji sestavi primerno?! Seveda jim je moralo ostati to vprašanje devetkrat zapečatena knjiga, ker je bil njih princip laž-njiv ni poguben: da bi tem narodom potisnili znak manjše vrednosti na čelo! Eno posledico pa je imel vendar ta princip: Nemci so si napravili svoj „Besitzstand", In zdaj havzirajo z njim po vsem sveta in kažejo, kako hudo se jim godi. Podobni so v tem avstrijskim Italijanom. In ljudie tam tela dati vseučilišče r R<>veretu, ali pa tudi | zunaj, ki naše države še skozi okno železni na Dunaju. Ali tega nočejo radi nas. Zato pa smo se mi oglasili najodločneje proti italijanskemu vseučilišču v Trstu, tako da so tudi Italijani sami uvidili, da brez nas ne dosežejo svojega cilja. Ta je govornik ponovil že znani historijat pogajanj z Italijani in je vskliknil: „Ponavljam, nr ne zahtevamo le ene -šole, ampak toliko, kolkcr jih j* potreba primerno našemu številu; in poleg ljudskih zahtevamo tudi tredniih in strokovnih šol. Dokler ne dobimo mi teh šol, Italijani to smejo dobiti oniverze!!" Vprašanje je, kako naj postopamo na dalje? Moj prvi cd govor je: ne obupa-vati, ne odjenjavati. Tu pri sv. Jakobu im&te posebec odbor starišev za to vprašanje. Ta je tudi sklical današnji shod, Ta odbor in politično društvo naj sporazumno pošljeta deputacijo na kompetentno mesto. Tam treba zopet in zopet govoriti in rlokazavati s številkami svoje pravo. V Štovii- je moč. S tem orožjem stopajmo pred ki tn iptentne faktorje in opozarjajmo jih Ga i.* hovo ddžnost. Zahtevajmo od njib, da opozarjajo na Dunaja na ta šk&ndal in da mi absolutno ncčfm> biti ve& tako traktirani, kf kor smo bili doklej in hočemo priti do svojih pravic! (Zvršetek pride) Jugoslovansko vprašanje. Balkansko vprašanje v obče in jugoslovansko posebej stoji že dobrega pol stoletja v ospredju evropskega zanimanja. Zlasti pa ie po^t&lo aktuelno, odkar sta zaključila svojo zadnjo f-tzo dva znameniti procesa: zedinje-nje Nemčije in zediojenje Italije v eno dr žavo. Od tedaj «e je pomaknila vsa sredo-težaost evropske politike proti našemu jugu ia ni ttžko prorokovati, da v prvi vojni, ki se ?nao]e med evropejskimi državami, pojde za balkanske stvari. Pri tem pa ni nobena velesila tako živo nosti od strani države same, ki uživa danes sadove svojega korictcega dela, Ko je Napoleon I. uetanovil „Francozko banko*, je predlagal, da se ima pospeševati pred vsem malo trgovino in delavce male obrtnike, ki ne razpolagajo z zadostnim kapitalom, ter je odredil, da se ioaa tskempto-vati tudi efekte manje vrednosti. Danes še sledi ta največji bančni zavod vzgledu svojega velikega ustanovitelja, v kar služi kakor dokaz dejstvo, da je imel ta zavod leta 1906 v svoji listnici 232.000 efektov, kfterih povprečna vrednost ni iznašala 10 kron 1 Drža*a je, ki na vse možne načine vspod-buja varčevanje. Šolska darila obstoje v hranilnih knjižicah, a delavec, ki hoče položiti na stran en f:*ank, mesto da bi ga šel zapravit v „kabaret*, si lahko kupi vrednosten papir za štirideset vinarjev. „Ce n' est que le premier pa« qui coute — samo prvi korak je težak ! Čim je začel človek varčevati kakor otrok, prihaja vse drugo samo ob sebi. Varčevanje prehaja v kri in meso, postaja navada, potreba, a tudi zadoščenje. Ob enen pa postaja to tudi moralična sila, ki odstranjuje strah pred negotovo bodočnostjo. Ta sila dovoljuje francozkemo delavcu, da vskiika v kritičnih ^momentih, posebno pa v slučaju štraika : Žvižgam na vse ! Imam vedno svojo branilno knjižico !" Samo nekoliko številk. Od desetih milijonov francoskih voliloev je devet milijonov takib, ki posedujejo vrednostne papirje, a od dvanajst in pol milijonov kranilnih vlog je polovica cd „malih prihrankov41, ki ne presegajo 20 frsnkov I Franciia ima danea nrvo besedo v vseh finančnih vprašanjih v Evropi, ker njene reserve presegajo one vsakega druzega naroda. To zlato pa je bilo kupljeno večinoma z vinarji „malih prihrankovu. Pa tadi Anglija je morala v minulem četrtletju večkrat nehote zateči se pod pozlačeni f rane ozki kavdinov jarem. Med fiaančno paniko leta 1907 je Anglija avtomatično potegnila na-se zlato s tem, da je povišala eskompt na 7°/«, tako, da je bila v stanu izpolniti ne samo lastne obveznosti, marveč je zamogla pomoči tudi prijateljem. A od kje je prjllo vse to zlato ? Skoro vse od francozke banke, ki je zaslužila na ta način nekaj milijonov, A kdor dobro gospodari, varčuje io hrani, postaja k malo posojilnica za svojo okolico. Na ta način je Francija že dolgo ča*a posojilnica, h kateri ee zatekajo vse drugi države. Ia Francija je tudi rada pomagala, samo če je imela zadostne garancije. A za nadaljevanje take kupčije treba zlata in sicer dosti zlata. 9 tem pa se nam tudi pojasnjuje, zakaj se nabirajo kupi zlata v podzemlju francozke banke ?!! Ni davno temu, ko je bilo čitati v časopisih brzojavko : „Vje zlato, ki je bilo na prodaj na londonskem trgu, je zaaral Pariz.M Zistematično delo mnogih let rodi sedaj svoje sadove. Minolo leto je francozka banka povišala svoj zle ti zaklad za 850 milijonov frankov, a v januvarju minole g* iets je ta zaklad izna- škega kupeja niso videli, pravijo : zares, hudo se jim godi, pomagajmo jiml Toda, kako je to, da tudi ta na vse pretege hvaliaana solidarnost ničesar ne i eda j a ?! Zaradi tega, ker ni res, da jih preganjamo mi, ampak jih tepe lastna nadloga. Podobni so faliranemu trgovcu, ki zvrača vso krivdo na one, ki niso hoteli kupovati njegovega blaga a zamolčaje ali prezira, da je bilo to blago gnjilo ia nič vredno, preležane in že povsodi izvrženo. Jugoslovansko vprašanje trka s ponovno močjo na vrata in njegovi udarci odmevajo po vsej monarhiji. Strašno se boje, da bi se probudili še Romuni! To je bil tudi povod, da je moral prestolonaslednik v sinajsko gorsko letovišče, da ob bregovih dereče Prahove zasnubi romunsko pri ftte!i«t*r, Ne^ci r« rn;e vsakega prsta, ki se je igaril; v Zagrebu ii radi nekaj tucatov popov, učiteljev in trgovcev poslali zaradi tega na vislice. Vse je zaman. Naravni zakon ne pozna niti strahu niti bojazni, niti spe štovanja niti udanosti. Razvija se zato, ker nosi kali življenja v sebi. In takoje tudi z jugoslovanskim vprašanjem. mm v ■ T s šal 3 militarde in 525 milijonov frakov. Samo V Čem obstoji Q0SP0d3rSK3i^klad združenih držav severoaaieriških je J ** o presegal to svoto. moč FrSUlClIOs Skorovse države in vsi n a - * rodi na svetu bo francozki d o 1 ž- Med naibog^tejše narode na svetu sp&da n i k i. Za vse to pa se ima Francija zahva-brezdvomno francozki narod, da, še več: za- 1 ti malim štedilcem, maiim prihrankom, ki more se trditi, da ni v nobeni deželi na so se nabrali do danes v megočoo sveto, ki svetu blagostanje vsegi prebivalstva tako'iiLa dostikrat odločilno beseda v usodi na-razvito kakor na Frsccozkcm. i rodov. Da je Francija rja upnica skoro Za vse to pa se ima Francija zahvaliti | vsemu svetu, dokazuje najbolje okolnost, da duhu vsrSuosti, ki je lasten francozkemu narc du.! je od 1891 naprej eaa petina produkcije Vsaki Francoz, pa naj si fco delavec, kmet zlata vsega sveta šla v Pariz. A danes, v ali kapitalist, ima eno željo: da bi d ali dobi miru, absorbira Pariz akoro za same kaj na stran. Štedenje in varčenie leži; obresti 90 °/0 produkcije zlata Tiega slehernemu Fraccozu v krvi. Ne trošiti po g v e t a I nepotrebrom, zbirati in dajati na stran za; V predminolem letu, ko je bila zi&na in ceno'redu-^ prizadeta, kakor Avstr j-Ogr-j slabe čase: to je princip, ki je lasten sl9- fiaančna kriza, so nakupovale v»t banke ska. Vseh balkanskih narodov je okroglo 35 j hernemu Francozu. In temu principu se ima zlato, da bi se mogle postaviti aiiuVMi i po milijonov. Od t*b lih bi*a tretjina v okvirju habsburške mcnarhi:e. Z drugimi besedami: okolu 12 milijonov, torej četrtina vsega prebivalstva monarhije, je po svojem p 1 o -; menuin jeziku neposredno prizadeta na nadaljnem razvoju balkanskega vprašanja Usoda teb ljudstev — Jugoslovanov kakor Romunov — ki žive pod habsburška krono, je obecem zavisna od nada jne uiode bratskih, izven te monarhije živečih narodov. In tako je tudi znami Slovenci. Ako se vprašamo po bodočnosti svojega naroda, nam ni in nam ne more biti vseenako, kako se cd'.oči usoda naših rodnih bratov izven avstrijskih mej: predvsem torej Hrvatov in Srbov v Ogrjki, Hrvatski in Hercegovini. Nadalje pa ravno tako nsoda Srbov in Bolgarov, ki so ie samosvoji, ozi-v. m j pc daaiki turškega sultane. zahvaliti Francija za vso svojo veliko eko-. robu. Na tem zlatu je imela ogr mea del nomično moč. V malih štediicih je vaa velika; francozka banka, to je, 500 milijonov, mej-ekonomična sila Fraocije in ti io bili, ki so tem ko se je razdelilo med ostale evropske leta 1871 iz patriotizma zložili onih pet mi- banke sledeče: Nemlka banka 375. ruska lijard vojne odškedoine, A par let pozneje že; 275, italijanska 250, avstro cgrika 65 in an-so Francozi iznenadili svet s svojo svetovno; gltžka 45 milijonov. razstavo. Bila je to v resnici najlepša re- i Sedsnii zlati zaklad Francije in Rusije vanšs, na kit?ro so bili Francozi opravičeno j iznaša 7 milijard in 250 milijonov frankov, ponosni. j ki skupno piesega onega vseh drugih držav. A kako naj bi se pojascilo ta gospo- \ Seveda nastaja vprašanje: Za kak na-derski duh v narodu, ld je sicer na glasu i men nabira Francija te ogremne množice kakor l&hkomišljen ia vesel, ki jako ljubi za-i zlate reserve?! Ali \e pripravlja na vojno, bave ?! Morda pa so ravno te značilne poteze, ki vspodbujajo Francoze k varčnosti, ki mu dajejo smisel za solidno življenje, ki vzbujajo v duši Francoza st-ah, da ce bi moral nekega dne trpeti pomanjkanje, ali nmreti v bolnišnici; vendar je treba opaziti, d s so bili mali štedilci (ako ne naravnost jvrg?;e£i> v veliki men vspodbuj&ni k vtrč- ali se jej želi izogniti ? Zdi se, da ja verojetneja zadoja ckol-noit in zato je smatrati francozko zlato ka k or drag oceno zagotovilo za evropski mir. Ono je kakor političen termometer. Čim bolj se vila, tem bolj se nižajo šanse za možnost kake mo-rilnc ia nepotrebne vojne! Strao II ,, EDINOST' at. 210 V Trstu, dne 23. julija 1909 O tem je izgled iz leta 1906. izza časa Locf rence ? A-gesirasu. ko je bil preprečen koDfl kfc već radi solidnih fraocozkih fiaanc, nego r3di nieaih vojnih priprav. Po drcgi st-ani vidijo narodni gospodaru v tem kopičenju zlata od strani Francije, ki pu&ča kapit%l dolgo časa brezplodnega — znak dekadence in stagnacije. Z ato bi moralo svobodno krožiti ▼ trgovini in obrti. No, ▼ enem so si vsi nerodni gospodarji edini: da se ima Francija za vso svojo ekonomično mač, ves s*oj politični vpliv in sroio gospodarsko nad-vlađje v Erropi zahvaliti edino-le svojim malim štedilcem. Francozki narod je pokaral najsijajneje, kaj se premore z združenimi silami vsega naroda! Mi ne moremo druzega, nego da z&kličemo Slovencem : Pojte io storite tudi vi tako ! Zrn? do zrna p:gača, kamen na kamen palača 1 „VeleizdojiiKki proces" v Zagrebu. (105. dan razprave.) Zagreb 26. VIL Na8tić pred sodiščem. Najprej ja predsednik prijavil sklep senata, da je obtoženec Brkić obsojen v 4 d n i temnega zapora s trdim ležiščem ker da je v soboto votantn Pavešiću zaklical „svinja". Eo je hotel obtoženec oporekati, da on ni tako zaklical, ga je dal predsednik odvesti iz dr orane. Na to se je oglasil N a s t ić in je začel hudo napadati dunajsko „Zeit" in „Pokreta", ki ga hočeta ▼ svojih porcčilib stavljati v krivo luč, ter je zahteval varstva. Drž. pravdnik Accurti - „Po n a 5 e m, žal, preliberalnem tiskovnem zakonu oc moremo tu nič storiti. (Viharna veselost.) Branitelj dr. P o p o v i ć je vpraial Nastića, ali se je kedaj bavil s proučevanjem Schilierjevega „Zvona" ? 1 (Nastić pojasnuje namreč neko pismo Ljube Juvanovića o Schil-lerjevem „Zvonu", da „Zvon" pomenja „revolucionarni statut" in pripisuje vsemu pismu revolucij o naren smisel). Nastić je najprej tajil, potem pa je priznal, ko mn je Popović pokazal njegov rokopis o „Zvonu". Branitelj dr. Popović je vprašal Nastića, da-li je on avktor znanega grozilnega manifđsta na Njeg. veličanstvo ? Nastić: „Pokažite mi moj original 1" Branitelj dr. Popović: „Tega nimam. Ima ga Masaryk, a jaz pričakajem; da bo Masaryk na predlog drž. pravdnika zaslišan ta kakor priča!" Drž. pravdoik Accurti : „Najprej >e moram prepričati o njegovi verodostojnosti." Branitelj dr. Popović: „To je zelo potrebno pri vseučiliščnem profesorju, ki je na svetovnem glasu 1 Pri drugih pričah seveda to ni bilo potrebno." Na to je branitelj dr. P o p o v i č stavil vprašanja jako hitro, zaporedoma in mirno. Citiral je neko piimo priče Nastića Bocariću, iz katerega izhaja, da Nastić je poznal ie revolucijonarni statut, a ne konference „Slov. juga", na kateri je bil — po izpovedbi Nastića — revolucij onarni statut vsprejet. „To konferenco, ki je nikdar ni bilo, ste Vi (Nastić) pozneje sami vkombi-nirali". Dalje je pripovedoval branitelj dr. Popović — kakor mu je povedal Svet. Pribiče-vić — da je Nastić človek, i katerim ne ime imeti nikdo posla. Eo je drž. pravdnik rekel na to: „Sedaj naenkrat noče nikdo imeti posla z Nastićem !* — so mu zaklicali obtoženci : „Mi tudi nismo imeli posla žnjim 1" Branitelj dr. Popović (obtožencem) : „Le pustite ga ! To so momenti, ko Nastić mora na tak način hiteti drž. pravdniku na pomoč! (Veselost) Sicer pa konstatiram, da do danes Nastić ni prinesel niti j e d n e ga dokumenta, s katerim bi bil moje kli- jente obremenil. Knr ie imel z oficirji srbske armade, mene nić ne briga in o tem tudi ničesar ne vem." Pri pismu na Bacariča, ▼ katerem Nastić prosi, naj ga (Nastića) spravi z gospodi srbsko-samostojne stranke sicer da stori kako »nepatrijotično* delo — je rekel, Nastić: „Bocarić je sentimentalen in ima; drugačne pojme o oatrijotizmu, nego — jaz.", (Velika veselost). B anitelj dr. Popović: „Ta imate popolnoma prav!" Nastić: „Sicer ne dajam nič na tof kar govorite vi in vasi strankarski somišljeniki. Tudi o dokumentih Friedjunga trdite, da so krivi". — Obtoženec Adam P ribičevi 6: „Ako bi bi bili avtentični, bi sedel tu na zatožni klopi tudi S?-etozar Pribičević". Državni Accurti: „Tj bomo videli v oktobru." Branitelj dr. Popović: »Vem kaj ima Friedjung* Sicer pa (drž. pravdnika), videli bomo to v oktobra 1" (Veselost) (V oktobra se bo namreč vršila razprava proti dr.n Friedjungu.) Po kratki pavzi je izjavil branitelj dr. P o-p o vić, da je hotel Naitić nekega Gtoja-kovića pregovoriti, naj na procesu na Cetinju v stvari bomb priča o bombah iz Kragujevca. Nastić: „To je laža. B.-anitelj dr. Popo- vić: „Pa ga privedemo semkaj kakor pričo!" O nekem podpisa v nekem pismu se hoče Nastić izjaviti ie le potem, ko pride semkaj neki S. Jovanović, (dru. Popoviću): „To pismo ste kupili za 500 E." Drž. pravdoik: „Kaj — 500 E?" Branitel? dr. Popović: „Ne res, to ni mnogo?!" Še manje nego je Eandt dobil od vas. (Novinar Kandt je namreč po nalogu bana sodeloval na zbiranju veleizdajciškega materijala kakor je to posl. Šarmin dokazal svojedobno v drž. zboru. Drž. pravdoik Accarti pa [e bil posredovalec med baronom R&uchom in Eandtom). Accurti: „Eaj govorite tu o Eandtu. To ne spada sem!" (Velika veselost). Nadaljevaje je predlagal branitelj dr. Popović, naj se preskrbe strokovnjaki, ki naj bi kontrolirali izpovedbe Nastića o bombah in fabrikaciji bomb. Senat je po kratkem posvetovanju odklonil ta predlog. Eer je drž. pravdniku — prišlo slabo, je bila razprava odložena na jutri. Pismo iz Zagreba. Zagreb 26/7. Prepovedan shod. — Brzojavka cesarju. Za včeraj dne 25. t. m. je sklical posl. dr. Milienko Mar kovic v svojem volilnem okraju Pakrac shod volilcev, ki ga je okrajna oblast tudi dovolila. — Včeraj torej na dan shoda samega, ob 7. uri zjutraj je pa prejbl rečeni poslanec obvestilo okrajne oblasti, s katerim se shod jednostavno prepoveduje, ne da bi se navajali kaki vzroki. Na uitmeno intervencijo poslanca Markovića in na zborovanje došlih poslancev Pri biče vić a, Šurmina, Budisavljevića, Lukinića in Banjanina je izjavil okrajni načelnik Mušić da vzrokov prepovedi ne more navesti, ker so .uradna tajnost0, a da zborovanja ne more dovoliti pod nikakimi pogoji. Eer je brzojavni protest poslancev na žapanjsko oblast v Pož- gi ostal brezvspešen in ni bilo niti kakega odgovora, je odposlal posl. Marko vić Njeg. Veličanstvu nastopni telegram: „V nameri, da se poslužim zakona od 14. jaouvarja 1875, potrjenega od Vašega veličanstva, o prava zborovanja, sem kakor poslanec okraja Pakrac sklical na dan 25. t. m. javen ljadski shod, ki ga je okrajna oblast dne 21. t m. tudi dovolila. V zadnjem tre-notku, dne 25. julija zjutraj, pa je ista oblast shod prepovedala, da-si se ni v okraju zgodilo ničeiar, kar bi to prepoved opravičevalo. Zato se obračam v največi udanosti do Vašega Veličanstva po nalogu Vašemu Veličanstvu vsikdar zvestega in udanega hrvatskega in srbskega naroda s prošnjo, naj Vaše Veličanstvo izvoli najmilostljiveje odrediti sklicanje hrvatskega sabora, ki bi Hrvatski in narodu povrnil zaželjeoo ustavno življenje ter vsprejel direktno, splošno in tajno volilno pravico". Obsojen branitelj. Drž. pravdnik Accurti je pred nekoliko dnevi na razpravi v „veleizdajniškem" procesu zaklical braniteljem: „Ako bi priobčil svoje informacije o vas, bi marsikdo iz med vas oe mogel biti več branitelj v tem procesu. Braaitelj dr, B u d i s a v 1 j e v i ć je repliciral na to: „In ako bi mi priobčili svoje informacije o vas, ne bi m?gli biti vi v tem procesu državni prav-dnik!" Radi tega je državni pravdnik tožil dra Budisavljevića redi razžaljenja javnega urad* . nika na njegovem uradnem poslovanju. V 80* P£aTfi ! boto ob 5. uri popoludne se je vršila razprava, ki je trajala do 10 in pol ure po noči, Đr. Budisavljević je bil obsojen na 8 dni zapora, katera kazen se ne da spremeniti v denarno globo. Gajeva proslava. Dne 14., 15. in 16. bodočega mesec k se bo vršilo v starodavni Erapini veliko narodno slavje v proslavo 100-letnice rojstva preporoditelja hrvatskega naroda dr.a Ljudevita Gaja. Čisti dohodek je namenjen za gradbo „Gajevega doma" v Erapini, v rojstnem mestu pesnikovem. _ Turčija in Bolgarija, Bolgarski častniki v ^Carigradu, „Jeni Gazeta" poroča, da je sultan sprejel včeraj, o priliki prve obletnice ustave, bolgarske častnike, ki so prišli sem, ter jim je izrekel svoje zadovoljstvo na obisku, ki je dokaz odkritosrčnega prijateljstva, ki obstoji med obema državama. Častniki odpotujejo jutri. FRANCIJA. Program nove vlade. objektivno; samo na neko netočoost ga mo-moramo opozoriti. „Rudeči prapor" piše, d* je „Ed." trdila, da so bili žablji na tr o -šeni od strani Italijanov, da bi ti mogli poti m grditi Slovence. Bes je pa, da je >kega opazovalca, mu je bilo ▼ dolžnost, aa pazljivo čita dotične članke v „Edinosti", Potem bi gotovo ne lopnil tndi po slovenskih „narodnjakih", ki so ▼ tem slučaju ravno toliko krivi, kolikor — „Rudeči prapor". Pogreb mons. Fabrisa. Včeraj predpo-ludne se je ob veliki udeležbi vršil pogreb pok. stolnega Skolastika mons. Fabrisa. Spre-; vod je ob asistenci obeh kapiteljev — trza-• škega in koperskega — ter mnogoštevilne duhovščine vodil stolni prošt. moni. Petronio. i V baziliki sv. Justa je bila svečana maša-zadušnica, ki jo je pel mons. Flego, ki je po maši spremil tudi truplo na pokopališče pri Sv. Ani. „Slovenec" o štrajku v Ajdovščini. — r „Slovenec" od ponedeljka prinaša nastopno brzojavko iz Ajdovščine: „Včeraj je ajdovsko ; strajkujoče delavstvo razbilo šipe in nekatere ' "troje v tovarni. Napadli so tudi ravnatelja V programu, ki ga razvije Briand jutri Amana in voditelja Ganza. Delavstvo je bilo pred obema zbornicama parlamenta, se bo radi govorov dra Mandiča in Jakliča skrajno označilo ministarstvo kot minister stro sprave, razburjeno Briand bo naznanil na to legislativno perijodoj Qgi prj ^Slovencu" naj nam ne zamerijo, spopolnitev po Clemenceau-u začetih socijalnih jim p0Tem0 naravnost, da ta njihova vest reform, v prvi vrsti mora dovršiti zakon za- ne odgovarja dejstvom; da je v tej obliki devajoč blagajne za zavarovanje delavcev, tendencijozna, da more le koristiti izmozgj-potem se ima skleniti službeno pragmatiko za yaicem našega vbozega ljudstva in vsebuje državne us'.užbence. Potem se bo razprav- p0 gTOjj stilizaciji malo denuncijacijo. Ijajo vpra&anje, če ne bi kazalo pomilostitij T . p0itavljati na glavo, poštne in brzojavne uradnike, b so bili kav ^ ,e Pro5a tako pkakorJ da 90s biii ™Tote°mP^ nađa^o reforma, a razburjeni še le radi govorov omenje- jkiuo ua x u * Dih dveh govornikov. Jeza in ogorčenje sta zbornici bo prepuičana odločitev če hoče. Dabiral| leta in leta vgled m8u6eni5JTa, kl izvesti že za prihodnje vobtvevohlno reformo.; Bn ifl moraU ^ti _ helotje in sedaj so je moran trpeti — neiocje in seaaj je prekipelo, ker je bila mera polna. Slovesno ! konstatujemo, da ni nikdo pozival delavstva ina kake nezakonite čine, da delavstvo tudi ^ ^ ni šlo pred tovarno z nikakim zlobnim nam^-";nom, marveč je hotelo le enkrat čuti odgi-j vor na svoje več nego opravičene zahteve. Č2 t ■ je prišlo drugače, je kriv le ravnatelj, ki ae francoskimi16 ^^ y tem ®tr*tiCaem trenotku vedel teki 150 kakor da ima pred seboj — sužnje. DeUv- mil. denarjev, niso vspela. Ministar Paču se st?0 Pa Be> ^čelo_zavedati, v kakem žalo-je že povrnil v Beligrad ter obvesti o svoji; ^ • , doalej akciji mimsterski svet. Sodi se, da je fran-j"., fJ ^ "" „Ll tako nizke' * DROBNE POLITIČNE VESTI. Dubrovnik — nadvojvodski stalni sedež, Iz Dubrovnika poročajo, da se v Dubrovniku stalno naseli eden nad- marveč vojvod, potem ko bo tam ustanovljeno zborno j m ^ povelj ništvo. Srbija ni dobila posojila. Balegrada javljajo: Pogajanja s b nkami, da bi Srbija sklenila posojilo .1. ir:_:.i__D . __• stnem in človeka nedostojnem položaju se ie a zaveden človek ima kri v ponudila tako nizke!—"W n? Prena5atipostopau a da bi jih skupščina^ PW jpokornostja bodo bržkone pogaja neko nemško coska bančna skupina kurze, da ni bilo nade, vsprejela. Na jesen se nja nadaljevala, toda z skupino. Grška vojna poročajo: Kralj je odobril reformo, kakor jo je za vojsko izdelal vojni minister. Po tej reformi se princi umaknejo s svojih poveljniških mest in obdrže le častne naslove; pozove V drugi brzojavki pravi „Slovenec", da bančno^® streljala tudi ravnateljeva soproga. To n--j resnično vest je imel samo — „Piccolo". r n f o r m n Tr Afcen Zato "e nam usiljuie mise,» da 3e »Slorenet*4 retorma. iz Aten poanel -foje bfZOjavke iz ^Piccoia«. V imeuu pravične stvari, za katere se zapričeli boj naši trpini, v imenu hutnaaiteta, v imenu s o-venskega bratoljublja, ni posnemati iz takin motnih virov vesti, ki morejo le škoditi bor.) , IruQ6ga F0Veljniua ^a!ki je postala jednistavno neizogibna. Kdor j« višega častmka iz inozemske države ; drugi1 r unanji Častniki uvedejo se v vojsko kakor K sedanjemu štrajku predilcev v Ajdovščini. Pred zakonom smo vsi enaki! Dve zgodbi! je leta 1909 tam v Ajdov- Bilo je leta 1904, tam v Baski dolini. Tolpa pijanih razgrajačev je s kamenjem bombardirala v poznej in tem-nej noči leseno kolibo nekega siromaka, hoteč s silo vlomiti v isto in to brez vsacega vzroka. Lastnik kolibe je v strahu za svoje življenje ustrelil skozi zaprta vrata kolibe. Krogla je prodrla vrata in za-dela enega razgrajačev. Naslednji dan so prišli orožniki v Baško dolino ter gnali lastnika kolibe v zapor. Hinein mit dem Haderlumpen ! Ta — lastnik kolibe — je bil namreč revež. Bil ie suh in sestradan ! avstrijski državljan ! domačin. Bil Bil Je je je Ni bilo nevarno da pobegne ! Pred zakonom Bilo šcini. Množica lačnih in sestradanih delavcev se je podala ob belem dnevu pred stanovanje ravnatelja tovarne, da dobi odgovor na svoje zahteve po zvišanju plače. Ravnatelj je — brsz potrebe ob belem dnevu streljal v množico. Krogi ja je zadela dva delavca. Naslednji dan so prišli orožniki in šteli razbite šipe. Prestreljenih kosti delavcev niso šteli. Čemu tudi ? Stekla stanejo denar, a delavci ? E, was, dieses Gesindel I Ta, ki je streljal je bil namreč imo-vit ravnatelj tovarne. Bil je debel in dobro rejen. Bil je švicarski podanik. Bil je torej ptujec. Nevarno je, da pobegne ! smo vsi enaki!! •e t nadzorni poveljniki, lite norme uvedejo ae tudi v vojni mornarici. Dnevne vesti. f Fran Hrašovec. V Gradcu je preminul t Čeititljevi ataroiti 88 let obče znani oče grafikih Slovencev, c. kr. sodnik v pokoja g. Fran Hrašovec, Bil je to plemenita in blaga duša, ki ae je posebno odlikoval po svojem žarkem rodoljubju. V časih, ko je bila poli-tifika služba 5e spojena s sodni j ako, je služboval pokojni HtaSovec v S t teku na Hrvatskem. Pod pritiskom bana barona Baucha, očeta sedanjega bana, se je rajSi odpovedal svoji službi, kakor da bi se bil dal zlorabljati. Kasneje je bil nameičen kot sodnik na Koroškem, a tndi tu je raje prosil za predčasno upokojenje, nego te je pokoril poseb v tej borbi delavstvu ob strani, ta ne hoj gica ampak vrši pravo krčansko delo ?! Na naslov c. k. finačne oblasti. PreHi smo: Te dni sem bil Šal na pomol Gtiuseo-pina po partijo vina. Uradaik ki je posnem.il Itevilke se sodov, ni umel ni besedice slovenski. Jednako se mi je godilo na carinskem nradu, kjer mi je bilo plačati užitaino. D >-tični organ tudi ni znal ni besede na&rgi jezika. Jaz eem govoril slovenski, on je odgovarjal italijanski. Moral sem vzeti listek pred njega na mizi, da sem videl, kako je z računom. Govoril mi je vedno o nekih cente-žimih, ko sem pa jaz naglaial vinarje, me w slednjič vendar umel. Ako se uražuje, koliko ima ta urad pi-sla s slovenskimi in hrvatikimi stranka m % treba reči opravičeno, da bi zahtevala najel^-mentarneja obzirnost do teh strank, pa tuli nim ozirom. Zadnja leta je bival v Gradcu,! korist službe same, da bi nameščali tam ui>.. razpolago so gostom razni alove&ski, Italijanski ln nemfikl tukaMnji ln sunanji časopisi. ••• - ___JOSIP KRANJC, lastnik. I I Zdravnik In ranocelnik Dr- Dinko Cecflazlč * specijalist ^ za otroške bolezni v slici Stadion 6, 1. n. Telefon 18, IV ^ (gledal Fenioe). ter ordinira od a. do 3. ure popoludne. čudovito nizke cene dvakoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plašč, izvršujejo popravevVri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. Prodaja tudi na obroke.- Ceniki franke. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne sobe na izbero, Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I Telefon St 71 Romano IV Iv Za turiste, potnike, lovce | tj in vse one osebe, ki morajo miiogo hoditi, je f] LTSIPONION - PRENDINIg jako priporočen. & Lysiponion-Prendini je čudovito mazilo ft ki varuje noge proti mehurjem, žuljem f :: in gorečiol po dolgih pohodih GENA ŠKATLJI 1 KRONA g Zaloga v Trstu : Lekarna Prendlni in Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve- 5~ čjih prodajalnicah in mirodilnicah. MiPtidPCiiftiifeiEPtiif Cement - Portland ■ „SALONA" I Družbe „SPALATO" Anonimno đeln. druStro eementa Portlanđ SALONA. letni proizvodi: 10.000 vagon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiner, Trs; :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 IVšlefl oUđa, proflaja s 30-40 ofl sto ppnsM W Razprodaja vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN, TRST, C0RS0 23 Str&D IV „EDIKOST" št. 2lO V Trstu, dne 28. julija 1909 rtAvarae in delavnice p*-, bištva in stavbenih * metkov v SOLKANU pri 1 - Gorici. = itlnaUkl ttr i i *»rtea, drž. ksflei., Sdk« Mizarska zadruga v Solkami ZALOGE SOLKAN, Osrednje ravnateljstvo. TRST, vb Catarms 4 ZALOGE i REKA. Via Pile 2 SPLIT, nanevoj obali Srz.: ZAOnUGA - Trst | Tetef št 1631 interurbas | j Žage v Soteski (Boiiiaj) | Letna produkcija ===== K 1,000.000 oooo Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji. Cene zmerne Podkaj, & Kogl Hotel Balkan oooo Vesti iz Goriške. x Laško učiteljišče v Gradišču ob Soči je zagotovljeno in otvori s prihodnjim šol-•kim lotom 1909/10. Vlada »e je ndala opravičenim zahtevam furlanskih deželnih in dr-ževEih poslancev, ki so dokazovali, da edino mesto Grradi&e tvori naravno iredififie ozemlja, kjer prebivajo kompaktno Itali;ani. Vidi ae, da je vlada sledila temu naziranjn in se ni o*irala na Pajerjeve kričače, ki bo hoteli imeti te učne zavode, ne v Gradišča, ampak v Gorici, češ, Gorica je glavno italijaniko (!) mesto dežele, da-si laiki lisjaki prav dobro ▼fdo, da je Gorica vspričo čiste »loventke okolice svoja in že po svoji geografični legi naravni centrum slovenskega dela dežele. Eer je to sporno vprašanie • premestit-t«ijo laškega učiteljišča v Gradišče de facto rtš no 8iovencem v prilog, pričakujemo tudi, da «o naše slovensko učiteljišče še to šolsko leto p smesti iz Kopra v Gorico. z Nezgoda. Neki Franc MaruSič iz Opatje-aela to ]e »podrscii ca stopnicah svojega stanoTrnja in padel ter se poškodoval tako. da «0 ga morali prenesti v možko bolnišnico. x Slovenske kolono, ki so odvisni od laških veleposestnikov, preganja laško Pajer-jevo časopisje na vee načine. Grozi celo z bojkotom takim posestnikom, ki imajo oddano zemljo v najem slovenskim kolonom I Laški gospodarji pa jih kaj neradi odslovljajo, ker so slovenski kmetje pridni in delavni, dočim laški večinoma niso za drugo nego za prodajanje sladoleda, „petoralGv" in „anguri]"! Vesti iz Istre. Iz Jel&an. Minuli mesec zgorela ata v ▼asi Lipa dvema goapodarjema hleva z vaem g^gpodarjkem orodjem. Sumi je, da je zažgala zlobna roka, ker je 14 dai pozneje začel goreti koncem vasi bit v Frana Slosarja. po domače Terčovega. Srtča je bile, da so vaščan i pravočasno zapazili dim ic ogen] zadušili preje nego ae je raztegni! po slamnati strehi. Vendar o požigalcu ni Le duha ne sluha. K kor vedno se je zavarovalnica banka „Siavija" v Pragi tudi tukaj izkazala a tem, oa je pogorelcem, ki ao biti zavarovani pri njej, izplačala vso škodo v naj-večjozadovoljnoat. Iz Brega nam pi6e;o: „Prihodnjo nedeljo čine 1. avgasta obhaja društvo „Lipa* * Baz vici 10-letnico društvenega obstanka ter ta can razvije svojo društveno zastavo. Obširni vspored 27. aodelu;učih društev pri-čtje, da bo ta dan narodna manifestacija raše zgornje okolice. Obžalujemo pa, da naši bližnji BorŠtani ne vpoštevajo tega, ker hočejo prirediti javni fantovski plea, kar bi goto'o ne krepilo prijateljstva, ki že od nekdaj \ltda med Borštani in Bazovci. Taka prireditev ne bi Bazovc<.m prav nič škodovala, pač pa Borštanom, ki bi lahko ta plea prenesli na nedeljo dne 8. avgusta t. 1. v posebno koribt tebi, kakor tudi narodni discipli-ri. V .menu vseh bržanskih društev prosimo, da Bjištani uvažujejo ta csš nasvet". Vesti iz Štajerske. 6rozna toča ie v soboto pobila^ po mnogih krajih severne, srednje in ]užne Štajerske,' žlasti hudo ckolu Ormoža. — Osebni vlak, ki prihaja iz Budimpešte, jo toča dobila pii postan Ormož. Toča je pobila na vlaku vsa ckna. Potniki «o ae skrivali pod klopmi, da jih ni ranilo steklo. Škoda je več milijonov. Abiturient Eolenc, ki ae! je takrat vozil na k-letu, je bil s tako silo; zadet cd toče, da je nezavesten padel j z kolesa in ae mečno ranil. Mesto Ormož kakor opuitošeno. Vsa opeka na stre-so gola, vce ;e uni-divjal Razne vesti. Novi srebrni črnogorski denar. Na Ce- tinje je dospel prvi del novega srebrnega denarja črnogorskega. Novi denar, ki je že v premetu, se imenuje — perper. Kovan je na Francoskem. En perper je vreden toliko kolikor naša krens. Kovan je denar po eden in pet perperjev. Ugrabljena mohamedanka. Pred ndkaj časa je izginila iz hercegovinske vasi Drežnica mlada mobamedarka J. Znkič. Orožništvu se je posrečilo dogaati, da je bila deklfca odvedena v Dalmacijo in tam krščena. To je vzbudilo med mobamedanci velikansko razburjenje. Zgorela tovarna. Velik dol Šiikove to varne železa v Badimpešti je pogorel. Dvajset oseb, večinoma gstilcev, je bilo ranjenih. Delavci so se t si rešili. K mr tiskane b« najmanjša MALI OGLASI ralunajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vet pristojbina stane 40 Plata se takoj. -----ttno |r nkrat vet. ■O stotlnk. Prlctnn domaČ slivovec vdobi se v večjih in ■ riOlCIl manjših množinah pri Ant. F a t u r, Prem, Notranjsko. Cena po dogovoru. 1300 NfllfQ slovenska brivnica ulica Sette Fontane 13 HUVd se priporoča slavnemu občinstvu za mno-gobrojen obisk. Anton Novak. Svoji k svojim! 1279 Pravi nanoški sir uljudno pripore ča podružnica: Franc Skapin, centralna tvrdka v Trstu, ulica sv. Katerine Štev. 10. Telefon 970. 1320 Sprejmem via Nuova 36. takoj 2 učenca za trgovino ma-nifakture z malo plačo- M. A i t e 1315 Učitelj S podučuje po zmernih cenah goBli. Scuola nuova 8, IV.. vrata 18. 1314 Javno tombolo Mavhinjah v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. Pred in po tomboli se vr&i ples. Začetek plesa ob 4. uri po-poludne. E obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. 1312 |Yiflm stanovanje s kuhinjo, sobo in Bobico kje lobum v okolici, ne predaleč. Naslov pove Ins. odde!*t r iiuosti. 1313 Izredna prilika! vso opravo v tržaški okolici na glavni cesti. Naslov pri Edinosti. 1318 VELIKA ZALOGA apnenega karbida sodček! od lOO kg kron 26 ; 50 kg kror 27 ; zrnati kron 29 za lOO kg, Cista tete, ambalaia zastonj. PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 aleks. fkanc mater - trst ŽGALNICA KAVE TELEFON 1748. Najboljši vir za dobivanje pečene kave. Bogomil Fino torti urar t Sežani TVEDKA Kostoris skladišče oblek za moške in dedke Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracij« Cooperativa ex HaekerJ prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za j moške, perilo itd. Najdogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prvem nadstropja. *xu*UMUHxn*n*xx* 5 Prodajalnica manufaktur. blaga S K EHRICO de FRAHCESCHl t 6 — TRST — M ulica Nuova 5S — vogal Piazza Goldonl S — s podružnico — 2 ulica delle Poste 10 - vogal nI. Valdlrlvo g iK Velika izbera bombaževin in volnenega ^ blaga, perila za moške, ženske in otroke, ^^ |f pletenin, nogovic in drobnih jg Cene mene. predmetov Cene zmerne. x**M nu**u * ima svojo novo proda-Jalnlco v ar v TRSTT7 al. Vinc. Bellini 13 ispr Ac Vsakovrstne verižice po pravih tov, cenah nasproti cerkve src t. Intona novega e o e prva in EDINA pisarna v vojaški stvari ^ konceiljonlrana od via. c. k. Dam«st:i litra . ulioa Baohl St. 12, IX. nad. UHOD POD PBEHODlSČEM. Daja nasvete in informacije o vsem, bar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto proBecj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljBtvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE: URE: Ob delavnikih od 9.-12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedt-ljah in praznikih od 10.-12. opol Nsva prodaj&iolca ar In dragoetotsti G. BUCHER (ex drug Drag. Vekjeti) OOKBO itev. 36 — TB9T luina mlini initiiL iui nun. ■•§atl Izkor zlatjnin«, srekraln«, drijtcaatrii \m lapnlh ar. Kupuj« !■ zmanjuj« star« zlato la srekro z novimi predmeti. — S p rejama aaretbe In popravlja vsake vrsta«, srefcrel«« . ta iepn« ur«. OlM s Oglass, poslana, osmrtnics. zahval«, nals oglas« la v obćs kakorinokoll vrata Giuseppe Orisi Uvoz in izvoz jajc in perutnine — Izključna prodaja perutnine — Trst - ulica Campanile St. 15 vis ik-via Alberti O priliki Binkoštnih praznikov veliki dohodi kokoSl. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje in pražeoje. Poulards, gosi (stare tri leta), kakor tudi PURANI. aprejms „Inseratnl oddelek1' v ulici G! Galattl it 18 (Narodni dom) polunadtt levo. Urad Je odprt od 9. zjutraj do 12. la od 3. do 8. pepoludne. Po oo6l so vspr^}0M « .TJakaral Edinost^. [5] [o] 0 0 0 [5] \S\ mr Zaloga obuvala ■■■■ in laat&a delalnica iiu PAVEL VISENTINI Trst, ul. Giosue Carduccl 31. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernih cenah na od c. kr. namestništva avtorizi-v. na obrt za pokončavanje podgan, miši iioio, krtov In vseh mrčesov, stenic in vset drugih živalic CARLO JCNULL Delatnioa In zaloga TRST, ulica Teaa štev. 30 pritličje. lli No?o pogrebno podjetje (H. stibiei in dr.) bogato opremo za vsakovrstni pogreb ■•e hth je nisb.ta dreteso čeoo. Ćloreku »e zdi, etcerikar ki torredd. kakor ANTON SKERL mehanik, saprlaetenl lSTedaneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H Zastopnik tovarne tolennjotololes Mi" N»pel>r» in BAloga »lektrlđcib rroačkor. Intfl ts prodaj« ti-asofonoT, sonofonoT, In fonografor. Zftlogft prlpimv a učiti flln L.Mtn* delavnic« n popravljanje ilv. »troje*, kola«, rootoko!«* l>* Velika zaloga prlpadkov po tovar, cenafc TELEFON Stev. 1734. in prodajaJnico mrtva^kiti predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana. ZALOGA VOŠČENIH SVEĆ. — Prodaja na debelo in drobno. Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49. blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni). F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana ^^^^^^^^ opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ^^^^^^^^ Zarezanih strešnikov sistem Harzola. zidnkou m prste. Peči, štedilnike itd. Takojšnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj. "V-^- r- ,..1-, „--.. '/Sv ■ ■ ■