33 Flora smučišča Vitranc Besedilo: Tanja Menegalija in Špela Novak Javni zavod Triglavski narodni park je po naročilu Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora v letih 2013 in 2014 opravil raziskovalno nalogo z na- slovom Vpliv soljenja smučišča Vitranc na okolje. Cilja raziskave sta bila ovre- dnotenje vpliva soljenja na okolje in priprava priporočil. Raziskava je vključevala spremljanje sta- nja vegetacije ter merjenje kemijskih parametrov tal in vode. Z raziskavo smo pričeli maja 2013, ko smo določili vzorč- ne točke za popis flore, odvzem vzorcev tal in vode. V juliju 2013 smo opravili pr- vi popis flore. Vzorce vode in prsti smo odvzeli septembra 2013. Podatki prvega vzorčenja tal in vode v letu so služili kot referenčne vrednosti, saj smo predposta- vili, da se je sol, ki je bila uporabljena za pripravo tekmovalne proge v marcu 2013, že sprala. Naslednja merjenja smo opra- vili v maju 2014, torej po zaključku smu- čarske sezone oziroma po stalitvi snega. Poleti 2014 smo opravili še en popis flore. Smučarska proga Podkoren na smučišču Vitranc je ena težjih tekmovalnih prog, na katerih potekajo tekmovanja v okviru Mednarodne smučarske zveze. Start vele- slaloma je na nadmorski višini 1.278 m, najboljši tekmovalci pa se v minuti in 12 sekundah spustijo kar 440 metrov nižje (cilj je na nadmorski višini 836 m). Naj- večji naklon proge (v zgornjem delu) je 59 %, povprečni naklon pa 38,6 %. Zaradi varnosti in enakih pogojev za vse tekmo- valce morajo biti smučarske proge dobro utrjene. Za utrjevanje snega se uporablja- jo teptalni stroji, vbrizgavanje vode v sne- žno podlago in posipavanje z natrijevem kloridom (NaCl). Slednji deluje na princi- pu zniževanja temperature. Pri raztaplja- nju, ki je endotermni proces, se energija porablja, kar vodi do zmrzovanja okolice. Tekme za svetovni pokal Vitranc se na da- našnjem poligonu odvijajo od leta 1983. Količina porabljene soli je odvisna od temperaturnih razmer v času tekem. Od leta 1999 do 2014 se je smučišče posipa- lo s soljo 8-krat, količine pa se gibljejo od 1.500 do 2.500 kg letno. Rezultati dvoletne raziskave so pokazali, da tla na območju smučišča niso zasolje- na. V spomladanskem obdobju smo sicer izmerili povečane vrednosti Na+, vendar ne tako velike, da bi negativno vplivale na rast in razvoj rastlin. Pri analizi Na+ in Cl- v vodi smo prav tako ugotovili poveča- ne vrednosti v spomladanskem obdobju, vendar se ioni zaradi velikih količin dež- ja in posledično zaradi večjega vodnega pretoka hitro razredčijo in ne vplivajo na vodno življenje. V nadaljevanju prispevka se osredotoča- mo na floro smučišča, ki je zaradi lege in kamninske podlage in tudi rabe smučišča izredno zanimiva. Smučišče Vitranc leži zahodno od Kranj- ske Gore, na južnih osojnih pobočjih v Podkorenu. Severno pobočje Vitranca se- stavljajo zgornjekarbonske plasti. Osnov- ni členi teh plasti so skrilavec, glinovec, meljevec, peščenjak in kremenov kon- glomerat, ki so slabo prepustni za vodo. Kjer se mešajo z brečo in apnencem, voda Letalski posnetek smučišča (DOF 2011) z označenimi mesti odvzema tal (P) in vode (V). Izvir na smučišču. (foto: Špela Novak) 34 pride na dan in se razliva po manj prepu- stnih plasteh ter ustvarja zamočvirjenost. Umetno narejeni kanali na smučišču so speljani v hudourniške grabne ob robu smučišča. Voda ob suši ponikne, še pre- den jih doseže, ob obilnem deževju pa se vode stekajo v Savo Dolinko. Kot talni tip se pojavljajo rendzine in mestoma rja- ve rendzine. V zgornjem najbolj strmem delu se v poletnih mesecih pase drobnica. V spodnjem delu je vegetacija prepuščena naravnemu razvoju. Smučišče se enkrat le- tno pokosi, običajno v začetku septembra. Na robu smučišča uspevajo posamezne smreke (Picea abies) in beli javorji (Acer pseudoplatanus), ki pa zaradi košnje do- sežejo nizke višine. Med njimi raste tudi gozdna preslica (Equisetum sylvaticum). Od drevesnih vrst na smučišču najdemo še sivo jelšo (Alnus incana). Manjšo povr- šino na spodnjem delu smučišča porašča orlova praprot (Pteridium aquilinum), ki nakazuje, da so tla v tem delu zakisana. Kako se spreminja vegetacija, če se vzpnemo po smučišču navzgor? Na trav- natem pobočju se vegetacija nižinskih mezotrofnih travnikov meša z vegetaci- jo mokrotnih travnikov z modro stožko (Molinia coerulea). V cilju lahko opazi- mo velika rdeča socvetja zdravilne stra- šnice (Sanguisorba officinalis). Le korak stran je travnik moder zaradi številnih gadovcev (Echium vulgare). Malo višje najdemo barvite travnike z brstično lili- jo (Lilium bulbiferum subsp. bulbiferum), brkatim klinčkom (Dianthus barbatus), kozjo brado (Tragopogon pratensis), nji- vskim (Knautia arvensis) in ogrskim gra- bljiščem (K. drymea), fritschevim glavin- cem (Centaurea scabiosa subsp. fritschii), primožkom (Buphtalmum salicifolium), gorsko (Trifolium montanum), črno (T. pratense) in srednjo deteljo (T. medium), dvoletnim dimkom (Crepis biennis) in navadnim kukovičnikom (Gymnadenia conopsea). Med barvitim cvetjem se skrivajo tudi trave: navadni pasji rep (Cynosurus cristatus), puhasta ovsika (Helictotrichon pubescens), navadna mi- galica (Briza media), navadna smiljica (Koeleria pyramidata), pokončni stokla- sec (Bromopsis erecta) in druge. Višje na smučišču na vlažnih tleh uspeva travniška izjevka (Succisa pratensis), pogosta je se- verna lakota (Galium boreale), z velikimi Tako mokrotni travniki z modro stožko kot nizka barja in izviri s trdo vodo so zavarovani po Direktivi o habitatnih tipih. V času naše raziskave smo na območju smučišča popisali 8 rastlinskih vrst, ki so zavarovane po Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah Slovenije: fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii), navadna močvirnica (Epipactis palustris), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), sibirska perunika (Iris sibirica subsp. sibirica), brstična lilija (Lilium bulbiferum), jajčastolistni muhovnik (Listera ovata), alpska in navadna mastnica (Pinguicula alpina, P. vulgaris); ter 12 rastlin- skih vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam kot ranljive (Carex davalliana, C. hostiana, C. riparia, C. vesicaria, Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii, Eleocharis quinqueflora, Eriophorum latifolium, Epipactis palustris, Gymnadenia conopsea, Iris sibirica ssp. sibirica, Primula farinosa, Triglochin palustre). Kanal za odvodnjavanje. (foto: Tanja Menegalija) Jesenska košnja na smučišču. (foto: Tanja Menegalija) Širokolistni munec (Eriophorum latifolium) v zgornjem delu (desno) in brstična lilija (Lilium bulbiferum) v spodnjem delu smučišča. (foto: Špela Novak) 35 cvetovi pa nas preseneti sibirska peruni- ka (Iris sibirica subsp. sibirica). Da smo v predgorju Julijskih Alp, nam na- kazujejo vrste, ki uspevajo na (sub)alpin- skih travnikih: scheuchzerjeva zvončica (Campanula scheuchzeri), glavičasti repuš (Phyteuma orbiculare), živorodna dresen (Polygonum viviparum), ledeniški škro- botec (Rhinanthus glacialis) in pogačica (Trollius europaeus). Še višje na povirnih mestih najdemo vr- ste, ki so značilne za bazična nizka barja in izvire s trdo vodo. Poleg malocvetne site (Eleocharis quinqueflora) lahko opa- zimo tudi vrsto iz skupine močvirske site (E. palustris s. lat.). Močvirska samoper- ka (Parnassia palustris) in navadna žiljka (Tofieldia calyculata) ne uspevata samo v višjih legah, pač pa sta pogosti tudi na vlažnih rastiščih. Tako je tudi z alpsko mastnico (Pinguicula alpina), a poleg te, ki ima cvetove bele barve, najdemo ob iz- virih tudi vijoličastocvetno navadno ma- stnico (P. vulgaris). V njeni družbi raste moknati jeglič (Primula farinosa), opazi- mo pa lahko tudi pomladanski jeglič (P. veris). Omeniti moramo močvirsko triro- gljo (Triglochin palustre), enokaličnico iz družine trirogljevk, ki jo zaradi majhnosti in zelenih cvetov težko opazimo. Za nizka barja sta značilna tudi širokolistni mu- nec (Eriophorum latifolium) in navadna močvirnica (Epipactis palustris). Opazi- mo lahko veliko vrst šašev: srhki (Carex davalliana), hostov (C. hostiana), rumeni (C. flava), črni (C. nigra) in proseni šaš (C. panicea) najdemo na predelih, kjer voda počasi mezi iz tal, dlakavi (Carex hirta), mehurjasti (C. vesicaria), obrežni (C. riparia) in latasti šaš (C. paniculata) pa rastejo ob stoječi, nekoliko globlji vo- di. Na travnatih pobočjih uspeva rjastor- javi šaš (C. ferruginea), opazimo lahko še bledi (C. pallescens), pomladanski (C. caryophyllea) in sinjezeleni šaš (C. flacca). Ob kanalih z vodo uspevata tudi gozdni sitec (Scirpus sylvatica) in brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria). Zahodno od proge FIS je naklon manjši in tam ra- ste kar nekaj primerkov navadnega tr- sta (Phragmites australis), med katerim uspevajo širokolistni munec (Eriophorum latifolium), fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii) in nekatere travniške rastline. Razlog za zanimive združbe rastlin na Vi- trancu je verjetno v kamninski podlagi, ki vodo prepušča samo na nekaterih delih, zato so tla namočena in omogočajo rast močvirnih rastlin. Zaradi velikega naklo- na na smučišču ne morejo pasti krav, ver- jetno je hitrejše odtakanje vode in s tem tudi soli, predvsem v spomladanskem času, ko pade veliko dežja. Zagotovo k ra- zvoju številnih vrst pripomore tudi pozna enkratna košnja. Vsekakor je smučišče z botaničnega vidi- ka zelo zanimivo, zato je pri organizaci- ji smučarskih tekmovanj in pri pripravi proge potrebna izredna previdnost, da ne bi prišlo do uničenja rastišča zavarovanih vrst. Kot kaže naša raziskava, soljenje v dosedanjih okvirih ne vpliva na floro. Ve- lik vpliv bi lahko povzročilo npr. utrjeva- nje proge z različnimi kemikalijami, ki so bogate z dušikovimi spojinami. Pri vnosu dušika v tla bi se lahko vegetacija na po- bočju popolnoma spremenila. Organiza- torjem tekem na Vitrancu smo zato podali tudi priporočila za ohranjanje stanja, re- dno opravljanje meritev fizikalnih in ke- mijskih dejavnikov v tleh in vodi ter spre- mljanje stanja vegetacije in habitatnih tipov v daljšem časovnem obdobju. Malocvetna sita (Eleocharis quinqeflora). (foto: Špela Novak) Močvirska triroglja (Triglochin palustre). (foto: Špela Novak) Navadna mastnica (Pinguicula vulgaris). (foto: Špela Novak) Navadni trst (Phragmites australis) pod sedežnico. (foto: Špela Novak)