»letaree" je delavski list za mislece čitatelie • m • % Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO # PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT.—NO. 1396. t:»t •• •«•Ml-fi«., waiirr mt OMiw. III., HMtlrr Ur A llrrrnibrr ti. |(M»T. «t (he »«Ml «fft«« A9t mt < «Nirm ur Mmrvh Irl. I MTV. CHICAGO. ILL., 13. JUNIJA (June 13), 1934. 419 l'ultllafcr «I wrrklf at :to.iW W. Ml h HI. LETO — VOL. XXIX. NOVA NAČEtNA IŽJAVA SOCIALISTIČNE STRANKE Z« AGRESIVEN BOJ PROTI MILITARIZMU. FAŠIZMU M VOJNI. - IZJAVA DANA V ODLOČEVANJE ČLANSTVU Dve glavni struji na konvenciji socialistične stranke. — Delavsko gibanje v Ameriki pod vplivi dogodkov v Evropi. — Za enotnost stranke SOCIALISTIČNA »franka je na svoji redni konvenciji dne 1.. 2. in 3. junija »prejela v tvoj program z o žirom na taktike nekaj temeljitih sprememb, kar je oovz-rocilo mnogo razprave. Boj na konvenciji pa bil toliko zaradi taktike kot boj za vodstvo. Takozvani militant!, » katerimi »ta na tej kinvenciji v mnogih slučajih glasovala in jih zagovarjala Norman Thomas in D. W. Hoan, so večinoma Američani. To, kar so poročevalci označevali za "staro gardo", pa ^ struja, kateri sta skozi vso dobo do konca tvojih dni načeljevala pokojni Victor L. Ber-gor in Morris Hillquit. Oba sta bila priseljenca m socialistično gibanje je imelo v tej ¿oieli skozi do poslednjih nekaj let največ opore med priseljenim delavstvom. Socialistična stranka je danes in je bila še ¿•Igo prej po številu članstva in političnem vplivu najjacja v New Yorku in Wisconsinu. Na vodstvu newyorike so Louis Waldman, Algernon Lee, Cbas. Solomon, James Oneal m več drugih, ki so vsi pripadniki star* Hill-quitove-Bergerjeve struje. Stranka v Wis-u pod vo4»tvom D. W. Hoana. je proti i newyorske struje in je na tej i ji kakor tudi na konvenciji 1932 kila večinoma * "m.litanti". V novi eksekutivi, ki smo jo navedli na 1. •Irani v prejšnji številki, prevladuje Tboma-•eva struja. . Newyorika ima v nji samo en mandat, Id ga je dobil James Oneal, urednik saanega socialističnega tednika "New Loader". Nova načelna izjava (deklaracija principov) bo dana članstvu stranke na splosao glasovanje. Večina newyorske stranke pod vodstvom njenega predsednika Louis Wald-mana agitira proti sprejemu. Za argument navaja, da je posebno tisti del načelne izjave, ki se tiče boja socialistov zooer vojno, pisan tako r.epremiiljeno, da bo v slučaju vojnega konflikta moralo ¿e več socialistov v zapore in bo stranka ie veliko bolj prose-kutirana, kakor je bila v prosli vojni, medtem ko bi bilo po mnenju te struje bolj taktno, da si soc. stranka najprvo zgradi moč, in potem sele, ko bo v stanju svoje zahteve uveljaviti, pokaže nasprotniku, kaj • namerava. Večina na konvenciji pa je bila za čim določnejše načelno izjavo, oziroma deklaracijo principov, vpoštevajoč izkušnje delavskega gibanja v Nemčiji in Avstriji. Dasi so bili duhovi na konvenciji vzrujeni, ni to v socia-lirtičnem gibanju prav nič izrednega. Deroči toki v stranki le dokazujejo, da se je otresla povojnega mrtvila. Niti ni vrjetno, da bo radi teh nesoglasij kaka skupina odstopila. Odgovorni voditelji bodo nedvomno poskušali, da nebrzdanost v polemikah ublažijo. S častnim sporazumom obeh skupin bo enotnost ohranjena kliub razlikam v mišljenju o metodah in taktiki. Načelna izjava ali deklaracija principov, o kateri bomo nav.odli razne komentarje v prihodnji številki, te glasi: "Socialistična stranka je stranka delavstva neglede na pleme, narodnost, polt ali vero. Delavci v tovarnah, rudnikih, na poljih, v šolah in pisarnah lahko strnejo svoje sile in zedinjeni v socialistični stranki ustanove ko-(Nadaljevanje na 4. struni.) DELEGATOV ZA X. REDNI ZBOR J. S. Z. VOLITVE djflegatov za deseti rcai.v zbor JSZ so se pri čeS 1. junija in bodo trajale do 31. julija. Zbor sc bo vršil v Clovelandu. Otvorjen bo v soboto 1. septembra in zaključen na Delavski praznik 3. septembra. Do delegaipv so upravičeni vsi klubi JSZ, Konference in pa društva ter druge organizacije Profretr.e malice. Podrobna pojasni.a so v pismu, ki ga je razposlalo tajništvo JSZ Vsem klubom, društvom in drugim ustanovam, ki so po pravilih JSZ in Pioavetne matice upravičene poslati delegate na X. redni zbor. Zaradi kritične dobe, v kateri živhno, in vsled mnogih problemov, ki se tičejo našega priseljenega ljudstva ter naše mladine, je potrebno, da se vsak klub JSZ potrudi, da bo na X. rednem zboru zastopan s SVOJIM delegatom. Istotako vsa društva Prosvetne matice. Naše delo ne sme ostati na mrtvi točki! Mi moramo dalje! Uspehi *asega bodočega dela pa bodo v glavnem odvisni od uspešnosti desetega rednega zbora J5Z. Potrudimo se, da bo kongres zastopnikov našega delavstva eden itajkonstruktivnejsih v zgodovini jugoilo-^ vanskega proietarijata v Ameriki! IZ DELAVSKIH BOJEV Boj za unijo delavcev jeklarske industrije. — Woll se ne zanosa na NRA. — Mnogo aretacij v stavkah SOCIALNIH PROBLEMOV NE BO MOGOČE VEČ UTAJITI Demokrati in republikanci priznavajo, da se rcde delavstvu velike krivice. — Nove obljube — V ospredju od noša ie v i vsled delovania "za zrušenje" med delavci in delodajalci je ameriške vlade. Zahtevali ««» poslednje tedne boj unije je- $804)0 poroštva za vsakega. V klarskih delavcev (Amalija- prestopek se jim šteje, ker so mated Association of Iroh, | organizirali shode in pohole Steel and Tin VVorkers).-ki ie brezposelnih in "navalili" tudi (pridružena A. F. of L. Jeklar- v mestno hišo, kjer je zboro-ski magnati so na svojih kon-jval občinski svet. RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA e Boji in stavke v Španiji. — Države male antante priznale Sovjetsko unijo. Konferenca med Hitlerjem in Mussolinijem "odložena" — Izgredi v Franciji — Samomor socialista — posledica Dollfusovega terorja ferencah že v početku boja oznanili, da "«zunanje" unije ne bodo priznali pod nobenim pogojem. Vmešal se je načelnik NRA Hugh Johnson, s katerim pa zastopniki članstva unije niso prav nič zadovoljni, — Unija jeklarskih delavcev garvukejrI~6lTröiJa v Tri- diani se je izrekla za stavko. Pripada v tein pregledu že o menjeni uniji. — General Hugh Johnson je na očitke odbora jeklarskih Avstriji danes Vlada — V stavki poljedelskih te-, voj /pliv in ivoja »keme v|v žakov tirani kulturnih zu dvajset ubitih in mnojo . _ m njenih. Žrtve so bile na obeh nje v Benetke, da se »porazu- rušijo mir v državi . straneh. Nad 200.000 delav- iakov v Španiji, ki so organi- Evropi. Ogroža mu jih posled- dainega. \ lada je :irani v socialistični uniji agri-inje čase najbolj nemški dik-jsvoie pristaše, da naj culturnih delavcev, je bilo bli- [ tator Hitler. Mussolini ga jeinizirajo v nrosto/oljn :tj dvaiset ubitih in mnojo ra-1 končno novabil na posvatova-1 za zasledovanje "zloči nekaj vsak-pozvala se organe straže zločincev, ki ker mu ne zaupajo. Vlada de- delavcev dejal, da on stori \fse luje za poravnavo, toda unij- v *voji moči v dobrobit unij in ski predstavniki trdijo, da na delavstva, toda nekateri unij- način. ki je v priiog kompanij- ski vodje zahtevajo preveč in ski uniji. Dne 14. junija se bo se nič ne ozirajo na zakon, v Pittsbur^hu vršila izredna — Reakcija v južnem Illi- konvencija unije jeklarskih noisu skuta uporabiti v svojem delavcev, da končnoveljavno boju proti radikalcem Ameri-sklepa o stavki, Če ne bo prej I Ako legijo, kateri daje policij- poravnana. V nekaterih di- k»4 pravice, včasi pa si jih Le- striktih so se člani v lokalnih gija kar sama prilasti, postojankah unije jeklarskih — The National Auto Cham- delavcev že izrekli za stavko, ber of Commerce, v kateri »o cev se je odzvalo klicu na stav- mela glede taktike (/jeh dežel v vzhodni Evropi in pa za po- ko v boju zoper neznosno iz-j mil jenje Avstrije. A iz Nemči-kori čanje. — Nov uspeh ruske diplomacije pod vo lstvom komisarja-vnanjih zadev Maksim Lit-vinova je priznanje Sovjetske unije od strani držav rna^ an- je so dne 11. junija poročali, da je njun sestanek "odlrvŽen". _ Izgredi v Franciji m:»d socialisti in komunisti na eni strani, in nacionalističnimi fa-š Si i ter rojalisti na drugi, se tante (čehoslovaška, Rumu- nadaljujejo. Z grajenjem ba- nija in Jugoslavija). Priznale jo niso sicer vse tri hkrati, kajti v Jugoslaviji so se ve-kaj pomišljall. čehoslovaška je bila neuradno v dolomnt-?kih odnošajih že prej, medtem ko je bila politika Rumu-nije Rusiji velikokrat zelo nevljudna in nezaupna. rikad, s pretepi, razbijanjem in ustavljanjem prometa p> IUlija se žuri z jačanjem svoje vojne flote, četudi izkazujejo državni računi velik deficit. Vlada v Rimu se opravičuje, da so ji nove vojne ladje potrebne zato, ker gradi Japonska /.a Turčijo la-h':,'h križark in za Grčijo 16 Viišilcev. nekaj submarin in več lahkih križark. — Evropske države mrzlično nadaljujejo z oboroževal- mr-fisjo take prakse veliko no tekmo. Pregovori za fnora-škodo. Vlada s svojo policij >'zum, ki naj bi zasigural Evro-ipopa lov ne more preprečiti, | pi olajšan je militarlstičnega pač pa se trudi protestirati biemena in mir, so bili skozin-shode mladega fašističnega ;odje Philipe Henriota, katere mu socialisti in komunisti — Načrt Francije in Itusije i ovirajo. za novo kombinacijo držav v B»ropi, ki bi bila v protiutež imperialističnim ambic jam Hitlerja, se ni docela posrečil. Preprečile so ga Anglija, Talija in Zed. države s pom^čio «vojih zastopnikov na konferenci za omejitev oboroževanja, Jti se vrši že od 29. maja v Ženevi, sedežu lige narodov. — V Valenciji na Spancem se je,dne 6. junija zrušila neka hiša; v njenih raz — Rudolph Posch, bivši so- — šoferji avtotaksijov v Clevelandu, ki so zastavkali 3. maja. imajo težak boj. Glavna protivnica stavkarjev je združene avtomobilske kom-panije, je naslovila predsedniku Rooseveltu protest* proti nadaljnim zakonom v prid de- yy «koz neiskreni. ... 8J,jfned \Vollstein ie bi! v Hreslau v Nemčiji obsojen ¡jo proti tej opasnosti. «o f\ mesecev zapora, ker je dejal, da si Hitler "polni že- Yellow Cab kompanija. Okrog! Iavstva, češ. da ovirajo povra-lucat njenih taksijev so stav-! ek v prosperiteto. karji uničili in iprecej skebov-- vzlic policijskemu varstvu pretepli. — Tudi Matthew Woll, podpredsednik A. F. of L. kak " no po pravici pose. Dasi velik konservativec, je delavce na konvenciji International Ladies Garment Workers v Chicagu svaril, da naj se ne zanašajo preveč na National Recovery zakon in njegov NRA. Po njegovem mnenju se Zed. države pod sedanjo administracijo pomikajo v diktaturo, ki bo kvarna delavstvu in njegovim pravicam ter svobodi. Poziva delavce, da naj se organizira- Potratna "parada ameriške vojne sile Celotna ameriška vojna mornarica ie nedavno manifestirala svojo moč v prisotnosti predsednika Roosevelta, pred katerim je plula ladja za la- ciaMatični po.danec v avstrij- pe". Njegovega sina pa so za-skem dižavnem zboru, si je, jprli zato, ker je dejal, da Hit-kakor poroča Assoc. Press, v ler slepi Mudstvo kakor So ga končen racijskem taboru sam drugi pred njim. Dasi so oče-vuel življenje. la sa sličen prestopek obso 11- __Silovit vihar v republiki j II, ho sina izpustili. Poročeval- Salvador je ugonobil 2,5dO|ci domnevajo, da naibrž zato. čl)Vešk h življenj in napravil I ker je ameriški državljan, mnogo materialne škode. . V| — V prošlem fiskalnem le-republlkl <^ile je bilo v ne » ihti 'u, končano meseca marca, je 2.1 ubitih in nad 90,000 ljudi je ob domove, katere jim je — VVeirton Steel kompanija, ki provocira unijske delavce že več mesecev ne da bi jim dala vlada oporo, kakor je obljubila, poroča, da so se njeni delavci izrekli z 9,000 glasovi proti stavki in samo 460 je glasovalo zanjo. Glas Kanje se je vršilo na način, ki so ga predpisali bossi in ne izraža pravega mišljenja delavcev. — L.G.W. unija v Chicagu je v Ji> mu talinah je Izgubilo življenje porušil orkan. ^rtnonevarno ' A v^ijUe T^krbeh, ker ne I cialistlčne intj rnacionale, če, Nak«t.T?rIJZ* n,4k«d.»more ustrahovati prebivalstva i da s svojim delovanjem ogro- » kljub grožnjami s smrtno , ža prijateljstvo ftvice z Avstri kaznijo. Eksplozije bomb &o ;o in Nemčijo. no 51 h v Angliji napravila nad $16,000.000 dobička. — Reakcija v Švici zahteva (izdelanega v Nemčiji, dokler diktatura v ] preselitev urada delavske-so-, bo Nemčija pod fašističnim terorjem. TUDI odbor republikanske stranke je na,»voji prošli seji pred dobrim tednom sprejel nekako načelno deklaracijo, v kateri priznava, da se je v Zedinjenih državah v >ro'losti socialne probleme zelo zanemarjalo in obljubuje, ia u v bodoče stranka ameriškega kapitalizma zamujeno popra-ila, Če pride spet v vlado. En stavek v omenjeni izjavi se z ozirom na ta proi>lem jI asi: "Naša dežela je bila v ravnanju s socialnimi vprašanji ze-o nazadnjaška. Mi pozdravljamo priznanje, da so ta «vpraša-ija vredna /pozornosti vlade." Poleg teh je nek^j drugih uličnih izjav, g katerimi repu-»likanci obljubljajo "progresivno legislaturo" v mejah libera-izma". Pravijo, da bodo varovali svobodo in stare ameriške radicije, a ob enem pojasnujejo, da se z ozirom na nove raz-nere ne bodo opirali preveč na prošlost. (¡lavni namen republikanske stranke je obvarovati kapi-alizem. Delavstvu so pripravljeni popustiti samo toliko, kolikor smatrajo, da je potrebno v varstvo sedanjega sistema. Na vojih prošlih sestankih so magnati te stranke končno le ugo-ovili, da je zanje nevarno prepustiti delavce gladovanju, prenehanju pozimi in trajni nesigurnosti. če nezadovoljnost vsled pomanjkanja v ljudskih množicah vzkipi, bo to velika opaznost za posedujoči razred. Predsednik Roosevelt gre z obljubami delavsAU precej dalj kakor republikanci. Priznal je, da bo treba poskrbeti za nekako zavarovanje proti brezposelnosti in za starostno pokojnino. Prišel je s temi izjavami sicer šele dobro leto po svojem vstopu v vlado, kar ni toliko važno, kajti od demokratske administracije pač ni pričakovati, da se bi pobrigala za ljudske koristi prej nego za privatne. Socialisti so že davno propagirali zavarovanje proti brezposelnosti. ipokojnino in druge potrebne socialne reforme, toda republikanska in demokratska stranka, ki sta imeli moč, sta bili gluhi zanje, delavci pa so kljub temu glasovali "kakor so glasovali njihovi dedi". Končno je prišla kiiza kakršne še ne pomnijo in bili so vrženi v vrtinec socialnih nadlog popolnoma . nepripravljeni. Kapitalizem pa je par let krize sploh tajil, da smo zagazili v gospodarske polome. Sele ko je bilo že skrajno pozno, je začela vlada polagoma ockpirati oči pred resnico mizi nje. ki je poplavila deželo. Demokratska stranka, ki ima v kongresu absolutno večino, bi lahko storila na polju socialne iegislature ie mnogo, če " bi njene obljube res kaj pomenile. Tako pa stori samo toliko, kolikor se ji zdi potrebno za zavarovanje kapitalističnega razreda. Predsednik v svoji poslanici kongresu dne 7. junija prizna, a med drugim, da je problem brezposelnosti še jako daleč od rešitve. Obljublja, da bo «vlada imela ob času prihodnjega zasedanja kongresa (kar se ne zgodi še tako kmalu) načrte za preseljevanje odvlšnih delavcev iz krajev, kjer se ve, da ne 1 bodo nikoli več vsi zaposleni, v take kraje, kjer bodo imeli deloma z obdelovanjem male farme in deloma z zaposlitvijo v delavnicah več (prilike za preživljanje. Izselila bo tudi farmarje iz.takih pokrajin, kjer so letine vsled neugodnega polja običajno slabe, na nova zemljKča, kjer bodo pogoji za obstanek boljši. Obljube v poslanici se glase nekatere zelo mikavno, ampak čemu čakati toliko časa? Ako misli vlada resno, zakaj ni načrtov že predložila? Ako jih je lahko za trustjanlziranje industrij, za zvišanje cen in za ohranitev bank privatnikom, čemu ne bi mogla storiti tudi kaj bolj izdatnega za brezposelne in za stare delavce, namesto da jih je s svojimi sedanjimi načini v pomožnih akcijah degradirala na stopnjo beračev r Bržkone iina Roosevelt res namen ust-variti blagostanje v deželi. Nedvomno bi rad pokazal na uspehe svoje administracije, kajti pri prihodnjih volitvah bo spet kandidiral. Ampak dobri nameni in obljube ne zaležejo. Sedanji in« dustrialni boj jasno priča, da se z ohranjevanjem kapitalizmu ne more obenem ustvariti tudi resnično blagostanje množic. Umetne izboljšave so večinoma kratkotrajne in brez zadostnih učinkov za preokret gospodarskih razmer. Edino tisto gi-banje, ki propagira odpravo socialnih krivic in kapitalizma, bo v stanju ustvariti blagostanje in sigurnost za producente, bodisi v industriji ali na poljih. Tako gibanje predstavlja socialistična stranka. DELAVCI SO Z MMr — ogromne vodne trdnja-za rušenji in ubijanje. I)e- Nekateri so podlegli paškod bam. — Mussolini je v skrbeh z& glasovala na svoji konvenciji fliirale so blizu New Yorka. za bojkotiranje vsega blaga, Na si k\ je nekaj teh ladij. Ves spektakcl je bil filmiran in poslan kino glediščam za propagando V prid "pripravljenosti" in ^patriotizma, kakor si ya predstavlja vladajoči razred. — V Nokomisu je bilo aretiranih kak ducat delavcev "radi kaljenja miru" in pa Jeklarski trust, avtne kom- nanije. Chicago Motor Coach kompanija in mnoge druge zatrjujejo delavskemu posredovalnemu odbora, kateri deluje pod okriljem NRA, da so njihovi delavci popolnoma zadovoljni. Edini, ki delajo zga-go, so organizatorji "zunanjih" unij. V potrditev, kako zadovoljni so delavci s kompanijami, pri katerih so zaposleni, pošiljajo vladi peticije in proteste proti "zunanjim" unijam ter apelirajo nanjo za "protekei-jo" prt d "zunanjimi usiljivci", V i >eticijah delavci pojasnujejo, da so se podpisali prostovoljno, ne da bi j h v to k Jo urgiral ali jim pretil. Kako se dobe taki podpisi? Stvar je zelo enostavna. Boss, ali zastopnik boasa, ali "uradnik" kompanijske unije, pride k delavcu in ga »vpraša za podpis. Pojasni mu, da ni prisiljen. če noče, je tudi dobro, kajti kompanija ne zahteva od njega, da naj podpiše, ako ni pri volji. Ali delavec ve, kaj se to pravi—odkloniti podpis! Vse, ki odklonijo, potem naznanijo kompanijskemu uradu. Tu imena skrbno razpodele in bossi dobe naročilo, da naj jih odslove ob prvi priliki, ker so se naročila skrčila in je kom-4 panija prisiljena zmanjšati o-brat. Zato delavci podpiiejo marsikaj, čeprav z zadušeno kletvijo na ustnicah. •PR O trt T A REG Izhaja v tako sra do. Ud.j. Jac»>Uv«n«ka D«Uvtk» T»*ovea Dr.ik Chicago, m._ ____ Glasilo Jugoslovansko Sociolislicno ZftM. NAROČNINA v Zedinjenih driavah ss ctlo leto $3.00 j sa pol let* $1.75; s» ¿«trt let» $1.00. Inoiemstvo: sa celo leto $8.60; sa pol |*U $8.00. Vsi rokopis» in oglasi morajo biti v naftsm uradu naj-posneje do pondcljka popoldne t» priobiitqv v številki tekočega tedna. • PROLJETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Work-men's Publishing Co.,'lnc. Established 1906. t. Editor..............................„.. Frank Zaits Business Manager ...Charles Pogorele« suBscmPTiaNTRATRsr^ United SUtes, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year S3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC • 3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. P Tolopkono: Ro«kwoll 2864. VELIKI GOZDNI POŽARI VSLED SUSE Nova načelna izjava ameriške socialistične stranke V tej številki na 1. strani, z nadaljevanjem na 4. strani, prinašamo v slovenskem prevodu načelno izjavo amerfcke socialistične stranke, kakor jo je sprejela na svoji prošli konvenciji prve dneve junija v 'Detroitu. Odobrena je bila s precejmjo večino. Toda manjšina je zahtevala, da o nji glasuje tudi članstvo in to se bo tudi zgodilo. Zato je važno, da člani v klubih JSZ o nji razpravljajo in se za tekst razprave poslužijo te številke Proletarca. Opozicionalci te načlene izjave trdijo, da se z njo socialistična stranka izreka za revolucionarne (protizakonite) metode, namesto da se bi naj prvo posvetila agitaciji za svoje pojačenjev smislu njenih starih demokratskih tradicij. Dalje opozicionalci zatrjujejo, da se z novo načelno izjavo socialiste izpostavlja sodnemu preganjanju posebno v državah, kjer imajo takozvane protisindikali-sttfae zakone, in da postane vsa stranka nelegalna v slučaju (prihodnjega vojnega konflikta. ne da bi imela moč izvesti to, kar iia-glaša v svoji izjavi. - ~ Ne dopade se jim tudi definicija o demokraciji in odgovarjajo, kako zelo delavci v Nemčiji, Avstriji in Italiji pogrešajo to, kar zdaj označujemo za "kapitalistično demokracijo'*. Zagovorniki sprejete načelne izjave na-obratno trdijo, da smo v dobi, ko 8e mora delavstvo resnično pripraviti in vsposobiti za prevzem vlade in za zrusenje kapitalizma. V ta namen pa je treba preciznih, odločnih akcij. Navajali bomo v času razprave argumente obojih. Kar se tiče priporočil našemu članstvu, je v to merodajna eksekutiva JSZ, ki bo o tem lahko razpravljala in podala svojo izjavo na bodoči seji. Cerkev v Mehiki caUja napredku Katoliška cerkev v Mehiki se kljub že pred leti izvršeni revoluciji mehiškega ljudstva proti kontroli veleposestnikov in drugih bogataških slojev ne more sprijazniti s tem dejstvom. Venomer deluje za povratek v iproelost. Ignorarotne ipeone hujska, in kadar hujskanje ne zadostuje, prekliče duhovščina rvse cerkvene ceremonije in zakramente. To zanjo vselej ugodno deluje, kajti ljudje so »v silovitem strahu, da umrjejo brez poslednje odveze, brez poslednjega olja, in da jim otroci umrjejo- brez krsta. V svojem kljubovanju vladi cerkev ukazuje, da zvonovi ne smejo zvoniti, maše naj se bero le v privatnih sobah, krstnih in pogrebnih ceremonij se ne opravlja in umirajočim je odrečeno poslednje "odpuščanje" in "zadnja tolažba". Vlada v Mehiki si prizadeva ljudstva uve-riti z izobrazbo, da vse cerkvene ceremonije niso driv?ega kakor praznoverstvo in da bi republika lahko veliko boljše napredovala brez njih, kakor pa zdaj, ko fto ji ovira na vseh krnici h in krajih. Toda iz obra tavanje je silno počasna stvar. Vrhutega je neuko ljudstvo mnogo bolj dostopno zavajalcem in cerkvi, kakor pa resnici in prosveti. •Radi teh »vzrokov je mehiška vlada prisiljena. da »v interesu ljudstva postopa drastično proti cerkvi, kateri je hlapčevanje bogatašem in želja po povratku v temno prošlost edini cilj in namen. "Mi skuhamo, da se hi ljudstvo Mehike začelo zanašati nase in na svojo silo, namesto na svojo moltlev," je dejal naučni direktor Sonore, ki pripada Mehiški federaciji. Priznal je. da je naloga težavna, a je uver-jen, da jo bo proces mehiške revolucije do kraja izvršil. Edina "pravica" Edina pravica, ki jo ima ljudstvo v fašističnih deželah, je ubogati in slaviti diktatorja ter se točno ravnati po njefovih ukazih. V lesovju blhu VVnukertona v Indiani je v soseščini s pomočjo državnih daiavcev zrlo nekdo po nenaznosti ali kakor že zapalil trudili, da ga cmeje in ustavijo. Na sliki je suho travo. Požar se *.e razširil vse naokog krajina po nošaru. Tudi v severozapadnih in je trajal pet tednov, dasi so oc farmarji državah so se «fogodili gozdni požari. S KONVENCIJE SOCIALISTIČNE STRANKE Poroča Charles Pogorelec Detroit, Mich. — Prva dva dneva konvencije sta bila porabljena ve6'noma z razpravami o strankinem delu v raznih državah in v splošnem. Dva dni pred konvencijo pa so se vršile konference, na katerih se je razmotrivalo o notranjem strankinem delu in ob enem so udeležetici izmenjavali mnenja o raznih problemih, ki so za soc. gibanje vitalnega pomena. Poročila o delu so bila jako > zanimiva, zlasti Newyorcanov 0 Labor komiteju. Konvencija je bila otvorje- na 1. junija ob 10. dop. v dvorani hotela Fort Wayne. Otvoritveni ali keynote govor je imel predsednik strankine eksekutivc Leo Krzycki. Napravil je močan vtis, ker je dober govornik. Delegacija je zapela Internacionalo in Solidarity (prvo s povzdignjenimi pestmi). Delegatov je bilo okrog 160 in mnogo namestnikov, gostov, poslušalcev in nekaj bratskih delegatov, tako, da je bila prostorna dvorana polna ljudi. Ponavadi je imel na socialističnih konvencijah otvoritveni govor Morris Hiflquit. Konvencija 1. 1932 je bila zadnja, na kateri je bodril delegacijo in govoril tako preudarno in efektivno, kakor je znal le on. Z njegovo smrtjo je naše gibanje veliko izgubilo. Konvencijo »o pozdravile socialistfčne stranke dežel Porto Rica in Latva, Bund iz Poljske, Ameriška kooperativna liga, Tom Mooney, in številne krajevne unije ter strankine organizacije. Pozdravne govore so imeli J. S. Woodsworth, član kanadskega parlamenta, ki je zastopal Co-operative Commonwealth Federation of Canada; Martin Plettl v imenu nemške in Max Winter v imenu avstrijske socialne demokracije. V imenu Bunda v Poljski je govoril S. Mendel-son v hebrejičini. V angleščini je njegov govor ponovil Roy Burt. Delegatje narodnostnih federacij so bili klicani drug za drugim in predstavljeni konvenciji, seveda vsi burno pozdravljeni. Detroitski dnevniki so o konvenciji precej pisali in tudi v drugih mestih. 2e prvi dan so prerokovali reporterji v svojih •časopisih razkol, ker niso navajeni vročih debat, kakršne se več ali manj vrše skoro na vsaki delavski konvenciji. Na konvencijah republikanske in demokratske stranke jih seveda ne poznajo. ? £ J 1 Poročilo delegatov'* amerilkt soc. stranke na kongresu inter nad ona le laneKo^cpt) jc tudi prišlo na dnevni red. Bilo je predlagano, da naj konvencija odobri poročilo večine a-meriške delegacije, kateri je načeljeval Maynard Krueger. 75 delegatov je glasovalo za in 62 proti. Toda pri poimenskem glasovanju je imel vsak delegat toliko glasov, kolikor mu jih je šlo na podlagi števila Članov, ki jih zastopa. Tako je v tem slučaju 62 delega- tov zastopalo 8,344 članov in 75 delegatov pa le 7,831. Dasi je bilo poročilo veČine torej odklonjeno za bazo strankinega stališča, jc bila načelna izjava (katera vključuje precej tega, kar je bilo v poročilu večine ameriških delegatov na kongresu internacionale) sprejeta tretji dan konvencije z 10,822 proti 6.512 glaso-vi. Zanjo je glarovalo 99 in proti tja 17 delegatov. Najburnej*e razprave so bile o določbah v načelni izjavi. Bila je sprejeta tretji dan konvencije s prej omenjeno večino. Zagovarjali so jo med drugimi Devere Allen. Powers Hapgood, Ixio Krzycki, Norman Thomas, Daniel W. Hoan, J. M. Coldwell, Andrew . J. Biem'ller in Frank Cross-waith. Proti «prejetju v celoti no govorili Louis Waldman, Allel non Lee, Chas<1 Solomon, Geo. ü, Kirkpatrick. Forrest W.illace, Matthew Levy, Jtf-cob Panken in Joseph Sharts. Slednji je v pobijanju izjav glede vojne navajal svojo ideje, katerih mu ni odobrila nobena struja. . Vsa debata o tem vprašanju bo prioboena v socialistični reviji American Socialist Quarterly. Stranka bo v bodoče sprejemala člane od 18. leta naprej, namesto od 21., kakor dozdaj. Asesment stranki je zvišan od 8V4 na 10c mesečno. Izjemne znamke bodo v bodoče za brezposelne člarie radi boljše kontrole po lc. Nova eksekutiva je sklenila ustanoviti strankin mesečnik za uradna naznanila, ki ga bodo prejemali vsi člani. Izhajati prične 1. septembra. Večer >pred pričetkom konvencije, v četrtek 31. maja, se je vršil v avditoriju Case tehnične šole velik shod, katerega se je udeležilo okre j 3,000 ljudi. Govorili so Leo Krzycki, D. W. Hoan, J. S. Woodsworth iz Kanade, Max Winter, Martin Plettl, Al Benson, Norman Themas in Roy Burt. Nastopil je tudi izboren orkester in pev. zbor organizacije Workmen's Circle, ki je pel zelo fino. V petek večer 1. junija se je vršil shod klubov št. 114-115 JSZ. Prišlo ie po mojem mnenju okrog 100 ljudi, medtem ko pravi D. J. Lotrich, da jih je bilo lo kakih 60. Govorili so Chas. Pogorelec, D. J. Lotrich, Anton Zornik in par besed Louis Zorko i:: Clcve-landa. Slednji trije so bili na konvenciji kot strankini delegati, Ch. Pogorelec pa jc bil bratski delegat JSZ. O vtisih v detroitski naselbini in še o konvenciji bom nadaljeval s poročilom prihodnjič. VAŽNA RAZPRAVA V CLEVEUMW "Kaj ao vzroki, da alovenske mladine vCleve-landu se nismo pridobili za soc. gibanje? V soboto 16. junija zvečer se bo vršil v prostorih kluba št. 27 v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. simpozij, oziroma debata o vprašanju, ki je navedeno v naslovu tega naznanila. Slovenska metropola ima aktivno mladino v mnogoterih društvih, tirtia v delavskem gibanju se prnv r^h lHoMvu-je. Razen malih izjem je večinoma pr::!obljc;:a v najprol-ne tabore. Kje so vzroki? Ali je kriva mladina sama, ali nasi klubi JSZ v Clcvelanrln, n!i pa so vzrok temu posebne razmere v Clevelandu? Sodrug Max Winter i". Avstrije poudarja na svojih shIS dih, da je ftridobiivanje mladine za socializem najvažnejša naloga socialistov. "Otrok, ki je danes st:*r šoot let, bo ček deset let v naš h vrstah bojevnik delavskega razreda; če pa zanemarimo priliko, da ga pridobimo, bo bojevnik v taboru sovražnikov delavskega razreda,w pravi s. Winter, ki jc deloval med mladino leta in leta. Koliko storimo za pridobitev mladine v delavske vrste slovenski sod rug i in sodruži-ce? Kje je danes tista odra-'•čena slovenska mladina, ki jo bi naši klubi za uspešno nadaljevanje svojega dela tako nujno potrebovali? Agitacija med mladino — pridobivanje mladine — je življensko vprašanje VSAKE organizacije. Zato je pred- ' met, ki je naveden v podnaslovu, eden izmed najvažnej-e h, o katerem bi bilo koristno razpravljati ne samo v Cleve-landu, ampak povsod, kjer delujejo klubi JSZ. Ta debata ali simpozij se vrši pod pokroviteljstvom mladinskih odsekov kluba št. 27 v Clcvelandu in kluba št. 1 v Chicagu. V imenu prvega nastopita Josephine Turk in John Vehar, in v imenu drugega Jr hn Rak. Na sodelovanje v tej razpravi je bil povabljen tudi detroitski mladinski od-rek JSZ in jc upati, da se odzove.. Po končani razpravi bo zabava. Piknik Slov. doma v Kenmore Kcnmore, O. — Klub Slovenskega doma v Kcnmore priredi v nedeljo 17. junija piknik na L. Levkcvem vrtu v Kenmore. člane in članice ter dru^e rojake tu in v sosednih naselbinah vabimo, da se tega izleta udeleže v obilnem številu. Valčke in druge plesne komade bo predvajal Tomšičev orkester, kar pa se tiče postrežbe, se bo odbor potrudil u-streči vsem z najbolj-Šim. Brez petja ne bomo, za kar bo poskrbel zbor "Naš dom" pod vodstvom Frank Tomšiča, ki nam zapoje par pesmi. Torej vsi na naš piknik 17. junija! M. Kotnik, član Clov. doma. Aktivtooofei v StrtUne. Nas prihodnji zbor itd. Strabane, Pa. — Prireditev tukajšnjega kluba t&Z <*«« 27. maja je dcfrro izpadla. Vršila se je v korift kritja stroškov konvencije socJalist'čne stranke in v agitacijske namene, Priznanje za uspeh te prireditve jrre vsem, ki so na en ali drug način sodelovali in o-nim, ki*o prispevali v jedil h, pijači in/gotovini. Naš klub se jim za naklonjenost iskreno zahvaljuje in se jim priporoča v enako prijateljsko upoštevanje tudi v bodoče. Zadnjič enkrat sem že omenil, da naj bi klubi J9Z v tej državi, ki so organizirani v Konferenci zapadne Penne, poskrbeli za sredstva, da pošljejo svoje kvote, ki so jim določene za pokritje konvenč-nih stroškov. Na ta način ne bo vzroka za kaka poznejša očitanja, da ne vršimo svojih dolžnosti. a Prihodnja kopfqrenca klubov JSZ in dru'tev Prosvetne matice se bo vršila za zapa-dno Pennsylvanijo v nedeljo 5. avg. v Strabane in po zborovanju piknik, da dobimo potrebne finance za delegate, ki jih pošlje na X. redni zbor Konferenca in rpa tukajšnji klub. Ta prireditev je namreč v področju kluba toda prebitek gre v obojestransko korist. Sodrugi, potrebno je, da pošljemo na prihodnji z>bor iz Pennsylvanije čimvečje zastopstvo. Danes živimo v dobi ogromnih zgodovinskih preobratov, ki se t>čejo Sedanjosti in bodočnosti delavskega razreda. Pole* splošnih imamo mnogo svojih problemov, o katerih bo treba razpravljati. Z»bor se bo vršil v Clcvelandu 1., 2. in 3. septembra. Iz Pennsylvanije sedež zbora torej ni toliko ddaljen, da se bi mogli preveč izgovarjati na stroške. Kongresi JSZ so med nami edina zbornica te vrste, na katerih se razpravlja zgolj o socialnih, kulturnih in raznih drugih vprašanjih, ki se tičejo našega ljudstva. Po slavnosti 30-letnice driri. Bratstvo šti 6 SNPJ in federacije na Syganu dne 30. maja smo imeli dan pozneje v domu društva "Postojnska Jama" v Strabane sestanek, na katerem smo razmotrivali o SNPJ, o odnošajih z mladino, o problemih društev in centralnih organizacij ter o delavski agitaciji. Kakor na Syganu, je med drugimi tudi na tem sestanku govoril Fr. Zaitz, predsednik nadzornega odseka. Med zunanjimi udeleženci sta bila tudi Louis Britz iz Lawrence in Mike Pleše iz Pitts-burgha. Govorili so tukajšnji in zunanji udeleženci. S. Fr. Zaitz nas je uvcril, da zna tudi ob obmizju dobro povedati, ne samo na odru. Sestanek je bil zaključen z lepim petjem moških in žensk in nato smo se prijateljsko razšli. Videli smo, da so poleg shodov potrebni tudi ožji sestanki, na kakršnih lahko vsakdo pove svoje mnenje ai. pa naslovi vprašanja govornikom. — • Prihodnja seja našega kluba bo v nedeljo 1. julija ob 10. dop. Udeležite se je vsi in priredite s sabo tudi kandidate v klisb. Na tej seji bo podano poročilo o klubovem finančnem poslovanju v prvi polovici teza leta in druga poročila. Druga važna točka na tej seji bo volitev delegata na prihodnji zbor JSŽ. John Terčelj, organizator. Izlet društva št. 200 SSPZ. Tire Hill, Pa. — Društvp št. 200 SSPZ priredi piknik v nedeljo 17. junija. Pozivamo člane in članice, da se ga gotovo udeleže. Vabimo tudi druge rojake in članstvo bratskih društev v tej okolici. Skrbeli bomo, da se boste dobro zabavali v naši sredi. Joseph Zupan, tajnik. Ali sta naročnino na Proletarca še poravnali? f * KOMENTARJI "Refc rmacija" cerkvi v Nemčiji, V provinci He^ert v Nemčiji je faftisU*na obla." t ukazala, da »ve lega p s ma stare za»eze v ljudskih lolfih ne rme ni več up>. raoîjnti pri veronauku; je pa uč teljem in katehet-m dovoljeno pojasniti, da je svet) phmo sl»re zaveze židovsko delo brez božjega navdahnjenja., Tendenca Hitlerjevega, režima ie, kr.čan-sko čar ko/ v "tretjem rajhu" germanizirati, da ne bo slonela na židovski mitologiji am-pak na nemiki. To je vzrok, čemu katoii. ška cerkev toliko protest ra proti "nov mu oaganizmu" ( E. ZOLA RIM Posloveni) ETBIN KRISTAN # (Nadaljevanje.) "To damo poznate , kajneda?" je Narcia-ge vprašal iPierra. "Net Resnično ne? To je dobra prijateljica grofa •Pride, dražestna Lizhc» a Kauffmanova, ki mu je pravkar podarila debelega dečka In prihaja danes t >rvč lopet v družbo. Saj veste, Nemka je; tukaj je izgubila svojega soproga, in nekoliko slika, celo precej čedno. Damam tujske naselbine se marsikaj odpušča, ta pa je zlasti priljubljena zaradi ljubeznivosti, s katero »prejema v mali palači v ulici Principe Amadeo. Lahko si mislite, kakšno veselost ji mora vzbujati vest o razveljavljenju zakona." Ta plava, rdeča, jako vesela Lizbeta s svojo atlasovo kožo, s svojim mlečnim licem, s svojimi nežnomodrimi očmi, s svojimi usti, katerih ljubeznivo smehljanje je bilo glaso-vito, je bila res dražestna; zlasti ta večer se je tihem pogovarjal z njo. Nedvomno md je mlada žena putrJ' la novico, ki se je pravkar raznašala. kajji ko »e je vzravnal, je napravi! kratko gesto in se nekoliko prisiljeno nasmehnil. Zdaj je opazil Pierra v prezidku in se mu je pridružil. Stisnil je tudi Naroissu roko ter je takoj dejal, naravnost in krepko, kakor običajno: "Saj veste, kaj sem Vam dejal, ko smo se vračali iz Frascatija. No, kakor je videti, »e je zg>dilo. Moj zakon je razveljavljen. To je tako robato, tako nesramno, tako abotno, da sem še pravkar dvom.U? "O, povsem gotovo je," si je Pierre dovolil pripomniti. "Ta hip nam je monsinjor Fornaro potrdil vest, ki jo je dobil od člana kongregaeije. Pravijo, da je biia večina jako velika." Prada se je zopet stresel od smeha. "Ne, ne, to je burka, ki se je ne more Človek niti zamisliti. Kar je meni znano, je to najlepša zaušnica, ki so jo dali pravičnosti in zdravemu človeškemu razumu. O, če se posreči zdaj še ločitev civilnega zakona, in če bo soglašala moja prijateljica — kako se bo potem zabaval Rim! Gotovo, poročil jo bom z vsem sijajem v cerkvi S. Mana Mag-giore! In nekje na svetu je ljubo, malo bitje, ki bo v naročju svoje pestunje praznovalo to slavnost z nami!" Namigujoč na svoje dete, na ta živi dokaz svojega moštva, se je smejal preglasno, pre-brutalno. Je li tnpel, da se mu je napravila guba okrog ustnic in jih razmaknila, da so se pokazali beli zobje? Čutiti je bilo, da se je tresel, da se je bojeval s tajno, viharno strastjo, katere ni priznal niti sam sebi. "Veste li tudi drugo novico, dragi abbe?" je živahno nadaljeval. "Ali so Vam povedali. da ima priti grofica?" Tako je imenoval Benedeto iz navade; pozabil je, da ni več njegova žena. "Znano mi je; pravkar so mi povedali", je odgovoril Pierre. Obotavljal se je nekaj časa, preden je dodal, čuteč potrebo, da prepreči vsako mučno presenečenje: "Gotovo bomo videli tudi kneza Darija, ker ni odpotoval v Napolj, kakor sem Vam bil dejal. Mislim, da se je pač zadnji hip pojavila kakšna zapreka." Prada se ni več smejal, temveč je le z nenadoma zresnelim obrazom mrmral: "O, tudi bratranec je poleg! No, torej ju bomo videli, kar oba!" Med tem, ko sta se prijatelja dalje raz-govarjala, je obmolknil, premagan od navala resnih misli, ki so ga silile na preudarja-nje. Petem je s kretnjo prosil za odpuščanje in se je umaknil globokeje v prezidek, vzel listnico *z žepa, iztrgal list, in zapisal le z nekoliko debelejšimi potezami s svinčnikom sledečih par vrstic: "Legenda trdi, da raste Judeževa smokva, smrtonosna vsakomur, ki hoče danes ali jutri postati, papež, zopet v Frascatiju. Ne jejte zastrupljenih smokev, ne dajte jih ne svojim ljudem ne kokošim." Zložil je list, zalepil s poštno znamko, in napisal naslov: "Njega prečastiti in presvetli eminenci kardinalu Boccaneri." Ko je to zopet vtaknil v žep, si je globoko oddahnil in tedaj se je zopet lahko smejal. Nekakšen nepremagljiv, neprijeten občutek se ga je bil polotil, od nekakšne daljne groze je bil otrpnil. Ne da bi bil prišel do kakšnega določenega sklepa, je čutil potrebo, da se zavaruje zoper izkušnjavo kakšne »podlosti, kakšne možne strahote. Ali nikakor si ne bi bil mogel razložiti idejne zveze, ki ga je silila, da je napisal one štiri vrstice takoj, brez odlašanja, pod kaznijo največje nesreče. Le eno gotovo misel je imel: Ko zapusti ples, vrže pisemce v nabiralnik palače Boccanera. Zdaj je bil miren. "Kaj pa Vam je, ljubi abbe?" je vprašal, vpletaje se zopet v razgovor. "Saj ste se popolnoma zmračili." Ko mu je Pierre povedal slabo vest, da je njegova knjiga obsojena in da ima le Še edini jutršnji dan za delo, če noče, da bo njegovo potovanje v Rim poraz, je vzkliknil, kakor da mu je treba razburjenosti in omotice, da more kljub vsemu Se upati in živeti. "Kaj to, nikar ne izgubite ipoguma. Človek izgubi pri tem vso svojo moč. Dan je dolg, v enem dnevu se lahko veliko stori. Ena ura, ena minuta zadostuje usodi za delo, da izpremeni poraze v zmage." In ves mrzličen je dodal: "Pridite z mano, pojdiva v plesno dvorano. Kakor je videti, je tam prekrasno." Pierre in Narcisse sta mu sledila, on pa je izmenjal še zadnji nežni pogled z Lizbeto; vsi trije so si z velikim naporom izkrčili pot in so dosegli stransko galerijo z naglim va-lovenjem ženskih kril, z množino tilnikov in ramen, iz katere se je dvigala življenje porajajoča strast, vonjava ljubezni in smrti. (Dalje prihodnjič) f (C I/f ^ l vti m m —- -—r-----— _____naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki ieli, da ga prečkate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole- tarča pazno, in uvideli boste, da vam vaš prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. NESREČA, KAKRŠNA SE REDKOKDAJ PRIMERI Blizu Normana v Oklahomi ploziji dinamita ubitih osem je bilo v eks- gične komisije. Na sliki je kraj, kjer se je članov geolo- dogodila nesreča. KOGAR SE TICE Dober nasvet. Norman Thomas pravi: "Socialistični agitator mora a-gitirati za socializem tako, da ga bodo delavci vzljubili, ne pa ga zasovražili!" To je zelo konstruktiven nasvet, toda so ljudje, ki se vsled svoje nature nikakor ne bi mogli ravnati po njemu. Drugi se iz njega lahko veliko mtuče v svojo in v drugih korist. V naprej pokončani uspehi. Clarence Senior je nekoč v seriji člankov pisal, da je bilo ne-.Heto socialističnih shodov v naprej obsojenih neuspehu, ker so bile priprave zanje mlačne, oglašanje mrzlo in nezadostno in vse je napravilo vtis prisiljenosti. In August Claessens, ki je veščak v govorništvu, piše v svoji knjigi nasvetov, kaj mora biti govornik, da je govornik. in kako je treba voditi shod, da je uspešen, kako velike napake delajo nevešči predsedniki shodov. Efekt shoda s slabim predsednikom je uničen četudi je glavni govornik na shodu dober, toda kvarnega vtisa ne more popraviti. Ogibati se takih napak je važna naloga socialističnih in drugih delavskih organizacij. Nepotrebna skrb. Ameriška Domovina je zelo v skrbeh za bodočnost socialistične stranke. Boji se, da ne bi razpadla v frakcijskih bojih. Pa ni nevarnosti, še pred nekaj leti je imela komaj 10 tisoč članov. Zdaj jih ima o-krog 24,000 in še vedno narašča, kar je seveda potrebno. Sicer pa se pri Ameriki Domovini na delavsko gibanje slabo razumejo. Louis Zorko jih je na to opozoril, pa so stvar zavili po svoje, namesto da bi sprejeli dober nasvet. Morris Hillquit oživel? V največjem dnevniku metropole, v sloviti Ameriški Domovini, je bilo v izdaji 5. junija na prvi strani v 2. koloni v poročilu o socialistični konvenciji tudi tole: "V narodni odbor stranke je bil izvoljen en sam zastopnik "stare garde" ali desničarjev, in to je Morris Hillquit, znani odvetnik v New Yorku." Če bi bilo to res, tedaj "desničarji" sploh nimajo zastop- nika v eksekutivi, kajti čudeži se več ne gode in zato pokojnega liillquita ne bi bilo mogoče preklicati iz groba. "Enotna fronta." "Republikanci kot socialisti in zaeno komunisti udrihajo kar se da po predsedniku Rooseveltu. Pravijo, da zna vsak pastir zabavljati, toda niti republikanci in njih tovariši socialisti in komunisti niso do danes še kaj boljšega pokazali kot je pokazal Roosevelt." Tako piše "Am. Domovina" v Clevelandu dne 6. junija. Kar se tiče republikancev, okraj Cherokee, pa se priprav-! Ija na 30-letnieo, ki se vrši enkrat v jeseni. Cuje se, da se njihov pevski kvintet že zdaj vetbaf da nam zapoje nekaj lepffi pesmi in ohrani slovensko i/>etje v Kansasu pri "življenju". Kronikar. Socialistični piknik 17« junija v Chicagu Chicago, III. — Socialistična stranka bo imela letos svoj obča j ni piknik zrfpet v Riverview parku na No. Western Ave. med ulicama Belmont in Roscoe. Na sporedu bodo govori, petje, dirke in igre. Plesni paviljon prost, v katerem bo igral prvovrsten orkester. Naznanjeni govorniki so Al Benson, bivši socialistični šerif mihvaiHkega okraja, Art McDowell in Maynard C. Krueger. Vstopnice v predprodaji so po 30c in pri blagajni 35c. Vsaka vstopnica vključuje koncesije k raznim vožnjam in pa znižane vstopnine v zabavišča v parku. Te koncesijske tikete dobite pri vhodu v i^ark, ko oddaste glavno vstopnico. Kdor se pripelje z avtom, dobi pri pikniškem prostoru na severni strani parka velik prostor, kamor avto lahko zapelje in ostane pod varstvom, dokler se ne odpeljete. Vstopnico si nabavite v predprodaji pri članih in članicah kluba št. 1 ali pa v uradu Proletarca. Klub št. 1 se je namreč zavzel, da jih proda par sto, in če to izvršimo, bo od vstopnic ostalo nekaj dolarjev tudi za klubovo blagajno. — P. O. PIKNIK ■ig i i :2 socialistične stranke čikaškega okraja v nedeljo 17. junija % parku mVilIVHiU a na N. Western Ave., med Belmont & Roscoe Sts. GOVORI — IGRE — TEKME — PLESNA ZABAVA Vstopnicc v predprodaji 3 m iMiw . Prot«tarée, June 13, 1M4. ji - -j NOVA NAČELNA IZJAVA SOC. STRANKE (Nadaljevanje * 1. strani.) or,~r*t:vno občestvo, ki bo prosto človekovega izrabljanja in razredne vlade. Cc bodo delavci odlašali in blodili, bodo podaljšali dobo svojega zasužnjenja doka-dentnemu kapitalizmu. Ta neustvarjajoč, potraten in brutalno zatiralni sistem uničuje službe, vsled česar je milijone takih, ki bi radi producirali, vržeaih na cesto brez gotovosti, da bodo še kdaj zaposleni. Trge in cene kontrolirajo finančniki in manipulirajo s odvzemanjem ali razširjanjem kredita —— vso a stališča profita in gole sebičnosti« Zaradi dobičkarstva znižujejo delavcem žhr-ljoncki standard, razen kjer je delavstvo agresivno organizirano in se vztrajno bori za svoje oravice — a še celo v tem »lučaju jo delavcem odrečeno izobilje, četudi ga moderna produkcija tehnično omogoča v?.em, ki so pripravljeni delati v splošno dobro. Kapitalizem je udri tudi v mirnost farmskih pokrajin z vsemi s vo jat vi, ki povzročajo med poljedelci negotovost in marsikje tudi obupno revščino. Vsepovsod v tej deželi ogroža kapitalizem dom in neštetim otrokom je vtisnil pečat pekočega pomanjkanja. Privilegirana manjšina, ki ima koristi od izkoriščanja množic, ni zadovoljna samo s posedovanjem mehanizma produkcije in distribucije, kar ji uveljalja silo privatne svo-jme; ona kontrolira tudi časopisje, radio in filmske slike; zastruplja šolstvo in vzgojni sistem vebče; kontrolira sodišča, občino, državne zakonodaje in zvezno vlado; v prid razširjenja svoje ekonomske {domene izpostavlja mladino v tej in v drugih deželah grozoviti nevarnosti novih imperialističnih vojen. Za slepitev in pridobitev volilc.ev vzdržuje mogočne politične stranke, katere delujejo ene odkrito za reakcijo in druge se sa sleoilo odevajo s plaščem namišljenega liberalizma; nobena izmed njih ne nudi delavcem ničesar stvarnega in oozitivnega, nič, kar bi bilo trajne vrednosti za njihovo živ-Ijensko sigurnost. Samo delavci — ročni in umski — imajo moč. da i svojo združeno silo strmoglavijo strahoviti sistem izkoriščanja in ga nadomestijo s socialistično uredbo. Kadar koli bodo hoteli, lahko prenesejo lastninsko pravo industrije, zemlje, financ in prirodnih zakladov, vključiva« vodno silo, nase in operirajo te nosesti socialistične ljudovlade za materialno in kulturno obogatitev vseh; obrat v ljudskem področju bi najprvo objel velike industrije, banke, zavarovalnice, rudarstvo, transportacijo, komunikacijska sredstva in trustjanizirano industrijo; proc.es socializacije bi nadaljeval svoje delo v vse druge sfe ri gospodarskega življenja toliko časa, ds ki se odpravilo stanarino, obresti in profite. Socializacija industrije, kakor si jo predstavljajo socialisti, pomeni več kakor pa navadno državno svojino. Nad slednjo gospodari neodgovorna birokracija, medtem ko socialistična socializacija pomeni demokratično administracijo obratov s pomočjo odgovornih izvoljenih zastopnikov delavcev v posameznih obratih in zastopnikov delavstva v splošnem. Socialistična stranka propagira sistem kooperacije, ljudske svojine in ljudskega obratovanja skladišč, trgov in kreditov za direktno trgovanje med farmarji in prebivalstvom v mestih. Ta način bi zmanjšal obratne stroške v obojestransko dobro, ker bi znižal žrv-Ijenske izdatke (konsumentev, farmarji pa bi prejemali pravične cene za svoje pridelke in se bi s tem osvobodili nrokleUtev na jem-ništva in tlakovanja dolgovom. Delavci v mestih in na deželi se morajo močno organizirati bodisi v ekonomskih kakor v Dolitičnih črtah. Neprestana borba delavskih unij ter farmarskih organizacij, in konstruktivno delo resničnih kooperativnih društev je potrebno ne samo v prid vsakdanjega boja v obrambo in za izboljšanje živ* Ijenskega stanja ustvarja jočega razreda, ampak tudi zaradi izpopolnjevanja produ-centov v razumevanju in prostovoljni disciplini, ki je potrebna za vzorno administracijo industrij, nad katerimi si bodo priborili* kontrolo. Dolžnost vsakega socialističnega delavca L — jo» da jo zvest in akitvrn ¿la» unije v obratu ali obrti, v kal ari, je z*n«wU*. in dalj* da s* prizadeva ojačati in utrditi unijtke tikanja. Dolžnost in (trmi*«*] socialis!£*»*a časopisja pa jo, da pomaga unijam v njikui borbi zn izboljšanje plače, pridobitev udobnosti in sa boljše razmere pri dolu. Socialistična stranka ja za koristi ameriškega ljudstva, a. ob enem se zaveda, da ja blagostanje katerekoli cf^žele odvisno od blagostanja drugih. Zaradi tega gaji socialistično delavstvo duh mednarodne solidarnosti proti rasdvajajcčemu kapitalističnemu nacionalizmu; socialističnim strankam drugih dežel zagotavlja popolno onoro v njihovih borbah, združujoč so a njimi v akutnih prizadevanjih za zgraditev svetovne federacije socialističnih republik. Socialistična stranka jt* proti militarizmu, imperializmu in vojni. Njen namen je iztrebiti neprekinjen ekonomski boj kapitalizma, čigar sadovi so mednarodni konflikti. Vojne socialisti ne morejo tolerirati, niti ne priprav za vojno. Socialisti* ae kodo potrudili razviti zanesljiva dola veka sredstva za mirno izravnavanje mednarodnih nesporazumov in konfliktov. Prizadevali si bodo odpraviti vojaško vežhanje v šolah, kolegijih in taborih. Nasprotovali kodo vojaškim paradam, razstavam in izdatkom bodisi za direktno vojno pripravljanje, ali pa za militaristično propagando, in to nasprotovanje bodo socialisti izražali tako v mirnem kakor v vojnem Podprli bodo zvesto vsakega svojega sodra-ga, ki ki v tragičnem slučaju vojne vsled svojega nrotivojnega delovanja, ali vsled svoje odklonitve vstopiti v vojno službo, prišel v konflikt z javnim mnenjem ali z zakonom. Dalje, zavedajoč se samomorilnega svojstva modernih oboroženih sporov in nepopisnih posledic vojne, katere najbolj udarijo delavske sloje, bodo skupno odklonili odobritev ali podpiranje katerakoli mednarodne vojne; naobratno bodo storili s pomočjo agitacije in opozicije vse v svoji moči, da vojna ne razbije njihovih vrst, ampak da oni razbijejo vojno. Proti vojni, in proti načrtom vladnih vojnih oddelkov za militari-ziranje dežele bodo nastopili z masnim odporom, zapooadcn in organiziran, kolikor bo praktično, v generalni stavki delavskih unij in profesionalnih skupin, ki bodo s skupnimi napori onemogočile praktično silo vojne in nato preobrnili kapitalistično vojno krizo v zmago za socializem. Socialistična stranka si v borbi za novo družabno uredbo prizadeva doseči svoje cilje z mirnimi sredstvi. Toda zavedajoč se naraščajočega nagibanja razpadajočega kapitalizma k fašizmu, da se ohrani na površju in zavaruje svojo nadvlado, bo socialistična stranka budna in se ne bo pustila premotiti fašistični propagandi, niti se podati fašistični sili. Storila bo vse v svoji moči za boj proti fašizmu vseh vrst ves čas vsepovsod na svetu, dokler fašizem ne pogine. Pri vsem tem se bo oslanjala na organizacijo discipliniranega delavskega gibanja. V svojih metodah se lahko zateče k generalni stavki, ki ne bo služila samo obrambi ored fašistično kontra-revolucijo, ampak bo zanesla revolucionarno borbo v tabor sovražnika. Socialistična stranka znova poudarja svojo vero v ekonomsko in politično demokracijo, zato si brez oklevanja daje nalogo, nadomestiti namišljeno demokracijo kapitalističnega parlamentarizma s pravo delavsko demokracijo. Za kapitalizem ni rešitve. Ce ga je mogoče naslediti z večino glasov, bo socialistično stranko to veselilo. Če pa pride kriza s poga-ženjem pravic večine potem ko nam bi volil-ci izročili mandat, se ne bomo pomišljali zrušiti s svojo delavsko solidarnostjo sile reakcije in konsolidirati socialistično državo. Ako pa r.e dogodi, da vsled svoje krize kapitalistični sistem razpade v splošnem kaosu in konfuziji, in bo mirna razvojna procedura onemogočena, se socialistična stranka, pa če je v večini ali ne, ne bo ognila svoji dolžnosti organizirati in vzdržati delavsko vlado. Resnična demokracija je dragoceno sredstvo k napredku. Toda prodno ho resnična demokracija dejstvo, jo morajo ustvariti delavci vsega sveta." Razstava Peruskovih slik v Milwaukee ju V milwauikem Art Institutu je razstavljenih okra? 35 slik sloveuskega umetnika H. G. Peruška, ki živi sedaj v Cleve-landu. Razstava je bila otvor-jena 1. junija in bo trajala do 30. junija. Takoj ko vstopite v prvo razstavno sobo, vatn uide pogled na slike. In pod njimi ti-ikana pojasnila ter ime "H G. Prushek". V drugi raz-iiiiM> irii'MMii>i' SNPJ v Cleveland u se jc udeležilo okrog 2,000 ljudi« Fasisti na Poljskem Pri zadnjih volitvah v poljske občine so fašisti, organizirani v stranki, ki ji pravijo Nara, osvojili precej občin in tudi nekaj ¡ndustrialnih centrov. (Nadaljevanje.) Vzrok krize avstrijskega oarlamentarizma in okrepitve tvstrijskega fašizma je torej v tem, da je nacionalistični val, ki se je iz Nemčije razlil v Aiv&trijo, privedel do tega, la so Velenemci izstopili iz -ne^čanskega bloka in tako 'azbili dotedanjo parlamentarno večino, na drugi strani oa, da je skušala krščansko-tocialna stranka voditi parlament z enim glasom večine, 'car je bilo seveda nemogoče; o pa je poizkušala samo za-o, da bi ne delila vlade s socialno demokracijo, da bi ji ie bilo treba ¿ako dovoliti /pliva delavskega razreda na lržavo. Bilo je kajpak nemogoče, za stalno vladati z enim glasom večine. Krščanski socialci so spoznali, da bodo celo to veČino kmalu i&gubili. Že de-želnozborske in občinske volitve 1. 1932 so pokazale, da so krščanski socialci velik del svojih volilcev izgubili v korist nacionalnih socialistov. Po silni Hitlerjevi volilni zmagi dne 5. marca 1933 se je nacional-nosocialistični val v Avstriji Še bolj okrepil. Krščanski socialci so pri^ znavali parlamentarno demokracijo dotlej, dokler so mogli s pomočjo meščanskega bloka vladati republiki. Sedaj pa je postajalo zmeraj jasneje, da bodo morali deliti na temelju parlamentarne demokracije moč ali s socialno demokracijo ali pa z nacionalnimi socialisti. Zvezi • socialno demokracijo so nasprotovali razredni interesi, ki so jih zastopali. Zveze z nacionalnimi socialisti pa so se bali, ker bi iih ti zavezniki prav tako uničili, kakor je fašizem v Nemčiji uničil nemške nacionalce. Krščanski socialci so spoznali, da vlade nad državo ne bodo mogli več obdržati, če še dalje priznavajo parlamentarno demokracijo. Zato so se odločili, da si obdrže vlado na drug način. Odrekli so se parlamentarni demokraciji. Doll-fuss se je začel bližati fašizmu. Pod neposrednim vtisom Hitlerjeve volilne zmage dne 5. marca 1933 se je Dollfuss odločil za državni udar. Neki parlamentarni dogodek, ki bi se dal v drugačnem slučaju brez vsega poravnati, je uporabil, da je parlament docela izrinil. Dollfuss je vzpostavil vladni absolutizem. Neki po-oblastilni zakon iz 1. 1917, ki je v vojni dobi pooblaščal vlade, da so smele z odredbami odločati o gospodarstvu, je razlagal tako, da sme vlada tudi sedaj, sklicujoč se na ta zakon, brez parlamenta de-kretirati «vse, kar se ji poljubi. Da bi pa najvišje upravno sodišče ne preklicalo vladnih odredb, ki jih je vlada na ta način izdajala, so to sodišč* enostavno razgnali. Tako jc bila ustava republike preobr-njena, postavljena je bila diktatura Dollfusa~Fey, ki ni pognala meja. Diktatura je začela takoj boj na dveh frontah: proti nacionalnim socialistom in proti socialni demokraciji. Dollfuss je nacionalno socialistično stranko razpustil, njene voditelje poslal v koncentracijska taborišča, njeno časopisje pa zatrl. Obenem pa je začel Dollfuss tudi boj proti socialni demokraciji; trenotek, ko je veJika nemška socialna demokracija podleigla udarcem nacionalnega fašizma, je smatral za najprimernejši čas, da tudi »v Avstriji uniči socialno demokracijo. Diktatura je najprej uničila ustavne svoboščine, ki jih je ustava zagotavljala avstrijskemu ljudstvu. Svoboda tiska je bila odpravljena; vsaka «pozicionalna beseda je bila v tisku onemogočena. Zbo-rovalna pravica je bila pridržana samo še vladnim strankam. Nad političnimi dejanji jc začela soditi policija; brez vsakršnega sodnega postopa nja je policija socialne demokrate in prav tako nacionalne socialiste obsojala v ječo do Šestih mesecev, če so le kaj zaklicali, izrekli kako opozi-cionalno besedo ali pa delili letake. Porotna sodišča so izgubila ves pomen; proti vsaki oprostilni razsodbi porotne ja sodišča je lahko državni pravdnik prijavil pritožbo na višjo instanco, kjer so bili sami poklicni sodniki. Obenem pa je začela Doll-fussova diktatura boj proti socialnim pravicam delavcev in nameščencev. Pravno veljavne kolektivne pogodbe, k? so. jih sklenile strokovne organizacije s podjetniki, so bile odpravljene kar z vladnimi odredbami, obenem pa je vlada še odredila, da se morajo de* lavske mezde znižaM. Brezposelne podpore so bile bisKenc znižane, za nekatere kategorije brezposelnih pa docela odpravljene. Važni socialni zakoni so bili občutno poslab šani. V mnogih industrijskih panogah je bilo prepovedane stavkati, vsaka stavka v takih podjetjih je bila kaznovana ječo. Delavske zbornice, ki se* jih izvolili delavci in nameščenci, so bile razpuščene, »prav tako pa tudi obratni za upniki v državnih podjetjih, ki so jih izvolili delavci; namesto njih je postavila vlada zastopnike iz vrst vladnega tabora. Proti dunajski občini, ki jo je upravljala socialna demokracija, je začela vlada boj, da bi jo finančno uničila. Z vladnimi odredbami ji je bila odtegnjena tretjina dohodkov, s čimer so pripravili občino na rob finančnega propada; tako je vlada dunajski občini onemogočila gospodarsko in socialno delo. Povsod se jc začel izvajati uprav nesramen pritisk na mišljenje. Železničarje in zvezne nastavljence je vlada z grožnjami, češ, da jih bo sicer odpustila iz službe, prisilila, da so stopili v "Domovinsko fronto". (Vaterlandische Front), ki so jo ustanovili krščanski socialci in heimwehrovci. Vlada je odloČila, da smejo biti pri državnih delih in gradnjah, pa tudi ipri delu v zasebni industriji, v kolikor je slednja navezana na državna na- ročila, zaposleni samo taki delavci, ki jih požljejo na delo heimwehrovske organizacije ali pa krščansko socialne strokovne organizacije. Tako je vlada uprav cinično posiljevala brezposelne, da so stopali v oiganizacije državnih strank. Heimwehr je postala pravcata državna ustanova. Kot pomožno policijo in kot pomožno orožništvo jo je plačevala država, obenem pa je bila postavljena pod posebno zakonsko varstvo; vkljub temu pa je imela heimwehr popolnoma svobodne roke v fa-šistovskem boju proti demokratični ustavi, ki je po imenu \e zmeraj veljala. Vsak petek je zasedal ministrski svet. Vsako soboto *mo potem brali, da je vlada ?nova izdala celo vrsto "nasilnih odredb", ki je z njimi od-oravijala ustavne svoboščaae, ki jih je . ustava zajamčevala avstrijskemu ljudstvu, uniče-/ala socialne pridobitve, ki se ie zanje delavstvo desetletja borilo, in omejevala samoupravne pravice občin. Cim dalje je to stanje traja-'o, tem bolj je postajalo brezpravno; ustava je bila asak lan znova prelomljena. Heim-wehrovski podkancelar Fey je javno razglašal: "Za paragrafe se ne zmenimo." Ob pritrjevanju krščansko socialnega in judovsko buržuaznega tiska so vsako še tako cinično prekršitev ustave in zakonov utemeljevali s tem, da je za obrambo Avstrije pred nacionalnim socializmom neobhodno potrebna; toda vsako sredstvo, ki si ga je vlada s (prekršitvijo ustave sama dovolila, je takoj uporabila tudi proti socialni demokraciji. Niti nezavisnosti sodišč niso več spoštovali; 'sodnike so radi njihovih ' sodb začeli pošiljati v koncentracijska taborišča. (Dalje prihodnjič.) Sprememba imena Socialistična konvencija r v Detroitu je spremenila uradno ime svoje stranke s "Socialist Party of America" v "Socialist Party of United States". Ta spremenitev je logična, ker deluje v Zed. državah, ne pa na vsem ameriškem kontinentu. = Za manj kot 14° na dan lahko lastujete ta 1934 KELVINATOR Ta model V kclvinstor jc posebno namenjen sa družine h skromnimi dohodki. Ampak ne mislite, da je to majhen refrige-rator. Je popolne velikosti in popolne jakosti. Temeljni načrt, izdelava in kakovost je ista kot v modelih z mnogo viijo ceno. Cena t ("ga K« Ivi na to rja je izredno niska. Lahko ga lastujete za manj kakor 14 centov na dan po naAom ugodnem kupnem načrtu. Pokličite ali obiAčite kak Electric Shop za popolne podrobnosti. j \ praAaJte slrdr Jnlik<>i« platllaea* •m/-rt m. Malo naplavil», preontaaek ntfwin« ■ valtm rakunom ■■ elektrik». V «vek* kril j« «bmii im Ani-plh atroAkov Je aa nakupe na obroke ratuaa nekoliko vll|a reaa. Pogled na novi KELVINATOR vzorca V Shr»nvl>ni prostor 4.22 kubičnih čevljev... Površina polic 8.5S kvadratnih čevljev... Zmrzne v njem 3.4 funtov lochi naenkrat...Ima dosti pri- J>rav novega Kclvinator-a, ki se najdejo samo v draijih modelih drugih izdelkov. Downtown - 72 Adams St.-132 So. Dearborn St Telephone RANdolph 1200, Local 165 sssz.a- îïïzïîsl; FEDRRALM ; KUPONI . Z .NAROČILI. o fundamentalnih spremembah civilizacije Pr«ltval IVAN MQLEK , klubu il. 1 JSZ dne 25. maj. 1934 (Nadaljevanje.) Kuski boljševik; ko takoj po revoluciji to. cializirali zemljo in vse, kar so imeli. Ali jim je to prineslo dovolj potrobšSin? Nič več —*kot -o jih nuvarli imeti. V pet h letih ro imeli strašno lakoto, ki je pomorila tri mili-jone oseb. Socializacija ni preprečila elementarne kr aitrofe. Sociaini preobrat v Jtuitr»|pa že sedemnajsto leto in milijoni ruskih delavcev in kmetov morajo dan za _ dnevom hudičevo težko delati, da nasitijo samo deloma vse svoje prebivalstvo in dobe od zunaj najpotrebnejši kapital za najpri-mkivnejšo industrializacijo dežele. Enake ali malo boljše razmere čakajo vse druge dežele z Ameriko vred, oa naj danes ali jutri vse sledijo Rusiji — kajti vse so v pridobivanju živeža in ostalih elementarnih sirovin še vedno stoodstotno v agrarni civilizaciji. Ne morejo si pomagati. Ruški mužik in rudar morata še vedno na polje in v jamo prav tako kakor pod carjem, in če pride suša, bo mužiku manjkalo kruha prav tako kakor ga je pod carjem, in če pride v jami eksplozija, bo nekaj rudarjev ubitih prav tako kakor je bilo ^od carjem. A vtokracija ali demokracija, diktatura carjev ali diktatura proletariata nimata s tem nič opraviti... Kdo pa ima opraviti? Zdaj pridemo do naše glavne ¿očke. Opraviti ima edinole — aplicirana znanost. ApKcirana znanost je porodila industrijsko civilizacijo in aplicirana znanost je njena gonilna sila. Aplicirana znanost — tehnika, fizika, kemija — je ustvarila vso ma-šinsko produkcijo, kar je »imamo do danes in njena naloga je, da prinese človeštvu tudi mehacično pridobivanje živeža, kovin, lesnih tire vin, vseh drugih sirovin in mu sceni energijo pogona. Aplicirana znanost je največja revolucija, ki more zaključiti agrarno civilizacijo in fundamentalno spremeniti življenje človeka ter ga dvigniti na višjo stopnjo napredka. Nič drugega ne more izvršiti te epohalne spremembe. Ta revolucija se vrši v laboratorijih in izvrševalci te revolucije so lahko največji reakcionarji po idejah — kljub temu so revolucionarji. .. Fundamcntalni preobrat človeške družbe — papolen prehod v industrijsko civilizacijo — pride, ko bodo delavci produorrairrves živež v »tovarnah in ko ljudje ne bodo več odvisni od polja in milosti vremena. Jaz seih absolutno prepričan, da to pride. Takrat bo lahko planirati produkcijo, kajti ovir ne bo več. Vsa produkcija bo pod streho in r/ ktom-fortu, največjem komfortu, ki si ga moremo danos misliti, bodo izdelovali živež če pasti na ni-voj buržoaznem lista. S to svobodo n resnico bomo čimbolj utrjcv;i'i narodno delavsko duševnost in koristili naši bodoči nravstve n vrednosti. Nas delavski list bodi odsev Ijtfbnost z običajnim jamra-njem, češ: "Nas Slovence ne upoštevajo in služb nam ne dajo." S tem hoče vzbuditi mnenje, tla se nas zapostavlja, in da smo dobri samo za »plačevanje ter delo. Ako bi bii on îesnicoljuben, bi moral priznati, da so imeli Slovenci ravno toliko prilike za mestne službe kakor člani drugih narodnosti. Vse mestne službe, « zelo malo izjemo, se oddaja s posredovanjem posebne komisije, ki je znana pod imenom Civil Service Commission. Pod strogim nadzorstvom župana Hoana in na njegovo izrecno zahtevo mora ta komisija klicati na zasliševanje ali skušnje vse prosilce po vrjti, kakor pridejo na prijavno listo. Sistem, ki ara je u-vedla pred leti "nestrankarska večina", pod katerim se je dajalo prednost sorodnikom ali ožjim prijateljem raznih mestnih uradnikov ali osebam, ki so imele "puli", so socialisti pod vodstvom sodruga Hoana odpravili in onemogočili, ne oziraje se na strankarske interese. | Da ni več naših rojakov, oziroma Jugoslovanov v mestnih službah je prepisovati dejstvu, da do zadnjih par let nismo imeli sposobnih ljudi. Naša mladina je še le pred nekaj leti začela prihajati iz višjih ' šol, stari naseljenci pa povečini niso imeli potrebnih kvalifikacij ali pa se niso potegovali za take službe. Sicer pa je zaposljenih pri mestnih delih večje število Jugoslovanov, česar S. noče vedeti. Dva Slovenca, ki sta člana stranke, imata boljSe pozicije že skoro dvajset let; v mestni hiši sta ta <Čaa zaposljeni dve naši osebi v uradu mestnega tol&gaj-nika. Pri navadnih delih pa je ¡zaposljenih precej rojakov ée rctnjati, da bi odprto i.aprdtil socialisti ne nauki' ali -stranko. Ti 11 se nc£c izpostaviti tako daleč. Pač pa s! tebhrn za ta«*o pcimr^zni-ke. Kadar je prilika, se obregne ob "ehikaške socialiste" ali pa skuša laskrinkavati "grehe socialističnih vsiitc-11 juv" ali pa iudostakc strank; same, to pa vse «z vidika škodovati socialist.-čnemu gibanju. Ljudje te vraie se zavedajo, da je njih obstanek zagotovljen samo tako dolgo, dokler se najde med delavstvom še take, ki ne znajo presojati pač pa rajie «verjamejo zavijanju. Mnogo jih je še, kateri z veseljem pogoltnejo vsako laž o socialistih medtem ko ne vidijo ne korupcije in ne ¿(orojta-snih nesmiselnosti kapitalističnega gospodarstva. Glavna naloja delavskemu gibanju in na prod k u sovražnega časopisja je, da odvrača ljuJike mase od razmisljeva-nja, in da jih obdrži v "krščanski" in "patriotični" za-dovoljnosti, ker le na ta način se jih odvrača od razrednega boja in obenem od spoznanja resnice. Taki Časopisi krmijo svoje čitatelje s klepetavostmi, ki so brez vsakega pomena za mislečega človeka. Tako na primer je bilo v g. S. listu opisano obešanje morilca Malija v Novem mestu do pičice natanko. Cele kolone je porabil za ogabno brozgo o legalni usmrtitvi morilca. Opisal je celo ovratnico rablja, vsak njegov korak od Beograda do vislic in s preverzno naslado tudi podrobnosti obešanja. Tako gradivo požirajo z naslado vsi, kateri vsled svojega vztrajanja pri zavajalnih časopisih ne morejo imeti okusa za kaj boljšega. Polagoma o-tope in postanejo nesposobni za plemenitejše misli ter ideje. Kaj briga izdajatelje zavajalnih listov, da se pred njihovimi očmi ruši stari sistem družabnega reda, da trpijo milijoni in milijoni pomanjkanje, da. vlada na račun bednih množic najostudneja korupcija, in da se širi v raznih deželah v boju zoper svobodo in pravico najgr*a tiranija in brutalnost? V njih osebnem interesu je, da ostane ljudstvo nevedno, ker ta nevednost pomeni zanje kruh — obstanek. Fr. Novak. Izvolite delegata Ali je vaš klub, ali društvo Prosvetne matice, že izvolilo delegata za X. redni zbor JSZ? = Kupujem staro zlato bodisi ure, uhan«, prstane itd., po; izredno visoki ceni. Zglasite se pri meni. LEBER — ZLATAR 3817 W. 26tH Si., Chicago, III. 6504 W. Cermak Rd„ Berwyn mmm svobodne tribune iv atvarnen: oseh, "da se zmanjša davke Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mcsece. Naslov: 540 W. Juaeau A v«. MILWAUKEE, WIS. smislu. Edjno tako ho to, kar bi moral vedno biti: zastopnik kulture, nepristranski poročevalec in vzgojevatelj množic. John Rak v Clevelandu Na agitaciji za JSZ in Pro-letarca se mudi v Clevelandu John Kak. Prihodnjo soboto bo govoril zaeno « zastopniki elevelandskega mladinskega odseka JSZ o vprašanju socialist h nih aktivnosti med mladino. Kot je bilo ome-njeno že v zadnji izdaji Proletarca, Mr. Dr. John J. Zavwtwk PHYSICIAN AND SURGBON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:80—3:80; 6:80—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.t Crawford §440 If no answer — Call Austin 5700 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODXA IISKAKW 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo f slovenskem. Hrvaikem. aloraikem. leiliem, poljskem, kakor t«di v angleškem i« nemJkem jeslk«. NAŠA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCI A Jugoalav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF . Jugoslav Federation S.-P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE , COMMONWEALTH NO. I3f 6. Published Weekly at 3639 W. 26th St. CHICAGO. ILL., June 13, 1934 Telephon.. Kochwell 2S64 VOL. XXIX. NATIONS PREPARE TO COUNTER INSANITY WITH MORE INSANITY Many years ago, when things were quite different in Great Britain than they have since become, Bernard Shaw (who also was different than he has since become) answered a question put to him about literary censorship that very nearly blow off the lid. There is a Lord Chamberlain or something in that country who can in the name of the Crown decide what plays and books may be withheld from the gaze of the public. About two decades ago there was a stir over a number of sensational suppressions; if memory serves aright, Shaw's own "Mrs. Warren's Profession" was among the banned works. "How can we abolish the censorship?" Shaw was asked. Shaw's reply was swift and to the point. "Abolish the monarchy!" he said. People rarely think a thing through to its proper conclusion. They fight an effect, and leave the cause untouched. They put oil of winter-green on an aching tooth, and do not have the tooth pulled. They punish thievery and petty vice and crime, and do nothing to remove the conditions of poverty and malnutrition that lead to the effects they deplore. They scold a child of being slow at school, and do not notice that the child is underfed or that his eyes need attention. nation is being militarized and European counties are unmade ready; France is prepa- easily arming; and the Eu-ring, too. And because France I ropean countries are uneasily is buying more guns and de- arming because Hitler rui^s veloping the war mind, Poland in Germany., and if Hitler is making preparations; and were not ruling in Germany because France and Poland the world would have less jit-and Italy and Czechoslovakia ters even though all dangers and the Baltic nations and the would not be removed. Balkan states are being suck- All right then, what's the ed into a whirlpool, Japan is way to save the world? Are preparing to strike at a Rus- we going to continue putting sia that is having its attention wintergreen oil on the aching distracted by a Nazi Germany tooth? Or are we going to rip the poisoned tooth out and end the agony? —The New Leader. and a Pilsudski Poland believed to be in a pact to gang up on the Soviets and take the Ukraine and absorb the Baltic I - states. And because Japan is Zarja'M Outing June 17 preparing to strike, America Singing Society Zarja of branch is being inflamed with a war 27 JsSF will hold an outing Sunday, June 17. at Tony Zalar's farm located at East Clairidon oft ot May-field Rd. To get to the farm take route Yorkers, and hundreds of mil-! through to the fin* railroad lions are taken from a bank-, crossing then go straight ahead till rupt people to build more ' OA , , r , , , ..__. A truek will leave at 7:30 frod and with all the "teeth" needed to safeguard human rights. It should have been passed weeks or months ago. Congress has no right to adjourn until a means of seUiing industrial dispute* without industrial war is on the statute books. —Lafcor. Socialist Party Convention Adopts New Declaration BY DONALD J. LOTRICH The Eighteenth National : ed. All four Slovene debate., not .0«-^"».gJI^ invention of the Socially to the convention were prewnt, e.d.r.1. p ..ny lrty of America wa, held in to pi,ad or «realt..r tg> , U more ¡mpo^ ^ ^ ^ temperature wm' Hd rL and we are a.ured that being militarized. And because of all that there is a real danger that if war comes it will involve not only Latvia and Estonia, Man-chukou and Korea, Colombia and Peru, Paraguay and Bolivia; there is the imminent danger that it will relentlessly draw in the whole world. And if there is such a world war, involving hundreds of millions of actual combatants fighting with the most fiendishly ingenious weapons the mind of man ever conceived, no human being will be exempt, and there is every possibility that civilization will be destroyed and what is left of the human race will be hurled back into the Dark Ages. So what? If a child cannot study and the Slovene National Home on St. Clair Ave. All out for a good time. There will be dancing, swiming, games and other entertainment for your enjoyment Eats and drinks wül also be plentyful. Don't forget, Sunday, June 17. All momfcem, friends and sympathizers are (welcome. — John Vekar, Cleveland, O. Not Particular Country (ientleman: "Here, hold trny horse a minute, will you?" Senator from Kentucky: "Sir! I'm a member of Congress." Country Gentleman: ''Never mind. You look honeat. I'll take a chance." Economic and Religious Controversy Today the world trembles on the brink of war. Powder kegs stand open at countless points, and men toss lighted matches around with careless abandon. We are told, therefore to get more powder kegs, gets bad marks, what are you not to remove ell powder kegs. Roing to do? Wallop the kid There is war danger in the for not doing better? Use the par East and in tho Ba/lkans;j caU)'-nine-tails? |Or are you there is war dan t r in the froing to go to an eculrt and Baltic region and in the Saar.lfret the kid glasses? Are you There is war danger because po'ng to feed the child pro-a newly inflamed Germany is periy' BY NORMAN THOMAS Convention Party Detroit, Mich., on June 1, 2 and tt, 1984. It was composed of 150 regular and about ai dozen fraternal delegates and the sessions were held at the Fort Wayne Hotel. Various organizational conferences were held prior to the opening of the regular sessions. It was in these sessions that one was able to note an atmosphere of rejuvenation and enthusiasm as the active Socialists from various parts of the country exchanged their views and experiences. The Socialist Party has much to gain from these conferences and the Detroit conferences should prove extraordinarily fruitful. I arrived in Detroit in time to take in the Thursday evening ma*smeeting at the Cass High School. From then until our departure Sunday night pratically all of ou.' time was devoted to the convention activities. It seemed to me that the Detroit comrades made a good job of preparing all the arrangements for the convention for which they deserve due credit. led by maniacal madmen who noisily and belligerently claim what is "rjghtly ours". And because the madmen claim what they say is theirs, youth and boys are goosestepping and munitions work are booming; because they look to the And when the world stands where it stands today, what are you going to do? Aggravate the irritation by building more ships and further militarizing the nation so as to make the collapse by that much more certain? Or" are Who says that law enforcement is action by their opposition to the lax in this country? Who complains l Child Labor Amendment and Fe-keep social and economic policies deral aid to schools. The Church has a right to argue against divorce and birth-control and to make rules for its own members; it has no right to demand that the state should enforce those clerical standards on citizens who in all honesty cannot accept thwn. In opposing thia sort of clericalism, whether it be Catholic or Protestant, we are in no way op- out of the realm of reliffious controversy. We abhorred the Ku Klux Klan and do net want even to Appear to imitate it. That does not mean, however, that we should never mention the political stani of the Roman Catholic hierarchy. It is not always bad; for instance, it deserves praise for its opposition to Hitler, but it played a shameful role ; posing religion or the freedom «f of acquiescence, or worse, to what j fellow-believers to * organ«e in Dollfuh» did in Austria. It is a d»- j churches of their own. The only grace that he should dare today to danger that America may ever in-say that his dictatorship, born of fringe on freedom of religion arises murder, is a government derived from the alliance of the Ohurdi or from God and dedicated to the prin- | its bishops with the forces of op-ciptas of the Pope's Encyclical on pre si on. Labor. --- S2ÏÏTC t he s m all at t end - due for •^»ain with However, we tried to this new declaration. ance. impress upon the comrades the need for more life, more action and more members for our Jugoslav Socialist Federa- tJon- las we are to get results, The convention itself began; changes ¡n the system. An-with the usual formalities. Qther re80iuti0n bitterly up- Farmers helped to formulate a program for the farmers — A congressional resolution told us that we are not so anxious to hold office Some may say that the tension between the two main groups, the "old guard" and the "young element", was strung fairly high but I did not notice that. Or should I say that it didn't seem so to me? Some of the delegates showed that years of training and polishing has made them revisionists rooted the NEA. Still another gave the Socialist stand on the unions and the A. F. of L. There were many other« presented, some amended and some even rejected. By a very close vote the convention rejected the majority American delegation report on the International. However, since while these same experiences ^ declaratfon hBi precisely have made others standpat- thg sa|ne objectjve it cannot ters. We soon discovered that L congidered a defeat. the young element predominated because the returns on committee elections gave them majority all the way around. Anton Zornik, Pa., Louis Zorko, Ohio and this writer representing 111. were the Slovene delegates. Chas. Pogo- I would be unfair, if I would rejec waa fraternal delegate say that any hostility prevailed between one group or another. That is -far from the ; truth. But there was a ten- The banquet, in particular, dency to make the Socialist was well run and managed. And let me add that the food In so far a* any church supports DoKfuss, it is the enemy of justice and freedom. Here in America it will take more than Father Cough-lin's brand of radicalism to overcome the service some of the Roman Catholic bishops are lending to re- Interrupted Prisoner: "Judge, I don't know what to do.' Judge: "Why, how's that?' Prisoner: 4,I swore to tell the truth, but every time I try, some lawyer objects." was very delicious, too. If there were any shortcomings the speakers and the program more than made up for them. Comrade Vladeck of New York presided and proved a jewel and an old hand at the game. Comrades Thomas, Kr-zycki and Hoan each made effective talks. Their addresses were also transmitted over the air by the National Broadcasting Co. I especially liked Norman Thomas plea of "reasonableness". Nearly a dozen other speakers had their say. A vocal solo and also a violin for the Jugoslav Socialist Fe-deration. Many other Jugoslavs of Detroit (participated in the proceedings, the mass-meeting and the banquet. Party of America more active, it was a great convention, more effective and more ra- The turning point of the Ame- . I 1 _____1—11__ I. nf _ .... m ____m.__ dical, especially, in view of what has happened to the Socialist Parties of Europe. This attitude finally prevailed. The "old guard" contented that everything should be done thru legal means. None disputed this. But the younger element insisted that the capitalists use every means lethal or illegal, to gain their desires .and when the capitalists use illegal means, as they have done in Austria or Germany, legality means nothing to the Socialists. The younger element stressed amphatically rican Socialists for greater achievements. And now that the deliberations are concluded we must all step out and bring the conclusions to a realistic — realisation. solo brought great applause.! that the Socialists want to Friday night the Jugoslav transform society thru legal Clubs held a meeting at 116 Six Mile Rd. About 60 attend- East for expansion (though you going to get back of the the half-wits have not got result« and find and fight the around to thinking what is to cau«*a? THE GREATEST FAILURE OF THE ACES «become of those who already Jive in the lands they crave) a nation is being inflamed with warlike lusts. And because that nation is being so inflamed, other nations likewise begin to prepare to counter insanity with more insanity. Because Hitler and Goering, Goebbels and Rust, Rohm and We are given as a reason for making war preparations the fact that Japan is getting aggressive; and Japan is getting aggressive because her militarists believe they have a chance to settle scores with Russia while Russia is distracted over the fate of the Ukraine; and the Ukraine is Streicher rule in Germany, the n danger because all the A SYMPOSIUM IN CLEVELAND "WHY DON'T THEY JOIN?" Of late we have frequently heard the appeal of Socialist speakers for the need of getting young folks into the Socialist movement. They tell Us that Youth, with its future yet ahead, faces a more serious problem for securing a livelihood than they, the arise Ives, experienced In their y^ueger days. Are the young foWcs aware of this fact? If they are, why don't they join or support the Socialist movement? Is it because the Socialist Partjr ia considered too revolutionary? Is it becaus' of the Party's stand on religion? Ot do the young folks believe that the "New D*aJ" has a solution for their problems? These and other questions will be answerer) at a symposium to be held in Cleveland on Saturday, June 16, under the aunpices of the English Section of branch No. 27 JSF. The and will be represented by John Rak. For Cleveland, comrades Josephine Turk and John Vehar will express their views on this subject and a representative from the Detroit Youth groivp is also expected to state his opinion on this problem. With aU these upeakejrs, a fine discussion should ensue which should be of benefit to our branches and our movement. All young folks are urged to attend and bring their friends along. It will be held at the branch headquarters, 6409 St. Clair Ave. It is also important that the old folks come and hear this discussion. It is their problem as well as that of the young folks, to help build an active Socialist Youth movement. The arrangement committee informs us that after the meeting a social will take place. We hope that the meeting will have a good attendance. All Chicago Youth group has been in-' comrades, friends and sympathisers vited to participate with a speaker are invited.—Pub. Comm. Can Write History Like trade unionism. Socialism is international. Capital* m it also international, but the political parti«« of capitalism take on various names in capitalist countries. Thus era have ».publican and Desnocratic parties in the United States, both being political expressions of the economic system of capitalism. About the only essential difference between the two parti«« ia in the division of the spoils among the po-and peaceful means. They ad- ,iticiar>&. Both parties stand for the ded, however, that if they exploiting system of capitalim weren't permitted to use which has brought wreck and ruin peaceful and legal efforts It0 °_ur country. Because tfre »yste« 'hey would use the only alter- native left to them. which the old parties stand for haa failed to meet the needs of civili*«-tion, they are destined to go down The New York old guard w'th the fall of capitalism. ,. . . . u , _ .__; .x, WKn the farmers and worker* Uvided sharply against this ; jhe power by the „TfoUtoto* declaration and led a bitter | ^ their votes to establish a victor- fight against its adoption but | ious workers' party, why should a big majority finally voted they at each recurring election sup- to accept these new declara-fh* P**11*1 their eaplulUtle .. T .. * , exploiters, thus voting for their own ons. In the four hour discus-__»___v.«* don some splendid arguments exploitation? Like lamba th«y have bettn an ea*y prey of th« srolvea of" capital Lin. There is no hope for ths Cannera were presented on both sides but the most convincing ones ¿ame from the younger ele-; ^kem unless they awak« to . i political action through a workers' nR,,u- partv. Many fine resolutions were adopted and many fine re- The Socialist party ia internationally organized as the party o»f work- ports were heard but the main erK In.our °,wn ^^ the worker» , a. a.- can write political history when they bone of contention was on the awakp fJ ^ throu^ ^ ^ new declaration. So when we «f their class. The objective la to tell you of that the main story c tablish world-wide political and is told. The delegates have industrial democracy. decided that the Party must —W. L. Baldridge. become more effective and if going leftward Will make it such then by all means Jet's make it a left party. But it is The partnership between capital and labor ia lifce the one between rider and horse. One geta the exercise, the other the spur. BY THIS OATH, 0 YOUTH irise. Spencer in The Omaha World HsraVd. Awake!- m With Freedom's ahining eyes! V * With Courage «heathed and helmeted with Truth, Ye mother«' aona, O valiant hearta of Youth— Wake from the clammy body of old Death When Spring retuma with fragrant flowery breath— And awear by brothera' blood, and by all aacred thing« Of Memory and Hope and Loire that sing«: That underneath the bough the«« thin«« «hall never be< Greed, Fear, Hate, War, and Infamy! —Brent Allinaon, in Unity.