Gianfranco Fini v Trstu označil zadnje Berlusconijeve izjave o pravosodju kot blodnje / 28 Minister Frattini prepričan v poenotenje tržaške desne sredine v drugem volilnem krogu /6 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Novi zakon o šolstvu: razprava je odprta Ivan Zerjal Novi zakonski osnutek o ureditvi slovenskega oz. dvojezičnega šolstva v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je v italijanskem senatu vložila senatorka Tamara Blažina, prihaja petdeset let po sprejetju prvega in 38 let po sprejetju drugega italijanskega zakona, ki se specifično ukvarjata s problematiko slovenskih šol v Italiji. Takrat je šlo le za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem, katerih ustanovitev so odredili zahodni zavezniki, potrdili pa sta jih mednarodni pogodbi, kot sta Londonski in Osimski sporazum. Od takrat je preteklo več desetletij. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Špetru v Benečiji zaživela zasebna dvojezična šola s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki ji je zaščitni zakon iz leta 2001 dal državno priznanje in je danes najpomembnejša šolska realnost v Nadiških dolinah, tako da je padel predlog tudi o ustanovitvi novih dvojezičnih šol v Bardu in Tipani. Na podlagi zaščitnega zakona je prišlo do ustanovitve Urada za slovenske šole in Deželne komisije za slovenske šole, ne pa še do predvidene samostojne sekcije pri tržaškem glasbenem konservatoriju, naše šolstvo pa je v vseh teh letih doživljalo spremembe, ki so sad bodisi dogajanja na šolskem področju na vsedržavni ravni bodisi spreminjanja na krajevni ravni predvsem z nazadovanjem števila učencev in dijakov, ki prihajajo iz slovenskih družin in naraščanjem števila tistih, ki prihajajo iz narodnostno mešanih oz. neslovenskih družin, ki danes sestavljajo lep del današnje populacije naših šol, kot je tudi ugotovila nedavna študija Slovenskega raziskovalnega inštituta. Poleg tega si je slovenščina začela utirati pot tudi na italijanskih šolah. Od tod zamisel o novem zakonskem osnutku, s katerim se želi urediti položaj slovenskega in dvojezičnega šolstva upoštevajoč omenjene spremembe. Pri tem besedilo prinaša dopolnila, a tudi spremembe k prejšnjim zakonskim besedilom, tudi k zaščitnemu zakonu, zaradi česar so se v javnosti že včeraj pojavili kritični odzivi. Soočenje, ki naj bi ga po besedah senatorke Blažinove sprožil zakonski osnutek, se je torej že začelo in bo verjetno trajalo še precej časa. Senatorka namreč upa, da bodo v jeseni stekle avdicije v pristojni komisiji, glede možnosti, da bi bil osnutek (ki povrhu ima »napako«, da so se do zdaj pod njim podpisali le senatorji opozicije) sprejet že v tej zakonodajni dobi, pa ni ravno optimistično razpoložena. dnevnik TOREK, 19. APRILA 2011_ št. 92 (20.107) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € TRST - Vložila ga je senatorka Tamara Blažina Nov zakonski osnutek o slovenski in dvojezični šoli Med točkami krepitev upravne avtonomije, ločeni seznami in glasbeni licej ROMJAN - Gradbišče bodo odprli do jeseni S sodišča zelena luč za gradnjo slovenskega šolskega središča ROMJAN - Ronške upravitelje je v soboto razveselila lepa novica. Goriško sodišče je izdalo odločbo, ki približno leto dni po odobritvi izvršnega načrta omogoča občini, da razpiše javno dražbo za gradnjo slovenskega šolskega centra v Romjanu. Razpleta se veselijo upravitelji, ob njih pa tudi učno in neučno osebje Večstopenjske šole Doberdob ter učenci romjanske šole, ki se v sedanjih šolskih prostorih že več let soočajo s problemom prostorske stiske. Sodniška odločba se ti- če lastništva parcele za stavbo romjanske osnovne šole, na kateri je predvidena gradnja slovenskega šolskega središča. Pritožbo je lani vložil občan, sodnik pa je odločil, da je zemljišče na razpolago občini. Na 23. strani TRST - Senatorka Tamara Blažina je v italijanskem senatu vložila zakonski osnutek o ureditvi šol s slovenskim učnim jezikom in dvojezičnim poukom v Furlaniji-Julijski krajini, ki želi biti dopolnitev in nadgradnja že obstoječe zakonodaje spričo spremenjenih razmer, v katerih deluje slovensko oz. dvojezično šolstvo. V osnutku so med drugim predvidene krepitev upravne avtonomije, uvedba ločenih seznamov osebja, ustanovitev glasbenega liceja in podporni pouk slovenščine. Sen. Bla-žinova upa, da bo to tudi iztočnica za širše soočenje v narodni skupnosti. Na 3. strani Obračun tržaškega konzorcija Confidi Na 4. strani Potres lahko doživimo tudi v Trstu Na 7. strani Občni zbor Kmečke zveze na Opčinah Na 8. strani V Gorici bo kmalu dražja še tunina Na 23. strani Na goriških cestah letos že tri smrtne nesreče motoristov Na 24. strani Brezplačno deskanje v občinskih poslopjih Na 25. strani slovenija Odstop Trobec Bučanove zamajal Pahorjevo vlado LJUBLJANA - Slovenska ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan je včeraj nepreklicno odstopila s svojega položaja. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je napovedal, da bo izvršnemu odboru stranke danes predlagal izstop iz koalicije. Premier Borut Pahor pa je nad odstopom presenečen. Ministrica je povedala, da se je za odstop odločila, ker se ji zdi, da pri svojem delu ne uživa podpore. V strankah so se na odstop in napoved Erjavca odzvali različno. Na 2. strani rim - Pismo predsednika republike Napolitano proti podlim napadom na sodnike RIM - Po koncu prejšnjega tedna, ki je potekal v znamenju več zaporednih ostrih napadov premierja Silvia Berlusconija na sodnike in plakatni akciji, s katero so bili sodniki izenačeni z Rdečimi brigadami, se je včeraj spet oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano. V pismu podpredsedniku Višjega sodnega sveta Micheleju Viettiju je poudaril, da je gonja proti sodstvu dosegla meje spodobnega. Plakatiranje (za katerega je dal pobudo kandidat Ljudstva svobode na milanskih volitvah), pa je označil za podlo provokacijo. Na 28. strani 2 Torek, 19. aprila 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Odstop ministrice iz kvote DeSUS zamajal Pahorjevo koalicijo Odstopila Trobec Bučanova, Erjavec za izstop iz koalicije Predsednik vlade zaradi odstopa presenečen - Različni odzivi političnih strank LJUBLJANA - Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan je včeraj nepreklicno odstopila s svojega položaja. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je njen odstop pozdravil in napovedal, da bo izvršnemu odboru stranke predlagal izstop iz koalicije. Premier Borut Pahor je bil nad odstopom presenečen. Trobec Bučanova je svoj odstop sporočila na novinarski konferenci, na katero je povabila le izbrane medije, drugi pa so ostali pred vrati. Povedala je, da se je za odstop odločila, ker se ji zdi, da pri svojem delu ne uživa podpore, in ker ima "dovolj neresnic in polresnic" na račun svojega dela. Svoje trimesečno delo je ocenila kot dobro in zakonito. Izbrane medije je še obvestila, da je bila dolžna kot predstojnica v prejšnjem tednu zaradi suma več kaznivih dejanj, na katere naj bi jo opozorili sodelavci, vložiti kazensko ovadbo zoper direktorico urada za kohezijsko politiko in vodjo organa upravljanja Matejo Čepin. Predsednik DeSUS, stranke, ki je Trobec Bučanovo predlagala za ministrico, Karl Erjavec je odstop ministrice pozdravil in na- povedal, da bo izvršnemu odboru stranke v torek predlagal izstop stranke iz koalicije. Za slednje se je, kot je dejal, odločil, ker več "nima smisla" vztrajati v koaliciji, "če ta nima posluha ne za poštene ministre ne za pripombe na pokojninsko reformo". URADNI OBISK - Avstrijski predsednik danes in jutri v Sloveniji Danilo Türk in Heinz Fischer o tablah, arhivih in tudi JE Krško LJUBLJANA/CELOVEC/DUNAJ - Na povabilo predsednika republike Slovenije Danila Türka bo danes in jutri na uradnem obisku v Sloveniji avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer. Obisk bo tokrat potekal še posebej v znamenju rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel ter drugih odprtih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem. Fischer je pred svojim odhodom v Slovenijo dejal, da je rešitev blizu, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler pa je izrazil upanje, da naj bi bil obisk dobro znamenje za zaključek pogajanj o ureditvi dvojezičnih napisov po velikonočnih praznikih. Kot je včeraj še poročala tiskovna služba deželnega urada Koroške, je Dörfler zveznemu predsedniku Heinzu Fischerju za obisk v Sloveniji dal na pot obsežen sveženj tem, za katerie si želi, da bi o njih spregovoril. Poleg ureditve vprašanja dvojezičnih tabel gre tudi za zaprtje nuklearne elektrarne Krško, gradnjo druge cevi cestnega predora Karavanke in tudi za odprtje vseh arhivov v Ljubljani in na Dunaju, »da bi koroška komisija zgodovinarjev lahko raziskala okoliščine atentatov na Koroškem«. Kot smo poročali, je slovenski predsednik Türk pred obiskom svojega avstrijskega kolega v Slovenije pretekli petek sprejel predstavnike vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev, na katerem se je lahko izčrpno seznanil z aktualnim stanjem v pogajanjih slovenske manjšine z zvezno vlado na Dunaju ter z deželno vlado v Celovcu. Glede vprašanja tabel oz. t. i. paketa ukrepov je predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm dejal, da je bilo glavno sporočilo pogovora, da se bo Republika Slovenija strinjala s takšno rešitvijo, ki bo sprejemljiva za manjšino. Iz urada predsednika Türka je bilo še poudarjeno, da se je predsednik zavzel za nadaljevanje dialoga. Kompromis, s katerim ne bi soglašale vse tri manjšinske organizacije, pa po besedah predsednika Slovenije ne bi predstavljal resnične rešitve. Pred obiskom avstrijskega predsednika Fischerja v Sloveniji kot tudi skorajšnjim zaključkom pogajanj o vprašanju dvojezičnih tabel so se včeraj na sedežu ZSO v Celovcu vnovič sestali predsedniki vseh treh političnih organizacij (NSKS, ZSO, SKS) in tudi Enotne liste (EL), da bi se dogovorili za enotno stališče in usklajen nastop na predvidoma zadnjem pogajalskem krogu 26. aprila z državnim sekretarjem Josefom Danilo Türk in Heinz Fischer med srečanjem leta 2008 na Dunaju Ostermayerjem in koroškim deželnim glavarjem Dörflerjem usklajen predlog tako glede ureditve vprašanja dvojezičnih napisov kot tudi t.i. paketa ukrepov. Kot je znano, je Narodni svet kro-ških Slovencev dosedanji vmesni rezultat pogajanj ocenil negativno in sedanji predlog s 17,5 odstotka za table zavrnil. Včeraj so imeli na mizi najnovejši osnutek predloga za rešitev vprašanja, ki ga je slovenskim organizacijam posredoval koroški deželni glavar, podrobnosti iz predloga pa niso prišli v javnost. Tako predsednik NSKS Valentin Inzko kot tudi predsednik ZSO Marjan Sturm sta bila pred začetkom usklajevanja optimistična, da bo manjšina šla v pogajanja z enotnim stališčem. Inzko, ki se je v nedeljo neformalno srečal s koroškim deželnim glavarjem, je še dodal, da bo dokončno stališče manjšine, vsekakor pa stališče NSKS, možno šele, ko bo na mizi tudi besedilo zakona oz. celoten paket. »To je tako tudi pri vseh pogajanjih v Evropski uniji,« je poudaril Inzko, ki ima mandat svoje organizacije, da pripelje pogajanja do konca. Pri tem ni nezanimivo, da je državni sekretar Josef Ostermayer v nedeljo v televizijski oddaji iz avstrijskega parlamenta, ki jo oblikuje uredništvo Avstrijske radiotelevizije (ORF), izrecno poudaril, da bi bila s sprejetjem načrtovanega ustavnega zakona Avstrijska državna pogodba (ADP) »izpolnjena«. V oddaji so predstavniki gradiš-čanskih Hrvatov sicer ugotavljali, da so na Gradiščanskem postavljeni dvojezični krajevni napisi, manjkajo pa - kot na Koroškem - napisi na javnih poslopjih, kažipoti itd. v hrvaščini. Nadalje nekaj dnevi obiskal službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kjer so bili vsi njeni sodelavci. "Ministrico sem tam prosil - vsi so bili navzoči in tako tudi razumeli - da hkrati s tem, ko odpravlja vse nepravilnosti za nazaj, poskrbi za dobro in uspešno delo ministrstva za naprej," je dejal in s tem zanikal navedbe ministrice, da je odstopila tudi zato, ker ni več imela njegove podpore. Da ima njegovo podporo, ji je, kot je dejal, povedal še včeraj zjutraj, ko jo je tudi prosil, naj odloži svojo odločitev. V strankah so se na odstop ministrice in napoved Erjavca, da bo stranki predlagal odhod iz koalicije, odzvali različno. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer meni, da je takšen poziv Erjavca z vidika stranke morda razumljiv, je pa neodgovoren z vidika koalicije. Tudi odstop ministrice Duše Trobec Bučan po mnenju Kumra "ne kaže na zrel odnos in na odgovornost do nalog, ki jih je nekdo sprejel". Podpredsednik SDS Zvone Černač ocenjuje, da je Slovenija na nek način talka Pahorjeve koalicije. Meni, da je vlada ne glede na to, ali bo DeSUS odšel iz koalicije ali ne, že nekaj časa neoperativna in nesposobna uveljaviti potrebne odločitve. Za predsednika Zares Gregorja Go-lobiča Erjavčeva napoved ni "nobena posebna novica". Odstop ministrice za lokalno samoupravo Trobec Bučanove pa vidi bolj kot nezmožnost opravljanja dela kot pa pomanjkanje podpore predsednika vlade Boruta Pahorja. Zaradi odstopa ministrice pa so zaskrbljeni v SLS, a so hkrati tudi odločno zavrnili navedbe, da naj bi se SLS dogovarjala o vstopu v aktualno vladno koalicijo. V LDS pričakujejo, da se bo DeSUS končno odločil, ali je v koaliciji ali zunaj nje, ker bo po besedah predsednice stranke Katarine Kresal potem lažje delati. V SNS so prepričani, da je Trobec Bučan odstopila, ker je hotela počistiti z navlako, ki se je v dolgem času nabrala na ministrstvu, v NSi pa menijo, da bi morala vlada zdaj nemudoma odstopiti. Oglasila se je tudi Mateja Čepin in zavrnila očitke, da je pri delu urada, ki ga je vodila, prišlo do kaznivih dejanj. O kazenski ovadbi, ki naj bi jo Duša Trobec Bučan vložila zoper njo v petek, ne ve nič, napovedala pa je, da bo tudi sama vložila kazensko ovadbo zoper Trobec Bučanovo. Henrik Gjerkeš, ki je mesto ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zasedal pred Dušo Trobec Bučan, je ocenil, da je njegova naslednica očitno stopila v prevelike čevlje. (STA) Vajgl z Jandrokovicem o zaključku hrvaških pogajanj z EU BRUSELJ - Evropski poslanec in poročevalec v senci za Hrvaško v okviru liberalne skupine Ivo Vajgl (AL-DE/Zares) se je včeraj v Bruslju srečal s hrvaškim zunanjim ministrom Gor-danom Jandrokovicem, s katerim sta govorila o zaključnih pogajanjih Hrvaške za članstvo v uniji, so sporočili iz Vajglove pisarne. Vajgl in Jandrokovic, ki sta se srečala dan pred pristopno konferenco, na kateri bo Hrvaška predvidoma začasno zaprla dve poglavji v pogajanjih z EU, sta menila, da nedavna razsodba haaškega sodišča proti hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču ter burni odzivi na Hrvaškem ne bi smeli vplivati na potek pogajanj. Hrvaškemu ministru je Vajgl zagotovil, da bo v morebitnih razpravah, ki jih bodo v Evropskem parlamentu sprožile odločitev haaškega sodišča in čustveni odzivi nanjo, podprl prizadevanja hrvaške vlade, da v čim krajšem času izpolni pogoje za članstvo, zaključi pogajanja in kot 28. članica vstopi v EU. "Nobenega dvoma ni, da je zločinski načrt za vojno z vsemi predvidljivimi posledicami nastal pod okriljem režima Slobodana Miloševica in da je bila Hrvaška med žrtvami tega zločinskega načrta," je izjavil Vajgl. Hrvaška bo danes v Bruslju predvidoma začasno zaprla dve poglavji v pogajanjih z EU - kmetijstvo in razvoj podeželja ter regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov. S tem bo imela zaprtih 30 od skupno 35 poglavij. Hrvaška želi pogajanja končati do konca junija, vendar se ji ta cilj zaradi težavnega poglavja o pravosodju, ki velja za "poglavje vseh poglavij", izmika. Hrvaška desnica zahteva ustavitev pogajanj z EU ZAGREB - Hrvaška stranka prava (HSP) je napovedala, da bodo danes v središčih vseh županij začeli zbirati podpise pod peticijo, v kateri bodo od vlade zahtevali prekinitev pogajanj z EU do parlamentarnih volitev. Predsednik HSP in njen edini saborski poslanec Daniel Srb je ob tem dejal, da bodo zahtevali tudi prekinitev pregona hrvaških veteranov. Srb je napovedal, da bodo s peticijo od vlade zahtevali, naj pokliče hrvaške veleposlanike v državah članicah EU na posvetovanja v Zagrebu, premierka Jadranka Kosor pa naj se nujno sestane z veleposlaniki držav EU, ki so akreditirani v Zagrebu. HSP pričakuje, da bo vlada zahtevala tudi izredno sejo Varnostnega sveta ZN, na kateri naj bi pojasnili značaj hrvaških vojaških operacij Nevihta in Blisk. Pravaši so edina hrvaška parlamentarna stranka, ki nasprotuje članstvu Hrvaške v EU. KRIMINAL - Uspeh policije iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Avstrije Zaplenili 105 kg kokaina in aretirali več tihotapcev mamil ZAGREB - Slovenski policisti so skupaj s kolegi iz Hrvaške, Nemčije in Avstrije prejšnji teden zasegli 105 kilogramov kokaina, ki je na črnem trgu vreden 3,9 milijona evrov, so včeraj sporočili na novinarski konferenci na sedežu hrvaške policije v Zagrebu.Direktor uprave slovenske kriminalistične policije Jurij Ferme je po novinarski konferenci dejal, da je bil del mamil glede na količino najverjetneje namenjen tudi slovenskemu trgu. Dodal je, da so slovenski kriminalisti 12. aprila pri Brežicah prijeli tri hrvaške državljane ki so sedaj v priporu in čakajo na izgon iz Slovenije. Direktor hrvaške policije Oliver Grbic pa je povedal, da bodo policisti operacijo, ki so jo poimenovali Pajkova mreža, nadaljevali in da kmalu pričakuje nove aretacije. Omenil je, da je del zaseženega kokaina iz Kolumbije.Tudi Grbic je ocenil, da je zasežena količina prepovedanih mamil prevelika za majhen hrvaški kokainski črni trg in da je bila droga verjetno namenjena tudi uporabnikom v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Franciji. Gre za nov primer tihotapljenja prepovedanih drog, ki so jih v Evropo z zasebnim letalom pripeljali iz južne Amerike. Kokain je potoval iz Dominikanske republike v Francijo in Nemčijo, nato pa z avtomobiloma skozi Avstrijo in Slovenijo proti Hrvaški. Kot so še pojasnili na novinarski konferenci, so tihotapci prepeljali kokain z letalom iz Dominikanske republike proti Bahamskem otočju, ter nato v Nico v Franciji. Z istim leta- lom so potem mamila prepeljali še v Stuttgart v Nemčiji. Pilot je najel dve luksuzni vozili, s katerimi so tihotapci nadaljevali proti Hrvaški, čez Avstrijo in Slovenijo. Njihovo pot je policija nadzorovala vse od začetka. V prvem vozilu je bila predhodnica, mamila pa so bila v drugem vozilu, ki je pred predorom Karavanke zapustilo avtocesto. Avstrijski policisti so se nato odločili, da bodo vozilo znamke mercedes ustavili. V avtomobilu so našli pet kovčkov, v katerih je bilo 105 kilogramov kokaina. Obenem so odvzeli prostost hrvaško-kanadskemu državljanu in hrvaški državljanki. Slovenski policisti so prijeli štiri hrvaške državljane iz prvega avtomobila. Zaradi pomanjkanja dokazov so eno osebo izpustili na prostost. V Zagrebu so prav tako priprli eno osebo. Mednarodno operacijo Pajkova mreža je februarja sprožila hrvaška policija, ki je doslej kazensko ovadila sedem oseb, vključno z dvema, ki so ju prijeli avstrijski organi pregona. Poleg slovenske, nemške in avstrijske policije so v operaciji sodelovali tudi s kolegi iz Dominikanske Republike in ZDA. Zaradi tega, ker se kriminalistična preiskava nadaljuje v vseh državah, na včerajšnji novinarski konferenci niso mogli razkriti drugih podrobnosti. Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi predstavnika nemških in avstrijskih kriminalistov, Jürgen Stock in Franz Lang, ter direktor hrvaškega protikorupcijskega urada Dinko Cvitan. Vsi so pohvalili medsebojno sodelovanje kot najboljši primer boja proti mednarodnemu organiziranem kriminalu. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 19. aprila 2011 3 TRST - Senatorka Tamara Blažina predstavila nov zakonski osnutek o slovenskih in dvojezičnih šolah v FJK Dopolnitev in nadgradnja zakonodaje š • š V • V • V« I š • ter iztocmca za soočenje v nasi skupnosti Sad skupinskega dela - Šest poglavij in 23 členov - Med glavnimi točkami tudi ločeni seznami osebja in okrepljena upravna avtonomija TRST - Osemintrideset let po zadnjem zakonu je luč sveta zagledal nov zakonski osnutek o ureditvi slovenskih in dvojezičnih šol v Furlaniji-Julijski krajini. Z osnutkom, ki ga je vložila senatorka Tamara Blažina, se želi dopolniti, spremeniti in nadgraditi obstoječo zakonodajo, predvsem zakona iz leta 1961 in 1973 ter zaščitni zakon iz leta 2001 (šole ščitita tudi Londonski in Osimski sporazum iz leta 1954 in 1975), spričo sprememb, do katerih je prišlo tako na področju italijanske zakonodaje kot v samih naših šolah, npr. s spremembo narodnostnega sestava. Blažinova, ki pripada Demokratski stranki, je osnutek predstavila včeraj dopoldne na tiskovni konferenci na sedežu parlamentarnega urada DS v Trstu, kjer je potrebo po dopolnitvi in nadgradnji obstoječe zakonodaje utemeljila z dejstvom, da je šola najpomembnejše sredstvo za ohranjanje jezika in identitete ter za vsestranski razvoj narodne skupnosti, tej problematiki pa je senatorka tudi posvetila večino časa v tem mandatu. Oblikovanje besedila je trajalo približno poldrugo leto, osnutek pa je po besedah Blažinove skupinsko delo, saj se je se- natorka srečala tako z ravnatelji šol kot s člani Deželne komisije za slovenske šole in člani skupnega omizja slovenske manjšine, tako da je devetdeset odstotkov besedila usklajenega, medtem ko o preostalih desetih odstotkih pogledi še niso usklajeni. Osnutek šteje 23 členov, razdeljenih na šest poglavij (poleg splošnih predpisov so tu še administrativne in upravne dejavnosti, učno, neučno in pomožno osebje, položaj v videmski pokrajini ter nadaljnji in zaključni predpisi). Med najpomembnejšimi predlogi (obširneje o njih poročamo na drugem mestu) so uvedba enotne deželne lestvice za šolsko osebje in ponovna uvedba ločenih seznamov, okrepljena avtonomija in vloga Urada in Deželne komisije za slovenske šole, možnost poučevanja slovenščine na italijanskih šolah in ustanovitev glasbenega liceja. Besedilo je seveda mogoče dopolniti oz. izboljšati, lahko pa vsekakor postane iztočnica za širše soočenje znotraj narodne skupnosti. Blažinova, ki upa, da bodo jeseni stekle avdicije v pristojni komisiji, je podpise pod svoj zakonski osnutek zbrala doslej sko- raj izključno pri senatorjih opozicije, v prvi vrsti DS, pa tudi UDC, južnotirolske SVP, Italije vrednot, Mešane skupine in rutellijevcev, zato je na včerajšnji predstavitvi profesor Samo Pahor predlagal iskanje podpisov tudi pri senatorjih desne sredine s Sardinije in iz južne Italije, kjer je prisotna albanska manjšina in so tam dovzetni za taka vprašanja. Za deželnega svetnika Stranke komunistične prenove Igorja Kocijančiča je zakonski osnutek najbolj posodobljena fotografija sedanjega stanja, medtem ko se je proti enostavni prilagoditvi temu stanju izrekla ko-ordinatorka za šolstvo pri SSO Jelka Cvel-bar, za katero mora šola utrjevati tisto, kar mora sama dajati (mišljeno je bilo tu utrjevanje znanja slovenščine). Deželni tajnik SKGZ Livio Semolič (drugače tudi sodelavec Blažinove) pa je dejal, da mora šola izhajati predvsem iz potreb učencev. Zanj je osnutek prepotreben zakonsko formalni akt, za vsebino pa smo veliko bolj odgovorni mi oz. šola, ki mora v sodelovanju z vsemi manjšinskimi akterji ponuditi čim bolj kakovosten pouk. Ivan Žerjal Senatorka Tamara Blažina upa, da bodo jeseni v pristojni komisiji stekle avdicije o zakonskem osnutku kroma TRST - Glavne točke besedila zakonskega osnutka o slovenskih in dvojezičnih šolah v FJK Intendant, glasbeni licej in sodelovanje s Slovenijo Možnost pouka slovenščine tudi na italijanskih šolah TRST - Zakonski osnutek, ki ga je vložila senatorka Tamara Blažina, si kot cilj postavlja zaščititi pravico do izobraževanja v maternem jeziku na celotnem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina, s primerno razširitvijo šol in široko izobraževalno ponudbo, poleg tega je tu tudi zagotovitev organizacijske in upravne avtonomije, piše v predgovoru zakonskega besedila. V prvih treh členih je govor o splošnih ciljih, šolski mreži in urnikih, kjer se med drugim poudarja, naj določila vladne šolske reforme ne zadevajo slovenskih oz. dvojezične šole, dalje predlaga možnost diversificiranih urnikov na osnovnih šolah, medtem ko bi moralo biti na srednjih šolah število ur pouka slovenščine enako številu ur pouka italijanščine, omenja pa se tudi možnost krčenja števila učnih ur. Na administrativnem in upravnem področju, kateremu so posvečeni nadaljnji trije členi, osnutek predlaga upravno in finančno avtonomijo Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK s podružnicami v Gorici in Vidmu, kateremu bi načeloval intendant s pristojnostmi deželnega šolskega ravnatelja. Prav tako je predvidena krepitev vloge Deželne komisije za slovenske šole, katere mnenje bi moralo biti obvezno in obvezujoče npr. pri vprašanjih spreminjanja obsega šolske mreže. Komisijo bi morali tudi dopolniti z enim predstavnikom učnega oseb- ja otroških vrtcev in tremi člani, ki bi jih imenovala skupščina izvoljenih predstavnikov slovenskega jezika, ki jo določa zaščitni zakon. Pet členov je posvečenih ravnateljem ter učnemu, neučnemu in pomožnemu osebju. Tu se npr. predlagata ponovna uvedba ločenih seznamov kot tudi enotna deželna lestvica, medtem ko bi moralo začetno izobraževanje učnega osebja (člani slednjega naj bi po novem ne bili več samo taki, ki so slovenskega maternega jezika, ampak tudi osebe s popolnim znanjem slovenščine) potekati v slovenskem jeziku. Za sprejem na razpis za stolice italijanščine na slovenskih šolah naj ne bi bilo več obvezno primerno znanje slovenskega jezika, prav tako naj ne bi bil več pogoj za oprostitev kolokvija dejstvo, da je zainteresirani vsaj tri leta poučeval na slovenskih šolah. Razpis za ravnatelje je treba objaviti vsaka tri leta oz. takoj, ko se ugotovita dve prosti mesti v eni pokrajini oz. največ tri prosta mesta v dveh pokrajinah. Posebna lestvica je predvidena tudi za osebje dvojezičnih šol v videmski pokrajini, kjer se glede pouka slovenščine omenja možnost črpanja učnih moči tudi iz drugih šol oz. najemanje zunanjih izvedencev, prav tako osnutek predvideva možnost ustanavljanja dvojezičnih višjih srednjih šol. Za ravnatelje in pripadnike upravnega osebja se zahteva popolno znanje slovenskega jezika, za člane pomožnega osebja pa temeljno ustno znanje slovenščine. V ostalih členih osnutka je med drugim predvidena možnost uvedbe kurikularnega ali izbirnega pouka slovenščine na srednjih šolah v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, kjer se lahko črpa učno osebje s seznamov za šole s slovenskim učnim jezikom. 15. člen zaščitnega zakona, ki predvideva ustanovitev slovenske sekcije pri tržaškem konserva-toriju, je treba dopolniti z določili zakona o reformi glasbenega in umetnostnega šolstva iz leta 1999, pri najemanju osebja pa se odpravljajo določila 425. člena zakonskega odloka iz leta 1994 o črpanju osebja za slovenske šole. Predlaga se tudi, da je t.i. vsedržavna pisna naloga Invalsi napisana v slovenščini (v slučaju dvojezičnih šol pa v dvojezični obliki). Osnutek predvideva tudi sodelovanje s šolami v Republiki Sloveniji ter priznanje Sindikata slovenske šole s pravico do letnega sindikalnega dopusta. Na področju zagotavljanja čim širše višješolske izobraževalne ponudbe se med drugim predlaga ustanovitev glasbeno-umetnostne-ga liceja in možnost uvedbe t.i. artikuliranih razredov. Za učence oz. dijake s pomanjkljivim znanjem slovenskega jezika je predviden podporni pouk. Za kritje zakona je predvidena vsota treh milijonov evrov, ki bi jih lahko zagotovili s tem, da bi odvzeli pravico do koriščenja službenega avta osebam, ki ne zasedajo več javnih funkcij. (iž) CELOVEC Petdeset tisoč obiskovalcev na sejmu Prosti čas CELOVEC - Spomladanski sejem »Prosti čas«, ki je istočasno z avtomobilskim sejmom in sejmom za motociklizem pretekli konec tedna potekal v koroški prestolnici, ostaja pravi magnet za obiskovalce. Letos je štiridnevno prireditev obiskalo kar 50.000 obiskovalcev, sta zadovoljno ugotovila predsednik nadzornega odbora sejemske družbe »Koroški sejmi« Franz Pacher in poslovodja Erich Hallegger. Po anketi med obiskovalci je kar 94 odstotkov vprašanih letošnjo ponudbo na sejmu ocenilo kot zelo dobro ali vsaj dobro. Veliko zanimanje je vladalo še posebej za ekološka živila, kozmetiko in oblačila, zato je poslovodstvo sejma napovedalo, da želi v sodelovanju z združenjem »Bio Austria« ponudbo na tem področju v prihodnje še izboljšati. (I.L.) ŠPETER - Dvojezična šola Poziv za pomoč pri nakupu novega šolskega avtobusa ŠPETER - »Nam češ parpomat ukupit nov šolski avtobus za dvojezično šolo?« Tako piše na letaku, ki ga je pripravil Zavod za slovensko izobraževanje, ki je dvojezično šolo v Špetru upravljal od njene ustanovitve do njenega podržavljenja, a še vedno ohranja pomembno vlogo, saj ji na primer nudi celo vrsto storitev, med katerimi naj omenimo šolsko menzo in prevoz nekaterih šolarjev. V dvojezični šolski center v Špetru hodi namreč veliko otrok (približno tretjina vpisanih), ki prihajajo iz širšega območja, ki gre od Čedada proti Čenti in Vidmu, medtem ko ostali izhajajo iz družin, ki živijo v Nadiških dolinah. Slednji imajo za prevoz v šolo na razpolago občinski šolski avtobus, za prevoz ostalih pa skrbi Zavod za slovensko izobraževanje. Šolska avtobusa, s katerima so se otroci vozili doslej, pa sta zelo stara in dotrajana, tako da bi nujno potrebovali novega in večjega, saj bi to omogočilo boljšo organizacijo in racionalizacijo. Zavod za slovensko izobraževanje pa si sam ne more privoščiti nakupa novega avtobusa in je zato sprožil nabiralno akcijo. Kdor želi pomagati, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun Zavoda za slovensko izobraževanje pri špetrski filiali Čedajske banke (IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938). (NM) SEŽANA - Slovensko zdravniško društvo Trst - Gorica Tokratno strokovno srečanje posvečeno diagnostiki in terapiji bolečin v hrbtenici Člani Slovenskega zdravniškega društva so tokrat prisluhnili predavanju o bolečinah v hrbtenici SEŽANA - V petek so se člani Slovenskega zdravniškega društva zbrali v zgornjih prostorih Pivnice Sarajevske pivovarne v Sežani na 162. strokovno-dru-žabnem srečanju. Predsednik dr. Rafko Dolhar je pozdravil kolege in predstavil predavatelja. V lepo opremljeni dvorani je 40 članov društva pazljivo prisluhnilo predavanju »Bolečine v hrbtenici : Diagnostika in terapija«, ki ga je imel mag. dr. Nikša Hero, specialist ortoped bolnice v Valdoltri in odgovoren za oddelek, ki se ukvarja s problemi hrbtenice. V sliki in besedi je skušal poslušalcem čim bolj približati nekatere težke okvare, s katerimi se je srečal pri pacientih in tudi pozitivne kirurške rešitve, ki so sledile. Ekipa ortopedov, ki dela v Valdoltri je visoko specializirana. Stalno sledi novostim, se izobražuje na seminarjih po svetu in vsak izmed njih je specialist še za posamezne dele okostja. Samo tako, menijo, lahko ustrezno pomagajo čim več pacientom. Predavanju je sledila diskusija, ki se je nadaljevala še ob pogrnjeni mizi . (Marilka) 4 Torek, 19. aprila 2011 GOSPODARSTVO KREDIT - Občni zbor tržaškega konzorcija za kreditna jamstva storitvenega sektorja Confidi še naprej ob strani podjetij, ki jih je prizadela kriza Trgovinsko zbornico v novem upravnem svetu zastopa predsednik SDGZ Niko Tenze TRST - Franco Rigutti bo še naslednja tri leta vodil tržaški konzorcij za posojilna jamstva Confidi, ki je včeraj v prostorih tržaške Trgovinske zbornice opravil redni letni občni zbor. Na skupščini so bili izvoljeni člani novega upravnega sveta konzorcija, ta pa je iz svoje srede izvolil oziroma potrdil dosedanjega predsednika Riguttija. Člani konzorcija, ki združuje majhna in srednja podjetja trgovskega in terciarnega sektorja, potrošniške zadruge in skupine za kolektivne nakupe, so odobrili poročilo predsednika, iz katerega je izšla fotografija storitvenega sektorja na poti okrevanja po krizi. Rigutti je na javne uprave in banke naslovil poziv k večjemu posluhu za potrebe podjetij in njihovega dostopa do kredita, ki je bil v letu 2010 največja kritična točka sektorja velikega pomena tako v proizvodnem kot zaposlitvenem pogledu. Institucionalna vloga konzorcija Confidi je sicer ravno podpora podjetniškega sistema pri njegovih odnosih z bankami. Nasplošno vzeto je bilo leto 2010 še vedno leto precejšnjih težav, čeprav manj izrazitih kot v letu prej. Dostop do kredita je bil še naprej oviran zaradi posledic akutne faze gospodarske krize in zelo neenakomernega oživljanja gospodarstva in tudi samega storitvenega sektorja. Lokalne razmere so po Riguttijevih besedah več ali manj zrcalne glede na razmere v državi. Ob tem je navedel podatke nacionalnega observatorija za kredit, po katerem je v zadnjem četrtletju lanskega leta skoraj 49 odstotkov anketiranih podjetij, pretežno najmanjših in v trgovinskem sektorju, izjavilo, da imajo težave pri financiranju svojih dejavnosti. Ob je 24,6-odstotni delež podjetij, ki so se obrnila na banke, prejelo kredite v manjšem obsegu od zaprošenega, 23 odstotkov podjetij je zabeležilo rast stroškov za bančne storitve. Logični sklep bi lahko bil, da banke tako rešujejo lastno produktivnost oziroma dohodkovnost. V Furlaniji-Julijski krajini so učinki gospodarske krize dosegli vrhunec v letu 2009, ko je vrata zaprlo 1600 podjetij, v Trstu pa jih je prenehalo delovati 267. Ob tem je Rigutti poudaril, da je mogoče kreditne potrebe podjetij reševati samo na skupen način, z združenimi močmi javnih in zasebnih subjektov, saj zasilne rešitve ne morejo zadostovati na srednji rok. Zato se je predsednik konzorcija zavzel za vsebinski zasuk v odnosih med podjetji in institucijami, od katerih podjetja poleg večjega posluha pričakujejo tudi posodobitev in poenostavitev operativnih Franco Rigutti je bil potrjen za predsednika konzorcija za še en mandat arhiv metodologij, s čimer bi zagotovili tudi ustreznejše časovnice za odzivanje na potrebe podjetij. Za vzgled je Rigutti ob tem navedel tržaško Trgovinsko zbornico, ki je tudi lani v zelo kratkem času obnovila predlanske protikrizne ukrepe in dala na voljo dotacijo 600 tisoč evrov, s katero je več kot sto podjetjem pomagala pri do-kapitalizaciji in najemu kredita. Da postaja Confidi vse bolj nepogrešljiv instrument pri kreditiranju, pričajo številke, po katerih se je v lanskem letu število članov konzorcija povečalo za 214, število konvencioniranih bank pa se je povzpelo na 17. Število operacij posojilnega jamstva je lani doseglo 1122 (konec leta 2008 jih je bilo 996) za skupno vrednost 77,6 milijona evrov. Rigutti je ob tem poudaril pomen zakoreninjenja konzorcija v okolju in dobrega sodelovanja s stanovskimi organizacijami. Izrazil je tudi pozitivno oceno novega enotnega bančnega besedila, ki med drugim predvideva ohranitev avtonomnega nadzornega organizma za manjše konzorcije, kar preprečuje zvišanje stroškov za člane konzorcija. V nov upravni svet konzorcija Con-fidi so bili poleg predsednika Riguttija imenovani Fulvio Benvenutti, Roberto Bettin, Renato Guercio, Antonio Paolet-ti, Manlio Romanelli, Giorgio Suraci ter Vittorio Bortolotti v zastopstvu Dežele FJK in Niko Tenze, predsednik SDGZ, v zastopstvu Trgovinske zbornice. Slovenski bencin proti meji 1,3 evra za liter LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj znižala trošarine za neosvinčen motorni bencin in tako preprečila zvišanje cen neosvinčenega 95-oktanskega bencina, hkrati pa nekoliko omilila podražitev neosvinčenega 98- in 100-oktanskega bencina. Dražja bosta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje. V naslednjem 14-dnevnem obdobju bo torej treba za liter neosvinčenega 95-ok-tanskega bencina tako kot doslej odšteti 1,292 evra. Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin pa se bosta podražila za cent na 1,319 evra za liter. Cena dizelskega goriva se bo zvišala za 1,7 centa na 1,254 evra za liter, kurilnega olja pa prav tako za 1,7 centa na 0,949 evra za liter. Cena avtoplina ostaja na Petrolu nespremenjena pri 0,775 evra na liter. Kot je razvidno iz sporočila urada vlade za komuniciranje, je vlada znižala trošarino za neosvinčeni bencin za nekaj manj kot 5,5 odstotka na 406,38 evra za tisoč litrov. Brez znižanja trošarin bi se neosvinčeni 95-oktanski bencin podražil na 1,320 evra, 98-oktanski pa na 1,348 evra za liter. D&B: Slovenija stoji tako rekoč na mestu LJUBLJANA - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) je bonitetno oceno Slovenije aprila ohranila nespremenjeno. Slovenski rating ostaja enak, uvršča se v kategorijo držav z nizkim tveganjem in ohranja prvo mesto v regiji. Pri-stavka o nazadovanju oziroma krepitvi tudi ni. Glede na zadnja statistična poročila D&B pričakuje zmerno rast bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer za dva odstotka v 2011 in za 2,4 odstotka v letu 2012. Domače povpraševanje je kljub rasti v zadnjem četrtletju 2010 še vedno problem, na temu področju pa v Sloveniji niti ni opaziti optimizma, še pravijo v D&B. Dodajajo, da banke težko podeljujejo posojila za investicije, po drugi strani pa večinoma niti niso potrebna, ker so zmogljivosti zaradi nižje prodaje nezasedene. Zaradi dolžniške krize v območju evra, rasti cen hrane in nafte ter domačih potreb po strukturnih reformah ostajajo predvidevanja za obdobje 2011-2012 negotova. Poročilo omenja civilno nepokorščino samostojnih podjetnikov, obtožbe podjetnikov, da vlada ogroža obstoj delovnih mest, ker ne liberalizira trga dela, in spremembe glede plačilnih rokov in pobota. PODJETNIŠTVO - Pobuda tržaškega podjetja PrimoAroma za udeležence letošnje Bavisele »Umetniška« pločevinka kave Delo Giovannija Pulzeja krasi posebno serijo črno-belih pločevink, ki jih bodo v dar prejeli udeleženci majskega teka Fabrizio Polojaz s svojo kavo, ki jo poleg kakovosti odlikuje tudi izvirna embalaža kroma EVRO 1,4275 $ -1,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 18.4. 15.4. ameriški dolar 1,4275 1,4450 japonski jen 118,25 93199 120,37 9,4389 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 40,3950 63 4520 40,6500 64 0610 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int" 7,4583 0 87750 Ul^U 1 J 7,4581 0,88380 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 8,9352 7 7880 9,9660 7,8080 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,188 1 2821 24,213 1,2897 jVILoIjKI llallh. estonska krona frtrint 15,6466 267,34 15,6466 26718 1 1 la 1 1 +0,00 +0 00 KRKA I I IKA KOPER 59,32 12 95 -0,80 -0 38 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 169,50 230,65 -0,29 -1 89 TELEKOM SLOVENIJE 74,00 -1,95 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 15,35 DELO PRODAJA 20,99 rrm 7Q no +1,25 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 13,00 3,92 -- ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 8,41 4,50 +0,12 KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS MI IB! IANA 11,80 7,95 22,95 300 10 -1,67 +5,30 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 59,00 174 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 102,00 16,60 +0,00 +0,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. aprila 2011 -2,91 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,145 98,3 15 87 -1,38 -4,66 -1 43 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,957 0,876 -4,82 -421 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,528 0,756 -4,53 -1 75 EDISON ENEL ENI 4,51 1685 -2,76 -1 75 FIAT FINMECCANICA 6,175 8,73 -2,60 -0 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,01 -3,97 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,07 1403 -4,17 -0,28 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,87 4,28 -0,59 -1,47 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,43 2,25 -3,38 -1 49 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,355 15 28 -1,93 -2 11 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,78 4,04 -0,51 -1,13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,035 0,995 -2,43 -2 16 TENARIS TERNA 16,68 3,306 -2,00 -1 55 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,077 5,745 -1,40 -3 12 UNICREDIT 1,636 -4,16 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 107,33 $ +0,20 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 785,05 -0,89 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.182,60 1.196,00 -0,68 -0,04 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.380,23 743,66 -0,88 -1,10 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 303,12 1.787,09 -1,02 +0,57 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.513,90 -0,09 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.186,68 2.289,23 -1,26 -0,80 S&P 500, New York 1.303,59 -1,22 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.338,03 7.026,85 5.870,08 +0,11 -2,11 -2,10 CAC 40, Pariz 3.881,24 -2,35 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.770,00 1.223,3 2.847,96 -1,00 -1,35 -2,44 Nikkei, Tokio 9.556,65 -0,36 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.144,38 23.830,31 3.056,98 -0,28 -0,74 +0,21 Sensex, Mubaj 19.091,17 -1,53 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 19. aprila 2011 5 ISTRSKI ZORNI KOT O neoporečnosti operacije Nevihta Miro Kocjan_ Hrvaški politični vrh enotno nastopa pri obsodbi haaškega sodišča. Generali za zdaj plačujejo ceno za dejstvo, da zločini niso bili kaznovani. Predsednik Hrvaške Ivo Josipovič, ki je med drugim strokovnjak mednarodnega kazenskega prava, je dejal, da ne le njega, marveč tudi druge mora prizadeti obrazložitev haaškega sodišča, ki vključuje tudi najvišji hrvaški politični vrh države v tezo o obstoju zločinske organizacije. Sreča sicer je, da obsodba, čeprav težka, ne izpodbija legitimnosti domovinske vojne ter operacijo Nevihta. Za nas, naglaša Jo-sipovič, bo domovinska vojna ostala pravičen obrambni boj, v katerem smo ubranili svobodo in neodvisnost preg agresijo in zločinsko politiko Miloše-vičevega režima. Jadranka Kosor, predsednica vlade, pa je poudarila, da bo v okviru pravnih danosti storila vse, da se med drugim prekvalificira stališče sodišča, da je hrvaško državno vodstvo delovalo v zločinski združbi v nasprotju z mednarodnim pravom in konvencijami Združenih narodov. Veteranske organizacije so mirno a odločno obsodile obsodbo haa-škega tribunala. Da se protesti ne bi izrodili, je najbrž, kakor ugotavljajo marsikje, tudi osebna želja obsojenega generala Gotovine. Kakorkoli, na dlani je, da je sklep haaškega sodišča očitno zgrešeno politično dejanje, na katero Hrvaška reagira, kakor je bilo sicer pričakovati. Odvetniki, ki so branili generale, pa ugotavljajo, da se je zgodil, kakor beremo, »absurd«: sodna razprava se je namreč začela 11. marca leta 2008, trajala je skupaj 303 dni, ko so poslušali 145 prič, od vsega tega pa ni bilo nič! Branilec generala Čermaka J. Slokovič si predstavlja, da je sodišče obsodilo generala zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storila druga oseba, s čimer je preprosto igno-riran pojem o resnici. Niso pa redki tisti, ki trdijo, da bo sodišče v drugi instanci ravnalo drugače. Med njimi je na primer Zlatko Komadina, predsednik kvarnerske regije. V zagrebški odvetniški zbornici je mogoče prisluhniti grenkemu stališču, »da na Hrvaškem nič več ne bo kakor prej!« Prijateljstvo, ki povezuje Kvar-ner in Vukovar (te dni je namreč kar pogosto v zvezi s haaškim sklepom govor o Vukovarju), je neločljivo. Zlatko Komadina je v teh dneh skupaj z nekaterimi člani Kvarnerske regije v tem donavskem mestu, ki je bilo mučenik domovinske vojne. Kvar-ner pomaga Vukovarju. Med drugim so prav te dni predali namenu novo večjo in sodobno fontano, ki so jo zgradili sredi Vukovarja, pripravljajo tudi načrte za nekaj mestnih objektov v Borovem naselju, vsako leto pa večje število vukovarske mladine prihaja na stroške kvarnerske skupščine v Veliki Lošinj. Največja evropska nizkoceno-vna letalska firma Ryanair je »pristala« na Reki. Po daljših in uspešnih pogajanjih sta pristali dve letali iz Stockholma (Skavsta) in Londona (Stasted). Na Reki so izjemno zadovoljni. Trdijo, da gre za preporod kajpak pod imenom Ryanair, torej za firmo, ki je povezana s štirimi letališči na Hrvaškem in 13-mi progami. Med drugimi se bo letališče na Krku prebudilo in se spet uveljavilo seveda zlasti kot turistično letališče. Marsikaj novega pa zadeva tudi letališče Portorož. Te dni so mu namenili 140 tisoč evrov, da bo delo steklo, v kratkem pa nameravajo razpisati predlog za koncesionarje. Najboljši pobudnik naj bi upravljal z letališčem kar za dobo 30 let. V bistvu gre za dve prednosti: za razvoj domačega turizma in za hitre vožnje. Njegovo mesto v Evropi pa je že tako »središčno«. V Rovinju so slavili 45. obletnico Združenja domačih obrtnikov. Predsednik republiškega združenja Dragutin Radnogajec je med drugim poudaril obrtniško smer in se tudi tokrat priporočil, da bi tako občinski kakor državni davki na obrt bili še nižji in vsekakor sprejemljivi. Dejstvo je, je dejal župan Giovanni Spozna, da je navezanost na obrtniški oklic s strani obrtnika vseskozi izredna. Naravnost življenjska. Pa še en stavek v zvezi z obsodbo hrvaških generalov. Krožijo vsa mogoča mnenja, širijo se dvomi in drugo. Vzlic temu pa menim, da bo hrvaško vodstvo krepilo napore za čimprejšnjo vključitev v Evropsko unijo, saj je to, neglede na različne, mestoma tudi nejasne poglede, nesporna perspektiva države. Mesec junij naj bi zato ostal kot ključni mesec za pričetek dokončnega postopka. Drugo vprašanje pa je kakšni bodo odslej odnosi med Hrvaško in Srbijo, pri čemer pa spet ni pričakovati posebnih sprememb. Predsednik Srbije Boris Tadic je sicer dejal, da se strinja s sklepom haaškega sodišča, da pa se ne bo vmešaval v problematiko, ki presega določeno raven. Torej tudi s tega zornega kota najbrž ne bo posebnih zasukov. JEZIK NA OBROBJU V Italiji, na stičišču dveh jezikov in kultur, se težko upiramo vplivu dominantnega jezika na našo vsakdanjo govorico. Manj razumljivo pa je, da mediji v matični Sloveniji še dvajset let po osamosvojitvi uporabljajo novejše srbske izposojenke. V SP je cela vrsta srbizmov (z oznako publicistično), za katere smo vedno imeli lepe slovenske izraze. Najtrdovratnejše sem omenila že prejšnji teden, danes pa jih sku-šajmo »posloveniti« in odslej tudi uporabljati v našem tisku, Sloveniji za zgled! Na vseh tablah, ki jih gradbena podjetja postavljajo na cestnih odsekih, kjer obnavljajo cestišča, je z velikimi črkami zapisano IZGRADNJA, uradni slovenščini v posmeh. Ali res nihče ne ve, da bi morali na table zapisati GRADNJA ali GRADITEV?! Stavbe pa Slovenci obnovimo ali obnavljamo, za kar imamo samostalnik obnova. Srbsko odličje je v slovenščini medalja, plaketa ali odlikovanje. Obeležje je spomenik ali spominska plošča. Lahko pa pomeni tudi značilnost ali posebnost česa. Namesto obeležiti bomo rekli označiti (npr. hiše za podrtje). Gozdarji pa označujejo ali zaznamujejo drevje za sečnjo. Pomembno obletnico zaznamujemo s proslavo. Razpravo pa odlikujeta jasnost in nazornost. Zelo stara izposojenka je doprinos, najdemo ga že v Pleteršni-kovem slovarju (l. 1894). Danes je dobil z vsemi prej omenjenimi publicistično oznako. V slovenščini uporabljamo namesto doprinosa prispevek ali pomoč. Večjo izbiro imamo za glagol. Doprinesti kaj k čemu je v slovenščini pripomoči (k zmagi) ali prispevati (svoj delež k zmagi ali čemur koli), pa tudi pomagati (z delom veliko pomagati skupnosti). Prihodek in odhodek (nekaj časa celo razhodek) so izposojenke novejšega časa. Uvozili smo jih skupaj s samoupravljanjem in jih v gospodarstvu ohranili tudi še v samostojni Sloveniji, ko samoupravljanja že zdavnaj ni več. Do kdaj, je vprašanje časa. Verjetno do takrat, ko se bo spet pojavil kdo, ki bo temeljito pometel z vsem, kar diši po tujem. Pred uvoženimi prihodki smo namreč imeli dohodke, ki so zdaj omejili svojo rabo le na dohodke od zemlje. Namesto odhodkov smo nekdaj knjižili iz- datke, ki so danes v rabi samo še za mesečne tekoče izdatke; govorimo pa tudi o izdatkih na osebo. Davke odmerjajo v Sloveniji od dohodnine (nekaj časa je bila to prihodnina, dokler je ni nekega dne povozil čas, in to kljub še vedno uveljavljenim prihodkom). Vse danes omenjene izraze (razen doprinosa) smo si Slovenci »izposodili« od Srbov po zadnji vojni. Marsikaterega še ni bilo v pravopisih l. 1950 in celo l. 1962. Pojavili so se šele s samoupravljanjem. Skupaj z zveznimi (državnimi) odlikovanji smo sprejeli odličja, z odkritji spomenikov in spominskih plošč pa obeležja. Ohranjajo jih mediji, čeprav nam niso potrebni. Prevzete besede so potrebne, kadar zanje ni domačega izraza, mi pa jih imamo včasih celo več. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Trditve gospoda Danila Cunje V sobotnem članku Primorskega dnevnika navajate izjavo g. Danila Cunje, ki naj bi našemu odborniku g. Stanissi »preko poznanstev zagotovil mesti v odborih Trgovinske zbornice in banke ZKB«. Rad bi podčrtal dejstvo, da edini suvereni organ, ki lahko nekomu zagotovi mesto v našem upravnem odboru, je občni zbor članstva z glasovanjem. Zaradi tega domnevam, da je g. Cunja verjetno mislil na podporo za izvolitev g. Stanisse, kar pa še ne pomeni zagotovitev mesta v odboru. O sami preiskavi pa se ne nameravam izreči, kajti naš upravni svet verjame v delo in odločitve sodstva, katerim se namerava ustrezno prilagodili. Z odličnim spoštovanjem. Sergij Stancich, predsednik ZKB Zamujena priložnost Že nekaj let namenjam 5 pro-mil davka za Sklad Dorče Sardoč. Tudi letos nameravam to narediti. Razumeli pa boste, da mi je pošte- no zavrelo, ko sem pred dnevi, skupaj s Primorskim dnevnikom, prejel list, ki vabi davkoplačevalce, naj prispevajo v omenjeni sklad, objavlja pa sliko obrazca za prijavo dohodkov v italijanščini. Pomislil sem sprva na napako, nerodnost, zamujeno priložnost, vendar težko uskladljivo s ponavljajočimi se pozivi, naj vendar uveljavljamo zakonsko priznane pravice, naj se tudi glede izpolnjevanja davčnih prijav poslužujemo dvojezičnih obrazcev. Prekipelo mi je, ko sem v zadnji, četrtkovi številki Novega glasa opazil isto, oziroma enako vabilo. Spomnil sem pokojnega Dor-četa Sardoča. Imel sem veliko srečo in čast, da sem ga osebno poznal in večkrat sva se tudi pogovarjala. O marsičem. Pomislil sem, kako bi Dorče reagiral. Kar vidim ga, kako sedi pred mano in, oziraje se zdaj na desno, zdaj na levo, potiho in prizvokom razočaranja izusti "Ma kaj ne vejo, kaj delajo. Vlado Klemše Dvojezični smerokazi V sredo 13 t. m. je Primorski dnevnik objavil skoraj celostranski članek o eno, oziroma dvoje- Ma zičnih smerokazih na našem teritoriju, s poudarkom tudi na prvi strani. Ker je bila omenjena tudi Klinšca, moram popraviti netočnosti, ki so bile navedene v članku. Dvojezični smerokazi so bili v Klinšci postavljeni na pobudo in stroške občine Dolina. V uradu, ki je usklajeval dela v rezervatu, so na posvet o namestitvi napisov povabili domačine, poznavalce Klinšce, ki so se s podjetjem, ki je dela izvajalo, domenili o napisih in mestih, kjer naj bi bili smerokazi postavljeni. Ostale so izdelali in namestili nekateri krajani sami in ne SPDT, kot je bilo zapisano v članku. Ko so bili po 4 mesecih od postavitve poškodovani in uničeni, so jih ponovno namestili občani. O tem sem pisal pismo uredništvu pred tremi le-ti.Toliko v pojasnilo, kajti lahko se je kititi s tujim perjem! Stojan Glavina POMORSTVO - Park vojaške zgodovine v Pivki Med eksponati tudi podmornica Zeta Podmornica P-913 "Zeta", ki je bila nekoč del jugoslovanske vojne mornarice in ki jo je Črna gora podarila Sloveniji, je prispela v Park vojaške zgodovine v Pivki. Na nedeljski slovesnosti je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič dejala, da si želi, da bi podmornica "pomenila ohranjanje znanja in tradicij iz zgodovine za prihodnost". Dejala je še, da je znanje o podmornicah treba ohranjati. Med nami so namreč ljudje, ki so desetletja dolgo "skrbeli za razvoj podmorništva". To so bili slovenski pomorci, ki "so znali ogromno", zaradi spoštovanja do tega znanja in prizadevanj pa je prav, da imamo "na svojem ozemlju tudi tak poseben muzejski eksponat, ki nas bo vse spominjal in opominjal, zakaj moramo poznati najtemnejše globine svojega morja". Posebej se je zahvalila zdaj upokojenima častnikoma kontraadmiralu Marjanu Pogačniku in ka-petanu bojne ladje Vojku Gorupu, ki sta si dolgo prizadevala za to, da bi podmornica končno prispela v Slovenijo, pri tem pa sta "bila neizmerno vztrajna in odločna". Pogačnik je dejal, da je podmornico že "na-jedalo morje in je prav čakala", da so jo rešili. Kot je povedal, je denimo vdrtina na nosu posledica tega, da so jo skupaj s sestrsko podmornico P-916 odvezali in porinili v morje, kjer sta se "celo noč butali med seboj". Prepričan je, da smo Slovenci lahko ponosni, da imamo pomorske tradicije, je pa omenjena podmornica pomemben "eksponat, ki priča o naši sposobnosti, da smo se vključili kot redka država v svetu v gradnjo podmornic". Tehnologija v podmornicah je bila namensko razvita in še danes ni zastarela, za velik del podmornice pa je zaslužno slovensko znanje, predvsem za jeklo, baterije, elektroniko, zaščitne barve in sredstva za komunikacijo, je pojasnil Pogačnik. Gorup pa je povedal, da so bile tovrstne podmornice namenjene predvsem "polaganju minskih polj in prevozu diverzantov". Primerne so bila za relativno plitva in zaprta morja, kakršno je Jadransko. Njihova prednost je bil velik doseg brez polnjenja baterij. Poleg tega pa je Zeta podmornica, ki je zadnja od vseh še plula. Tako je podmornica še popolnoma opremljena, zato je bila tudi izbrana, je še dodal Gorup. Pod-morničarji bodo po njegovih besedah sedaj poskušali podmornico tudi popolnoma prenoviti, tako da bi vsi sistemi delovali "kakor v morju". Slovesnost so pripravili Vojaški muzej Slovenske vojske, Društvo podmorničarjev pri Zvezi slovenskih častnikov, Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana in Park vojaške zgodovine Pivka. (STA) Podmornica P-913 "Zeta" je od nedelje v Parku vojaške zgodovine v Pivki C. bratoz 6 Torek, 19. aprila 2011 /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu volitve - Zunanji minister podprl Antonioneja in Reta Frattini računa na poenotenje desne sredine v drugem krogu Vodjo italijanske diplomacije skrbijo »komunistični zavezniki« Cosolinija »V desni sredini smo res imeli nekaj predvolilnih težav in problemov, na koncu pa smo izbrali najboljšega županskega kandidata, ki je Roberto An-tonione,« je prepričan zunanji minister Franco Frattini. Včeraj je prišel je v Trst, da podpre kandidata Ljudstva svobode za predsednika Pokrajine Giorgia Reta in Antonioneja, čigar kandidaturo je Frattini prvi predlagal Silviu Ber-lusconiju. »Antonione je človek z velikimi mednarodnimi izkušnjami,« je večkrat podčrtal minister, ki se je sinoči na kratko ustavil tudi v Nabrežini, kjer ga je sprejel župan in kandidat Ret skupaj s sodelavci. Med njimi je bila tudi Tjaša Švara, kandidatka Ljudstva svobode za pokrajinski svet. Frattini (podobno razmišljata tudi Ret in Antonione) računa, da se bo desna sredina vsaj delno zedinila v drugem volilnem krogu (balotaži), ob prepričanju, da se bo volilna bitka odločala konec in ne sredi maja. Izrecno je imenoval Severno ligo, ne pa Finijeve FLI in Casinijeve UDC. Zanimivo, da se je zunanji minister rokoval z Robertom Cosolinijem, ne pa s predsednikom poslanske zbornice, s katerim sta se »križala« na Velikem Trgu, a sta se izognila vsakršnemu »kontaktu«. Frattini je pozdravil volilni bonton volilni bonton »Novi župan bo zanesljivo Roberto ...« Novi župan Trsta bo zanesljivo Roberto in bo nekdanji dijak klasičnega liceja Petrarca, sta se včeraj popoldne na Borznem trgu pošalila Roberto Antonione in Roberto Co-solini. Ob prisotnosti zunanjega ministra Franca Frattinija sta izrazila prepričanje, da bo volilna kampanja korektna in brez nizkih udarcev, na koncu pa bo zmagal tisti, »ki bo imel več goriva v motorju«. Antonione in Cosolini sta tudi prepričana, da bo župan izvoljen v drugem krogu. (od leve) Girogio Ret, Franco Frattini, Roberto Dipiazza in Roberto Antonione se sprehajajo po Trstu kroma med Antonionejem in županskim kandidatom leve sredine, Cosolinija pa je vseeno politično ošvrknil. Ministru se namreč ne zdi dobro, da ima županski kandidat leve sredine med svoje volilne zaveznike komuniste (izrecno je omenil Stranko komunistične prenove), »ki bi v primeru Cosolinijeve zmage najbrž imeli predstavnike v mestni upravi, kar ne bi bilo dobro.« Frattini, a ne sam on, bi se moral ob tem zamisliti, da je v Antonionijevi volilni koaliciji tudi neofašistična stranka Fiamma tricolore. Zunanji minister je zanikal, da se je razvojni pristaniški načrt bančnega koncerna Unicredit znašel v slepi ulici. Po njegovem obstajajo možnosti in pogoji, da bo še pred poletjem prišlo do sklenitve dogovorov med banko, Deželo in zainteresiranimi pristaniškimi upravami. »Slovenija pri tem nima problemov, saj vse energije upravičeno vlaga v koprsko pristanišče, Italija pa ima na severnem Jadranu kar nekaj pomembnih pristanišč, do katerih mora biti enako pozorna in občutljiva,« je dejal Frattini. Očitno je imel v mislih znane spore med Trstom in Benetkami, ki pa morata po ministrovem prepričanju skupaj s Tržičem sodelovati s Koprom. S.T. VOLITVE - Izjava tajnika SIK Spetiča »Antonione zaveznik najbolj skrajne desnice« Deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov v Zvezi levice senator Stojan Spetič je glede predvolilnega položaja v Trstu ocenil, da je razpršenost desnice gotovo znak njene šibkosti, vendar je premostljiva v drugem volilnem krogu. »Med vsemi je Roberto Antonione kandidat, ki se lahko predstavi v javnosti, vendar o njem velja, da je "fant od fare, ki se druži z nepridipravi". Dovolj je, da pogledamo, kdo so njegovi zavezniki, tudi na skrajni in rasistični desnici, ki je v preteklosti naredila veliko škode v Trstu, saj je zavrla proces integracije z zaledjem in ostalo Evropo,« poudarja Spetič. Poleg tega je Antonione talec senatorja Giulia Camberja in njegovih pajdašev, ki so v tem dobili polno podporo in oblast iz rok ve- likega poglavarja Berlusconija, je še prepričan zastopnik Zveze levice. »Tako se izniči vsaka njegova napoved nove politike ali mednarodne odprtosti. Vprašati bi se morali, zakaj je sploh sprejel kandidaturo, ki se zdi bolj kazen kot nagrada. Samo zmaga leve sredine, strnjene ob Robertu Cosoliniju, lahko nudi Trstu širino odprtih pljuč, ki jo potrebuje za svoj razvoj,« je v sporočilu za javnost napisal še Spetič. Med podporniki Antonione-jeve županske kandidature je tudi stranka Fiamma tricolore, ki je sprva hotela kandidirati Roberta Bolellija. Po pogovoru s tržaškim vodstvom stranke Ljudstva svobode je slednji kandidaturo umaknil, v zameno pa bo njegova stranka s svojim simbolom prisotna na volilni glasovnici. VOLITVE 2O1 1 Daniele Pertot izpadel iz volilne tekme Za županski stolček se bo v Trstu potegovalo deset in ne enajst kandidatov, kot je kazalo v soboto. Pristojne nadzorne službe so namreč iz volilnega tekmovanja zaradi nepravilnosti izločile gibanje Amare Trieste in posledično tudi njenega županskega kandidata Danieleja Pertota. Menda je omenjeno gibanje zbralo premalo podpisov za predložitev kandidatne liste. Pertot ima sedaj možnost za pritožbo. Odprtje »gazeba« Demokratske stranke V Ul. delle Torri v središču Trsta bodo danes ob 12. uri odprli volilni »ga-zebo« Demokratske stranke. Na odprtju bodo sodelovali pokrajinski tajnik stranke Francesco Russo in kandidata za Občino Trst in Pokrajino Roberto Cosolini in Maria Teresa Bassa Poropat. Sbriglia (FLI) zelo kritičen do Berlusconija Enrico Sbriglia, kandidat stranke FLI za Pokrajino, je zelo kritičen do predsednika vlade Silvia Berlusconija. Namesto, da dnevno žolčno napada sodnike, bi se moral ministrski predsednik zamisliti o ekonomski in družbeni krizi v državi. Pasji sprevod v podporo Bandelliju Psi nimajo volilne pravice, pač pa volijo njihovi lastniki. To dobre ve kandidat za župana Trsta Franco Bandel-li (Laltra Trieste), ki so mu v podporo na majskih volitvah na Trgu Hortis priredili »pasji sprevod«. Psi, kot znano, ne govorijo, kot piše v Bandellijevi izjavi pa so se štirinožci zavzeli za prost dostop na zelenico tamkajšnjega trga in za ustrezen pesjak. Zadovoljstvo Trieste giovane Nekoč so se stranke veselile volilne zmage, sedaj pa se nekateri zadovoljujejo že z nastopom na volitvah. To velja za gibanje Trieste giovane (Mladi Trst), ki se veseli, da je zbralo dovolj podpisov za kandidature in za županskega kandidata Renza Maggioreja. občina trst - V mestni skupščini spet o spornem urbanističnem dokumentu Jalova razprava o regulacijskem načrtu Po prvem krogu posegov je bila razprava na zahtevo Bruna Sullija (Un'altra Trieste) in ob podpori leve sredine spet prekinjena - O prostorskem načrtu bo odločala prihodnja uprava Novi regulacijski načrt tržaške občine se je res rodil pod nesrečno zvezdo. Mestna skupščina je sinoči spet razpravljala o načrtu, a ni razprave privedla do konca. Po prvi vrsti posegov je načelnik UnAl-tra Trieste Bruno Sulli predlagal prekinitev razprave, kar je mestni svet z 20 glasovi levosredinske opozicije, bandellijevcev in Severne lige tudi sprejel. Proti prekinitvi so glasovali svetniki Ljudstva svobode, Dipiazzove liste, Bodočnosti in svobode in republikanec Sergio Pacor. Zupan Dipiazza je tako ob izteku mandata že spet ostal brez svoje večine. Po sinočnjem razpletu je jasno, da bo nov regulacijski načrt odobrila prihodnja občinska večina. Na to možnost so opozorili številni udeleženci v razpravi. Ocenili so, da bi bila odobritev najbolj pomembnega urbanističnega dokumenta sredi volilne kampanje povsem neumestna. Tako se bo moral s prostorskim načrtom soočiti bodoči župan, ki bo moral priti zadevi v nekaj mesecih do dna. Regulacijski načrt mora namreč biti dokončno odobren do začetka avgusta, ker bi sicer zapadle zaščitne norme, ki sedaj prepovedujejo nove gradnje na nekaterih naravno zelo pomembnih območjih, kot je na primer tisto nad in pod Obalno cesto. Občinski svet je razpravljal o prostorskem načrtu, ker je bila ta točka pač vključena na dnevni red. Razprava ni prinesla nič novega. »Nasprotniki« načrta so ponovili svoje kritike in pomisleke, zagovorniki so skušali podati nekakšno politično oceno dosedanjega postopka sprejemanja in (ne)od-obritve urbanističnega dokumenta. Načelnik Demokratske stranke Fabio Omero je spomnil na celo vrsto napak, ki jih je desnosredinska večina storila ob pripravi dokumenta. Od »tajne« priprave do sodnih preiskav, od razveljavljenja geološke študije do načrtovanja novih naselij na Krasu. Bolj kot urbanistični je to gradbeni načrt, je ocenil Omero, ki je prepričan, da bo »novi župan Cosolini uvedel potrebne spremembe in pravočasno odobril načrt.« Za Piera Camberja (Ljudstvo svobode) naj bi bili nasprotniki načrta tisti, ki želijo nove gradnje, na kar mu je odgovoril vodja UDC Roberto Sasco z ugotovitvijo, da bi imelo sodstvo ob morebitnem prizivu lahko delo z razveljavitvijo načrta, to pa bi nato privedlo do novih divjih gradenj. Tudi Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) je ocenil, da se je načrt rodil pod nesrečno zvezdo, verjetno najbolj tehtno oceno pa je ponudil Gianfranco Trebbi (Dipiazzova lista). Če načrt ne bo odobren, bo to politični poraz. Kdo je za to kriv, pa bodo določili volivci. M.K. Fabio Omero (stoje) je sinoči ponovil kritike na sporni regulaciski načrt kroma / TRST Torek, 19. aprila 2011 7 POKRAJINA - Seizmološka študija Potres lahko doživimo tudi mi, WV«| v« VI ■ pa povzocil večje škode Strokovnjaki so podatke zbrali na osnovi eksperimentov in analiz tal in stavb na območju mesta V Trstu so se zadnjič tla močno tresla leta 1511, ko je hud potres z epicentrom med Furlanijo in Slovenijo povzročil precejšnjo škodo tudi pri nas. Čeprav od takrat niso zabeležili drugih potresov, so tržaško območje vseeno označili za potresno. Trst in okolico so namreč klasificirali kot potresno območje tretje stopnje glede na pogostost potresov. Stopnja je nizka (četrta je najnižja), treba pa se je vseeno primerno pripraviti, če bi do potresa prišlo. Podatke je zbrala tržaška pokrajina v sodelovanju s tržaško univerzo in Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko (ICTP) v študiji o seizmološki podobi tržaškega območja, ki so jo včeraj dopoldne predstavili na Pokrajini. Po mnenju strokovnjakov so v mestu določeni kraji, kjer bi se potres močneje občutilo, če bi do tega prišlo. Tako je nabrež- je bolj občutljivo zaradi tal, ki so sestavljene iz različnih plasti mulja. Izvedenci so na podlagi eksperimentov dognali, da se v blatno blazino seizmična energija ujame in v njej narase. Mesto lahko prizadene tudi cu-nami, val bi sicer meril do metra, preplavil pa bi dober del mestnega jedra. V študiji so še zapisali, da nobena stavba v mestu ni potresno odporna, »dosojena« tretja stopnja pa to predvideva po zakonu. Na osnovi eksperimentov in analiz so ugotovili, da lahko morebiten potres poškoduje predvsem palačo Carciotti, sedež tržaške pokrajine, tehnični pomorski zavod in licej Carduc-ci. Postavili so naprave za oceno seizmičnega gibanja na štiri pokrajinske stavbe, da bi na podlagi tega izmerili nihanje tal. Tak način dela so že preizkusili v Neaplju. Potres torej lahko doživimo tudi mi, govorica o kraških jamah, ki bi »pogoltni- le« potresne sunke, ne drži. Pravi razlog za tako redke potrese na kraški planoti so ap-nena tla. Potres ali cunami bi v mestu povzročil le manjšo škodo, primerno pa bi bilo, da bi vsaj bolnice, sedeže javnih ustanov in šol ustrezno popravili in bi postali potresno odporni, pripominjajo strokovnjaki. Učinke potresov se pri nas zazna dolgoročno, ker je nihanje tal zmerno in se palače ne rušijo. V sklopu seizmološke študije so v sodelovanju s civilno zaščito organizirali projekt Safe Tracks namenjen osnovnim šolam. V igri bodo otroci lahko spoznali civilno zaščito in druge prostovoljce (rdečega križa, potapljačev, speleolo-gov in drugih) ter pravila pravilnega obnašanja v primeru nepričakovanih okoliščin, kot je lahko potres. Andreja Farneti mestno središče - Na Trgu sv. Antona in Ponterošu Velikonočni sejem Do ponedeljka bodo stojnice ponujale velikonočne okraske, sladice, rastline in druge izdelke Na Trgu sv. Antona in na Ponterošu poteka do 25. aprila šesta izvedba Festivala vesele velike noči (Festival Pasqua felice), ki ga prireja združenje I Bambini di Trieste. Od včeraj so na tem območju prisotne stojnice s kulinaričnimi specialite-tami, obrtniškimi izdelki, cvetjem in rastlinami ter pripomočki za vrtnarjenje. Med njimi prednjačijo velikonočni okraski, v prvi vrsti jajčka in zajčki, ter seveda čokoladna jajca in druge velikonočne sladice. V okviru pobude bodo v prihodnjih dneh stekle tudi ustvarjalne delavnice za otroke, danes bodo odprli fotografsko raz- stavo Tržaški otroci in trobojnica, medtem ko bo 22. aprila kulturna manifestacija, posvečena prostovoljnemu delu. Sejma bodo najbrž posebno veseli turisti, ki bodo v prihodnjih dneh obiskali Trst, saj bodo stojnice ponujale svoje izdelke tudi v prazničnih velikonočnih dneh, ko je glavnina trgovin zaprta. občina dolina Na voljo je osnutek za razvoj Glinščice Občina Dolina, upraviteljica deželnega naravnega Rezervata doline Glinščice, obvešča, da je na razpolago osnutek načrta o ohranitvi in razvoju (NOR) Rezervata, in sicer na spletni strani podjetja D.R.E.Am. Italia, ki je zadolženo za sestavo omenjenega načrta. Za nalaganje elaboratov in tabel se je potrebno povezati na spletno www.dream-italia.it in izbrati polje 'Area riservata" (Zaupno področje). Zadevni mapi je ime PCS Val Rosandra (NOR doline Glinščice) in vsebuje več datotek. Uporabnikom svetujemo, da občasno pregledajo spletno stran Rezervata na naslovu www.riservavalrosandra-glinscica.it, da so na tekočem glede morebitnih sprememb ali dodatkov. Na spletni strani je razpoložljiva tudi povezava s stranjo družbe D.R.E.Am. Italia. Kopija omenjenega osnutka je na vpogled tudi v uradih Rezervata dolina Glinščice na občini Dolina do petka, 29. aprila 2011. Po zaključku te faze, bo NOR romal v občinski svet; po sprejetju bodo načrt hranili v občinskem tajništvu 30 zaporednih dni, med katerimi si ga bo lahko vsakdo ogledal in predlagal svoje pripombe, če je pa lastnik nepremičnin podvrženih služnosti, tudi svoje ugovore. O razpoložljivosti načrta bo javnost obveščena preko objave obvestila v Deželnem uradnem listu in z oglasom na vsaj dveh najbolj razširjenih dnevnikih na teritorialnem območju Rezervata. V teku 60 dni po zaključku dobe razpoložljivosti bo občinski svet izrazil svoje ocene o NOR-u in o predloženih pripombah, oziroma ugovorih, ter jih bo posredoval upravitelju. Upravitelj bo poskrbel, da vključi v NOR sprejete spremembe. Na koncu mora NOR sprejeti Dežela z odlokom predsednika, ob predhodnem sklepu odbora in mnenju tehnično-znanstvenega odbora za parke in rezervate. Odlok bo objavljen v Deželnem uradnem listu. NEPREMIČNINE - Podatki spletne strani Immobiliare.it o cenah v Trstu Greta najdražja, Sv. Jakob najcenejši V mestu stanejo stanovanja v povprečju 2200 evrov na kvadratni meter - Najvišje najemnine so v Terezijanski četrti in Barkovljah Na Greti stanejo nepremičnine 2700€ za kv. meter, kar za 500€ presega mestno povprečje kroma Najdražje hiše in stanovanja so na Greti, kjer si nakup lahko v glavnem privoščijo nekoliko premožnejše družine, najcenejše pa pri Sv. Jakobu, v tradicionalni delavski četrti, ki priteguje pozornost priseljencev in domačinov z manjšim razpoložljivim kapitalom. Podatke o trenutnih cenah na tržaškem nepremičninskem trgu so zbrali na omrežju Immobiliare.it, najbolj obiskani italijanski spletni strani nepremičninskih oglasov. Cene hiš in stanovanj v Trstu niso nizke, povprečno mora kupec odšteti 2200 evrov za kvadratni meter. Najdražja mestna četrt je - kot omenjeno - Greta s povprečno ceno več kot 2700 evrov za kvadratni meter. Če upoštevamo samo najbolj gosposke, novejše ali obnovljene nepremičnine, pa se cena v tej četrti povzpne do povprečja 3100 evrov za kvadratni meter, kar gotovo ni za vse žepe. Na lestvici najdražjih četrti sledi na drugem mestu nekoč razkošna Terezijanska četrt (tu moramo za sto kvadratnih metrov obsežno stanovanje povprečno odšteti 260.000 evrov), podobne pa so cene v ostalih predelih mestnega središča (2495 evrov za kv. meter). Po podatkih spletne strani so najcenejše hiše in stanovanja pri Sv. Jakobu (1918 evrov za kv. meter) in Sv. Ivanu (1945 evrov) ter v okolici glavne železniške postaje (1965 evrov). S stanovanji v najemu je deloma drugače. Najdražje mesečne najemnine zahtevajo namreč lastniki dvosobnih stanovanj v Terezijanski četrti (510 evrov) in lastniki trisobnih stanovanj v Bar-kovljah (690 evrov). Najemnine za dvosobna stanovanja stanejo v Trstu v povprečju 470, za trisobna pa 640 evrov na mesec. Prijavili tatu V nedeljo pozno popoldne so policisti tržaške kvesture prijavili 35-let-nega slovenskega državljana z začetnicama L. S. V nakupovalnem središču Le Torri d'Europa je moški šel mimo blagajne ene izmed tamkajšnjih trgovin, ne da bi plačal kozmetične izdelke v skupni vrednosti 180 evrov. Sprožil se je alarm, varnostniki pa so tatu ustavili. Upravnik trgovine je poklical policijo, ki je nadaljevala s postopkom. Zgonik: razpis za znižane najemnine in neoddana stanovanja Zgoniška občinska uprava obvešča družine z bivališčem v občini Zgo-nik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti za leto 2009 (z izjemo subvencioniranih stanovanj), da je treba prošnjo vložiti izključno na obrazcu, ki je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik (od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30). Obrazec je na razpolago tudi na spletni strani občine www.co-mune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj zapade 6. maja, za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040 229101 ali 229150). Občina Zgonik sporoča tudi javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnin, ki so bile pred tem neoddane in so ji dali v najem manj premožnim osebam, da lahko zaprosijo za zakonsko predvideni prispevek. V ta namen je treba predložiti prošnjo na posebnem obrazcu, ki je priložen razpisu in je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik (uradne ure: glej zgoraj) ter na občinski spletni strani. Tudi v tem primeru zapade rok za vložitev prošenj 6. maja, za podrobnejše informacije pa sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba. Repentabor: razpis za znižane najemnine in neoddana stanovanja Za finančno podporo pri plačevanju najemnin lahko zaprosijo tudi družine s stalnim bivališčem v Občini Repentabor. Prošnjo je treba do 16. maja vložiti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v občinskem tajništvu (od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure). 16. maja zapade tudi razpis, ki je namenjen lastnikom nepremičnin, ki so bile neoddane, a so jih dali v najem manj premožnim osebam. Lastniki lahko zaprosijo za prispevek, tako kot to predvideva zakon. Tudi v tem primeru je potrebno uporabiti poseben obrazec, ki je na razpolago v tajništvu repentabrske občine (od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00). Oba razpisa in obrazca sta razpoložljiva tudi na občinski spletni strani www.comune.monrupino.ts.it pod geslom »Albo pretorio comunale-Občinska oglasna deska«. Vabilo v ludoteko Občine Okraja 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih dneh so: 20. in 27. aprila: Osebne torbice, Moje ime v barvi; 22. in 29. aprila:Verižice s cvetja, Velikonočna kokoška Pina. Informacije nudijo v Igralnem kotičku Palček (040 299099) od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. 8 Torek, 19. aprila 2011 TRST / kmečka zveza - Petkov občni zbor v dvorani ZKB Prizadevanja za širšo razvojno kmetijsko politiko Predsedniškemu in tajniškemu poročilu so sledili razprava in volitve glavnega sveta ter razsodišča Kmečka zveza je v petek v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredila občni zbor, ki je bil tokrat internega značaja, kot je v svojem poročilu izpostavil predsednik Franc Fabec, kar je članom omogočilo sproščen in kritičen pregled najbolj perečih težav, s katerimi se sooča krajevno kmetijstvo. Svoj poseg je predsednik začel pri hudi gospodarski krizi, ki se je lotila tudi primarnega sektorja, in se navezal na še dodatne težave, ki jih predstavlja spe-cifika naše pokrajine, se pravi predvsem na zaščitena območja posebnega varstva znane pod kratico ZPS in območja skupnega evropskega pomena, imenovana SIC ter Naravni rezervat doline Glinščice, »ki omejujejo uporabo teritorija in s tem možnost razvoja primarnega sektorja, ki nam zagotavlja vsakdanji kruh in s tem obstoj.« Med aktualne težave je uvrstil tudi hitro železnico TAV in daljnovod, ki bosta globoko posegla v naš teritorij, prej omenjeni naravovarstveni ukrepi pa so pri tem zelo prilagodljivi. »Zgleda, da hitra železnica in daljnovod ne povzročata tako hude škode, kot jo po mnenju samozvanih ljubiteljev narave lahko povzroči skromen hlev ali še skromnejši rastlinjak, da o vinogradih in drugih kmetijskih površinah ne govorimo. Dejstvo, da uresničitev vinograda zahteva več let zaradi nesprejemljivih, neupravičenih in težko premostljivih vinkulacij in ovir, nam dovolj zgovorno pove, kako je danes težko kme-tovati in kako malo smo gospodarji na svoji zemlji,« je bil ogorčen Fabec, ki je ocenil, da nastopanje v bran naši zemlji bremeni organizacijo, ki bi svoje energije morala namenjati utrjevanju, razvoju in posodabljanju tržaškega kmetijstva. V nadaljevanju je poudaril vitalnost pri vzdrževanju stikov z inštituci-jami in ustanovami, ki lahko vplivajo na razvoj tržaškega kmetijstva: seveda ni mogel mimo deželnega odbornika Violina, ki je pokazal zanimanje za probleme sektorja, predvsem za obnovo tržaškega Brega, izvedbo načrta za razvoj kmetijstva Masterplan, porav- Z leve Edi Bukavec in Franc Fabec za govorniško mizo kroma navo škode po divjadi ter za ureditev Naravnega rezervata doline Glinščice. Sicer pa je pozitivno ocenil sodelovanje s Pokrajino Trst in Deželo FJK, ki sta se obvezali, da bosta omejili problem divjadi, ter s Trgovinsko zbornico, ki od blizu spremlja promocijsko plat kmetijskih pridelkov in izdelkov. Ravno tako plodno je sodelovanje s kmetijskimi ustanovami v matici (z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarsko zbornico in Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica), kjer je Kmečka zveza pomemben sogovornik, ko gre za kmetijsko dejavnost v zamejstvu. »Naša zveza je pobudnik ustanovitve meddržavnega skupnega pravilnika za teran s kontrolirano označbo porekla, kar bi omogočalo skupno čezmejno ponudbo tega edinstvenega vina.« Kmetijstvo in njegovi pridelki bi lahko bili vizitka, ki bi uspešno predstavljala edinstvenost našega kraškega teritorija, je ugotavljal predsednik Fa-bec in obžaloval dejstvo, da se skupnost večkrat za to ne zmeni in Kras obravnava bolj s folklorističnega kot gospodarskega pristopa. Potrebna je torej šir- wwf - Predstavitev niza pobud Za ozaveščanje javnosti o pomenu varovanja okolja Organizacija WWF Mirama-re, ki že 25 let deluje na našem ozemlju, bo tudi letos pripravila bogat program pobud, v sklopu katerih nameravajo širšo javnost oza-veščati o pomenu varovanja naravnega okolja. Program pobud, ki bo zadovoljil tako odrasle kot najmlajše obiskovalce, bo lahko dotična organizacija izpeljala tudi s pomočjo finančnega prispevka, ki ga je njihovi dejavnosti namenila tržaška pokrajina, je bilo slišati na novinarski konferenci, na kateri sta Maurizio Spoto, direktor Mira-marskega rezervata, in Sara Fa-miani, odgovorna za promocijo dejavnosti te institucije, povedala, da jim je pokrajinska uprava namenila kar 70 tisoč evrov. Kot so še povedali, bo ta prispevek še kako prav prišel pri realizaciji pestrega programa, v sklopu katerega se bodo letos osredotočili predvsem na aktualne teme, kot so problem odpadkov, ozaveščanje javnosti o morskem ekosistemu in naravni raznolikosti obalnega pasu, promocija okoljevarstvene vzgoje itd. Pokrajinski odbornik za oko-ljevarstveno vzgojo Dennis Visio-li je na izrecnem srečanju večkrat ponovil, da moramo našo naravno dediščino varovati in spodbujati inteligentne oblike turizma, med katere nedvomno sodi tudi ekotu-rizem. Slišali smo tudi, da bo Mi-ramarski morski park niz letošnjih pobud začel izvajati začetek poletja, ko bo njihovo osebje organiziralo različne kampanje. V eni od teh bodo opozarjali na nevarnost plastičnih odpadkov v morjih, govorilo se bo tudi o bioraznolikosti in morskem ekosistemu Tržaškega zaliva, zelo zanimiv pa bo tudi teden, ki bo posvečen morskim želvam, ki sodijo med eno najbolj ogroženih vrst Sredozemlja. O teh bitjih in o tem, kako bi jih lahko čim bolje zaščitili, bodo govorili različni strokovnjaki. Tako kot vsako leto bo Miramarski rezervat organiziral tudi sea-watching (gledanje morja), v sklopu katerega bo najmlajše občinstvo izvedelo marsikaj novega o našem morju. Več o celotni prireditvi bodo mladi lahko izvedeli tudi na športni prireditvi Bavisela Young, na kateri bodo mladim tekačem ponujali različna vabila za obisk Mi-ramarskega rezervata. Več informacij o celotnem koledarju prireditev pa je moč dobiti tudi na spletni strani www.riservamarinami-ramare.it ali na telefonski številki 040 224147. (sč) ša razvojna kmetijska politika, »saj s samo politiko ohranjanja in varstva narave brez gospodarske dinamike bomo Krasu preprečili potencialen razvoj in ga zaprli v kletko družbeno gospodarske zamrznitve.« Strategije pa žal ni, je ugotavljal, ker na spremembe, ki jih prinašajo časi, gledamo skozi razne zorne kote, ki nemalokrat zanemarjajo ali podcenjujejo posledice postavljanja ovir in omejitev pri uporabi teritorija. To pa vodi k opuščanju zemlje, škodo pa bomo občutili, ko bo prepozno. »Šele takrat bomo morda cenili, kar danes imamo in obžalovali to kar smo izgubili.« Kritičen je bil tudi so dosedanje politike Evropske unije, ki stalno privilegira bogatejša kmetijska območja z ukrepi in prispevki premosorazmerni-mi z obsegom kmetij in njihove pridelave. Po njegovem mnenju je namreč treba uvesti nove kriterije ovrednotenja kmetijske dejavnosti v revnejših območjih z manjšo proizvodnjo in višjimi pridelovalnimi stroški. »Kratkovidna kmetijska politika do marginalnih območij bo pospešila opuščanje kmetovanja in s tem povzročila dvojno škodo: propadanje okolja in krajine ter izginotje kmetijske proizvodnje, ki postaja iz dneva v dan, ne glede na količine, strateško pomembnejša.« Svoje besede je utemeljil s podatki, da se bo razpoložljivost obdelovalne zemlje v prihodnjih dvajsetih letih zmanjšala, medtem ko bo ljudi na svetu vse več in posledično se bo pojavil problem pomanjkanja hrane. »V tej perspektivi bodo tudi zemeljske površine višinskih in marginalnih območij vedno pomembnejše, zato jih gre čuvati in rešiti pred odtujevanjem njihovi kmetijski namembnosti.« Za njim se je v svojem tajniškem poročilu Edi Bukavec zaustavil pri padcu dohodka kmetijstva v Italiji (2% na leto) in pri kriterijih Evropske unije, ki niso ugodni za našo realnost, saj gre le 20% prispevkov v pomoč kmetijam, kjer je obseg proizvodnje manjši, velike kmetije pa so deležne kar 80% podpore. Sicer je pomanjkanje specifičnih politik za razvoj Krasa občutiti tako z evropske kot z deželne strani, kjer vin-kulacije Natura 2000 omejujejo dejavnost in kmetje postajajo tujci na svojem. Seveda ni mogel mimo podpisa sporazuma ob ustanovitvi zaščitene oznake porekla DOC Prosecco in uresničevanja kmetijskega razvojnega načrta, ki ga pripravlja LAS Kras. V razpravi, ki je sledila, so se člani dotaknili dejstva, da kmetijstva še zdaleč ni glavni onesnaževalec okolja, pač pa je to industrija, njeno škodo pa je vselej treba zamolčati zaradi interesov. Beseda je tekla še o škodi, ki jo povzroča divjad, in hudo načenja ekonomijo kmetij, o smotrni promociji kmetijskih izdelkov (proizvodnja je pri nas količinsko omejena, zato ne gre promovirati, kar nimamo), o dvojezični promociji in še o škodi daljnovoda oz. hitre železnice na okolje. Na koncu so bile na sporedu še volitve glavnega sveta n razsodišča. občni zbor Kraus o delovanju Zadruge Naš Kras Zadruga Naš Kras prireja dre-vi ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu redni občni zbor. Ob tradicionalnih poročilih upravnega odbora in predstavitvi bilance bo beseda tekla tudi o načrtih, med katerimi izstopa seveda praznična obuditev velikega starodavnega običaja Kraške ohceti. Pred občnim zborom smo se zato pogovorili s predsednikom Zadruge Edijem Krausom, da bi morebiti izvedeli za kako novost. Predsednik Kraus nam je potrdil, da so poročni par seveda našli in da se vsi že vneto pripravljajo na letošnji veliki dogodek, ki bo na sporedu kot veleva tradicija zadnjo nedeljo v avgustu. Pri tem je Kraus naštel vse akterje, od društva Kraški dom, mimo repetabrske občine, cerkvene skupnosti in župnika Be-denčiča, pa vse do Repencev in vseh prostovoljcev, ki vsakič poskrbijo za izvedbo in uspeh zelo zahtevne prireditve. Njihov trud naposled poplačajo številne narodne noše, ki se svatbe udeležijo. Kraus je hitel opozarjati predvsem na vse večje število mladih, ki s ponosom obleče nošo in pokaže navezanost na naše korenine in na tradicijo. Med dejavnostmi, ki jih ob ohceti redno spodbuja Zadruga Naš Kras, pa so tudi razstave v galeriji ob Kraški hiši (prihodnjo bodo odprli v petek, 29. aprila), s katerimi želijo obogatiti kulturno ponudbo v našem prostoru in hkrati omogočiti obiskovalcem, da spoznajo pobliže Kraško hišo, ki jo Zadruga upravlja. Zahvalil se je sosedovim, predvsem gospe Anici in pa prostovoljcem, ki vsako nedeljo pričakajo obiskovalce in jim predstavijo nekdanje življenje na Krasu. Med načrti za prihodnost je predsednik opozoril na pomemben, predvsem pa nujen poseg, in sicer popravilo kamnite, s skrlami prekrite strehe Kraške hiše, ki že nekaj časa pušča in povzroča škodo tudi v notranjih prostorih. Seveda pa ni popravilo od muh, saj se postavlja cela vrsta težav, med katerimi je nedvomno najbolj pereča tista tehnične narave, saj je mojstrov obrtnikov, ki bi znali popravljati stare kamnite strehe vse manj. Prav tako zaskrbljujoč pa je problem finančnih sredstev za kritje del. (sas) zahodni kras - Protest domačega združenja staršev V kriški šoli in otroškem vrtcu še vidne posledice silovite burje Burja, ki je marca povzročila razdejanje v mestu in v okolici, je povzročila škodo tudi na dvorišču osnovne šole Alberta Sirka v Križu in v domačem otroškem vrtcu Just Košuta. Burja je na dvorišču kriške šole poškodovala zid na dvorišču, prišli so občinski uslužbenci ter okrog območja postavili trak z napisom "dela v teku" (lavori in corso). Do danes je vse ostalo pri traku, dela pa se sploh še niso začela, tako da je večji del šolskega dvorišča za učence nedostopen in torej neuporaben. Združenje staršev je že nekajkrat poseglo pri občinski upravi, od katere pa še niso prejelo nobenih konkretnih obvez o začetku del. Pred približno enim letom se je pri šoli razbila luč, nakar so odgovorni izklopili električno napeljavo na dvorišču, tako da je okrog šole ponoči totalna tema. S podobnimi težavami se soočajo tudi v otroškem vrtcu Just Košuta, kjer so obnovitvena dela formalno v Del dvorišča šole Albert Sirk je še vedno nedostopen za učence teku, v resnici pa se po enem letu sploh še niso začela. Slovenci otroci morajo dejansko priti v svoj vrtec preko sosednjega italijanskega vrtca. Dežela Furlanija-Julijska krajina je za odpravo posledice burje takoj namenila Občini Trst 100 tisoč evrov izredne podpore, pred kratkim pa se je odločila še za dodatnih 200 tisoč evrov podpore. Denar naj bi mestna uprava potrosila za najnujnejša dela na poškodovanjih občinskih stavbah, razpoložljivih finančnih sredstev pa je premalo za odpravo škode, ki jo je povzročila burja. Občinska uprava računa tudi na pomoč države. / TRST ssg - Koprodukcija gledališča Koper in SNG Nova Gorica Zabavni »grozni Gašper« Zgodbo priljubljenega junaka mladinske književnosti je priredila Tamara Matevc, režiral pa Jaša Jamnik »Gašper, ne bodi grozen!« - je klic na pomoč, ki odmeva z vseh strani na domu porednega, adrenalinskega fantka, ki spravlja v obup starše, varuško in mlajšega bratca. Predrzen in iznajdljiv junak mladinske literature, ki je zaslovel v knjigah Francesce Simon, je s posredovanjem dramaturginje Tamare Matevc našel pot do odra v predstavi gledališča Koper in SNG Nova Gorica. Snov otroške komedije Grozni Gašper je drobna in zabavna, Matevče-va pa je z odrsko priredbo več knjig serije pokazala smisel za humor in občutek za otroško čutenje in govorico. Srednješolski abonenti Morskega psa, ki so včeraj napolnili dvorano Slovenskega stalnega gledališča, so se pošteno nasmejali šalam in provokacijam neukrotljivega Gašperja, v katerega se je z velikim nabojem, spontanostjo in duhovitostjo vživel igralec Igor Štamulak. Komična »srhljivka« se dogaja okrog velikega (zaradi otroške perspektive, seveda) kavča v sobi, kjer sta Gašper in njegov ubogljivi, marljivi, neoporečno lepo vzgojeni brat Peter ostala sama doma z varuško Rebeko, ki jo mučita s kosmato tarantelo na daljinsko vodenje. Porednež je seveda umazan, neurejen, tepe Peterčka (Rok Matek) in bi ga najraje kar podaril preko spleta, dela same nekorektne stvari, ki jih starši navadno prepovedujejo, in celo vabi publiko, naj se mu pridruži pri nagradni igri za najboljše »grde besede« in pri tekmi v umetnem riganju. On je najmočnejši in glavni, da si celo zasovra-žena »psiho-Rebeka« ne upa zraven tako nemogočega otroka in se raje skrije za kavč, ki postane strelski jarek v trenutku, ko pride na obisk še ravno tako grozna, Muhasta Maja (Medea Novak). Ob koncu pa pride čas za maščevanje, ko Rebeka (v karikaturni vlogi Posnetek s predstave »en-travesti« je igral Blaž Valič) ugasne luč in priredi srhljiv napad nevarnih tropskih pajkov, zaradi katerega otroci takoj izgubijo svojo predrznost in pogum. Izmeničnega izsiljevanja za doseganje ubogljivosti ali svobode pa ni konec, saj se izkaže, da se je v že obupano Rebeko preoblekel njen brat, ki mora ob koncu pospravljati in peči palačinke, da bi otroci ne izdali male goljufije. Režiser Jaša Jamnik je ustvaril predstavo pretežno razvedrilnega značaja, ki v živahnem ritmu dogajanja vabi otroke h katarzični sprostitvi čiste komedije s celo vrsto otroških lumparij ob rapovski glasbeni spremljavi Mirka Vuksanovica. Posebne morale pravzaprav ni, zabava pa je bila zagotovljena in mladi gledalci so dobili še svinčnik »za pisanje grdih besed«. Malemu izzivu pa ne gre zameriti, saj je predstavljen z otroško razigranostjo, ki preveva celotno predstavo. (ROP) taborniki rmv - V nedeljo na Opčinah in Kontovelu Dan tabornikov praznovali s čistilnima akcijama Taborniki Rodu modrega vala (RMV) so letos ob Dnevu tabornikov, ki ga sicer praznujejo 22. aprila na dan Zemlje, po vaseh, kjer delujejo, organizirali popoldanske čistilne akcije. Z nekoliko neobičajnim praznovanjem so tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. V nedeljo so se taborniki z Opčin, iz Doline in Trsta zbrali na obelisku, člani družin s Proseka, Kontovela in iz Saleža pa na Kontovelu. Na Opčinah so starejši in mlajši člani, nekateri starši in maloštevilni vaščani počistili gozd pod Selivcem. Nabrali so predvsem veliko plastike, steklenic in pločevink, pa tudi dva šotora, železnino in druge večje odpadke. Na Kon-tovelu pa so se taborniki in trije vaščanke zadržali kar pri konto-velski mlaki in okolici, kjer je bilo tudi letos odpadkov in smeti kar precej. Taborniki družine Šumečih borov so predel ob mlaki (tudi okolico »Upuko« in »Lovko«) očistili že lani maja, letos pa so ob dnevu tabronikov akcijo ponovili: kup smeti dokazuje, da je bil Kontovel tudi letos potreben čistilne akcije. Čistilni akciji, ki sodita v niz taborniških prireditev, s katerimi želijo proslaviti evropsko leto prostovoljnih dejavnosti, so organizirale vodnice Tadeja Zavadlal, Lara Iscra Skrl, Dana Puric in Katerina Iscra. Istočasno je čistilna akcija potekala tudi v Doberdobu, kjer deluje družina Presihajočega jezera (več na goriški strani). Praznovanja ob Dnevu tabornikov, ko bo tudi osrednja taborniška organizacija Zveza tabornikov Slovenije praznovala svoj 60. rojstni dan, se bodo nadaljevala v petek, 22. aprila, z Taborniki na Kontovelu ob kupu smeti osrednjo proslavo in družabnostjo v Postojni. Taborniške aktivnosti pri nas pa se bodo nadaljevale že jutri, 20. aprila, ko bodo taborniki RMV v sodelovanju s Ki-noateljejem in Kulturnim domom Gorica organizirali predvajanje mladinskega filma Gremo mi po svoje (ob 18.00 v Kinemaxu v Gorici). Vsi gledalci si bodo pred vstopom v dvorano lahko ogreda-li fotografsko razstavo, ki so jo pripravili taborniki, na voljo pa bo tudi taborniško glasilo. Do konca aprila pa bodo taborniki še zbirali star papir v okviru vseslovenske dobrodelne akcije Star papir za novo upanje, ki poteka v vseh krajih Slovenije. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo šla na dva naslova - polovica sredstev bo na- menjenih financiranju humanitarnega projekta v Afriki, in sicer za gradnjo šole v državi Malavi, druga polovica pa pomoči v Sloveniji. K sodelovanju vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo letos namen čistiti svoje arhive. Taborniki so star paprir zbirali tudi v nedeljo, vsi pa ga lahko še oddajo v Saležu (KD Rdeča zvezda) 27. aprila od 17.45 do 19.15; na Proseku (Kulturni dom Prosek -Kontovel) 29. aprila od 16.00 do 17.00; na Opčinah (Prosvetni dom) 30. aprila od 17.30 do 18.30; v Trstu (Stadion 1. maj) 29. aprila od 18.00 do 19.00; v Dolini (Športni center S. Klabian) 30. aprila od 15.00 do 16.00. (Dodatne informacije: kresny@gmail.com ali ta-bornikirmv.blogspot.com). Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili za potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Provanso, naprošamo, da v sredo poravnajo zadnji obrok potovanja. Za potovanje v Provanso pričakujemo vpisane jutri med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Trstu (Ul. Mon-tecchi 6). Glede ZDA pa bo poravnava salda prav tako v sredo, vendar zvečer ob 18.30 v prostorih agencije Aurora (Ul. Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku meseca junija. Jutri srečanje med Kurdi in Openci Pred nekaj meseci so v središču Opčin odprli obrat, ki ponuja bliž-njevzhodno specialitete - kebab. V obratu delajo prijazni fantje, ki so pri svojem poslu in ponujanju vrtečega mesa kar uspešni, saj je vsak dan veliko odjemalcev. S svojo prisotnostjo so tudi dokaj popestrili opensko ponudbo in k njim domačini radi zahajajo, predvsem mladi. Nekateri so se z njimi zapletli v zanimive pogovore in zvedeli, da so kurdske narodnosti, oni pa so iz pogovorov med vrstniki slišali, da se le-ti ne pogovarjajo v italijanščini.Tako je prišlo do zamisli, da bi se slovenska in kurdska skupnost na Opčinah bolje spoznali. Ugotovili sta, da imata skupno znanko - Katjo Kjuder. Zato bo jutri Katja Kjuder gost spoznavnega večera, ki ga KD Tabor prireja ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma. S tridesetimi milijoni so Kurdi za Arabci, Turki in Perzijci četrti največji narod na Bližnjem vzhodu, a vendar brez lastne države. Od konca prve svetovne vojne so razdeljeni med Turčijo, Sirijo, Iran in Irak. Katja Kjuder, ki je potovala po vseh deželah naseljenih s Kur-di, bo v sliki in besedi podala zgodovino in življenje veličastne dežele. Kurdistan, življenjski prostor Kurdov, je razkosan, kurdsko ljudstvo razdeljeno, a dežela je bogata, saj ima največja zaklada Bližnjega vzhoda, nafto in vodo. Toda Kurdi svojega bogastva ne morejo izkoriščati, v kolikor jim predvsem politično-ekonomski dejavniki odrekajo pravico do države in samouresničitve. Spoznavno slovensko-kurdski večer se bo zaključil s pokušnjo nekaterih specialitet, ki jih bodo pripravili upravitelji openskega kebaba. Džez koncert v Knulpu V baru in knjigarni Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a) se nadaljuje niz džez koncertov krožka Thelo-nious. Današnji gost (ob 21. uri) bo kvartet, ki ga vodi furlanski kitarist Matteo Sacilotto. Glasbeniki bodo predstavili repertoar, posvečen skladatelju Ninu Roti. Mobbing? Ne hvala! V Mednarodnem domu žensk (Ul. Pisoni 3) bo jutri delavnica »Mob-bing? Ne hvala! Mobbing ni bolezen: pravico imaš, da ga prijaviš«. Ob 17.30 bo o delovanju okenca, ki se tovrstnim težavam posveča v okviru sindikata UIL, spregovorila Gerarda Urciuoli. Predstavila bo tudi zakonska določila, ki so lahko v oporo vsem tistim, ki so na delovnem mestu žrtve diskrimini-ranja in raznovrstnih pritiskov. Nove oblike feminizma V dvorani Bachelet na tržaški pravni fakulteti (Trg Evropa 1, levo krilo stavbe A) bodo danes podelili diplome udeleženkam in udeležencem tečaja Ženske, politika in institucije. Zaključno srečanje bot udi priložnost za javno debato na temo »Novi feminizmi: globalna dimenzija?«. Pričetek ob 17.30. Torek, 19. aprila 2011 9 Včeraj danes Danes, TOREK, 19. aprila 2011 LEON Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.56 - Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide ob 22.11 in zatone ob 6.34 Jutri, SREDA, 20. aprila 2011 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 1022,3 mb raste, veter 12 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 23. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav -stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Rio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«. CINECITY - 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »Rio 3D«; 16.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Habemus Papam«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Limitless«; 16.30, 20.00, 22.10 »Scream 4«; 16.10, 18.50, 21.30 »The next three days«. FELLINI - 17.15, 19.35, 22.00 »Poetry«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Se sei cosi ti dico si«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Kraljev govor«; 21.30 »Neznanec«; 16.00, 18.00 »Hop«; 20.00 »Teden brez pravil«; 16.50 »Jaz sem četrti«; 14.10, 16.20, 18.30, 20.40 »Rio (sinhro.)«. KOPER - PLANET TUŠ 18.50 »Justin Bieber 3D«; 21.10 »Odklenjen«; 16.15, 18.45, 21.15 »Gola zabava«; 15.50, 16.40, 18.00, 20.10 »Rio 3D« (sinhro.); 16.10, 18.40, 21.10 »Teden brez pravil«; 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 16.20, 21.05 »Jaz sem četrti«; 21.40 »Zajčja luknja«; 18.40 »Kako veš«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The next three days«; Dvorana 2: 16.00, 17.40, 19.20, 21.00 »Rio 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scream 4«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Faster«; 18.15, 22.15 »C'e chi dice no«; 22.30 »Boris il film«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Habemus Papam«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 19.45, 21.45 »Rio (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »The next three days«; Dvorana 5: 22.15 »C'e chi dice no«; 17.30, 20.00 »La fine e il mio inizio«; 17.40, 20.00, 22.00 » Sorelle mai«. 10 Torek, 19. aprila 2011 TRST / SKD Igo Gruden Gledališka skupina mladih vabi na premiero Marcel Achard Odkritosrčna lažnivka Režija: Gregor Geč Igrajo: Sandi Paulina, Katerina Kariž, Damjan Gomizel,Sara Bukavec, Daniel Doz in Valentina Krebel Tehnik luči:lan Sossi v sredo, 20. aprila, ob 20.30 Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini Čestitke Naš MARJO slavi danes 60 let. Z njim se veselimo, vse dobro mu želimo, vsa žlahta iz Prebe-nega. Naša odbornica IVANA je praznovala 30. rojstni dan. Še veliko sonca v srcu ji voščimo vsi pri SKD SLAVEC Ricmanje - Log. ZAKLJUČNI NASTOP 11. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal v sredo, 20. aprila, ob 16.30 v gledališču Basaglia v parku pri Sv. Ivanu (ul. Weiss, 15). Toplo vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabreži-na Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. M Izleti SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040-213945 ali 040-211936 ob uri kosila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 3384482535 (Giuliana). Vabljeni! POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. cPocjteßno podjetje H UMMWIll^UI AMBARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 NA KAVO S KNJIGO gosta dr. Jasna Čebron in Aleš Sedmak ModeratorSAŠA RUDOLF CESARSKO -KRALJEVO M0ŽK0 UČITELJIŠČE V KOPRU 1875-1909 v Tržaški knjigarni, jutri, 20. aprila, ob 10.00 . . ...Qubik kavo bo ponudil caff£ Ü3 Obvestila SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šem-polaju, ter v raznih javnih lokalih v Nabrežini. JUS SLIVNO vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 19. aprila, ob 20.30 v prostorih Rebulove domačije. TPPZ P.TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 19. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V četrtek, 21. aprila, ob 13.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Velenju. VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi na praznik včlanjevanja 2011 danes, 19. aprila, ob 17. uri v gostilni v Mav-hinjah. Zgodovinarka Alessandra Kersevan bo predstavila zadnje publikacije. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge danes, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, v sredo, 20. aprila ter 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: te-co01@jezik-lingua.eu OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, obvešča v sklopu letošnje Majence, da lahko za občinsko razstavo ekstradeviškega oljčnega olja vzorce olja izročite najkasneje do srede, 20. aprila. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 20. in 27. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 22. in 29. aprila : »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pina«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da v petek, 22. aprila, vadba odpade. Anticipira-na je na četrtek, 21. aprila, z istim urnikom (18.00-20.00) v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. SDGZ prireja v petek, 6. maja, seminar na temo novih pravil INCOTERMS 2010, ki veljajo v blagovnem prometu. V italijanščini bo predaval izvedenec dr. prof. Maurizio Favaro. Prijave zbira tajništvo SDGZ do 22. aprila 2011. Dodatne informacije glede kotizacije, podrobnega programa in prijavnice so na razpolago na tajništvu SDGZ 040-6724823 in na spletni strani www.sdgz.it. TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da telovadba v petek, 22. aprila odpade. Obenem vabi vse, ki bi želele telovaditi v dobri družbi, da se nam pri- v sodelovanju z Društvom COSMOGEA PRENOVLJENA ZEMLJA BO UEČDIMENZIONALNA predavanje umetnika in geomanta Marka Pogačnika Danes, 19 . aprila ob 20. uri v Mali dvorani SSG Vstop prost družijo. Telovadba se vrši ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu in bo trajala do konca julija. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na vse tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo. Zbirališče ob 9. uri v Ul. M. DAzzeglio. V ponedeljek, 25. aprila, bo delegacija položila venec v Rižarni na osrednji proslavi. TRŽAŠKI SKAVTI vabijo na tradicionalni križev pot na Tabor v petek, 22. aprila. Zbiranje ob 20. uri za restavracijo Furlan na Colu. V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da se bodo zbrali na slovesnosti v soboto, 23. aprila, ob 18.30 pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Slavnostna govornika bosta predsednica Pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Stanka Hrovatin in v italijanščini Stelio Zivic, pel pa bo MPZ Tončka Čok iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vi-voda v Ul. Pindemonte in k spominski plošči ul. Cologna 6. V soboto, 30. aprila bo delegacija ob 17.00 uri položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azza-ra in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Info: 040-211629. Vabljeni! FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v ul. S. Giorgio št. 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Civardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (od 23. aprila dalje na tel. št.: 339-1536990 Luka) ali na civa@inwind.it. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC Skd Vesna vabi v nedeljo, 24. aprila, na tradicionalno velikonočno »tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. SLORI sklicuje občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo ravnateljice, poročilo blagajnika, odobritev proračuna 2010 in 2011, razprava in razno. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila, ob 11. uri v prvem sklicanju in v petek, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Otvoritev in imenovanje komisij, Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), Razprava, Odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, Volitve upravnega in nadzornega odbora, Razno. OBČNI ZBOR SDD - Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 28. aprila, redni občni na svojem se- dežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnice in blagajničarke, razprava o opravljenem in prihodnjem delu ter odobritev društvenega obračuna ter proračuna. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski začetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševal-cem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK sporoča družinam, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 6. maja 2011. OBČINA ZGONIK sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neod-dano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30 ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 6. maja 2011. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na premiero komedije »Odkritosrčna lažnivka«, ki jo bo uprizorila Gledališka skupina mladih v režiji Gregorja Geča v sredo, 20. aprila, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD TABOR vabi v sredo, 20. aprila, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na večer »Kur-di - Po deželi prepovedanega naroda«. Večer bodo v sliki in besedi oblikovali Katja Kjuder ter pripadniki kurdske skupnosti v Trstu z vzorčno kulinarično ponudbo. SREČANJE Z MIROSLAVOM KOŠUTO Tržaška univerza - Leposlovna in filozofska fakulteta - Katedra za slovenski jezik in književnost, Skupina '85, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu in tržaški Pen Klub vabi, ob Svetovnih dnevih slovenske literature, na srečanje z Miroslavom Košuto in njegovo poezijo v italijanskem prevodu v sredo, 20. aprila, ob 17.00 uri v Trstu, Androna Campo Marzio 10, Dvorana Arduino Agnelli, II. nadstropje. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno v sredo, 20. aprila, ob 10. uri. Kavo bomo pili s Sašem Rudolfom in avtorji knjige »Ce-sarsko-kraljevo moško učiteljišče v Kopru: 1875-1909«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Borisa Zuliana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. S Poslovni oglasi KOZMETIČARKA NUDI pedi- kuro na vašem domu. Tel. 00386-51346122 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Kopru (naselje Prisoje), 50 kv. m. Tel. št. 348-9754886, od 7.30 do 11.30. DEKLE išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. LANCIA Y letnik 2004, 31.000 originalnih prevoženih km, edini lastnik, karoserija v odličnem stanju, zaradi neuporabe prodam za 5.500,00 evrov (možnost pogajanja). Tel. št.: 333-4750347. LEKCIJE ANGLEŠČINE POTREBUJEM Poklicati ob večernih urah tel. št.: 0402171178. LOKEV: zazidljivo parcelo, ravno, sončno, oprema ob parceli, 748 kv.m., prodamo. Cena 80.000 evrov. Tel.: 349-4988425 NA OPČINAH na glavni ulici dajem v najem prostor 45 kv. m., z dvojno izložbo. Tel. št.: 333-8658801. PRODAJAMO lepo, malo rabljeno kolo za 6-7-letnega otroka. Tel. št. 040-327053 ali 346-9520796. PRODAM hišo v Ricmanjih, 80 kv.m., z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 366-3952808 (12.30-13.30 ali po 18.30). PRODAM MOTOR africa twin 750 letnik 1998. Motor je v dobrem stanju, ima 49.000 prevoženih km. Cena 3.000,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM dvostranski pletilni stroj defendi brother, v dobrem stanju in z vso opremo. Cena 300,00 evrov. Poklicati na tel. št. 040-228468 ob uri obedov. V BLIŽINI TRGA OBERDAN oddam v najem sobo za urad v večjem stanovanju. Tel. št.: 333-7751752. V MAVHINJAH prodam zazidljivo zemljišče, 1.300 kv. m. Tel. št. 040-299804 po 20. uri ZANESLJIVO DEKLE pomaga pri učenju angleščine in ruščine študentom osnovne, nižje ali višje šole. Tel. št.: 040-225603 (ob uri kosila). Id Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni. DRUŽINA PIPAN je v Samatorci odprla osmico. Tel. št. 040-229261. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Sa-ležu. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Walter Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI PIŠČANCIH je odprta osmica Fer-folja. Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 3467590953. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Prispevki V spomin na Marinota Beccarija darujeta Toni in Milja (Padriče) 20,00 evrov za KD Slovan. Sandi Rauber: »V zamejstvu prevladuje kampanilizem« / 14 Sovodnje in Primorec: kako do končnice prvenstva? Trener Krasovih mladincev Marino Kragelj: »Lahko bi se uvrstili v play-off« / 21 šp redakcija Naslednja priloga bo 3. maja Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika ekipni športi - Koliko jih bo prihodnje leto v državni ligi? Tam zgoraj Sloga Tabor že dosegla napredovanje, Jadran čaka še play-off, Kras pa se bo moral za obstanek v D-lige še potruditi kroma Državne lige pomenijo za naš ekipni šport nekak mejnik. Zagotovo od vedno drži to za dvoranske športe, v nogometu pa je mejnik lani naprej prvič pomaknil Kras Repen, potem ko se je dolga leta že nastopanje v elitni ligi zdelo čista znanstvena fantastika. Ali bomo v prihodnji sezoni imeli državnega ligaša v vseh treh glavnih ekipnih športih, je zdaj povsem odvisno le od Krasa. V nedeljo je z bledim nastopom v Furlaniji zapravil lep del kredita, ki ga je pridobil po dveh zaporednih zmagah v začetku meseca, upanje pa seveda zadnje zamre. Kar zadeva košarko in odbojko je odgovor že nekaj časa pritrdilen. Jadran je obstanku v ligi dodal še češnjo na torti z uvrstitvijo v play-off, v katerem bo svojo pot začel celo kot tretji po rednem delu, česar ne bi pred pričetkom sezone pričakoval niti največji optimist. Odbojkarji Sloge Tabor z vrnitvijo v državno ligo sicer niso ravno presenetili, saj so sezono začeli kot favoriti, jih je pa lepo spet videti tam zgoraj, kamor so se povzpeli tako suvereno, kot pred njimi malo kdo v preteklih letih. p* 360° Andreja Farneti ALI ALI Jan Černic SORODSTVENE VEZI Andrej in Danijel m v, v»v Sustersic ME (NE) ZANIMA Igor |f •• v« v Kocijancic POGLED Z VEJE Briškola in hudič Marij Čuk In dočakali smo tudi to: prvo svetovno prvenstvo v briškoli. Tokrat v omejenem obsegu, saj se ga je udeležilo le petindvajset parov bri-školerov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, treh držav, ki imajo s seboj in med njimi vedno kaj opraviti, tako da bi v prihodnje lahko priredili novo spravno srečanje na tej ravni, ravni briškole, v kateri bi se pomerili Turk, Napolitano in Josipovič, a kdo bi bil četrti, kdo bi bil četrti? Nemara avstrijski predsednik, ki bi na poti v Piran (kjer je bilo v nedeljo svetovno prvenstvo) na lastne oči videl, kako je z dvojezičnimi tablami (čeprav tak ogled ne bi škodil niti Napolitanu) in bi lahko bolje, ustrezneje reševal zahteve Slovencev na Koroškem. Vsaj s črno barvo za pisanje napisov bi jih oskrbel. Edina moja pomisel pa je v tem, da konec koncev briškola ni najbolj ustrezen korak na poti sprave, kajti pri tej igri ima nemalokrat prste vmes tudi vroča kri, predvsem takrat, ko ga kdo polomi in namesto asa vrže na mizo kopno dvojko. Ob taki napaki bi tvegali celo vojno napoved in v miroljubne namene, da se strasti ohladijo, bi morala poseči zveza NATO, kot ta čas v Libiji... Uh, kaj vse lahko povzroči briškola- namesto pršutov zmagovalcem, bombe! Pa ni le briškola, ki zna kuhati čudne zadeve. Tudi slovenski nogometni reprezentančni vratar Samir Handanovič (puristi bi sicer raje imeli, da bi se imenoval Jože ali Franc) je dober kuhar. V nedeljo pod noč je z Udinesejem pripravil neužitno jed Napolijevim navijačem in nogometašem. Branil je mogoče in nemogoče, celo enajstmetrovko Cavaniju, da se je še sam sveti Gennaro razjokal, ker mu ni uspelo postoriti čudeža. Z naslovom državnega nogometnega prvaka letos v mestu pod Vezuvom (bog ne daj, da bi še ta bruhnil svojo žalost) ne bo nič, kar pomeni, da so svetniki večkrat nemočni ko ima hudič prste vmes. Ni naključje, da bo šla končna zmaga v Milan k moštvu, ki ima v svojem grbu prav zlodja. Predsednik milanskega kluba si je močno odddahnil in z njim mi vsi, saj nam je (bo) prihranil nove izpade zoper sodnike, pa čeprav le nogometne. A verjemite, še se bo našla priložnost za kak izbruh. Tega ne bo manjkalo. Še posebej sedaj, ko je v teku volilna kampanja za delne upravne volitve. Srečen sem, da me je božja previdnost ustavila, ko sem izbiral univerzitetni študij, da nisem vpisal prava, ampak slavistiko, književnost, ki je resda v sodobnem času pragmatizma, egoizma in globalizacije prav na dnu vrednostnih lestvic, a vsaj, si domišljam, odpira obzorja sanj, kritike, umevanja sebe in drugih. In je zaradi tega celo nevarnejša od samih sodnikov. A kaj, ko ljudje vse manj in manj berejo, tako da postajamo družba miselnih analfabetov. Žal. Žal in še enkrat žal lahko na glas vzkliknejo pri Krasu. Po nedeljah novega upanja, ko so v svojo malho pospravili kar nekaj zlata vrednih točk, so nogometaši predvčerajšnjim popustili in se spet znašli na robu prepada, ki vodi v nižjo ligo. Slovenci nimamo takega svetnika, h kateremu bi se lahko obrnili, da reši naš nogomet, zatekli bi se lahko le k Slomšku, a ta je imel z žogobrcem le malo opraviti, posvečal se je duhovno-literarnim zadevam, kar dandanašnji ne gre v promet, kot smo ugotovili v zgornjih vrsticah. No, ja. Bliža se praznik Velike noči, ki je simbolno in sicer povezana z novim rojstvom, vstajenjem. In pa s pirhi, jajci, ki so lahko odlična metafora za marsikaj. Zato ob skorajšnjem prazniku želim vsem trdna in užitna jajca. Pa če niso lepo pobarvana tudi prav. Dovolj je, da jih sploh imamo! Metaforično in tudi sicer! Kontovelove šestnajstletnice na 4. mestu Na 19. strani Soški reli tudi po slovensko Na 21. strani Jutri v Štandrežu, v četrtek v Sovodnjah Na 21. strani »Dajmo fantje, ni še mrtev« Na 22. strani 12 Torek, 19. aprila 2011 ŠPORT / V ZGODOVINO Rafael Nadal se je vpisal v zgodovino, potem ko je še sedmič zapored osvojil naslov na teniškem ma-stersu ATP v Monte Car-lu. V finalu je gladko s 6:4 in 7:5 premagal četrtega nosilca, rojaka Davida Ferrerja. To je bila njegova 30. turnirska na pesku. SPET ZMAGAL Philippe Gilbert je zmagovalec kolesarske klasike, dirke Amstel Gold Race na Nizozemskem. Belgijec je bil najmočnejši na ciljnem vzponu na Cau-berg, najboljši pa je bil že lani. Za Belgijo je to že tretja zaporedna zmaga na letošnjih klasikah. NAJHITREJSI Kenijec Geoffrey Mutai je na maratonu v Bostonu zmago slavil z najhitrejšim časom v zgodovini (2:03:02), ki pa ga Mednarodna atletska zveza bržčas zaradi razmer na progi (veter v hrbet) ne bo priznala za svetovni rekord. Tako da ta ostaja «v lasti» Etiopijca Haileja Gebrselassieja, ki je v Berlinu 2008 tekel 2:03:59. HAMILTON UGNAL VETTLA Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) je na dirki za VN Kitajske v Šanghaju ugnal zmagovalca prvih dveh dirk, svetovnega prvaka Sebastiana Vettla. Kljub temu je Vettel obdržal skupno vodstvo v svetovnem prvenstvu. nogomet - BB. krog morda odločilen v boju za naslov Milan vse bližji 18. »scudettu« Po Interju poražen tudi drugi tekmec Napoli - Udinesejevpreporod - Sampdoria na robu prepada Vrhunski Handanovič NASLOV ODDAN, PREPOROD UDINESEJA - Trener Milana Allegri zatrjuje, da bi bil primer »športnega samomora«, ko bi črnordeči ne osvojili letošnjega naslova. Z njim se popolnoma strinjamo, saj je »scudetto« po tem krogu trdno v Milanovih rokah. Ne samo, da je šest točk le pet krogov pred koncem res zajetna prednost in Milan je dovolj izkušena ekipa, da take priložnosti za zmago ne bo zamudil, a ob tem je trenutno Milan od vseh treh ekip tam pri vrhu dokazal, da je najbolj v formi in tudi najmanj nihajoč v rezultatih. Interjev padec forme je prišel znova do izraza v Parmi, zdaj pa se bodo morali Leonardovi varovanci paziti, saj jim je dvojica Lazio - Udinese za petami in celo uvrstitev v ligo prvakov bi lahko bila pod vprašajem. Zlasti zato, ker je v naslednjem krogu na sporedu neposredni dvoboj Inter - Lazio... Napoli pa je moral pred domačim občinstvom priznati premoč Udineseja. Kljub odsotnosti napadalne dvojice Di Natale - Sanchez je Guidolinu uspelo presenetiti Mazzarrija. Odločilna sta bila zadetka Denisa in Inlerja. Nihče pa ni razumel, zakaj se vezni igralec Udineseja po doseženem golu sploh ni veselil zadetka. Govori se, da bi Inler poleti moral prestopiti k Napoliju, a če je to razlog, potem pa postaja nogomet res prava farsa... V napetem koncu tekme je bilo izključen branilec Udineseja Domizzi, ki ga je športni sodnik diskvalificiral za tri kroge. ROMA IN JUVENTUS, POLOMIJA - Inter, a tudi Roma in Juventus. To je trojica ekip, ki bo želela čim prej pozabiti na letošnje prvenstvo. Inter je znova ciljal na osvojitev naslova, zdaj pa se bo moral - v najboljšem primeru - zadovoljiti s tretjim mestom v prvenstvu in italijanskim pokalom. Po lanskem »tripleteju« bi bilo res majhno zadoščenje. Roma in Juventus pa bodo v prihodnji sezoni igrali v manj prestižni Evropa league. SAMPDORIA USOJENA NA IZPAD? - Nekaj spornih dogodkov pa je bilo tudi v tem krogu. O golu Inlerja v Neaplju smo že goovorili, a tudi v Lecceju ni šlo vse, kot bi moralo iti. Proti Cagliariju je Lecce izenačil v zadnji sekundi tekme. Točka bi lahko bila odločilna za obstanek v A-ligi De Caniovih varovancev, a sprašujemo se, če bi v navadnih okoliščinah v Vratar Udineseja Samir Handanovič je znova odbil strel z bele točke ansa Palermo se je že v soboto veselil prestižne zmage na Olimpicu. Tokrat je bila slovenska četa dokaj okrnjena, saj je od prve minute igral le Bačinovic, ki pa je bil ob Pastoreju edini igralec Palerma, ki si ni prislužil pozitivne ocene (5,5 -povzročil je 11-metrovko v korist Rome). Kurtic je vstopil v sodnikovem podaljšku, medtem ko Iličic in Andelkovic nista še na razpolago trenerja. Še bolj pomembna pa je zmaga Udineseja v Neaplju. Handanovic je bil tudi tokrat med najboljšimi (7) in znova se je izkazal kot vrhunski vratar pri strelih z bele točke. Tokrat je slovenski adut odbil 11-metrovko Cavanija. Naredil je tudi uslugo soigralcu Di Nataleju, ki ostaja sam na vrhu lestvice strelcev. Na tekmi med Chievom in Bolo-gno so se po pričakovanju veselili domači igralci, ki so bili veliko bolj motivirani od gostov. Obrambo Chieva je dobro vodil Cesar (ocena 6,5), medtem ko je bil Jo-kic kaznovan. Glede na to, da so nekateri igralci Bologne povsem demotivira-ni, pa bi lahko Malesani le zaupal Krhi-nu, ki ga niti tokrat ni bilo med 18. 93. minuti proti ekipi, ki brani gol prednosti, Corvia lahko popolnoma sam v kazenskem prostoru zaustavil žogo, se obrnil in streljal. Po drugi strani pa je treba pohvaliti Genoo, ki je gladko premagala Bre-scio, in tako naredila veliko uslugo mestnemu tekmecu Sampdorii. Vendar dvomimo, da bo lahko to kaj pomagalo Ge-novčanom. V zadnjih petih krogih je s Ca-vasinom na klopi Sampdoria osvojila le točko in krize ni videti konca. Obstanek sta si dokončno zagotovila Genoa in Chievo, pomemben korak naprej pa sta naredila Cesena in Parma. IZIDI 33. KROGA: Catania - Lazio 1:4, Cesena - Bari 1:0, Chievo - Bologna 2:0, Genoa - Brescia 3:0, Lecce - Cagliari 3:3, Milan - Sampdoria 3:0, Napoli - Udi-nese 1:2, Parma - Inter 2:0, Roma - Palermo 2:3. VRSTNI RED: Milan 71, Napoli 65, Inter 63, Lazio 60, Udinese 59, Roma 53, Juventus 52, Palermo 47, Cagliari 44, Fio-rentina 43, Genoa 42, Bologna 40, Chie-vo 39, Catania 36, Parma in Lecce 35, Ce-sena 34, Sampdoria 32, Brescia 30, Bari 21. »Mislim, da je bil ta scenarij zapisan v nebesih.« (Ivan Peterlin o tem, da se bosta za mesto v C-ligi najverjetneje pomerili Sloga in Olympia, Radio Trst A, 17. 4.) »Jose Mourinho misli, da je velik, a je tudi neskončno aroganten. Je izjemen trener, a zoprn kreten. Klovn. Mandela drugače od Mourinha nima nobenih kompleksov. Njegova veličina ga ne obremenjuje.« (Novinar John Carlin o Nelsonu Mandeli in Joseju Mourinhu, Sobotna priloga, 16. 4.) »To je bilo dvigovanje uteži.« (Soplesalecplavalke Alessie Filippi v oddaji Plešimo z zvezdami, Rai Uno, 16.4.) »Zidne poslikave s čilskimi zastavami na štadionu v Terniju. Saj nisem mogel verjeti, da so tam zame, bil sem neznanec. In res, potem so mi razložili, da je Terni komunistično mesto.« (Čilski nogometaš Ternane Luis Jimenez, Sport-week, 16. 4.) »Lewis hitro misli in dobro govori. A politika se precej razlikuje od športa. Ne zmaga vedno najboljši.« (Pietro Mennea ob senatni kandidaturi Carla Lewisa, Ansa, 12. 4.) »Moje igralske želje lahko ponovim: Jaka Lakovič, Rašo Ne-sterovic in denar, lahko tudi Matjaž Smodiš. (...) Vedno znova bom plezal na drevo, čeprav bom z njega padel, tako kot sem lani.« (Direktor Uniona Olmpije Janez Rajgelj, Delo, 17. 4.) me (ne) zanima Kandidati, šport in čas volitev Z deželnim svetnikom Igorjem Kocijančičem, ki je tudi predsednik ŠZ Bor, smo se pogovorili o športu in politila(h). Zgodba se ponavlja. Bližajo se volitve in kandidati se pojavljajo na športnih prireditvah. Se jim obisk tekem res obrestuje? Mislim, da ne. Oziroma: če je kandidat vseskozi v športnem svetu, morda tudi. Če pa se na tekmi pojavi nekdo, ki ga običajno ni, tvega, da ne bo učinka ali da bo učinek celo obraten. Bi lahko bil tak primer nedavna navzočnost Marie Terese Bassa Poro-pat na tekmi nogometašev Krasa? Soglašam. Če je bilo to edinikrat, ko si je ogledala nogometno tekmo, dvomim, da se ji bo ta izpostavljenost obrestovala. Štadion Prvega maja pri Svetem Ivanu so obiskali mnogi politiki. Je ŠZ Bor imelo kaj koristi od tega? Omenil bi Roberta Damianija in Roberta Antonaza. Po njunem obisku smo bili deležni neke posebne pozornosti pri porazdelitvi javnih prispevkov. Neposreden stik z nekom, ki ima politično fiinkcijo, se lahko obrestuje. S tem, da sem v deželnem svetu, je meni pri delu za Bor marsikdaj lažje. Ko ste bili kandidat, ste si kaj pogosteje ogledovali tekme, recimo Borovih košarkarjev? Ne. Vedno sem hodil na Borove tekme. Ko sem bil kandidat, sem tako ali drugače moral tja peljati sina. Zdaj si tekme še vedno ogledujem, tudi zato ker moram tja peljati hčerko. Si je Roberto Cosolini ogledoval Borove tekme, tudi ko ni bil kandidat? Da. Cosolini je tudi bil eno leto Borov košarkar. Igrala sva skupaj. Na tekme je prihajal že lani. Rad gleda košarko. Vodil je tudi Pallacanestro Trieste, a je šlo za neprijetno izkušnjo, zaradi katere se je odločil, da ne bo več spremljal t. i. vrhunske košarke. Zato prihaja k Boru, čeprav po uradni razglasitvi kandidature je dvakrat obljubil, da bo prišel, a ga nato ni bilo. (p. v.) košarka - Višje državne lige odbojka - Jutri v Al -ligi Loris Mania lovi polfinale točk, ni pa osvojil končnega 8. mesta AcegasAps prekoračil mejo stotih Jutri bo na sporedu odločilna peta tekma četrtfinala med Monzo in Modeno. Doslej je vedno obveljal odločilni faktor domačega igrišča. Zaradi boljše uvrstitve med rednim delom bo peta tekma v Monzi, ki je v prejšnjih dveh domačih nastopih zmagala s 3:1 in 3:2, medtem ko je Modena pred domačim občinstvom dvakrat slavila brez izgubljenega niza. Loris Mania in soigralci so prepričani v možnost zmage v gosteh, ki bi jim zagotovila uvrstitev med najboljše štiri. V polfinalu pričakuje zmagovalca jutrišnje tekme novo-pečeni evropski prvak Trento, ki je redni del zaključil na prvem mestu z le enim porazom. Drugi polfinale bo med Cu-neom, ki je po samih treh tekmah odpravil Verono, in zmagovalcem dvoboja med Trevisom in Macerato. Trenutno vodi 2:1 v zmagah Macerata, morda odločilno tekmo pa so odigrali sinoči v Trevisu. Morebitna peta tekma bo v četrtek. Italijanski pokal v Villo Cortese V nedeljo pa so v Catanii odigrali finale italijanskega pokala v ženski A1-ligi. V finalu je bila boljša Villa Cortese, ki je tako ubranila lanski naslov. Prav kot pred letom dni so v finalu potegnile krajši konec odbojkarice iz Bergama. Za najboljšo igralko tekme so proglasili Američanko Hodge, ki je bila s 26 doseženimi točkami tudi najbolj učinkovita. Izid: Villa Cortese - Foppapedretti Bergamo 3:1 (-24, 21, 23, 20). A LIGA - V prvi italijanski ligi je Montepaschi minuli četrtek nadoknadil zaostalo tekmo z ekipo Armani Jeans iz Milana in si tako matematično zagotovil vsaj drugo mesto ob zaključku prvenstva. Varovanci legendarnega Dana Petersona (Jaaber in Maciulis 13) so namreč v nedeljo izgubili deželni derbi z Varesejem (Goss 22) in bi lahko v preostalih štirih krogih le dohiteli Sieno, na račun porazov v obeh medsebojnih spopadih pa je ne morejo več prehiteti. Ob sicer maloverjetni seriji porazov Montepaschija, bi to lahko uspelo le še drugouvrščenemu Cantu-ju (Ortner 22), ki je tokrat šele v zadnji četrtini strl odpor trdožive Bielle (Salyers 19, Jurak 13). Mahoričeva Cremona (Rowland 21, Milič 20) lahko kljub porazu proti bolonjskemu Virtusu (Rivers 23) še naprej upa v uvrstitev v končnico za državni naslov. Od četrtega mesta namreč zaostaja le za štiri točke, v teh štirih točkah pa je kar osem ekip. Med temi sta tudi Lottomatica Saše Filipovskega (Traore 30), ki je tesno izgubila v Sas-sariju (White 24), in Air Avellino (Szewczyk 20, Thomas 12), ki je slavil v Caserti (Ere 19). Na dnu lestvice je Brindisi (Kris 22) premagal Teramo (Diener 26) z enajstimi točkami naskoka in tako obrnil v svojo korist koš količnik v medsebojnih spopadih. Prva tekma se je namreč končala z razliko osmih točk v korist ekipe iz srednje Italije. LEGADUE - Tudi v drugi italijanski ligi je boj za končnico še povsem odprt: za najboljše izhodišče se dva kroga pred koncem potegujeta Casale in Benetke. Benečani imajo pri tem zahtevnejša nasprotnika in slabši koš količnik v medsebojnih spopadih. Z zmagovalcem rednega dela se bo v končnici najprej spopadla osmouvrščena ekipa. Trenutno je to Fileni BPA Jesi (Maggioli 28, Tu-šek 6), ki je po izenačeni tekmi slavila v San Severu s 75:81. Na osmo mesto pa cilja tudi Pistoia (Forte 24, Fučka 6), ki je v petek premagala Imolo s 96:72. AMATERSKA A LIGA - AcegasAps je v zadnjem krogu rednega dela prvenstva prvič letos prekoračil magično mejo stotih točk (Busca 9, Scutiero 7, Raspino 3, Bocchini 15, Maiocco 7, Colli 13, Moruzzi 20, Ben-fatto 2, Magro 11, Contento 15). S 102:65 je namreč pregazil ekipo Garda Cartiere, ki je že pred časom matematično nazadovala v nižje prvenstvo. Z izjemo uvodnih minut, ko so gostje povedli z 0:5, so Tržačani stalno vodili in že na začetku drugega polčasa zapečatili izid tekme s petindvajsetimi točkami naskoka. Skoraj polovico končnih 102. točk je AcegasAps dosegel izza črte prostih metov (46 iz 59 poskusov). Zadnje akcije so Dalmassonovi varovanci odigrali z dvema igralcema prednosti: gostje so namreč ostali le v treh, ker je kar sedem igralcev zapustilo igrišče zaradi petih prekrškov, poleg tega pa sta sodnika zaradi obrekovanja izključila tudi njihovega trenerja. Visoka zmaga pa najboljši tržaški peterki ni prinesla želenega osmega mesta, saj je neposredni nasprotnik Castelletto zmagal proti Perugi. Za razliko od ekipe z brega gardskega jezera, ni lahko Perugia še osvojila precej boljše izhodišče v boju za napredovanje: ob najugodnejšem razpletu bi lahko bila celo prva, glede na končne izide pa si je s porazom zapravila »le« drugo mesto. AcegasAps bo v dodatni seriji treh tekem za obstanek igral proti Molfetti, osmouvršče-ni ekipi južne skupine amaterske A lige. Mesta od osmega do enajstega so si v B skupini delile kar štiri ekipe, Molfetta, Latina, Potenza in Massafra, ki so se nato razvrstile v tem vrstnem redu na račun medsebojnih spopadov. Prve tri bodo skušale doseči obstanek v play-outu, Massafra, s katero so igrali bivši tržačani Lenardon, Scarponi in Cigliani, pa je neposredno izpadla v nižje prvenstvo. (M.O.) / ŠPORT Torek, 19. aprila 2011 13 POVABILO NA POGOVOR - (Bivši) igralec in športni direktor Sandi Rauber Kampanilizem je v zamejskem DNK-ju Športni direktor članske ekipe Jadrana in odbornik ŠD Sokol Sandi Rauber je letos nedvomno pripomogel k temu, da je Jadran dosegel najprej obstanek, nato pa še uvrstitev v play-off. Ne izključno kot športni direktor, ampak tudi kot igralec. Je torej Sandi Rauber obesil športne copate na klin? Trener Vato-vec nam je večkrat zaupal, da ste bili letos pomemben član ekipe ... Letos sem pripomogel, da so lahko jadranovci trenirali z izkušenim igralcem, ki pa sicer ni v najboljši formi. O copatih pa tako: obesil sem jih na klin izključno za nastopanje v nekaterih prvenstvih, na rekreacijskih prvenstvih pa bom najbrž še vedno igral. Razlik med vami in ostalimi torej ni? Ko treniram ni razlik. Drugače bi bilo, če bi igral 40 minut. Koliko trenirate? Zdaj dvakrat tedensko, decembra in januarja pa trikrat tedensko kot vsi ostali. Kako so vas sprejeli? Prilagodil sem se ostalim. Na igrišču smo vsi enaki. Obveljati mora namreč mentaliteta, da treniraš, igraš za ekipo in se obenem še zabavaš. V ekipi prevladuje letos dobro vzdušje. Tako je. Že dolgo ni bilo tako. Stari in mladi se zelo dobro ujemajo in razumejo. Ali so treningi različni tistim, ki ste jih bil vajen v zlatih Jadranovih letih? Razlike niso vidne samo na treningih, ampak tudi na tekmah in pri nasprotnikih. Slučajno sem si pred kratkim ogledal tri tekme iz leta 1983. Zdaj prihaja v ospredje fizična pripravljenost igralcev, igra je hitrejša, obramba pa zelo agresivna. Takrat pa smo večinoma igrali consko obrambo, bili smo vitki in tehnično znanje je bilo središčnega pomena. Je bilo tudi lažje napredovati v višje lige? Seveda. Zdaj je več konkurence, obenem pa moraš res izstopati, fizično in tehnično. Je tudi odnos do športa različen? Ni. Letos so igralci prav tako kot mi leta 1985 pravi prijatelji in homogena skupina. Peter Žerjal je v intervjuju za nas potožil, da je bilo letos kljub uspešni sezoni malo gledalcev na Jadranovih tekmah. Se strinjate? Popolnoma. Že več sezon ni več takega zanimanja za Jadran. Prav gotovo če bi igrali pri Briščikih, bi bilo kaj več gledalcev: dvorana je manjša in se prej napolni. Mislim, da je tu odločilen tudi psihološki faktor: gledalci telovadnice na Op-činah ne sprejemajo za svojo, čeprav je iz logističnega vidika dobra izbira. Nezanimanje za košarko ni razlog, saj so tribune v Dolini ali na 1. maju večinoma vedno polne. So ljudje torej v globaliziranem svetu bolj navezani na lokalno okolje? Sigurno. Jadran ni več kot nekdanji Jadran. Igralci najbrž niso tako vabljivi, rezultati pa niso več odmevni kot takrat. Če se bodo rezultati stopnjevali, najbrž bo zanimanje spet večje. Morda na manjši obisk vpliva tudi vstopnina. Je ideja zastarela? Mogoče nekaterim ne gre v račun, da Jadran še obstaja. Mogoče ideja ni več privlačna; tudi sami igralci ne silijo več v združeno ekipo, ampak raje igrajo za matično društvo. Zdi pa se mi, da če bi imeli več denarnih sredstev, bi bili morda za nekatere igralce bolj vabljivi. Jadran mogoče nima več vloge združene ekipe in je postal klub enak ostalim? Za nekatere najbrž res. Zame in ostale odbornike pa seveda ni tako. Ste bivši igralec in zdaj športni delavec: naša organiziranost je dobra ali slaba? Športnih delavcev je žal malo, vedno primanjkujejo, nekatera društva so pa kljub temu zelo dobro organizirana. Baza, da vse deluje, pa je denar, ki pa ga je težko pridobivati, če nimaš zraven ljudi, ki bi ti ga zagotovili. Pri Jadranu se zelo trudimo, da bi dobili zadostna finančna sredstva. Tako v gospodarstvu kot nenaz-danje tudi v politiki, se združujejo, da so močnejši. Zakaj pri nas v športu je tako težko? Vlada med našimi društvi strah? Mogoče. V vaseh, kjer delujejo povečini naša društva, ni interesa, da bi se združevali, ker že v DNK-ju zamejstva vlada kampanilizem in ni diplomacije. Sam se ne povlečem iz tega, ampak mi to res ni všeč. Med kampanilizem uvrščam tudi to, da določeni ljudje, ki so morda igrali košarko, silijo vse, da prav tako izberejo košarko in ne pomislijo, da bi lahko nekdo izbral tudi nogomet ali odbojko ... V zamejstvu je vedno veljalo, da Jadran združuje najboljše igralce. Od tega ne bom odstopil, to mora ostati. Združevanja pri košarki ni, ker pa ne vsi verjamejo v to idejo. Mogoče bo do premika prišlo šele takrat, ko bo igralec sam odločil, da bi želel igrati v ekipi najboljših. Tudi vaše poudarjanje ideje Jadran bi lahko smatrali za kampani-lizem ... Vendar, kako bi se lahko imenovala združena ekipa? Ne more biti nositi imena enega društva, lahko je Jadran ali pa kako drugače. Združevanje bi bilo smotrno za racionalizacijo stroškov, morda bi bili tudi rezultati boljši. Najbolj pravilno bi bilo, tudi pri drugih športih. Nekateri se opirajo na logistične težave. Se strinjam, da je lahko daleč. Vendar če bi imeli organiziran prevoz s kombiji, bi bilo vse mogoče, ampak interesa matičnih društev ni. Vendar to ne vodi v razvoj ... Ne. Počakati moramo, da bodo bodoče generacije dobile skupen jezik. Združevanja so sicer stalnica v večjih mestih. Seveda, vendar tudi tam so težave. Razlika pa je v tem, da je na primer v Po-redenonu veliko ljudi, nas pa je malo. Vsak pri nas bi hotel biti kaj več kot drugi ... Hočejo biti najboljši, vendar je trikrat tedensko treniranje - po Jela-vičevih besedah - bolj podobno rekreaciji. V Cornu di Rosazzu na primer lahko trenirajo tudi 4-krat tedensko in tudi zjutraj, ker igralci dobijo dovolj denarja in klub želi, da se vedejo kot profesionalci. Pri Pordenonu je isto. Pri nas pa denarja ni. Treniranje trikrat na teden je res minimalno; lahko bi trenirali štirikrat, vendar bi potem mogoče prišlo do težav, če rezultatov ne bi bilo. Pri številu treningov moramo biti tudi pozorni na to, kdo sestavlja ekipo. Za starejše bi bilo lahko 4-krat tedensko pre-obremenjujoče, vsi mladi pa itak trenirajo vsak dan. Ali bi bila lahko v naši športni organiziranost rešitev, da bi se nekatera društva usmerila v rekreacijo, druga pa v strogo tekmovalnost? Niti ne. Tudi projekt kot je Jadran potrebuje ostale klube, da delajo na mladinskem področju. V mladinskem sektorju namreč ni rekreacije: nekdo je lahko pri 13 letih še nesposoben, potem pa se razvije v zelo dobrega igralca. Veronika Sossa ALI ALI ro Sočin odbojkar Jan Černic z Vrha obiskuje peti razred poklicnega zavoda Ivana Cankarja v Gorici. Vojko Jakopič ali Andrej Berdon? Andrej Berdon. Ne vem, zakaj. Zdi se mi boljši. Silvio Berlusconi: goljuf ali preganjanec? Kaj pomeni preganjanec? Vsekakor goljuf. Za jedrsko energijo ali proti? Proti. Furlanija Julijska krajina naj bi sprejela nekaj pribež-nikov iz Afrike: za ali proti? Ne vem. Recimo za. Praznik frtalje v Rupi ali prvomajsko slavje v Števerja-nu? Praznik frtalje, ker je bližji domu. Velika noč doma ali na kakšnem izletu? Na kakšnem izletu oziroma na kakšni fešti s prijatelji. Sebastian Vettel ali Lewis Hamilton? Formule ena v glavnem ne gledam, izberem vseeno Ha-miltona, ker se mi zdi bolj simpatičen. Temnolase ali plavolase? Temnolase. Torej Belen Rodriguez ali Elisabetta Canalis? Canalis se mi zdi lepša. Poletje je za odbojko na mivki ali za nogomet na plaži? Med tema dvema izberem odbojko na mivki, čeprav poleti imam še najraje nogomet. Ampak ne na plaži, recimo na plošči. Večkrat oblečeš srajco ali samo ob posebnih priložnostih? Nikoli. Res zelo malokrat. Žogo si dobil od Roberta Devetaka. Komu jo boš podal? Soigralcu Ivanu Devetaku, ker sva elitna dvojica. (p. v.) 360 STOPINJ Andreja Fa Nogometašica, ki ljubi morje »Morje bo vedno moja prva ljubezen,« pravi Andreja Farneti (rojena 22. oktobra 1988) iz Sama-torce, bivša jadralka, ki je jadrnico zamenjala za nogometno žogo. Že dve leti namreč igra nogomet v ekipi Gorjansko, s katero nastopa na poletnih turnirjih, lani pa se je navdušila tudi za plezanje. Kljub temu pa je pri sesljanskemu klubu Ču-pa, kjer je več let tekmovala, še zelo dejavna: odkar je tudi inštruktorica jadranja (izpit je opravila leta 2009) vsako poletje vodi poletne tečaje. S športom se je sicer začela ukvarjati pri šestih letih, ko je pri openskem ŠD Polet kotalkala; leta 1999 pa je opravila tečaj jadranja in se nato odločila tudi za tekmovalno dejavnost. Najprej se je preizkusila v razredu L'Equipe, nato pa še na 420 in 29er. Med svoje največje uspehe uvršča 4. mesto med dekleti na evropskem prvenstvu v Bilbao leta 2003 v razredu L'equipe, kot nogo-metašica pa je lani osvojila dva poletna turnirja, v Dolini in v Vižovljah. Stan: prosta Ostali športi: plezanje, tek, smučanje pozimi Ostale dejavnosti in konjički: gledališče, gledanje filmov, branje, druženje s prijatelji Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Il Piccolo, La Repubblica; Rai2, La7, slovenski Rai3 (ko ga doma vidim), drugače televizije ne gledam veliko. Spletna stran: facebook Knjiga na nočni omarici: La fine e il mio inizio - Tiziano Terzani Najljubša glasba: poslu- šam vse, a najraje imam rok Najljubši film: ga nimam Moj lokal: Savo! Najljubša jed: pizza Najljubša pijača: ledeni čaj z okusom limone Mi je všeč/mi ni všeč: všeč sta mi poštenost in iskrenost/niso mi všeč laži in zahrbtnost Najljubši športnik: Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta Najljubša osebnost: Boris Pahor Najljubše počitnice: Pariz 2010 s prijateljicama Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila ... ro- kometašica Moja himna: hm ... zamejska? Moj vrstni red: prijatelji, ljubezen, zdravje, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV CERKVENI ZBOR MALIK, PREDMET SLEPEGA OBOŽEVANJA OSVEŽILNA PIJAČA ITALIJANSKA NIKALNICA ARISTO-FANOVA KOMEDIJA LJUBLJANSKI PARK VODA VTR-DEM STANJU AMERIŠKA IGRALKA ULLMAN ČEŠKI SKLADATELJ (BEDRICH) DALJŠE OBDOBJE SL. IGRALKA ■■■ RINA KRAJ PRI PERUGII AM. IGRALKA (YOKO) OPERNI SPEV, NAPEV TRŽ. MESTNA ČETRT STANJE S HRUPOM ACE MERMOLJA PRIPADNIK TREH SKUPIN ROMANIZIR. RETIJCEV DEPARTMA V FRANCIJI MORENO ARGENTIN JUTRANJA PADAVINA GORIŠKI ODBOJKARSKI KLUB SLOVENSKA IGRALKA STARC APENINSKI POLOTOK AFR.DRŽAVA Z ODLIČNIMI DOLGO-PROGAŠI ALFRED HITCHCOCK STARORIM-SKIPOZDRAV POLJSKI SMUČARSKI SKAKALEC MALYSZ FINSKI RELI DIRKAČ VATANEN ADA NEGRI LOPA, VEŽA, DVORANA SLOVARČEK - OSE = Aristofanova komedija • LIV = igralka Ullman • TANI = ameriška igralka, japonskega rodu • TODI =kraj pri Perugii 1 4 Torek, 19. aprila 2011 KOŠARKA / DRŽAVNA C-LIGA - V soboto, 30. maja, prva tekma play-offa Jadran Qubik lahko preseneti tudi v končnici Jadran Qubik caffe' bo po dvanajstih letih spet nastopil v končnici za napredovanje v državni C-ligi. Nastope bo začel naslednji konec tedna, v soboto, 30. maja, ob 20.30, ko bo gostil spet Pa-dovo, ki jo je premagal v soboto. Drugo srečanje ga čaka v sredo, 4. maja, morebitna tretja tekma pa bo v soboto, 7. maja na Opčinah. V primeru zmage se bo v drugem krogu play-offa pomeril z zmagovalcem tekme med San Ven-demmianom in Marghero. Izenačenost prvenstva se bo bržkone zrcalila tudi v končnici za napredovanje, saj lahko čisto vsaka peterka premaga višje- ali nižje postavljeno ekipo. To nakazujejo že rezultati v rednem delu prvenstva, kjer so tudi višje-postavljene ekipe doživele poraz s pe-pelkami prvenstva. Skratka, kakršna koli napoved favorita za napredovanje, bi bila prenagla. Začenja se torej novo prvenstvo, v katerem bo o končnem rezultatu odločalo več faktorjev: taktična pripravljenost pa tudi forma vsakega posameznika, izkušenost in motivacija. Jadran Qubik po osvojenem tretjem mestu prav gotovo lahko še preseneti. Na tekmah z ekipami, ki so se uvrstile v play-off, je dosegel osem zmag in doživel šest porazov. Po dvakrat je premagal prvouvrščeni GSA Udine, Spi-limbergo in Latisano, eno zmago je osvojil proti drugouvščenemu San Ven-demianu in Padovi, brez zmage pa je ostal proti sedmouvrščeni Margheri in osmouvrščenemu Codroipu. 47 celih, 5 odstotkov doseženih točk (38) je v soboto prispeval najmlajši standardni igralec Jadrana Borut Ban, ki je včeraj praznoval 19. rojstni dan (vse najboljše!). Med strelci skupine C d ržavne C-lige je na 4. mestu. Povprečno dosega 16,5 točk. ©Približno 150 glav Na sobotni tekmi smo prešteli približno 150 gledalcev, ki so dvorano (končno) nekoliko bolj zapolnili. Resda, da so jadra-novci vodili od začetka do konca, vendar smo glasno navijanje kljub očitno večjemu številu gledalcev pogrešali. Se bodo gledalci vsaj na odločilnih tekmah, ko bodo jadranovci potrebovali še več podpore, preobrazili v prave navijače? ©Pozabili so ličilo V soboto smo napovedali, da bodo jadranovci podprli akcijo Hočem biti temnopolt v podporo igralki Abioli Waba-ri, Nigerijki z italijanskim državljanstvom, ki je bila tarča rasističnih izpadov, vendar naposled tega niso storili. Nihče (niti med nasprotniki) ni bil očr-njen. Po tekmi so igralci izjavili, da so pozabili kupiti črno ličilo. NA TRIBUNI - Maurizio Modolo »Jadran je dosegel izjemen uspeh« Med gledalci Jadranovih tekem je večkrat tudi Maurizio Modolo, generalni tajnik kluba Pallacanestro Trieste 2004. Zakaj se pripeljete na Opči- ne? Vzdušje na tekmah mi je zelo všeč, obenem pa imam tu veliko prijateljev. Med vsemi se najbolj družim s trenerjem Walterjem Vatovce, ker sta naši življenjski sopotnici veliki prijateljici. Všeč mi je tudi ekipa, ker je mešanica izkušenih in mladih perspektivnih igralcev. Dosegli so izjemen rezultat, ki ga na začetku sezone najbrž nihče ni pričakoval. Zdaj jih čaka play-off. Upam, da se bodo v 14 dneh dobro pripravili na prvo tekmo končnice, ko jih ponovno čaka Virtus. Nastop v play-offu pa bo pomemben tudi za celotno gibanje tržaške košarke, saj že dolgo let v končnici državne lige nismo imeli svojega predstavnika. Vaša napoved? Play-off je povsem druga zgodba. Seveda upam, da bo Jadran zmagal. Včasih je na teh tekmah odločilna izkušenost, včasih pa sta za zmago pomembni entuziazem in motivacija, ki Jadranu tačas prav gotovo ne manjkata. Prva tekma na domačem igrišču je lahko prednost, ekipi pa nalaga tudi veliko odgovornost. Letos je Jadran druga tržaška ekipa. Seveda. Je odraz tržaške košarke, kar ni od muh. Ni pa velikega zanimanja s strani Tržačanov ... Jadran je bil zame vedno enakovreden del tržaške košarkarske stvarnosti. Razlik nisem nikoli občutil, mogoče tudi zato, ker nisem Tržačan: moj oče prihaja iz Azza-naX, dedki pa so iz Karnije. Vsak športnik bi moral spoštovati ekipe, ki dobro delajo in se na igišču vedejo pravično; tisti, ki čuti razlike, pa ni pravilno vzgojen. Med perspektivne tržaške igralce sodi tudi jadranovec Borut Ban. Se lahko poteguje za mesto v vaši članski ekipi? Osebno menim, da prav gotovo. Je po vašem mnenju dobro, da mladi dozorevajo v nižjih ligah? Seveda. Tako sem trdil tudi poleti, ko so me spraševali, ali bo Ban igral pri Acegasu, ker kluba sodelujeta. Mlad igralec namreč lahko odlično dozori tudi v nižji ligi, kjer si prevzame vse odgovornosti in je protagonost. Bana bi najbrž zmedlo, če bi moral igrati pri nas prvenstvo Under 19, nato bi bil morda kdaj pa kdaj vpoklican v člansko ekipo, ob nedeljah pa bi mogoče igral še z Jadranom ... Menim, da zaradi mladosti lahko vse, kar bi pridobil v višji ligi, hitro nadoknadi. Je zdaj pripravljen za višjo ligo? Po letošnji sezoni prav gotovo lahko razmišlja tudi o izkušnjah v višjih ligah. Izbira, da se še eno leto preizkusi v državni C-ligi, je bila torej pravilna. Je super fant, ki bo lahko postal odličen igralec. Ima pravilen odnos, se rad uči in je skromen. (V.S.) C-liga IZIDI 28. KROGA Conegliano - NBU 63:72, San Daniele - Marghera 60:52, Oderzo - San Vendemiano 80:87, Jadran Qubik - Padova 80:57, Latisana - Montebelluna 57:61, Codroipese - Spilimbergo 85:78 NBU 26 18 8 1982:1856 36 San Vendemiano 26 17 9 1781:1718 34 Jadran Qubik 26 15 11 1695:1631 30 Spilimbergo 26 15 11 1821:1828 30 Latisana 26 15 11 1712:1624 30 Virtus PD 26 15 11 1753:1722 32 Marghera 26 14 12 1628:1594 28 Codroipese 26 12 14 1901:1873 24 Oderzo 26 12 14 1911:1929 24 Pool VE 26 11 15 1744:1754 22 Montebelluna 26 10 16 1659:1726 20 San Daniele 26 10 16 1753:1869120 Conegliano 26 10 16 1652:1827 20 Limena 26 8 18 1740:1781 16 TAKO ZDAJ Četrtfinale končnice (30.4.): NBU - Codroipese, San Vendemiano - Marghera, Jadran Qubik - Virtus Padova, Spilimbergo - Latisana C2-liga IZIDI 27. KROGA Ardita - Servolana 52:72, Geatti - Alba 71:70, UBC - Bor Radenska 73:75, Breg - Portogruaro 77:63, Ronchi - CBU 71:74, Roraigrande - Pro Romans 79:89, Venezia Giulia - Collinare 69:53, Cervignano - Tolmezzo 6 8:62 Servolana 27 23 4 2166:1813 46 Alba 27 21 6 2029:1800 42 Bor Radenska 27 17 10 1939:1887 34 Ardita 27 17 10 1887:1778 34 Breg 27 17 10 2021:1889 34 Tolmezzo 27 16 11 1769:1734 32 Cervignano 27 14 13 2029:2062 28 Roraigrande 27 13 14 1988:2039 26 Romans 27 13 14 1972:1944 26 Ronchi 27 12 15 1882:1855 24 Venezia Giulia 27 12 15 1881:1767 24 UBC 27 11 16 1846:1899 22 Basket Time 27 8 19 1919:2037 16 Portogruaro 27 8 19 1772:1906 16 Collinare 27 7 20 1792:2152 14 CBU 27 7 20 1965:2125 14 PRIHODNJI KROG: Alba - Cervignano, Servolana - UBC, CBU - Geatti, Portogruaro - Ronchi, Collinare Ardita, Romans - Breg (30.4. ob 20.30), Tolmezzo - Venezia Giulia, Bor Radenska - Roraigrande (30.4. ob 20.30) D-liga skupina za napredovanje Santos - Fontanafredda 61:48, Don Bosco - Gemona 84;67, Fogliano - San Vito 64:68, Tarcento - Kontovel 78:57 Santos 10 7 3 679:662 14 Don Bosco 10 7 3 731:702 14 San Vito 10 6 4 722:673 12 Don Bosco 10 7 3 731:702 14 Fogliano 10 5 5 642:655 10 Tarcento 10 3 7 772:6712 6 Kontovel 10 2 8 590:648 4 PRIHODNJI KROG Don Bosco - San Vito, Kontovel - Fontanfredda (29.4. ob 20.45), Gemona - Fogliano, Tarcento - Santos DEŽELNE LIGE - Moška C-liga Bo odločilen derbi? Bor in Breg dohitela Ardito, minimalen cilj je peto mesto Servolana je tri kroge pred koncem rednega dela deželne košarkarske C-li-ge na pragu neposrednega napredovanja na državno raven. V soboto so Vu-jovič in soigralci suvereno ugnali Ardito kar sredi Gorice, roke pa si manejo predvsem spričo presenetljivega poraza za točko konkurenta Albe na igrišču videmskega Geattija. Tako imajo Ške-denjci na lestvici že štiri točke naskoka in pozitivno razmerje v medsebojnih spopadih: to pomeni, da bi že v soboto v primeru uspeha proti videmskemu UBC po tekmi na Judovcu proslavljali zaslužen prestop v C-ligo amaterjev. Tudi Bor Radenska in Breg sta tokrat naredila odločen korak naprej. Dohitela sta Ardito (ko bi se prvenstvo končalo danes, bi bili Svetoivančani tretji, Goričani četrti in Brežani peti) in pustila za sabo Tolmezzo, ki je izgubil pri razigranem Cervignanu. Cilj za slovenska predstavnika je do konca rednega dela prav uvrstitev na prvih pet mest, ki dajejo prednost domačega igrišča vsaj v četrtfinalu končnice. Seveda pa bodo oboji iskali čim višjo stopničko, ki bi isto prednost jamčila tudi v morebitnih naslednjih krogih. O končni razvrstitvi bi znal odločati prav derbi na Prvem maju v poslednjem krogu 14. maja. Po Veliki noči bo medtem 30. aprila Po-povičeva četa igrala doma proti Rorai-grandeju, Krašovčevi fantje pa v Ro-mansu. Zanimivo, košarkarji z Goriškega so ravno v tem kolu plenili v Por- Če bi se prvenstvo končalo minuli teden bi bil Bor Radenska celo 3. na lestvici kroma denonu, oboji so kandidati za play-off. Pri dnu gre poleg podviga Geatti-j a omeniti zmagi videmskega CBU v Ronkah in miljske Venezie Giulie doma Bor in Breg spet ¿-¿J uspešna s skupinsko igro Košarkarji Bora Radenska in Brega so tokrat prišli do točk po zaslugi prispevka vseh igralcev, kar lahko veseli oba trenerja. Za Breg je vseh sedem igralcev, ki so stopili na igrišče, doseglo vsaj štiri točke, kar pet pa jih je zbralo 10 ali več košev. Pri Boru se je celo vseh osem uporabljenih mož vpisalo med strelce z vsaj štirimi točkami, s tem da jih je kar šest doseglo sedem ali več točk in trije so zabeležili izkupiček z dvomestno številko. ©Kontovel zadnji, Don Bosco in Santos blizu C-lige proti Fagagni, ki se je v ključnem trenutku sezone po prihodu novega trenerja Lorenzona odpovedala prvemu strelcu Moznichu. Don Bosco je v play-offu D-lige izkoristil tretji zaporedni domači nastop in vodi v družbi Santosa, ki si je takoj opomogel in vknjižil tretjo zmago. Izjemno pomembni točki je v zadnjem krogu prvega dela osvojil San Vito, ki je zdaj sam tretji. Tar-cento pa je z zmago proti Kontovelu prepustil Brumnovim varovancem začasno zadnje mesto. 57' Ta teden: Ban (J) 38, Burni (B) 17, Bozic (Br) 15, Moschioni (Br) 14, Richter (Br) in Madonia (B) 13. Skupno drž. C-liga: Ban 429, Marusič 292, Malalan 190, Cohen 188, Franco 157, Tomasini 155, Slavec 129, Oberdan 120, Floridan 16, Bernetič 14, Škerl 2. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 345, Burni (B) 342, Madonia (B) 335, Samec (Br) 323, Richter (Br) 305, Grimaldi (Br) in Fuma-rola (B) 302, Ferfoglia (Br) 238, Za-nini (B) 238, Visciano (Br) in Cre-vatin (B) 186, Bole (B) 157, Štokelj (B) 141, Babich (B) 118, Bozic (Br) 117, Semec (Br) 99, Medizza (B) 57, Moschioni (Br) 50, Pipan (b) 35, Schillani (Br) 34, Zeriali (Br) 26, Bocciai (B) 14, Krčalič (B) 7, Dev-cich (B) in Nadlišek (Br) 3, Pertot (B) 2, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 327, Lisjak 227, D. Zaccaria 191, Pao-letič 175, Križman 174, Švab 141, Hrovatin 110, Regent 34, Gantar 31, Godnič 24, Starc 10, Vodopi-vec 4, J. Zaccaria 2. STATISTIKE TOP Prosti meti: Ban (J) 10:10, Burni (B) 6:6, Bozic (Br) 5:5, Lisjak (K) 4:4; Jadran 18:18; za 2T: Samec (Br) 5:6 (83 %), Zanini (B) 4:5 (80 %), Ban (J) 8:11 (72 %); za 3T: Rih-ter (Br) 3:4 (75 %), Ban (J) 4:6 (66 %). STATISTIKE FLOP: za 2T: Oberdan (J) 0:3, Marusič (J) 2:9 (22 %), Richter (Br) 2:8 (25 %); za 3T: Pao-letic (K) in Šušteršič (K) 0:4, Burni (B) 1:6 (16 %). / ŠPORT Torek, 19. aprila 2011 15 ritmična gimnastika - Tekma za prvenstvo Slovenije prvič v Trstu ŠZ Bor je odlično prestalo zahteven organizacijski izziv Čestike vrhovne sodnice Maje Gradinjan - Dobri rezultati domačih tekmovalk - Strokovna pomoč dr. Branke Vajngerl Stadion 1. maja je v nedeljo zaživel v barvah, glasbi in raznolikosti več kot 200 tekmovalk, ki so se udeležile 2. prvenstvene tekme Republike Slovenije A1 programa v ritmični gimnastiki. Za tržaško športno združenje Bor je ta tekma predstavljala izreden izziv, katerega so trenerji, starši in zunanji sodelavci suvereno izpeljali. Največji izziv pa je predstavljala za Borove tekmovalke, ki so se še enkrat izkazale z dobrimi uvrstitvami. Že najmlajše ritmičarke Ana Cossutta, Claudia Humar, Veronika Starc-Albi, Katerina Antler in Lisa Mura, ki so v kategoriji mlajših deklic drugič stopile pred komisijo, so si prislužile odlično 4. mesto in jih je od tretjeuvrščenih ločila le desetinka točke. V kategoriji deklic so Vida Petaros, Maša Kocijančič, Emilie Chi-ni, Karol Kovic in Katerina Polojaz osvojile zasluženo 2. mesto. Na najvišjo stopničko so stopile Alenka Cossutta, Sanja Žagar, Fatione Ka-fexholli in Neža Zobec, ki so bile v kategoriji kadetinj z brezhibnim nastopom s skupinsko vajo z obročem nedvomno odlične. Trojica kadetinj Neža Petaros, Veronika Savi in Nika Čermelj pa si je, po zelo dobrem 4. mestu na prvi prvenstveni tekmi, v ostri konkurenci parov in trojic z rekvizitom priborila solidno 7. mesto. Tjaša Oblak, Valentina Oblak, Petra Švara in Irena Cossutta so se v kategoriji mladink in članic z vajo z obročem odele v bron, v vaji brez rekvizita pa so si prisvojile 4. mesto. Mladinki Linda Cappellini in Vera Šturman sta v kategoriji parov in trojic z rekvizitom osvojili bronasto kolajno. Na 5. mestu sta v kategoriji parov in trojic pristali članici Tjaša Oblak in Irena Cossutta, Martina Do- betti in Petra Švara pa sta bili 6. v isti kategoriji. Največji dosežek je za ŠZ Bor predstavljala organizacija tekme, saj se ni še nikoli prej zgodilo, da bi pa-nožno društvo iz Slovenije (v tem primeru Gimnastična zveza Slovenije) zaupalo organizacijo uradne prvenstvene tekme za državno prvenstvo društvu, ki ima sedež onstran bivše meje. Ob tako pomembni priložnosti gre omeniti prisotnost slovenske konzulke v Italiji, Vlaste Valenčič Pelikan. Tekmovanje je steklo brezhibno in, kot je povedala vrhovna sodnica Maja Gradinjan, je ŠZ Bor tekmo izpeljalo na zares najboljši način. Organizacija je bila zelo dobra, starši, ki so skrbeli za sprejem tekmovalk in sodnic ter so pomagali pri izvedbi tekmovanja, so bili izredno prijazni in tudi Borove ritmičarke so se izkazale. Zato, je dodala Gradinjanova, upajo, da si bo ŠZ Bor prevzelo organizacijo še kakšne prvenstvene tekme. Priprava tekme je zahtevala veliko truda in angažiranosti s strani trenerk, predvsem pa staršev tekmovalk, ki so dejansko bili organizacijski steber pobude, zato gre naveč-ja pohvala njim. Uspeh tekme pa bi bil nemogoč brez strokovne pomoči Dr. Branke Vajngerl, ki je bistveno pripomogla k izvedbi tekme. Ključnega pomena je bila pomoč Združenja Slovenskih Športov v Italiji, Zadružne Kraške Banke, banke Antonveneta (Montepaschi), deželnega sveta Furlanije Julijske Krajine, nove Co-nad D.O.O. iz Opčin in Slovenskega Stalnega Gledališča. (V. O.) več fotografij na WWW.primorski.eu V dvorani Bojana Pavletiča na 1. maju je bilo v nedeljo zelo živahno kroma mladinska košarka - Državna in deželna prvenstva Ekipna zmaga Jadrana ZKB med sedemnajstletniki Borovci praznih rok, Kontovel U13 končal na 4. mestu DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Basketrieste - Jadran ZKB 71:81 (18:27, 35:43, 49:67) Jadran: Batich 34, Daneu 10, Valič 6, Zhok, Gregori 3, Valentinuz, Žerjal 5, Majovski 8, Ridolfi 7, Kraus 8, Milič. Trener: Peter Brumen Prosti meti: 19/34, izgubljene žoge: 17, pridobljene žoge: 21, skoki obramba: 19, skoki napad: 10, 3 točke: Batich 5, Daneu 2, Žerjal 1. PON: Valič, Žerjal, Daneu. Po daljšem času je Jadran igral kot ekipa in zasluženo osvojil dve točki. Čeprav je po številu točk tudi tokrat izstopal Batich (pet trojk, skupno 34 točk), so proti tržaškemu nasprotniku vsi igralci pokazali nekaj več in vidno prispevali k zmagi. Jadran je vodstvo prevzel že na začetku in ga upravljal vse do konca. Še vedno pa je bila igra posejana z nekaterimi napakami; tokrat so si igralci nakopali predvsem veliko število osebnih napak, tako da so morali kar trije igralci zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, v zadnjih minutah pa so igrali večinoma tisti, s štirimi osebnimi napakami. Jadranovci bodo tekmo zadnjega kroga igrali v sredo proti Porto-gruaru (v Briščikih ob 18.30), zaostalo tekmo proti Cervignanu pa dan kasneje v gosteh. Vrstni red: Falconstar in Por-denone 40, Latte Carso UBC* in Co-droipese* 36, Venezia Giulia 32, Basketrieste* 30, CBU in Jadran ZKB* 18, Libertas Acli* 12, Barcolana* in Nuovo Basket 2000 10, Portogruaro 6, Cervignanese 2 (* s tekmo več). DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor ZKB - Romans 54:60 (15:8, 31:20, 44:34, 53:53) Bor ZKB: Altin 2, Buzzi 5, Mattiassich 12, Sternad 10, Bole 11, Kocijančič 14. Trener: Sancin. Borovci so proti enakovredni ekipi izgubili, čeprav so vodili vse do tretje četrtne. Takrat je na dan prišla utrujenost, saj so tokrat igrali samo v šestih. V tem delu so napadali neuspešno, puščali prazne prostore v obrambi, tako da so nasprotniki prodirali in zadevali. Borovci so zgrešili tudi ogromno prostih metov in polaganj, drugače bi se najbrž izognili porazu. Šli so na podaljšek in nasprotniki so igrali kakor da bi vadili igro 5 proti 0, prisotnost uničenih Borovcev za njih ni bila omembe vredna in tako so se gostje neovirano dokopali do zmage. (Kocka) DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Azzurra - Jadran ZKB 88:64 (25:11, 47:28, 67:53) Jadran: Daneu 7, Peric 3, Regent, Ko-janec 2, Ridolfi 18, Ušaj 12, Sardoč 12, Tul-liach, Krevatin 10, Coloni, DellAnno. Trener: Gerjevič. SON: 17, PON: Ušaj. Jadanovci so predzadnjo tekmo začeli neprepričljivo, tako da je Azzurra že po nekaj minutah povedla s 15:2. V nadaljevanju pa so Gerjevičevi varovanci strnili vrste in zaigrali boljše, še vedno pa je bilo preveč napak, ki jih je Azzurra s pridom izkoristila. V vseh ostalih četrtinah sta se ekipi borili enakovredno, visoke začetne razlike pa gostje niso uspeli nadoknaditi. Naj omenimo, da so sicer jadranovci prvo tekmo izgubili kar 109:25. Vrstni red: Latte Carso UBC 50, Az-zurra 44, Pordenone 40, Codroipese 36, Spi-limbergo in Ardita 32, Don Bosco 26, Fal-constar 24, Fogliano 22, Jadran ZKB 16, San Vito 10, Gemona 6, Servolana* in Cordova-do* 4 (* s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO U15 Skupina od 1. do 6. mesta Tarcento - Bor ZKB 66:65 (13:20, 27:34, 47:50) Bor ZKB: Gruden 4, Mandic 2, Ce-rimovic 6, Coretti, Kocijančič 23, Gregori 18, Semen 12. Trener: Sancin Borovci so v Čenti spet izgubili tekmo na neumen način; bili so v vodstvu celo tekmo, proti koncu pa, ko so mislili, da so že zmagali, so popustili v obrambi, kar so nasprotniki izkoristili in prešli v vodstvo prav nekaj sekund pred iztekom. Gostitelji so pokazali, da ne znajo upravljati igre v ključnih fazah in so tako po nepotrebnem dovolili, da so jih domačini prehiteli in premagali. Borovcev je bilo malo (Gruden je igral s poškodovanim gležnjem) in že spet je nastopal problem prekrška korakov; tekmo je bilo vsekakor treba zmagali, žal pa se je dodala dolgi serji porazov. (Kocka) Vrstni red: Cormons, Cervignane-se** in CBU** 10, NBU Udine* 8, Bor ZKB* in Tarcento 2. Skupina od 13. do 16. mesta Dom Mark - Tolmezzo 52:55 (7:21, 20:33, 38:44) DOM: Pintar 5, Termini 14, Franzoni 9, Gregorig, Primosig 7, Antonello, Peteani 11, Perini 1, Osso 5. Trener: Iztok Čeho-vin. Mladi Domovci so na žalost začeli nekoliko popuščati v prvenstvu Under 15. Že res, da so tokrat nastopili brez poškodovanega Bense, a kljub temu si ne smejo več dovoliti takega začetka kot je bila prva četrtina na tekmi proti ekipi iz Tolmeča. Nasprotniki so namreč popolnoma nadigrali nemočne domačine, tako da po prvih desetih minutah so Če-hovinovi varovanci zaostajali za 14 točk. Nato so se v drugi četrtini nekoliko predlamili, a napak je bilo še vedno preveč. Pravo preobrazbo so Termini in soigralci doživeli v drugem polčasu. Z agresivno obrambo in dobrimi protinapadi so v bistvu v tretji četrtini razpolovili zaostanek. Z odlično igro so nato nadaljevali v zadnji četrtini, žal pa jim je zmanjkalo moči za preobrat. Pe-teanijeva trojka za izenačenje v zadnji sekundi se je namreč odbila od obroča, tako da so bili na koncu gostje zmagovalci. Tokrat si pohvalo zaslužita Pintar za veliko število prestreženih žog in Pe-teani, ki je z odličnimi asistencami ra-zigraval soigralce. (av) Vrstni red: DLF Udine 14, Tolmezzo* 10, Manzano* 8, Dom 6, Fagagna 4, Azzurra A 2 (* s tekmo manj). PRVENSTVO U14 OPEN Breg - Libertas Gonars 75:54 (34:6, 44:18, 62:31) Breg: Gelleni, Giacomini, Sema, Vas-cotto, Impellizzeri, Stagni, Bole, Norbedo, Zobec, Fonda, Tul, Stefančič. Trener: Sila. Brežani so v predzadnjem krogu gostili Libertas Gonars. V prvi tekmi so zmagali le za 2 točki, tokrat pa so popolnoma prevladali. Začeli so odločno ter si z odlično obrambo in napadom priigrali v prvi četrtini kar 28 točk. Tudi v nadaljevanju niso popustili, tako da so v tretji četrtini po-vedli tudi s 35 točkami naskoka. Veliko priložnosti za igro so dobili vsi in jo dobro izkoristili. Naj omenimo, da so se nekaj minut pred koncem starši nasprotnikov začeli nesramno in nizkotno zgražati na sodnika in domače igralce. Dogodek prav gotovo ne sodi na športna igrišča. PRVENSTVO U13 Elitna skupina Kontovel - Basketrieste 36:79 (11:10, 21:30, 26:53) Kontovel: Grgič 4, Cettolo 7, Zida-rič 25, Furlan, G. Terčin, Daneu, Radovič, Fabi, J. Zidarich, Zavadlal, Grassi. Trener: Gerjevič. SON: 16. Kontovel je prvenstvo zaključil s porazom proti prvouvrščenemu Basketrieste. Tržaški ekipi je bil enakovreden samo v prvi čtrtini, ko je nastopil z najboljšo postavo, v nadaljevanju pa so gostje iz minute v minuto večali razliko. Kljub porazu pa je napredek viden, saj so lani kontovelci izgubili proti istemu nasprotniku za več kot 120 točk. Pohvalo zasluži Samuel Zidarič, ki je dosegel 27 točk. Kontovel je zaključil prvenstvo na 4. mestu. Vrstni red: Basketrieste 32, Azzurra A 28, Don Bosco 22, Kontovel 18, Azzurra B 14, Interclub 10, Breg in Libertas 4. PRVENSTVO U12 Polet/Kontovel - Futurosa 31:43 (6:7, 13:24, 22:33) Polet/Kontovel: Štekar 3, Kafol 4, Pisani 2, Gherlani 4, Tavčar 2, Vremec 1, Agostini 8, Giaccari, Jurkič, Jakonvič 3, Rudes 4, Brusan. Trener: Vremec. SON: 24, PON: Kafol in Agostini. Domači igralci so stik s košarkarica-mi ekipe Futurosa obdržali smo v prvi četrtini, v kateri sta obe ekipi igrali dokaj za-krčeno. V nadaljevanju pa so se gostiteljice razigrale v napadu tudi po zaslugi ohlapne obrambe Vremčevih varovancev. Kot na prejšnjih srečanjih je bilo še veliko napak pri doseganju košev pod košem. Polet Kon-tovel je sicer v tretji in četrti četrtini zaigral prepričljivejše, vendar košarkarice se niso pustile presenetiti in zmagale. Hvala za aplavz! Sreda, 20. aprila 2011 405 1 8 Torek, 19. aprila 2011 ODBOJKA / moška c-liga - Po napredovanju Sloge Tabor v državno B-ligo Ključni trenutek? Na pustni petek so šli vsi zgodaj spat Pomen moštvenega duha - Organizacija in Oliver Batagelj - Koliko okrepitev? /TI\ Morda oboji Dvajset zmag, devet točk prednosti pred drugouvrščenim Vbujem in brez izgubljenega seta na domačem igrišču v Repnu. Odbojkarji Sloge Tabor Televita so kljub že doseženemu napredovanju tudi v zadnjem krogu zaigrali zelo motivirano in prepričljivo odpravili Videmčane, ki so jih v drugem delu prvenstva edini premagali, in tako na najboljši možen način sklenili nadvse uspešno prvenstvo in se predali proslavljanju s svojimi zvestimi navijači. Po zadnji zmagi je bil trener slo-gašev Lucio Battisti zelo ponosen na svoje varovance: »Letošnji uspehi so sad odličnega timskega dela, na igrišče pa so vendarle šli fantje, ki so se res izkazali s svojim pristopom. Celo sezono so si prizadevali in vestno trenirali, to vsi, od prvega do zadnjega, vključno s tistimi, ki so zelo malo igrali. Ekipni duh pa je bil za nas dodana vrednost v primerjavi z drugimi ekipami, je pa treba tudi priznati, da smo imeli zelo dobro ekipo, ki je med sezono še napredovala, prepričan pa sem, da ima še veliko rezerve.« Slogin trener, ki bo verjetno na svojem mestu ostal tudi naslednje leto (dokončnega dogovora še ni, a je trenutno zanimanje za nadaljevanje sodelovanja obojestransko) posameznih igralcev ni hotel imenovati, saj so bili za napredovanje in zmage v Jadranskem ter Deželnem pokalu vsi zaslužni, izpostavil pa je pomemben doprinos kondicijskega trenerja Oliverja Batage-lja, fizioterapevta Dušana Blahute in Damjana Pertota ter Ivana Peterlina, ki sta skrbela, da je iz organizacijskega vidika vse teklo, kot po olju. Z Battistijem se je glede tega strinjal tudi kapetan in lider ekipe Ambrož Peterlin: »Delovali smo kot profesionalno društvo, čeprav to nismo, pa tudi sami igralci smo imeli pravzaprav profesionalni pristop. Prisotnost na treningih je bila praktično 100%, saj smo si močno želeli napredovati. V primerjavi z ostalimi ekipami smo trenirali dosti boljše, to potrjuje tudi dejstvo, da smo zadnjih pet tekem zmagali brez izgubljenega niza. Za stopnjevanje forme je bilo ključno delo Oliverja Batagelja, mislim, da druge ekipe niso imele takega strokovnjaka.« Kateri pa so bili ključni momenti sezone oziroma kdaj so pri Slogi začeli verjeti, da je cilj uresničljiv? Trener Lucio Battisti, ki se je že od vsega začetka zavedal, da ima na razpolago odlično in kompletno ekipo, je povedal, da je v drugem delu ugotovil, da so dejansko boljši od ostalih nasprotnikov in je torej napredovanje res dosegljivo. »V prvem delu kljub številnim zmagam nisem vedel, kaj nas čaka v odločilni fazi, saj glavnih nasprotnikov nismo še poznali.« Ambrož Peterlin pa ocenjuje, da sta bila za končni uspeh ključna dva momenta: poraz proti Lignanu v prvem delu in pustni krog. »Po prvem porazu smo začeli igrati veliko boljše, zelo pomembno pa je bilo tudi to, da smo se za pust pomerili z Lignanom, ki je imel takrat toliko točk kot mi in je bil v drugi fazi prav tako še nepremagan. Dogovorili smo se, da v petek nihče ne bo pustoval. Skupaj smo šli na večerjo in ta- koj potem spat, saj nismo hoteli tvegati neprijetnih presenečenj na tekmi.« Dolgoletni Slogin steber Danilo Riolino, ki je letos sicer manj igral, pa je prepričan, da je bilo med drugim odločilno tudi to, da so imeli v primerjavi z drugimi bolj kompletno ekipo, zaradi česar so lahko boljše trenirali. »Pri nas so bile dobre tudi rezerve, tako da smo se lahko veliko boljše pripravljali na tekme. Sicer pa mislim, da bi nas objektivno lahko le Vbu spravil v težave, od ostalih smo bili boljši. Mladi igralci so zelo napredovali in to je prišlo med sezono do izraza, med posamezniki pa bi omenil Vasilija Kanteja, ki je odigral »super« prvenstvo. Treba pa je tudi priznati, da je nivo bil nekoliko nižji kot v prejšnjih letih.« Riolino, ki dobro pozna tudi B2-ligo, pa se zaveda, da naslednje leto ne bo enostavno. «Kot smo videli že lani, je razlika med državno in deželno ligo zelo velika. Za obstanek bi gotovo potrebovali eno ali dve okrepitvi, a bi morala to biti igralca, ki bi se znala vključiti v našo skupino. Lani se to ni zgodilo, kar je dokaz, da ni dovolj samo tehnično znanje. Kohezija ekipe se ne sme razdreti.» Pri Slogi pa so še vedno lačni uspehov, kot nam je potrdil Battisti. »Danes se še veselimo, od jutri dalje (pogovor je bil opravljen v nedeljo, op.a.) pa bomo spet v telovadnici, da se dobro pripravimo še na Pokal Treh dežel, na katerem bomo nastopili na velikonočni ponedeljek. Ciljamo namreč na 'grand slam'.« (T.G.) Gladka zmaga proti Alturi je odbojkarice Bora Kmečka banka popeljala na tretje mesto skupine za obstanek ženske D-lige. Ta uvrstitev bi plavim omogočila ohranitev statusa deželnega liga-ša na račun najbližjih zasledovalcev Konto-vela in Gemone, ki imata dve točki manj. Bo-rovke (in kljub porazu tudi Kontovelke) pa so lahko zadovoljne tudi z rezultati svojih neposrednih tekmecev. Gemona je namreč gladko izgubila s Cusom, drugouvrščeni Grado pa je točko prepustil zadnjeuvrščenemu Villesseju Štiri kroge pred koncem ostaja vsekakor še nekaj možnosti, da bi se lahko rešila tako Bor kot Kontovel, za to pa bosta morala oba prehiteti Grado. Precej bolj verjetno pa je, da bo za obstanek odločilen povratni derbi med našima ekipama. /TI\Spet nevarno Odbojkarice Sloge v zadnjem krogu res niso imele sreče. V okrnjeni postavi so gladko izgubile proti Li-bertasu, ki si je tako zagotovil obstanek v ligi, istočasno pa sta slavila oba njihova tekmeca v boju proti izpadu. S. Andrea, ki igra zadnji mesec kot prerojen, je po pričakovanjih premagal tržiški Fincantieri, do novih točk pa je prišla tudi Buia, ki je presenetila Natisonio. Slogašice so tako zdrknile na šesto mesto, ki vodi v D-ligo. Buia je dve točki za njimi, S. Andrea pa dve pred njimi. Za Maverjeve varovnke bo tako ključno srečanje proti Tržačankam, s katerimi se bodo pomerile takoj po velikonočnem premoru. moška c-liga Soča se je kljub težavam dobro odrezala Il Pozzo/Remanzacco - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:10, 25:13, 25:18) Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje: J. Černic 1, I. Černic 4, M. Černic 3, Devetak 4 E. Juren 14, Škor-janc 7, M. Juren 0, Fiorelli. Trener: Andrej Berdon Odbojkarji Soče so v zadnjem krogu nastopili še bolj okrnjeni kot na zadnjih tekmah, tako da tokrat objektivno res niso mogli računati na zmago proti veliko bolj izkušenim nasprotnikom. Občasno so sicer izpeljali tudi nekaj zelo dobrih akcij, a je bilo to vseeno premalo, da bi lahko dosegli več. Na splošno pa sta obe ekipi igrali slabše. Pozitivno noto srečanje nedvomno predstavlja nastop mladega Erika Jurna, ki se je izkazal v vlogi korektorja in bil na koncu tudi top scorer svoje ekipe. Mladega Sočana so pohvalili tudi nasprotniki, ob njem pa se je izkazal tudi David Škorjanc, ki je dobro opravil svojo nalogo tako na mreži kot v polju. Z gostovanjem v Pradamanu se je tako zaključila za Sočo zelo uspešna sezona. Fantje so že konec januarja dosegli glavni cilj, obstanek v ligi in se uvrstili v skupino za napredovanje, kjer so se kljub številnim poškodbam in odsotnostim dokaj dobro odrezali, bili enakovredni veliko bolj kotiranim nasprotnikom in nekatere tudi premagali. Kot je poudaril trener Berdon, ki je sredi sezone nadomestil Vojka Jakopiča, bi verjetno s kančkom sreče več dosegli še več točk oziroma višjo uvrstitev, vsekakor pa je za društvo veliko bolj pomembno to, da so imeli več možnosti za igranje mlajši odbojkarji, ki so tako med sezono tudi precej napredovali. Šov za navijač po tekmi; zgoraj: predsednik deželnega odbora FIPAV Bunello je kapetanu Ambrožu Peterlinu izročil pokal za zmagovalca prvenstva kroma CORERJI Moški: Terčič (Ol) 20, V. Kante (ST) 19, Komjanc (Ol) 18, A. Peterlin (ST) 17, Romano (Sl) 15, Fajt (Np), Masi (V) in E. Juren (So) 14. Ženske: Pučnik (B) 18, Babudri (Sl) 14, Della Mea (B) 13, Vo- dopivec (B) 10. Skupno Moška C-liga: V. Kante (ST) 338, Lavrenčič (V) 325, Ombra-to (V) 314, A. Peterlin (ST) 298, Valentinčič (So) 282, Romano (Sl) 234, Cettolo (ST) 205, Rožac (Sl) 187, Dussich (Sl) 179, Slavec (ST) 157, I. Černic (So) 141, Ilic (Sl) 132, Farfoglia (V) 123. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 406, Terčič (Ol) 303, Braione (Np) 294, L. Brotto (Np) 263, Kuštrin (Np) 231, Pavlovič (Ol) 176, Cap-parelli (Ol) 168, Persolja (Ol) 167, Hlede (Ol) 146, Juretič (Np) 118, Caprara (Np) 88, Simeone (Np) 84, Feri (Np) 83. Ženska C-liga: Babudri 223, A. Spangaro 162, Cvelbar 156, Gantar 137, Starec 134, Colarich 109, Crissani 68, T. Spangaro 44. Ženska D-liga: Bukavec (K) 374, Pučnik (B) 361, Cella (B) 237, Lisjak (K) 235, Vodopivec (B) 219, Della Mea (B) 206, Balzano (K) 184, Grgič (B) 119, Zuzič (K) 118. under 14 ženske - Na Tržaškem Za naslov tudi Kontovel in Sloga Tudi pokrajinsko prvenstvo naraš-čajnic se počasi bliža h koncu, sklepna faza z dvema polfinalnima trobojema se bo začela 30. aprila (ali 1. maja), zaključila pa s tekmama za 3. in 1. mesto 8. maja. Za najvišja mesta se bosta potegovali tudi dve naši ekipi, to sta Kontovel (2. po rednem delu) in Sloga (3.), ki se bosta med sabo pomerila v polfinalnem tro-boju, ki se ga bo udeležil še Brunner, gostil pa ga bo Kontovel. V drugem polfi-nalnem troboju pa bodo igrali Coselli blu, Oma in zmagovalec dodatnega srečanja med Virtusom in Azzurro A. Skupina zmagovalcev Virtus - Sloga Dvigala Barich 0:3 (5:25, 14:25, 21:25) Sloga Dvigala Barich: Feri, Ferluga, Gornik, Ilič, Kralj, Petaros, Počkaj, Racman, Vitez. Trener: Franko Drasič V svoji zadnji tekmi tega dela so slogašice dosegle gladko zmago, utrdile svoj položaj pod vrhom lestvice in dokazale, da je njihov preboj v finalno fazo povsem zaslužen. Naše mlade od-bojkarice so začele zelo zbrano in odlo- čno in v prvem setu Virtus sploh ni mogel priti do izraza, saj so ga slogašice povsem nadigrale. V nadaljevanju so zaigrale nekoliko bolj lagodno, a so bile kljub temu stalno za razred boljše od domače ekipe. Tudi tokrat so nastopile vse igralke, ki jih je imel trener na razpolago, in so se vse zelo dobro odrezale. (Inka) Brunner - Kontovel 0:3 (21:25, 16:25, 18:25) Kontovel: Barnaba, Brunetti, Gui-done, Košuta, Ravbar, Roma, Sossi, D. in N. Vattovaz, Viezzoli. Trenerka Tania Cerne. Kontovelke so ves časno vodile, kljub temu, da so stalno spreminjale postav. Njihova premoč je bila precejšnja, čeprav se jim je Brunner dobro upiral v obrambi. Ostali izidi: Coselli blu - Brunner 3:0, Brunner - Coselli blu 0:3, Coselli blu - Oma 3:0, Eurovolleyschool - Brunner 0:3. Končni vrstni red: Coselli blu 33, Kontovel 32, Sloga Dvigala Barich in Oma 17, Brunner 12, Virtus in Eurovol-leyschool 6. ZA Moška C-liga NAPREDOVANJE, izidi:Il Pozzo - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0, Sloga Tabor Televita - VBU 3:0, Lignano -FerroAlluminio 1:3 Sloga Tabor 10 9 1 28:4 27 VBU 10 6 4 22:1l 18 FerroAlluminio 10 6 4 20:16 1l il Pozzo 10 4 6 11:20 1S Lignano 10 S l 15:2S 11 Soča ZBDS 10 2 8 6:28 4 TAKO ZDAJ Sloga Tabor Televita je napredovala v državno B2-ligo Moška D )- LIGA ZA NAPREDOVANJE, izidi:CUS Trieste - Casarsa 2:S, Olympia Ferstyle - Reana S:1, Travesio - San Vito 0:S, Pippoli - Porcia S:1 San Vito 10 9 1 28:6 2l Olympia Ferstyle 10 7 3 21:12 21 CUS TS 10 6 4 22:14 18 Pippoli 10 6 4 21:1l 18 Reana 10 5 5 20:19 15 Travesio 10 5 5 16:18 15 Casarsa 10 2 8 9:26 6 Porcia 10 0 10 5:S0 0 PRIHODNJI KROG: San Vito - CUS Trieste, Caarsa - Olympia Ferstyle (S0. . ob 20 .S0), Pippoli - Travesio, Porcia - Reana ZA Moška C-liga OBSTANEK, izidi:Fincantieri - Vivil,S:0, Cervignano - Volley club 0:S Sloga - Val imsa 0:S, Basiliano - Buia S:0 PRIHODNJI KROG: Val imsa - Fincantieri (28.4. ob 20.S0), Vivil - Cervignano, Basiliano -Sloga (28.4. ob 21.00), Buia - Volley club Fincantieri 10 9 1 29:10 2l Chions 10 10 0 S0:5 29 Val Imsa 10 8 2 26:12 22 Libertas TS 10 8 2 25:10 2S Volley club 10 l S 25:1S 20 Pordenone 10 l S 25:16 21 Basiliano 10 6 4 24:1S 20 Natisonia 10 5 5 18:18 15 Vivil 10 4 6 19:19 15 S. Andrea 10 4 6 18:20 12 Buia 10 4 6 14:21 11 Sloga 10 3 7 1S:22 10 Sloga 10 2 8 8:26 S Buia 10 S l 9:24 8 Cervignano 10 0 10 1:S0 0 Fincantieri 10 0 10 5:S0 2 Ženska C-liga za OBSTANEK, izidi: Chions - Pordenone 3:1, Buia - Natisonia 3:2, S. Andrea - Fincantieri 3:0, Sloga - Libertas TS 0:3 PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Chions, Pordenone - Buia, Sloga - S. Andrea (S0.4. ob 20.00), Libertas - Natisonia Moška D-liga ZA OBSTANEK, izidi:Broker - Altura bo 11.5, Cordenons - Naš prapor S:0, Club Regione - Prata 0:S, Aurora - intrepida S:0 Prata 10 10 0 S0:5 S0 Altura 9 l 2 22:9 21 Aurora 10 6 4 20:14 18 Cordenons 10 6 4 18:1S 18 Broker 9 5 4 1l:14 15 Naš prapor 10 3 7 13:23 8 Turriaco 10 2 8 10:25 6 Club Regione 10 0 10 S:S0 1 PRIHODNJI KROG: Prata - Broker, Altura - Cordenons, Aurora - Club Regione, Turriaco - Naš prapor (S0.4. ob 20.00) ZA Ženska D-liga OBSTANEK, izidi:CUS Trieste - Gemona 3:0, Altura - Bor Kmečka banka 0:3, Virtus -Kontovel 3:0, Villesse - Grado 2:3 Virtus Grado 10 10 0 29:5 29 10 l Bor Kmečka banka10 S Kontovel Gemona CUS Trieste Altura Villesse 10 10 10 10 10 S 2S:14 20 S 20:18 16 S 20:17 14 5 18:20 14 6 16:20 1S 8 14:25 8 8 9:2l 6 PRIHODNJI KROG: Kontovel - CUS Trieste (30.4. ob 20.15), Genona - Altura, Villese - Virtus, Grado - Bor Kmečka banka (30.4. ob 21.00) Ženska C-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Talmasosns - Tarcento 3:1, Millenium - Sangiorgina 3:1, Vivil - Volleybas 3:0 Vrstni red: Vivil in Millenium 21, Talmassons 17, Sangiorgina 16, Vollebas 12, Tarcento 3. Vivil in Millenium igrata med sabo dodatni tekmi za napredovanje Ženska D-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Azzano Cordenons 0:S, Sacile - Rizzi S:2, RojalKennedy - Majanese S:0, Latisana - Pordenone S:2 Vrstni red: Cordenons 2l, RojalKennedy 19, Latisana 18, Sacile 1l, Pordenone 14, Rizzi 12, Azzano 10, Majanese S. / ODBOJKA Torek, 19. aprila 2011 19 UNDER 16 ŽENSKE Na Tržaškem Pokrajinski finale Tržaški prvak v kategoriji deklic je po pričakovanjih Coselli, ki je tudi v finalni seriji potrdil svojo premoč v tej kategoriji in v tekmi za 1. mesto gladko odpravil Virtus. Za najvišja mesta pa sta se potegovala tudi Bor in združena ekipa Kontovela in Sloge. Na koncu se je boljše odrezala slednja, ki se ji je za las izmuznila uvrstitev v finale, nato pa je po tie-breaku izgubila tekmo za 3. mesto proti Omi. Varovanke Tanie Cerne so tako v nedeljo odigrale kar štirinajst setov (devet zjutraj, pet popoldne) in so se izkazale z veliko borbenostjo. Zjutraj so najprej premagale bo-rovke, ki so redni del zaključile pred njimi, a so v finalni seriji nastopile močno okrnjene, tako da so bile objektivno slabše od svojih nasprotnic. Derbi je bil vsekakor izenčen, tako da so se morale Kontovelke za zmago vseeno potruditi. V valu navdušenja so Klobasova in soigralke odlično začele tudi proti Vir-tusu in osvojile prva dva niza, v nadaljevanju pa se jim je poznala utrujenost. V tekmi za 3. mesto Kontovelke niso popustile niti, ko so že izgubljale 2:0, tako da je Oma strla njihov odpor šele po petem setu. Naša ekipa je lahko s končno uvrstitvijo in prikazano igro vsekakor zadovoljna, ostaja pa kanček grenkobe zaradi dveh izgubljenih tie-breakov, v katerih so nekaj točk izgubile tudi zaradi sodniških napak. Izidi, polfinalne tekme: Virtus -Bor 3:0 (o tekmi smo že poročali), Bor - Kontovel 1:3 (17:25, 25:23, 16:25, 22:25), Virtus - Kontovel 3:2 (27:29, 19:25, 25:20, 25:21, 15:11), Coselli -Oma 3:0, Oma - Volley 3000/Azzurra 3:0, Coselli - Volley 3000/Azzurra 3:0; za 3. mesto: Oma - Kontovel 3:2 (26:24, 25:23, 24:26, 14:25, 15:8); za 1. mesto: Coselli - Virtus 3:0. Končni vrstni red: 1. Coselli, 2. Virtus, 3. Oma, 4. Kontovel, 5. Bor in Volley 3000/Az-zurra. 1. MOŠKA DIVIZIJA Medpokrajinsko prvenstvo Libertas - Soča Lokanda Devetak 3:0 (25:13, 25:8, 25:13) Soča Lokanda Devetak: Butkovič 3, Černic 8, Čevdek 1, I. Devetak 1, T. Devetak 1, Fiorelli 1, Juren 5, Ulian 0. Trener: Boris Jelavič Sočani so tudi proti tretjeuvršče-nemu Libertasu igrali močno okrnjeni, poleg tega pa so tudi veliko grešili, saj so bili v vseh treh setih premalo zbrani. Srečanje je bilo tako povsem enosmerno. Ostali izidi: Torriana - Olympia 1:3 (o tekmi smo že poročali), Mossa -Fincantieri 3:2, Volley Club - S. Sergio 3:0, Altura - Hammer 3:0. Vrstni red: Mossa 46, Volley Club 43, Libertas 40, Olympia 32, Fincantieri 31, S. Sergio 29, Soča Lokanda Devetak 17, Altura 14, Torriana 3, Hammer 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem 5. Andrea/Coselli - Sokol S.B. Co-struzioni 2:3 Sokol S.B. Costruzioni: Mazzuc-ca 18, Brankovic 8, Budin 5, Rauber 10, Škerl 9, Vidoni 1, Devetak (L) 1, A. Pertot 6, Zerjal 0, M. Pertot. Trener: Andrej Pertot Proti tretjeuvrščeni ekipi, ki je sicer zaradi istočasnega finala prvenstva under 16 nastopila dokaj okrnjena, so sokolovke tekmo začele zelo dobro in gladko osvojile prvi set. V drugem se je prvič kot edina podajačica preizkusila Tereza Budin in zelo dobro opravila svojo nalogo, žal pa so Nabrežinke preveč grešile, kar še zlasti velja za servis. V tretjem nizu so naše odbojkarice nadaljevale z lagodno igro, ko pa so se le približale nasprotnicam na same tri točke zaostanka (18:15), se je lažje poškodovala Janika Škerl. Na centru jo je nadomestila Sara Zerjal, sokolovke pa so se zmedle in set je pripadel domači ekipi. V četrtem setu, ki je bil izenačen in napet, so borbene Nabrežinke igrale spet z običajno postavo in izsilile tie-break, v katerem so nasprotnice nadi-grale in se tako veselile nove zmage. Negativna nota sicer dobrega nastopa pa je bilo kar 22 zgrešenih servisov. Pohvalo vsekakor zaslužijo kapetanka in lider ekipe Tjaša Mazzucca, Alesandra Brankovic za napad in Anastazija Pertot, ki je dobro igrala v polju. (pera) Ostali izid: S. Andrea - Libertas 0:3. Vrstni red: Altura 42, Libertas 39, S. Andrea/Coselli 36, Roiano Gretta Bar- under 16 ženske - Finale na Tržaškem Kontovel za las ob finale Odločilen poraz po petih setih - Na koncu so bile četrte, Bor pa je delil peto mesto cola in Virtus 30, Sokol S.B. Costruzioni 29, Poggi 21, Kontovel 16, Oma 11, S. Andrea 4 (S. Andrea in S. Andrea/Coselli s tekmo več). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Cervignano - Olympia Terpin 3:0 (25:20, 25:13, 25:23) Olympia Terpin: Capparelli, Palazzo 1, Hlede 2, Komjanc, Cobello 3, Škerk 7, Vizin 9, Persoglia 20, Vogrič 0, Čavdek (L). Trener: Zoran Jerončič V zadnjem krogu rednega dela prvenstva je Olympia gostovala pri tret-jeuvrščenem Cervignanu. Glede na to, da so se Goričani že pred tem matematično uvrstili na «final four», ki bo 8. maja v Trstu, je trener Jerončič na igrišču zvrstil odbojkarje, ki bodo v tej kategoriji nastopali tudi naslednje leto. Tako je ob vse boljšemu podajalcu Hle-deju v vlogi korektorja zaigral Perosglia, glavno breme v napadu sta nosila Škerk in Vizin, v polju pa Peter Vogrič. Kljub spremenjeni postavi so Goričani igrali solidno in so se razen v drugem setu dobro upirali starejšim domačinom. Če bi bili bolj samozavestni in zagrizeni, bi lahko tudi iztržili ugodnejši izid, a so jih v odločilnih trenutkih pokopale lastne napake. To še zlasti velja za zadnji niz, v katerem je Olympia stalno vodila. Sloga - Gemona 0:3 (18:25, 25:27, 22:25) Sloga: Antoni 5, Calzi 1, Cettolo 6, Dussich 10, Pečar 9, Sosič 5. Trener: Marko Kralj V nedeljo so Slogini mladinci (v nekoliko okrnjeni postavi) odigrali zadnjo tekmo letošnjega deželnega prvenstva. Gostujoča ekipa iz Gumina jih je premagala po samih treh setih, čeprav sta bila zadnja dva zelo izenačena in bi se lahko končala v korist naše ekipe, ki pa v končnicah ni imela sreče. Sloga je prvenstvo zaključila na predzadnjem mestu na lestvici, kar je, resnici na ljubo, manj od tega, kar so pri so se Goričani zbrali, obrestovale pa so se tudi spremembe v postavi, za katere se je odločil trener Petejan, tako da je naša ekipa vendarle strla odpor vrstnikov iz Pradamana. Zdaj čaka Olympio še deželni finale, ki bo 1. maja v Trstu, kjer se bo zjutraj pomerila z domačim Hammerjem. V primeru zmage bodo naši odbojkarji nato verjetno za naslov prvaka igrali proti glavnemu favoritu Gemoni. Ostali izid: Prata - Torriana 0:3, Gemona - Coselli, Aurora Volley -Hammer 2:3. Vrstni red: Gemona 39, Olympia Hlede A.I. 33, Hammer 27, Il Pozzo/Remanzacco 21, Torriana 19, Coselli 17, Prata 8, Aurora Volley 1. Young Cup Sloga - Pasian di Prato 3:2 (25:22, 26:28, 17:25, 25:16, 15:5) Sloga: Antoni, Cettolo, Guštin, Pelikan, Riosa, Trento. Trener: Martin Maver Sloga je svoje nastope v drugem delu prvenstva Under 16 zaključila z denons 16, Pasian di Prato 10, Virtus 0 (Cervignano in Fincantieri s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Young Cup Cordenons - Sloga 3:0 (25:11, 25:14, 25:19)Sloga: Babuder 11, De Luisa 2, Impellizzeri 7, Jerič 3, Mazzo-leni 5, Ukmar 0. Trener: Ivan Peterlin Mladi Slogaši so v nedeljo gostovali v Cordenonsu. Tekmo so sicer gladko izgubili, lahko pa smo zelo zadovoljni z igro, ki so jo predvajali v tretjem setu. Domača ekipa zaseda prvo mesto na lestvici v tej skupini in je vsekakor boljša od naše in verjetno so tudi zaradi tega naši mladi odbojkarji tekmo začeli z velikim strahom in se nikakor niso mogli sprostiti. V prvih dveh setih niso domačinom nudili skoraj nobenega odpora, povsem drugače pa je bilo v tretjem. Navijanje domače publike jih je spodbudilo in jim vlilo pogum, tako da so postali učinkovitejši, dobro so na- Kontovelova ekipa under 13 je v tem krogu premagala nevarno Olympio kroma Kontovelke so v prvenstvu under 16, kot naša najvišje uvrščena ekipa, končala na 4. mestu kroma društvu pričakovali pred začetkom prvenstva. Pozitivno noto predstavlja tako predvsem dejstvo, da je bilo v ekipi kar nekaj igralcev, ki so za leto ali dve mlajši in bodo v mladinski konkurenci lahko nastopili tudi v prihodnji sezoni, seveda obogateni z letošnjimi izkušnjami. (Inka) Ostali izid: San Vito - Il Poz-zo/Remanzacco 3:0. Vrstni red: Hammer 34, Cordenons 32, Cervignano 31, Olympia Terpin 26, Gemona 19, San Vito 16, Sloga 6, Il Pozzo/Remanzacco 1. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Skupina zmagovalcev Olympia Hlede A.I. - Il Pozzo/Remanzacco 3:2 (25:14, 19:25, 23:25, 25:18, 15:11) Olympia Hlede A.I.: Palazzp, Pe-roslja, Vogrič, Corsi, Princi, Cobello, Terpin, Winkler, A. in Š. Čavdek. Trener: Rajko Petejan Na zadnji tekmi rednega dela prvenstva je Olympia slavila šele po tie-breaku. Po dobrem začetku je namreč začela nasprotnike podcenjevati, tako da so ti celo povedli 2:1 v nizih. Tedaj zmago z enakim izidom kot pred mesecem dni v Pasian di Pratu. Tekma je bila izenačena in polna preobratov. Po osvojenem prvem nizu so Slogaši izgubili drugega po razburljivem zadnjem delu, neuspeh pa jih je nekoliko spravil s tira, tako da so bili v tretjem stalno v podrejenem položaju. V naslednjem so odločno reagirali, uredili svoje vrste in v naslednjih dveh povsem na-digrali goste. Sloga je tekmovanje v »Young coupu« zaključila na sredini lestvice, vendar bi lahko iztržila kaj več. Res je sicer, da so naši odbojkarji marsikdaj nastopili v okrnjenem sestavu, saj imajo nekateri igralci še druge obveznosti, ki so se včasih križale s prvenstvenimi tekmami, kar je verjetno pogojevalo rezultate. Nadvse razveseljivo pa je dejstvo, da so bili v ekipi tudi igralci, ki so še začetniki in so na deželnem prvenstvu letos nastopili prvič, kar jih je igralsko prav gotovo obogatilo in predstavlja dobro naložbo za prihodnje sezone. (Inka) Ostali izid: Virtus - Cordenons 0:3. Vrstni red: Win Volley 30, Cervignano 26, Fincantieri 22, Sloga 19, Cor- padali in niz je bil izenačen skoraj do konca, ko je le prišla na dan boljša tehnika Cordenonsa. (Inka) Mossa - Olympia Ferstyle 3:2 (25:21, 25:23, 16:25, 16:25, 15:13) Olympia Ferstyle: Vrstni red: Cordenons 16, Mossa 12, Olympia Ferstyle 10, Cervignano 7, Sloga 0 (Mossa s tekmo več, Olympia s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Skupina poražencev Azzurra B - Sokol Železnina Terčon 0:3 (12:25, 13:25, 14:25) Sokol Železnina Terčon: H. in L. Zidarič, I. in P. Pahor, Kojanec, Pertot, Pipan, Vascotto, Peric. Trenerka: Nor-či Zavadlav Mlade sokolovke so z gladko zmago zaključile letošnje prvenstvo, v katerem so se na splošno zelo dobro odrezale in so med sezono veliko napredovale. Tokrat so več možnosti za igranje dobile tudi najmlajše odbojka-rice Tatjana Pipan, Veronika Vascotto in Petra Pahor, ki so vse odlično opravile svojo nalogo. Vrstni red: Azzurra A 30, Sokol Železnina Terčon 24, Olympia in Altura 18, Libertas 13, Coselli giallo 7, Az- zurra B 1 (Sokol s tekmo več, Olympia in Coselli giallo z eno, Altura z dvema tekmama manj). UNDER 14 MOŠKI Mossa - Olympia Ferstyle 3:2 (25:21, 25:23, 16:25, 16:25, 15:13) Olympia Ferstyle: Manfreda, Lu-poli, K. in S. Komjanc, Pisk, G. in N. Terpin, Pahor, Sfiligoi. Trener: Ivan Markič Na gostovanju v Mošu so Goriča-ni prva dva seta nerodno zapravili v končnici, nato pa reagirali in izsilili tie-break. V odločilnih trenutkih petega niza pa jim je zmanjkalo moči in koncentracije, tako da so se zmage veselili domačini. Kljub porazu pa pohvalo za borbenost zasluži cela ekipa. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Azzurra - Bor 3:0 (25:19, 25:9, 25:16) Bor: Antoni, Legiša, C. in H. Caucci, Bertocchi, Senn, Bečirevic, Kralj, Gottardi, Grassi, Savino. Trener: Saša Smotlak Borove odbojkarice so gladko izgubile proti Azzurri, čeprav so se ji dva seta dokaj dobro upirale. Slabo so igrale le v drugem nizu, v prvem in tretjem pa so lepo gradile in igrale borbeno, škoda le, da jim ni uspelo ohraniti potrebne zbranosti od začetka do konca. Ostali izid: Altura - Coselli gial-lo 0:3, OMA - Roiano Gretta Barcola 0:3. Vrstni red: Roiano Gretta Barcola 30, Azzurra 27, Oma 26, Coselli giallo 24, Coselli M 20, Altura 11, Bor 8, Libertas -2 (Coselli M in Libertas s tekmo manj manj, Bor in Azzurra, OMA, Roiano Gretta Barcola s tekmo več). Skupina B Kontovel - Olympia 3:0 (25:15, 25:21, 25:17) Kontovel: Barnaba, Brunetti, Fanzella, Gregori, Mattesich, Metelco, Pagan, Roma, Sedmach, Starc, Zaccaria. Trenerka: Sandra Vitez Mlade Kontovelke so zasluženo premagale nevarno Olympio, ki je imela pred srečanjem točko več od naše ekipe. Domačinke so zaigrale zelo urejeno in samozavestno, k uspehu pa so prispevale prav vse, tako da zasluži pohvalo cela ekipa. Ostali izidi: Breg - Virtus Z 0:3, Brunner - Sloga Dvigala Barich 0:3 (o tekmah smo že poročali), Killjoy - Virtus M 3:0. Vrstni red: Coselli blu 33, Kontovel 32, Olympia in Sloga Barich 30, Virtus Z 22, Brunner 16, Killjoy 9, Virtus M 3, Breg 2 (Brunner in Virtus Z s tekmo manj). Na Goriškem Olympia Corsi Adriano - Capriva 3:0 (25:15, 25:10, 25:6) Olympia Corsi Adriano: Komjanc, Pisk, Persolja, Lupoli, Pahor, Sfiligoi, Terpin, Lavrenčič, Princi, Hlede. Trener: Ivan Markič Goričani so tudi na zadnji tekmi slavili in redni del zaključili na prvem mestu. Dekleta iz Koprivnega naši ekipi niso bila kos, tako da je lahko trener Markič na igrišču zvrstil vse svoje od-bojkarje, ne da bi se razmere spremenile. Olympia je pokazala že dovršeno igro in izdelano igro, napadala pa je tudi preko centra. Zdaj čaka našo ekipo še «final four», na katerem bo njihov nasprotnik v polfinalu Pieris. Ostala izida: Ronchi - Capriva 0:3, Fincantieri Z - Grado 2:3. Vrstni red: Olympia Corsi Adriano 37, Fin-cantieri Z 35, Grado 32, Pieris 20, Ca-priva 17, Fincantieri M 13, Lucinico 6, Ronchi 2 (Olympia, Fincantieri Z, Fin-cantieri M in Ronchi s tekmo več). UNDER12 MEŠANO Na Tržaškem Skupina B Kontovel - Oma A 0:3 (10:25, 18:25, 22:25) Kontovel: Bortolin, Co-razza, Hriaz, Miniussi, Monfreda, Pun-tini, Škabar, Torcello, Zatti. Trenerka: Nicole Starc Prvouvrščena Oma A, ki je doslej izgubila le set, je na Kontove-lu osvojila nove tri točke. Domačinke so sicer igrale zbrano in borbeno ter bile še posebno v drugem in tretjem setu nasprotnicam enakovredne (do 18:20 oziroma 22:22), v končnicah pa je Oma zelo dobro napadala in zasluženo prevladala. Vrstni red: Oma A 21, Olympia 17, Coselli giallo 7, Kontovel 6, Azzur-ra 5, Brunner 4. / 20 Torek, 19. aprila 2011 NOGOMET d-liga - Gostovanja ne ležijo rdeče-belim Po nerodnem spodrsljaju znova predzadnji na lestvici Slab nastop in zaslužen poraz - V zadnjih dveh krogih morajo doseči šest točk Krasov nogometaš Lorenzo Bucovaz (na arhivskem posnetku) v nedeljo ni bil najboljše razpoložen kroma Za Kras Repen ostajajo gostovanja začarana. V San Vitu al Tagliamento, kamor so se z osebnimi avtomobili odpeljali številni Krasovi navijači in simpa-tizerji, so rdeče-beli igrali slabo in so zasluženo izgubili proti Sanviteseju, ki resnici na ljubo ni pokazal kdove-ve-kako lepe igre. Če smo na zadnji domači tekmi proti Bellunu videli požrtvovalno ekipo, ki je pustila na igrišču srce, tokrat vsega tega ni bilo. Pellegrinijevi fantje so bili zmedeni in brez pravih idej. Na naši beležki nismo zabeležili za Kras niti ene resnejše priložnosti. Vse preveč je bilo visokih dolgih podaj na Alena Car-lija, ki je nato z glavo »podaljšal« podajo v kazenski prostor, kjer pa so bile vse žoge lahek plen pozorne domače obrambne vrste. Premalo je bilo igre po bokih. Skratka velik korak nazaj za Pel-legrinijevo moštvo, ki se je po zmagi Bel-luna proti Esteju (2:0) znova znašlo na predzadnjem mestu na lestvici. Do konca prvenstva manjkata le dva kroga, v katerih bo moral Kras osvojiti vseh šest točk. 1. maja bodo v Repnu gostili Mon-tebelluno, nato pa bo na vrsti še zadnje gostovanje v Rovigu, ki je že dosegel obstanek v ligi. To pa ne velja za Monte-belluno, ki bo tako kot Kras krvavo potrebovala točke. Pa tudi osvojitev vseh razpoložljivih točk še ne bi jamčila play-outa. Kras mora hkrati upati na spodrsljaje neposrednih tekmecev v boju za obstanek. Krasov trener Davide Pellegrini je po tekmi živčno kadil cigaret. »Razočaran sem. Po tihem sem pred gostovanjem pričakoval, da bomo iz San Vita odnesli domov celo vse tri točke. Fantje so bili med tednom zelo motivirani. Danes (v nedeljo op. ur.) pa ni šlo. Fantje niso zdržali velikega psihološkega pritiska. Odigrali smo eno najslabših tekem, odkar sedim na Kraso-vi klopi. Gostovanja ostajajo še naprej tabu. Po golu domačinov nismo reagirali. To me precej skrbi. Belluno je zmagal in položaj na lestvici je znova slab. V zadnjih dveh krogih moramo dvakrat zmagati, drugače bomo izpadli iz lige brez play-outa«, je opozoril trener Pellegrini. Pellegrinijev kolega na Sanvitese-jevi klopi Giovanni Tortolo se je po tekmi oddahnil: »Tri točke so za nas velika doza kisika. Nismo še matematično rešeni, ampak smo na zelo dobri poti, da nam to uspe že v prihodnjem krogu. Številni gledalci žal niso videli lepe tekme. Osebno sem to pričakoval, saj so to tipična srečanja proti koncu prvenstva. Ko se moštvi borita za obstanek, je pač tako. Škoda da nam ni uspelo doseči še drugega gola, saj bi bili na koncu bolj sproščeni. Na koncu je pomembno le, da smo zmagali,« je dejal Tortolo, ki je o Krasu še dodal: »Kras ima odlične posameznike, ki na srečo tokrat niso bili dobro razpoloženi. Vsekakor sem se do konca bal, da nam jo bo Kneževič ali kdo drug zagodel. V boju za obstanek rdeče-beli ne smejo popustiti. Če se uvrstijo v play-out, potem se lahko tudi rešijo.« Krasov nastop pa je takole ocenil načelnik Bregove sekcije Giuliano Pra-šelj: »Krasovci so bili pod velikim psihološkim pritiskom. Sanvitese je zadel po Krasovi napaki v obrambi, nato pa sem pričakoval reakcijo rdeče-belih, ki pa žal jo nismo videli. Očitno ima Kras dva obraza: v Repnu igra na en način, na gostovanjih pa na drugi. Negativno je vplivala tudi vročina in širše igrišče, na katerega Kras ni navajen. Kras ne sme vreči puške v koruzo in se mora boriti do konca prvenstva.« (jng) Vrnimo se k tekmi, ki je bila vse prej kot privlačna. Trener Pellegrini je na mesto diskvalificiranega Tomizze poslal na igrišče Mateja Bagona. Gostitelji so že v uvodnih minutah pokazali, da Kras ne bo imel lahkega dela. Vratar Do-vier je moral v uvodnih četrt ure že dvakrat resneje posredovati. V 21. minuti pa je moral že pobrati žogo iz svoje mreže. Po srednjevisoki podaji s kota je žoga nemoteno poletela v vratarjev mali ®»S tako igro se ne bomo rešili« Številni Krasovi navijači so bili po trikratnem sodnikovem žvižgu razočarani. »Nič ne bo. Če bomo tako igrali proti Montebelluni bomo izgubili in nato izpadli. Potreben je drugačen pristop,« se je pritožil repenski navijač, ki je hotel ostati neimenovan. V San Vito se je pripeljala tudi Bregova delegacija z načelnikom Prašljem na čelu in trenerjem Tommasijem. 7 tekem je Kras v letošnji sezoni končal brez doseženega gola. Petkrat v gosteh in dvakrat na domačem igrišču. Le štirikrat pa je ostal vratar rdeče-belih nepremagan. Zanimivo je, da ekipa repenskega društva ni niti enkrat igrala neodločeno brez zadetkov. Največkrat so Krasovci v letošnji sezoni igrali neodločeno 1:1. Kar devetkrat. ©»Sodnik terun« Sodnik iz Molfette jih je v San Vitu al Tagliamento slišal kar nekaj na svoj račun oziroma na svojo ne-krivdo, da prihaja z juga Italije. Nesramni domači navijači so ga večkrat med tekmo zmerjali s »terunom«. Res pa je, da bi lahko na tekmi sodil sodnik z malo manj oddaljenih krajev. Za nogometno zvezo je to namreč velika potrata denarja. Sanvitese - Kras Repen 1:0 (1:0) Strelec: De Cecco v 21. min. Sanvitese: Piccolo, Bassetto, Nieri, Lestani, Mboup, Geremia (od 60. Perissinotto), Michieli, De Cecco, Cucchiaro, Cacurio (od 80. Calcagni), Monti (od 75. Diaw). Trener: Tortolo. Kras Repen: Dovier, Cipracca, Mileto, Bagon, Giacomi, Carli, Bucovaz (od 63. Dragosavljevic), Božič, Kneževič, Menichini (od 46. Martini), Venturini (od 46. Fantina). Trener: Pellegrini. Rdeč karton: Mileto v 84. min. (dvojni opomin). kazenski prostor, kjer je bil najbolj spreten domači kapetan De Cecco, ki je usnje potisnil v mrežo. Zogo bi bil moral prestreči igralec, ki je pri podaji s kota stal ob vratnici oziroma pred vratar-jevim kazenskem prostoru. Navsezadnje to postavitev učijo trenerji že pri cicibanih, tako da je bila napaka Krasove obrambe več kot očitna. V nadaljevanju tekme žal nismo videli prave Krasove reakcije. Tudi v drugem polčasu ne, ko Ta konec tedna so bile amaterske ekipe v deželnih prvenstvih proste. Podobno bo tudi za veliko noč konec tedna. 29. krog oziroma predzadnji krog v raznih deželnih ligah bo na sporedu v nedeljo, 1. maja. Dva kroga pred koncem sta v 1. AL v igri za osvojitev enega od treh mest, ki zagotavljajo dodatne tekme za napredovanje, tako Primorec kot Sovodnje. Če je moštvo iz Trebč že z nogo in pol v končnici, pa so Sovo-denjci še v hudem boju. PRIMOREC - Pred sabo ima zahtevno gostovanje pri prvouvrščeni Costalungi, ki je že praznovala napredovanje, nato bo v zadnjem krogu gostil Ronchi. S tremi točkami so Sciarronejevi varovanci že gotovi vsaj tretjega mesta, za gotovost najboljšega izhodiščnega položaja pa po- se je Kras nekoliko opogumil. Trener Pellegrini pa je v »ogenj« poslal mladega Martinija in Fantino, ki pa tokrat ni bil najbolje razpoložen. Nasprotno so gostitelji zgrešili dve stoodstotni priložnosti. Najprej je napadalec z dobre pozicije streljal mimo vrat, nato pa je Sanvitese zadela še vratnico. Triminu-tni sodnikov dodatek je le še podaljšal Krasovo agonijo. Možnosti, da bi Kras izenačil, ni bilo. (jng) trebujejo dve zmagi. Drugače bodo odvisni od izidov tekmecev. SOVODNJE - Sovodnje bo najprej gostilo zadnjeuvrščeno (in že zdavnaj izpadlo) Centro Sedio, nato odhajajo v Medeo. Domača ekipa še ni rešena, tako da se bodo morali Vi-tuličevi fantje še pošteno potruditi. Ciljati celo na tretje mesto ni nerealno, saj ima Isonzo precej zahtevnejši spored. SISTEM IGRANJA KONČNICE - V končnico se uvrstijo 2., 3. in 4. uvrščena ekipa. Tri skupine končnice za napredovanje sestavljajo po ena ekipa iz vsake deželne skupine 1. amaterske lige (na primer 2. iz skupine A, 3. iz skupine B in 4. iz skupine C). Drugouvrščena ekipa igra obe tekmi doma, četrtouvrščena pa obe v go-steh. D-LIGA Belluno - Este 2:0, Chioggia - Torviscosa 0:1, Concordia - San Paolo Pd 2:2, Montebelluna -Venezia 0:0, Montecchio - Sandonajesolo 1:0, Rovigo - Pordenone 2:3, Sanvitese - Kras Repen 1:0, Tamai - Treviso 2:1, Union Quinto -Opitergina 1:1 Treviso 32 20 9 3 56:24 69 Venezia 32 19 6 7 64:39 63 Sandonajesolo 32 15 9 8 51:38 54 San Paolo (-1) 32 15 9 8 47:39 53 Tamai 32 13 13 6 55:41 52 Union Quinto 32 13 10 9 49:36 49 Rovigo 32 12 9 11 42:38 45 Este 32 11 10 11 51:45 43 Pordenone 32 11 9 12 49:47 42 Chioggia 32 10 11 11 32:36 41 Sanvitese (-1) 32 10 11 11 45:49 40 Montebelluna 32 10 7 15 29:41 37 C. Concordia 32 9 8 15 45:63 35 Montecchio M. 32 8 10 14 38:47 34 Belluno 32 9 6 17 35:47 33 Opitergina 32 7 12 13 47:60 33 Kras Repen 32 7 10 15 36:57 31 Torviscosa 32 4 11 17 38:62 23 PRIHODNJI KROG San Paolo Pd - Sanvitese, Kras Repen - Montebelluna, Torviscosa -Belluno, Opitergina - Montecchio, Este -Pordenone, Sandonajesolo - Rovigo, Tamai -Concordia, Treviso - Chioggia, Venezia - Union Quinto Promocijska liga Juventina - Reanese 2:0, Valnatisone - Vesna 1:1, Pro Romans - Lumignacco 1:2, San Daniele - Pro Gorizia 1:0, Trieste Calcio - Villesse 5:0, Union - Aquileia 1:0, Zaule - Ponziana 1:1, Martignacco - Caporiacco 1:0 San Daniele 28 19 5 4 62:25 62 Juventina 28 16 8 4 44:19 56 Ponziana 28 14 9 5 52:30 50 Caporiacco 28 12 10 6 36:28 46 Trieste Calcio 28 11 8 9 45:37 41 Vesna 28 10 10 8 34:32 40 Union 28 11 6 11 44:35 39 Lumignacco 28 10 9 9 33:32 39 Pro Romans 28 10 8 10 34:40 38 Reanese 28 8 11 9 29:30 35 Zaule 28 10 5 13 39:50 35 Martignacco 28 7 13 8 34:42 34 Valnatisone 28 6 13 9 22:22 31 Aquileia 28 6 7 15 28:48 25 Pro Gorizia 28 3 9 16 20:40 18 Villesse 28 4 3 20 16:61 15 PRIHODNJI KROG Caporiacco - Juventina, Vesna - Aquileia 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Staranzano 4:1, Muglia - Sovodnje 1:2, Azzurra - Esperia 1:0, Centro Sedia -Isontina 1:0, Domio - Costalunga 3:3, Medea - Isonzo 2:1, Pieris - Ronchi 2:0, San Giovanni - Turriaco 2:3 Costalunga 28 17 7 4 54:21 58 Primorec 28 12 12 4 42:25 48 Isonzo 28 13 8 7 27:18 47 Sovodnje 28 11 11 6 40:34 44 Isontina 28 11 11 6 28:23 44 Pieris 28 11 8 9 32:27 41 Domio 28 11 8 9 28:25 41 Staranzano 28 10 8 10 38:35 38 San Giovanni 28 9 9 10 40:36 36 Ronchi 28 8 12 8 30:29 36 Azzurra 28 10 5 13 30:38 35 Muglia 28 9 6 13 28:33 33 Esperia 28 7 11 10 25:34 32 Medea 28 6 10 12 26:39 28 Turriaco 28 6 8 14 18:39 26 Centro Sedia 28 3 6 19 18:49 15 PRIHODNJI KROG Costalunga - Primorec, Sovodnje - Centro Sedia 2. AMATERSKA LIGA Primorje - Opicina 1:2, Breg - Fiumicello 7:1, Zarja Gaja - Cormonese 1:2, Mariano - Mossa 2:0, Roianese - Moraro 3:1, Sant'Andrea -Montebello 0:5, San Canzian - Piedimonte 1:1, Sistiana - Gradese 1:1 Cormonese 28 15 11 2 45:25 56 Gradese 28 14 9 5 49:30 51 Breg 28 14 8 6 45:23 50 Mariano 28 14 7 7 38:24 49 Sistiana 28 12 9 7 52:34 45 Mossa 28 12 8 8 41:35 44 Roianese 28 13 3 12 49:43 42 Piedimonte 28 11 7 10 33:37 40 Primorje 28 12 2 14 36:46 38 San Canzian 28 8 12 8 27:30 36 Opicina 28 9 8 11 31:33 35 Zarja Gaja 28 6 14 8 27:27 32 Montebello 28 7 11 10 33:39 32 Sant'Andrea 28 6 9 13 27:44 27 Moraro 28 4 7 17 27:48 19 Fiumicello 28 3 3 22 19:62 12 PRIHODNJI KROG Cormonese - Primorje, Montebello - Breg, Moraro - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Campanelle 6:0, Aiello - Pro Farra 1:1, Audax - Poggio 3:3, Aurisina - Torre 2:3, Chiarbola - Union 1:3, Romana - Cgs 3:0, Sagrado - Lucinico 2:2, Villa - Begliano 1:2 Aiello 28 19 6 3 67:26 63 Torre 28 20 2 6 61:30 62 Begliano 28 17 8 3 58:23 59 Mladost 28 16 5 7 61:35 53 Romana 28 17 2 9 52:32 53 Pro Farra 28 15 6 7 41:34 51 Aurisina 28 15 3 10 59:45 48 Lucinico 28 13 5 10 42:35 44 Chiarbola 28 9 6 13 34:44 33 Cgs 28 9 4 15 41:55 31 Audax 28 8 6 14 41:57 30 Sagrado 28 8 5 15 46:60 29 Villa 28 6 8 14 23:32 26 Campanelle 28 4 8 16 22:57 20 Poggio 28 3 7 18 16:52 16 Union 28 2 5 21 23:70 11 PRIHODNJI KROG Poggio - Mladost 1. AMATERSKA LIGA uvrstitev na lestvici po 28. krogu 29. krog 30. krog 2. Primorec 48 3. Isonzo 47 4. Sovodnje 44 4. Isontina 44 5. Pieris 41 6. Domio 41 OPOMBA: v play-off se uvrstij igrali dodatno tekmo za uvrst Costalunga Pieris Centro Sedia Medea Isonzo Ronchi o 2., 3. in 4. na lestvici. Moštvi itev v play-off. V mastnem tisk Ronchi Domio Medea Pieris Isontina Isonzo z enakim številom točk bosta j tekme na domačem igrišču po tekmi - Pred slačilnico in na tribuni Pellegrini: »Sem razočaran« Prašelj: »Krasovci niso bili kos psihološkemu pritisku« 1. amaterska liga - Še dva kroga Sovodnje in Primorec: kako do končnice prvenstva? Sovodenjski napadalec Alan Reščič pred Primorčevimi branilci na letošnjem derbiju v Trebčah, ki se je končal z izidom 4:0 za gostitelje kroma / ŠPORT Torek, 19. aprila 2011 21 obračun - Marino Kragelj, trener Krasovih mladincev, ki so igrali v državnem prvenstvu »Lahko bi se uvrstili v končnico prvenstva« »Razlika med deželnim in državnim prvenstvom mladincev je velika Marino Kragelj kroma S Krasovimi mladinci so letos igrali tudi nekateri člani (Sessi, Giacomi in Batti) »Sem zadovoljen in hkrati nisem,« je trener Krasovih državnih mladincev Marino Kragelj odgovoril na vprašanje, ali je zadovoljen s končno uvrstitvijo (7. mesto) in prvenstvom svojih varovancev. Zakaj? »Enostavno zato, ker smo prvenstvo začeli zelo dobro in nekaj časa smo bili tudi prvi na lestvici. Ekipe mladincev so bazen za članske ekipe in potemtakem smo med sezono plačali hud davek. Če bi vseskozi igrali z najboljšo enaj-sterico, bi se uvrstili na prvo mesto v skupini. Razočaran pa sem, ker se nismo uvrstili vsaj v play-off. Peto mesto je bilo v našem dometu. Na koncu smo pet tekem igrali celo s tremi naraščajniki, ki pa so se izkazali in so dokazali, da lahko resno računamo nanje v prihodnji sezoni. Pozitivno je tudi dejstvo, da je kar osem mladincev med sezono prišlo v poštev za člansko ekipo v D-ligi. Kandidatov je bilo še nekaj. Žal pa so jim poškodbe to preprečile. Zahvaliti se moram trenerju Valterju Ri-dolfiju, ki mi je skozi vso sezono stalno stal ob strani kot pomočnik in mi je bil v veliko pomoč,« je dejal trener Krasovih mladincev, ki so prvič z zgodovini nastopili v kakovostnem državnem prvenstvu. Pred začetkom sezone je marsikdo dvomil, da bo Kras zbral več kot 10 točk. Vem. Jaz pa sem od vsega začetka vedel, da ne bo tako in da se bomo borili za mesta v zgornjem delu lestvice. Iz tega vidika smo lahko zelo zadovoljni. Uvrstitev v play-off bi mogoče do- odmevi Vsi zelo zadovoljni, čeprav V prejšnji sezoni se je prva ekipa Krasa prebila v play-off in nato napredovala v D ligo. To je omogočilo mladincem, da se lahko prvič preizkusijo v državnem prvenstvu. Že na začetku lanskega avgusta so si trener Marino Kragelj in pomožni trener Valter Ridolfi zavihali rokave in začeli s pripravami. Nekateri igralci so med sezono odšli ali enostavno niso zahajali več na treninge zaradi drugih obveznosti, bolezni in poškodb. Kljub temu je bila letošnja ekipa kvalitetna. Krasov igralec Manuel Nardini, ki je letos prvič oblekel dres repenskega kluba, se je v ekipi znašel zelo dobro in je izrazil željo, da bi v prihodnji sezoni takoj ponovil izkušnjo. »Obstanek ekipe mladincev v državnem prvenstvu pa je žal še pod velikim vprašajem,« se upravičeno boji Nardini. Težko je sedaj govoriti o prihodnji sezoni, kajti usoda mladincev je v rokah prve ekipe, ki bi, v primeru obstanka v D ligi, zagotovila mesto mladincem na državni ravni,« je dejal predsednik Goran Kocman. Vsekakor se je ekipa mladincev prebila, s 38 točkami, na sedmo mesto končne lestvice. Predsednik in še marsikdo je bil s temi rezultati zelo zadovoljen. »S kančkom sreče bi se lahko prebili tudi v play off,« je dodal »bomber« Jar Martini, ki je v letošnji sezoni 16-krat zatresel nasprotnikovo mrežo. V ekipi je imel vsak igralec bistveno vlogo, zato so se poznale odsotnosti. Moštvo so s časom bremenile predvsem poškodbe igralcev in vključitev nekaterih igralcev v prvo ekipo. Predvsem v zadnjem delu prvenstva so Krasu priskočili na pomoč naraščajniki, ki so se dobro odrezali, tako da bodo v prihodnji sezoni mogoče nosilci igre v ekipi. (MiP) kroma segli, če bi trener Marino Kragelj treniral le mladince in ne hkrati tudi članske ekipe? Absolutno ne, ker nisem občutil nikakršne dodatne obremenitve. Pri mladincih smo naleteli na težave le, ko sem pač moral nekatere igralce poklicati v člansko ekipo. Navsezadnje moramo upoštevati, da je glavni cilj obstanek članske ekipe v D-ligi. To je hkrati dobro za ekipo mladincev. Če bodo člani dosegli obstanek v D-ligi, potem bomo tudi z mladinci še naprej nastopali v državnem prvenstvu. Omenili ste, da ste nekatere igralce vključili v člansko moštvo. Kdo ni prišel v poštev zaradi poškodb? Zaradi poškodbe je šele pred desetimi dnevi opravil krstni nastop v D-ligi Jar Martini, ki je proti Bellunu zadel odločilni gol. Jara, ki so ga med sezono mučile bolečine v hrbtu, bi prav gotovo že prej vrgel v ogenj. Zelo mi je žal za Iztoka Zerialija in Miho Pečarja, ki sta se poškodovala. Ti trije igralci so bili jedro mladinske ekipe in so izstopali na vsaki tekmi. Manjkal je na številnih tekmah in kljub temu je bil najboljši strelec lige. Jar je odličen igralec in lahko še veliko napreduje. Mora pa vestno in marljivo trenirati. Omenil bi še Menic-hiija, ki je z mladinci veliko napredoval in je zdaj pomemben člen članske ekipe. Tudi Bertocchi je skorajda postal standardni igralec v D-ligi. Ti igralci so dejansko pobrali mesta mladincem, ki so igrali v član- « ski ekipi od vsega začetka sezone. Dodal bi še nekaj. Prosim. Ne smem pozabiti na mladega Luko Carlija (letnik 1993), ki je dokazal, da je zelo kakovostne igralec. Veliko je napredoval Nardini. Pa tudi Martin Jarc, ki je na začetku sezone igral vrhunsko, nato pa je imel težave s poškodbo kolena. Fizično je odličen igralec. Nasploh sem videl velik nogometni napredek. Nogometni? Tako je, ne pa napredek v pozitivnem razmišljanju na nogomet in pravem pristopu k športu. Ne morem preboleti dejstva, da je za moje fante pust pomembnejši od nogometa. Tega jim žal ne morem izbiti z glave. To je problem tržaškega športa. Ne samo tržaških Slovencev, temveč tudi drugih. Italijani niso nič bolj resni. Kaj pa naraščajniki, ki so nastopali z vami v zadnjem delu prvenstva? Alex Rossone, Peter Ridolfi in Stefano Simeoni so se hitro vključili iv ekipo n so velik potencial za prihodnost. Bili so povsem enakovredni drugim mladincem. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnji sezoni imeli dobro ekipo. Upam le, da ne bomo igrali v deželnem prvenstvu. V lanski sezoni ste igrali na deželni ravni. Ali je razlika med deželnim in državnim prvenstvom velika? Ogromna. Tako na igrišču kot v sami organizaciji klubov. Deželno prvenstvo je iz leta v leto slabše. Dokaz, da je tako, so rezultati 11:0 ali pa 8:2. Igralec v takem prvenstvu ne more napredovati. Takih razlik v državnem prvenstvu ni. Vse ekipe so bile zelo kvalitetne. Naši fantje bi se morali zavedati, da so bili privilegirani, saj so letos imeli edinstveno priložnost, da so lahko igrali v tako kakovostnem prvenstvu. Pred tem njihovi vrstniki niso imeli te možnosti. To sem jim vse skozi poudarjal. Kako pa bi ocenili svoje vodenje članske ekipe? Vsekakor pozitivno, četudi sem nato odstopil. Zahvaliti se moram predsedniku Kocmanu, da mi je zaupal. Vsekakor nekaj sem dal in nekaj prepotrebnih izkušenj sem dobil. Ali bi bilo dobro, da bi se nekateri mladinci preizkusili in kalili v nižjih ligah? Če igralci ostanejo pri Krasu in ne igrajo, potem je boljše, da gredo na posodo h kakemu drugemu moštvu v nižjo ligo. Mlajši igralci morajo igrati in ne sedeti na klopi. Jan Grgič trofeja rocco Jutri v Štandrežu, v četrtek pa v Sovodnjah V okviru Trofeje Rocco (za kategorijo naraščajnikov), ki se je začel s sinoč-njo tekmo med Milanom in čilskim Colo Colom (0:1), bo jutri ob 20. uri v Štandrežu na sporedu tekma drugega kroga skupine B med Clubom America in beograjsko Crveno zvezdo. V četrtek pa bo v Sovodnjah na sporedu dvoboj tretjega kroga skupine C med koroško ekipo Akademie Kaernten in nemškim Eintrachtom. Danes se bo začel tudi Turnir narodov, na katerem pod pokroviteljstvom FIFA nastopajo državne selekcije U16. Ob 16. uri se bo Slovenija v Biljah pomerila z Izraelom, ob isti uri pa bo Italija v Gradišču gostila Rusijo. Danes (20.00): Triestina - Teikyo (Koprivno), Varese - Club America (Se-degliano), Udinese - Crvena zvezda (Teor), Torino - Eintracht (Lignano), Kaernten - Atlas (Marano Lagunare), Na-poli - Bahia (Sevegliano), Empoli - Deportivo Guadalajara (Cesarolo). ZAČETNIKI Vsi so pokazali napredek Kras Repen A - Domio 3:1 (0:0, 3:0, 2:1) Strelci: Covarelli 2, Paoli, Segulin, Toffolutti. Kras: L. Gregori, Nabergoj, Majcen, P. Gregori, Covarelli, Suppani, Paoli, Se-gulin, Miloševič, Kocman, Toffolutti. Trener: Pahor. Chiarbola - Kras Repen B 3:1 (1:0, 2:2, 2:0) Kras: Husu, Bicocchi, Buri, Suppa-ni, Calzi, Carli, Vidali,Curri. Gradese - Sovodnje 3:3 (1:1, 1:1, 0:0) Sovodenjska strelca: Čavdek in Tomšič. Sovodnje: Pahor, Serafin, Medeot, J. Petejan, Pavletič, Frandolič, Lakovič, De-vetak, Vetorel, Tomšič, Čavdek, Trevisan. Juventina - Cormonese 1:2 (0:1, 3:0, 1:2) Juventinina strelca: Di Michele 2 in Komjanc 2. Juventina: Cossi, Lutman, Marche-sini, Malič, Piemontesi, Di Michele, Kom-janc, Liberti, Tonani, Antonini, Barone, Rigonat. Trener: Marega. Juventina - ISM Gradisca 3:1 (2:2, 4:0, 6:1) Strelci: Komjanc 5, Antonini 3, Li-berti 2, Di Michele 2. Juventina: Barone, Lutman, Marc-hesini, Malič, Piemontesi, Di Michele, Komjanc, Liberti, Tonani, Antonini, Cos-si, Rigonat, Waccher. Trener: Marega. TURNIR POKRAJIN - Najmlajši: Trst - Gorica 0:5; naraščajniki: Trst -Gorica 2:0; mladinci: Trst - Gorica 4:5 po 11-m. reli - Tudi po goriških ulicah Soški reli navdušil gledalce De Cecco razred zase - V ekipi Gorizia Corse tudi veliko slovensko govorečih tekmovalcev Letošnja druga izvedba Soškega Rallyja, ki se je odvijala v soboto, je navdušila številne ljubitelje in radovedneže, ki so se pred štartnim odrom zbrali že ob 13.31, ko se je prvi avtomobil odpeljal in sicer svetovni rally dirkalnik ford focus. Za volanom je sedel znani dolgoletni voznik Claudio De Cecco, ki je priložnostno zastopal Gorizio Corse, sicer ekipo, pri kateri je začel dirkalno pot, ob njem pa sovoznik Jean Campeis. Glede na to, da je ostalih 51 nastopajočih sedelo v dirkalnikih nižjih kategorij, je De Cecco zlahka vnovčil absolutno zmago z odličnim časom 16 minut 52 sekund. Za njim sta se na absolutni lestvici uvrstila dvojici Grudina -Menegazzo na Renault Clio skupine FA7 s časom 17:40 ter posadka Marsic - Florean tudi s Cliom vendar skupine S1600. Proga se je sukala tako po mestnih ulicah, kot po predmestju, najzanimivejši del pa je bila 8 km dolga hitrostna preisku-šnja, ki se je odvijala na hribu Kalvarija. Celotni rally je zaobjemal kar 4 ponovitve proge, zato je bila zadnja, večerna ponovitev za gledalce najbolj privlačna, saj je, kakor v starih časih, terjala umetno osvetljavo avtomobilskih luči. Domačini, ki so bili favoriti, so se tudi tokrat dobro izkazali, saj se je druga najboljša ekipa društva Gorizia Corse, ki sta jo sestavljala voznik Cristian Terpin in sovoznik Stefano Ierman na Citroenu C2, uvrstila na odlično peto mesto s časom 18:08. Za njima sta se za isti team uvrstila Walter Vida in Luca Benossi s Peugeojem 106 Rally. Zgodovinska tekmovalca - brata iz Štandreža Silvano in Fabio Gren- Voznik Emanuele Terpin in sovoznik Peter Povsic bumbaca dene pa sta zasedla absolutno 9. mesto na opel Astra GSI. Zavidljivo drugo mesto s starodobnikom opel kadett GTE je dosegela dvojica Luigi Terpin - Michele Ceretti s časom 19:19. Žal je morala mlada dvojica Emanuele Terpin - Peter Povsic predčasno končati dirko zaradi mehanske okva- re. Vseeno je goriška ekipa, s kar desetimi vpisanimi posadkami, osvojila moštveni pokal, število slovensko govorečih tekmovalcev in mehanikov v voznem parku pa dokazuje, da se tudi naši mladi in manj mladi radi preizkušajo tudi v tem prelepem športu. (Jari) 410 Torek, 19. aprila 2011 NOGOMET nogomet - Kanček ali dva kulture v angleškem muzeju Žoga iz leta 1966 in dres »mano de dios« Pripomočki»huliganov«in namizne igre - Škotske »miss« dotolkle Anglijo TH-it; Football J W HALL Slučajno obiskati Manchester in ne videti niti ene tekme Premier League, prav sedaj ko sta na lestvici United prvi, City četrti, v neposredni okolici Liverpool in v razdalji približno 30 milj še Blackpool, Blackburn in Bolton! Na srečo so imeli gostitelji v rokah karto, ki se je skrivala v prav tako bližnjem Prestonu. Šlo je za muzej. National Football Museum. Zdaj je uradno zaprt in bo nove prostore dobil ob koncu leta v bolj prestižnem Manchestru. Če imaš ustrezne vezi, pa ga je mogoče obiskati, čeprav je veliko materiala pakiranega v pričakovanju selitve. Na srečo pa gre pretežno za slike, knjige in druge publikacije. In nekdo je Freda prepričal, da je prišel odpreti in bil tudi strokovni vodič. Tisti del muzeja, ki vsebuje aktualne teme, je konec koncev nezanimiv, saj prikazuje dokaj sveže dogodke. Ne gre pa spregledati dveh izjemnih eksponatov. Najprej žogo, s katero so odigrali finalno srečanje med Anglijo in Nemčijo na SP leta 1966 v Londonu. Žoga je žal nema in ne more povedati, ali je ob tistem strelu Hur-sta prestopila usodno črto ali ne. Druga svetinja, ki je za Angleže izredno boleča, je modri argentinski dres s številko 10, ki ga je nosil Maradona, ko je z »mano de dios« dosegel na SP 1986 gol prav proti Angliji. Nihče ni vedel, kako je dres končal v angleškem muzeju, ki mu kot ustanovi predseduje Bobby Charlton. Po vrstnem redu, ki ga za ogled muzeja svetujejo, pride najprej na vrsto zgodovinski prerez igranja žoge z nogami. Na slikah in risbah nastopajo Japonci, ljudstvo Maja, iz Italije pa prebivalci Padove, Firenc in Benetk. Iz neke stare (1763) danske knjige, ki opisuje potovanje na Grenlandijo, je lesorez, na katerem so Eskim-ci, ki igrajo nogomet. Nekaj oddelkov, ki prikazujejo razvoj nogometa v Evropi, nastanek klubov in uveljavljanje pravil, je manj zanimivih, ker so vezani na modernost. Vendar je zelo zgovoren bilten, ki poveličuje pesem navijačev za posmehovanje sodnika. Vodja huliganov iz začetka 19. stoletja je bil Albert Hall, glasbo pa je prispeval Edwin Boyds. Brošura je veljala dva penny-ja. Neki drugi Hall, tokrat J.W., je napisal drugo pesem o sodniku. Na platnici partiture je upodobljen sodnik s strganimi oblačili po napadu navijačev, za plotom pa eden od njih vabi tovariše k akciji: »Dajmo fantje, ni še mrtev!«. Cena je znašala 4 pennyje. Neki W. Pickford je napisal knjižico »How to referee« (kako soditi), ki je stala 1 šiling, torej občutno več kot pripomočki skrajnežev. Angleški funt je bil tedaj razdeljen na 20 šilingov, vsak šiling pa na 12 pennyjev. V sobi, ki je namenjena nogometu med ženskami, je med drugim plakat, ki je vabil na »The first Ladies football match«. Sever proti jugu. Vstopnice so veljale po 1 šiling na odkriti tribuni in dva na pokriti. Plakat opozarja tudi na dva pokrovitelja. Podjetje Cook je prispevalo žoge, Raisin pa čepice. Če je bil res prvi ženski dvoboj si velja zapomniti datum: 23. marca 1895. Gre pa za laž, kajti či- sto blizu tega plakata je časopisni izrezek iz leta 1881. V Edinburghu sta tekmo odigrali kar Škotska in Anglija. Igralke so morale biti lepe, kajti označene so z »miss« razdeljene pa v »goal«, »backs«, »half backs« in »forwards«. Iz seznama je razvidno, da so uporabljale sistem 2-2-6. Kaj bi rekli moderni taktiki? S 3:0 so zmagale Škotinje. Med rekviziti je več originalnih, sto in več let, starih dresov angleških klubov in nekaj parov čevljev. Najstarejši model »Corinthian« so leta 1890 izdelali v podjetju Lillywhites, ki ima še danes športno trgovino pri londonskem Piccadilly circus. Trgovina Johna Piggotta je oglaševala svojo ponudbo v časopisu za mladoletnike: Žoge so veljale od 9 šilingov/9 pennyjev do 5 šilingov. Čevlji od 5/9 do 5/11, par ščitnikov od 1/8 do 3/2. Za serijo 12 dresov je Piggott ponujal 2 odstotka popusta. Očitno težke žoge in okorni ščitniki so na ogled v precejšnjem številu. Morda najbolj zanimiv je resor, ki prikazuje namizne igre, ki se opirajo na nogomet. Igra »penalty« predvideva samo negibnega vratarja in figuro, ki ima eno nogo pripeto na vzmet. Čim se vzmet sprosti noga brcne žogico, ki morda najde pot skozi vrata. »Blow football« je »pihan« nogomet. Igralci preko cevk pihajo žogico in jo skušajo spraviti v vrata nasprotnika. »Trench football« (med okopi) je bil med prvo svetovno vojno namenjen vojakom na fronti. Šlo je za lahke udarce majhni žogici, ki je morala potovati po stezi na kateri so stale luknje s propagandnimi proti-nemškimi napisi. Luknje je bilo treba obiti in na koncu zadeti samo Kai-serja. Med drugimi nastopajo znana imena nemških strategon kot so Von Tirpitz, Hindenburg, Von Moltke in grof Zeppelin. V prvih letih prejšnjega stoletja so se pojavili tudi gostilniški igralni aparati. Pri nas jih poznamo kot »calcio ballila«. Zelo lepega je izdelala delavnica P.I.P. iz Walesa. Muzej bo letos jeseni dobil nov sedež v samem Manchestru. Bruno Križman Na fotografijah: zgoraj - gostilniško nogometno igro so izdelali v Walesu; nižje: »Dajmo fantje. Ni še mrtev« / Finale lige NLB LJUBLJANA - Dvorana Stožice bo v prihodnjih dneh znova košarkarsko obarvana, saj se bodo štiri najboljše ekipe lige NLB v njej merile za jubilejni deseti naslov. V prvem polfina-lu danes ob 18.15 se bosta udarila Partizan in Buducnost, ob 20.45 pa sledi poslastica, veliki slovenski der-bi med Unionom Olimpijo in Krko. Razplet polfinala je za obe ekipi izjemno pomemben, saj ne gre zgolj za prestiž in uvrstitev v finale lige NLB, temveč predvsem za točke, ki bodo določile, katera slovenska ekipa bo v prihodnji sezoni nastopala v evroli-gi. Po novem sistemu bo namreč v evroligi nastopilo moštvo, ki bo zbralo več točk; Union Olimpija trenutno vodi pred Krko (15:3), vendar je v igri še 80 odstotkov točk. Polovica v ligi NLB, druga polovica pa v ligi Telemach. Za zaključni turnir lige NLB v Ljubljani vlada veliko zanimanje. Prodanih je bilo že 9000 paketov vstopnic za dva dni - finale je v četrtek ob 20.45. Hkrati so svoj prihod napovedali številni ogledniki najboljših klubov tako iz Evrope kot ZDA, Več kot 250 je akreditiranih predstavnikov sedme sile. Rusija in Češka MOSKVA - Teniški reprezentanci Rusije in Češke sta finalisti pokala Fed. Rusinje so pred domačimi navijači v Moskvi kar s 5:0 ugnale dvakratne branilke naslova Italijanke, Čehinje pa so šele po odločilnem dvoboju dvojic v Charleroiju s 3:2 ugnale Belgijke. Finale bo na sporedu 5. in 6. novembra.Odločilno točko sta Češki priigrali Iveta Benešo-va in Barbora Zahlavova-Štrycova, ki sta bili dvakrat s po 6:4 boljši od belgijske dvojice Kirsten Flipkens - Ya-nina Wickmayer. Belgijke so sicer nastopale brez poškodovane prve zvezdnice Kim Clijsters, Italijanke pa bodisi brez Penette bodisi brez Schia-vonejeve.Slovenke so v Kopru s 3:2 premagale Kanado in si zagotovila obstanek v svetovni skupini. Rekordni Markič BANJA LUKA - Koprčan Matjaž Markič je na 50 prsno s 27,53 dosegel na mitingu v Banja Luki najboljši letošnji izid na svetu. Doslej najhitrejšega na mednarodnih plavalnih lestvicah, Francoza Giacoma Pereza Dortono (27,56) je prehitel za tri sto-tinke sekunde. SORODSTVENE VEZI Andrej in Danijel Šušteršič Zoge mu ni hotel podati VPraprotu, na planinski točki 268 metrov nad morsko gladino, stanujeta brata Andrej in Danijel Šušteršič. Četrtek, pravita, je »sveti dan«, saj nimata treningov in se lahko po službi posvečata drugim stvarem. Na domu nas sprejme Danijel, bivši igralec, ki se zdaj posveča izključno trenerstvu, saj Andreja -enega izmed nosilcev Kontovelove članske ekipe v D-ligi - še ni nazaj: v vasi pripravlja vse za prvomajsko slavje. V Praprotu bodo namreč po tradiciji 30. aprila na prenosni sa-mokolnici prevažali čevapčiče in jih delili vaščanom, sledilo bo (nočno) razobešanje rdečih zastav, 1. maja pa se bodo vsi v vasi lahko okrepčali z odojkom. Ravno vaški dogodki so danes ob košarki vezna nit bratov Šušteršič, ki se sicer zaradi službenih obveznosti in tudi različnih prijateljev malokrat družita. Vas s pustom, prvim majem in junijskim viškom na šagri pa ju od vedno spet poveže, tako pri pripravah kot potem med aktivnostmi. »Do pred nekaj leti sva sodelovala tudi pri pustnem vozu, zdaj pa nekoliko manj. Še vedno pa greva z ostalimi vaškimi fanti po vasi, to je skorajda zakon v Praprotu,« potrdi mlajši brat Andrej, 24 let, Danijel, 29, pa prikima. Nasploh se ce- loten pogovor, razen izjem, nadaljuje s podobnimi prizori: eden nakaže, drugi pa potrdi ugotovitev in jo kvečjemu še dopolni. Kot v vsakdanjem življenju pa pride tudi med našim pogovorom do kratkega stika: »Včasih iynava drugačne poglede, glavi sta precej različni,« pravi starejši Danijel, zaposlen na vodovodu. »Cilja sta večinoma ista, poti pa sta različni,« doda Andrej, zaposlen v komercialnem sektorju strojnega podjetja. Podobnosti in razlike ju torej opisujeta: tako je pri košarki, ki sta jo oba izbrala, dojemata pa jo z drugačnih zornih kotov, povsem podobna pa sta si pri izbiri hribovskih ciljev, kamor odhajata vedno skupaj - najraje imata Julijce, letos pa želita spoznati še Dolomite. Pogovori ob mizi med večerjo, ko se skoraj vedno srečata po delovnem dnevu, so različni: od športa (»smo družina, ki spremlja vse športe«) pa do politike, domačih opravil in vaških dogodkov. Če si Danijel ogleda bratovo tekmo D-lige, je ob sobotah (ali nedeljah) debata tudi o košarki. Pri tem se vlogi bratov spremenita: Danijel nastopa kot trener, Andrej pa kot igralec. Tako je tudi ob našem obisku. »Je kritičen,« poudarja Andrej, »Jaz skušam analizirati situacijo. Če iyna prav, mu to priznam.« Nato nadaljuje še z opisom trenerske vloge brata: »Otroci ga poslušajo in rezultat je viden, ven-1 ' ^ dar mora za treni- ranje višjih lig pridobiti še kako izkušnjo,« trdi Andrej. Danijel mu pravilno pripomni, da je člansko ekipo že treniral: bilo je v sezoni 2006/07, ko je v ekipi treniral tudi brata. »Mislim, da sem bil z njim bolj strog kot z ostalimi,« prizna Danijel, kljub temu pa bi Andrej brata še enkrat sprejel kot trenerja. Tudi skupna igralska pot je bila kratka: v ekipi sta igrala izključno v sezoni 2004/05, in to le šest mesecev: »Najbrž je bilo tako boljše. Igrala sva skupaj v sezoni, ko sem jaz prvič prestopil v člansko ekipo. Spominjam se, da mi žoge ni hotel nikoli podati, pa čeprav sem bil prost, njega pa so po-kriv ali,« se do potankosti dogodka spomni Andrej, ki Danijelu še pristavi, da čeprav je naposled tisti koš zadel, bi bilo bolje, da bi mu žogo podal. Tako razmišljanje pa je bilo takrat za Danijela še tuje, saj je bil »samo« igralec, danes pa ga kot trener podpira. »Pri vsaki akciji vidim še možnost izboljšanja,« Andrejevo ugotovitev potrdi Danijel, ki je svojo trenersko pot začel že pred zaključkom igralske poti: najprej se je prezikušal na kempu, po opravljenem izpitu pa se je vključil v trenerski štab Jadrana. Zaenkrat vodi mladinske selekcije, saj se je zaradi drugih obveznosti odrekel članski ekipi, vrat pa si nikakor ni zaprl. Andreja pa nasprotno trenersko delo ne mika: »Tu je vidna razlika v najinem razmišljanju. Jaz sem bolj igralec, osebno moram doživeti situacijo.« Dokler bo volja in bo tudi fizično zmogel, bo igral, pravi mlajši brat, ki tudi rad kolesari, pleza, pozimi smuča, poleti pa igra tudi nogomet. Zaenkrat se bo najbrž odločil še za D-ligo, čeprav se je v prejšnjih sezonah preizkusil tudi v deželni in državni C-ligi. Veronika Sossa / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 20. aprila 2011 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu ROMJAN - V prihodnjih dneh razpis javnega natečaja za izbiro izvajalca S sodišča zelena luč za gradnjo šolskega pola Dela naj bi se začela do jeseni - Ravnateljica:»Svoje zadovoljstvo delimo z ronškimi občani« Zemljišče v Romjanu, kjer bodo gradili nov slovenski šolski pol bonaventura Na občini Ronke so v soboto prejeli dobro in težko pričakovano novico. Goriško sodišče je izdalo odločbo, ki približno leto dni po odobritvi izvršnega načrta omogoča ronški občinski upravi, da razpiše javno dražbo za gradnjo slovenskega šolskega centra v Romjanu. Razpleta se veselijo upravitelji, ob njih pa tudi učno in neu-čno osebje Večstopenjske šole Doberdob ter učenci romjanske šole, ki se v sedanjih šolskih prostorih že več let soočajo s problemom prostorske stiske. Sodniška odločba se tiče lastništva katastrske parcele za stavbo romjanske osnovne šole, na kateri je predvidena gradnja slovenskega šolskega središča. Pritožbo v zvezi z omenjenim zemljiščem, ki meri kakih 120 kv. metrov, je lani vložil občan, ki je trdil, da je s priposestvovanjem dobil lastninsko pravico nad njim. Spor je povzročal zaskrbljenost uprave in vodstva slovenske šole vse do sobote popoldne, ko je odvetnik ronške občine Francesco De Benedettis prejel pismo. V njem piše, da je sodnik sprejel zahtevo po urgentnem ukrepu, ki določa, da je zemljišče na razpolago občini, kar pomeni, da ima uprava proste roke za razpis javne dražbe in začetek gradbenega posega. »Z izdajo sodniške odločbe lahko postopek za gradnjo šolskega centra ponovno steče. V prihodnjih dneh bo razpisana javna dražba za izbiro izvajalca, za katero so pristojni občinski uradi že pripravili vso dokumentacijo, po dodelitvi del pa bo na vrsti odprtje gradbišča. Menim, da se bodo dela začela do jeseni, trajala pa bodo med 12 in 16 mesecev. V poseg bo vloženih 1.800.000 evrov,« je povedal občinski odbornik za javna dela Livio Vecchiet, ki ni skrival svojega zadovoljstva. Po njegovih besedah bodo v novem šolskem centru otrokom in osebju na voljo nove in prostorne učilnice, laboratoriji, sobe za posebne aktivnosti, učiteljska soba in velika menza, ki jo bo mogoče uporabljati tudi kot sejno dvorano. S sodniško odločitvijo se je kamen od srca odvalil tudi ravnateljici Večstopenjske šole Doberdob Sonji Klanjšček, ki ji je v soboto dobro novico sporočil župan Roberto Fontanot. »Svoje veliko delimo tudi z občani, saj bo gradnja šolskega centra rešila velik del težav, povezanih s pomanjkanjem šolskih prostorov v občini Ronke, ob tem pa bo tudi velika obogatitev za vse. Upamo, da se bo gradnja čim prej začela in da bodo dela zaključena v napovedanem času. Če bi do tega pozitivnega premika ne prišlo, bi lahko bile posledice zelo hude, saj bi bilo iskanje alternativnih rešitev vse prej kot enostavno,« je povedala Klanjščkova in nadaljevala: »Dejstvo, da je pri problemu rom-janskega šolskega pola prišlo do koraka naprej in da je v načrtu tudi širitev nižje srednje šole v Doberdobu, nas navdaja z optimizmom. Gre namreč za problema, ki se vlečeta že veliko let in ki sta za rast naše šole bistvenega pomena.« GORICA - Podražila sta se kruh in mleko Tudi tunina bo dražja Popisovalci zavoda Istat ugotovili porast cen tudi pri pohištvenih artiklih trgovine Ikea V Gorici so se v zadnjem mesecu podražili mlečni izdelki, kruh, prepečenec in testenine, v kratkem pa bo treba globlje seči v žep še za nakup tunine. »Podražitve smo pričakovali, saj so posledica odločitve velikih distributerjev, ki so v začetku leta dvignili ceno moke in mleka,« poudarjajo iz goriškega občinskega odborništva za statistično in demografsko službo, na katerem so včeraj predstavili podatke o februarskih cenah, zbranih na podlagi navodil državnega statističnega instituta Istat. »Cena kruha je narasla za 1,7 odstotek, riž je dražji za 1,2 odstotka, piškoti za 0,5 odstotkov, moka pa za 1,2 odstotka,« pravijo iz omenjenega odborništva in opozarjajo, da se je v nasprotju s pričakovanji dvignila tudi cene mesa. Piščanec je dražji za 0,6 odstotkov, goveje meso za 1,6 odstotkov, v prihodnjih tednih pa je treba pričakovati še podražitev tunine. Zaradi bolezni se je v zadnjem mesecu cena morskih sadežev dvignila za kar 5,6 odstotkov, ljubitelji rib in morske hrane pa se morajo pripraviti na dodatne podražitve. Zaradi izlitja radioaktivne vode v japonsko morje se bo na svetovnem tržišču povišalo povpraševanje po tunini, čigar cena bo posledično narasla. V zadnjem mesecu so se podražili tudi mlečni izdelki. Mleko je dražje za 0,6 odstotkov, parmezan za 2,7 odstotkov, skuta za 1,2 odstotka, smetana pa za 0,9 odstotkov. V zadnjem mesecu je prišlo do velikih nihanj na cenah sadja in zelenjave, ki so odvisna od sezonskih sprememb. Mandarini so se tako podražili za 12 odstotkov, jagode pa so se pocenile za kar 28 odstotkov. »Za kar 3,6 odstotkov se je dvignila cena kurilnega olja, dražji pa so tudi razni pohištveni izdelki. Njihovo ceno so popisovalci zavoda Istat preverjali tudi v veletrgovini švedske verige Ikea, kar pomeni, da so tudi v Vilešu nekoliko dvignili ceno svojih artiklov,« pojasnjujejo iz občinskega odborništva, pri katerem so pripravljeni spet oživiti pobudo potrošniške košarice z izdelki po znižani ceni. »Ne vemo, koliko trgovcev se bo odzvalo našemu vabilu, saj v zadnjih mesecih za pobudo ni bilo zanimanja. To je predvsem odvisno od velikih multinacionalk, ki imajo svoje trgovine v Gorici in ki same določajo svojo cenovno politiko. Občasno se odločajo za prodajo artiklov po znižani ceni, kar jim v resnici služi, da v svoje trgovine prikličejo čim več kupcev. Pravijo nam, da so od cenovnih odločitev velikih multinacionalk odvisni tudi v sosednji Sloveniji, zato pa več slovenskih kupcev prihaja po nakupe na našo stran državne meje,« pojasnjujejo iz občinskega odborništva za statistične in demografske službe. (dr) Sveža tunina APrimorski ~ dnevnik Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili za potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Pro-vanso, naprošamo, da poravnajo zadnji obrok. Za potovanje v Provanso pričakujemo vpisane jutri, 20. aprila, med 9. in 13. uro v Kulturnem domu v Gorici. Glede ZDA bo poravnava salda tudi jutri, vendar zvečer ob 18.30 v prostorih agencije Aurora v Trstu (Ulica Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku meseca junija. Spopadla sta se z nožema V parku v Ulici Garibaldi v Tržiču sta se včeraj nekaj pred 13. uro sprla moška srednjih let, L.T. in R.D., ki sta silam javnega reda poznana kot uživalca mamil. Iz žepa sta baje povlekla vsak svoj nož, na koncu pa jo je skupil R.D.; L.T. ga je lažje ranil, zaradi tega pa so ga policisti prijavili zaradi povzročitve telesnih poškodb. Za zaposlitev v Italiji Novogoriška enota Zavoda za zaposlovanje bo jutri organizirala predstavitev delovnih in življenjskih pogojev v Italiji, dogodek bo posvečen tudi ozaveščanju glede pravic in obveznosti ter preprečevanju zaposlovanja na črno. Občinstvu bodo delovne in življenjske pogoje v Italiji približali Eures svetovalci z goriškega pokrajinskega urada za delo, ti bodo tudi svetovali, kako pripraviti življenjepis za zaposlitev v Italiji. Sledila bo predstavitev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in patronata INCA. Dogodek bo potekal od 10. ure dalje v prostorih Fakultete za uporabne družbene študije v Gregorčičevi ulici v Novi Gorici. (km) Drevi velikonočni koncert V goriški stolnici bo drevi ob 20.45 velikonočni koncert; Mitteleuropa orchestra bo izvedla skladbi Requiem Gabriela Fau-reja in Lux Aeterna Mortena Lauridse-na. Goriški koncert bo sklenil ciklus glasbenih dogodkov, ki so ga priredili v vidiku velikega koncerta ob beatifikaciji Janeza Pavla II. v Ogleju 1. maja ob 18. uri. Zbirajo knjige za Vijecnico Tudi goriška pokrajina je pristopila k pobudi Knjige za Vijecnico, v okviru katere zbirajo knjige za sarajevsko Narodno in univerzitetno knjižnico, ki so jo zažgali leta 1992. Knjige v katerem koli jeziku je mogoče oddati v uradu za protokol goriške pokrajine. Prireditelji relija zadovoljni Prireditelji drugega relija Ronde, ki je med Gorico in Števerjanom potekal v soboto in nedeljo, so zadovoljni z uspehom dirke. Po njihovih besedah je priklicala številne gledalce, tekmovalcev pa je bilo 70. Zmagal je veteran Claudio Di Cecco za volanom avtomobila Ford focus wrc, drugi je bil Morris Grudina, tretji pa Cristian Marsic. GORICA - Dela v Ulici Diaz Drevesa požagana, na vrsti so pločniki V Ulici Diaz so včeraj posekali lipe bumbaca Včeraj zjutraj so se v Ulici Diaz začele priprave na obnovitveni poseg, po katerem bo Ulica Diaz dobila popolnoma nov videz. Delavci so včeraj požaga-li lipe na eni strani ceste, v kratkem pa bo gradbeno podjetje Pessot začelo z obnovo pločnikov in cestišča. Takrat bodo cesto zaprli prometu, ukinili pa bodo tudi več parkirnih prostorov. »Računamo na to, da se bodo dela začela v kratkem, zaključila pa v približno enem mesecu. Pred zaprtjem ceste pa mora podjetje Pessot dokončati poseg v Ulici Cadorna, saj bi drugače ustvarili precejšnje prometne težave,« je povedala funkcionar-ka goriške občine Maria Antonietta Ge- novese in pristavila, da bi se moral poseg v Ulici Diaz zaključiti pred odprtjem gradbišča na Verdijevem korzu, kar se bo zgodilo sredi maja. V Ulici Diaz bo podjetje Pessot uresničilo kolesarsko stezo, ki bo speljana pred vogalnim poslopjem nekdanje Goriške hranilnice, nato pa po pločniku. Kolesarska steza bo široka dva metra, od ceste pa bo ločena z gredico, tako da bo vožnja po njej povsem varna. Zaradi gradnje kolesarske steze bodo odpravili parkirišče pred zavodom Fermi, namesto njega pa bodo uresničili deset parkirnih mest, ki bodo postavljena vzdolž ulice. Drevesa, ki so jih včeraj posekali, bodo nadomestili z novimi. (Ale) 24 1 6 Sreda, 24. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Obračun prometne policije Motoristi najbolj ogroženi, letos že tri smrtne nesreče Hitra cesta čez Rebrnice za tretjino povečala promet na goriških cestah - Vožnja pod vplivom alkohola upadla »Skupaj s pešci in kolesarji so motoristi najbolj ogroženi udeleženci cestnega prometa na Goriškem.« Tako je povedal poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti, ki je včeraj predstavil obračun delovanja policistov v prvem trimesečju letošnjega leta. Romiti je izpostavil, da je prometna policija od januarja obravnavala že tri smrtne nesreče, v vseh treh pa so bili žrtve motoristi. Kot smo svojčas poročali, je februarja na pokrajinski cesti št. 19 med Tržičem in Gradežem umrl 52-letni Dario Fedel iz Fiu-micella, ki je bil po poklicu gasilec, marca pa je na državni cesti št. 352 med Palmanovo in Gradežem umrl 71-letni Pietro Gerion. Žalostna usoda je pred enim tednom doletela še 19-letnega Daniela Camuffa, ki se je smrtno ponesrečil v Gradežu, do nesreče z motorjem pa je prišlo tudi včeraj med ulicama Skodnik in Brass. Po trčenju z avtomobilom so motorista prepeljali v goriško bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa k sreči ni zaskrbljujoče. »V zadnjih letih se je močno razširila uporaba dvokolesnih vozil, žal pa se z njimi vedno pogosteje peljejo amaterji in osebe, ki nimajo dovolj izkušenj,« je povedal Romiti in poudaril, da bi morali biti motoristi bolj previdni in bolje pripravljeni. »Pogrešamo kulturo zakonitosti,« je podčrtal poveljnik, ki pa je hkrati izpostavil, da se je kljub zaskrbljujočemu podatku o nesrečah z motorji skupno število nesreč na Goriškem znižalo. V prvih treh mesecih letošnjega leta je prometna policija skupno zabeležila 128 prometnih nesreč, v šestdesetih primerih pa so se vozniki ali potniki tudi telesno poškodovali. Posebno pozornost je prometna policija namenila nadzoru tovornjakov in drugih komercialnih vozil na pokrajinskem teritoriju. »Kar 80 odstotkov pregledanih vozil je bilo iz drugih držav. V tem okviru je treba povedati, da se je po odprtju odseka hitre ceste čez Rebrnice tovorni promet v goriški pokrajini povečal za približno eno tretjino,« je opozoril Romiti. Od prvega januarja do 31. marca je prometna policija ustavila in pregledala 23.672 vozil, med katerimi je 3.898 vozil prihajalo iz držav izven Evropske Unije. 7.652 voznikov je opravilo alkotest, med njimi pa je le 26 oseb zaužilo prekomerno količino alkohola. »Primeri vožnje pod vplivom alkohola so od leta 2007 močno upadli, kar pomeni, da je poostren nadzor učinkoval,« je povedal Romiti. Od začetka leta je prometna policija odvzela 137 vozniških dovoljenj in zasačila 800 voznikov, ki so na odseku avtoceste A4 San Giorgio di Nogaro-Ronke preveč pritiskali na plin. Kontrole, je pojasnil Romiti, so opravili s pomočjo tako imenovanih »Safety tutorjev«. Ob podatkih je včeraj poveljnik predstavil tudi novo pridobitev goriške prometne policije, avtomobil Bmw 320, s katerim bodo okrepili avtomobilski park pokrajinskega poveljstva. Avtomobil so si ogledali tudi učenci osnovne šole Pecorini, ki so včeraj dopoldne sledili predavanju o prometni vzgoji. (Ale) Poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti (zgoraj), nesreča motorista v Jamljah (desno) bumbaca NOVA GORICA Do petka Goriški dnevi knjige Z včerajšnjim uradnim odprtjem so se začeli peti Goriški dnevi knjige. Letošnji program bo potekal do petka na različnih lokacijah. Po uradni otvoritvi v novogo-riški knjižnici, na kateri so sodelovali župan Matej Arčon, predsednica Goriškega literarnega kluba Go-vo-rica Darinka Kozinc in Štefan Krap-še, direktor novogoriške založbe Educa, se je včerajšnji program nadaljeval s predstavitvijo knjige »Kako se je začelo na Soči«; prisotna sta bila tudi avtor Rudi Šimac in ilustrator Rudi Skočir. Današnji program se začenja ob 18. uri s predstavitvijo otroške slikanice Sabine Volk »Rado-vednice« in z odprtjem razstave ilustracij Tanje Faletič. Jutri ob 19. uri bo v knjigarni Mladinske knjige v Qlandii izbor literarnih del primorskih avtorjev. V četrtek ob 18. uri bo mala dvorana solkanske Mostovne gostila pogovor o poeziji in glasbi ob zbirki »Srčni napadi v rumenih globinah«; sodelujejo Andrej Kralj, pesnik iz Trsta, in moderatorka Anja Mugerli. Ob 19. uri pa bo Darinka Kozinc predstavila svojo deseto knjigo »Kraški palčki - kamniti malčki« v avli hotela Sabotin v Solkanu. Goriški dnevi knjige se bodo zaključili v petek ob 10. uri z donacijo knjig založbe Educa Zavodu neinstitucio-nalne kulture Masovna. Vsak dan do 22. aprila je na valovih Radia Robin na sporedu nagradni kviz »Do knjige z Radiom Robin!«. Pobudnik dnevov je založba Educa s sodelovanjem knjižnice Franceta Bevka, Mostovne in Kulturnega doma v Gorici; pokrovitelj je mestna občina Nova Gorica. (km, ik) VOLITVE 2O1 1 Srečanje o homoseksualnosti Krožek Arcobaleno Arcigay Arcilesbica prireja jutri ob 20. uri v baru Zenzero v Ulici Garibaldi v Gorici srečanje s tremi kandidati za predsednika goriške pokrajine Štefanom Cosmo, Enricom Gherghetto in Simonetto Vecchi, ki bodo izrazili svoje mnenje o pravicah homoseksualcev, ho-mofobiji in spolni diskriminaciji. Gherghetta o hitri železnici »Nasprotujem vrtanju predorov pod Krasom, pozitivno pa gledam na gradnjo hitre železnice do Ronk.« Tako poudarja le-vosredinski kandidat za predsednika pokrajine Enrico Gherghetta, ki pravi, da hitre železnice ni mogoče zaustaviti na Soči. »Če so železnico zgradili po vsej severni Italiji, ne moremo zahtevati, da bi se njena gradnja prekinila na meji naše pokrajine. Po drugi strani morajo načrtovalci razumeti, da je gradnja železnice na Krasu nekaj drugega kot v nižinskem pasu,« opozarja Gherghetta. Cosma na podjetju Sweet Danes se bo kandidat za predsednika pokrajine Stefano Cosma (podpirata ga stranki FLI in UDC) srečal z zaposlenimi v podjet'u Sweet iz Štandreža. »Ko sem iz medijev izvedel, da zaposlenim v svetovno znanem podjet'u za proizvodnjo čokoladnih jajc Sweet grozi dopolnilna blagajna, sem stopil v stik z vodstvom podjetja, da bi se sestal z delavci, delodajalci in s predstavniki sindikatov. Med nalogami, ki sem si jih zadal, bo tudi obisk drugih posoških podjetij v krizi,« poudarja Cosma in napoveduje, da bo pozval finančno družbo Friulia, naj zagotovi podporo podjetju Sweet, ki že več let prosi za deželno pomoč. V javnosti o podjetništvu Kandidatka za predsednico pokrajine Simonetta Vecchi (podpirajo jo Upokojenci, Isontino tricolore con Cosma, Severna liga, Ljudstvo svobode in Lista per Simonetta Vecchi) se bo danes ob 18. uri udeležila javne razprave na temo »Gorica / Italija, gospodarstvo stavi na mala in srednja podjetja: odličnost, inovacija, omrežje, trajnostni razvoj ... kaj še?«. Prireja jo zveza Con-fapi. Vabljeni so vsi kandidati za predsednika pokrajine in za župana v Tržiču; dogodek bo v dvorani Hotela Eu-ropalace v Ulici Cosulich 20 v Tržiču. OB 25. APRILU NA GRADINI Mladinski praznik z Rock partyzani Sekciji VZPI-ANPI Jože Srebrnič iz Doberdoba in Dola-Jamelj prirejata ob 25. aprilu, dnevu zmage nad nacifašizmom, in ob 70-letnici ustanovitve OF mladinsko srečanje na Gradini s koncertom skupine Rock partyzani iz Ljubljane. Dogodek, ki ga prirejajo pod pokroviteljstvom občine Doberdob ter s sodelovanjem Kulturnega doma Gorica in pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 20. uri. Namen prireditve je spodbuditi mlade z obeh strani meje k medsebojnemu spoznavanju in jih približati vrednotam, na katerih slonita italijanska republika in njena ustava. Na ple-čah slovenske pop-rock skupine je sedem gverilskih-glasbenih in revolucionarnih Rock partyzani bodo nastopili na Gradini let, dva albuma (Dan zmage in Vedno na pravi strani), številni slovenski hiti (Cela Slovenija je žgala rock, Yugo, Še en lep dan v Sloveniji, 1. Maj, Slovenija ma jajca, Prjatu stari, Delavski bugi itd.), šest video spotov, preko 500 koncertov po Sloveniji in tujini. Rock partyzani se bodo tokrat prvič predstavili na Goriškem. Njihovi nastopi so začinjeni s posebnim par-tyzanskim showom, prežeti s patriotizmom, nabiti z brezkompromisnim rock'n'rollom, partizanskimi budnica-mi, melanholičnimi rock baladami, zimzelenimi popevkami, punkom, novim valom, narodnozabavno satiro. Idejni oče in «El Comandante« skupine je prekaljeni glasbenik in avtor Aleš Klinar - Klinči (ex Agropop), partyzansko četo pa sestavljajo še borci: Franci Zabukovec, Robert Sršen, Janez Nared, Mare Novak in ku-rirka Darja Drobnič - Didi. Vstop na koncert bo prost. GORICA - Čezmejna razstava krožkov Crali in Dablo Odprti za umetnost Do 20. aprila so v deželnem avditoriju na ogled likovna dela slovenskih in italijanskih umetnikov »Odprti za umetnost«. Tako se imenuje kolektivna čezmejna likovna razstava, ki je do 20. aprila na ogled v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici. Njena prireditelja sta kulturna krožka Tullio Crali iz Gorice in Dablo z Dobrovega, odprli pa so jo prejšnji petek ob prisotnosti občinskega odbornika za kulturo Antonia Devetaga. »Razstava se vključuje v niz pobud, s katerim si društvo Crali prizadeva za promocijo goriške umetnosti in za njeno prepoznavnost na mednarodni ravni,« je na odprtju poudarila predsednica društva Crali Caterina Trevisan Mulitsch, ki je poseben pozdrav namenila številnim udeležencem iz Slovenije, s katerimi so preko skupnih pobud in razstav navezali prijateljske stike. Sodelujoče likovnike je nato predstavila umetnostna kritičarka Elia-na Mogorovich. »Vedno znova vznemirja pogostnost, v kateri se predstavi pokrajina, saj je ena izmed likovnikom najbolj priljubljenih tem. Z njo se predstavljata bruna Albertin in Alda Grudina,« je povedala kritičarka in pojasnila, da se v likovnih delih Bruna Civrana prepletata figuracija in abstraktizem. »Vabilo v lahkotnost je to, kar nam narekuje slikarsko delo Ane Marije Clausero. Originalna interpretacija in dinamična razgibanost današnjega sveta pa izhajata iz del Gior-gia Galottinija, v katerih lokomotive in kolesa vseh dimenzij sestavljajo diagonalne črte. V primerjav z vsesplošnim zanima- Razstava v galeriji Dora Bassi bumbaca njem za vsebino in sestavo se Katarina Trevisan Mulitsch želi osredotočiti na barvo in se tudi v tem primeru srečuje preteklostjo,« je razložila Eliana Mogo-rovich in opozorila, da se Emilija Mask predstavlja z geometrijskimi liki, s katerimi prikazuje rušenje in tesnobo, ki nastaja ob potresu. Ivan Skubin se predsta- vlja z nežno in učinkovito igro kontrastov in barv, medtem ko umetniške stvaritve Adriana Velussija zaznamujejo abstraki-zem, v okviru katerega je kromatična strnjenost jedra v kontrastu s praznino, ki ga obdaja. Galerija Dora Bassi je odprta od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 19. aprila 2011 25 GORICA - Šest internet točk je že delujočih Brezplačno deskanje v občinskih poslopjih Dovolj je imeti zdravstveno izkaznico in PIN kodo Internet točka v pritličju občinske palače bumbaca DOBERDOB - Nedeljska akcija Taborniki praznovali s čiščenjem vasi Taborniki Rodu modrega vala (RMV) so za letošnji Dan tabornikov po vaseh, kjer delujejo, priredili popoldanske čistilne akcije. Z nekoliko neobičajnim praznovanjem so tudi sami dali svoj doprinos k čistejšemu okolju. V Doberdobu so se v nedeljo goriški taborniki zbrali pred društvom Jezero in počistili pot, ki pelje proti Ronkam. Ob cesti in v grmovju so nabrali veliko smeti, predvsem plastike. Čistilnega sprehoda, ki ga je organiziral glavar družine Gabrijel Zavadlav, so se udeležili izključno člani RMV, ostali vaščani pa se žal niso odzvali. Ob zaključku akcije se je tabornikom pridružila tudi podžu-panja Luisa Gergolet. Udeleženci čistilne akcije foto g.z. Praznovanje Dneva tabornikov se bo nadaljevalo v petek, 22. aprila, z osrednjo proslavo in družabnostjo v Postojni, ko bo osrednja taborniška organizacija Zveza tabornikov Slovenije praznovala svoj 60. rojstni dan. Taborniške aktivnosti na Goriškem pa se nadaljujejo že jutri, 20. aprila, ko prirejajo taborniki RMV v sodelovanju s Ki-noateljejem, goriškim Kulturnim domom in Kinemaxom predvajanje mladinskega filma Gremo mi po svoje (ob 18. uri v Kinemaxu v Gorici). Gledalci si bodo pred vstopom v dvorano lahko ogledali fotografsko razstavo, ki so jo pripravili taborniki, na voljo pa bo tudi taborniško glasilo. Občina Gorica je v šestih javnih poslopjih aktivirala internet-točke, ki se jih občani lahko prosto in brezplačno poslužujejo. To je storila v okviru projekta PASI (»Pun-ti per l'accesso ai servizi innovativi«), h kateremu je pristopila. Namenjen je omejevanju digitalnega razkoraka (t.i. »digital divide«) v FJK in širitvi storitev, ki jih krajevne javne uprave nudijo občanom. Sklep o prijavi na deželni razpis, ki nudi občinam možnost, da s pomočjo denarja iz sklada CIPE opremijo s sodobno tehnologijo javne računalniške točke, je občinski odbor sprejel julija lani. Goriška občina je vložila prošnjo po ureditvi šestih interne-tnih točk: prva deluje v pritličju občinske stavbe na Trgu Municipio (na voljo sta dva računalnika), druga v uradu Odprt javnosti v Ulici Garibaldi (na voljo sta dva računalnika), tretja v mladinskem središču Punto gio-vani v centru Lenassi v Ulici Vittorio Veneto (tam delujejo štirje računalniki), četrta v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti (dva računalnika), peta v poslopju občinskega bazena v Ulici Capodistria (dva računalnika), šesta pa v bivšem samostanu v Ulici Santa Chiara, ki je danes sedež goriškega pola Vi-demske univerze (štirje računalniki). Občinska uprava je lani sicer nameravala urediti šesto računalniško točko v Hiši Lenassi, ki je tudi med sedeži Videmske univerze, decembra pa je ocenila, da so obnovljeni prostori v Ulici Santa Chiara primernejši. Občani, ki želijo uporabljati računalnike za de-skanje, uporabo programov ali pisanje sporočil elektronske pošte, morajo imeti s seboj zdravstveno izkaznico in PIN kodo, ki jo je zdravstveno podjetje dodelilo v prejšnjih letih ob izdaji novih izkaznic. »Izkaznico je treba vtakniti v režo na tipkovnici, nato pa je treba natipkati PIN kodo. Ob računalnikih sta na voljo tudi tiskalnik in skaner. Stroške za opremo šestih internet točk je krila dežela FJK, občina Gorica pa prispevala z nudenjem prostorov in asistence. Kot smo že poročali, bo v kratkem na Travniku, v Raštelu, v parku za mestno hišo ter v ulicah Mazzini, Monache in Garibaldi začela delovati tudi javna brezžična internet-na povezava. Wi-Fi omrežje, ki bo služilo občanom, študentom in obiskovalcem, bo mogoče brezplačno uporabljati tako na prostem kot v zaprtih prostorih. (Ale) GORICA - Ob 150-letnici Rokopisi bratov Cossar za muzej neprecenljiv dar Zbrane v parku palače Attems Petzenstein nagovarja Giovanni Cossar, vnuk Giovannija in pranečak Ranieri Marie Cossarja, ki sta goriški muzej vodila v dvajsetih oz. tridesetih letih minulega stoletja; ob njem sta Roberta Demartin in Raffaella Sgubin bumbaca Sončen popoldan in zelenice palače Attems Petzenstein so nudili prijeten okvir za krajšo slovesnost, s katero so v nedeljo obeležili 150-letnico ustanovitve Pokrajinskih muzejev v Gorici. Zaporedje dogodkov, ki so privedli do ustanovitve osrednje goriške muzejske ustanove, je v uvodnem posegu obnovila ravnateljica Raffaella Sgubin, medtem ko je Pierluigi Pintar poskrbel za občuteno podajanje izbranih odlomkov iz uradnih aktov, ki so poslušalce idealno prenesli v Gorico 19. stoletja. Dne 17. aprila 1861, natanko mesec dni po proglasitvi Kraljevine Italije v Tu-rinu, so na drugi redni seji novoustanovljenega deželnega zbora Poknežene grofije goriško-gradiščanske poslanci soglasno podprli predlog Ferdinanda Gattija, ki je zahteval ustanovitev muzeja. Kaj je takrat pomenil muzej, jasno izstopa iz posega Luigija Pajerja di Monriva, ki je na-glasil, da predstavljajo muzeji »zbirke živih spominov preteklih obdobij, preminulih rodov, a iz njihove usode lahko povzamemo nauke in izkušnje za današnje življenje«. Muzej, ki so ga v Gorici ustanovili še v istem letu, je obsegal zgodovinsko in naravoslovno zbirko, sedež pa je imel v stavbi na spodnjem mestnem trgu, kjer danes domujejo uradi policije. Kasneje so zbirke prenesli na sedanjo lokacijo, v palačo Attems Petzenstein na Kor-nu, in jo slovesno predali namenu 30. septembra leta 1900 ob obisku cesarja Franca Jožefa. Poseben pečat je dal nedeljski prireditvi Giovanni Cossar, vnuk Giovannija in pranečak Ranieri Marie Cossarja, ki sta muzej vodila v dvajsetih oz. tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ob 150-oble-tnici je Cossar poleg nekaterih predmetov daroval muzeju rokopisno gradivo deda in strica, kar predstavlja pomemben vir za preučevanje muzeja v obdobju obnove po vihri prve svetovne vojne, ko je ustanova dobila današnjo podobo in ureditev. Prireditev sta pozdravila odbornica za kulturo Roberta Demartin, ki se je tudi uradno poslovila od te upravne zadolžitve, saj ne bo kandidirala na majskih volitvah, in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta (med publiko je bil tudi Gherghettov protikandidat Stefano Co-sma). Med prisotnimi velja omeniti še bivšo ravnateljico muzejev, Mario Masau Dan, in ravnatelja Goriškega muzeja Andreja Malniča. SOLKAN - Svetovno prvenstvo v kajaku Priložnost za promocijo Goriške in posodobitev kajakaške proge Kajakaški center v Solkanu foto k.m. »Treba je čim prej začeti pogovore o tem, kako za promocijo naših krajev čim bolje izkoristiti dni, ko se bo v Solkanu odvijalo svetovno prvenstvo v kajaku,« opozarja novogoriški župan Matej Arčon, ki ne skriva zadovoljstva nad petkovim uspehom v Parizu. »To je zelo pomemben dosežek, ne le iz športnega ampak tudi iz turističnega vidika promocije občine oziroma Goriške,« dodaja župan. Kot smo že poročali, so v francoski prestolnici predstavniki Kajak kluba Soške elektrarne, Kajakaške zveze Slovenije in no-vogoriške mestne občine uspešno predstavili kandidaturo Solkana kot prireditelja svetovnega članskega prvenstva v spustu in sprintu s kajakom leta 2013. Arčon prirediteljem zagotavlja, da bo tudi novogoriška mestna občina s finančnimi sredstvi priskočila na pomoč pri izvedbi dogodka, ki bo velika priložnost za promocijo občine, pa tudi širše Goriške. Svetovno prvenstvo v Solkanu bo, po sedanjih ocenah, obiskalo približno 500 udeležencev, kar vsekakor ni majhna številka. »Izkoristiti moramo priložnost, ker bodo tu ekipe z vsega sveta in tekmovali bodo na najlepši reki na svetu,« poudarja župan, ki priznava, da je slovenska delegacija v Parizu po-tihem pričakovala tak uspeh, čeprav so se za organizacijo potegovale še štiri države - poleg Slovenije še Italija, Nemčija, ZDA in Švica. Slovenska delegacija je Mednarodni kajakaški zvezi (ICF) kandidaturo predstavila s pomočjo videopredstavitve, dodatnih vprašanj po njej ni bilo, pozno popoldan pa je ocenjevalna komisija sporočila odločitev: Solkan bo čez dve leti prvič gostil svetovno člansko prvenstvo. Doslej so se solkanski gostitelji že dobro izkazali pri organizaciji mladinskega svetovnega prvenstva, kar je bila gotovo ena pomembnih referenc. »Pričakujemo ne le finančno spodbudo s strani slovenske kajak zveze, ampak tudi s strani države. Pomagali bomo, če bo potrebna kakšna investicija, če ne pa s finančnimi sredstvi, da se prvenstvo izpelje tako, kot je treba. K izvedbi in promociji tega prostora bo treba strniti moči tudi s Hitom in z vsemi, ki tu delujejo na področju turizma. Ocenjujemo, da bodo stroški organizacije znašali okoli 100.000 evrov, stroške bivanja pa si krijejo reprezentance same,« dodaja Arčon. Od vsega skupaj bi lahko kaj koristi nenazadnje imeli tudi hotelirji čez državno mejo. »Tega prostora ne smemo gledati ozko, v mejah novogoriške občine, ampak kot goriški prostor tudi preko meje,« je prepričan Arčon. »Za nas je svetovno prvenstvo nov izziv in zdaj smo dolžni kajakaški center v Solkanu še bolje urediti in opremiti,« je po razglasitvi izidov povedal predstavnik kluba Soške elektrarne, Branko Brezigar. V Solkanu pričakujejo, da bodo pripeljali najboljše ka-jakaše in kanuiste ter da se bo prvenstva udeležilo tudi več nosilcev olimpijskih odličij z iger v Londonu 2012. Tudi zato bodo kajakaško progo v naslednjem letu posodobili. Katja Munih 26 Torek, 19. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pobuda občinske skupine prostovoljcev I I v • v v« š Učna ura civilne zaščite V Lignanu so se osnov iskanja ponesrečencev, gašenja požarov in utrjevanja nasipov učili višješolci Učna ura civilne zaščite. Tako bi lahko poimenovali staž, ki ga je goriška ekipa civilne zaščite prejšnji teden priredila v Lignanu, udeležili pa so se ga dijaki nekaterih višjih srednjih šol iz raznih krajev Furlanije-Julijske krajine. Med udeleženci je bilo tudi trideset višješolcev iz Gorice, ki so se skupaj s svojimi sovrstniki učili, kako postaviti šotorišče, kako utrjevati nasipe rek v primeru poplav, kako iskati pogrešance, kako gasiti gozdne požare in ravnati v primeru potresov. Mladi so spoznali tudi delovanje črpalk, radijskih sprejemnikov in drugih naprav in strojev, ki jih redno uporabljajo prostovoljci. Z višješolci sta en dan preživela tudi goriška prostovoljca, ki opravljata civilno službo pri civilni zaščiti. Po njunih besedah je bil staž zelo uspešen, saj so se mladi naučili veliko novih stvari, ki jim bodo tudi konkretno koristile v primeru, da se bodo znašli sredi naravnih katastrof. Mladi se učijo, kako utrjevati nasip štandrež - Salamijada športnega društva Juventina Zmaga v Sovodnje Fabio Devetak le za točko premagal Vesno Buzin - Ocenjenih štiriinštirideset vzorcev Nagrajevanje udeležencev salamijade v domu Andreja Budala bumbaca Tudi letos je požela lep uspeh tradicionalna salamijada, ki jo že več kot štirideset let organizirajo v Štandrežu (v zadnjih letih je njen prireditelj športno društvo Juventina). Domačih suhomesnatih izdelkov je bilo sicer nekaj manj kot lani, kvaliteta pa je bila po oceni komisije tudi tokrat na nivoju. V štandreškem domu Andreja Budala so v soboto pridelovalci in pridelovalke iz Štandreža in z okoliških vasi predstavili štiriinštirideset vzorcev salam, ki jih je posebna žirija natančno »analizirala«. Zmaga je letos odšla v Sovodnje. Z 81 točkami # ■g*mßr ¡mt je na letošnji Juventinini salamijadi slavila zmago salama Sovodenjca Fabia Devetaka. Konkurenca je bila huda, saj je drugouvrščena Vesna Buzin (prav tako iz Sovodenj) zaostala le za točko. Na tretje mesto se je uvrstil Štandrežc Giovanin (76 točk). Organizatorji so letos nagradili prvih devet najboljših salam. Četrti je bil mladi Kevin Ker-pan iz Štandreža (75 točk), peti Renato Morsut iz Rude (73), šesti Rado Buzin iz Sovodenj (69), sedma Erika Buzin iz Sovodenj (67), osmi Pierino Blasig iz Fare (65), deveta pa Bruno Francescon iz Rude (62). CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Dvorana 3: 17.45 - 19.45 - 21.45 »Rio« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »The next three days«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Sorelle mai«. n Razstave U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 21.40 »Rio« (digital 3D). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Un gelido inverno -Winter's bone«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Limitless« (digitalna projekcija). NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu 74 v Gorici bo danes, 19. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Diega Kuzmina z naslovom »Perspektive«. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici v Gorici je na ogled zgodovinska razstava z naslovom »Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 18151915« (Gospodje, na pot! Kako smo potovali v srednji Evropi 1815-1915); do 24. julija (ob petkih in sobotah M Izleti SPDG organizira v sredo, 20. aprila, nočni izlet z gorskimi kolesi na Cerje in bližnjo okolico z zbirališčem ob 20.30 na parkirišču pod Cerjem na glavni poti med Mirnom in Opatjem Selom. Obvezni sta čelada in svetilka; informacije po tel. 328-8291397 (Robert). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje samo na društvenem sedežu v sredo, 27. aprila, od 10. do 12. ure. Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. HI Osmice PRI ŠTEKARJEVIH v Števerjanu točimo vino in nudimo domač prigrizek. Tel. 0481-884066. □ Obvestila 10.00-13.00, ob nedeljah in praznikih 15.00-19.00, ob nedeljah ob 16.30 voden obisk). Vstop je prost. H Šolske vesti UPRAVLJANJE FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETJA (60 UR) IN TEHNIKE PRODAJE (48 UR) sta tečaja, ki jih ponuja Ad formandum; informacije na spletni strani www.ad-formandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, email: go@adformandum.eu. OLJKARSTVO (60 UR): tečaj iz kmetijskega sektorja, namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov; informacije na spletni strani www.adformandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, email: go@adfor-mandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 UR) IN USPEŠNA KOMUNIKACIJA (33 UR) sta tečaja, ki jih ponuja Ad for-mandum; informacije na spletni strani www.adformandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, email: go@adformandum.eu. VELIKONOČNI JEDILNIK: kuharski tečaj bo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici; prijave in informacije po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu. DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so njeni uradi v okviru delovanja centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali pa se v istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Korzo Verdi 51, ali zaprosi za sestanek preko elektronske pošte kzgorica@tiscali.it. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja barvanje velikonočnih pirhov v četrtek, 21. aprila, od 15. ure dalje v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; otroci naj s seboj prinesejo samo barvice (po želji). BARVANJE PIRHOV: velikonočna likovna delavnica za otroke bo v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerja-nu. Otroci naj s sabo prinesejo 6 kuhanih jajc, od teh 2 kuhani v rdečem vinu; informacije po tel. 347-0162172. »PRAUCE Z VARŠTA« IN BARVANJE PIRHOV: SKRD Jezero vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na velikonočno srečanje v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Prisluhnili bodo pravljičarki Martini Šolc, potem pa bo sledilo barvanje velikonočnih pirhov. Otroci naj s seboj prinesejo 4 kuhana jajca. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 23. junija do 3. julija na Malem Lošinju. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Zdravilišču Stru-njan od 5. do 15. maja in v termah Radenci od 5. do 15. junija. Člani z Goriškega se lahko za informacije in vpisovanje zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. SVETO TRIDNEVJE V DEKANIJSKI CERKVI V ŠTANDREŽU: na veliki četrtek, 21. aprila, bo ob 20. uri, praznična maša z umivanjem nog in prenos Najsvetejšega, ki jo bo vodil p. Štefan Kožuh, provincial slovenskih kapucinov; na veliki petek, 22. aprila, bo ob 20. uri bogoslužje s sodelovanjem dramske skupine Štandrež in prenos mrtvega Kristusa v Božji grob, vodil bo g. Andrej Lampret, vicerek-tor na sv. Višarjah; na velikonočno vi-gilijo, 23. aprila, bo ob 21. uri velikonočno bedenje in procesija po vasi, vodil bo dekan Karel Bolčina. DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami Kultumi center Lojze Bratuž Združenje cerkvenih pevskih zborov Zveza slovenske katoliške prosvete vljudno vabijo na slovesnost podelitve 7. priznanja KAZIMIR HUMAR MEŠANEMU PEVSKEMU ZBORU LOJZE BRATUŽ OB 60-LETNICI DELOVANJA Sodelujejo: Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar David Bandelj, zborovodja Na mnogaja Ijeta Zbor v sliki skozi desetletja Izbor in priprava, Niko Klanjšček Nagovor David Bandelj Danes, 19. aprila 2011, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 3339950610 (Zvonko). PRAZNIK FRTALJE V RUPI: v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri »Nekoč je bilo...« otroci v igri in petju, po starih tradicijah velikonočnega ponedeljka, sledil bo ples z ansamblom Souvenir. V soboto, 30. aprila, v popoldanskih urah slovesno dviganje otroškega in velikega mlaja. V nedeljo, 1. maja, od 17. ure dalje govor odbornice SSk na goriški pokrajini Mare Černic, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Arena; specialitete na žaru, tipična frtalja in domače vino. ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). 0 Prireditve SKGZ IN ZDRUŽENJE DARKO BRATINA prirejata javno srečanje z naslovom »Čezmejne zdravstvene storitve: sodelovanje ali konkurenca?« v torek, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Sodelujeta Gianni Cortiula, generalni direktor Podjetja za zdravstvene storitve št. 2 - Posočje in Silvan Saksida, direktor Splošne bolnišnice Franca Derganca; uvodno bosta spregovorila Alessandro Faganel na temo »Evropske direktive o čezmejnih zdravstvenih storitvah« in Marco Visintin na temo »Primeri dobre prakse na področju čezmejne-ga zdravstva med Italijo in Francijo«; povezoval bo Aljoša Sosol, pokrajinski podpredsednik SKGZ. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v sredo, 20. aprila, ob 18. uri bo Maurizio Mattiuzza predstavil svojo knjigo »Il derby della luna«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 20. aprila, ob 20.15 nastop plesne skupine Pro dance iz Nove Gorice. Na zadnji Art sredici letošnje sezone se bodo plesalke predstavile v orientalski plesni predstavi z naslovom »Layali al Sharq«. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 21. aprila, ob 18.03 v dvorani APT pri goriški železniški postaji bo predstavitev knjige Claudia Maffeia »Stai come vuoi. Manuale di equilibrio emotivo«. Z avtorjem se bo pogovarjala Cristina Cristofoli. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Palumbo vd. Carpino iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 10.00, Iolanda Cuzmin vd. Giacetti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 11.30, Ema-nuele Annatelli z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.00, Rino Italo Visintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 14.00, Vilma Revi-gnas v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upe-pelitev. DANES V MARIANU: 10.00, Armando Fedele v cerkvi in na pokopališču. KULTURA Torek, 19. aprila 2011 27 Nova premiera Gledališča Koper George Dandin ali Pretentani soprog Molierovo manj znano delo je režiral Luka Martin Škof Jean-Baptiste Poquelin Molière: George Dan-din ali Pretentani soprog Režiser: Luka Martin Škof Igrajo: Radoš Bolčina, Mojca Fatur, Igor Šta-mulak, Danijel Malalan, Miha Rodma, Dunja Zu-panec, Rok Matek Produkcija Gledališče Koper George Dandin zagotovo ne spada med najbolj znana in cenjena Molièrova dela. Kljub temu omenjena komedija na Slovenskem ni neznana, saj jo je že za časa Molièrovega življenja začel prevajati Krsto Fran-kopanski, in je - takoj za Namišljenim bolnikom, Skopuhom in Tartuffom - največkrat uprizorjeno delo francoskega komediografa. Različne postavitve so najpogosteje izpostavljale socialni segment besedila, iz katerega vejejo nasprotja med družbenimi razredi, večkrat so se pojavljala tudi marksistična sporočila v smislu boja proti kapitalizmu. S podnaslovom Pretentani soprog (prejšnje slovenske uprizoritve so izbirale med pridevniki prevarani, osramočeni in celo kaznovani) jo je 8. aprila v režiji Luke Martina Škofa premierno uprizorilo Gledališče Koper. Škof je v svoji interpretaciji teksta želel izpostaviti eksistencialni boj glavnega junaka, ki se sooča in spopada z družbo, osnovano na lažeh, politikantstvu, manipulaciji in preračunljivosti. George Dandin je namreč obogatel kmet, ki se oženi z mlado plemkinjo An-geliko. S to potezo finančno preskrbi mlado damo in njeno družino, v zameno pa mu nevesta natakne rogove. Očitno gre za prevelik podvig za nerodnega kmeta, ki je skušal doseči to, česar takratna delitev med stanovi ni dovoljevala. Dandin kmalu zasači ženo z ljubimcem in to početje poskuša dokazati njenim staršem. Ravno takrat se zgodijo nesporazumi in zapleti, kjer se pokaže prava narava tako sumničavega in osamljenega Dandina, kot razvajene plemkinje. Jasno je tudi, da je njenim roditeljem mar le za končni dobiček. Komičnost farse izhaja iz same situacije, humoristični trenutki prihajajo na dan zaradi groteskne in hkrati tudi dokaj žalostne situacije, v kateri se znajde zmanipulirani Dan-din. Zaradi svoje trme in stremuštva postane tudi edini poraženec. Ni skrivnost, da je postavitev dobre komedije vse prej kot enostaven podvig, ki zahteva dobro in dolgo pripravo ter premišljene rešitve. Za kakovostno uprizoritev ne zadoščajo le situacijski prizori in glasna zmešnjava na odru, še manj pa erotična namigovanja, spuščene hlače in travestit na odru. Zamisel Radoša Bolčine, da Georga Dandina odigra v ajdovskem govoru, ni najbolj prepričala, dobro izpeljana muhavost Mojce Fatur pa ni dobila primernega odgovora v možu ali v ljubimcu (Mihi Rodmanu). Za občutek bolj posrečena sta bila lika služabnika Lubina (Rok Matek) in služabnice Klavdije (Dunja Zupa-nec). Igor Štamulak je bil plemiški oče, ki se ravna po volji in razpoloženju žene. Slednjo je humorno odigral Danijel Malalan - ob njegovem pretirano poženščene-mu obnašanju se gledalec nasmehne, tako da njegova vloga nekoliko popestri dokaj okorno celoto, ki bi do naslednjih ponovitev potrebovala resno dodelavo. Zaradi hvaležnega teksta in dobre igralske zasedbe bi zato pričakovali veliko več kot povprečen izdelek. (mit) Komedija je pravzaprav tragedija osamljenosti rogonosca f. t.kp Plečnikova odličja 2011 V Narodni galeriji so podelili Plečnikova odličja za leto 2011. Plečnikovo nagrado so prejeli Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič in Teja Savelli za prenovo Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači. Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je podelil še tri Plečnikove medalje in študentski Plečnikovi priznanji. Prenova Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači je po mnenju žirije izpeljana izjemno kakovostno, s ciljem ohranitve, oživitve in nove predstavitve njene identitete ter značilnosti. Avtorji so sredi trškega jedra Divače sooblikovali celoto kompleksa domačije, od večjega 'urbanističnega' merila in vpetosti v morfologijo kraške vasi pa do zadnjih detajlov notranjosti posameznih objektov. Plečnikovo medaljo za uspešno realizacijo sta prejela Maruša Zorec in Matjaž Bolčina za prenovo Vetrinjskega dvora v Mariboru. Za uspešno realizacijo sta medaljo prejela še Matija Bevk in Vasa J. Perovič za projekt Stanovanjska soseska Sotočje v Kranju. Plečnikovo medaljo je prejel tudi arhitekt in alpinist Miha Kajzelj. Stroko je prepričal z uspešno realizacijo bivaka pod Grintovcem. Študentski Plečnikovi priznanji za diplomsko delo sta prejela Tomaž Bud-kovič za Vodnik po arhitekturi Eda Mi-hevca in Ajdin Bajrovič za delo Idejna zasnova večgeneracijske stanovanjske soseske v Ljubljani in idejni načrt za stanovanjski blok. (STA) OBLETNICA - Ob 200-letnici rojstva Franza Liszta Tržaški klavirski poklon V mali dvorani tržaške opere je nastopil Istvan Lajko - Koncert v sodelovanju z madžarskim predstavništvom v Italiji Močna Evropa s človeškim obrazom: s tem geslom je Madžarska nastopila šestmesečno predsedovanje Evropske unije. Evropa, ki je že v prejšnjih stoletjih, kljub krvavim vojnam, izoblikovala skupni kulturni prostor, predvsem po zaslugi razsvetljenih umetnikov. In Franz Liszt ima med njimi nedvomno posebno mesto: kot pianist je nastopal vsepovsod, kot skladatelj je črpal navdih tako v italijanski kot v francoski, nemški, ruski in seveda madžarski glasbi, kot pedagog je zastonj poučeval najbolj perspektivne učence z vseh koncev naše celine. 200-letnica rojstva izrednega virtuoza, misleca in ustvarjalca je sprožila pobudo, ki je nastala v sodelovanju z madžarskim veleposlaništvom v Rimu, madžarskim konzulatom v Trstu in gledališčem Verdi. V dvorani Victor De Sabata (kjer je bila ob priložnosti razobešena mala razstava o Lisztu) je ravnatelj gledališča Antonio Calenda izpostavil dvojni pomen koncerta, ki ga je oblikoval mladi madžarski virtuoz Istvan Lajko: poklon Lisztu, čigar lik je idealni nosilec najčistejših evropskih idealov in sodelovanje z državo, ki je bila s Trstom tesno povezana za časa avstroogrskega cesarstva. Madžarskega veleposlanika v Rimu, ki se koncerta ni mogel udeležiti zaradi delovnih obveznosti, je zastopal Mark Aurel Ers-zegi, ki je prebral veleposlanikovo pismo. Ne samo cesarica Sissi, ki je bila čustveno vezana tako na Madžarsko kot na Trst, temveč tudi vojaška pokopališča, ki so posejana po Krasu in širši okolici, pričajo o skupni zgodovini. Da glasba na Madžarskem ni samo bogastvo preteklosti, temveč tudi živa umetnost, ob kateri se razvijajo odlični talenti, je dokazal Istvan Lajko. Mladi pianist je diplomiral l. 2007, še vedno pa se izpopolnjuje na glasbeni univerzi Ferenc Liszt v Budimpešti, ob tem pa je pogosto prisoten na mednarodnih tekmovanjih in na koncertnih odrih. Lajko je pripravil dokaj zahteven monografski program (pri Lisztu bi sicer težko našli kaj lahkega), ki ga je odprl s skladbo Turobna gondola, kot poklon Benetkam oz. Italiji, kjer je skladatelj preživel daljša obdobja. Sledila je Fantazija na madžarsko opero »Szep Honka« Mihalyja Mosonyja, nato pa Valse impromptu. Mladi virtuoz je pokazal odličen tehničen nivo in dokaj samozavestno igro, ki je lepo blestela v vrtoglavih pasažah, s katerimi je Liszt začinil svoje klavirske skladbe. Smiselno je podal Zbor predic iz Wa-gnerjeve opere Der Fliegende Holländer, kjer je tema Večnega mornarja parkrat prekinila krožni motiv kolovrata, nato pa se je prepustil poeziji Soneta št.123 Francesca Petrarce iz trojice, ki jo je Liszt originalno spisal za glas in klavir. Italijanski navdih je nato prišel iz sveta opere s Reminiscencami iz Do-nizettijeve Lucia Di Lammermoor, program pa sta sklenila dva odlomka iz Lenauvega Fausta, najprej Nočni sprevod, nato sloviti Mephisto Walzer. Tu je Lajko zablestel z velikim zanosom in jekleno tehniko, ki mu je omogočila briljantni zaključek nastopa. Pianist bo lahko dozorel v prepričljivega interpreta, če bo svoje znanje nadgradil z bolj osebnim in poglobljenim pristopom, sicer pa se je častno odrezal in si prislužil veliko aplavzov, ki so iztržili še dva Lisztova dodatka. Katja Kralj TRST - Prevodna literatura Andriceve »ženske« pripovedi Predstavili so zbirko Žena na kamenu, ki je v italijanščini z naslovom La donna sulla pietra izšla pri založbi Zandonai - Pripovedi je prevedla Alice Parmegianni Knjigo so predstavili v tržaški knjigarni Minerva kroma V tržaški knjigarni Minerva se je četrtek popoldne odvijala predstavitev zbirke pripovedi Iva Andriča z naslovom »La donna sulla pietra« (v originalu »Žena na kamenu«), ki jo je za založbo Zandonai iz Rovereta uredil Božidar Stanišič in iz srbščine v italijanščino prevedla Alice Parmegianni. Knjiga vsebuje devet pripovedi (v izvirniku Žena na kamenu, Letovanje na jugu, Zlo-stavljanje, Reči, Svečanost, Šetnja, Znakovi, Bajron u Sintri, Igra), v vsaki izmed katerih nastopa drug ženski lik. Nobelov nagrajenec naj bi se v tem delu izkazal kot pravi mojster pri postavljanju eksistencialnih vprašanj in raziskovanju očitnosti vsakdanjega življenja glavnih junakinj. Pri pisanju se spušča v globino ženskih duš in v notranjost hiš, v katerih lete živijo, kot da bi nam hotel dopovedati, da sta nam življenje in usoda drugih ljudi težko doumljivi. Andrič nam pripoveduje o dvojnosti, ki naj bi označevala bivanje vsakega posameznika: svetlemu delu, ki je odprt v svet, stoji vselej nasproti temnejši, iz katerega naj bi izhajale neukrotljive sile. V posameznih zgodbah nastopa operna pevka, ki se spopada s staranjem; žena, ki zahteva zase od mo- ža, ki z njo grdo ravna, pravico do izbire; neznanka, o kateri nam avtor posreduje le ples, ki ga njeni nogi uprizorita pod mizico v nekem gostišču, itd. Na tržaškem srečanju, ki ga je vodil Valerio Fiandra in katerega sta se udeležila tako urednik kot prevajalka, so poudarili, da naj bi zbirko pripovedi ne označeval balkanski epos, s katerim je Andrič dejansko zaslovel; kljub temu naj bi vsebine knjige bile zelo blizu koreninam njegove velike pripovedne umetnosti. Izpostavili so tudi, da se ne poudarja veliko Andričeve ironije, ki je prisotna v njegovih knjigah. Beseda je stekla tudi o sprejemu, ki ga je Nobelov nagrajenec doživel na balkanskih tleh in v svetu po izbruhu vojn na območju bivše Jugoslavije: na Hrvaškem in v Srbiji so ga zlorabili; v mnogih zahodno-ev-ropskih državah njegove knjige še vedno doživljajo ponatise. V zaključni debati je prišla na dan marsikatera zanimivost s strani ljudi, ki so prišli v neposreden stik z Andričem: naj omenimo le tisto, ki pravi, da je njegovo pisanje tudi rezultat tega, kar ga je v otroštvu naučil stric, ki je z njim hodil na sprehode in mu razlagal, kako naj opazuje naravo. (Mch) 28 Torek, 19. aprila 2011 ITALIJA / RIM - V pismu podpredsedniku Višjega sodnega sveta Viettiju Napolitano: »Plakat proti sodnikom podla provokacija« Predsednik republike svari pred nevarnostjo degeneracije politične konfrontacije RIM - Po koncu prejšnjega tedna, ki je potekal v znamenju več zaporednih ostrih napadov premierja Silvia Berlus-conija na sodnike in plakatni akciji, s katero so bili sodniki izenačeni z Rdečimi brigadami, se je včeraj spet oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano. V pismu podpredsedniku Višjega sodnega sveta Micheleju Viettiju je poudaril, da je gonja proti sodstvu dosegla meje spodobnega. Plakatiranje (za katerega je dal pobudo kandidat Ljudstva svobode na milanskih volitvah), pa je označil za podlo provokacijo. Opozoril je na nevarnost, da pride v politični konfrontaciji do de-generacije. Vietti je javnost pozval, naj razmisli o besedah predsednika republike. V pismu podpredsedniku Višjega sodnega sveta (predsednik te institucije je sam predsednik republike) Napolitano napoveduje, da bo prihodnji deveti maj, dan spomina na žrtve terorizma, posvečen tolikim sodnikom, ki so padli pod streli rdečih in črnih brigatistov. V ta namen bo Napolitano tistega dne povabil na Kvirinal sorodnike sodnikov, ki so bili primer ruby Minettijeva vložila usmrčeni pri opravljanju svoje dolžnosti. Ta slovesnost bo za predsednika republike odgovor na sramoten plakat, ki po oceni predsednika predstavlja nesprejemljivo žalitev vseh žrtev terorizma, tako sodnike kot druge. Napolitano v svojem pismu izraža veliko zaskrbljenost za vzdušje, ki se je ustvarilo v državi glede pravosodja. Opozarja na nevarnost, da pride zaradi nesprejemljivih tonov v političnem in volilnem soočanju do degeneracij. Na predsednikovo pismo so včeraj takoj reagirali nekateri politični predstavniki, v glavnem iz vrst opozicije. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je poudaril, da je Napolitano s svojo pobudo še enkrat interpretiral razpoloženje ljudi. Podobno je predsednica Demokratske stranke Rosy Bindi povedala, da predsednik republike tudi tokrat stoji na braniku dostojanstva ljudi in inštitucij. Predsedniku republike pa se je za njegove spodbudne besede zahvalil tudi vse-državni predsednik združenja sodnikov Luca Palamara. črna kronika V Južni Afriki umrl naslednik obrambni spis dinastije Ferrero MILAN - Kdo je torej pripeljal dekleta v Arcore? Deželna svetnica Lombardije Nicole Minetti je včeraj milanskemu javnemu tožilcu posredovala obrambni spis v zvezi s primerom Ruby (v katerem je z modnim agentom Lelejem Moro in direktorjem TG4 Emiliom Fedejem obtožena spodbujanja k prostituciji). Na 12 straneh se Minettijeva posveča predvsem obtožbi zvablja-nja v prostitucijo mlade Maročan-ke Ruby - Karime El Mahrough in pojasnjuje dogajanje v noči na 28. maj 2010, ko je prišla na kvesturo po Ruby. V spisu dokazuje, da jo je ona že nekaj minut za tem oddala Brazilki Michele Conceicao, se pravi, da ni ona privedla Ruby v pre-mierovo rezidenco v Arcoreju. Minettijeva sicer ne trdi, da sta dekleta v Arcore privedla Mora in Fede, slednji pa je ogorčen ocenil, da ona in njena odvetnica potrebujeta psihiatra. MILAN - V Južnoafriški republiki je včeraj umrl dedič italijanskega proizvajalca sladkarij Ferrero Pietro Ferrero, so sporočili iz koncerna, ki ima sedež v Albi. Podrobnosti o njegovi smrti niso znane, v Albi pa so potrdili, da se je 48-letnik ponesrečil med kolesarjenjem. Pietro Ferrero, ki je bil v Južnoafriški republiki na službenem potovanju, je bil velik kolesarski navdušenec. Po nekaterih navedbah naj bi ga med kolesarjenjem zbil avtomobil, po drugih je umrl zaradi srčnega napada. V Južnoafriški republiki naj bi ga spremljali tudi njegova žena in trije otroci. Pietro Ferrero je koncern, ki velja za enega najuspešnejših in najbogatejših družinskih podjetij v Italiji, vodil skupaj z mlajšim bratom Giovannijem. Podjetje, znano tudi po Nutelli in čokoladnih jajcih Kinder, ki ga je ustanovil njun stari oče, razvil pa oče Michele, zdaj pa ustvari približno 6,3 milijona evrov letnega prihodka. Michele Ferrero je sicer že nekaj let prvi na Forbesovi lestvici najbogatejših Italijanov. Predsednik republike Giorgio Napolitano ansa RIM - Podsekretarka Stefania Craxi »Silvio, dovolj je smešnic! Čas bo, da se umakneš ...« RIM - Ženska revija A prinaša daljši intervju s Stefanio Craxi, hčerko pokojnega socialističnega voditelja Bettina, danes pa članico Berlusconijeve vlade. Podsekretarka na zunanjem ministrstvu je brez dlak na jeziku spregovorila o aktualni politični situaciji in pošteno okarala tudi predsednika Silvia Berlusconija. Svetovala mu je, naj preneha s pripovedovanjem opolzkih smešnic, ker mu niso v čast in nikogar ne spravljajo v smeh. Stefania Craxi sicer podpira Berlusconijevo reformo pravosodja, saj je prepričana, da so procesi že dvajset let instrument političnega obračunavanja. Ko jo bo »spravil pod streho«, pa bi se predsednik vlade po njeni oceni moral umakniti in prepustiti vodstvo države mlajšim politikom. Italija potrebuje nove ideje in nove ljudi, take, ki jih ne bo imeno- Stefania Craxi kroma val najmočnejši politik na oblasti: voditelje naj imenuje baza. Podsekretarka trdi, da ima rada Berlusconija, prijateljske vezi jo vežejo tudi na njegovo bivšo ženo Veronico Lario. Prav zato si dovoljuje iskreno in prijateljsko kritiko. Kdo ve, če ji bo prijatelj Silvio prisluhnil ... infrastrukture Začeli graditi V | •V| • zelezniski predor pod Brennerjem FRANZENFESTE - Evropski komisar za promet Siim Kallas je na včerajšnjem slovesnem dogodku ob začetku gradnje železniškega predora pod mejnim prelazom Brenner, ki bo povezal Avstrijo in Italijo, dejal, da projekt predstavlja pomemben pri-spevekinos k bolj učinkovitemu in vzdržnemu alpskemu prometu. Z njim bo svet leta 2025 dobil najdaljši železniški predor na svetu. »Odločitev za začetek gradbenih del v okviru projekta je pomemben korak naprej. Zaradi gospodarsko težkih časov je naložba, ki je izjemnega pomena za evropsko prometno politiko, še bolj pomembna kot kadar koli do zdaj,« je poudaril Kallas. 55 kilometrov dolg predor, ki bo povezal avstrijski Innsbruck in italijanski Franzenfeste (Fortezzo), bo leta 2025, ko bo zgrajen, priključen k že obstoječi devet kilometrov dolgi podzemni železniški progi pri Inns-brucku. Tako bo nastal najdaljši železniški predor na svetu. Projekt je ocenjen na osem milijard evrov, pri čemer naj bi delež EU znašal 786 milijonov evrov. Student Action day v 50 italijanskih mestih Študentje se danes vračajo na ulice, da bi se uprli vladi, ki jim odvzema pravico do izobrazbe. Student Action day bo namreč potekal v petdesetih italijanskih mestih, kjer bodo mladi priredili demonstrativne sit-in-e. Proteste je spet sprožil predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki se je v soboto ponovno lotil javnega šolstva in univerze (ob že znanem krčenju šolskega osebja in brezbrižnosti do stanja šolskih poslopij), pa tudi »komunističnih profesorjev«, ki da mladim »žrtvam« prodajajo zmotno ideologijo levice. Po njegovem mnenju je rešitev le v zasebni šoli, ki ponuja prave, družinske vrednote. Po mnenju Unije študentov, ki je pobudnica protestov, gre za kršenje njihove pravice do študija, saj hočejo sami odločati o svoji prihodnosti. trst - Obisk predsednika poslanske zbornice Fini: Moja Italija ni Berlusconijeva »Zadnja stališča predsednika vlade o sodstvu so blodnje brez pomena« - Srečanje s krajevnimi kandidati stranke FLI na majskih volitvah TRST - Razkol med Gianfrancom Finijem Gianfranca Finija je na tržaškem Velikem trgu pozdravil tudi županski kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione kroma in Silviom Berlusconijem ni le osebne narave, temveč tudi in predvsem političnega in idejnega značaja. Italija, kot si jo zamišlja predsednik poslanske zbornice, je zelo različna, če že ne popolnoma nasprotna od tiste, ki jo pooseblja ministrski predsednik. Fini je to glasno in jasno povedal tudi včeraj popoldne v Verdijevem gledališču, kjer je predstavil svojo knjigo L'Italia che vorrei (Italijo, ki so jo želim). Knjiga je dala povod za razpravo o aktualnih političnih vprašanjih, ki jo je vodil odgovorni urednik Pic-cola Paolo Possamai. Fini je prepričan, da je država v primežu »neskončne« tranzicije, ki predstavlja zanj obdobje Berlusconijeve vladavine. Splošna situacija je zelo huda, Italija pa ima možnost za preporod, ki pa bo zelo težaven, če bo na oblasti še naprej Berlusconi s sedanjo politično garnituro. Da se lahko država dvigne na noge je pokazala nedavna 150.letnica združitve Italije. Predsednik poslanske zbornice in voditelj stranke FLI ni mogel mimo zadnjih dogajanj v zvezi s t.i. reformo sodstva in pravosodja. Nedeljske Berlusconijeve izjave, češ da se Fini tako ali drugače »pajdaši« s sodniki, je označil kot blodnje. Ob tem je predsednik spodnjega doma parlamenta večkrat pohvalil pozitivno držo predsednika republike Giorgia Napolitana. Fini, ki ga je spremljal zvesti Roberto Me-nia, je prišel v Trst tudi da podpre kandidate FLI na majskih upravnih volitvah. Za novo stranko bo to zelo težka preizkušnja, posebno na Tržaškem, kjer imata Michele Lobianco (Občina) in Enrico Sbriglia (Pokrajina) malo možnosti za večjo uveljavitev. Nekoliko več možnosti ima menda na Goriškem Stefano Cosma, predsedniški kandidat FLI in t.i. tretjega političnega pola. Menia je računal, da bo stranka FLI podprla Roberta Antonioneja. Slednji bi podporo tudi sprejel, iz Rima pa so voditelji Ber-lusconijeve stranke postavili veto nad morebitnim zavezništvom s Finijevo stranko. Predsednika poslanske zbornice je vsekakor na Velikem trgu pozdravil tudi županski kandidat Ljudstva svobode Antonione. Šlo kje sicer le za prijazen stisk roke med bivšima političnima zaveznikoma, Antonione pa je vsekakor prepričan, da po drugem volilnem krogu obstajajo možnosti za zavezništvo s FLI in torej z Menio. S.T. / SVET Torek, 19. aprila 2011 29 LIBIJA - Medtem ko Gadafijeve sile še vedno silovito obstreljujejo Misrato Združeni narodi pozivajo Tripoli, naj preneha z napadi V šest tednov trajajočih napadih je bilo ubitih kakih tisoč ljudi, večinoma civilistov BENGAZI - Medtem ko sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija danes nadaljujejo silovite napade na Misrato, so odposlanci Združenih narodov Tripoli pozvali k prenehanju napadov na tretje največje mesto v državi, ki je v rokah upornikov. Posebni odposlanec ZN za Libijo Abdul Ilah Hatib in glavna koordinatorka ZN za človekoljubno pomoč Valerie Amos sta se v nedeljo v Tripoliju sestala z libijskim premierom Bagdadijem Mahmudom in zunanjim ministrom Abdelatijem Obeidijem. V pogovoru sta ponovila ostro obsodbo mednarodne skupnosti zaradi uporabe sile proti civilistom, libijske oblasti pa pozvala k takojšnjemu prenehanju vojaških napadov po državi, še posebej v Misrati, ter k omogočitvi dostave človekoljubne pomoči, je danes sporočil tiskovni predstavnik ZN Farhan Haq. Hatib je ponovil zahtevo ZN, da se Ga-dafi zaveže k takojšnji prekinitvi ognja, ki bo prvi korak političnega procesa, katerega cilj je uresničitev zahtev libijskega ljudstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Valerie Amos se je ločeno sestala z NIGERIJA opozicije na volilne izide ABUJA) - Glavna opozicijska stranka v Nigeriji se je zaradi številnih nepravilnosti pritožila na izide sobotnih predsedniških volitev, po katerih je v vodstvu sedanji predsednik Goodluck Jonathan. Volilni komisiji se je pritožil Kongres za progresivni napredek, stranka njegovega glavnega tekmeca, opozicijskega predsedniškega kandidata Muhammaduja Buharija. Po neuradnih začasnih rezultatih je na volitvah po pre-štetju glasov v 35 od skupno 36 zveznih držav v vodstvu sedanji predsednik Jonathan. Zanj je glasovalo 22 milijonov volivcev, na drugo mesto pa se je z 10,8 milijona glasov uvrstil nekdanji vojaški voditelj Buhari. Tiskovni predstavnik volilne komisije Kayode Idowu je potrdil, da so prejeli pritožbo. Predstavnik stranke Kongres za progresivni napredek v Abuji pa je za francosko tiskovno agencijo AFP izrazil upanje, da bo volilna komisija pritožbo preučila še preden bo objavila končne izide volitev, saj je v mnogih delih države prišlo do poneverjanja volilnih izidov. V pričakovanju objave končnih rezultatov s pretežno muslimanskega severa Nigerije, kjer so večinoma glasovali za Buharija, danes poročajo o nemirih. Njegovi privrženci naj bi na ulicah mest Kaduna in Kano zažigali gume in metali kamenje na policiste ter podtikali ogenj v hišah, na katerih so visele zastave Jonathanove Ljudske demokratske stranke. Prišlo naj bi tudi do streljanja. Policija o morebitnih žrtvah ni poročala, poudarila je le, da v neredih sodelujejo tisti, ki »se ne morejo sprijazniti z volilnimi izidi«. Nemška tiskovna agencija dpa poroča o najmanj deset mrtvih.Nasilje je zaznamovalo že predvolilno kampanjo, same volitve pa so minile mirno. Jonathan, kristjan z juga te najgosteje poseljene afriške države, je predsedniški položaj prevzel lani po smrti hudo bolnega predsednika Umaruja YarAduaja. Na sobotnih volitvah je izredno visoko podporo zabeležil predvsem v zveznih državah na jugu in v osrednji Nigeriji. (STA) Uporniki med obstreljevanjem Gadafijevih sil ansa drugimi vladnimi predstavniki na pogovorih o možnosti napotitve človekoljubnih skupin v Tripoli. Po besedah generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona je dosegla «dogovor o človekoljubni navzočnosti v Tripo- liju», vendar podrobnosti ni pojasnil. Zdravniški viri so danes sporočili, da je bilo v napadih Gadafijevih sil na Misrato, ki trajajo že šest tednov, ubitih okoli tisoč ljudi, 3000 pa je ranjenih. Med mrtvimi je po navedbah zdravniških virov okoli 80 odstotkov civilistov. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) pa je danes opozorila, da želi iz mesta s 400.000 prebivalci pobegniti vse več tujih migrantov, v organizaciji pa se bojijo, da jih bo preveč za mednarodne reševalne operacije z morja. Danes so tako z ladjami proti Bengaziju odpeljali kakih tisoč ljudi, predvsem Gancev, še več tisoč pa jih čaka na rešitev pred vse nevarnejšimi razmerami v mestu. Velika Britanija je danes sporočila, da je pripravljena iz Misrate z ladjo odpeljati 5000 tujih migrantov in da se o tem dogovarja z ZN, poroča AFP. IOM trenutno organizira prevoze tujih migrantov - večinoma iz Egipta, Čada, Gane in Nigra -, ki so ostali ujeti v spopadih v Misrati, v prehodno begunsko taborišče v Bengaziju, od koder naj bi jih nato prepeljali v Egipt, od tam pa v njihove domovine. O vnovičnih spopadih so včeraj poročali iz mesta Nalut na zahodu države blizu meje s Tunizijo in okoli strateškega mesta Adždabija na vzhodu, ki je v rokah upornikov. (STA) NEW YORK - Ocena agencije Standard & Poor ZDA bodo morale znižati primanjklaj, drugače jih čaka prehod v nestabilnost NEW YORK - Bonitetna agencija Standard & Poor je danes potrdila najvišjo oceno za ameriški dolg AAA/A-1+, a napovedala, da bo morda v dveh letih morala oceno znižati, če se politiki ne bodo uspeli dogovoriti o ukrepih za zmanjšane proračunskega primanj-kljaja.Standard & Poor's ocenjuje, da je ameriško gospodarstvo prilagodljivo in zelo raznoliko, monetarne politike pa podpirajo rast in preprečujejo izbruh inflacije. Svetovna preferenca za dolar v primerjavi z drugimi valutami, pa zagotavlja ZDA zunanjo likvidnost. Vendar pa agencija opozarja, da bo morala v naslednjih dveh letih oceno iz stabilne spremeniti v negativno, če ne bo jasnega dogovora o tem, kako zmanjšati primanjkljaj. Javni dolg ZDA sedaj znaša 60 odstotkov BDP, v dveh letih pa se lahko zviša na 90 odstotkov. Letošnji proračunski primanjkljaj je ocenjen na 1600 milijard dolarjev. Ker pot za zmanjšanje primanjkljaja trenutno ni jasna, je Standard & Poor's s svojo oceno politike v Washingtonu opozoril, naj se zresnijo. Opozorilo je v prve pol ure trgovanja na Newyor-ški borzi povzročilo nazadovanje indeksa Dow Jones za 200 točk. Predsednik ZDA Barack Obama ansa Pomočnica finančnega ministra ZDA za finančne trge Marry Miller je izpostavila, da takšna negativna napoved podcenjuje sposobnosti ameriških političnih voditeljev, da skupaj rešijo težke fiskalne izzive. Ponovila je za- gotovitev predsednika ZDA Baracka Obame, da je država sposobna rešiti problem, saj se obe stranki strinjata, da je potrebno ukrepati. Poleg tega pa gospodarstvo nadaljuje z okrevanjem po zadnji krizi. (STA) 13 mrtvih med protesti na severu Sirije DAMASK - V spopadih med protivlad-nimi protestniki in varnostnimi silami na severu Sirije je bilo v nedeljo ubitih najmanj 13 ljudi, so danes sporočili opozicijski aktivisti. Iz mesta Homs, kjer so varnostne sile streljale na protestnike, poročajo o devetih smrtnih žrtvah, iz bližnjega kraja Talbiseh pa o štirih.Na tem območju so se razmere zaostrile v soboto, ko je v javnost prišla novica, da je v priporu umrl moški, ki je bil aretiran minuli teden. Po navedbah aktivistov so varnostne sile sorodnikom izročile truplo moškega, ki je bil ob aretaciji teden Madžarski parlament podprl sporno ustavo BUDIMPEŠTA - Madžarski parlament je danes v skladu s pričakovanju podprl sporni predlog nove ustave. Zanj je glasovalo 262 poslancev, proti 44, en poslanec se je glasovanja vzdržal, poročanje madžarske tiskovne agencije MTI povzema nemška dpa. Opozicijski socialisti (MSZP) in liberalci (LMP) so sejo bojkotirali.Predlog nove ustave je pripravila vladajoča stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino. Podpora predlogu torej ni bila vprašljiva. Po mnenju številnih kritikov nova ustava prinaša diskriminacijo nekaterih družbenih skupin ter omogoča utrditev vlade desničarskega premiera Viktorja Orbana na oblasti. Množični protesti proti ustavi so potekali že v soboto. Nova ustava med drugim na novo opredeljuje pravice manjšin. Uradna Ljubljana je v zvezi s tem poudarila, da za Slovenijo ne bi bilo sprejemljivo zmanjševanje že pridobljenih manjšinskih pravic oz. zmanjševanje obsega varstva manjšin, vsako zmanjševanje pravic pa bi bilo v nasprotju s sporazumom med obema državama. Gladovna stavka Nikolica BEOGRAD - Predsednik opozicijske Srbske stranke napredka (SNS) Tomislav Nikolic se je odločil za gladovno stavko, s katero želi doseči razpis predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji. Gladovno stavo je začel v soboto, v nedeljo zvečer pa so ga prepeljali v eno od zasebnih beograjskih klinik.Zdravniki so včeraj po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočili, da Nikolic ne želi prekiniti stavke, so mu pa minulo noč dali zdravila. Njegovo zdravstveno stanje naj bi bilo stabilno, še naprej pa zavrača hrano in tekočino, so po poročanju srbske tiskovne agencije Beta sporočili zdravniki. Srbski predsednik Boris Tadic je v nedeljo zvečer Nikolicevo zahtevo po predčasnih parlamentarnih volitvah vnovič zavrnil. Menil je, da se razprava o predčasnih parlamentarnih volitvah lahko začne šele, ko bo Srbija dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. HELSINKI - Po izrazitem vzponu desnice na nedeljskih volitvah Finska tvega, z evroskeptično desnico na oblasti da postane dejavnik destabilizacije EU Lider desničarske stranke »Pravi Finci«Timo Soini ansa HELSINKI - Finsko po nedeljskih volitvah, na katerih je izrazit vzpon doživela desna stranka Pravi Finci, čakajo težavna pogajanja o sestavi nove vlade. Vrstijo se tudi ugibanja o usodi sodelovanja Finske pri pomoči državam evro-območja, ki jih je kriza najbolj prizadela, saj so Pravi Finci v volilni kampanji tovrstni pomoči nasprotovali. Zmago je na volitvah osvojila konservativna Stranka nacionalne koalicije, ki si je z 20,4 odstotka prejetih glasov v 200-članskem parlamentu zagotovila 44 sedežev. Predsednik stranke in dosedanji finančni minister Jyr-ki Katainen bo tako vodil koalicijska pogajanja, čeprav naj se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes še ne bi sestal z voditelji drugih strank. Največji uspeh so z 19 odstotki zabeležili Pravi Finci. Stranka, ki je leta 2007 osvojila le 4,1 odstotka glasov, bo zasedla kar 39 poslanskih sedežev. Stranka sicer zavrača oznako 'skrajno desna', njen predsednik Timo Soini pa je za britanski BBC v nedeljo dejal, da niso «ekstremi-sti, zato lahko mirno spite». Soini je že sporočil, da je njegova stranka pripravljena sodelovati v pogovorih o novi vladi. Po mnenju finskih analitikov, ki jih navaja dpa, naj bi Katainen poskušal oblikovati vlado, ki bi vključevala tako Prave Fince kot Socialne demokrate. Slednji so z 19,1 odstotka osvojenih glasov zasedli drugo mesto, s čimer bodo v parlamentu zasedli 41 sedežev. Največji poraženec volitev je Sredinska stranka, ki je od 35 v parlamentu uspela ohraniti le 16 sedežev. Njena predsednica in dosedanja premierka Mari Kiviniemi je že dejala, da bo stranka odslej del opozicije. Končni volilni izidi naj bi bili sicer znani v sredo zvečer. Soini je po velikem volilnem uspehu včeraj že dal jasno vedeti, da njegova stranka pričakuje nove pogovore o sodelovanju države pri paketu za finančno stabilnost v območju evra, ki vključuje tudi pomoč Portugalski. Za finsko televizijo je izrazil nezadovoljstvo s tem, da bi Finska »plačevala za napake drugih« in dodal, da so bili doslej preveč popustljivi do Evrope. (STA) 30 Torek, 19. aprila 2011 ssg - Nocoj ob 20. uri v Trstu Pogačnik: »Vse življenje okrog nas je inteligentno« »Ljudem skušam dopovedati, da lahko naravi tudi nekaj damo in od nje ne samo jemljemo. Kaj ji lahko damo? Svoje spoštovanje, svoj ljubeč in odgovoren odnos; tudi tako, da prisluhnemo njenim bitjem ... « Umetnik in geomant Marko Pogačnik bo danes v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma predaval na temo Prenovljena zemlja bo večdimenzionalna. Slovensko stalno gledališče je namreč sprejelo vabilo društva Cosmogea in bo danes gostilo kiparja, umetnika, soustanovitelja gibanja OHO in oblikovalca slovenskega državnega grba, ki se že vrsto let posveča zdravljenju prostora in geomanti-ji, to je vedi, ki obravnava Zemljo kot živo bitje. Današnje srečanje, ki se bo pričelo ob 20. uri, bo potekalo dvojezično (v slovenščini in italijanščini). In zakaj naj bi bila prenovljena zemlja večdimenzionalna? »Živimo v dobi velike ekološke krize, zato je potrebno spremeniti odnos do narave. Ljudem skušam pokazati druge razsežnosti življenja, ki jih naša civilizacija ignori- ra. Poznavanje teh razsežnosti je odločilno za stabilnost življenja; gre za tako imenovane vzročne razsežnosti, v katerih so zapisani vzorci, arhetipi življenja, ki bi jih morali spoštovati in jim prisluhniti. Za to pa jih je potrebno poznati.« Pogačnik trdi, da je bodočnost v povezovanju z globljo razsežnostjo videnja. »Gre predvsem za zavest, da ima vse, kar nas obdaja, neko dušo; pri Zemlji govorimo na primer o Gaji. Za zavest, da je vse življenje okrog nas inteligentno.« (pd) GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 19. in jutri, 20. aprila ob 20.30 / Davide Calabrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion show«. Režija: Gioele Dix. Nastopajo: Graziana Borciani, Davide Calabrese, Francesca Folloni, Lorenzo Scuda in Fabio Vagnarelli. V sredo, 27. aprila, ob 20.30 / Gianni Clemente: »Ben hur«. Režija: Nicola Pi-stoia. Nastopajo: Paolo Triestino, Nicola Pistoia in Elisabetta De Vito. Ponovitve: v četrtek, 28. aprila ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 29. aprila ob 20.30, v soboto, 30. aprila ob 20.30 in v nedeljo, 1. maja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 6. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Paola Quattrini. Ponovitve: v soboto, 7. maja ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. maja ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. TRŽIČ Danes, 19. aprila, ob 20.45 / Eduardo de Filippo: »Eduardo: più unico che raro!«. Režija: Giancarlo Sepe. Nastopajo: Rocco Papaleo, Giovanni Esposito, Pino Tufilla-ro, Elisabetta DAcunzo, Angela De Mat-teo, Antonio Marfella, Giampiero Schia-no, Antonio Spadaro in Simone Spirito. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 22. aprila, ob 18.00 Štihova dvorana / Boris Pahor: »Nekropola«. Ko-produkcija: Društvo Celinkam KUD Pod topoli in Mestno gledališče ljubljansko, Dramatizacija in režija: Boris Kobal. Nastopajo: Pavle Ravnohrib in člani Šentjakobskega gledališča. Glasba: Katrina Kobal - sopran in Miha Nagode - klavir. SNG Veliki oder Jutri, 20. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v četrtek, 21. aprila ob 19.30. Mala drama Danes, 19. aprila, ob 17.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v petek, 22. aprila, ob 20.00. Jutri, 20. aprila, ob 20.00 / Vinko Mo-derndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v četrtek, 21. aprila ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 19. aprila, ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj! Vse zastonj!«. / Ponovitve: v sredo, 20. ob 19.30, v četrtek, 21. ob 20.00 in v petek, 22. aprila, ob 19.30. V soboto, 23. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »Dekameron«. Mala drama Danes, 19. aprila, ob 20.00 / Anton Pav-lovič Čehov: »Jaz vas ljubim«. / Ponovitev: V sredo, 20. aprila, ob 20.00. V četrtek, 21. aprila, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. V petek, 22. aprila, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Saverio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. V četrtek, 21. aprila, ob 21.00 / »Nek in concerto«. Vstop prost! V petek, 22. aprila, ob 20.30 / »Elisa in concerto - Ivy tour 2011«. GORICA Kulturni dom Danes, 19. aprila ob 20.30 / koncert »Et-noploč across the border live« V torek 29. aprila ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala Across the border 2011 bo koncert »Glasba skupine Pink Passion«. DOBERDOB Center Gradina V ponedeljek, 25. aprila ob 20.00 bo koncert skupine »Rock Partizani«. ŠTEVERJAN Na Bukovju V nedeljo, 1. maja ob 17.30 bo koncert »Klape Nevera« iz Rijeke (HR). VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Danes, 19. aprila ob 20.45 / Ballet Victor Ullate Comunidad de Madrid »Cop-pélia«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 19. aprila, ob 17.00 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani«. Letni koncert. Dirigent: Marko Letonija. Solistki: Katja Konvalinka - sopran; Katja Melji-nov - violončelo. Danes, 19. aprila, ob 20.00 / Uršula ra-moveš in Fantje iz jazbecove grape. Nastopajo: Uršula Ramoveš - gals; Joži Ša-lej - glas, harmonika in klavir; Metod Branko - glas; Robert Jukič - bas; Marjan Stanič - bobni; Janez Ramovež - poezija. V četrtek, 21. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / »Simfonično orkester RTV PRIREDITVE Slovenija«. Dirigent: Miroslaw Jacek Blaszcyk. Solisti: Marta Močnik Pirc in Kristina Bitenc - sopran; Matevž Kajdiž - tenor in Marko Fink - bariton. Sodelujeta zbor Škofijske klasične gimnazije in Komorni zbor Megaron. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Danes, 19. aprila ob 21.00 / Nastopajo: Nargaroth (Nem), Posthum (Nor), Chaos Invocation (Nem). Jutri, 20. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Kataman in Pmg Kolektiv (Mak). V četrtek, 21.aprila ob 21.00 / Nastopata: Spunk On Toast (Slo), White Stain (Slo). V petek, 29. aprila, ob 21.00 / DubLab: Duberman (Fra). Klub Gromka V ponedeljek, 9. maja ob 21.00 / Nastopajo: Cough (ZDA). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in 'Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): je na ogled razstava akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. Tržaška knjigarna (Ul. S. Francesco 20): je na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča z naslovom: »Sledovi tihe govorice - Segni di un racconto muto«. Razstava bo na ogled do 30 aprila, po urniku knjigarne. NABREŽINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Bene-detič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 - 18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.it info@skerk-center.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evoluzione at-traverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 29. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, po domeni in ob prireditvah. SKD Hrast: do 1. maja je na ogled, na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu slikarska razstava Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega doberdob-skega slikarja Cristiana Lavrencica. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Števerjanu. Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na info@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): je na ogled razstava »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 8. maja je na ogled fotografska razstava Bogdana Macarola pod naslovom »Trenutki ujete kulture«. Coljava - Turistična Kmetija Ostrouška Pelicon: v torek, 26. aprila, bo odprtje razstave Fotografij Igorja Maherja »Od Gora Do Kalov«. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multi-medijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na ogled do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma- -/ kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna občina: do 16. aprila je na ogled razstava »In memoriam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 - 2010«. Mestna Galerija Nova Gorica (Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava slik Rudija Skočirja; do 21. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Mala galerija: Žiga Koritnik: Pikica Luči, fotografska razstava. Vstop prost. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Iščemo ^ »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. aprila 2011 31 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pisana delavnica - Velikonočne košarice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: Qui Radio Londra 20.45 Nogomet: Roma - Inter (Pokal Italije) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 1.35 Aktualno: Sottovoce 2.00 Aktualno: Scrittori per un anno V^ Rai Due ^ Rai Tre Ricette di famiglia 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken cop-pia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Lo sperone nudo (western, ZDA, '53, r. A. Mann, i. J. Stewart) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Banana Joe (kom., It., '82, r. Steno, i. B. Spencer) 23.35 Film: Il patto dei lupi (pust., Fr,, '01, r. C. Gans, i. M. Dacascos) 1.55 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 1011.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomerig-gio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: L'Isola dei famosi 8 23.45 Dnevnik 0.00 Aktualno: Glam 0.40 Ritratti musicali 1.15 Dnevnik - Parlament 1.25 Nan.: In Justice 21.10 Nan.: Ris Roma 2 - Delitti imperfet-ti (It., i. P. Reggiani, Euridice Axen) 23.45 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'acces-so 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 6.55 Risanke 8.45 Film: Sinfonia d'amore (kom., Nem., '01, r. C. Schumacher, i. N. Erdmann) 10.30 Film: Love Notes (kom., ZDA, '07, r. D. Weaver, i. L. Leighton) 15.15 18.15 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.25 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.25 Nan.: Zeke e Luther 17.35 Nan.: Love Bugs 18.10 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Resničnostni show: Plastik - Ultrabellezza (v. E. Santarelli) 0.15 Nan.: Nip/Tuck 1.15 Aktualno: Po-ker1mania ^ Tele 4 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (vodi Corrado Augias) 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Talk show: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Deželni dnevnik 1.10 Dok.: Gate C -Direzione lavoro u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Distretto di polizia 8 12.55 Aktualno: 8.05Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Nan.: Apocalisse - Una fontana sigillata 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.30 Variete: Mukko Pallino 12.55 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.10 Territorio di salute 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazine 15.30 Dok.: Italia magica 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Variete: Chef a sorpresa 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Scandalo a palazzo (dram., Fr., '83, i. C. Deneuve) 22.30 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Košarka: Basket Snai-dero UD - Basket Venezia La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: L'ispet-tore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Com'e difficile amare (kom., ZDA, '86, r. M. Marsillac, i. T. Hanks) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Nien-te di personale (v. A. Piroso) 0.00 Dnevnik 0.15 Resničnostni show: La vita segreta delle donne 1.15 Aktualno: Prossima fermata 1.30 Nan.: Cold Squad 2.15 Nan.: Alla corte di Alice Slovenija 1 A Kanal A 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila, Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Na potep po spominu, Zlati prah 10.20 Odd. za otroke: Škrat Kuzma 10.40 Otr. odd.: Nočko (pon.) 10.50 Zgodbe iz školjke 11.05 Druž. nad.: Sinje nebo (pon.) 12.00 Večerni gost 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Babilon.tv (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkoli-na in prijatelji s prisoj 16.10 Zlatko Za-kladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Dok. serija: Invazivne živali (pon.) 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Sodobna družina 20.25 0.20 Osmi dan 21.00 Dok.: Tam, kjer se pasejo jeleni 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.25 Dok. serija: Apokalipsa: svet v plamenih (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.10 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.00 NLP s Tjašo Železnik 14.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.45 Na lepše (pon.) 16.20 Dober dan, Koroška (pon.) 16.40 Glasnik - odd. Tv Maribor 17.15 Mostovi - Hidak (pon.) 17.35 Dok. odd.: Grand Hotel Evropa (pon.) 18.30 Mlad. odd.: Muzikajeto (pon.) 19.10 Tranzistor 19.55 Ekola! 20.00 Trikotnik 20.30 Duhovni utrip 20.45 Nad.: Dediščina Evrope 22.45 Brane Rončel izza odra 0.15 Film: Belo blago (pon.) (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 8.40 Tedenski napovednik 9.00 Znanje žanje 10.00 Redna seja DZ 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi 23.15 Na tretjem Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Iz arhiva po vaših željah 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione - magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 Dokumentarec 21.10 »Q« tren-dovska oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Boben - glasbena odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.15 Vse-danes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV -TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00-15.00 Novice, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Videofronta 18.40 Kuhajmo z Anjo (pon.) 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Davčni kotiček - Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.1014.00 Oprah show (družb. teme) 8.05 14.55 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.0010.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Grenko slovo (dram. serija) 10.40 18.00 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.05 16.50, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Castle (krim. serija) 22.00 Zaščitnik (akc. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dram. serija) 0.15 Skrivnostni otok (pust. nan.) 1.10 Moj najhujši sovražnik (akc. serija) 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama, Reklame 7.55 9.45 Tv prodaja, Reklame 8.25 Obalna straža (akc. serija) 9.20 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.00 ŠKL, finale, športni magazin 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija; i. Gary Sinise) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Človek senca (akc.) 21.50 Film: Umazana svetnika (akc.) 23.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 0.25 Film: Kickbokser 5 (akc.) 2.05 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 25. nad.; 11.00 Studio D: Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele Lu-žiške in njenih Srbov (prip. Katja Kjuder); 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.20 Utrinek s Primorske poje: vokalna skupina Chorus 97 iz Mirna; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Pogovor z Davidom Grgičem, dr. elektrotehnike in ljubiteljem astronomije; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta: Teden knjige; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 In mi-noranza; 11.45, 21.00 Il diario di Athena - Iz sveta izobraževanja; 12.30 Dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.0014.30 Proza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00 RC Jazz Club; 19.30 Dnevnik; 20.000.00 Večer z RC; 20.10 Ricordi golosi; 22.00 Etnobazar; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 19. aprila 2011 NOGOMET / jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VREMENSKA SLIKA C 1000 1010 _ 1020 „ C i 1010 10001 AMSTERDAM ONDON O O 6/18 7/20 „ O PARIZ 7/18 5" o STO7/li5OLM "" A K0BENHAVN — 3/13 O _ BER L|N VARŠAVA OBRUSELJ 4/18 MOSKVA ŽENEVA 3/15 O MILAN o 8/19 DUNAJ 1/17 O LJUBLJANA O 4/19 O GRADEC 3/18 ^NAPOVED ZA DANESS LIZBONA O 14/23 MADRID O 6/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD > ° 8/17 SKOPJE O J/15 £ \ K - „„ATENE ^ , J0/12 O-» O SOFIJA -2/17 Dopoldne bo povsod jasno, popoldne pa bo jasno v nižinah in na obali, rahlo oblačno do spremenljivo v hribih. Na obali bo dopoldne pihala rahla burja, ki po čez dan spremenila smer. Pretežno jasno bo, čez dan ponekod zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. J C r V torek se bo v višinah še zadrževal hladenzrak, kar bo pripomoglo k zmerni nestabilnosti ozračja v popoldanskih urah v hribih.Nato se bo okrepil anticiklon s precej suhim in toplejšim zrakom. Nad večjim delom Evrope je obsežen anticiklon. Od severovzhoda doteka nam nekoliko toplejši in razmeroma suh zrak. MORJE Morje je rahlo razgibano temperatura morja 11,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.53 najnižje -63 cm, ob 12.22 najvišje 27 cm, ob 17.37 najnižje -19 cm, ob 23.43 najvišje 52 cm. Jutri: ob 6.31 najnižje -56 cm, ob 13.09 najvišje 20 cm, ob 18.10 najnižje -7 cm, ob 24.08 najvišje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............16 2000 m............1 1000 m ..........10 2500 m...........-2 1500 m............5 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2. O GRADEC 4/19 TOLMEČ O 1/18 TRBIŽ O 1/17 o -1/18 KRANJSKA G. CELOVEC O 3/19 O TRŽIČ 2/19 o 1/18 S. GRADEC VIDEM O 5/23 O PORDENON 6/22 ČEDAD O 6/22 T, O N. GORICA 4/21 O /-VO, KRANJ V^? o "¡^ LJUBLJANA 5/20 POSTOJNA O -1/18 KOČEVJE CELJE 3/19 O MARIBOR O 5/19 PTUJ O M. SOBOTA O 4/19 N. MESTO 4/19 O .___ ZAGREB 5/19 O UMAG "(.OPATIJA PAZIN O REKA 8/20 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo povsod pretežno jasno. Topleje bo. V četrtek bo še Jutri in v četrtek bo sončno in malo topleje. lepo vreme z rahlo oblačnostjo v popoldanskih urah, predvsem v hribih. Na obali bo pihal rahel veter. ercacor najboljši soset Z nakupovalnimi centri v Kopru in Novi Gorici ter številnimi prodajalnami v manjših obmejnih krajih je Mercator res tvoj najboljši sosed. Poiščite si najbližje Mercatorjevo prodajno mesto! mercator center koper mercator center nova gorica mercator center koper ii Dolinska c. 1a, Koper (smer Pula) industrijska c. 6, Kromberk Kolodvorska c. 4, Koper (smer Center) Odprto: Odprto: Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure od ponedeljka do sobote od 9. do 21. ure od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure sobota od 8. do 21. ure nedelja od 9. do 15. ure nedelja od 8. do 13. ure nedelja od 9. do 15. ure Vsi centri so v nedeljo, 24.4., zaprti, v ponedeljek, 25.4., pa obratujejo po nedeljskem urniku.