njtij! DEC 3 J 191S l!r*daiikHi aprarmiftl .h..,; »» Of flo« ol Uv> udaU M I hmtihUU IVItpuonv glasilo slovenska naro2>me- podporne jednote _ ■ —--.—. .■ -------M-JI.il jr" .. ......i--i i n—II—— mmmi tmmmmmmmmmmmmrnm « "SgSjgtt Chicago, torek, 30. decembra (Doc. 30) 1919. ^ STEV.—NUMBER 309. P^moU (No 148) 1» tU ^.»O^; .. ^Zn^JT-m^ .11.^ '"«■ »> th« frilUMt, A. 1. r>U »f r»»>t« pf»t<«e far U M*tW* 1103, A«t •! O«!. 9, t »IT, u«UM m J«m 14, !•!•. ~ POROČILO JALNE KONFERENCE, IZDELALA js načrt za vi bavnavo sporov v m. V kratkem du0triji. obsega program točke., v štiri Wazhington, d. 0. — Industrijalci komisija, ki jo je imenoval predsednik, je dokončala »roje poročilo in ga objavila. . * Predvsem obsoja, da ae policaji in ognjegasci organizirajo v strokovnih organizacijah. Načrt, po vedan na kratko, obsega tele točke: 1. Narodni industrijalni tribu-nal, ki ga imenuje predsednik, da služi kot vrhovno razsodišče rv vseh industrijalnih sporih. % Dvanajst okrajnih predsedni-kov, (ki jih imenuje predsednik, da sestavijo 6d Časa do Časa razsodišče, ki ima nalogo izravnati posebne spore. 3. Okrajni preiskovalni odbori, 4« uvedejo preiskavo in poročajo o vsakem sporu, če ena ali obe stranki nočeta predložiti spornega vprašanja razsodišču. 4. Razsodniki, kateremu odboru predloži aporno vprašanje,- da razsodi o njem. Konferenca nadaljuje v svojem poročilu, da načrt ne namerava odvseti delavcem zadnjega orožja — pravice do stavke, ali da se izreče za odpravo ali nadaljevanje zaprte ali odprte delavnice. Dslje priporoča, da se zvezna, iržavna in občinska postavodaja zboljša v toliko, da se ne bodo zavlačevala zaslišanja. / Poročilo obsoga 4,000 besed in ksofarantoi - sa*«aldc snarja, da sliši kri olav »ti, in da se ji predlože novi pred logi. VODITELJI ŽELEZNIČARJEV RAZPRAVLJAJO O OFENZIVI PROTI K0NGRR8U. tiko od strani podjetnikov, delavstva in javno- Washington, d. o. — Edgova predloga je postala zakon, po kateri lahko ameriške korporacije dovoljujejo kredit v tujezemstvu, ali pa lahko naloša denar v tujc-zemskih podjetjih. Dozdaj so po-stale gotove omejitve za taka podjetja v tujezemstvu. Za ameriške podjetnike ae odpirajo velika spckulacijaka polja posebna v Braziliji, Cii, Argentini ji in Boliviji. Tam počivajo še veliki zakladi v zemeljskih pl»-steh, razprostirajo ae šume, po kadrih še ni nikdar pela sekira svoje pesmi, zemlja je rodovitna, ns kateri se dajo osnovati velike plantaže sa pridelovanje kave, čaja, sladkornega trsta, riia, tobaka, popra itd. Potrebujejo tudi železnice in tovarne* Za ameriške kapitaliate ae odpira lepa per-»pektivs, kajti delavsko gibsnje je še v povojih, ker je industrija v teh deželah nerazvita, med domačini je pa analfabetatvo še na prvem mestu. Tega dejstva se za I veda jo kapitalisti in zato tudi raz pravijajo o bogatih prilikah, ki ae jim mudijo v tujezemstvu. Washington, 29. dec. — Voditelji štirinajstih železničarskih or ganizacij so se sešli danea tukaj v konferenci, katero je aklical Gompfera in katera ae bavi z ukrepi, ki jih namerava storiti d«;,aV-stvo proti Cumminsovemu proti stavkovnemu zakonu., ako ga aprejme kongresni ' konferenčni odsek. ZAKON PROTI STRAj. KOM POJDENA POLICO. ZAHTEVA ZA NAOUONALlfc-&ANJ2 ŽELEZNIC JE ZA-SPALA, Organizirano delavstvo podvcams inidjativo proti draginji. ŽRTVE LESNEGA ALKOHOLA SE MOŽE. POLIČU A JE ARETIRALA DO ZDEVNE TIHOTAPCE, f V Chioagu so zaplenili sa pot ti-boč dolarjev šganja. New York, N. Y. — Zveani u-radniki ao aretirali pet oseb, o katerih sodijo, da ao prodajale lesni alkohol v vzhodnih državah, ki je ob praznikih zahteval Številne šrtve. Dva aretiranca sta biznis-mana, katerim je seveda vseeno, na kakšen način pomnoiujcta svoje bogaatvo. Chioago, 111. — Po doaedanjih poročilih je lesni alkohol ubil 114 oseb za božične praznike. Največ žrtev je biio na vzhodu. Nadaljna poročila govore, da so oblasti v vseh krajih aretirale do štirideset oseb, ki so osumljene, ds ao tržile s tem strupom. V Chicagu je policija iskala tatove, ki so okradli Ruhigovo trgovino s kožuhovino. Policija je dobila migljej, da je pri roparskem napadu na Ruhigovo prodajalno sodeloval neki ^rofcsljonelni nfe tepaT Thomas Gearey, ki je v mlajših letih razkazoval svojo preteps^ko umetnost za denar. Izvedela je, da stanuje v hotelu Washington. Policija je aeveda takoj obkolila hotel in «ko je vstopila v sobe,-V katerih je Grary se-del s svojimi tovarši, jfc našla kov-čege, natlačene s kositrastimi posodami, v katerih je bilo tihotapsko žganje. Policija sodi vrednost tega žganja na pet tisoč dolarjev. F Neki časnikarski poročevalec je dal zaplenjeno brozgo lekarnarju, da jo kemično preišče. Pre-iakava je dognala, da brozga po-atoji iz špirita, ki ga napravljajo h krompirjevih olupkov, jcrufcke-ga olja in sladkorja. Primešano je pa bilo tudi malo lesnega alkohola. Lekarnar je izjavil, da ni napravil popolnoma natančne analize, ampak da «eli, da se brozga izroči kemičarju v preiakavo, ker je po njegovem mnenju brozga strupena. Weehiagton, D. 0. — V pondc-ljek so pričeti zborovati zaatopni-ki štirih želesničarakih bratovščin. Še pred začetkom aborovanja je bilo slišati, da bo Oumminsova protišrtrajkovna predloga črtana Iz predloge, ker ji odločno nasprh-tujejo zbornični konferenčniki. Senatni konferenčtiiki vsled odločnega nastopa sborničnih konfe-ftnčnjkov omahujejo in bodo naj-bri isksli, da doaeže kompromis na MeCormiekov predlog, ki prizna atavko železničuih uslužbencev za nepoatavno le v prvih 00 dneh spora, ko preteče ta rok, pa lahko železničarji zaatavkajo, če se sporno vprašanje ni rešilo |><> vbljno. Delavstvo smatra vsako poseganje v stavkovne pravico za omeji-tev delavskih pravic. Razni politi-čarji ae zdaj trudijo izvedeti, kako sodi Oompers o MeCormieko-vem predlogu, medtem ko nekateri delavski voditelji pravijo, Če ae Oompers izreče za MeCormiekov predlog, da je povedal le svoje subjektivno mnenje, 'ki lahko zauj postane tako usodepolno, da pade kot predsednik Ameriške delavske federacije, ker strokovno or-ganizirano delavstvo noči; nič slišati o takih kompromisnih predlogih, ki koristijo privatnim podjetnikom. Delavske konference se udeleže ■rftkli zagovorniki Plumliovaga no» črta za nacionalizacijo ameriških Šcleanic. Organizirano delavstvo ni zadovoljno z uspehi, ki jih je dosegla vlada v »boju proti draginji in namerava aamo podvzetl akcijo proti draginji. V ta namen uatanovi zadružne banke, zadružne prodajalne in druga zadružna podjet ja po rochdalskem sistemu. (Ts sistem je bil pred leti na Široko opl-san v Glaailu fl. N. P. J.) Ameri-ška delavaka federacija upa, da jo bodo podpirali pri tam podjetju orgstiizirsni farmarji, da se tako izločijo posredovslel iu me-Šetarji med produeentom In kon-zumetitom. premogovni!ki podjetni ki se pripravljajo za opozicijo. VOJNA med zemljlacnibo trgovci. Chiotfo, Ol. — Neznani zlikov-«'» no položili bombo pri kiši za smrskegi trgovca s zemljišči Jes-* Biagn. To je le tretjo posdrav " 1'ombo, ki ga je prejel Binga. ker naseljuje zamorce v krajih, v štorih so naseljeni balopoltni 'judja. V-lfbiaaiško časopisje boleli teke Uombovake napade kot samo- l**«biea. _im0a, VOLČJA nadloga v južni dakotl I — Volčja nad | tem okrsju tako fsrmarji «l<.B..vo veliko volčjo go- ■K grea*1 pričeli sa učinek steklenice žoa t?: - " ' nja. 4 v New Tork, N. T. — Ko so de-lavei podirali hotel Nasssu, so na leteli pod deskami na skrito ste klenieo žgsnjs. Nekdo je zsklical; "Tu je steklehiea 4ganja!M Takoj so pričeli ljudje vreti skupsj in v par minutah ae je nabrala atogla-va množica, ki je stesala svoje roke po steklenici V t«-» trenot-ku js prišel Jsatnik hlšs bi je sprsvil steklenico žganja Hkušsl je potegniti zsmsšak iz steklenice, a pri tem poizkus« se mu je zlo-mil Končno se ma je vseei*. po-arečilo odpreti steklenico in ko jo je pritisnil fod nos in mu je znani vonj dobrega žgsnjs udaril vanj ae je dobrovoljo* *ta*mejal in izginil a steklenico, ljudska množica je pa rentačil. uad «U-pohom. ki ji ne privošči kapljice dobrega Iganje. *»• A|CERldKI KAPITALISTI NE .r DAJO ITALIJI REKE, TOŽIJO IMPERIALISTI. , Rim. 29. — General Robi-laut je dejal danea v atuistu, da so angleški in ameriški lupitaliatl krivi, da Italija ne ho dobila Reke, ker so si izbrali to pristanišče z Danzigoui vred za prodiranje v Jugoslavijo iu eeutralno Kvropo in ne pustijo, ds bi bils tam^ta v rokah močnejše države. SOVJETSKE ČETE V SPOPADU Z JAPONCI. Vojna s Japonsko je gotova; japonska vlada pravi, da sov. Jetska republika aa bo njen ESTONIJA DOBI 10 MIUONOV RUBLJE V OD RUSIJE f OKUPIRANO PRIMORJE BO NOVA ALZACIJA. Slovenci se ne bodo nikdar odrekli svojim krajem. Plebiscit je edina pravična rešitev vprašanja. Italiji jugoslovanska konferenca v Lj ni. D9Annunzio priseza na boj " zadnje kaplje krvi91. VI ti VILA V AMERIKI SO SE PODRAŽILA 9%%, OSLE KA PA 1SS%. Iloaton. Masa. - National Indu atrial Conferenee BoaM javlja, da ao cene živilom na rast le od jo-llja 1914 do novembra Itlt W od rtotkov. oblaki ltf. staaavanju 3ft. karivu 4« »« ■MlBHK Chioago, III. — V hotelu Avdi-torium so ae zbrali premogovniški podjetniki z namenom, ds izdels-jo načrte za opozicij^ proti povišanju mezde nad 14 odstotkov. Gospodje podjetniki pravijo, če ae poviša mezda nad 14 odstotkov ds bo trebs povišati ceno premo gu. Gospodje aeveda molče o svo jih velikih profitib, ki so jih Ime. ii dozdsj in jih bodo Ae imeli, čeprav se mezda poviša z* 14 od-stoikov. Vsi gfgUMftti fi^M111' kov as sučejo okoli točke, ns kakšen način bi Ss dslo preprečiti, ds rndsrji ne dobe večjegs imjvI-šenja mezde kot 14 odstotkov. Heveda nI tisti poznal premo govniških podjetnikov, ki je pri-čskoval. da se podjetniki Izrečejo za povišanje rudarske mezde, ker •podjetniki niso še nikdar bri Kall za druge radi, kot za moje Interese. Ampsk opozleijs podjetni kov proti povišanju mezde nad 14 odstotkov dokazuje, ds se g.»«fH,«l je podjetniki bojo, da ss komisija izreče v prilog rudarjem. Njih m-danje vpitje ne pomeni drozegs. kot da hočejo za vsako eeoo pn prešiti povlšfnje mesde in sebi oatffnrati teko dobiček, kot je mo- K: Tokijo, .Japonska, cUh». — \'ojno ministrstvo javlja, da so jspouske čete v boju,-'z ruskimi revolucionarji jušnovzhoduo od Bajkalskega jezera v Sfibšriji. Ja potici ituajo nalogo držati odprto sveno z Vlsdivostokom. Hsvoluol-ja je izbruhnila v treh vahodnih sibirskih provincijah. Položaj v Irkntsku je skrajno kritiku Ns sveti večer je revoltirala tamošnjs vojaška garnlzija in večina prebivalstva je na atrani vatsšev; revo-luHotiari drže levi breg Angare In usoda menta je nedvomno Zapečatena. JS Japonski Usti poročajo, da jo KolČak naredil veliko napako, ker Je ukazal x oboroženo silo raz-gnati konvencijo semstev v Irkut-hkb. To j« podžgalo rsvolneionsr-no. plemente, da ao Šli takoj ua *** delo in povs)>ešili padee Kolčaka. Drugo poročilo Se glaal, da Betne-nov zbira KoIČakove dezerterje v Mandžuriji; baje ima še 40,000 mol in je okupiral Harbin in druga mandžuraka mesta, iz katerih jt Izgnal k kajake urednike. Vslpd Isgs je pričel Remenov v oster konflikl • Kitajci. ^ Tokijo. 26. dec. (Zakasnelo.) Ministrski predsednik Kal Kara jo izjavil danes v iutorvjuvii, da Jsponsks ne Ihi pod nobenim pogojem pustila, da bi rdeča vlads ruske sovjetske republike dosegla njeno meje. ako noče risklrsti ne. vsrinsitl boljšo viške revolucije ns svojih tleh. Jsponsks vlada se v tem hipu pogsjs z vlsdo Brlruže-nlh držav glede na mllllaristlČno akcijo v Sibiriji. JapoiiMka na ve jc nadaljeval Kal llara — kaj stori Amerika in kaj mlatijo storiti zavezniki, ki so se vsekskor prevsrill pri svojih računih o sls-bost i rdeč« armade, ali Japonaka ve, kaj bo ona storila, kakor hitro fte približa rdeča nevarnost vzhodnemu obrežju Hiblrije. To jsano pomeni, da bo imela sovjetska Rusija opraviti t vso utilitaristično silo Jsponsks, sko bodo njene čete prodrle do Vladi vostoka. Vojna med Rnsljo In Js potisku s vsemi dalekosežnlml po Mlrdlcaml je torej neizogibna. suu khnlm. 28. dec. — Iz Rfvali poročajo, ds je bila na mirovni konferenci v Dorpstu sklenjena pogodbs, po ksterl dobi Kstonljs «b'»»et miljonov rubljev od sovjetl ake llnalje. tiondsa. 20. dae. —• U Carigrada je prišla brzojavna vasi, da ae h.\jet*ke čete v iuŽiil Rusiji naglo bližajo obali friiega morjs in Denlkin je ukazal Izprazniti Odeso. Trst, 29. dec. — Italijanski in jugoslovanski delegat je, ki konfe-rirajo v Ljubljani, so se sporasu-tueli glede na vae podrobnoeti ss vpostavljenje poštne, brsojavne in telefonske svese in glede na carino med Jugoslsvijo in Italijo. Dunaj, 2H. dec. - (Poroča A. B. Decker). — Iz avtoritativnih jugoslovanskih virov sem iivedel sledeče i "ltallj*nsko-jugoslovsn-ski problemi ss xdaj koneet rirajo ns rešitev reškegs vprašanja. To pa ne pomeni, ds bodo Jugoslova il prepustili pol mlljona svojih bratov na okupiranem ozemlju tujemu jartuu, Reks je Jugoslovanom simbol naravnega (shoda k morju, toda narod zahteva s enako odločnostjo, ds spadajo k Ju-gOslsvlji tudi delile, ki so obljudene t veliko večino Sloveneev in Hrvatov in kjer imajo Italijani le svoje kolonije, katere je zaspal bivši avstrijski režim, ki je podpiral vsako protislovensko giba ■o«-: i ako mirovna konferenea v l'a- ■hINiMpfnH rizu odtrga omenjena osemlje dva meseca od 10 oktobra do decembra in končana je bila obrtn lavei In lastni vcznle. Delsvci ao dobIM (M) odstotkov povišanja tedenske pleče in vri\u* tega četrtlotnI nabavni prispevek. Podrobnosti o stavki in drugih pokorile i diktiranemu« nasilnemu dogodkih v stari domovini prine* In knil.ln.MH mImi «»/1. uluuilll uimn V ., n it li Itnullll.li PfO* življenje na svetilniku C«a. — Ne svetilniku In brssCIšnl post s ji na IVHe Mu > petnajst oseb, ki so odrezane od oatalega sveta. Ce Jim ne bo mor* ča kmalu doposlsti živela, ao ti ljudje v nevarnosti, ds umro zaradi lakote. Parni k "Ardmore". ki jim je imel dopeljati živlls. ss ja pagrazidl pred par tedni, »vite so preluiMI »m psmik "Utrni eslm'ki ae »daj nahaja v novo-fvndlandskem pristanu, kar ne more zaradi slabega vremena odprlo morje. In brutalnemu miru, toda alzsškl rodoljubi niso * nikdar ponablll svoje dollnoeti in njihovi nsslsd-niki so letos malčevall krivico. Verujemo r pravičnost zgodo* vlnc. Veliko smo pripomogli k padcu centralnih držav In saupall v Italijo, ono Mazsinijevo Italijo, s katero smo upali živeti v prija-tel jat vu. Ampak to ni več Masi! nljsva Italija; današnja ofleijelua Italija sahtevs strateglčue meje proti nam in na našem teritoriju, Edins pravična rsMtcv vpraša nje je, da ljudstvo odloči s svoji ml glasovi. Zavezniki Id morali takoj odrediti plebiscit v vseli de-lelsb, ki jih Je okupirala Kalija To 14 bilo v Interesu Italije lu Jugoslavije in v interesu miru vss Kvrope, Tako misli **a Jugoslavl- Moosebno na Slovsnci. ki bodo največ trpeli, ako ae isvede km doasks pogodba In od ta misli ia |H||i odaloplmo nikdar." t Keks, i 99. "Jte. — Oabriala d 'Annunr.io Js včeraj Isjavil, da se bo branil s orožjem "do zadnje drobtinice krute i" de zadnje keljb e krvi' proti vsakemu oo-Skusu Izgnali ga s lleke, alui Ita iljanaka vlada ne be dsls boljših gsrarteij ss sueksljo mesta, Položaj je zopet postal resen. Nsrmln! a vet na Reki ja sa vrgel svoj sklep za sprejem vladnih pogojev in Je ponovno sklenil, da bo podpiral <1 'Amiunzijs V Rimu govore a WUsonovi "arofaael". Rim, 21. doc. ~ Hermtor 1'uile ja v soboto govoril v italijanskem | senatu o "aroganci" r»redseduiks| Wilsons. ki nastopa proti Italiji kakor ns M bil nihče v mlnolera stoletju prof I nsjmsnjši občini Pade je elllral neko brsojsvko, ki jo Imje WIIs i je Idi uldt In dva ujeta v bil* ki s oblastvenimi organi v ju IM banditfh so uslll liJM), o o katerih sodijo, ds tvorijo dal plena, ki »o ga bandlfje odnesli pri nspadu ua banko v Itromldu, <*kieago In okolica; V sreda na* stalno. Meternotapadfll Holnčnl vskod ob 1 * ' - . Zm r*osvrr£ v*e te bede. Vež in mnogo koristneje bo za narod, ako ae organiziramo in kot en mož izderemo vae to gorje s korenino, da damo Jugoslaviji vlado po volji naroda, ki je daleč* od želje za monarhijo? * ~ ■1 z—K DOPISI. Ci.ASlLO SLOVENSKE NARODNE podporne JFDNOTg LAJTNINA tLOVEMUKE NAROPME frWoRtlt JEDNOTt __ Cene ogiaaov po domovom Rokopisi ae ae vranjo. prosveta' •the enlightenment" • #f tkm 3U*—U fVfttloael BmmmtU fe Aiiv«rtismg raleo oa agTsemeat. Dmtum v •Uopaaj« m. pr. (D«m ••■»•ni, Am vm j« i to« r°'d- - r -"rt sepavj kralj krvavem apopi ish ao bile velike hgube. PovodUl vlWjilB Belgiji Paril. - ttoAo'in delov- ia na Repi jVl* težavna in srni*-i se bo opustiti; reka Htnrth«-f labftl vsled nsraitfsnjs M rin Mase Iz Nemčije javlj*> pritoki Renž la * vedno nsrt* GLAVNI stamt mit4i tO. LAWNDALE a VE* CMICAOft 1 GLAVNI ODBOR ZA DOBO lftUMttt. Inrimbi odbok MFRAVNI OKMNBft« j^^JML. 'f^fe 'gMMft' ) POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE / BREZPLAČNO I ' VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO! > Za vm potrebna pojamlla obrnit« M na: EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ar*., cor. 8lh S»., Naw York, N. Y. SPREJEMA HRAN1LNB VLOOZ IN . PLAČA 4% OBRESTI! je PjO ceni ali kdo >aj VB teli: dolgo. Ukko m ra*aaa,d« bodo »oralo ««aa kratka .k*m. Mvigor Ia tadaj MM* Brtftl pU** VSi BB k*B«. Mfc Mtf ifit {i talit« pm)«M daaar vadba saradalkoa^ M MM 11 Nai^a 11 aalotlil val lan.r v ««vaaa| ^E, IA-' |HHmWp**o braoiui*. ^M Mm |B Mita (•••iMti val 'laaarji aa val« kroaa« nll ^f f lati ta plalatt val 4olf v domovtaiV Ta laj aa ooaiaUt« K prilika, kaplla la |HrfJJitO krooa, datU« Bo fdl Mi vodao dajaa,« aajaitjo aoao. V aloSaja, da aaaa pada, dokU* * *..«« vato poliljaUr, »i ra*o.a»a U t^T* i J* AVa talila pramaalti vato kroaa Ur jib drlall takoj, kapic ai o« a "HI5W,lf" M aafvot)e »a poaaaaajSo baaka v Jofosalrtji, tov | rabila, ali p*jot« da.«v aH prodat« I« -m-JIoo kadar «ooa kroa. DENAR ZA MBANILNO ULOOO- tt&MBBga^M ftirotlvt " f: ' Vaa foja«alla m tajajo 4raforal)a. # J«f«»iovaa«ko kroaa Om I > NEMETH fTATE BANK, ProavaU" pBb m mar latva. Ako Bt HhfjtM TlOgflM Slovenska zemlja. POTOP "Čemu je bsš nasprotno!" f ! l'o teh besedah odet rs ni Zavratiuskega, zgrabi sam knezovega konja za uzdo ter zre Bogoslavu naravnost v odi, • ,* / \ ' -j , "Nu, kako vam je všeč moj konjf AU nima vseh lastnostij, o katerih sem vam pravil ?" "Izvrsten konji" odvrne knez. "Če hoče*, pa ga kupim."* Lepa hvala 1 On zasloži boljšo usodo nego da ib moral nositi izdajalea." "Kodak si, gospod Kmitic!" "Ker sem verjel Radzivilom!" Znovič nastane molčanje, katero pretrga knez. "Povej mi, gospod Kmitic," reče, "ali si prepričan, da se ti ni ie zmešala pamet t Ali si še premislil, kaj si napravil, znoreli človekt AH ti še ni padlo v glavo, da bi kilo bolje, ko bi te mati ne bila rodila f AU no veš, da bi ae ne drznil kaj takega nihče učiniti, ne samo v Poljaki, marveč v vsej Ev-ropi!" "OČividno ni posebno razumna ta vaša Evropa, ker sem vas jsz pograbil, vas držim in ne izpustim." "Takšnega prestopka ni moči Izvršiti s zdravo pametjo!'* zakliče knez bolj samemu sebi* • "Oprostite, knez!" odvrne Kmitic. "Pomni-te, da ste v mojih rokah ter pomirite ae a svojo u-sodo. Ne izgovarjajte zaman praznih besed. Pomoč vam ne dojde, ker misUjo vaši ljudje še vedno, da ste šli z nami prostovoljno« Nihče ni videl, ko so vaa zgrabili moji ljudje, ker nas js zakrival prah; pa ko bi tudi tega prahu ne bilo, ne bi nae mogli opsziti ni fclevsrji, niti straža. Čakali bodo kaki dve uri, potem se jeli vznemirjati in še le čez kakih pet, šest ur, pošljejo potevedovalce za nami. Tikrat bomo mi Še za Marijampoljem." "Kaj hočeš s tem?" "Kaj drugega, kakor to, da nas ne dobite, kar ae jim ne poareči, ako bi biU tudi takoj pognali za nami, ker mi imamo spočite konje, njihovi pa ao utrujeni. V slučaju da nas tudi dohite, vam tudi nič ne koristi, kajti kakor resnično me vidite pred seboj, isitreUm vas v glavo, če ne bo drugače« . . . Kvo, kako je prišlo! Knez Radzivil ima dvornike,. vojake, topove, dragonce, Kmitic pa ima ls šestero ljudi, a vendar drši Radzivila zs vrst.' "In ksj potem T" vprsša knez. "Nič! Potem pojdem tjeksj, kamor mi bo všeč. Zahvalite, svetli knez, Boga, da ste fe šivi! Ako bi ne bil ukazal izlHI na-ee danes zjutraj ne-koUko veder vode, bili bi sedaj že na onem svetu, sli prav za prav v peklu, in sicer radi tega, ker ste luteranee in Izdajalse." r "TI al se drznil!" "Ns ds bi se hvalil, vendar trdim, da ne najdete, svetli knez, lahko podjetja, katero bi mi bilo pretežko. Pokazal aem vam že, kaj znam." Knez pogleda resn^no v junakovo lice ter re|s; ^ "Vrag ti je aapisal na Uce, da ai pripravljen na vse in tudi pokazal si, kaj znaš. Da, povem ti« eeto mene samega je osupnil tvoj pogum, kar pa vendar ni lahka stvar" "Meni je vsejedno. Bodito hvaležni, svstli K m/.. BofU, da ste še šivi, to je vse"! "Ne, gospod pleuiiš. Pred vsem drugim pa amoš ti sam biti hvaležen Bogu. .. Če mi je jedsn las las pade s moje glave, vedi, da te Radzivil! najdejo, ko bi se skril tudi pod zemljo. Zelo se motiž, ako računaš eedaj na to, češ, da šivimo v neslogi ter da te Nesvsšsnje in drugi ne bodo iskali Rad-zivilova kri se maščuje, vsaj sa vsgled drugim, sU rce 1)1 no bilo mogoče šivati v ljudovladl Za mejo pa tudi ne boš varen. Nemški cesar te odda, ker aem kues Orsimki njegov svak in francoaki kralj ter njegovi ministri so inoji prijatelji. Kam se hočeš skriti? Turki in Tatarji te prodajo, če bi jim !>ilo treba dati zate tudi polovico begastvs. Na vsej zemlji ne najdeš prostora, kamor bi se skril." "Čudim ae vsra, svetli knes, ds toliko skrbits name," odgovori Kmitic. "Da, Radzivil, to js ne-ksj velikega!. • . Med tem pa mi je treba aamo sprožiti. , ." "Ne sanikujem, da bi to ne bilo mogoče. Vs-čkrst se je žo pripetilo, da je kak proatak umoril odličnjsks. Kaj je tudi Pompeja ubil neki capin, a, francoski kralji so ginili pod rokami ljudij nizke-ga stanu, pa tudi moj oče je bil umorjen na ta način. hamo to te vprašam: Kaj pa dalje?" "Kaj bo dalje, to ml je vsejeduo, jas se še nikdar nisem brigal sa to, kaj bode jutri. Ako bo ls treba boriti se s vsemi RadrivUU aam Bog ve, kdo komu bolj pogreje kašo* Nad mojo glavo vial še davno meč, med tem ps jas mimo spim kskor polh. Hlcer pa. če mi bo jeden Radiivil premalo, ugrabim še drugega ln tretjega . "Vrag, všeč si ml, drsgi sorodnik!. . , Ponev-Um ti. ds bi si mogel d raniti it+mara ti sam v K v-ropi kaj takega Ne skrbi g» nič; Še misli ne na to, kaj IhmIh jutri! Jas selo cenim pogumne ljudi, ker jih je člmdslje manj na svetu. Kvo. pograbil js Itedslvtla ter ga drši kakor svojega. Kje si se ro« dll |tl»>mtč? Od kod alt" "ftem oršanaki praporščak." "Zal mi je, goap«id praporščak, da iagobi Kad si vil takega človeka, ker s takimi ljudmi ss lahko Isvršl vsa. Ko bi nti ne bilo treba skrbeti saaa, pa Id se ns vask način, potrudil pridobiti te na svojo strso " "Prepozno j*r odvrne Kmitle. Kajpada je prvposn®. odvrne knes. "Obljubim ti ps. da t« uksžem uatretiti, ker saslušiš. da umrjrč kakor vojak . . Pravi vrag al aareet. . . rgrsldl al me sredi mojih ljudi 1" Kmitle na odgovori. Knea ee samiall nekaj če. sa. potem ps sskričt i 7.95 fm 7.25 >L 8.25 fe" 6.50 V •40 8.25 : 5.85 r 3.35 4 L85 •35 * ifflp' i 5.75 5.50 28.50 ' f oHl"- - 2.25 l p. LEVEČ ZA VASTBVAjrja. pomeni da ai prihranite denar fAMELE, Id 10 itrokovqjaika - - ^innes izbranega tnrikega in izbranega domačega tobaka, oi-0* govaijajo katerikoli želji po ci-^garetah. Ta sme« vam bo bolj Pognala kot katerikoli tobak ene vrste! Ce ljubite cigareto, kise pušča kadite Camefe!; Ce hrepenite pe bogati,' tako dcaretsa eUike kot n je idite, ksd Ko boete pokosili, boste prepričaai, ds« farete, katere ste k^ kadili, in de so ai R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY I' WINSTON-SALEM, N. C