SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski štajer"
Izhaja 5, In 20. vsakega meseca na celi lil Za oznanila so plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajeru v Ljutomeru.
 	L_______ _ ____ tam _-_,_ jr—mm	.uh	.	—
Štev. 14. V Mariboru ‘20. julija 1875. Letnik III.
„Pripovesti iz zgodovine Štajerske/'*)
za narodne učilnice od Fr. Krones-a so pred nekoliko dnevi zagledale beli dan kot drugi, nekoliko predelan natis, in visoko ministerstvo prosvete in bogočastja je je zopet odobrilo.**)
Pisatelju je namen, da bi se s tem prama učiteljem izrazil
0 obzorišči, katero ga je mej spisovanjem tote knjižice vodilo in katero bi on rad videl pri učiteljih pri njeni uporabi v učilnici.
Pisatelju je pred očmi kot smoter njegovega dela čitanki narodne učilnice primerna pripovest tehtnih momentov podati. Elementarnemu poduku tako malo koristi suh pragmatičen načert deželne pripovesti, kolikor debela knjiga zblojenih pravljic, katere so brez pravega naraščenja druga za drugo. Na malo listih naj se nahajajo glavni momenti domačega zgodovinskega živenja, njih pripovedanje naj je živo in nazorno, ter naj goji učencu um in čut. Ves zaderžaj naj je strogo izvesteu, detci Umljiv in ničesar naj ne obsega, česar ne bi mogla mladež prebavljati, kar je mlademu čutu zoperno. Takošna knjižica naj bi pa ne samo podučevala, nego jedro dajala za pravo uporabljivo berilo. To počenje pak nikakor nej lehka zadača; to ve,
1 pedagogikar i pedagog. Pa tudi pisatelju je bilo jasno, da fUore on toto zadačo poleg svojega najboljega namena le nekoliko, nepopolno rešiti.
Knjižica se deli v 7 oddelkov ali baš toliko pripovesti). Eerviodsek ima „ starodavnost— Kelte in Rimljane— preseljevanje Uarodov;u drugi razpravlja „ime Štajerske, zadnjega Travngavca, “abenbergovca Leopolda V.“ Tretji govori o „Habsburgovcih
. .	*)	Ta članek smo posneli iz „P. Z.“ zato, ker imamo te „pripovesti“
*Uaj tudi v slovenskem jeziku in kar volja o rabi nemške knjige, velja ‘Udi o slo venski.	tfred.
**) 3*2 stranij, mala osminka, cona 8 novčičev.
na Štajerskem11, čefverti o „starih mestih in gradovih po Štajerskem, o taborih in Gradci v srednjem veku“. Petemu so predmet: .,cerkvene stavbe v srednjem veku, — spominska podoba na graškej stoinej cerkvi in deželne nadloge po Štajerskem;11 šestemu pa je zadača staro plemenstvo po Štajerskem, dočim pripoveduje sedmi in ujedno zadnji o „nadvojvodi Ivanu".
Na 1. pogled se moreda marsikomu zdi ta sostava jako slobodna in pomanjkljiva. Pred vsem se utegne marsikedo čuditi, ko je vsej štajerskej zgodovini v razpravi edini nadvojvoda Ivan. Poznavalec domače zgodovine, kateri je ujedno takodjer učitelj, in ne prezira, ko je bilo pisatelju paziti, da mu ne zraste predebelo delo, pisatelju rad priznava pravi namen totega skromnega obsega. To je posledek zrelega premisleka. Štajerska zgodovina od 18. veka daje baš momente, ki so v obče jasne samo godnejšemu razumu, z druge strani pa mlademu čutu ne dajo primerne hrane, na pr.: kmetski boji, politični prepiri raznih stanov proti deželno-kneževskim principom, verske homatije, reformacija in proti reformacije, zadnje terganje turških vojsk in boji, kateri so vso Avstrijo zadeli, ko ste bili v laseh Avstrija in Francija. Nadvojvoda Ivan pak je najpopnlarniji lik novodobne Štajerske, v njem se koucentruje njeno domače živenje, on je še nov spomin naše generacije. Osnutek njegovega živenja je torej hvaležnejši za učilnico, nego katero drugo novo zgodovinsko gradivo. Sicer bi se utegnilo ugovarjati proti četvertemu in 5. odseku, Marsikater učitelj bi utegnol želeti, ko uaj bi se nahajalo namesti starih mest in gradov, taborov, kakor tudi namesti cerkvenih stavb srednjega veka, na pr.: kakovo biografično gradivo. Ne gledeč na to ipak, da so spoznali stro-kovniki baš toti odsek za dobro, rad bi bil pisatelj za njih skupno korist v narodni učilnici določen porok. Mestjanstvo minolosti kot podlaga sedanjosti, okrog starih grajskih stavb domače dežele kot priče utihnolih vekov in rodbin, o katerih uže nej ni duha ni sluha, naj so detci tako znani, kakor srednjeveško cerkveno stavbarstvo, kojoga častitljive spominke še dandanes videva učenec. Dotično znanje se kaže sebičnejše, nego cela versta drugih historičnih dat, koje so prcčesto zgolj stvar golega spomina. Z druge strani ne manjka kjižici naj-bitstvenejših biografičnih momentov srednjeveške epohe naše deželne zgodovine. O zadnjem Travengavci, Friederiku Prepirljivem iz Babenbcrške hiše, o Otokarji, Rudolfu., vojvodi Ernsti Železnem, Ulrihu Lichtenšteinskem, Ulrihu II., zadnjem Celjanu, in o llaumkirchnerji sc toliko govori, kolikor baš dovoljuje tesni obseg spomenite knjižice. Strokovniki in učitelji mogč pač odobravati, ko je vse odpalo, kar nej strogo zgodovinskega, kakor historične basni, na pr.: pripovedka vespernega zvončka Baumkirchnarjevega, o naskoku gradu po kr. Matiji Ogerskein z anekdoto kamenega psa vred, historijca o premaganji mesta,
Gradca po Turcib itd. Kajti taka poročila spadajo v knjižico narodnih pravljic.
Pisatelj hoče tudi utemeljiti nekatere premembe 2. natisa. Na 6. in 7. strani je narodno preseljevanje jačje označeno, kakor tudi nemško naseljevanje. Na 10. str. se jasnejše razlaga ver-šenje traveugavskega gospodstva. Na 14. str. se vidi, ko je bilo gospodstvo Otokarja II. štajerskemu plemstvu in stauovstvu, ne pa kmetu in pa mestjanu sovražno. Na 17. str. je pervotno jestvo deželnih mest jasnejše. Na 24. str. odpada razlaganje o starih dinastičnih familijah na skupno koristnejše razlaganje stanovalstva in srednjeveškega kmetskega prebivalstva, kakor misli pisatelj. Na 25. str. izostajajo imena nekaterih družbin, ki so menje znana v izročilih; nasprotno pak se več pozornosti ohrača na Vildonce, Herberštanjce in Egenbergarje.
O vabi knjižice v šoli še nekoliko. Kakor je užc bilo povedano, naj spremlja čitanko višjih razredov ter se naj tudi kakor berilo obdelava. Pisatelj se je potrudil, da ugaja predmetu in šolskemu smotru ter prosto, nazorno in živo razlaga. Da se mu je to posrečilo, priterjujo razumni učitelji. Tedaj ponuja oblika pripovestij porabljivo gradivo. Pa tudi obseg daje dosti vodil učitelju, da pročitano razlaga in dopolnjuje. Paš oni odseki, kateri so na 1. pogled najtežji, 4. in 5. mogo najživejši probitek detci vezati, ako učitelj temu dodaje svoje betvice, učence opominja na stare gradove, na razvaline v bližini, na monumentalue cerkvene stavbe opozoruje, nekoliko o starem vitežtvu in o staviteljnej obertniji srednje dobe itd. podučuje. Učenca uej mogoče zadosto rano privesti do žive skupnosti minolosti in sedanjosti, kakor tudi do zgodovinske krajevne znanosti ožje domovine. Vsekako se to zgodi le po priličnih pripovestih. Posebno pripraven zato je tudi 6. odsek, v katerem se govori o starih rodbinah te dežele in 3 živenski osnutki : Ulrih Lichtensteinski, poslednji Celjan in Baumkirchnar dajo prav zanimivo iu popularno gradivo. Poslednja pripovest „nadvojvoda Ivan“, daje priliko spominjati se obče koristnih deželnih zavodov, društev itd., na drugej strani pa francoskih invazij Štajerske.
Učitelj ima torej tvarino za čitanje iu pojasnovauje raznih dogodkov. On naj ukaže često opetno pripovedovati in naj se ne boji truda, da pripravi razum učencem. — Tudi zemljevid — kakor jako prosto je izdelan — in Statistično-historične notice nejso nepotrebna dodaja. One uterjujo važne date v učenčevej glavi.
In tako naj je gorko priporočena knjižica v 2. natisu učiteljem našo dežele. Pisatelj ne precenjuje svojega podatka; pa tudi ne želi, da bi ga kedo premalo cenil, iu z ničemer se mu ne bode bolje ustrezalo, nego prijazno kritikovanje od poklicane stranke.	F. Krones.
Rečna obravnava berilnega spisa „Goreča voda.“
(Drugo berilo; število 29. Po Fr. V. A. M. spis. M. N.)
(Daljo.)
Ako košček živega apna v kos platna (papirja) zavijemo in nekaj tednov tako pustimo, postane platno (papir) tako troh-ljivo, da se lahko scefra in se celo samo od sebe razpade. „Apno ga je prejedlo“, pravimo navadno. — Kako je to? — Ali je beseda „prejesti" tukaj v navadnem pomenu razumeti, morda v pomenu „miš je platno prejedla?“ — Ne! to se tako godi: Žgano apno ima, kakor včmo, lastnost, z vodo se združiti, kjer koli jo najde. Ne odvzame tedaj samo zraku mokroto, ampak vsem telesninam, s kterimi pride v dotiko. — Ima li platno vodo v sebi? — Da, v mali meri ima vsaka telesnina nekaj mokrote v sebi, in ni ga telesa v podnebnem zraku popolnoma suhega; razun tega ima platno še tudi bistvene dele vode (kislec in vodenec) v sebi, katere dele živo apno na se vzame, da se z vodo — iz teh delov narejeno — združi. Kakor hitro pa platno bistvene dele zgubi, ne more več platno biti (tako kakor noža brez rezala ni); postane trohljivo in kaže se razjedeno. Platno je organična tvarina. Ne pa samo platno, ampak vse organične tvarine imajo bistvene dele v sebi; iz tega sledi, da živo apno organične tvarine pokonča. Taleč pokonča človeško in živalsko kožo, pa tudi rastlinske tvarine. Poškodovanje zdrave kože z apnom se po bolečinah čuti; poškodovani del nas peče — skli. Zatcgadel pravimo, da živo apno razjeda. Tega se lahko prepričamo, ako nekaj apna z vodo pomočimo in med perstmi zdrobimo; koža postane s po lz la, kar izvira od pokončanja zgornje kože, ki pa je neobčutljiva. Ako deržimo živo apno na tak način še dalje med perstmi, bode tudi žlezno kožo ali mreno poškodovalo, kar bi nas pa močno peklo. Zavoljo te razjedavne lastnosti se živo apno imenuje tudi razjedavno apno. ltadi te lastnosti tudi strojarji živinske kože z živim apnom potrošajo, da se vsled tega laže dlaka odstrani.
Mislite pa zopet na dečka, o kterem sem vam pravil, da je živo apno za telovnik utaknil in v vodo padel! Kaj se mu je razun tega, da ga je apno silno žgalo, še zgodilo? — Gotovo mu je apno, ko sc je gasilo, obleko prejedlo in kožo hudo razjedlo. Bilo je res tako. Ko je malopridnež kričal: pomagajte! pomagajte! gorim, gorim!" so ljudje mislili, da jih ima za norca, ker merzla voda ne gori. Posrečilo sc je še dečku vendar, da se ves prestrašen in spehan na breg priplazi, kjer na pol mertev obleži. In ko njegov tovarš še z nekterimi so-
sedi k njemu pride, 80 videli, da nij bila samo obleka, ampak tudi koža od živega apna razjedena.
Ali ta deček zasluži, da ga pomiljujemo?— Zakaj pa ne? — Brez ozira na to, da jo slabo ravnal, bil je tudi neveden in nepreviden. — Zakaj je bil nevedeu? — Ker ni vedel, katere lastnosti živo apno ima. Zakaj ni vedel? — Ou v teh ni bil podučen. Misliti moramo, da je bil len obiskovalec šole. Kdor se v mladosti ničesar ne uči. ostaue neveden; kdor se že v otročjih letih ne vadi dobro delati, ta bo redko kedaj dober Človek. Zakaj je bil nepreviden? — Ker ni premislil, katere nasledke bi znalo njegovo ravnanje imeti.
Nadejam se od vas, da ne bodete iiikoli ničesar vzeli, kar ni vaše; pa tudi tačas nč, ko bi kak kos lastnega živega apna imeli, ne boste tako ravnali, kakor oni fantalin. Ta je bil n e-veden in nepreviden. — Ali ste vi sedaj tudi še o apnu nevedni? Kaj veste o žganem apnu? (Da se z vodo združuje, kjer koli jo najde in da se pri tem združenju mokro ugreje; živo apno pokonča organične tvarine.) Deček je bil nepreviden. Bodete vi tudi tako ravnali ? — Otroci! podučeni ste sicer o apnu in njegovih lastnostih; toda nahaja se še tudi veliko drugih telesuin, ktere bi vam lahko ravno tako in še bolje škodljive bile. — Ali vse te tudi poznate? — Nikoli se ne smete nobene stvari dotikati, ako njenih lastnosti in učinkov ne poznate; tako se bodete najlaže škode varovali.
(Konec prihodnjič.)
O prirodi sploh.
(1. maja 1875 pri učiteljskem shodu na Vidmu govoril J. P.)
4
(Konec.)
Ne samo po svetu, tudi med našimi štirimi stenami je tolikanj prikazni. Ogenj v peči gloda drva, spreminja jih v pepel, segreva pa nam izbo. Voda, ovači mirna, se na ognju vznemiri, ter vre in sc meče po loncu. Skozi šipe nam šine svetloba in v zerealu zagledamo svojo podobo. Skozi očala vidimo stvari povekšauo iu ako potegnemo po strani z lokom, zaslišimo zvok.
Stvari tedaj ne manjka, kakor tudi prikazni ne, da si progromno število jih jo iu naš duh bi so zmešal pri tej neizrečeni muožiči. Vseli naenkrat zapopasti no moremo, tedaj je potrebno, da jih uredimo v verstc.
Že pred smo šlisali, da se priroda razodeva v stvareh in prikaznih, tedaj si najbolje celo skupino znanja prirode delimo na dva poglavitna oddelka, to je I. na znanost stvari iu II. znanost prikazni.
Vzemimo si kamen, kredo, kos žvepla, premoga ali prsti. Te stvari so med seboj različne, vendar v tem jednake, da vsaka ima za-se skozi in skozi isto tvarino.
Glejte, »daj pa zdrobim ta kos krede. Imam zdaj takaj mnogo koscev, ki so enake tvarine, le različne podobe in velikosti. Ker je v teli majhnih kosih ravno ista kreda in nič druzega, tedaj nam kaže tudi ta majhni košček krede vse njene lastnosti ravno tako, kakor ogromne grude, ki cele gore napolnjujejo.
Ravuo isto velja tudi pri kamenu, pri premogu, pri žveplu, pri prsti i. t. d.
Stvari tedaj, ki so enakošne tvarine, in na kterih se ne razločijo posebni deli za posebne namene, imenujemo rudnine in prirodopisje, ki se ž njimi peča, rudninoslovje ali mineralogijo. —
Vse drugače je pri drevesu, pri steblu, pri kakšem cvetu, listu ali celo pri korenini. Iz koliko različnih delov obstoji vsako drevo, in ti deli imajo vsak svoj poseben namen, n. pr. korenine se močno primejo zemlje in iz nje vlečejo sok. Iz korenin se vzdiguje deblo ali steblo, kot močen steber, ki se v veje in vejice razdeli in zadnjih se drži listje, rastlinske pločice, cvetje in sad. Vzemimo drevesu listje ali korenine, usahnilo nam bo. Po posamesuih delih, kakor po samem listju, sadju, cvetju se ne more soditi, kakošno je bilo drevo, ako ga pred nismo poznali. Ako pa še pogledamo v notranje drevesne korenine, v debla, liste, posebno skozi dobro očalo, videli bi, da se gibljejo sokovi gor in dol in da se tekočine iz njih spuhte ali pa iz zemlje ali zraka jemljejo živež.
Od zunaj pa ne zapazimo nikakoršnega prcmaknjenja. Sicer jih veter maja ali rastline ostanejo le vedno na ednem in istem prostoru, dokler jih ne presadimo.
Stvari tedaj, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoluo gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost rastlinoslovje.
So še pa take stvari, ki kakor rastline niso iz enake tvarine, ter imajo kakor rastline posebno in različne dele za posebne opravke in v kterih se zapazi tudi neko notranjo gibanje ; te stvari pa vendar ne zovemo rastline. Od rastlin se ločijo v tem, da se lahko svojevoljno premakujejo, to je gibajo, pa ne samo svoje ude, timveč lahko zapuščajo svojevoljno svoj prejšnji prostor ter se premakujejo na drugega.
Stvari, ki imajo posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojoj volji gibati, imenujejo se živali.
Rudnine so tedaj skozi in skozi enako sestavljene, rastline in živali pa različno.
Posebni deli za posebne opravke pri rastlinah in živalih zovejo se organi in skupna delavnost vseh organov življenje,
zato se tildi rastline in živali zovejo žive stvari, nasproti ne živim rudninam.
Tudi znanost prikazni se deli na tri glavne skupine. Ako vdarim s kladvom ob zvon ali kupico ali ako potegnem z lokom ob napeto struno, čujem zvok. Steklo v lečo brušeno nam kaže povekšano vsako stvar in ravno tista leča zamore solučne žarke vjeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Ako vzdignem knjigo ter jo v zraku prepustim samej sebi, pade. Kadar streljamo z lokom, podelimo pušici gib in veliko hitrost; voda se spremeni pri ognju v par, in kadar se par ohladi, spremeni se spet v vodo.
Tukaj imamo mnogo prikazni: zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje.
Vse	te	prikazni	so jako različne, vendar	imajo vse nekaj
skupnega,	namreč to,	da se bistno nobena teh stvari ne spremeni,
na	kterih	te	prikazni	vidimo, ali s kterimi smo	prikazni vzročili.
Doneči	zvou in	zvoneča struna, padajoča	knjiga, vnetilno
steklo se ne spremeni. Prikazni brez bitne spremembe pri tem vdeleženih stvari imenujemo fizikalne prikazni in znanost o njih fizik o.
Ako pa zažgem ogel ali les, izginete obe reči ter ste se spremenili v celo drugačna telesa, ki nimajo prejšnjih lastnosti več. Ako zmešamo kremen in pepeliko, ter obe trupli dolgo in močno žgemo dobimo prezorno steko. Kdo bi iskal v tem novem truplu kremen in popeliko. Ako bi djali žveplo in živo srebro v ponev ter oboje skup greli, izginilo bi rumeno žveplo pa tudi živo srebro, in dobili bi rudeči einober. In koliko bi se dalo takih prikazni našteti.
Prikazni z bitno premembo pri tem vdeželenih stvari imenujejo se kemijske prikazni in znanost o njih kemija.
Dalje bi še imeli opazovati rast stvari, gibanje raznih tekočin v njihovej notrini, užitje in poraba živeža, to so pri kazni življenja, ktere so le gode na živili stvareh, tedaj le na rastlinah in živalih. Imenujemo jih fiziologijske prikazni in znanost o njih fiziologija.
Dopisi.
Iz Kranjske gore. Na poziv predsednika, v kterim je udom okraj. Učit. društva natanko razložil, kaj so društva, kaki namen imajo in kako uaj bi posebno v sedanji dobi skerbeli, da napreduje narodna ljudska šola, sešlo so je ‘20. maja t. 1. v Begunjah kljubu slabemu vremenu 10 udov. S kratkim nagovorom prične predsednik ob 10. uri zborovanje. Prebral in poterdil se jo zadnji zapisnik.
Proden so je prešlo k porvi točki dnevnega reda, sporoča prodsodnik o delovanji društvenem, kakor sledi;
a)	Odposlala se je g. Mihaelu Žolgaju, c. kr. profesorju v Colji, častna diploma;
h) ta velečastiti gospod daroval je na korist, društva znesek 6 ti., za krori dar so prodsednik v imenu društva iskreno zahvaijujo; e) omislila sta se društveni pečat in sporainjska knjiga; d) pristopila sta k društvu gg.: A. Padar iz Kadoljice in A. Bernard iz Zaspega. — 0 1. točki: o tolovaji govoril je g. Kovšca izverstno in umčvno. To, kar je razlagal, je tudi dejansko kazal. Pos uževal so je g. Zima-tove knjige, ktero je za to tudi gorko priporočeval; tudi je omenil telovadne knjige „Sokolovega drušfva“, ktora naj bi so s poprej omenjeno združeno rabila.
O 2. točki: o zomljepisji razlagal je na kratko g. Zupan prav dobro. Pri 3. točki: povoljni nasveti sprejela sta se sledeča:
a) Pri vsakem zborovanji naj se volita dva uda kot poročevalca in sicer eden za „Laibachor Schulzeitung“ in eden za „Slovenskega učitelja" ali pa „ Tovariša". —
b) Kdor hoče pri zboru kaj govoriti, naj vsaj osem dni pred zborovanjem predsedniku poroča o referatu; ta ima nalogo, da potem izbere za prihodnji zbor iz njemu doslih referatov dva raznega zaderžaja. —
Med zborovanjem nas je počastil g. okrajni nadzornik Silvoster Koše s svojo nazočnostjo. Prihodnjo zborovanje bode 5. avgusta t. 1. v Kranjski gori. Na dnovni red se stavi: 1) Kako zamore učitelj pospeševati šolsko obiskovanje? (Poročevalec Fr. Stoječ;) 2) Gozdoreja in go-zdovarstvo; (poročevalec g. Padar;) 3) povoljni nasveti. Ob %1 uri je bilo zborovanjo končano. Med tem se jo pa tudi žolodoc oglasil in svoje tirjal. Šli smo tedaj med živahnimi pogovori k obče prijaznemu g. Šturmu v Poliče, da bi so zopet pokrepčali. Mod obodom poprime besedo Stoječ, ter še enkrat tovariše svojo pp daljšem govoru poživlja, naj so zavedo svojega težavnega posla, naj složno, pogumno in noutrujeno deluj 6 za lastni napredek, kakor za napredek narodne ljudske šole; naj pokažč očitno svetu, da so zvesti sinovi majke slavo, da so v spolnovanji svojih dolžnosti vestni učitelji, da so vredni kot taki imenovani biti. Presvitlemu cesarju se je trikratna „s!ava“ zaklicala. Tudi smo se, kolikor jo bilo mogočo, s petjem kratkočasili. Pozno v mraku nas je zopet klicalo zopet domu, ter smo so v nadi, da se 5. avg. zopet vosoli in zdravi vidimo, eden od drugega prijazno sešli.	Fr.	St.
Iz Starega terga na Notranjskem. Pri nas smo osnovali kmotijsko napredovalno šolo po izglodu ljutomerske. Nadejali smo se, da bodejo kmetje to šolo dobro obiskovali, ker lehko vid6, da jim jo koristna, kajti učili bi se sadjarstva, poljarstva, čebelarstva in druzih kmetom koristnih rečij. Naša dolina itak nejma prihodnosti, Če so ljudje no poprimd sadjarstva, čebelarstva, živinarstva, kacega rokodelstva, kajti dolina je užo itak proobljudena in polje jodva donašo po 35%. Pervo nedeljo jih j® prišlo vendar v šolo do 20 mož. A drugo nedeljo jih jo bilo uže raanjc-Kaj je slabemu obiskanju uzrok, mi noj znano baš pozitivno, a mislim p»> da deloma mlačnost povzročuje slabo obiskovanje, deloma pa nepriličon &&
podtika (od 3.-5. ure popold.) Vsekako bomo skušali temu v okom prijti in s požet kom novega šolskega leta uredimo poduk zjutraj od 8.—10. ure.
Naš krajni š. svčt jo vpisal našo šolo v društvo „Narodna šolau, z letnim doneskom 5 fl. A za ta denar smo dobili raznega blaga v vrednosti do 15 fl. To je gotovo veliko. Kaj tacega naj bi storili tudi drugi kr. š. svetje in bi s tem presk >rbe'i domačo šolo in tudi podpirali narodno društvo .Narodna šola1*. Naš kr. š svčt bode tudi našo šolo v .Slovensko matico11 vpisal in šolarskvo bukvarno uredil. Izvestno hvaležno delo in posnemania vredno. Le naprej!	Janko	Žirovnik.
Dostavek. Tudi v Černomolji napredujč naši gg tovariši v korist naroda, kakor v Starem tergi, kar nas jako veseli. Gosp. Žirovnika in Setino naj bi posnemalo mnogo kranjskih učiteljov. To bi izvestno več koristilo, nego slepo nomškovanjo premnozih udanih mašin! Ured.
Iz Gradca ‘28. junija 1875. Na poziv dež. š. n. je prišel 8. ra. m. čest. g. Miklošič, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru, ter predaval (od 8—12 t. m.) o načinu slovenskega podučevanja sploh, s posebnim ozirom na analitično-sintetično metodo čitanja, za kojo ima uže dovoljno in lepga s volikoj marlivostjo nabranega gradiva; samo da ga skoro tiskom izda! Za njegov trud mu priserčna hvala od vseh nas ovde bivajočih Slovencev; slovenske ure, minovše v jogovem obližju (v nemškem Gradcu), bodo nam ostale uvek v radostnem spominu! Da nam zdravstvuje! —
5. 6. 8. in 9. t. m. versili so se praktični izpiti. Od 21. do 28. t. m. smo imeli pismone radnje, in od 5—10 julija bodo ustmene skušnje. 36 rednih sl. (13 Slovencev) in 7 privatistov dela skušnje (skupaj 43.) — Prašanja za pismene radnje bila so sledeča:
Iz piidagogike (21 t. m.):
1) Welche Volke- und Biirgerschulkathegorien kennt unser Schul-gesetz und wie unterscheiden sie sich?
2) Komensky, eino biographische Skizze; derselben ist eine kurze Darstellung der deutschen Unterrichtsverhiltnisso am Beginne des 17. Jahrh. vorauszuschicken.
3) Obor die Arton und die Obung des Gediichnisses.
Iz nemščine (22. t. m.):
1) Obor don Wert der Roisen fttr jedon Menschen, insbesondere fiir den Lehrer. —
2) Was liisst sich ilber die Anfiihrungssatze sagen (Beispiele hiezu?)
3) Es ist der Inhalt von Gtithes nIlermau und Dorothea“ kurz anzugebon.
4) Gegen welche Regel fehlt ein Lehrer, welcher einem Schiller be-fiehlt: „Iese weiter“.
Iz računstva (23. t. m.):
1)	Ein borliner Wochsel pr. 1728 Reichsmark fallig am 16. septb. wird am 14. Mai zum Courso von 52'/i (Gulden fllr 100 Mark) und 4’/4% Bancdiscont verkauft; wie vici erhalt der Verkaufer?
2) Folgende Divlsion ist zu verrichten:
P 10 s 5-|2 1(1 V2. 4~’. V2\ VW) |#	(8F57 FiT)2
L 30 FvT J#	T7 5 -596 ' (F38. 4 V2\ F3"4)
3) Eine gerade Linie von 471/* M. liingo, ist um ein Stlick zu vo-r kiirzen so, dass das aus diosem StUcke u. dem Reste construirte Reehteck 4H125D M. cntlialtV
4) Dor Halbmosser der Grundflache eines Kogels ist gleich 10 M., die Schiefe 20 M. Liinge, Axe dorselben bildet mit ihrer Projektion einen Neigungsvvinkel von 70° 20'; wie gros ist dor Kubische Inbalt desselbon?
Prirodopis (24. t. m.):
1) Es ist dio Honigsbieno zu beschreiben, und das wichtigste Uber deren Zueht anzugeben.
2) Es sind die Doldengewachse nach der ana1ytischen Methode in einer Volksschule zu behandeln, und die wichtigsten Pflanzen diescr Familio zu beschreiben. —
3) Dor Kalkstein ist mit RUcksleht auf seine fisikalischen, che-mischen und naturchistoricshen Eigenschatten in einer Volksschule zu behandeln.
Iz fizike (25. t. m.):
1)	Es	sollen die Kramer- Schnell- und	Decimalwage zum Ver-
standnis der Volksschliler gebracht werden.
2) Das Stereoskop ist zu beschreiben und der hicbei stattfindende Vorgang zu orklaren.
3)	Der	Elektrofor und dio Loydner-F!asche sind zu	beschreiben
und der Vorgang boim Exporimentioren anzugeben.
Iz zemljepisja (26. t. m.):
1) Wie lasst sich im 1. und 2. Schuljahro dor Volksschule durch den Anschauungs-Unterricht fiir die Geografie vorarbeiton, und imvicfern untcrscheidet sich der geografischo Theil des Auscliauungs-Unterrichtes vom anschaulichcn Unterrichte in dor Geografie (Heimatskundo).
2) Zusammonfassendo und vorgleichonde Wiederholung des Kapitela Fliisso: (Begriff, Arten, Ursprung, MUndung. Delta, Soonbildung, Voriinde-rungen, Nutzen oder Schadon (alles durch passende Beispielo belegt).
3)	Die	Alpen, ihre Abtheilung nach der	LSnge und	dor Breito,
eingehendore	Besprochung dor Ostorrcichischcn	Alpen, iliro	HauptzUgo,
Spitzen, Langen- und QuerthSlor, ihre Auslaufer; (irgond ein Objekt daraus ist in Form eines goografischen Bildes oingehond zu scliildcrn).
Iz zgodovine (28. t. m.):
1) Uber den Zweck des geschichtiichen Unterrichtes in der Volkssch.
2) Perikles, ein biografisches Bild ftlr dio oberen Klasson einer mebrklassigen Volksschule.
3) Die Neugrlindung der Ostmark und die Entstehung der Steier-m.ark sind gemeinveistSndlich zu orzali'on.
4) Welcher Unterschied besteht. zwischen Gesotz und Verordnung und wio kommt in Osterreich ein Gesetz zu Stande?
Na Jezerih, 8. junija 1875. Gotovo vsak učitelj misli in si beli glavo s tem, da bi izurnel sredstvo, po kterem bi se redno šolsko obiskovanje ustanovilo. Če so kteremu to posreči, gotovo ne bo prosil za privilegij svoje iznajdbe, temuč zatrobil bo med učiteljski svet in mu publiciral ekstrakt svojega uma; in če je ta čudni	mož slovenski	učitelj,	gotovo bo
pervi kot častni ud „S!ov. učit. društva	paradiral."
Nokoliko tacih sredstev, po kterih se šolsko obiskovanje zboljša, nam je naznanil užo „Slov. Učit." Ali se ta sredstva upeljati dadč, je pa drugo vprašanje. Ne vem, ali mi mora šolski sluga 30 ali še več otrok, kterim je šola deveta briga in ki celo uro	ali se dalje	od	šole bivajo, jutri
v šolo pripeljati? In če jutri pridejo, ali	ne bodo po	jutranjem	zopet izo-
stali? Po drugih krajih je pa tudi ljudstvo tako surovo, da bi za slugo ne bilo varno iti starišev za njihovo deco tirjat. Potem pa vprašam, koliko šol li je po kmetih, ki imajo svoje sluge?
Drugo sredstvo, ktero je neki učitelj iz Koroškega v „Učitelju“ naznanil, namreč, da se šolo obiskajočim otrokom opoldan juha djye, še bi imelo pri nas manj uspeha. 2—300 otrok z juho nasititi, ni malenkost; in na take limanice še bi morali mi meso nositi, ker sicer bi ta poskus malo ali pa nič ne koristil. Vendar so pa tudi ta sredstva hvale vredna, ker se iz tega razvidi, da je dotičnim učiteljem in šolskim gosposkam, kteri se jih poslužujejo, za izobraženje in za razvitek občne blagosti mar. — Imamo pa tudi postavo, ki šolsko obiskovanje vreduje in po kteri so stariši primorani svojo deco v šolo pošiljati; kajti slahega šolskega obiskovanja so največ le stariši krivi. Nij mi razumljivo, zakaj okr. šolska svotovalstva za izverševanje te postave bolj ne skerbč, kajti nekoliko krajnih šolskih svetov stori za dobro šolsko obiskovanje malo, večina pa nič. Noktori učitelji, pa tudi drugi veljavni možje ugovarjajo proti takemu posilstvu s tem, da pravijo: omika naj se ljudstvu ne vbija s pestjo v glavo. No, resnica je; z dobro besedo in s pripomočki, ki gredč do serca, se doseže več! To nam priča učenjak Sokrat, tudi Kristus, PeBtaloci in veliko drugih praktičnih pedagogov. — „Le čakajmo in mučimo se; pred bodo naši lasjo osivili, nego pridemo z vsomi mogočimi sredstvi do zaželjc-noga cilja v zadevi šolskega obiskovanja, bode mi morebiti kedo ugovarjal. — Vstrašiti so pa vendar no smemo, akoravno so zapreke tako velike. —■ Kdor hoče, ta moro! Uže v učiteljiščih smo se učili, naj se otroku zbuja ljubezen do šole in uka, naj bo učitelj ljubeznjiv in dober oče njegov, n^j se trudi, da mu predstavlja prebavljivo in koristno hrano itd. Potem otroci sami svoje starišo prosijo, naj jih pustč v šolo, in tako ter-doserčnih starišev ni ravno veliko, da bi odrekli prošnji svojih ljubljencev, če želč kaj dobrega in koristnega. — To je edini in najboljši pripomoček, s kterim so prepogosto izostajanje iz šole odstrani.
Tudi jaz sem se včasi, posebno pa v začetku svojega učitoljevanja posluževal nokega sredstva in še s precej dobrim vspehom. Zapiral sem
namreč otroke, ki so mi večkrat iz šole izostali, po šoli, kjer so so morali učiti in naloge izdelovati. Tega sredstva nočem dalje priporočevati, sodi naj ga vsaki sam. Na videz se je pa dopadlo nekterim starejšim in bolj iskušenim učiteljem, neg ■ sem bil jaz, ter so se ga tudi posluževali.
Slabo šolsko obiskovanje je res naj veča zapreka do splošnega napredovanja našo mladine in najbujša nima za učitelje; za njeno odstranjene naj bi vsak, komur je za šolo mar, vse moči napenjal.
Franjo Jezerski.
Iz Rajhenburga. Učiteljsko društvo za okraje: Kozle, Sevnico in Brež:co je ime.o 8. julija v Brežicah šesti redni shod v letošnjem lotu. Udeležilo se je t"ga 18 društvenikov in dobro došla gosta iz sosednjo kronovine: učitelja g Grčar in g. Pavčič. Zborovanji, koje se je ob 9‘/a uri pričelo, predsedoval je okr. šols. nadzornik, g. Jamšek, in otvoril skupščino s prisrčnim pozdravom, na kar se je zapisnik zadnjega shoda prečital in odobril. Na to objavlja predsednik:
a) C. k. statistična komisija je ukazala natančni popis vseh šol, in razposlala jo dotično pole. Kako so ta pola (B. Fragebogen) izpolni, se natančneje pokaže. Odposlalo naj bi se izpolnjene do 24. julija na c. k. okr. nadzorništvo.
b) Slavni c. k. deželni šol. svet zahteva z ukazom od 19. maja, st. 2460, da se letne knjigo (A. Jahrbticher), ktore so se površno izpolnjevale, natančneje izpeljejo in do 10. augusta c. kr. okr. nadzorništvu pošljejo (ugodnejše do prihodnjega shoda).
c) Dopis slavnega c. k. dež. šol. sveta od 17. junija, št. 3281, opozo-ruje na prihodnjo kmetijsko razstavo v Slov. Bistrici, h kteri naj bi se na stroške kr. šols. svetov otroški šolski izdolki pošiljali.
Prostor za razstavljene reči preskrbi komitč.
0 g. Weiss-ovih „Gehtir und Stimmtlbungen“ se je komite, voljen pri zadnjem shodu, zadovoljno izrazil, zbor jih odobril in delavnemu g. VVeiss-u priznanje izrekel. G. Poljanec: Ako nemški tekst ne ugaja, lahko ga posamezen po dotičnej pevskej mori s primernim slovenskim tekstom nadomesti.
Temu slede predavanja, in sicer je 1. prodnašal g. Kunstič „o zgodovini Slovencev." Govoril je o Slovencih v boju z ljutim Turčinom. 2. G. Poljanec nadaljuje o prirodoznanstvu, navaja splošno tolesne lastnosti, kakor: noprodirnost, deljivost, luknjičavost i. t. d., razjasnuje je po navadnih prikaznih, kterih je mnogo navodel, nekaj tudi na pripravah pokazal. 3. G. Ornik je iz „geometrije“ telesa in njih razprost.iranja praktično obravnaval, s čemur si jo občno pozornost pridobil in slušaloem jako vstrezal. 4. O vinoreji (g. Kokot) preloži so za prihodnjič.
Med predlogi društvenikov so bili tudi sledeči:
G. Poljanec: a) Naj bi so vpeljale pisanke s slovenskimi napisi, ki se dobivajo pri brežkora bukvovozu Dragotinu Haman-u. Po predlogu predsednika se pa voli komitč, obstoječ iz brožkih g. učitoljev, ki naj bi te pisanko po tvarini in obliki pregledal in pri prihodnjem zboru poročal. Sklene se, da se vpeljejo v vse tri okraje, ako bi vstrezale.
b)	Priporoča učiteljem i šolski mladini „Pripovesti iz zgodovino Štajer-
sko.“ Po mnogih ugovorih ostalo je pri tem, da bi naj omenjene knjižice le učiteljem in ne šolski mladini služilo.*)
G. Jarc prigovarja iz dobrih vzrokov, naj bi mnogobrojno k *na-rodnoj šoli“ pristopili, ter jo priporočali tudi kr. in okr. šols. svetom, ki imajo za siromaške otroke skrbeti.
Državnega poslanca, g. Wiljem Pfeiferja pristop k našemu društvu kot podporni ud se z „živio“-klici sprejme.
Po dolgej debati o določbah za prihodnji shod sklene se zborovanjo. V Holingor-jevem vrtu smo skupno obedovali. Nič ni opoviralo zabave, ki je bila brez vsacega posiljenja. Vsa čast gledč zabave tudi g. gostoma od desnega savskega brega 1 Pevski kor je bil sicer majhen, pa vendar so se vbirali glasovi pri znanih melodijah domačih pesmi. V podučovalnem kot v zabavnem delu bila jo naloga shoda sijajno izvršena, in to naj že spodbuja in vabi k obilnej udeležitvi prihodnjega shoda, ki bo dno 4. avgusta na Vidmu.
Dnevni rod: 1. Poročilo, oziroma mnenje o Ed. Musil-jevili pisankah (g. Jamšek**). 2. O prirodoznanstvu nadaljuje (g. Poljanec). 3. O geometriji praktično (nadaljuje g. Ornik). 4. O vinoreji (dalje g. Kokot).
Matko, pero vodja.
Iz Šmarija. „Dragi kolega! ne bo ti žal, ako prideš enkrat v Žuscm1*, rekel mi je moj prijatelj pred enim mesecem. Naše društvo je 1. julija tam zborovalo, bila je tedaj lepa priložnost in šel sem. — Peljali smo se po velikej cesti mimo sv. Potra nad Pristovo do našega cilja. Pot je daljša, nogo sem si mislil in kteri jo pozna, bo gotovo ostal doma, če se za zbore učit. društev nenavadno no zanima. Akoravno sem imel veselo spremstvo, so mi je vendar obraz večkrat nenadoma tako spremenil, da je bilo poznati, da ne poslušam burk, ki se tirajo okrog mene. In kaj bi ne! le glej tam kmeta kako žalostno ogleduje svojo od toče vničeno polje, drugi pa vozi in spravlja zemljo na njivo, ktoro mu je povodenj razplavila. Žalostno je videti, če narava svoje tvorbe zopet razdere, a žalostnejo še jo, ako človek elementom gladi pot. — Od Žusma proti severovshodu se vleče precej sterm hrib, kteremu se pozna, da je bil pred nekoliko leti še obrasten s hosto, a neusmiljena sekira ga je daleč na dolgo in široko oropala njegove strehe. Da bi se bilo mlado drevje zopet zasadilo, ni poznati; stoji le nekoliko germičkov. A to ni čuda, vsaj se ljudstvo šo za sadjerejo bolj ne briga. Celo pot sem iskal verte in štel sadno drevje, a resultat mojega opazovanja je bil žalosten. Kodo jo tedaj kriv na slabem materijalnem stanju našega kmeta? Če si sam no
*) Zakaj pa šolski mladini ne?! Vsaj so baš tej namenjone; vsaj jo nemška ta knjižica mnogo razširjena med nemško štajersko mladino, kajti pisana jo od strokovnjaka in od vlade odobrena. — Slovenska prestava pa tudi ne moro slaba biti, kajti rokopis je pregledal in odobril vse-Učelišcini profesor slovenščine, učeni g. dr. Krek.	Ur.
**) Po našem mnenji so nove pisanke (slovenske) Winiker-jevo primorncjše za slovenske šole in boljšega papirja, nego Musil-ove; sicer Je učiteljem svobodno, da morejo po obstoječih ukazih vpeljati v šolo katere koli. Tode pa g. Musil ni bil pripravljen, da bi bil svojim pisankam slovensko napise preskrbel, kar smo mu mi predlagali.	Ur,
pomaga, mu tudi Bog ne more pomoči!*) Šole so v celem našem okraju slabo obiskovane, akoravno je toti okraj med vsemi na Stirskem najbolj obljuden. Največi vzrok temu so slaba pota, posebno po zimi, potem pa revščina. Ali mora ktera postava kmeta siliti, da v takih slučajih pošilja svojo deco v šolo? In ravno pri nas jo ljudstvo naj bolj uka potrebno.
Lastnik žusemskih steklarnic nam je pripravil sobo, v kterej smo zborovali. Udov se je manj sešlo, kakor pri prejšnih zborih. Na dnevnem redu so stali sledeči predmeti: 1) sadjeroja, 2) realije v narodnih šolah in pripomočki slovenskega učitelja za predavanje realistničnih prodmotov,
3)	kaj je krivo, da so šole tako slabo obiskovane in kako se moro redno šolske obiskovanje doseči, 4) tlakomer.
8 kratkim nagovorom predsednik navzoče ude prijazno pozdravi. O sadjereji je govoril učitelj Kristan in o roalijah naš predsednik. Govorov nečem kritikovati, a dovoljite mi, da navedem besedo govornika o realijah. ltekel je: „Slovenski učitelji nismo tako srečni, kakor naši sosedje. Mi nimamo tako bogate literature, kakor drugi narodi. Naše šolske bukve so slabe, da se Bogu usmili in o pripomočkih za realistično predmete še ziniti ne smemo, ker jih nimamo. Na tem smo pa krivi največ sami, ker pisatelje in založnike premalo podpiramo. L. 1872 je izdal ljutomerski nadučitelj, g. J. Lapajne geometrijo za ljudsko šole in ne vem, ali založnik ni imel zgube. Koga bomo v takih slučajih dobili za založnika naših knjig in kedo jih bo pisal in zakaj ? Pa vendar so jo g. Lapajne zopet potrudil tor prestavil: Krones-ovo „pripovcsti iz zgodovine Štajorske“; Netoliczkovo „malo fizike za narodne šolo“ in ^prirodopis s podobam", spisal isti pisatelj. Pervi dve knjižici sti uže tiskani, pa za koga? Za nas nhrodne učitelje! Gotovo nas je moral pisatelj pri nemških založnikih hvaliti, da se štejemo slovenski učitelji mod napredne in da živo podpiramo izdolke na polju domače šolsko literature.**) Toti dve knjižici sti v originalu za narodne šole dovoljeni in upamo, da bote tudi v prestavi. Znano je, da pripomočnih knjižic v našo šole vpeljati no smemo, a proti postavi ne bomo grešili, ako jih našej deci, pa tudi ljustvu privatno priporočamo. Kolege! iskažimo se, da nam je za napredek narodnega šolstva mar, ne dajmo se osramotiti in ne pustimo založnika na cedilu, temuč naročimo si koliko največ iztisov: „Male fizike in Pripovosti iz zgodovine Štajerske". Predlog so vsi udje živo podpirali in predsednik naj naroči Male fizike 100 in Pripovosti iz zgodovine Štajerske 100 iztisov.***)
Zadnja dva predmeta sta se odložila za prihodnji zbor.
Po končanem zborovanju smo si ogledali sloveče žusemsko steklarnioe. Žusnmski stari grad, (nekdaj lovski grad celjskih grofov, sedaj podertina) smo gledali le od daleč, ker nam jo manjkalo časa, da bi ga od bliže pogledali. Proti domu smo se peljali nad sv. Jurij, da smo vidli še tudi tiste kraje in solnco jo stalo vže na malih krilati, ko smo se ločili.
*) Poduka mu manjka.	Ur.
**) Istiua.	Ur.
***) Verlo dobro; na ta način bomo napredovali in si pridobili tudi spoštovanje tujcev, kateri so nas do sedaj za omiko nesposobno imeli. Ur.
Slovstvo.
(Na znanje.) Nekaj prijateljev slovenske mladine je izreklo željo, naj bi se gledališke igre v posebnih knjižicah izdajale na svitlo, ker bi jo potem potu slovenska mladina laže in hitrejše dobila v roke. Mi od serca radi ustrežemo tej želji ter smo v ta namen za poskušnjo dali v po-sebnej knjižici ponatisuiti gledališko igro „Star vojak in njegova rejenka", posl. Barbka Hochtol-nova. Ako se knjižica razproda, hočemo takoj nadaljevati in v malo letih bode imela naša slovenska mladina lepo zbirko gledaliških iger, kar bode gotovo vosel napredek v našem domačem slovstvu. Zatorej prosimo vse rodoljubo in prijatelje slovenske mladine in domačega slovstva, da bi širili in priporočevali posamezne zvezke naših gledaliških iger za slovensko mladino. Pervi zvezek se dobiva pri „Vertčevem“ uredništvu in stoji 20 kr., po pošti poslan 2 kr. več. Ivan Tomšič, urednik in založnik „Vertca“; špitalsko ulice hiš. št. 273. Dostavek vredništa. Gg. učiteljem živo priporočamo, da podpirajo izdavanje teh iger, katero s posebnim vspohom pri šolskih veselicah porabiti morejo.
(0 pisankah s slovenskimi napisi), kateri se pri Winiker-ju v Bornu dobivajo, hočemo gg. učiteljem, katere jih bodo v šole vpeljali, (kar naj pač storč), to-le razjasniti. Pisanki 1.) in 2.) so rabite za lepopisje v katerem koli razredu, zato ste široko načertani, kar je potrebno zato, da dela otrok velike, razločno in pravilne čerke, ter jih prav med seboj veže. Pisanki 3.) in 4.) ste namenjeni v pervi versti za pravopisjo, prav za prav za prepisovanje otrokom 2. oddelka 1. razreda in 1. oddelka pa tudi 2. oddolka 2. razreda. Ti pisanki sto ozko dvojnato načertani, kajti otroci omenjenih stopinj naj so bas v tako prepisovati vadijo kar ntyvoč pravopis pospešuje. V lopopisnih pisankah se prepisovanje prepočasi verši, ker morajo otroci preveliko čerko delati, v navadnih dik-tandah pa še taki začetniki pregerdo pišejo in si s tem pokvarijo še ono, kar jim učitelj pri lepopisji razlaga. Za take učence je torej 3. in 4. pisanko priporočovati. 5.) pisanka je taka, kakoršne so navadne „diktandeu in 6) je računska pisanka s kvadrati. (Kodar nam bo čas in prostor v listu dopuščal spregovorimo še obširno o lepopisji, kateri predmet se baje le preveč poveršno po naših šolah obravnava).
Šolske novice in drobtine.
(»Učiteljsko društvo za slovenski Štajer"). Vsled sklopa odborove seje i7. maja t 1. vabijo se p. n. učiteljska društva po sloven-skem Štajerji, zlasti pa č. gg. udje našega društva, da nasvetujejo vprašanja za občni zbor, ki bode 6. oktobra v Celji Vprašanja za dnevni red bode izmed nasvetovanih predskupščina odločila Tudi so prosijo tisti gg. učitelji pevci, ki se bodo občnega zbora udoležovali in pri petji sodelovati izvolili, da to naznanijo g. Škofleku, nadučitelju na Vranskem s tem dostavkom, kateri glas pojo; to poslednje velja sicer le onim, kateri so popred vaditi hočejo, da se jim pošljejo.
(V Mari boru) bodo na vinore)ski šoli pa 2. do 28. avgus*a vinorojski tečaj za 20 učiteljev, 13 spodnjo-štajerskih in 7 kranjskih. Teoretični poduk bode od 9. do 11. in od 2. do'4. Razen tega bode praktično razkazovanje. Udeloženi učitelji, katero (v vinskih okrajih) okrajni šolski svet
nasvetuje, dobč 2 gld. na dan in stroško za potovanjo poverjene. Tako je poročal „Narod“.
(Na Primorskem) bodo letos 1. deželne učiteljske konference, in sicer v Gorici 12. in v Poreču 4. oktobra Ž njimi bodo zvozano precejšnje razstave učil. 0 njih osnovah prinesemo prihodnjič (za danes ni bilo prostora) obširni nam poslani poduk.
(Iz Ljutomera). Našo okrajno učiteljsko društvo jo imelo 1. julija občni zbor. Navzočih je bilo malo učiteljev, in to iz različnih vzrokov, opravičenih in neopravičenih, ako tako reči smemo. Govoril je samo g. Pernišek o vinarstvu (analiziral je kemično vino). Druga govora sta izostala; eden zavoljo bolehnosti referenta, eden zavoljo pomanjkanje časa. V odbor so se prejšnji gospodi volili. G. Pornišek je naredil 7. t. m. na učiteljišči v Zagrebu izpit iz hervaškega jezika. G. Lapajne je nekoliko bolehal, kar si štejom v dolžnost naznanjati udom „Učit. društva za spodnji Štajer“, da je s tem kako zaostalo delo toga društva opravičeno.
(Iz Gradca) so nam poroča: Izmed novo izšolajočih se učit. pripravnikov v Gradci imenovani so, kolikor mi je dosedaj znano, sledeči: Ivan Adamič, podučitelj v Jarenini; Tone Brezovnik, zač. učitelj v Framu; Maks Kos, zač. učitelj v Selnici (Zellnitz); Dragotin Fluhar, zač. učitelj v St. Jur v Slov. Goricah; Ivan Večaj, zač. učitelj k sv. Antonu pri Solnici; Franco Vrečko, podučitelj v Petrovče pri Colji in France Žolgar, podučitelj pri sv. Jurju pod Kifnikom. —
(Za absolvirano učiteljske kandidate) in drugo učitelje. V Ljutomeru ste se izpraznjeni 2 podučitcljski službi. Učitelji s spričevalom učiteljske sposobnosti imajo 560 gld. plače, brez tega spričevala pa samo 420 gld. remunoracije. Za podučovanje v petji se daje 50 gld. doklade.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba pri Veliki nodolji (okraji ormužki, 2 razr. š.), s 550 gld. na kr. š. svet do 15. avg. (prošnje so Stilizirajo na dež. š. svet.)
Na Kranjskem: Na dvorazrodnih ljudskih šolah v Korškem, Ratečah, Kostanjevici učit. služba 1. p. 500 gld. in v Leskovcu pri Kerškem učit. služba 1. p. 450 gld. in prosto stanovale. Na trirazredni ljudski šoli v Mokronogu dvoje učit. služeb 1. p. 500 gld. oziroma 450 gld. Prošnje do 24. julija 1875. Razon druge učiteljsko službo v Mokronogu se morejo povsod vmestiti učiteljice. Prošnjo dotičnim okrajnim šolskim svetom. Na ljudski šoli na Verhniki druga učit. služba 1. p. 450 gld. vnovič. Prošnjo v 6 tednih pri krajnem šolskem svetu na Verhniki. Na onorazredni Ij. šoli v Cemšniku učit. služba z. 1. p. 500 in s prostim stanovanjem. Prošnje do 15. avg. pri krajnem šol. svetu v Čomšeniku (p. Trojane).
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Voglar, dof. podučitelj v Brežicah; g. Domi-cijan Serajnik, (iz Koroškega), učitelj v Jurkloštru; (L A. Divjak, pisar v Colji, zais. poduč. pri Novi cerkvi; gospa Frančiška Žolnir, učiteljica ročnih del v Vojniku.
Na Kranjskem: G. Franco Kalan, zač. učit. v Čomšeniku, pride na Prečino pri Novem mestu. G. Jakob Petrič, bivši učitelj v Stijaku je postal začasni učitelj v Grahovem, g. Josip Bčnedek, nadučitelj, in g. Ivan Juvan ec, učitelj v Planini sta terdno postavljena. G. J. Golmajor, podučitelj v Žabnici na Koroškem, je za učitelja na Fužinah (Woissenfols) za terdno poBtavljeu.
Lastništvo »Učiteljsko društvo zn slov. Štajer.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.