SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za notranje stvari z dne 16. avgusta 1907. I.
o besedilu obrtnega reda.
Na podstavi člena IV. zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, se s tem razglaša besedilo obrtnega reda, kakor se podaje iz izprcmemb in dopolnitev, katere so se naredile na obrtnem redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227) v zakonu z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) in pa v zakonih z dne 15. marci j a 1883. 1. (drž. zak. št. 39), z dne 8. marcija 1885. 1. (drž. zak. št. 22), z dne
16.	januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21), z dne 23, februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63), z dne 25. februarja 1902. 1. (drž. zak. št. 49), z dne
22.	julija 1902. 1. (drž. zak. št. 155), in z dne
18.	julija 1905. 1. (drž. zak. št. 125).
V dodatku k temu se ponatiskuje cesarski patent z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zakon, št. 227), in uvajalna določila ostalih zakonov, s katerimi se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
Bienerth s. r	Fort	s. r.
I.	Poglavje.
A.	Obča določila.
1.	Razdelitev obrtov.
§ 1.
Obrti so:
a)	svobodni obrti; bV rokodelski obrti; c) koncesijonirani obrti.
Rokodelski obrti so taki, pri katerih gre za ročnosti, ki potrebujejo izobrazbe v obrtu z izučitvijo in daljšim delom v njem (§§14—14 f).
Za rokodelske obrte se proglašajo z omejitvami, obseženimi v petem odstavku, obrti:
1. Lončarjev (pečarjev),postavijačevpeči;
2. steklarjev, brusilcev stekla, graverjev na steklo;
3. kovačev za grobo blago, kovačev za sekire, kovačev za ponve, kovačev za obroče in verige, žrebljarjcv, kovačev za vozove, ključavničarjev za vozove;
4v kovačev za orodje, nožarjov in brusilcev na ostro, izdelovalcev kirurgičnih instrumentov ;
*1
5. pilarjev;
6. ključavničarjev;
7. brusilcev kovin in jekla, ostrogarjev, iglarjev, izdelovalcev tkalnih grebenov;
8. sitarjev, rešetarjev;
9. kleparjev;
10. kovačev za baker;
11. l<o vinar jev, medarjev, kositararjev;
12. pasarjev, bronsovinarjev, izdelovalcev kitajske srebrnine, izdelovalcev kovinskega galanterijskega blaga, cizelerjev;
13. zlatninarjev, srebrninarjev in obdelovalcev dragega kamenja;
14. klepalcev zlata, srebra in kovin;
15. graverjev, metal ografov, vrezoval cev oblik, vrezdvalcev not, emajlerjev, gilošerjev;
16. posrebrovalcev;
17. kolarjev;
18. mehanikov, izdelovalcev kirurgiško-medicinskili aparatov, optikov;
19. urarjev;
20. izdelovalcev klavirjev, harmonijev in sličnih glasbenih instrumentov, izdelovalcev orgel, pihalnih instrumentov, instrumentov na lok, s strunami in za tolčenje, izdelovalcev harmonik;
21. kožarjev;
22. bednarjev (sodarjev);
23. mizarjev;
3
1*
24. strugarjev, izdelovalcev kipcev iz morske pene, piparjev;
25. glavničarjev, (izdelovalcev pahljač, koščeninarjev;
20.	kiparjev (obrtniških kiparjev, ki delajo iz lesa in kamna);
27. strojarjev, barvarjev usnja;
28. torbarjev, jermenarjev, bičarjev, sedlarjev in takih, ki delajo konjsko opravo;
29. ščetarjev, čopičarjev;
30. vrvarjev;
31. pozamentirarjev, delavcev vrvic in trakov, delavcev zlate in srebrne žice, likalcev zlatnine in srebrnine, zlatoprelcev in srebro-prelcev;
32. zlatovezcev, srebrovezcev in bisero-vezcev;
33. barvarjev;
34.' tapetärjev, izdelovalcev posteljnine;
35. krojačev;
36. čevljarjev;
37. rokavičarjev, bandažistov;
38. šoTiičifikiirjev in dcžnikarjev;
39. 'Krznarjev^ kaparjev, barvarjev kožuhovine";
40. klobučarjev;
41. limdistov;
42. fzclelovalcev umetnih cvetlic, pcre-sar jev;
43. brivcev,, frizerjev, lasničarjev;
44. knjigovezcev, tokarjev, izdelovalcev usnjatega galanterijskega blaga, izdelovalcev kartonažnega blaga;
45. pekov, (izvzemši peko črnega kruha, ki jo izvršujejo mlinarji po dosedanji navadi v deželi kakor postranski obrt s pomočjo domačinov ali posebnega pomožnega osobja);
46. slaščičarjev, kolačnikov in mandole-tarjev, izdelovalcev ltandit;
47. medarjev, voščeninarjev;
48. mesarjev, prekajalcev mesa;
49. konjskih mesarjev, prekajalcev konjskega mesa;
50. milarjev;
51. tlakärjev, kolikor se razteza obrto-vanje na tlakovanje javnih cest z naravnimi kamni;
52. krovcev, ki krijejo z opeko in slcrilmi;
53. pleskarjev (barvarjev), lakirarjev, slikarjev izvesov in napisov, obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, poziatarjev in olepševalcev, izbnih slikarjev;
54. štukaturarjev.
Trgovinski minister lahko sporazumno z ministrom za notranje stvari, zaslišavši trgovinske in obrtne zbornice, zadružne zveze, kjer obstoje, in prizadete zadruge, ukazoma uvrsti tudi druge obrte, glede katerih so dani pogoji
drugega odstavka, med rokodelske, ako je s strokovno-zadružnimi napravami in strokovnimi učnimi zavodi zajamčeno, da se bodo ti obrti kot rokodelski ohranili in razvijali, če tega uvrščen j a med rokodelske obrte brez škode ni moči odložiti do zakonodajne odloke. Enako se morejo izvršiti izpremembe v razdelitvi po skupinah. Na Dunaju je z obrti, navedenimi pod točko 53, 3. odstavka, glede dokaza usposobljenosti ravnati tako, kakor da bi bili našteti v posebnih točkah. Sicer se pa more na predlog pristojne strokovne zadruge ukazoma predpisati, da velja glede vseh ali posameznih v točki 53, 3. odstavka naštetih obrtov v okolišu zadruge, ki je predlog stavila, ali pa v gotovih delih tega okoliša, kakor da bi bili glede dokaza usposobljenosti ti obrti našteti v posebnih točkah.
Trgovinski ohrti in podjetja s tovarniško vršbo se ne uvrščajo med rokodelske obrte. Domača industrija se uredi s posebnimi zakoni.
če se dvomi, je - li smatrati kakšno obrtno podjetje za tovarniški obrat, oziroma za trgovinski obrt, tedaj odloči politično deželno obla-stvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in dotične zadruge, ob prizivu pa trgovinski minister.
Tisti obrti, pri katerih je iz javnih ozirov potrebno, da jih sme vršiti samo tisti, ki prejme
posebno dovoljenje, štejejo se za koncesijonirane obrte (§§ 15 in 24).
Vsi obrti, ki se ne proglašajo za rokodelske ali koncesijonirane, so svobodni obrti.
II.	Poglavje.
2.	Pogoji samostojnega odrto vanj a.
§ 2.
Samoupravičenost.
Za samostojno obratovanje kakega obrta se praviloma zahteva, da je podjetnik upravičen sam oskrbovati svojo imovino.
Na račun oseb, katerim ni priznano svobodno oskrbovanje svoje imovine, se morejo obrti obratovati samo s pritrditvijo njih zakonitih zastopnikov in pristojnega sodišča po sposobnem namestniku (poslovodji) ali zakupniku (§ 55).
Spol ne dela razločka glede pripusta k obrtovanju.
§ 3.
Pravne osebe in družbe.
Pravne osebe se smejo po enakih pogojih kakor posamezen človek baviti z obrtom, nastaviti pa morajo sposobnega namestnika (poslovodjo) ali zakupnika (§ 55).
Društva pa smejo izvrševati obrte le v toliko, kolikor so do tega upravičena po društvenih pravilih.
Družbam, ki so dolžne, da dajo protokolo-vati firmo, more obrtno oblastvo izdati obrtni list, oziroma podeliti koncesijo tudi brez dokaza, da se je protokolovanje izvršilo, ako je le sicer nedvomno izkazano, da se je družba ustanovila. Pač pa je v vseh slučajih predpisati primerno dobo, v kateri naj se naknadno dokaže, da se je protokolovanje izvršilo in ako ta doba poteče, ne da bi se bilo to zgodilo, naj se odvzame*" obrtni list ali koncesijski odlok, ker je neveljaven.
§ 4.
Stanovske razmere.
V koliko duhovniki in redovne osebe, nadalje vojaške osebe, cesarski uradniki ali druge javno nastavljene osebe ne morejo vršiti obratov, to določajo dotični predpisi.
§ 5.
Izključujoči razlogi.
Osebe, ki so bile obsojene zaradi kakega hudodelstva, zaradi kakega pregreška iz dobičkarstva ali zoper javno nravnost ali zaradi takega prestopka ali zaradi pregreška, oznamen je-nega v § 486 lt. z., tako. tudi zaradi tihotapstva
ali zaradi teškega dohodarstvenega prestopka, se morejo od nastopa kakega obrta izključiti tedaj, če bi se bilo po posebnosti obrta v primeri z osebnostjo podjetnika in kaznjivega dejanja, ki ga je storil, bati zlorabe; v tem primeru tudi, dokler traja preiskava, ni dovoliti nastopa tistega obrta.
Kdor se je s sodnijsko ali upravno sodbo odstranil od kakega obrtovanja, je izključen od nastopa vsakega obrta, kojega izvrševanje bi ovrglo namen razsodbe.
Če je kdo obsojen s sodnijsko razsodbo, ima izključenje moč za dobo zakonitih kazenskih posledic; v primeru upravnih razsodeb morejo politična deželna oblastva izključenje takih oseb razveljaviti z ozirom na njih neoporečno vedenje.
,§7.
Občinska zveza.
Nastop kakega obrta ni odvisen od vzpre-jetja v zvezo občine, v kateri se bode obrt obratoval, in ne izpreminja ničesar v domovinstvu.
§ 8-Inozemci.
Inozemci imajo, ako se dokaže formalna vzajemnost s strani države, kateri pripadajo, z
ozirom na nastop in obratovanje kakega obrta enake pravice s tuzemci.
Ako se ne dokaže vzajemnost, potrebujejo formalne pripustitve s strani političnega deželnega oblastva.
§ 9.
Istočasno obratovanje več obrtov.
Istočasno obratovanje več obrtov je dovoljeno, ako so izpolnjene zakonite potrebščine.
§ 10.
Obrtovanje v mejnem kraju.
V mejnem kraju ostaja nastop obrtov, ki se bavijo s kontroli navezanimi predmeti, tudi še posle vezan na pogoje, ki jih predpisujejo finančni zakoni.
B.	Posebna določila.
,»-,v lafiM
a)	Pri svobodnih ob rti h.
S n.
Kdor ni izključen s prej navedenimi določili II. poglavja, ima pravico samostojno obratovati vsak svobodni obrt.
Podjetnik pa je dolžan, preden nastopi obrt, to prijaviti oblastvu.
V tej prijavi je navesti ime, starost, bivališče in državljanstvo podjetnika, s katerim obrtom se hoče baviti, in glede obrta kolikor mogoče natančno označiti kakovost obrata, končno kraj, kjer ga lioče izvrševati in, ako bi bilo morda potreba privolitve zakonitega zastopnika in pristojnega sodišča (§ 2), naj se tudi to dokaže.
Kjer se v smislu §§ 2 in 3 more obrt izvrševati samo po namestniku ali zakupniku, naj se vsi prej omenjeni podatki navedejo tudi o osebi le - tega.	»
Dveh ali več obrtov se ne sme skupaj zglasiti. Izjema je dovoljena le glede v seznamu rokodelskih obrtov pod eno točko v eno skupino združenih obrtov, ki se po krajnih potrebah in navadah praviloma skupno izvršujejo in pri katerih zadostuje enotni dokaz usposobljenosti, da se morejo pričeti.
Ako ni v tem zakonu osnovane ovire zoper osebo, opravilu in stojališče, izda oblastvo za izkaz prositelja obrten list.
V nasprotnem primeru prepove stranki dotle, da se odpravi pomislek, začetek ali nadaljevanje obrata.
. § 13
Kdor hoče pričeti trgovinske odrte, navedene v § 38, odstavek 3 in 4, mora izpolniti obče pogoje (§§ 2—10) in izkazati svojo usposobljenost.
Ta se dokaže z učnim pismom, oziroma z učnimi izpričevali o redni dovršitvi učnega razmerja in z izpričevalom (§ 79, ostavek 1) o naj-V- manj dveletni slaŽlli—Jfe« trgovinskem obrtu; skupna uporaba pa mora znašati najmanj pet
f	"
Služba kot praktikant v pisarnicah ali kontorjih tovarniško izvrševanega obrtnega pod™ja se všteva kakor služba kot vajenec v trgovinskem obrtu in služba pri prodaji blaga v proizvajalnih obrti h z delom v pisarnicah in kontorjih vred se všteva kakor služba v trgovinskem obrtu in tudi v teh primerih mora iznašati skupna uporaba najmanj pet let.
Dokaz se more, izvzemši službena izpričevala, ki jih je predložiti tudi v tem primeru, celoma ali deloma nadomestiti z izpričevalom o uspešnem obiskovanju učilišča, ki je bilo pri-poznano za to prikladno. Trgovinski minister določi ukazoma porazumno z ministrom za bogočastje in nauk, zaslišavši trgovinske in obrtne zbornice, obstoječe zadružne zveze in trgovinske zadruge, dotične zavode in ustanovi, v kaki meri njih obiskovanje nadomešča dokaz
učne dobe. 8 to odredbo se tistim, ki so dovršili kako višjo trgovinsko šolo, more skrajšati v predstoječih odstavkih predpisana službena doba na eno leto.
Glede dokaza usposobljenosti pri javnili trgovinskih in pri komanditnih družbah je uporabljati zmisln primerno določila § 14 e.
Da sc omogoči prehod od kakega proizvajalnega ali od trgovskega obrta, za kojega izvrševanje ni potreben dokaz usposobljenosti, ali od kakih strokovnih opravil trgovskega prometa, ki ne spadajo pod predpise obrtnega reda (banke, skladovnice, železniška in parobrodna podjetja, pomorsko plovstvo, pomorsko ribar-stvo, pridobitne in gospodarske zadruge, montanski in monopolni obrati itd.) na trgovinski obrt, kakršni so omenjeni v § 38, odstavek 3 in 4, more obrtno oblastvo prve instance, zasli-šavši trgovinsko in obrtno zbornico in dotično zadrugo odpustiti dokaz usposobljenosti, ako se je prosilec bavil z dotičnim opravilom najmanj pet let.
b)	P r i rokodelskih obrti h.
§ 14.
Kdor hoče začeti rokodelski obrt, se mora ravnati po predpisih §§ 11, 12 in 13 ter vrhu-tega dokazati svojo usposobljenost, in sicer:
1. mora dokazati, da se je učno razmerje redno dovršilo, in sicer izkažejo to tisti, ki so se izučili pri obrtnikih, kateri so bili člani kake zadruge, s p o 111 a g a š k i m pismom, izdanim od zadruge (§ 104); tisti pa, ki so se izučili v tovarniških obrtnih podjetjih ali v takih obratih, ko jih imetniki niso bili člani kake zadruge, pa naj se izkažejo z učnim izpričevalo m, potrjenim od občinskega oblastva tiste občine, v kateri se je nahajal obrt, oziroma z učnimi izpričevali in z izpričevalom o prestani p o m a g a š k i preizkušnji (§ 104 d);
2. se mora izkazati z delavskim izpričevalom, oziroma z delavskimi izpričevali, da je delal več let kot pomočnik v dotičnem obrtu, v tovarniškem obratu, ki je temu obrtu podoben, ali pa v tovarniški delavnici, koje obrat je podoben temu obrtu (H 81).
Delavsko izpričevalo mora biti potrjeno od zadružnega načelništva, in ako delodajalec ni bil član kake zadruge, pa od občinskega oblastva tiste občine, v kateri se je obrt opravljal.
Učna doba ne sme trajati manj nego dve leti in ne več nego štiri Ida. V teh mejah določi zadružni zbor po § 114, lit. b, oziroma H 119 c, lit. f učno dobo za vajence, ki pripadajo zadrugi. Ako to ni določeno v pravilih, se dogo-
vori število let v navedenih mejah v učni pogodbi.
Delo kot pomagač (pomočnik), oziroma kot tovarniški delavec mora trajati najmanj
tri leta.
Dokaz v § 14, odstavek 2, št. 1, da je učno razmerje redno končano, lahko nadomešča izpričevalo o uspešno dokončanem obiskovanju kakega obrtnega učnega zavoda, v katerem se učenci v dotičnem rokodelskem obrtu praktično poučujejo in strokovno izobražujejo.
Ako traja na takem zavodu praktično poučevanje v dotični stroki najmanj tri šolska leta, skrajša se tistim, ki so dovršili tak zavod, v 5. odstavku § 14 predpisana doba dela kot pomočnik oziroma tovarniški delavec na eno leto.
Istotako se določa doba praktičnega dela kot pomočnik, oziroma tovarniški delavec na eno leto, ako traja praktično poučevanje v dotični stroki najmanj dve šolski leti (ali štiri, četudi ne zaporedne tečaje), in je sprejem v zavod odvisen od tega, da se je učenec že poprej primerno praktično pečal z obrtom ali ako se po redno končanem učnem razmerju obiskuje dnevna šola kakega obrtnega učnega zavoda v namen nadaljnje izobrazbe v istem obrtu najmanj eno šolsko leto (ali dva, četudi ne zaporedna tečaja).
Tisti pomočniki, ki so redno dovršili učno razmerje, obiskovali dnevno šolo kakega obrtnega učnega zavoda v namen nadaljnje izobrazbe v svojini obrtu najmanj tri šolska leta kot redni učenci, so oproščeni predložile v § 14, alin. 2, točka 2 predpisanega delavskega izpričevala.
Dotičnc zavode in odrte, za katere morejo izpričevala omenjenih zavodov celoma ali deloma nadomeščati izučno pismo in učno izpričevalo in eventualno tudi predpisano dobo dela kot pomočnik, določi ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za bogočastje in nauk.
§ 14 b.
Ako se osebe, ki pripadajo vojski, vojni mornarici ali deželni hrambi in so redno dovršile učno dobo v kakem obrtu, uporabljajo redno za časa prezončhe službe pri obrtnih opravilih, ki so predmet rokodelskih obrtov, se šteje ta čas kakor delo kot pomočnik v dotičnem rokodelskem obrtu. Enako pravico imajo črno-vojniki pod istimi pogoji glede svoje aktivne službe. Predpisi o izkaznicah glede tega dela, ki bodo enakoveljavne kakor delavska' izpričevala, se izdajo ukazoma.
Trgovinski minister more sporazumno z ministrom za notranje stvari, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo,
p kjer obstoji, ukazoma določiti, da se šteje kakor delo kot vajenec ali pomočnik tudi delo v gotovih obratih, ki ne spadajo pod obrtni red, in njih pomožnih zavodih pri takih opravilih, ki so samaobsebi predmet rokodelskih obrtov, iz-vzemši kaznilnice in prisilne delavnice, in sicer tedaj, ako se delo vrši pod navodilom oseb, ki sc morejo izkazati z usposobljenostjo za dotični obrt ali imajo sicer zadostno strokovno izobrazbo. Predpisi glede potrebnih izpričeval se izdajo ukazoma.
Da se v posebnega ozira vrednih primerih pri sorodnih obrtih omogoči prehod od obrta na soroden obrt ali istočasno izvrševanje sorodnih obrtov, se pooblašča deželno politično oblastvo, da imetnikom po rokodelsko izvrševanih ali takih koncesioniranih obrtov, za katere je treba izkazati posebno usposobljenost (§ 23, alin. 1), zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, in dotične zadruge, v ta namen odpusti dokaz usposobljenosti, ki se zahteva v § 14.
Politično deželno oblastvo se tudi pooblašča, da zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in prizadete zadruge izjemoma izpregleda predložitevpomagaškega pisma, ozir. učnega izpričevala in izpričevala o prestani preskušnji za pomagača.
Politično deželno oldastvo more, zaslišavši prej imenovane korporacije, odpustiti tudi predložitev delavskega izpričevala, ako se na nedvomen način drugače izkaže za predpisani čas delo kot pomočnik v dotičnem obrtu, v tem obrtu podobnem tovarniškem obratu, ali delo v kaki tovarniški delavnici, ko je obrat je podoben temu obrtu.
Nihče ne sme pričeti obrta, preden ni dobil tega izpregleda.
Tistim, ki bočejo vnovič izvrševati obrt, ki so ga že izvrševali pa potem opustili, ni treba zopet izkazovati
Za nastop kakega rokodelskega obrta, ki ga navadno opravljajo ženske, more ženska, ki prijavi, da hoče tak obrt samostojno izvrševati, svojo usposobljenost dokazati tudi na drug način. Kako se to dokaže, to je prepuščeno svobodnemu preudarku obrtnega oblastva, ki naj poprej zasliši prizadeto zadrugo.
Katere obrti spadajo pod določila prejšnjega odstavka, določi ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, in prizadete zadruge.
§ 14 d
Ženska, ki prijavi na izdelovanje ženskih in otroških oblek omejeni krojaški obrt, mora praviloma izkazati, da je redno dovršila učno razmerje (§ 14, odstavek 2, št. 1). Trgovinski minister more ukreniti ukazoma sporazumno z ministrom za bogočastje in nauk, da ta izkaz nadomešča celoma ali deloma izpričevalo o uspešno dokončanem obiskovanju določenih obrtnih učilišč, v katerih se v krojaškem obrtu praktično poučuje in strokovno izobražuje.
V primerih, ki so ozira vredni, more obrtno oblastvo, zaslišavši prizadeto zadrugo, siromašnim prosilkam, da si zagotovijo živež, izpregledati ta izkaz (o redni dovršitvi učnega razmerja, oziroma s šolskim izpričevalom). Zlasti se more to izpregledati pri tistih izdelovalkah oblek, ki nimajo niti pomočnikov, niti vajencev.
Tistim imetnicam obrta za izdelovanje ženske in otroške obleke, ki so ga izvrševale že pred uveljavljenjem tega zakona, pa ga pozneje opustile, ni treba naknadno dokazovati usposobljenosti, kakor je predpisano v 3. odstavku, ako vnovič prijavijo ta obrt.
>,,§ 14 e.
Ako prijavi javna trgovska družba kak rokodelski obrt, mora najmanj en družabnik, ki je po družbeni pogodbi upravičen opravljati
19
2*
posle ali zastopati družbo, izkazati usposobljenost za dotični obrt, in tudi pri nadaljnjem izvrševanju rokodelskega obrta mora družba vsak čas ustrezati temu uvetu vsaj glede enega družabnika, ki je upravičen opravljati družbene posle. Družba mora tudi vsako izpremembo glede družabnikov, ki so usposobljeni za izvrševanje obrta, naznaniti obrtnemu oblastvu.
Ako edini za izvrševanje obrta usposobljeni družabnik nepričakovano izstopi iz družbe, naj obrtno oblastvo dri družbi rok do šestili mesecev, da naznani družabnika, ki opravlja posle in zastopa družbo ter more izkazati potrebno usposobljenost za dotični obrt.
Ta določila veljajo pri komanditnih družbah glede osebno zavezanih družabnikov.
Obrtno oblastvo mora, preden izda obrtni list za rokodelski obrt, povabiti prizadeto zadrugo, da vpogleda tekom treh tednov pri tem oblastvu od stranke za izkaz usposobljenosti predložena dokazila. Zadruga ima pravico tekom enake dobe izreči svoje mnenje o predloženem dokazu usposobljenosti.
Dokazila, ki so ponarejena, neprava ali sicer spoznana za neveljavna, se ne vračajo stranki.
c)	Pri koncesijoniranih obrti h.
§ 15.
Koncesijonirani obrti.
Ti obrti se proglašajo za koncesijonirane:
1. vsi obrti, kateri se davijo z mehaničnim ali kemičnim razmnoževanjem slovstvenih ali umetniških izdelkov ali pa tržijo z njimi (tiskarne za knjige, na haker, jeklo, les, kamen in enake vštevši tiskalnice gonjene z nogo, potem knjigarne, prodajalnice umetnin in muzikali j);
2. podjetja posojevalnic za take izdelke in čitalnic (bralnih kabinetov);
3. podjetja občasnih prevažanj oseb;
4. obrti onih, kateri imajo na javnih mestih pripravljena vozila za ljudi vsakomur v rabo. ali pa ponujajo osebne službe (kot sli, nosači i. e.);
5. brodniški (plovski) obrt po notranjih vodah;
6. obrt stavbinskih mojstrov, kladezarjev, zidarjev, kamnosekov in tesarjev;
7. obrt dimnikarjev;
8. obrt trobilcev smradnikov (kanalov);
9. obrt konjedercev;
10. narejaHin prodaja orožja in streliva;
11. nareja in prodaja ognjarskik tvarin in izdelkov ter raznesli;
12J starinarstvo;
13. zastavljavniški obrt;
14. Pripravljanje strupov in izdelovanje tvarin in preparatov, ki so namenjeni za zdravila, in prodajanje obojih, kolikor to ni izključno pridržano lekarničarjem; dalje izdelovanje in prodajanje umetnih rudninskih voda;
15. gostilničarski .in krčmarski obrti (§§16 do 20) vštevši točenje in na drobno prodajanje žganih opojnih pijač, katero ureja poseben zakon (zakon z dne 23. junija 1881. 1. drž. zakon št. 62);
16. obrtovna nareja in prodaja in točenje umetnih vin in poluvin (zakon z dne 21. junija 1880. L drž. zale. št. 120) in ministrstveni ukaz z dne 16. septembra 1880. 1. (drž. zak. št. 121);
17. polaganje plinovodnih cevi, urejanje svečave in uvajanje vode;
18. obrt narejanja in popravljanja parnih kotlov;
19. obrt narejanja igralnih kart;
20. podkovstvo;
21. obrt pokončevanja podgan, miši, škodljivih mrčesov in enakega s strupovitimi sredstvi;
22. obrtovno posredovanje služeb in mest <§ 21 a do 21 k);
23. podjetja za pokopavanje mrličev (§ 21 g).
Ukazi, doslej izdani na podlagi § 24, s katerimi se je za posamezne obrte zahtevala koncesija, ostanejo v veljavi, dokler se eventualno ne izpremene (§ 24).
Gostilničarski in krčmarski obrti.
Gostilničarski in krčmarski obrti so razdeljeni na te pravice:
a) tujce pod streho jemati;
b) oddajati jedila;
c) pivo, vino in sadjevec točiti;
d) žgane opojne pijače točiti in na drobno prodajati;
e) umetna vina in poluvina točiti;
f) prodajati kavo, čaj, čokolado, druge gorke pijače in poživila;
g) priliko dajati za dovoljene igre.
Te pravice se morejo podeliti posamez ali spojene med seboj, ali treba jih je vsakikrat v podelila izrečno navesti.
Kdor ima pravico za točenje, sme oddajati dotične pijače gostom v prostoru, določenem za izvrševanje obrta ali v odprte posode takim, ki hodijo prek ulice po nje, in prodajati te pijače v zaprtih posodah v kakršnih koli množinah.
4 17‘
H 18.
V dosego koncesije za katero v § IG naštetih pravic se poleg splošnih pogojev za samostojno obrtovanje zahteva, da je prosilec zanesljiv in neomadeževan.
Koncesijo je vsekakor odreči, ako so zoper prosilca ali zoper rodbinske ude, ki žive v družini prosilčevi, znane take reči, zaradi katerih se sme po pravici smatrati, da bi se obrt zlorabljal v pospeševanje prepovedane igre, v prikrivanje tatvine, v pospeševanje nenravnosti in pijančevanja.
Pri podelitvi koncesije je vpoštevati potrebo prebivalstva, je-li prostor, v katerem se bo obrt izvrševal, pripraven za to, nadalje je vpoštevati cesto, ulico ali trg, kjer se nahaja isti prostor in možnost policijskega nadzorovanja.
Preden podeli koncesijo, naj obrtno oblastvo zasliši občino tistega okraja, kjer bo stojal išče obrta in kjer se nahajajo ceShrska policijska oblastva, zaslišijo naj se tudi le ta. Vrh tega se mora, preden se podeli koncesija, zadruga, ki je za gostilničarski in krčmarski ohrt v tem kraju pristojna, obvestiti, da se je vložila prošnja, in pozvati, da izreče svoje morebitno mnenje najkasneje tekom 14 dni.
Pri napravi hotelov za prenočevanje tujcev v večjih mestih in v kopališčih se ni ozirati
na vprašanje, je-li to potrebno za prebivalstvo, in pri napravi hotelov v goratih krajih v po-vzdigo turistike se vrhu tega tudi ni ozirati na vprašanje o možnosti policijskega nadzorstva.
Ako se kljub ugovoru občine podeli zaprošena koncesija za izvrševanje katere v § 16 naštetih pravic, tedaj ima občina, ako koncesije ni podelilo obrtno oblastvo občine s svojim ustavom, in ako ne gre le za ponovno podelitev koncesije, ki se je doslej izvrševala v istem prostoru, tekom 14 dni po obvestitvi priziv na višje oblastvo z odloživo močjo.
Tekom istega roka ima priziv enake moči tudi zadruga, ako je pravočasno oddala svoje mnenje in se je podelila koncesija proti njenemu predlogu, izvzemši da gre za ponovno podelitev koncesije, omenjeno v prejšnjem odstavku.
Proti dvema, enako se glasečima odlokoma, ni dovoljen nadaljen priziv.
«J 19- ^
Ena in ista oseba sme v enem in istem kraju (selišču) za točenje in na drobno prodajanje žganih opojnih pijač (§ 16 d) zadobiti, v zakup vzeti ali kot namestnik prevzeti samo eno, za izvrševanje ostalih v § 16 naštetih gostilničarskih in krčmarskih obrtov dve koncesiji največ.
Gostilničarski in krčmarski obrt mora praviloma imetnik koncesije sam osebno vršiti.
Da bi se ta obrt vršil po namestniku ali v zakup dal, to naj obrtno oblastvo odobri samo iz tehtovitih razlogov.
Ako se taki obrti obratujejo po namestniku ali zakupniku, ne da bi se bilo poprej za-dobilo odobren j e obrtnega oblastva, za to se kaznuje imetnik obrta kakor tudi namestnik ali zakupnik po določilih osmega poglavja obrtnega reda, ki govori o prestopkih in kaznih.
§ 20.
Za to, da se v § 16, lit. c, d, e našteti gostilničarski in krčmarski obrti, kakor tudi kavarne premestijo v druge prostore v istem kraju, ni sicer potreba nove koncesije, vendar pa je treba dobiti dovoljenje obrtnega oblastva, ki naj se pri tem ozira na to, je-li so prostori, v katerih se hoče obrt izvrševati, za to primerni, na cesto, ulico ali trg, kjer se nahajajo dotični prostori, in na možnost policijskega nadzorovanja ter na potrebo prebivalstva.
Preden komu dovoli premestiti gostilničarski in krčmarski obrt, naj obrtno oblastvo zasliši občino tistega kraja, kjer bo stojališče obrta, in če se nahaja cesarsko policijsko oblastvo, naj se zasliši tudi to oblastvo. Vrhutcga je, preden se podeli to dovoljenje, obvestiti za-
drugo, ki je za gostilničarski in krčmarski obrt krajno pristojna, da se je vložila prošnja, in jo pozvati, da naj izda svoje morebitno mnenje najkasneje tekom 14 dni.
Alco navzlic ugovoru občine obrtno obla-stvo dovoli premestiti gostilničarski in krčmarski obrt v druge prostore, tedaj gre občini — ako dovoljenja ni dalo obrtno oblastvo občine, s svojini ustavom — tekom 14 dni po obvestitvi priziv na višje oblastvo.
Tekom istega roka gre priziv tudi zadrugi, ako je pravočasno oddala svoje mnenje in se je podelilo dovolilo proti njenemu predlogu.
Proti dvema, enako se glasečima odlokoma ni dovoljen nadaljni priziv.
Za samo začasno izvrševanje gostilničarskega in krčmarskega obrta zunaj odobrenih stalnih obratovališč ob posameznih posebnih prilikah (na ljudskih slavnostih, veselicah v dobrodelne namene, razstavah, staviščih, sejmih, vojaških vajah, koncentracijah vojaških čet, manevrih itd.) zadostuje, da tisti, ki izvršujejo kak tak obrt v isti ali kaki sosednji občini, dobe od obrtnega oblastva dovolilo (licenco), katero se izda od primera do primera, potem, ko je presodilo, ali je potreba, da se nameravani 'obrt
§ 20 a.
izvršuje; v tem dovolila je natančno oznameniti dotično priliko, kraj, kjer se bo obrt izvrševal in koliko časa velja dovolilo.
Podjetja, ki imajo zgolj namen, prenočevati in z živežem preskrbovati popotnike kakega prevoznega podjetja (popotnike v mcd-krovu, oziroma v tretjem ali tistem ladijskem razredu, ki bo ukazoma proglašen za enakove-1 javen) v zbiralni postaji ali v vkrcališču, se urede s posebnim zakonom v varstvo izseljencev.
§ 21.
Tiskarski obrti.
Obrti, navedeni v § 15, točki 1 se smejo praviloma ustanavljati samo v takih krajih, kjer ima sedež politično okrajno ali cesarsko policijsko oblastvo.
Vendar to določilo ne velja za trgovino, ki se bavi edino le s šolskimi knjigami in molitveniki, koledarji in podobami svetnikov.
Koncesijo za trgovino, ki se bavi izključno s šolskimi knjigami, molitveniki, koledarji in podobami svetnikov, podeljuje obrtno oblastvo prve instance.
V koliko se morejo v prejšnjem odstavku navedeni tiskarski izdelki prodajati brez koncesije, ki dovoljuje prodajo tiskarskih izdelkov
sploh ali pa omejeno trgovino s temi tiskarskimi izdelki, to določa tiskovni zakon.
Za trgovino s tiskarskimi izdelki, ki imajo namen služiti zgolj potrebam obrta in prometa ali domačega ali družabnega življenja in se ne morejo smatrati za umetniške izdelke (šolski zvezki, ceniki, razglednice, karte za voščila, najemniška naznanila, golice za račune in razdelitev šolskih ur, pisanke, kontokorentni računi, prilepki za knjige in zvezke,' modelirne pole za poslikanje, odsnemalne podobice, predloge za izrezače, pole za voščila, tiskovine za industrijske in pisarniške namene in druge) sploh ni potreba koncesije, temveč tako trgovino je prijaviti kot svoboden obrt.
Obrtoma obratovano posredovanje služeb in mest je koncesijoniran obrt brez razločka mest in služeb, katere je posredovati.
Kdor hoče pričeti ta obrt, mora izpolniti za samostojno obrtovanje sploh predpisane pogoje (§§ 2 do 10) in vrhutega se zahteva zadostna splošna omika, zanesljivost z ozirom na obrt in primerna obratovalnica.
Pri podelitvi koncesije se je vrhutega ozirati na krajevne razmere; podelitev je tudi od
Obrtno posredovanje služeb in mest.
tega odvisna, da s stališča varnostne, zdravstvene in nravnostne policije ni zaprek proti nameravanemu obrtovanju.
Presojajo krajevne razmere se je zlasti tudi primerno ozirati na to, ali in v koliko so v občini že zadostno poskrbeli za posredovanje služeb in mest sama država, dežela, okraj, občina ali društva; v ta namen naj se ti zavodi zaslišijo, preden se podeli koncesija. Alco se koncesija podeli navzlic ugovoru zaslišanih zavodov, imajo ti zavodi tekom 14 dni po obvestitvi pravico priziva z odloživo močjo.
Koncesija se more podeliti tudi do preklica.
Trgovinski minister, sporazumno z ministrom za notranje stvari more ukazoma izdati še obširnejša določila, kako se dobi koncesija za posredovanje služeb in mest posameznih kategorij.
, § 21 b.
Koncesije se morejo podeliti za posredovanje služeb in mest sploh ali pa omejiti zlasti na določene vrste služeb in mest.
§ 21 c.
Da se more posredovanje služeb in mest izvrševati obenem z drugim obrtom po isti osebi ali v istem prostoru, to je dovoljeno samo s po-
sebnim	odobren jem	političnega deželnega
oblastva.
Tistim, ki imajo koncesijo za ta obrt, toda ne pravice prenočevati tujce (§ 1(5, lit. a), je prepovedano, prenočevati tuje ženske, ki iščejo dela.
J21 '1;	’
Obrt posredovanja služeb in mest mora izvrševati imetnik koncesije praviloma osebno. Dopustno ni, dajati tak obrt v zakup.
Nasproti pa more politično deželno obla-stvo iz važnih razlogov dovoliti, da izvršuje obrt kak namestnik.
,121^..
Vsak prosilec za obrt posredovanja služeb in mest mora obenem s prošnjo predložiti obla-
stvu, ki podeljuje koncesijo, opravilni red, v
katerem mora biti natančno določeno, kakšne pristojbine ii.i pogoje bo zahteval imetnik obrt a v svojem poslovanju.
Imetniku koncesije je prepovedano, dajati ali prejemati predujme ali sprejemati kavcije za mesta, ki jih on posreduje.
Opravilni red naj se nabije v obratovalnici.
Vsako izpremembo opravilnega reda mora poprej odobriti politično deželno oblastvo.
Imetniki koncesij so dolžni dajati na zahtevo obrtnega oblastva glede svojega opravilnega obrata podatke, ki so potrebni za statistiko javnih izkazov o delu.
§ 21 t ..
Tisti, ki so že po prejšnjih predpisih v redu dobili dovoljenje za posredovanje služeb in mest, se morajo ob nadaljnjem izvrševanju te koncesije ravnati po predpisih tega zakona in predložiti tekom štirih tednov političnemu deželnemu oblastvu v odobren j e v § 21 e omenjeni opravilni red.
, § 21 g^ „
Podjetja za pokopavanje mrličev.
Pri podelitvi v § 15, točki 23 omenjenega obrta se je presojaje krajevne razmere zlasti tudi na to primerno ozirati, ali in v koliko je že občina zadostno poskrbela za pokopavanje mrličev.
Natančnejša določila o obsegu pravic podjetij za pokopavanje mrličev in o pristojbinski tarifi, katero mora imetnik koncesije predložiti obrtnemu oblastvu v odobrenje, se izdajo ukazoma.
Proti podelitvi koncesije ima občina tekom 14 dni po obvestitvi priziv z odloživo močjo.
Kdor hoče vršiti obrt, ki potrebuje koncesije, mora prositi za koncesijo ter izkazati izpolnjene zakonite zahteve. Preden se dobi koncesija, se ne sme začeti obrat.
§ 23.	“
Posebne zahteve.
Kdor hoče pričeti koncesijoniran obrt, mora izpolniti za samostojno izvrševanje pri vseh obrtih predpisane pogoje (§§ 2—10); vrhu-tega se zahteva zanesljivost glede dotičnega obrta in pri obrtih, naštetih v § 15 pod točkami 1, 2, 5, 0, 7, 8, 10, 11, 14, 17, 18, 20, 21, 22 in 23 posebna usposobljenost. Kako se izkaže usposobljenost, ustanavlja, kolikor to š.e ni določeno v tem zakonu, ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari in z ministrom za bogočastje in nauk.
Zakon z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zale. št. 193), s katerim se urejajo koncesijoniraui stavlnnski obrti, se ne izpreminja.
Trgovinski minister more sporazumno z ministrom za notranje stvari, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružne zveze, kjer obstoje, in prizadete zadruge, ukazoma splošno
ali pa za posamezne kraje ali ozemlja predpisati, da se neke vrste gostilničarskih in kramarskih obrtov, katere je natančno oznameniti, morejo podeliti samo takim prosilcem, ki morejo izkazati posebno usposobljenost, kakor se natančnejše določa ukazoma.
V prejšnjem odstavku omenjeni predpisi se pa morejo le izdati, kolikor je s strokovno-zadružnimi napravami in strokovnimi učilišči poskrbljeno v krajih, ki pridejo v poštev, za popolno izobrazbo naraščaja v dotičnib obrtih.
Ob podelitvi v § 15, pod točkami 1, 2, 3, 4, 7, 9, 12, 13, 15, 16, 22 in 23 naštetih obrtov in ob podelitvi v točki 14 navedenega obrta za prodajo strupov in takih tvarin in izdelkov, ki so namenjeni za zdravila, se je ozirati vrhu tega na krajevne razmere; podelitev v § 15 naštetih obrtov je nadalje odvisna od tega, da s stališča varnostne, nravstvene, zdravstvene, požarne in prometne policije ni nikakega pomisleka proti nameravanemu obrtovanju.
§ 23 a.
Preden obrtno oblastvo podeli koncesijo za obrt, za kateri se zahteva posebno usposobljenost (§ 23, odstavek 1 in 3), mora dati prizadeti zadrugi priliko, da v teku treh tednov vpogleda pri ohlastvu dokazila, katera je stranka predložila v namen, da izkaže svojo usposob-
ljenost. V istem roku ima zadruga pravico, oddati svoje mnenje o predloženem dokazu usposobljenosti.
Dopustno je izpregledati dokaz usposobljenosti in se je ravnati pri tem zmislu primerno po določilih, ki veljajo za rokodelske obete (§ 14 c).
Predpis prejšnjega odstavka ne velja za stavbinske obrte.
Glede tega, kako je posebno usposobljenost izkazati pri javnih trgovinskih in koman-ditnih družbah, veljajo zmislu primero določila § 14 c. Pri obrtnih podjetjih s tovarniško vršbo zadostuje, da izkaže posebno usposobljenost namestnik (poslovodja). Ako je vprašanje, ali je smatrati koncesijonirano obrtno podjetje, kakor po tovarniško izvrševano, odloči naj se po predpisu § 1, alinea (>.
Nadalje naj se pri takih obrtili, pri katerih se je ob podelitvi koncesije ozirati na krajevne razmere, zasliši poprej občina, v kateri je obrt.
Pridržek.
Trgovinski minister, sporazumno z ministrom za notranje stvari, je pooblaščen, da zasl išavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružne
zveze, kjer obstoje, in prizadete zadruge, do zakonite ureditve podvrže koncesiji tudi še posamezne druge, v tem poglavju ne naštete obrte, splošno ali pa za določene okraje, ako to javni oziri nujno zahtevajo.
V ta ukaz se morejo sprejeti določila, kaka osebna in strokovna usposobljenost se zahteva od tistega, ki se poganja za koncesijo, kako mora biti stojal išče in obratovališče, nadalje določila o načinu, obsegu in pogojih obrtovanja. Zlasti se more določiti, v koliko je prepovedano izvrševanje po zakupnikih ali namestnikih, ali proglasiti, da ni dopuščeno izvrševati obenem druge obrte. Nadalje se morejo izdati določila o dolžnosti, da se pišejo posebne knjige in izkazi, določila o tem, da je posebna obrtnopoli-cijska uredba pripustila,o upoštevanju krajevne potrebe in o instanci, ki podeljuje koncesije.
Enako se morejo posamezni, sedaj konce-sijonirani obrti oprostiti od tega, da bi se za nje zahtevala koncesija, ako izpremenjene razmere pokažejo, da je to dopustno, in če se tudi sme ukazati, da so vse druge osebe izključene od izvrševanja istega obrta. v tistih krajih, kjer je oblastvo v korist prometa za določena opravila in dela, katera potrebujejo posebnega javnega zaupanja, nastavilo in zapriseglo določene osebe.
III. Poglavje.
Potreba odobrila za napravo obratovalnice pri posameznih obrtih.
Obratovalnice, ki potrebujejo odobrila.
Odobrila za napravo obratovalnice je potreba pri vseh obrtih, kateri se vrše s posebnimi za obratovanje napravljenimi gorišči (ognjišči), parnimi stroji, drugimi gibali (motorji) ali vodnimi stroji, ali kateri utegnejo z zdravstveno škodljivimi vplivi, s takim obratovanjem, ki je varnosti opasno, s smradom ali z nenavadnim hrupom obližju nevarni ali nadležni biti. Pred zadobljenim odobren jem se te obratovalnice ne smejo napraviti.
Pri vseh' takih obrtovalnicah, ako ne spadajo med one, o katerih se bode govorilo v § 27, dolžno je oblastvo po najkrajšem potu pretehtati napake (nepriličnosti), na katere bi bilo pomisliti, ter predpisati v oziru na napravo obrtovalnice uvete in utesnitve, katerih bi bilo treba; pri tem bode posebno paziti na to, da take obrtovalnice ne bodo nikakor motile
§ 26
Postopek vobče.
cerkva, šol, bolnic in drugih javnih zavodov in noslopij, in da ne bodo morebiti že sami za delo namenjeni prostori nevarni življenju ali zdravju ljudi, kateri delajo v njih.
v § 27.
Poseben postopek pri nekih obratovalnicah.
Za naslednje obratovalnice se sme odo-breijje podeliti samo na podstavi postopka, kakor ga predpisujejo sledeči paragrafi; te so: Konjedernice;
2/ obratovališča za napravljanje ognjar ske tvarine, ognjarskih izdelkov za zabavne ognje in raznesilnih stvari;
3* čistilnice za ščetino, žimo in perje;
4, varTIhice za krvni lug;
5./ tovarne kemijskegablaga (kemikalij; (
8J cementnice;
7y tovarne umetnega gnojila (gnojnega prahu ali pudre te, gnojilne scalnične soli in dr.);
8./ rokodelnice (manufakture) za strune. iz črevf
9. prečiščalnice za rudninska olja;
Iti.; tovarne krovne lepenke in krovne tla-
lcovine;
11.) zavodi za delanje in čiščenje črevnih strun;
12/ varilnice za pokost (firnaž) in terpentin;
13/ madilnice (moeilnice) za lan in konopljo;
14/ drobarnice;
15. stope ali mlini za zlati in srebrni drobir;
16. steklarnice;
17. stroj ar nice in liranišča surovih kož;
18. tovarne za rožene gumbe;
lQv sušilnice za hmelj z žveplom;
20. lesopojnice;
24. svečarnice;
22, belilnice za kosti;
23, varilnice za kosti;
24/ stope in mlini za kosti;
25- žgalnice (palilnice) za kosti, tovarne špodija (koščene gari);
26.. kotlarnice;
27. klejarnice (varilnice za klej ali lini);
28. naprave za delanje in hranjenje sve-čavnega plina;
29 talilnice (topilnice) za kovine, plavil-nice in samokovi, kolikor pravica napravljati jih ne izvira iz podelitve rudnika;
30./tovarne za stroje;
31. öljarriiee7”tovärne za pokost in lak;
32., slnöTariiTce, varilnice za asfalt (zemeljsko smolo) in Kolomaz;
33J papirnice;
tovarne solne kisline;
35/ tovarne soliterne kisline ;
36- tovarne za salmijak;
37. smodilnice za volno in bombaž;
38. tovarne za žvepleno kislino;
39. klavnice in tovarne za krvno beljakovino ali albumin;
40. brzobelnice;
41. milarnice;
42. naprave za am al gam o vanj e zrcal;
43. kamenolomi (kamenarnice), opekar-nice, žfpnenice in sadrarnice (mavčnice), kolikor niso postransko delo kmetijstva, in če se apnenica ali sadrarnica napravlja kje drugje ni ne ondukaj, kjer se dobiva tvarina sama;
44..' lojarnice (talilnice za loj);
45.. lončarnice (naprave, kjer se žge gli-nenina);	  >
46. rokpdelniße za povoskano platno;
47. tovarne netil nega blaga;
48. cükrarnice, tovarne za špirit in stisnjene droži;
49. naprave za koks;
50. naprave za katran,
51. naprave za katran lesa,
52. sajarnice,
Trgovinski minister je pooblaščen, po razumno z ministrom za notranje stvari, povpra-
čc se postavijo kje drugje in ne ondukaj, kjer se dobiva tvarina sama.
šavši trgovinske in obrtne zbornice, ukazoma kaj izpremeniti v tem seznamu.
§ M-
Prošnja.
Za odobrenje v § 27 imenovanih obratovalnic je treba prositi obrtno oblastvo ter prošnji priložiti potrebne opise in risbe.
§29,	'
Izrok.
Nameravano podjetje naj oblastvo razglasi z oglasom v dotieni občini nabitim in s posebnim priobčilom županu m znanim mejašem — po okolnostib tudi s tem, da ta oglas enkrat uvrstiti da v novine, za uradna naznanila namenjene, ter naj pri tem na dobo od 2 do 4 tednov nastavi komisijsko razpravo, pri ka-teri bode podati kake ugovore, —. ako se ni že prej zgodilo pismeno — ker bi oblastvo sicer, ako se ne najde uradoma nilcak pomislek, dopustilo obratovalnico napraviti.
Oblastvo naj tudi ukrene, da se uradna dejanja, katerih bi bilo morebiti iz ozirov na stavbinsko, požarno in zdravstveno policijo, ip
pa po zakonih o porabi voda, kolikor moči, opravijo hkratu z onimi, ki merijo na obrtno-policijsko dopustnost obratovalnice.
Razprava.
Pri komisijski razpravi naj oblastvo uradoma in tudi tedaj, kadar ni ugovora zoper £< ' • obratovalnico, poizve vse merodajne oltolnosti in vse ugovore korenito pretehta ter, kolikor moči gleda, da se ugovori poravnajo z lepa.
V razloki, katera naj se da kar najhitreje, je vsekakor izreči, je li in v koliko je moči nameravano obratovalnico v obrtno-policijskem oziru dopustiti in se torej odobruje.
Ako se obratovalnica odobruje, naj ta razjoka obseza pogoje in omejitve, ki so morebiti potrebne z ozirom na napravo in obratovanje, in pa naredbe, ki se vidijo potrebne, da ne bi morebiti naprava delavnih prostorov nasprotovala določilom § 26.
Ako se je zoper podjetje ugovarjalo iz zasebnopravnih naslovov ter ni bilo moči ugovorov poravnati iz lepa, treba jih je podeljujoč odobrenje, izrecno navesti z napotilom, naj se doženo s pravdo. Političnemu oblastvu to ne more dajati povoda, da bi prepovedalo napravo obratovalnice.
Samo sodišču pristoji na zaprosbo stranke razločiti vprašanje, je li napravo obratovalnice, ki se je v obrtno-policijskem oziru spoznala za dopustno, ustaviti dotle, da se dožene pravda, ali pa če se sme in s katerimi utesnili se sme obratovalnica med tem napraviti (§h 340, 341, 342 ob. gr. drž. zak.).
Troške za oznanilo in postopek o napravi obratovalnic plačuje podjetnik; a troške, ki jih nagajivi (objestni) ugovori napravijo, nosi naj ta, kdor je ugovarjal.
Premene obratovalnice.
Premene v kakovosti obratovalnice ali v izdelovanju, ali znamenito razširjanje, po katerem nastane katera v § 25 v misel vzetih okolnosti, je pred izvedbo na znanje dati obrtnemu oblastvu, katero sme komisijsko razpravljanje opustiti tedaj, če se uveri, da namerjana premena ali razširba mejašem ali občini sploh prinese nove ali večje kvare, nevarnosti ali nadlege, nego so združene z dozdanjo obratovalnico.
Zaradi premene v obrtnikovi osebi ni potreba novega odobrenja obratovalnice.
A ko se v letu dni po odobrenju obratovalnice obrtovanjo ne začne ali se za več nego tri leta pretrga, mine odobrenje obratovalnice.
Kadar so dani ozira vredni razlogi, tedaj je na obrtnikovo prošnjo te rokove primerno podaljšati.
če se po kakem elementarnem prigodku ali drugih primerih obratovalnica popolnem razdene, treba je, preden se vnovič jame obratovanje, poprositi za dovoljenje.
Priziv.
Obrtnega oblastva razloko o obratovalnicah in o vprašanjih, ki se tičejo uporabe določil poprejšnjih paragrafov tega poglavja, treba je z razlogi vred na znanje dati strankam, to je prositeljem in onim, kateri so ugovarjali.
Vsaki stranki odprt je zoper razloko priziv na višjo instanco ter naj se v 14 dnevih pismeno ali ustmeno vpoloži pri političnem obla-stvu, katero je razsodilo na prvi instanci.
O pravem času podani priziv ima od-loživo moč.
Deželnemu oblastvu je pridržano za te kraje, v katerih občine in zadruge imajo ali napravijo j.';vnih klavnic v dovoljnem obsegu, na predlog občinskega zastopa prepovedati nadaljnjo porabo obstoječih in napravo novih zasebnih klavnic.
Tarife za pristojbine, ki se bodo pobirale, mora odobriti deželno oblastvo.
Obseg in izvrševanje obrtnih pravic.
Obseg obrtne pravice se presoja po vsebini obrtnega lista ali koncesije ih pri tem se je držati določil, obseženih v naslednjih paragrafih.
V dvomih o obsegu obrtnih pravic odloča politično deželno oblastvo, vprašavši za mnenje trgovinsko in obrtno zbornico, ki naj o tem zasliši strokovno zadružno zvezo, kjer obstoji, in pa prizadeto zadrugo.
Vsak obrtnik ima pravico, združevati vsa dela, katera so potrebna za popolno dovršitev
IV. Poglav
§ 36,
njegovih izdelkov in imeti zato potrebne pomožne delavce tudi drugih obrtov. Pod pomožnimi delavci, kolikor gre za rokodelske in take koncesijonirane obrte, katere more pričeti le, kdor izkaže za to posebno usposobljenost (§ 23, alinea 1), se ne razumevajo tukaj vajenci dotič-nili drugih olrntov.
Enako imajo obrtniki pravico, vzdržavati svoje delavne naprave, stroje, orodja in druge obratne pripomočke in izdelovati za potrebe lastnega obrata pomožna sredstva (zavoje, omotke in enako), ki sc po trgovski navadi rabijo za tržno izpečavanje njihovih izdelkov.
Glede prodajanja blaga svojega izdelka ni nobene omejitve.
§ 38.
Zglasitev trgovinskega obrta brez omejitve na določeno blago ali določene vrste blaga obsega v sebi pravico, tržiti z vsem blagom, ki je dopuščeno v svobodnem prometu in ki glede prodaje ni vezano na posebno dovolilo (koncesijo).
Zglasitev trgovinskega, na določeno blago ali določeno vrsto blaga omejenega obrta daje pravico, tržiti samo z dotičnim blagom.
Trgovino na drobno v obsegu, naznačenem v prvem odstavku (trgovino z mešanim blagom), morejo zglasiti samo tisti, ki morejo iz-
kazati usposobljenost, kakor je predpisano v § 13 a.
Enako mora izkazati svojo usposobljenost, kdor. hoče pričeti trgovino s kolonijalnim blagom, s špecerijskim in z materijalnim blagom.
Imetniki v prejšnjih odstavkih navedenih trgovinskih obrtov, ki morajo ob zglasitvi odrta izkazati svojo usposobljenost, imajo izključno pravico, prodajati na drobno sladkor, kavo, čaj, dišave, rudninska olja, materija]no blago in barve in žgane opojne pijače v posodah, zaprtih po trgovinski navadi; sicer se pa nič ne izpremeni v obsegu pravic zglašenih obrtov.
V prejšnjem odstavku omenjeni pridržek ne velja niti glede prodajalnih pravic proizvajalcev niti glede že pridobljenih pravic za prodajanje sploh in ne bo imel veljave v takih krajih, v katerih na dan objave tega zakona še ni nobenega v 3. in 4. odstavku naštetih trgovinskih obrtov za prodajo na drobno, dokler se ukazoma ne odpravi ta izjema z ozirom na bistveni razvoj krajevnih razmer.
§ 38 a.
Imetnik trgovinskega obrta vobče kakor tak nima pravice, prirejati ali podelovati obrtne izdelke in prenarejati ali popravljati
jih; pač pa sme na blagu, ko j e ponuja ali ima dobaviti, izvršiti take izpremembe, ki imajo zgolj namen prilagoditi blago potrebam kupca, da se sploh more špečati.
Imetnik trgovinskega obrta ima pravico, sprejemati naročila na blago, katero sme glasom svoje obrtne prijave prodajati. V ta namen sme tudi mero jemati, ako le da izgotavljati naročeno blago po samostojnih proizvajalcih. Z isto omejitvijo sme tudi prevzemati izvršitev izprememb in poprav od njega dobavljenih izdelkov.
V prejšnjem odstavku omenjeno pravico, merö jemati, imajo imetniki trgovinskih obrtov kakor taki glede čevljarskega blaga, moških, ženskih in otroških oblek, katerih izgotavljanjc spada v obseg pravic rokodelskih obrtov, čevljarjev in izdelovalcev oblek, le v kolikor je potrebno za izbiranje primernega blaga, iz nje-hove zaloge. Ta omejitev pravice, mero jemati, ne velja, glede imetnikov takih trgovinskih obrtov, ki so se s trgovino s čevlji ali oblekami izključno ali pretežno pečali že 1. dne januarja 1907. I.
Imetniki trgovinskih obrtov nimajo pravice, sprejemati naročila za poprave čevljarskega blaga oziroma oblek.
Stalna obratovališča.
Tisti, ki se bavijo s svobodnimi ali rokodelskimi obrti, smejo v občini, v kateri je sto-jališče obrta, imeti po več stalnih obratovališč (delavnic ali prodajalnic) in jih znotraj občine premeščati na drug kraj.
Vendar je treba to v vseh primerih naznaniti obrtnemu oblastvu.
Koneejsijonirana obrt se sme premestiti na drug kraj v isti občini samo potem, ko se je dobilo odobrenje obrtnega oblastva.
A ko gre za premeščen j e koncesijonira-nega obrta, ob kojega podelitvi se je ozirati na krajevne razmere (§ 23, alinea 5), mora obrtno oblastvo zaslišati občino, kjer bo stojališče obrta, predno odobri premeščenje.
Podružnlce in zaloge.
Ako hočejo obrtniki poleg glavnega obratovališča napraviti podružnice ali zaloge (katerim pa ni prištevati skladišč in drugih, samo • v shrambo blaga služečih prostorov), morajo to vedno prijaviti, ako gre za svobodne ali rokodelske obrte, obrtnemu oblastvu, imenujoč
stojališče podružnice ali zaloge. To je prijaviti obrtnemu oblastvu glavnega obratovališča, kakor tudi obrtnemu oblastvu stojališča podružnice ali zaloge.
Pri koncesijoniranih obrtili je v teli primerih treba dobiti posebno odobren j e obrtnega oblastva, in sicer, kadar gre za obrte, katere podeliti je pristojno višje oblastvo, tistega višjega oblastva, v čigar upravnem področju bo podružnica ali zaloga, v vseli drugih primerih pa obrtnega oblastva stojališča podružnice ali zaloge.V vsakem primeru pa je prijaviti to tudi obrtnemu oblastvu glavnega obratovališča.
Ako z ozirom na nameravano napravo podružnic ali zalog obstoje take okolnosti, katere v zmislu tega zakona ne dopuščajo, da bi se izročil obrtni list (§ 13), oziroma, da bi se podelila koncesija (§ 22), naj oblastvo stranki prepove napraviti podružnice ali zaloge in naj ji da na znanje zadržke.
Razen tega naj oblastvo tudi tukaj, če gre za napravo novega obratovališča, postopa po določilih tretjega poglavja.
Obrtovanje zunaj stojališča.
Obrtniki smejo tudi zunaj občine svojega stojališča izdelke svojega obrta kamorkoli pri
obrtnikih, ki. smejo na prodaj imeti take izdelke, v komisijo dajati, naročnikom pošiljati in povsod opravljati naročena dela.
' § 42.
Za izvrševanje dimnikarskega obrta more politično deželno oblastvo iz ozirov požarne policije, zaslišavši zadrugo, ako obstoji za ta obrt, in občinske zastope, odrediti omejitev po okrajih, ki pa praviloma ne smejo segati preko mej enega političnega okraja.
Enako omejitev more v potrebi politično deželno oblastvo odrediti iz zdravstveno-poli-cijskili ozirov, zaslišavši prizadete zadruge in občinske zastope, tudi glede obrtov onih, ki trebijo kanale (greznice) in glede konjedercev.
Posledica takih omejitev je, da smejo v vsakem omejenem okraju le tisti obrtniki doti čne kategorije izvrševati taka dela, ki imajo svoje stojališče v tem okraju. Toda v nujni sili se smejo dimnikarji, trebilci kanalov in konjederci pozvati na pomoč tudi izven njihovih okrajev.
Politično deželno ohlastvo more, zaslišavši zadrugo, kjer obstoji, in občinske zastope, odrediti, da se izpremeni ali odpravi taka omejitev po okrajih, ne da bi prizadeti obrtniki imeli zaradi tega pravico do kake odškodnine.
S 43.
Preselitev.
Pri vseli obrtih naj se preselitev v kraj, ki leži izven občine dosedanjega stojališča obrta, smatra za ustanovitev novega obrta, vendar naj se vnovič ne zahteva dokaz strokovne usposobljenosti, ki je predpisana v nekaterih obrtih.
§ 44.
Vnanje oznamenilo.
Obrtniki imajo dolžnost, posluževati se primernega oznamenila na svojih stalnih olna-tovališčih ali stanovanjih ter imajo pravico še z drugimi pomočiti na znanje dajati svoj obrt.
<3 45.^,
Dolžnost, zglašati firmo, da se vpiše v trgovinski vpisnik (register), je uravnana s trgovinsko zakonitimi predpisi in nje se ne dotika ta zakon.
L 46.—
Posezanje v drugih pravice.
Noben obrtnik nima pravice, za vnanje oznamenilo svojega obratovališča ali stanovanja in tako tudi v cirltularjih, javnih oznanilih
ali cenovnikili protipravno prisvajati si ime, firmo, grb ali posebno oznamenilo zavoda drugega tuzemskega obrtnika ali izdelovalca (pro-izvodnilta), ali tako, kakor je gori navedeno, o predmetih svojega obrta po krivem oznanjati, da izhajajo iz kakega drugega obratovališča.
Taka posega daje oškodovancu pravico, pred pristojnim obrtnim oblastvom siliti na to, da se nadaljšnja raba protipravnega ozname-nila ustavi, oziroma prepove lažnjivo oznanjanje.
Oškodovanim dodeljena obramba ne izgubi svoje veljave zaradi tega, da se v protipravnem oznamenilu ali lažnjivem oznanjanju ime, firma, grb, posebno oznamenilo zavoda ali tuje obratovališče ponavljajo ali posnemajo s takimi pristavki, izpustki ali drugimi premem-bami, katerih o navadni pozornosti ni zapaziti.
Ako je kdo vetioma storil katero v § 46 omenjenih poseg, kriv je prestopka, ki naj se kaznuje po obrtnem redu.
Samo na zahtev oškodovanega se sme zaradi take posege pognati kazenska razprava, kadar ne gre za kaznjivo dejanje, katero kazenska sodišča uradoma zasledujejo po občem kazenskem zakonu, ali če posega ni podvržena
kazni zaradi nereda po členu 26, odstavku 2 trgovinskega zakonika.
Vendar ako oškodovanec svojo zaprošnjo za kaznovanje oporeče, še predno se razglasi razloka oblastva obtožencu, tedaj je, ne krateč njegovih zasebnopravnih zahtev oškodovanja, opustiti vsako kaznovanje in tudi vsako nadaljnjo preiskavo zaradi kaznovanja.
§ 48.
V §§ 46 in 47 domačim obrtnikom in izdelovalcem (proizvodnikom) dodeljena obramba pr is to ji pod uvetom, da dotična država dopušča vzajemnost, tudi vnanjim obrtnikom in izdelovalcem.
§ 49.
v«L— •
Dalje se zakrivi prestopka:
1. Vsak	obrtnik, kateri se	v primerih, ne
že	zadetih v	§ 46 ali z zakonom	o obrambi
obrtniških znamk v vnanje oznamenilo svojega obratovališča	ali stanovišča,	v	oznamenilo
obrtnih izdelkov ali sploh vršeč svoja opravila ali oddajaje svoj podpis poslužuje imena, katero mu ne pristoji, ne v to opravičen z vpisom svoje firme v trgovinski vpisnik;
2. vsak	obrtnik, kateri	si	v primerih,
omenjenih pod točko 1, pripisuje odlikovanja, katera mu niso bila podeljena;
3. vsak obrtnik, kateri se v primerih, omenjenih pod točko 1, poslužuje oznamenila, po katerem se da misliti, da je v kakem družbenem razmerju, ko v resnici ni takega razmerja;
4. vsak obrtnik, kateri se v primerih, pod točko 1 omenjenih, ne poslužuje svojega polnega imena in priimka, ne da bi bil, ko mu je firma že vpisana v trgovinski vpisnik, v to upravičen;
5. vsak obrtnik, kateri se v primerih, pod točko 1 omenjenih, pri obstanku družbenega razmerja poslužuje oznamenila, obsegajočega ne samo imen družabnikov, ampak tudi pristavek, ki namiguje na obstanek družbe, ko v zmislu trgovinskega zakonika nima pravice do take firme.
Ako je katero v §§ 46—49 navedenih dejanj podvrženo kazni zaradi nereda po členu 26, odstavek 2 trgovinskega zakonika, naj kazni v § 131, lit. a), h) in c) obrtnega reda izrečene, • ne nastopijo posebe.
Razloka o zahtevah povračila škode, storjene mu s posegam! in prestopki v § 46—49 naštetimi, gre samo in edino pristojnim sodiščem,' katera naj o tem, je - li kaj škode in kolika je, svobodno razsojajo po svojem mnenju.
§ 51. J Ustanavljanje najvišjih tarif.
Za prodajo na drobno pri blagu, ki spada med najpotrebnejše stvari vsakdanjega živeža, potem za obrte dimnikarjev, trebilcev kanalov, konjedercev, prevoznikov in strežnikov, na določenem mestu stoječih, smejo se staviti najviše (maksimalne) tarife.
To naj se za obrte dimnikarjev, trebilcev kanalov in konjedercev stori vsekakor tedaj, če se za dotične obrte ukrene omejenje po okrajih, v zmislu § 42. Tarife se lahko ustanove različno za posamezne občine.
V gorenjih odstavkih omenjene tarife ustanovi politično deželno oblastvo, zaslišavši občinske zastope, dovprašavši trgovinsko in obrtno zbornico in dotične strokovne zadruge, oziraje se na obstoječe razmere, in te tarife veljajo samo za okoliš dotičnih občin do oporelte.
Za prevažanje oseb se v gorenjem odstavku omenjene naj večinske tarife ustanove po predi 6gu občinskega zastopa in poslušavši trgovinsko in obrtno zbornico in pa strokovne zadruge, kjer obstoje.
Kar se tiče v posameznih občinah za mesarstvo in za pekarstvo obstoječe uredbe dajanja v zakup, ostajajo merodajni posebni predpisi.
Poočitovanjc cene.
Za prodajo na drobno blaga, ki spada med najpotrebnejše stvari vsakdanjega življenja in pa za gostilničarstvo in krčmarstvo, dalje za prevozništvo in za obrt strežnikov, na določenem mestu stoječih, naj obrtno oblastvo ukaže, naj se poočitijo cene po kolikosti in kakovosti.
Dolžnost obratovanja pri nekih obrtih.
Peki, mesarji, dimnikarji, obrtniki kana-lotrebci in prevozniki ljudi ne smejo enkrat začetega dela ustaviti, kadar se jim zdi, temuč morajo, če nameravajo prestati z delom, to štiri tedne naprej oznaniti obrtnemu oblastvu.
Ukazoma se določi, kako morajo imetniki starinarskih in zastavi j alniških obrtov in obr-tov za posredovanje služeb in mest pisati svoje knjige in kateremu policijskemu nadzorstvu o obsegu in načinu svojega obrtovanja se morajo podvreči.
§ 54.
Uredba posameznih obrtov.
\
Obrti za prevažanje ljudi in opravljanje služeb na določenem mestu, kakor tudi obrti dimnikarjev, trobilcev kanalov, konjedercev, potem gostilničarski in krčmarski obrti, obrti za posredovanje služeb in mest, in podjetja za pokopavanje mrličev so podvržena obrtno-policijski ureditvi, ki se more izvršiti glede na posamezno obrtno kategorijo, kakor tudi z ozirom na posamezne obrate.
Meja prodajalnih pravic med lekarničarji in drogisti (materialisti) se uredi ukazoma po zaslišanju trgovinskih in obrtnih zbornic in prizadetih zadrug.
& 55v
Namestnik (poslovodja) ali zakupnik.
Vsak obrtnik sme svoj obrt izvrševati tudi po namestniku (poslovodji) ali ga dati v zakup. Ni pa dopuščeno, da bi se dajal obrt v pod-zakup.
Namestnik (poslovodja) ali zakupnik mora vselej, kakor imetnik obrta sam, imeti lastnosti, potrebne za samostojno izvrševanje dotičnega obrta. Zatorej mora pri svobodnih in rokodelskih obrt ih imetnik obrta namestnika (poslovodjo) ali zakupnika naznaniti obrtnemu oblastvu, in pri koncesijoniranih obrtih mora imetnik obrta dobiti odobrenje obrtnega ob-lastva.
Glede gostilničarskih in krčmarskih obr-tov veljajo v § 19 in glede kot obrt izvrševanega posredovanja služeb in mest v § 21 d) obsežena določila.
Določila tega paragrafa veljajo tudi za lastnika realnega obrta, ki nima sam zakonite sposobnosti za izvrševanje obrta ter ga hoče izvrševati po namestniku (poslovodji) ali zakupniku.
Prehod obrtov.
Po obrtnikovi smrti mora dedič ali lega-tar, ako hoče obrt nadaljevati, zglasiti ga vnovič na svoje ime.
Istotako je treba nove zglasitve, ako se kak obrtni zavod po pravnih dejanjih med živimi izroči kaki drugi osebi.
Ako je obrt koncesijoniran, potreba je v obeh primerili nove koncesije.
Vendar se sme po smrti obrtnika koncesijoniran ali rokodelski obrt ali tak trgovinski obrt, pri katerem je treba izkazati usposobljenost (§13 a, oz. §38, od. 3 in 4) nadaljevati proti enostavni zglasitvi pri obrtnem oblastvu na račun vdove ali nedoletnih potomcev, ki imajo pravico do dedščine, ako vdova ni bila vsled lastne krivde ločena, dokler ostane vdova, ozi-
roma do polnoletnosti potomcev in sicer na podlagi koncesijskega odloka ali obrtnega lista, ki se glasi na ime umrlega obrtnika.
Ako obrtnik zapusti vdovo, ki ni od njega sodno ločena vsled lastne krivde in ki hoče nadaljevati obrt, kakor tudi nedoletne potomce, imajo te osebe skupno v prejšnjem odstavku omenjeno pravico, ako obrtnik o tem ni drugače ukrenil. Posamezne na ta način upravičene osebe se morejo odreči tej pravici za svojo osebo.
Za nadaljevanje odrta na račun mase med konkurzno ali zapuščinsko obravnavo je potreba tudi samo zglasitve pri obrtnem oblastvu.
V zgoraj navedenih primerih je po § 55 nastaviti sposobnega namestnika (poslovodjo), ako to zahteva kakovost odrta.
% 57.
Odvzetje obrtne pravice.
Ako se pri obrtniku pozneje pokaže, «la mu je že od iročetka manjkala in mu še manjka kakšna zakonita potrebščina za samostojno obrtovanje, sme obrtno oblastvo, pri katerem se zglašajo obrti, oziroma katero podeljuje koncesije, prepovedati nadalje obrtovanje in odvzeti obrtni list, oziroma koncesijo.
Pri odrtih, navedenih v § 15, točka 1, 2, 4, 5, 7, 8, 9, 12, 15, 16, 22 in 23, sc sme koncesija
tudi tedaj odvzeti, ako se obrt ne prične tekom šestili iti^ecev, in pri obrtu, navedenem v § lb/ToclcaSTako se ne prične tekom dveh mescev po podelitvi ali ako se pozneje prav toliko časa obratovanje ustavi.
Ako je obrt po § 24 vezan na koncesijo, se more ukazoma odrediti, da sme oblastvo, ki je koncesijo podelilo, odvzeti jo, ako se tak obrt ne prične tekom šestih mesecev po podelitvi ali ako se pozneje za prav toliko časa obratovanje ustavi.
Odlikovanje.
Obrtna podjetja morejo dobiti to odlikovanje, da smejo imeti cesarskega orla v izvesku in pečatu.
§59.
Iskanje naročil za blago po obrtnikih ali trgovskih potovalnih.
Imetniki obrtov imajo pravico, okoli potujoč zunaj stojališča sami ali po pooblaščencih (trgovskih potovalcib), ki so v njih službi in imajo uradno poverilnico, iskati naročil za blago pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah, ki uporabljajo v svojem obrtovanju blago tako, kakoršno se ponuja; pri
tem ne smejo, razen na semnjih, seboj imeti nikakoršnega blaga na prodaj', ampak samo vzorce.
Iskati naročila za blago pri osebah, pri katerih se dotično blago ne uporablja v obrto-vanju, je obrtnim imetnikom ali njih pooblaščencem glede kolonijalncga, špecerijskega in materijalnega blaga znotraj in zunaj stojališča nepogojno prepovedano; glede drugega blaga je iskanje naročil zunaj stojališča pri omenjenih osebah dovoljeno samo v posameznih primerih po izrečnem, pismenem, na določeno blago slovečem, na imetnika obrta naperjenem pozivu.
Vendar je trgovinski minister pooblaščen, v ozira vrednih primerih poslušavši trgovinsko in obrtno zbornico in udeležene zadruge za določeno blago ali določene okraje ali za posamezne obrte ukazoma pripustiti iskanje naročil za blago pri osebah, omenjenih v odstavku 2 tudi brez tega poziva.
§ 59 a.
Izdelovalci ur, zlatnine in srebrnine, veliki trgovci s temi stvarmi, potem trgovci z biseri in dragimi kameni in pa pooblaščenci, ki so v njih neposrednji službi, imajo pravico, ako je stojališče dotičnega obrta v tuzemstvu, na svojih opravilnih potovanjih ne samo
vzorce, ampak tudi blago, ki naj se proda, za prodajo s seboj imeti, ako je blago tako, da ga nikakor ni moči prodajati po vzorčili, toda s to omejitvijo, da se sme to blago oddajati samo upravičenim prekupcem.
, § 59 b^
O vsebini in izdaji'joverilnic, namenjenih trgovskim potovalcem, se izdado potrebna določila poslušavši trgovinske in obrtne zbornice ukazoma.
Prošnje za te poverilnice je rešiti najpozneje v osmih dneh, in zavrniti se smejo samo iz razlogov, določenih v dotičnem ukazu.
Uradoma se nadalje določi, v koliko potrebujejo v § 59 a omenjene osebe posebnega poverila pristojnega puncevalnega urada.
§ 59 c...
Iskanje naročil za blago po samostojnih trgovskih agentih.
Trgovski agenti, ki niso v službi kakega obrtnika, morajo svoje obrtovanje zglasiti po
Ti agenti smejo v § 59, odstavek 1, ozna-menjenim osebam predlagati vzorce predmetov, kateri se uporabljajo v njih opravilnem obratu, da napeljejo kupčijo, priznati jim cene blaga in od njih prejemati naročila na premete, kalcoršni so omenjeni.
Trgovskim agentom ni dopuščeno, razen svojih vzorcev s seboj imeti tudi še blago, vzorce ali blago prodajati na svoj račun in v agencijska opravila stopiti z drugimi osebami, nego takimi, ki uporabljajo v svojem opravilnem obratu blago, lcakoršno je ponujano.
Trgovski agenti, ki vrše svoje opravilo okoli potujoč, ne smejo imeti svojih blagovnih skladov ali skladišč (magazinov).
Vzorce naj kot take oznameni pooblasti tel j agentov.
§ 59 d.
Promet s tiskovinami.
Na promet s tiskovinami in na nabiranje predplačnikov ali podpisnikov se ne uporabljajo določila tzh 59, 59 b in 59 c; za to veljajo samo v tiskovnem zakonu dani posebni predpisi.
Inozemski trgovski potovale!.
Trgovski potovale!, ki zastopajo inozemska industrijska, obrtna ali trgovinska podjetja, podleže, ako so po vsak čas veljajočih trgovinskih pogodbah pri puščeni k opravilnemu obratu v tuzemstvu, prav tako gorenjim določilom; poverilnice, omenjene v § 59 b, odstavek 1, ne potrebujejo oni trgovski potovalei
in samostojni agenti, kateri so že poverjeni z obrtno poverilnico, omenjeno v trgovinskih pogodbah.
Ponujanje na prodaj okoli potujoč.
Ponujati na prodaj potujoč od kraja do kraja, razen na semnjih, ter prenašati in ponujati blago od hiše do liiše sinejo samo osebe, katere so v to pooblaščene po zakonu o kroš-Mlurstvm
Ta omejitev pa se ne uporablja na pridelke kmetijstva in gozdarstva, kateri so kakor mleko, jajca, sadje, zelenjava (prikuha), pri-rodne cvetice, sirovo maslo, perutnina in drva za vsakdanjo porabo, nadalje na prirodne slatine, ako te predmete od hiše do hiše ali po cesti ponujajo proizvodniki ali katerim so oni to naročili, ali pa upravičeni trgovci,
Opojne pijače in oeet imajo prometne olajšave, dodeljene z gorenjimi določili.
V posameznih občinah more to na prodaj ponujanje iz zdravstvenih ali tržno policijskih ozirov po nasvetu občinskega zastopa, ki naj posluša udeležene obrtne občine, politično deželno ohiastvo prepovedat i za določene predmete in na določen čas, eventualno za določene občine.
V posebnega ozira vrednih primerih more obrtno oblaštvo poslušavši dotične zadruge za dobo'po tri leta in proti preklicu manjšim obrtnikom, naseljenim v njegovem okraju, da bodo bolje izhajali, dovoliti ponujanje svojih lastnih izdelkov v mejah občine, v kateri je njih obrt, od hiše do hiše. V ta namen se izdajo posebne uradne poverilnice. Za enega obrtnika se izda vsakikrat le ena poverilnica, ki se pa more hkratu glasiti na določene ude rodbine ali pa na zastopnika, ki ga je že naprej imenovati.
§ 60 a.
Na prodaj ponujati kruh in drugačno pecivo od hiše do hiše ali po cesti je, izvzemši v h 60, odstavek 1 in 5, omenjene primere, prepovedano. Kruh in drugačno pecivo dostavljati kupcem pekarjevim sme samo po naročilu on sam, njegovi svojci in pa pomožni delavci njegovi.
§ 60 b.
Uporabljati otroke izpod štirinajstih let za ponujanje, oznamenjeno v 60 in 60 a, je prepovedano; uporabo ženskih oseh izpod osemnajst let v ta namen more obrtno oblastvo omejiti ali prepovedati.
Promet prek meje.
V inozemstvu prebivajoči obrtniki morejo, če je avstrijskim državljanom v dotični tuji deželi priznana enaka pravica, taka obrtna dela, za kojih opravljanje ni potreba koncesije, po naročilu izvrševati v tuzemstvu.
Vnašanje v inozemstvu narejenih predmetov in njih oddaja naročnikom podleži omejitvam, danim s carinskimi predpisi.
V.	Poglavje.
Semanji promet.
§ 62.
Vsakdo ima pravico na semnje hoditi z vsakim v prometu dopuščenim blagom, v kolikor je tisto blago po kakovosti semnja pripu-ščeno v promet na njem.
Blago pa, ko j ega prodaja je vezana na koncesijo, smejo tudi na semnjih na prodaj ponujati samo obrtniki, ki imajo dotično koncesijo.
§ 63.
Fieranti.
Komur je hoja na semnje samostojen obrt (fierant, semnjar), mora to zglasiti po § 13.
Inozcmci.
'J '' /	Z inozemci se glede pravice obiskavati
semnje ravna kakor s tuzemci, ako se drugačno ravnanje ne ukrene »pora 1,1 ja je vzajemnost.
§ 65.
Predmeti semanjega prometa.
a) Na velikih semnjih;
Predmeti semanjega prometa na velikih semnjih, letnih semnjih in v kopališčih, ki so s posebnimi ukazi njim izenačena za zdravilno dobo, nadalje na trgih o cerkvenih shodih, je vse v svobodnem prometu dopuščeno blago, ako dotične semanje pravice niso izrečno omejene na posamezne vrste predmetov, kakor n. pr. živina, volna, žito, otročje igrače, itd.
§ 66.
b) Na tedenskih semnjih.
Predmeti prometu na tedenskih semnjih so živila in sirovi ne, gospodarstvena in poljska orodja, izdelki, ki spadajo k postranskim opra-
vilom kmetov iz okolice, v deželi navadnim, in prosti predmeti vsakdanjega potroška.
§ 67.
Druge nego te predmete na tedenskih semnjih na prodaj imeti v kolibah in tržnih ša-torih je praviloma dopuščeno samo obrtnikom, ki stanujejo v občini, glede stvari njihovega obrta, razen ko bi bili že v posameznih krajih dozdaj za dotične izdelke pripuščeni tudi vnanji obrtniki.
V ostalem je v krajih, kjer bi potrošili potrebi ne zadostovali stalni obrtniki, političnemu deželnemu oblastvu prosto ukreniti, da se za dotične stvari tudi vnanji obrtniki pripuščajo na tedenskih sejmih.
§ 68.
Enakopravnost senjmarjev.
Vsem senjmarjem gredo v obratu njih se-manjili opravil enake pravice.
Naredbe, da naj se prve semanje ure pridržujejo kupcem na drobno, smejo biti samo na tedenskih semnjih in za živila, če tako kažejo krajevne navade in potrebe.
§ 69.
Senj marine.
Sein anj ega prometa ne smejo občine obložiti z nobenimi drugimi davščinami kakor takimi, ki so nadomestilo za prepuščeni prostor, rabljene kolibe in orodje in za druge razbodke, ki so združeni s senjmarjenjem.
§ 70.
Semanji redi.
V mejah gorenjih določil naj vsaka občina, v kateri se vrše semnji, z odobrenjem političnega deželnega oblastva ustanovi semanji red, ki naj obsega tudi tarife senjmarin, po krajevnih potrebah, pri čemer je tudi določiti, v koliko se dopušča na semanjih mestih točiti vino in podajati jedila.
§ 71.
Podelitev semanje pravice.
Posebni predpisi določajo, kako občine dosegajo pravico, imeti semnje, in na kaj se je ozirati pri takih dovolitvah. Obstoječim pravicam imeti semnje se je moči odreči samo s privoljenjem oblastva, ki daje dovoljenje; to pa mora poprej zaslišati za obrte dotičnega kraja obstoječe zadruge.
\
VI.	Poglavje.
Obrtno pomožno osebje. 1. Splošna določila.
Razmere med samostojnimi obrtniki in njih pomožnimi delavci se v mejah, potegnjenih z zakoni, ustanove s svobodnim dogovorom.
Co ni dogovora, razločajo najprej za to izdani posebni predpisi, potem pa obči meščanski zakonik.
Pomožni delavci.
S pomožnimi delavci se v tem zakonu umejo vsi delavci, kateri imajo pri obrtnih podjetjih pravilno opravilo, brez razločka starosti in spola, in to:
a^l pomočniki (trgovski pomočniki, poma-gaci, natakarji, vozniki pri vozarskem obrtu i. e.); bj tovarniški delavci;
(J vajenci (učenci);
d) tiste delavne osebe, ki se rabijo pri obrtu za nižja pomožna dela (pa ne spadajo k osebam, oznamenjenim v členu V, lit. d uvodnega zakona k obrtnemu redu).
Pomožnim delavcem pripadajo tudi de-, lavne osebe, ki imajo pravilno opravilo pri takih obrtnih podjetjih, katera obratujejo v členu V uvodnega zakona k obrtnemu redu navedene fizične ali moralične osebe poleg opravil in podjetij teh oseb, ki ne spadajo pod obrtni red.
Za višje službovanje praviloma z letno ali mesečno plačo nastavljene osebe, kakor poslovodje, mehaniki, faktorji, knjigovodje, blagajniki, ekspedijenti, risarji, kemiki i. e. se ne prištevajo k pomožnim delavcem.
Skrb za pomožne delavce.
Vsak imetnik obrta je dolžan o svojih troskih napraviti in vzdrževati vse tiste na-redbe glede delovnih prostorov, strojev in delovnega orodja, katere so potrebne z ozirom na kakovost njegovega obrtovanja ali obratova-lišča v hrambo življenja in zdravja pomožnih delavcev.
Sosebno mora imetnik obrta skrbeti, da bodo stroji, delovne naredbe in njih deli, kakor so zamašnjaki, transmisije, osne blazine, dvi-galniki, bečve, kotli, ponve i. e. tako ograjene ali s takimi hranilnimi pripravami opremljene,
da ne pridejo lahko v nevarnost delavci, če previdno opravljajo svoje delo.
Tudi spada med dolžnosti imetnika obrta, poskrbeti, da bodo delovni prostori ves delovni čas po tem, kakoršen je obrt, kolikor moči svetli, snažni in ne zaprašeni, da se bode zrak vedno tako ponavljal, kakor to zahteva število delavcev in naredbe za svečavo, in da se bode delalo zoper kvarno vplivanje škodljivih iz-paric, in da bode posebno pri kemičnih obrtih postopanje in obratovanje urejeno tako, da bo kar najmanj moči trpelo zdravje pomožnih delavcev.
Prav tako imajo imetniki obrta dolžnost, da, če prepuščajo svojim pomožnim delavcem stanovanja, ne rabijo v ta namen zdravju nevarnih prostorov.
Slednjič so imetniki obrta dolžni, ko dajaj» dela pomožnim delavcem do izpolnjenega 18. leta in ženskim osebam sploh, kolikor moči gledati na nravnost, kakor to zahteva njih starosti oziroma spol.
Delovni odmori.
Med delovnimi urami je delavcem dati za počitek primerne odmore (prenehljaje), ki morajo iznašati ne manj kot poldrugo uro, od česar naj po tem, Tcakorsno je obratovanje, ko-
likor se da, ena ura spada na pol danski čas. Če delovni čas pred poldnem ali po poldnevu iznaša pet ur ali manj, more se odmor za počitek za dotični delovni čas opustiti, izvzemši za poldne določeno uro.
Pri ponočnem delu (§ 95) naj se ti predpisi zmisloma uporabljajo.
Trgovinski minister se v poraznimi z ministrom za notranje stvari poslušavši trgovinske in obrtne zbornice pooblašča, po tem kakoršna je resnična potreba, posameznim kategorijam obrtov, zlasti tistim, pri katerih se ne da prekiniti obrat, dovoliti primerno skrajšanje delovnih odmorov.
Pokoj ob nedeljah in praznikih.
(Na mesto § 75 naj pridejo vsi e d § 1 zakona z dne 16. januarja 1895, L (drž. zak. št. 21), in zakona z dne 18. julija 190^1. (drž. zak. št. 125) naslednja določila členov 1 do XIV:)
Ob nedeljah mora mirovati vse obrtno
delo.
Nedeljski pokoj se mora pričenjati vsako nedeljo najkesneje ob 6. uri zjutraj, in sicer ob istem času za vse delavce vsakega obrata, ter mora trajati vsaj 24 ur.
Člen l/
Člen
C len ih/
Od določila člena I. in II. so izvzeta:
j)	snažen ja in vzdržavanja, ki jih je
opravljati v obratovališčih in na delavniških pripravah, ker je od njih odvisno pravilno nadaljevanje lastnega ali pa kakega tujega obrata in ker jih ob delavnikih ni moči opravljati brez bistvenega moteža v obratu ali brez nevarnosti za življenje in zdravje delavcev;
2ypotrebno čuvanje obratnih naprav;
H dela za napravo inventure in sicer enkrat v letu;
4^ neodložna dela začasnega svojstva, katera je treba izvršiti ali iz javnih ozirov, zlasti iz ozirov varnostne policije, ali pa v primerih sile;
5J osebna dela imetnika obrta, kolikor se opravljajo brez uporabe pomožnega delavca in ne javno.
C len I_V/
Obrtniki, kateri ob nedeljah uporabljajo delavce za dela v členu III., 1., 2., 3. in 4. omenjene vrste, imajo dolžnost napraviti seznamek, v katerega je za vsako posamezno nedeljo vpisati imena delajočih delavcev, kraj in trajno dobo njih dela, in pa kako delo opravljajo. Ta
seznamek je pokazati obrtnemu oblastvu in pa obrtnemu nadzorniku, kadar bi ga zahtevala.
Glede na dela, omenjena v členu III., točka 3. in 4., ima imetnik obrta vrhutega dolžnost, opravilo teh del, še preden se prično, naznanjati obrtnemu oblastvu. Ako nastane potreba, tako delo pričeti ali nadaljevati, šele v nedeljo, treba je naznanilo obrtnemu oblastvu podati precej potem, ko sc to delo dokonča.
Ta naznanila so kolka prosta.
Ako se naznanilo odda na c. kr. pošto, šteje se to, kakor da se je naznanilo podalo obrtnemu oblastvu.
V obeh primerih mora obrtno oblastvo preskusiti, je-li res kaj zakonitih pogojev za to, da se ta dela opravljajo.
Ako v členu III. pod št. 1., 2. in 4. omenjena dela branijo delavcem iti k predpoldanski službi božji, dolžni so imetniki obrta vsakemu delavcu, ki ima pri teh delih opraviti, prvo nedeljo potem dgti prostega časa toliko, da mu bo mogoče iti k predpoldanski službi božji.
Ako v členu III. pod št. 1., 2. in 4. ozna-menjena dela trajajo več časa kakor tri ure, dodeljevali je tem delavcem vsaj 24 ur počitka prvo nedeljo potem ali pa, ako bi to z ozirom
C len
na obrat ne bilo mogoče, v kak delavnik, ali pa po šesc ur počitka ob dveh dnevih v tednu.
Trgovinski minister v porazumu z udeleženima ministroma je pooblaščen, ukazoma dovoljevati tudi ob nedeljah obrtno delo pri posamezni b vrstah obrtov, pri katerih se po njih naravi ne da prekiniti obrat ali dotično delo odložiti, ali pri katerih je obrat ob nedeljah potreben z ozirom na vsakdanje ali ob nedeljah še posebe se javljajoče potrebščine prebivalcev ali javnega prometa.
Enako se more takim proizvodnim obrtom, kojih delanje je po naravi obrata omejeno na določeno dobo in pri katerih se ne dajo odložiti dotična dela, ker je nevarnost, da bi se izpridile sirovim- (tukozvani kampanjski obrati), za neko število v to dobo spadajočih nedelj dovoliti nedeljsko delo.
Pri neprenehoma obratovanih obrtih, glede katerih se nedeljsko delo dopušča, omejevati je to vselej na opravila, ki so s pravim neprenelianim obratom neposrednje v zvezi, pri ostalih pod izjemb tega člena idočili obrtih pa vselej na opravila, v ukazu izrečno dopuščena; kakor so pripravljalna ali drugačna postranska in pomožna dela.
Dela, ki so v teli obratih po gorenjih določilih tega člena dovoljena ob nedeljah, se uravnajo in pa pogoji, po katerih so dovoljena, .se ustanove za vse obrate iste vrste enakomerno in oziraje se na ukazi la, podana v členu V. o nadomestnem dnevu počitka.
Dotična določila je vzprejeti v delovni red, oziroma nabiti jih je v delovnih prostorih na primernem mestu v jezikih, navadnih V do-tieni deželi.
Kolikor pri posameznih vrstah proizvodnih obrtov, katerih izvrševanje je ob nedeljah potrebno, da se ustreže vsakdanjim ali ob nedeljah posede se javljajočim potrebščinam prebivalcev, prihajajo v poštev zlasti krajevne razmere, na katere vpliva šega in navada, morejo dotična ministrstva ovedovanje in ustanavljanje potrebnih izjem «od predpisa o nedeljskem pokoju prenesti na politična deželna oblastva.
Dotične obrte je po imenu navesti v ukazu, ki se izda na podstavi člena VI.
Ustanavljajo izjeme za te obrte, kar se za posamezne občine in kraje more zgoditi različno, paziti je na ukazi In, o dnevu počitka ukroujena v členu V. Te izjeme se ustanavljajo, zaslišavši dotične občine, zadruge in odbor po-
01 en V
mocniških zborov. Tudi je dotična določila vzprejeti v delovni red, oziroma nabiti jih v delovnih prostorih na primernem mestu v jezikih, navadnih v dotični deželi.
Politični deželni oblastvi v Galiciji in Bukovini imata oblast, za svoja upravna okoliša ali njune dele dovoljevati proizvodnim obrtorn delo ob nedeljah po tem pogoju, da dotični imetniki obrtov in pa vsi njih delavski pomočniki z ozirom na njih vero počivajo praviloma štiriindvajset ur od dela kak drug dan v tednu in da teh del ne opravljajo javno.
Obrtniki, ki ob nedeljah uporabljajo pomožne delavce za taka dela, imajo dolžnost, pisati v členu IV., odstavku 1., omenjeni se-znamek ter ga predlagati obrtnemu oblastvu in pa obrtnemu nadzorniku, kadar bi ga zahtevala.
C len IX/
V trgovinskem obrtu je nedeljsko delo za njega obrat dovoljeno največ na trajno dobo štirih ur, katere naj ustanovijo politična debetna oplašiva, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in pa dotične občine, zadruge in odbor pomočniških zborov. To se more ustanoviti za
različne stroke trgovine in za posamezne občine ali dele občin različno.
Enako morejo politična deželna oblastva izmero pri trgovinskem obrtu dopustnega nedeljskega dela z ozirom na krajevne razmere znižati tudi pod največinslvO dobo, o/namenjeno v prvem odstavku, in morebiti nedeljsko delo prepovedati za vse leto ali za določene dele leta.
Za posamezne nedelje, ob katerih posebne razmere zahtevajo razširjen opravilni promet, kakor o božiču, ob praznikih deželnih patronov i. e., morejo politična deželna oblastva, zasli-šavši dotične občine, zadruge, in odbor pomočniških zborov dovoljevati, da se ure, ob katerih še smejo trgovinski obrti obratovati, pomnože do ošinili ur. Prav tako morejo politična deželna oblastva z ozirom na posebne krajevne razmere, kakor za prodajanje devocijonalij (odpustkov, svetinj) na božjih poteh, potem živeža vkrajih,kamor meščani radi napravljajo izlete, na kolodvorih i. e. in., dovoljevati, zaslišavši dotične občine, zadruge in odbor pomočniških zborov, da naj se ure, ob katerih se smejo trgovinski obrti obratovati, pomnože za vse nedelje ali za nedelje posebnih letnih časov ali drugačnih dob do osmih ur.
Naposled"morejo politična deželna oblastva za tiste kraje, ki imajo menj kakor 6000 prebivalcev, in v katere dohajajo ob nedeljah prebi-
valci iz okolice, da si oskrbe svoje potrebščine, dovoljevati pomnožbo ur, ob katerih se smejo trgovinski obrti obratovati, za vse nedelje ali za nedelje posebnih letnih časov do šestih ur.
Ob nedeljah je delavcem z ozirom na njih vero dovoliti čas, ki je potreben, da gredo k predpoldanski službi božji.
Tiste ure, v katerih ni dovoljeno nedeljsko delo za trgovinski obrat, morajo vhodna vrata k opravilnim prostorom, namenjenim za promet z občinstvom, biti zaprta.
- A ko se obratuje s kakim trgovinskim obrtom v skupnem obratovališču še kak drug, glede nedeljskega počitka različno uravnan obrt, naj velja glede vsega obratovanja strožji predpis o počitku, ako uredba obratovališča ne omogočuje ločitve posameznih obratov po prostoru, ki bi zanesljivo jamčila, da se izponjujejo dotični predpisi o nedeljskem počitku.
Kontorsko in pisarniško delo se more ob nedeljah dovoliti največ za dve predpoldanslci uri in samo tedaj, če se vsakemu posameznemu nameščencu da docela prosta vsaj vsaka druga nedelja. Te ure ustanavljajo politična deželna oblastva po določilih prvega odstavka, kar se more zgoditi različno za različne stroke trgovine in za posamezne občine ali dele občin.
Prav tako lahko politična deželna oblastva znižajo izmero v kontorjih in pisarnah pri-
puščenega nedeljskega dela tudi pod naj-večinsko dobo, oznamenjeno v prejšnjem odstavku, oziraje se na krajne razmere, in eventualno popolnoma izključijo nedeljsko delo za celo leto ali za določene dobe leta.
V tistili trgovinskih obrtih, v katerih se uporablja osobje ob nedeljah dalje nego tri ure, je treba dati temu osobju menjaje docela prosto vsako drugo nedeljo, ali ako se to ne more, dovoliti v tednu pol dneva počitka.
Kolikor mora po določilih člena IX. obrat trgovinskih obrtov ob nedeljah počivati, ne smejo tudi tisti imetniki trgovinskih obrtov, ki ne dajejo opravka nobenemu delavcu, svojega opravila izvrševati, oziroma ne smejo imeti vrat v opravilne prostore, določene za občevanje z občinstvom, odprtih.
Predpisi o nedeljskem pokoju v trgovinskem obrtu se uporabljajo tudi o proizvodnemu obrtu pristoječi prodaji svojega blaga, kolikor se ta prodaja na podstavi člena VI., oziroma
VIL, ne uravna posebe, dalje o ponujanju blaga na prodaj, hodeč od kraja do kraja (§ 60 obrtnega reda), in pa o tržnem prometu.
člen XII
Politična deželna oblastva so pooblaščena ob nedeljah pripuščena kontorska in pisarniška dela kakor glede trgovinskih obrtov (člen IX., predzadnji in zadnji odstavek) posebej urediti tudi za vse druge obrte.
Na podstavi tega zakona o nedeljskem pokoju za trgovinske obrte vobče ali za določene trgovinske stroke, oziroma vrste blaga v posameznih občinah ali delih ohčin izdani predpisi naj se uporabljajo tudi na obratovanje lcroš-njarstva.
Predpise, ki jih politična deželna oblastva izdado na podstavi člena VII., VIII. in IX., je konec vsakega četrtletja naznanjati trgovinskemu ministru, kateri more v sporazumu z udeleženima ministroma ukazati izpremembo teh predpisov.
Člen XIIV
Člen XIV/
Ob praznikih je delavcem z ozirom na njih vero dajati potreben čas, da morejo iti k pred-poldanski službi božji.
Imetniki obrtov morajo, ne krateč dolžnosti, ki so jim naložene v § 100 glede vajencev, ]> »možnim delavcem do izpolnjenega 18. leta življenja, za obiskovanje obstoječih občih obrtnih. nadaljevalnih šol (oziroma pripravljalnih tečajev) in pa strokovnih nadaljevalnih šol dovoliti potrebni z ustavom in učnim načrtom dotične šole ustanovljeni čas.
A ko ni obrtnih nadaljevalnih šol za ženske pomožne delavce, velja določilo prednjega odstavka tudi o šolah za ročna dela in gospodinjstvo, če je kaj takih.
Pomožni delavci so dolžni, podjetniku obrt a izkazovati zvestobo, poslušnost in spoštovanje, spodobno se vesti, držati se pogojenega
Obrtne nadaljevalne šole.
Dolžnosti pomožnih delavcev.
ali v kraju običajnega delavnega časa, izročena jim obrtna dela opravljati, kakor najbolje morejo, molčati o obratnih razmerah, z drugimi pomožnimi delavci in domačini mirno in spravno se vesti, ter lepo ravnati z vajenci, kakor tudi z otroki, ki delajo pod nadzorom pomožnih delavcev. Opravljati hišna dela, ako ta dela ne spadajo k obrtovanju, pomožni delavci, pridržuje druge dogovore, niso dolžni.
Ako o času plačevanja pomožnemu delavcu in o odpovednem roku ni drugače dogovorjeno, misliti je, da je pogojena tedenska. plača in štirinajstdneven odpoveden rok. Vendar smejo pomožni delavci, ki delajo po kosih ali v akordu, izstopiti šele tedaj, ko so redno izvršili prevzeto delo.
Imetniki obrta imajo dolžnost, mezde pomožnim delavcem izplačevati v gotovini.
Lahko pa tudi delavcem dodeljujejo stanovanje, kurivo, rabo zemljiških kosov, zdra-
§ 77.
Plača, odpoved
Izplačevanja mezde.
vila in zdravniško pomoč, kakor tudi orodja in tvarino za izdelke, ki naj jih izdelujejo, ter jim to vračunijo ob izplačevanju mezde, ko se je prej to dogovorilo.
Bajanje živeža ali pravilne hrane na račun mezde se lahko dogovori med imetnikom obrta in pomožnim delavcem, ako se to godi po ceni, ki ne presega dobavnih stroškov.
Nasproti pa se ne sme dogovoriti, da morajo pomožni delavci, česar potrebujejo, jemati iz nekih določenih prodajališč.
Imetniki obrta ne smejo delavcem na račun mezde upati družili, nego gori oznainenjene stvari ali blago, sosebno pa ne opojnih pijač.
Mezde izplačevati v gostilnah in krčmah (pivnicah) je prepovedano.
Določila § 78 se uporabljajo tudi na tiste pomožne delavce, kateri narejajo zunaj delavnic za imetnike obrta popolno ali na pol izdelam» blago, ki je potrebno za njih obrtovanje, ali pa jih njim oddajajo, ne da bi jim bilo obrt dajanje takega blaga potrošnikom.
i7iV
Glede imetnikov obrta v § 78 in 78 a) ukrenjena določila veljajo tudi za rodbinske
ude, pomočnike, osebe, katerim je kaj naročeno, poslovodje, paznike in faktorje imetnikov obrta kakor tudi za druge obrtnike, pri kojili opravilu je katera tu omenjenih oseb neposrednje ali posrednje udeležena.
Pogodbena določila in dogovori, ki nasprotujejo navedbam §§ 78, 78 a) in 78 b), so nična.
Posledice, če se pomožni delavci ne plačujejo
Pomožni delavci, katerim so se terjatve poravnale zoper §§ 78, 78 a) in 78 b) drugače, nego s plačo v gotovini, morejo vsak čas zahtevati, da se jim terjatve izplačajo v gotovini, ne da bi se jim moglo ugovarjati, da se jim je kaj dalo namesto plače, če je tisto, kar se je dalo namesto plače, pri prejemniku, ali se kaže, da ga je to še obogatilo, pride to ali vrednost njegova, če je v delovnem redu (§ 88 a) denarna kazen, ki jo morajo delavci plačati, namenjena za kako bolniško blagajnico dotičnega tovarniškega ali obrtnega podjetja, v le - to, in če imet-
§ 78 c.
Ničnost pogodeb
§ 78 d.
v gotovini
iiik cbrta pripada kaki zadrugi, v zadružno bolniško blngajnico; če ni take za dotično obrtno podjetje, gredo denarne kazni ubožnemu zalogu tistega kraja, kjer ima obrtno podjetje svoje stojal išče.
Neiztožnost terjatev za upano blago.
Terjatev za stvari ali za blago, katero se
TJe vkljub v §§ 78, 78 a) in 78 b) obseženi prepo-k vedi upalo pomožnim delavcem, ne morejo imetniki obrta in njim izenačene osebe ne iztožili, ne vraču niti, ali kako drugače uveljaviti, brez razločka, ali so bile pridobljene neposreden je med udeleženci ali posreduje.
Nasproti temu pripadajo take terjatve v § 78 d oznamenjenim zavodom za njih zakonite namene.
Izkaz.
Pomožni delavci morajo imeti potrdim izkaze, za kar so pri trgovskem pomožnem osebju po oblastvu vidirana izpričevala poprejšnjih slnžbodajaicev, pri vseh drugih pomožnih delavcih delavske knjižice.
Imetniki obrta, kateri vzemo pomožne delavce brez takega izkaza v delo, zakrivi; prestopek obrtnega reda.
Delavske knjižice.
Delavske knjižice izdaja občinsko oblast vo bivališča prosilca proti povračilu nabav-
Za izdajo delavskih knjižic za mladostne
očetovega'ali varuhovega; ako ni dobiti izjave teli "zakonitih zastopnikov pomožnega delavca, more občina bivališča nadomestiti privoljenje.
O izdanih delavskih knjižicah je pisati natančne zabeležke.
Delavska knjižica mora obsegati ime in priimek pomožnega delavca, rojstni kraj, rojstno leto, vero in stan (ali samec ali oženjen [samica ali omožena]), opravila pomožnega delavca, potem podpis prejemnika s podpisom in uradnim pečatom izdajajočega oblastva in imeti razpredale za ostale vpise, sosebno o vstopu in izstopu.
Delavska knjižica za mladostne pomožne delavce (§ 93) mora razen tega imeti tudi še ime in bivališče zakonitega zastopnika pomož-
nih stroškov kolka prosto.
pomožne delavce (§ 93) je potreba privoljenja
nega delavca in privoljenje zakonitega zastopnika za vstop v delovno ali mezdno razmerje, potem o dolskih razmerah in posebno o pridobljeni šolski izomiki pomožnega delavca.
U80c/
Delavsko knjižico naj imetnik obrta ob vstopu v delovno ali učno razmerje vzame v shrambo.
Imetnik obrta je dolžan delavsko knjižico na uradno zahtevo predložiti, in potem, ko se je redno razvezalo delovno ali učno razmerje, zopet vročiti pomožnemu delavcu, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.
J? '80 d. ^
Ob rednem izstopu naj obrta imetnik s tinto izpolni razpredele delavske knjižice, podpiše jo in dobi potrdilo zadružnega načelnika ali pa, kjer ni zadruge, krajevnega policijskega oblastva.
Izpričevala (§ 81) je zapisati samo toliko, kolikor se glasi ugodno za pomožnega delavca.
Vpise glede izpričevala naj, če zahteva pomožni delavec, stroškov in kolka prosto poveri krajevno policijsko oblastvo.
§ 80 e.
Ce v kaki delavski knjižici ni več prostora za nadaljnje vpise, izda se pomožnemu delavcu k njega prejšnji delavski knjižici druga in oznameni kot nadaljava prejšnje.
Ako pomožni delavec izgubi svojo delavsko knjižico, naj prosi pri občinskem oblastvu svojega bivališča, da se mu izda nova delavska knjižica proti povračilu nabavnih stroškov, in vročiti mu je, če ni nikakršnega pomisleka, novo delavsko knjižico, oznamenjeno kot dru-gopis (duplikat); v nji je povedati vzrok izdaje drugopisa ter zapisati dan vstopa v poslednje opravilo in dan izstopa iz njega.
§ 80 g.
Ce je delavska knjižica pri imetniku obrta nerabna postala, se izgubila ali uničila, ali če je imetnik obrta kaj nedopustnega vpisal ali pripomnil v delavski knjižici ali na nji, ali če se imetnik obrta brez pravega razloga brani izročiti delavsko knjižico, sme se zahtevati izdaja nove delavske knjižice ob stroških imetnika obrta pri občinskem oblastvu bivališča pomožnega delavca.
Imetnik obrta, kateri proti svoji zakoniti
knjižice, ali pa ni opravil'predpisanih vpisov vanjo, ali pa je vpisal ali pripomnil kaj nedopustnega, je odškodnino dolžan pomožnemu delavcu.
Pravica do odškodnine mine, če se ne zglasi v štirih tednih pri pristojnem sodišču.
Kdor ponaredi ali popači delavsko knjižico ali pa da vedoma neresnične povedbe o svoji osebi vpisati vanjo, ali za poverilo rabi tujo delavsko knjižico ali svojo delavsko knjižico drugemu prepusti v ta namen, ž njim se ravna po kazenskih zakonih.
Obrazec delavskih knjižic, ki naj obsega dotična določila tega zakona, ustanovi trgovinski minister in minister za notranje stvari ukazoma.
Vsak imetnik obrta je dolžan, pomožnemu delavcu, če zahteva, ob rednem izstopu iz delov-
dolžnosu iii o pravem času izročil delavske
Izpričevalo.
nega razmerja izdati izpričevalo o tem, kako opravilo in koliko časa ga je imel pri njem; to izpričevalo naj se, če zahteva pomožni delavec, razširja tudi na njegovo nravno vedenje in vrednost njegovega delovanja.
Vsebina tega izpričevala naj se, če zahteva pomožni delavec, vpiše v delavsko knjižico in krajevno policijsko oblastvo naj jo poveri stroškov in kolka prosto.
Imetnik obrta, kateri se brani izdati izpričevalo, ali pomožnemu delavcu vedoma da resnici nasprotno izpričevalo, zakrivi prestopek obrtnega reda in poroštvuje za škodo, ki nastane iz tega.
Glede vajencev ima § 104 nadaljnje predpise.
Razveza delovnega razmerja.
Preden poteče izrečno ali molče pogojena doba delovnega razmerja, se more pomožen delavec brez odpovedi iz službe odpustiti v naslednjih primerih:
aupče je sklepaje delovno pogodbo prekanil imetnika obrta, pokazavši neprave ali popačene delavske knjižice ali izpričevala, ali ga je prevari! o obstanku drugega delovnega razmerja, ki istočasno veže pomožnega delavca;
bj/ če se pokaže, da .je nesposoben za dogovorjeno delo; čl) če se vda pijančevanju in je bil opetovano zastonj posvarjen; dj) če se krivega stori tatvine, poneverjanja ali kakega drugega kaznivega dejanja, ki ga naredi, da je nevreden zaupanja obrtnega imetnika; e ji če izda kako opravilno ali obratno skrivnost ali brez privoljenja obrtnega imetnika vrši postransko opravilo, ki ga ovira v delu pri obrtu;
če je neupravičeno popustil delo ali stanovitno zanemarja svoje dolžnosti ali pa druge pomožne delavce ali domačine zapeljuje v nepokorščino, v upor proti imetniku obrta, v neredno življenje ali v nenravna ali nezakonita dejanja; gj če zakrivi grobo razžaljenje časti, telesno poškodovanje ali nevarno pretenje zoper imetnika obrta ali njegove domačine ali zoper druge pomožne delavce, ali vkljub prejšnjemu svarjenju neprevidno ravna z ognjem in lučjo; h), če ima bolezen, da se je človek ustraši, ali postane po svoji krivdi nesposoben za delo ali oko nesposobnost za delo, katere ni sam kriv, traja čez štiri tedne; če je dalje nego štirinajst dni v zaporu.
Pred pretekom pogodbenega časa in brez odpovedi more pomožen delavec delo zapustiti: aj če ne more brez dokazne škode za svoje zdravje nadaljevati dela;
M če imetnik obrta zakrivi dejanstveno grdo ravnanje z njim ali grobo razžaljen j e časti zoper njega ali zoper svojce njegove; m če imetnik obrta ali svojci njegovi pomožnega delavca ali svojce njegove zapeljujejo v nenravna ali nezakonita dejanja; dJ če mu imetnik obrta nepristojno pridržuje pogojene prejemke ali pa prekrši druga bistvena pogodbena določila; ej| če imetnik obrta ne more ali se brani dati pomožnemu delavcu zaslužek.
Ce je konec obrtovanja ali če umrje pomožni delavec, mine delovno razmerje samo ob sebi.
Vendar ima v primeru, če se pred časom iz službe pusti pomožni delavec, bodisi da se' prostovoljno popusti obrt ali po krivdi imetnika obrta, ali če tega zadene kak slučaj, pomožni delavec pravico, zahtevati, da se mu povrne škoda vsled opuščene odpovedi.
Oe imetnik obrta brez zakonito pripust-nega vzroka (§§ 82 in 101) pred Časom odpusti pomožnega delavca, ali če mu da po svoji krivdi vzrok, da pred časom razveže delovno razmerje (§ 82 a), je dolžan pomožnemu delavcu povrniti mezdo in druge dogovorjene užitke za ves odpovedni rok, oziroma za še ostali del odpovednega roka.
Izston nred časom.
Ce pomožen delavec pred časom imetnika obrta zapusti brez zakonito pripustnega vzroka (§ 82 a in 10H, zakrivi prestopek obrtnega reda m naj se kaznuje po določilih tega reda. Vrinite,ga ima imetnik obrta pravico, pomožnega delavca po oblastvu prisiliti, da se vrne v delo za čas, kar ga še manjka, in zahtevati povračilo za storjeno mu škodo.
Vi 8(iV
Imetnik obrta, ki vzame pomožnega delavca v delo; dasi inu je bilo o sprejetju znano, da ni zakonito razvezal svojega delovnega razmerja š svöji'm poslednjim delodalcem, ali kateri takega pomožnega delavca obdrži v delu,
potem, ko je izvedel za to nezakonito razvezo, zakrivi prestopek obrtnega reda in poroštvuje s pomožnim delavcem prejšnjemu delorlalcu za škod,,, ki mn je nastala po svojevoljnem izstopu pomožnega delavca.
Isto velja za onega imetnika obrta, ki je kakega pomožnega delavca zapeljal, da je prelomil pogodbo s svojim prejšnjim delodalcem.
Prejšnjemu delodalcu pr isto ji tudi pravica, zahtevati, da pomožni delavec, ki je svojevoljno izstopil, zopet vstopi za še ostali čas.
Spori iz delovnega, učnega in mezdnega -razmerja.
(§§ 87 do 87 c obrtnega reda, oziroma zakona z dne
8. marca 1885. 1. [drž. zak. št. 22] so se razveljavili s .
zakona z dne 27. novembra 1896.1. [drž. zak. št. 218], s katerim se uvajajo obrtna sodišča in sodnost v prepomih stvareh iz obrtnega delovnega, učnega in" mezdnega razmerja.)
Seznam ki delavcev.
V vsakem obrtnem podjetju je pisati o vseh pomožnih delavcih v knjižji obliki se-znamek, v katerem se zabeleži ime in priimek, starost, domovinska občina, občina, ki je izdala delavsko knjižico, vstop v obrtno podjetje, ime imetnika obrta, pri katerem je bil pomožni de-
'M
lavec nazadnje v delu, način uporabe v obrtu, bolniška blagajnica, kateri pripada pomožni delavec, in izstop iz obrta, ter na vsakokratno zahtevo pokazati oblastvenim organom.
Policijskih predpisov o zglaševanju se ne dotika ta zakon.
Delovni red.
V tovarnah in tistih obrtnih podjetjih, v katerih dela nad 20 pomožnih delavcev v skupnih prostorih, mora biti v imenovanih prostorih nabit deloven red, ki ga naj podpiše obrtni imetnik in ki naj se vsem pomožnim delavcem na znanje da ob njih vstopu; v tem delovnem redu še' naznanja čas, kdaj se začenja njegova veljava in pa sosebno naslednja določila:
aj o različnih vrstah (kategorijah) delavcev ' in pa o načinu, kak opravek imajo ženske in mladostni pomožni delavci; lj^ o načinu, kako mladostni pomožni delavci uživajo predpisani šolski pouk;
c)	c delovnih dnevih, začetku in koncu delovnega časa in o delovnih odmorih; o času obračuna in izplačevanja mezd; o pravicah in dolžnostih nadzornega osebja;
o ravnanju z delavci, ako kateri oboli ali se ponesreči;
g} o konvencijonalnih denarnih kaznih, ki nastopajo oh prestopku delovnega reda, in kam se uporabljajo, in pa o kakih drugih odbitkiji od mezde; h)) o odpovednih rokih in primerih, v katerih se lahko takoj razveže delovno razmerje. Delovni red je najpozneje osem dni, preden se nabije v delavnicah, v„d>;eh enakoslovnih izvodih predložiti obrtnemu oblastvu, katero naj, ako ne najde v delovnem redu nič protizakonitega, enemu izvodu da svoj »visum« in ga nato vrne obrtnemu ohUotvu. 'j/,.
J 89.
«4 L-
Bolniška blagajniea.
Tisti imetniki obrta, ki ne pripadajo nobeni zadrugi, imajo dolžnost s prispevanjem pomožnih delavcev ali sami ustanoviti posebno bolniško blagajnico pri svojem zavodu, ali pa pristopiti h kateri že obstoječi.
Ivonvencijonalne denarne kazni.
Konvencijonalne denarne kazni, katere so se pomožnim delavcem naložile ob prestopkih delovnega reda, in pa njih uporabo je vpisati v seznamek, v katerega morejo pogledati oblastva in pomožni delavci in kateri naj se predloži
obrtnemu oblastvu, če meni kak pomožni delavec, da se mu krivica godi s pobiro ali uporabo konvencionalne denarne kazni.
Namestniki imetnikov ob rta.
Kar se je v tem oddelku reklo o imetnikih obrtn kot delodavcih ali gospodarjih, velja tudi za njih namestnike, v kolikor se ne uporabljajo posamezna določila, po tem, kakor je stvar, samo na osebo imetnika obrta.
Trgovsko pomožno osobje.
Na trgovske pomočnike, trgovske vajence in trgovske sluge se določila tega poglavja uporabljajo samo v toliko, ako ni kaj drugega ukrenjenega v trgovinskem zakoniku.
2. Dodatna določila.
A.	Za mladostne pomožne delavce in za ženske osebe.
§ 93.
Z mladostnimi pomožnimi delavci se v tem zakonu ume j o pomožni delavci do izpolnjenega 16. leta starosti.
§ 94.
Omejitve v uporabi mladostnih pomožnih delavcev in ženskih oseb.
Otroci pred izpolnjenim dvanajstim letom se ne smejo uporabljati za pravilna obrtna opravila.
Mladostni pomožni delavci med izpolnjenim dvanajstini in izpolnjenim štirinajstim letom se smejo za pravilna obrtna opravila uporabljati, ako njih delo ni zdravju škodljivo in ne ovira njih telesnega razvoja in ne brani izpolnjevanja zakonite šolske obveznosti.
Delo teh mladostnih pomožnih delavcev pa ne sme trajati nad osem ur na dan.
V ostalem je trgovinski minister v poraznimi z ministrom za notranje stvari zasli-šavši trgovinske in obrtne zbornice pooblaščen, ukazoma oznameniti tista nevarna ali zdravju škodljiva obrtna dela, pri katerih se mladostni pomožni delavci ali ženske celo ne smejo uporabljati ali pa samo pogojema.
Otročnice se smejo šele po preteku štirih tednov po njih porodu uporabljati za pravilna obrtna dela.
§ 95.
Ponočno delo.
Mladostni pomožni delavci se o ponočnem času, to je v urah med osmo uro zvečer in peto
uro zjutraj ne smejo uporabljati za pravilna obrtna dela.
Trgovinski minister v porazu mu z ministrom za notranje stvari je pa pooblaščen za neke določene vrste obrtov z ozirom na lclimatične razmere in druge važne okolnosti gori navedene meje ponočnega dela ukazoma primerno urediti ali pa sploh ponočno delo mladostnih delavcev dovoliti.
§ 96.
Razvidnost mladostnih pomožnih delavcev.
Imetniki obrta, kateri dajo dela mladostnim pomožnim delavcem, naj pišejo o njih se-znamek, ki naj obseza ime, starost in stanovanje teli pomožnih delavcev in ime ter bivališče njih staršev, oziroma varuhov in pa čas, kdaj so vstopili in izstopili.
Ta seznainek je na zahtevo predložiti obrtnemu oblastvu.
B.	Za pomožne delavce v tovarniško obra-tovanih obrtnih podjetjih.
§ 96 a.
V tovarniško obratovanih obrtnih podjetjih ne sme za obrtne pomožne delavce delovni
čas, ne vračunjajoč delovne premore, trajati dalje nego 11 ur največ v 24 urali.
Vendar more trgovinski' minister v poraznimi z ministrom za notranje stvari zasli-šavši trgovinske in obrtne zbornice uradoma ozuamcuiti tiste vrste obrtov, katerim je z ozirom na njih dokazane posebne potrebe dovoliti podaljšanje delovnega časa na dan za eno uro, in njih imenik je pregledati od treh do treh let.
Razen tega je trgovinski minister v porazu mu z ministrom za notranje stvari pooblaščen pri tistih vrstah obrtnih podjetij, za katere se je v zmislu §§75, alinea 3 (zdaj členVI zaJona z dne Iti. januarja 1895. 1. [drž. zakonik št. 21], izpremenjenega z zakonom z dne 18. julija 1906. 1. [drž. za k. št. 125]) in 96 h, alinea 4, dovolil nepretrgani obrat, da se bodo mogli po potrebi vrstiti oddelki delavcev, primerno urediti delovni čas.
Ako se je po prirodnih dogodkih ali nezgodah pretrgal pravilni obrat, ali če je nastala večja potreba dela, more obrtno oblastvo prve instance posameznim obrtnim podjetjem dovoliti začasno podaljšanje delovnega časa, toda za tri tedne največ; čez ta rok dalje pristoji tako dovoljenje političnemu deželnemu ohlastvu.
Podaljšati se sme delovni čas v primeru silne potrebe in tri dni v mesecu največ proti
samemu zglasilu pri obrtnem oblastvu prve instance.
Na dela, katera se morajo pred samim izdelovanjem ali po izdelovanju opraviti kakor pomožna dela (kurjenje kotlov, svečava), sna-ženje), se ne uporabljajo gorenja določila, ako teh del ne opravljajo mladostni pomožni delavci.
Ure čez delovni čas je plačevati posebe.
§ 9f» b.
Otroci jJred izpolnjenim 14. letom se ne smejo uporabljati za pravilne obrtne opravke v tovarniško obratovanih obrtnih podjetjih.
Mladostni pomožni delavci med izpolnjenim 14. in izpolnjenim 16. letom se smejo uporabljati samo za lajša dela, ki ne morejo škodovati zdravju teh pomožnih delavcev in ne ovirajo njih telesnega razvoja.
Razen mladostmi) pomožnih delavcev se tudi ženske sploh ne smejo za ponočno delo uporabljati v tovarniško obratovanih obrtnih podjetjih.
Vendar more trgovinski minister v pora-zumu z ministrom za notranje stvari zaslišavši trgovinske in obrtne zbornice ukazoma ozna-m eni ti tiste vrste tovarniško obratovanih obrtnih podjetij, pri katerih se obrat z ozirom na
njegovo kakovost ne da pretrgati, ali pri kateri! 1 je silna potreba dela z menjajočimi se delavci z ozirom na potrebščine teh industrijskih panog in pri katerih se smejo iz teh vzrokov mladostni pomožni delavci med izpolnjenim 14. in izpolnjenim 16. letom, kakor tudi ženske * sploh uporabljati za ponočno delo. Vendar ves delovni čas skup teh oseb v 24 urah ne sme iti čez zakoniti delovni čas (§ 96 a, alinea 1).
BB. Za pomožne delavce pri koncesijoni-ranih stavbinskih obrtih in drugih stavbinskih
podjetjih.	c	r/Mt
/ .
§ 96 c.
Določilo § 88 a se uporablja na podjetja želczničnih gradenj in druga od kogarkoli obra-lovana stavbinska podjetja, pri katerih ima.več kot 20 delavcev opravek pri eni stavbi (gradnji).
Pri stavbah, katere naj izvršijo ta podjetja, veljajo nadalje določila §§ 96 a in 96 b, in sicer le-ta določila tudi glede tistih delavcev, katerih nimajo neposrednje stavbinska podjetja, ampak taki obrtniki v delu, katere rabijo stavbinska podjetja za izvrševanje dotičnih del.
C.	Za vajence.
$ 97.
Za vajenca velja, kdor stopi pri kakem imetniku obrata v uporabo, da se praktično nauči obrta, brez razločka, ali se je dogovorila učnina ali ne, in ali se plačuje mezda za delo ali ne.
§ 98.
Kdo sme imeti vajence.
Vajence smejo imeti obrtniki samo tedaj, če imajo sami ali njih namestniki potrebne strokovne znanosti, da morejo ustrezati predpisom § 100 glede obrtne izučbe vajencev in ki go po uredbi in naravi svojega obrtovanja tudi resnično v stanu to storiti.
Tisti imetniki obrtov, ki so bili obsojeni zaradi kakega hudodelstva sploh ali zaradi pregrešiva ali prestopka, storjenega iz dobičkarstva ali zoper javno nravnost, ne smejo vajencev niti vzprejemati niti že vzprejetih dalje obdržati.
Pravico imeti vajence more obrtno oblastvo odvzeti'za vedno ali za določen čas takim obrtnikom, kateri so hudo prekršili dol-
žnosti proti zaupanim jim vajencem ali o katerih so znana taka dejstva, vsled katerih se pokažejo v nravnem oziru za nesposobne imeti vajence, in sicer se odvzame ta pravica neodvisno od drugih kazni, katere naj se naložijo po obrtnem redu ali po občnem kazenskem zakonu.
Zlasti se more gospodarju odvzeti pravica imeti vajence za vedno ali za določen čas, ako uspeh vajenčeve preskušaje (preskušajo za pomagača) pokaže, da je gospodar kriv neugodnega uspeha vajenčevega.
Pravica imeti vajence se odvzame potem, ko je bila zaslišana zadruga, kateri pripada gospodar vajencev.
Obrtnikom, ki dajejo posla vajencem, more obrtno oblastvo na predlog dotične zadruge ali obrtnega nadzornika prepovedati, da imajo istodobno mladostne pomožne delavce, ako se s tem, da imajo mladostne pomožne delavce, izogibajo predpisom o vajencih.
Kadar se pa ni bati škode ali zlorabe, more obrtno oblastvo v drugem odstavku imenovanim obrtnikom izjemoma dovoliti, da vzprejemajo vajence.
§ 133 a določa, kdaj se za kazen odvzame pravica imeti vajence.
§ 98 a.
Učni čas.
Kolikor glede učnega časa ne veljajo posebni predpisi § 14 in § 114, lit. b, oziroma z ukazom na podlagi § 23, odst. 1 in 3, ali v zakonu z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193), izdani predpisi, ne sme učni čas pri obrt ib, ki se ne vršijo po tovarniško, trajati manj nego dve in ne več nego štiri leta, pri tovarniških obrtib pa ne manj nego dve leti in ne več nego tri leta. V teh mejah se določi učni čas v zadružnih pravilih (§ 114, lit. b, in § 119 e, lit. f), oziroma v učni pogodbi.
Za posamezne svobodne obrte, ki se ne izvršujejo po tovarniško, more trgovinski minister, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, določiti ukazoma, da se učni čas skrajša na eno leto.
Ako je vajenec nekaj učnega časa že dovršil pri enem gospodarju, treba je v primeru, da pravilno prestopi h kakemu drugemu gospodarju, ta del učnega časa vračuniti v skupni čas učenja.
§ 99.
Vzprcjemanje vajencev.
Vajenci naj se vzprejemajo na podlagi posebne pogodbe, ki se mora skleniti tekom
štirih tednov, potem ko se je pričelo učno razmerje. En izvod te pogodbe je takoj potem, ko je bila sklenjena, poslati zadružnemu načel-ništvu, ako pa gospodar ne pripada nobeni zadrugi, občinskemu oblastvu, da se zabeleži v knjigo zapisnico, ki je za to določena.
Učna pogodba je prosta kolkov in pristojbin.
Obsegati mora:
1. ime gospodarjevo, obrt, ki ga izvršuje, in kraj, kjer prebiva;
2. ime (ime in priimek), starost in stano-vališče vajenčevo;
3. ako je vajenec nedoleten, ime, posel in stanoval išče staršev, varuha ali drugega zakonitega zastopnika;
4. dan (datum) pogodbe in koliko časa naj traja pogodbeno razmerje;
5. določilo, da se zlasti -— ne krate drugih zakonitih dolžnosti, katerim sta podvržena oba pogodnika — imetnik obrta zavezuje, da hoče vajenca v ročnosti svojega obrta, v katerem se naj izuči, poučevati ali da ga bo dal poučevati po sposobnem namestniku in da je vajenec dolžan pridno delati v tem obrtu;
G. vzprejemne pogoje v oziru na učnino ali na morebitno plačo, na hrano, obleko, stanovanje in trajanje učne dobe, kakor tudi na pre-
slmsno takso in na pristojbino za zglasitev zadrugi in za izpustitev iz učenja.
Najbistvenejše pogoje pogodbe naj občinsko oblastvo vzprejme v delavsko knjižico.
Obrtniki, kateri se pri vzprejemanju vajencev ne drže strogo teh določil, zakrivijo prestopek obrtnega reda.
§ 99 a.
Poskusni čas.
Učno razmerje se more, če se ni o vzpre-jemu vajenca določil daljši poskusni čas, tekom prvili štirih tednov razvezati po pričetku učnega časa s tem, da enostransko odstopi ena ali druga obeh strank.
Poskusni čas ne sme trajati čez tri mesece in se naj vračuni v učni čas.
§ 99 b.
Dolžnosti vajcnčeve.
Vajenec je dolžan biti gospodarju poslušen, zvest, molčljiv in priden ter se mora spodobno vesti in v obrtu delati po gospodarjevem navodilu.
Mladoleten vajenec je podvržen očetovskemu strahovanju svojega gospodarja, ki ga ima v varstvu in oskrbi.
Ako vajenci še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka ali kakega drugega pouka vsaj iste vrednosti, so dolžni obstoječe splošne obrtne nadaljevalne šole (oziroma pripravljalne tečaje) kakor tudi strokovne nadaljevalne šole redno obiskovati tako, kakor je predpisano v dotičnem učnem načrtu, dokler ne dosežejo popolnoma učnega smotra.
Minister za bogočastje in nauk določa po-razumno s trgovinskim ministrom, ali je pouk iste vrednosti.
Za'tiste vajence, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha, ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od šolskega pouka, more obrtno oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je določena v pravilih ali v pogodbi.
Učni čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške (pomagaške) preskusu je), preden poteče učni čas.
Vendar se pa v obeh primerih v zmislu prejšnjih določil učna doba ne sme podaljšati skupno za več nego pol leta.
§ 100.
Dolžnosti gospodarjeve.
Gospodar naj skrbi za obrtno izobrazbo vajenčevo in naj mu ne odtega v to potrebnega
časa in prilike, uporabljaje ga za druge opravke (§ 76).
On, oziroma njegov namestnik je dolžan nadzorovati nravnost in vedenje mladoletnega vajenca v delavnici in zunaj nje; priganja naj ga k marljivosti, lepemu vedenju in izpolnjevanju verskih dolžnosti; opusti naj vsako grdo ravnanje ž njim in naj varuje, da ne bodo tako ravnali ž njim delavci in domačini ter naj skrbi za to, da se vajencu ne odkazujejo dela, kakor so prenašanje bremen i. dr., tako in za toliko časa, da niso primerna njegovim telesnim močem.
Gospodar, oziroma njegov namestnik, je nadalje dolžan, da tistim vajencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka ali kakega dragega pouka vsaj iste vrednosti, da potrebnega časa za obiskovanje v paragrafu 99, odstavek 3, omenjenih zavodov, dokler popolnoma ne dosežejo učnega smotra, da jih priganja k obiskovanju teh šol in da omogoči nadzorovanje rednega šolskega obiskovanja s tem, da vajence prijavlja in odjavlja pri šolskem vodstvu.
Ako mladoletni vajenec oboli ali uide, ali ako se primeri kaj drugega važnega, naj gospodar o tem takoj obvesti starše, varuhe ali druge njegove svojce, kakor tudi zadrugo.
Ako gospodar po svoji krivdi povzroči, da se naznanitev ali oprostitev vajenca zakasni za dalje nego 14 dni, stori prestopek obrtnega reda.
§ 100 a.
Določitev številnega razmerja vajencev.
V kolikor se v zadružnem ustavu ne določi število vajencev v razmerju s številom pomočnikov, more trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, ukazoma določiti to razmerje. To se more določiti vobče ali za določene okraje.
§ 101.
Razveza učnega razmerja pred časom.
Učno razmerje se more, predno preteče pogojena doba,razvezati v naslednjih primerih:
1.	gospodar ga more razvezati:
a) če se nedvomno pokaže, da je vajenec nesposoben, naučiti se obrta;
b) če vajenec zakrivi katero v § 82, lit. d, e, f in g) glede pomožnih delavcev ozname-njenih dejanj;
e) če ima vajenec kako bolezen, ki se je človek ustraši, ali je čez tri mesece z boleznijo zadržan v delu;
d)	če	je vajenec čez en	mesec v zaporu;
2.	vajenec,	oziroma	njegovi zakoniti za-
stopniki ga morejo razvezati:
a)	če	vajenec	ne more	ostati v učnem razmerju, da	bi škode	ne trpelo njegovo
zdravje;
b) če gospodar grobo zanemarja svoje dolžnosti, če vajenca zapeljuje k nenravnim ali protizakonitim dejanjem ali če bodi sam zlorabi pravico očetovskega strahovanja ali pa vajenca ne brani grdega ravnanja s strani delavnih drugov in domačinov;
c) če je gospodar nad en mesec v zaporu ali pa tudi o krajšem času, če ni poskrbljeno za živež vajencu;
d) če se gospodarju s kazensko razsodbo začasno ustavi obrt;
e) če se gospodar s svojim obrtnim podjetjem preseli v drugo občino; toda razmerje se mora razvezati najpozneje v dveh mesecih po preselitvi.
§ 102.
Odpoved.
Proti štirinajstdnevni odpovedi more vajenec razvezati učno razmerje, če se z izročilom vajenca, oziroma njegovega zakonitega
zastopnika dokaže, da vajenec izpremeni svoj poklic ali pa prestopi v kak bistveno različen obrt, ali pa če ga starši zaradi nastale izpre-meinbe njih okolnosti potrebujejo, da jim streže ali da vodi njih gospodarstvo ali njih obrt.
Vzrok odpovedi je poočititi v delavski knjižici vajenčevi.
Tekom enega leta po razvezi učnega razmerja naj se tak vajenec brez privoljenja prejšnjega gospodarja ne uporablja v istem obrtu ali v tovarniškem obratu temu obrtu podobnem.
Ako gospodar odreče privoljenje, je vajencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku prosto, obrniti se za odloko do instance, zakonito poklicane v poravnanje sporov iz delovnega, učnega ali mezdnega razmerja; ta odloka more v ozira vrednih primerih nadomeščati privoljenje.
§ 102 a.
Razen primerov, navedenih v § 120 more 14dnevno odpoved vajenec, oziroma njegov zakoniti zastopnik opraviti tudi tedaj, kadar se pred instanco, oznainenjeno v § 102, nedvomno dokaže, da je gospodar nasproti vajencu zakrivil več časa trdo ali krivično ravnanje, ne da bi se to dejanje pokazalo za grdo ravnanje, katero bi po § 101, točka 2, lit. b), vajencu dalo pravico, takoj razvezati učno razmerje.
Na ta primer se ne uporabljajo določila 8 102, alinea 2, 3 in 4.
§ 103.
Kdaj mine učna pogodba.
Pogodba mine ne samo s koncem obrto-vanja ali s smrtjo vajenčevo, ampak tudi s smrtjo gospodarjevo, nadalje če gospodar popusti obrt, slednjič če eden ali drugi postane nesposoben izpolnjevati prevzete dolžnosti.
H 103 a.
Kadar pripada vajenec kaki zadrugi, tedaj jg v primerih, v katerih je bilo učno razmerje brez vajenčeve krivde razvezano, preden poteče učni čas, naloga zadruge, kolikor mogoče skrbeti za to, da se vajenec namesti pri kakem drugem, v zadrugo vpisanem gospodarju.
O sklepanju nove učne pogodbe se mora že dovršeni učni čas primerno vračuniti.
Poleg tega ima zadruga dolžnost, kadar bi v primerih, ki nastanejo po 101, 102, 102 a in 103, ne bilo mogoče pravočasno dobiti izjave zakonitega zastopnika mladoletnega vajenca, nadomestiti to izjavo.
Učno izpričevalo in učno pismo (pomagaško pismo).
Kadar se učno razmerje razveže, je dolžen gospodar vajencu izdati izpričevalo o učnem času, ki ga je prebil pri njem, o vedenju v tem času in o dobljeni iznebi v obrtu.
A ko se redno dokonča in s tem razveže učno razmerje, in če gospodar pripada kaki zadrugi, naj zadružno načelništvo izda učno pismo, držeč se učnega izpričevala, oziroma učnih izpričeval, odhodnega izpričevala nadaljevalne šole in v konkretnem primeru izpričevala o vajeniški preskušnji, opravljeni z uspehom ali brez uspeha, in vpoštevajoč, kar je zadruga po § 114 opazila; mesto učnega pisma se izda pri rokodelskih obrtih pomagaško pismo, toda samo po uspešno prestani preskušnji za pomagača (§ 104 b).
Naslov pomogača se dobi samo po uspešno prestani preskušnji za pomagača. Pomožni delavec, ki ima samo učno pismo, se imenuje pomočnik.
Bistveno vsebino navedenih izpričeval gospodarja in zadruge je vpisati v delavsko knjižico in policijsko oblastvo dotičnega kraja naj to overovi troškov in kolka prosto.
Določila §§ 77, 82, 82 a in 83 se ne uporabljajo na vajence.
§ 104 b.
Presk usnja za pomagača pri rokodelskih obrtih.
Obrtne zadruge naj skrbe, da se morejo vsi vajenci, ki delajo v rokodelskih obrtih, koncem učne dobe podvreči preskušnji za pomagača, pri kateri naj se dokaže, da si je vajenec pridobil znanje in ročnosti, ki so potrebne za pomagača v dotičnem obrtu.
Enako naj poskrbi obrtno oblastvo za tiste vajence, ki delajo v podobnih tovarniških, oziroma rokodelskih obrtovanjih, kateri ne spadajo k nobeni zadrugi.
Preskusu j o za pomagača je opraviti pred preskusno komisijo, katero sestavi dotična zadruga. Prizadete zadruge pa se morejo medsebojno dogovoriti, da njihovi vajenci opravljajo preskušajo za pomagača pred preskusno komisijo, ki je za dotični obrt sestavljena pri eni teh zadrug.
Preskusna komisija sestoja iz enega predsednika in najmanj dveh, a največ štirih pri-sednikov. Predsednika imenuje za dobo treh let obrtno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno
zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoja, in do-tične zadruge. Od prisednikov se imenuje en član izmed pomagačev, ki delajo že najmanj štiri leta v obrtu, ostali prisedniki pa se imenujejo izmed obrtnikov, ki že najmanj tri leta samostojno izvršujejo svoj obrt. Prisednike določa zadružno načelništvo od primera do primera po imeniku, katerega za tri leta sestavi zadružni zbor in glede pomagačev pomočniški zbor.
Za prva štiri leta, potem ko stopijo v veljavo ti predpisi, se smejo vzprejeti v imenik prisednikov preskusne komisije tudi taki pomočniki, ki niso prestali preskušnje za pomagače.
Za vajence rokodelskih obrtov, ki so se izučili v kakem tovarniškem obratu ali pri gospodarju, ki ne pripada nobeni zadrugi, ali v zavodu, navedenem v § 14 b, odstavek 2, sestavlja preskusne komisije obrtno oblastvo, za-slišavši trgovinsko in obrtno zbornico in oziraje se zmislu primerno na gori navedena določila.
§ 104 c.
Kako naj se postopa pri preskušnji, koliko in kakšno gradivo naj se izprašuje, in koliko naj znaša taksa za preskušajo, ki jo plača vajenec, določajo posebni preskusni redi, katere izdajo za posamezne zadruge po različnih vrstah
rokodelskih obrtov politična deželna oblastva na predlog zadrug, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo, kjer obstoji. Troske preskušnje plača zadruga, kateri gredo tudi preskusne takse.
Za preskušanje učencev, navedenih v § 104 b, odstavek 6, izda podobne preskusne rede politično deželno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico. Troške plačajo v teh primerih trgovinske in obrtne zbornice, katerim pa zato gredo preskusne takse.
§ 104 d.
Vajenec ali pomočnik vloži pri zadružnem načelništvu, oziroma pri preskusni komisiji (§ 1041), odstavek 6) kolka prosto prošnjo za pripustitev k preskušnji za pomagača in priloži svoji prošnji učno izpričevalo in, ako je bil dolžen obiskovati kako nadaljevalno šolo (§ 99 b, odstavek 3), izpričevala o obiskovanju take šole ali, ako je že delal kot pomočnik, delavsko izpričevalo.
Preskusna komisija izda o uspehu preskušnje brez troskov kolka prosto izpričevalo, katero j c ob ugodnem uspehu zabeležiti v poma-gaškem pismu.
Vajencem, ki preskušnje ne prestanejo, določi preskusna komisija rok za ponovno preskusu jo, oziraje se na določilo § 99 b, alinea 7.
Alco kaka zadruga ne poskrbi, kar ji je naloženo v § 104 b, odstavek 1 in 3, glede ob-državanja preskušenj za pomagača, morejo vajenci, ki spadajo k tej zadrugi, opraviti preskušajo za pomagača pred drugo preskusno komisijo, ki je sestavljena po predpisih tega zakona in je strokovno pristojna.
V § 104 b, odstavek 6, navedeni vajenci morejo na svojo prošnjo in s privoljenjem do-tične zadruge opraviti preskušajo za pomagača tudi pred kako zadružno preskusno komisijo.
Pomočnik ima pravico, da naknadno opravi preskušajo in jo ponovi potem, ko je minulo najmanj po pol leta.
§ 104 e.
Pomočniki, kateri so učni čas redno dovršili preden je stopil v veljavo ta zakon, imajo pravico prostovoljno podvreči se preskušaji za pomagača.
§ 105.
3.	Poseben predpis.
Izjeme, ki se dovolijo na podlagi § 74 a, odstavek 3, nadalje člena VI in VII zakona z dne 10. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21), ki je stopil na mesto § 75, oziroma zakona z dne 18, julija 1905. 1. (drž. zak. št. 125), § 94, od-
\
stavek 4, § 95, odstavek 2, § 96 a, odstavki 2, 3 in 4 in § 96 h, odstavek 4, je vsakikrat posamezno objaviti v uradnih listih in vsako leto na znanje dati državnemu zboru.
VII. Poglavje.
Zadruge.
§ 106.
Obstanek in ustanovitev zadrug.
Med tistimi, ki obratujejo enake ali podobne obrte v eni občini ali v sosednjih občinah samostojno ali kot zakupniki, z njihovimi pomožnimi delavci vred, naj se ohrani obstoječa skupna zyeza in, kjer bi je ne bilo in krajevne razmere tega ne onemogočijo, naj jo napravi obrtno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, ki o tem povpraša prizadete osebe, in zadružno zvezo, kjer obstoji, vpoštevaje razmere, ki so merodajne za osnovanje in sposobnost za uspešno delovanje zadruge.
Imetniki obrtov (oziroma zakupniki) so člani, pomožni delavci v eno zadrugo združenih imetnikov obrtov pa so pripadniki zadruge.
Po okolnostih sme ena zadruga obsegati tudi obrtnike in pomožne delavce več občin ali okrajev in izjemoma tudi različne obrte.
Kjer se v tem poglavju govori o pomočnikih, razumeti je pod tem obrtne pomožne delavce sploh, izvzemši vajence (§ 73, lit. a, h in d).
Ako je med pripadniki zadruge večje število delavcev, ki se uporabljajo za nižja pomožna opravila pri obrtu (§ 73, lit. d), se smejo za te delavce ustanoviti posebne zadružne naprave (razsodiški odbori, zbori pomožnih delavcev in bolniške blagajne).
§ 107.
Dolžnost pristopa.
Kdor v okraju take zadruge samostojno ali kot zakupnik izvršuje obrt, za kateri obstoji zadruga, postane že s tem, da prične obrt, član zadruge in mora izpolnjevati s tem zvezane dolžnosti.
Zlasti mora plačati morda določeno pristopnino (§ 126, lit. m) in dokazati, da jo je plačal, že ko zglaša obrt ali ko prosi za kak koncesijoniran obrt. Ako ne doseže obrtne pravice, ima zadruga dolžnost povrniti mu plačana pristojbino.
Kdor na podlagi več nego enega obrtnega lista, oziroma več nego ene koncesije samostojno ali kakor zakupnik obratuje več obrtov,
ki niso združeni v eno zadrugo, mora pripadati kot član vsem za te obrte obstoječim zadrugam.
§ 108.
Dolžnost biti član zadruge v zmislu §§ 106 in 107, ne velja za imetnike tistih obrtnih podjetij, ki se vrše po tovarniško. Pač pa imajo pravico pristopiti kot člani zadrugi, ki obstoja za dotično obrtno kategorijo, alto to zadruga dovoli. Ako imajo omenjeni obrtniki zaloge za prodajo svojega blaga, imajo tudi pravico glede teh zalog za prodajo pristopiti zadrugi, ki obstoja za trgovinske obrte dotičnega kraja, s privoljenjem te zadruge. V obeh primerih imajo iste pravice in dolžnosti kakor ostali člani zadruge in s pomožnimi delavci, ki pri njih delajo oziroma s pomožnimi delavci, ki imajo posla v dotični zalogi za prodajo, je ravnati kakor s pripadniki zadruge.
Obrtna podjetja, ki kaki zadrugi pristopijo kot člani na podlagi teh določil, morejo po medsebojnem porazumu zopet izstopiti. Ako se med obema deloma ne doseže tako porazum-ljenje, more vsak izmed njih predlagati pri obrtnem oblastvu razvezo članstva; o tem odloči obrtno oblastvo, zaslišavši obe stranki.
§ 109.
Krajevni obseg, na kateri naj se raztezajo posamezne zadruge, sme vsak čas določiti poli-
tično deželno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, združno zvezo, kjer obstoji,, prizadete zadruge in obrtnike.
§ 110.
Obstoječe zadruge naj svoja pravila pri-lagode določilom tega zakona. Ako tekom šestih mescev, potem ko stopi v veljavo ta zakon, ne predlože političnemu deželnemu oblastvu prošnje za odobrenje dotičnih izprememb pravil, ki so bile redno sklenjene, naj to oblastvo brez ozira na morebitne, nasprotne sklepe zadruge uradoma izvrši tiste izpremembe, ki so potrebne, da se pravila prilagode določilom tega zakona.
Pridržati se smejo imenovanja, ki so v navadi v dotični deželi (gremiji, cehi, bratovščine i. dr.).
§ 111.
Tudi več zadrug, ki so dosedaj obstojale zase, se sme po vzajemnem porazumljenju zediniti v eno zadrugo po izreku političnega deželnega oblastva, katero zasliši trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo, kjer obstoji.
Prav tako se smejo pri tistih zadrugah, ki obsegajo raznovrstne obrte, v vzajemnem porazumljenju ali na zahtevo večine članov, ki pripadajo kaki obrtni 'kategoriji ali sorodnim
obrtnim kategorijam, le-te izločiti od dosedanje zadruge ter se ustanoviti kot samostojne zadruge ali pa zediniti s kako drugo že obstoječo zadrugo, pod tem pogojem, da so dani uveti za dosego zadružnih namenov.
Cim je vložena taka zahteva za izločenje, oziroma za zedinjenje, je treba o njej zaslišati prizadete zadruge, ki morajo, povprašavši v ta namen nalašč sklicani zadružni zbor, oddati svoje mnenje obrtnemu oblastvu prve instance tekom osmih dni, sicer se odloči brez ozira na to mnenje.
§ 111 a.
Da se osnujejo zadruge za posamezne obrtne kategorije ali za sorodne obrtne kategorije, se more tudi uradoma izpremeniti obseg zadrug z ozirom na odkazane obrtne kategorije in z ozirom na teritorijalni okoliš. O tem odločuje politično deželno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, in prizadete zadruge in obrtnike. Z do-tično odloko naj politično deželno oblastvo tudi uradoma izvrši izpremembe v pravilih dotične zadruge, ki so potrebne vsled tega odkazanja.
Alco naj se ustanovi strokovna zadruga, je potrebno privoljenje večine dotičnili obrtnikov.
§ 112.
Posamezne obrtne kategorije, ki doslej niso bile uvrščene v nobeno zadrugo, more politično deželno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, in dotične zadruge, odkazati kaki že obstoječi zadrugi.
Zadrugi, ki obsega en sam ali več sorodnih obrtov, se ne smejo odlcazovati taki obrti, ki niso sorodni v zadrugi združenim obrtorn.
Hkratu z odkazanjem naj politično deželno oblastvo uradoma izvrši izpremembo pravil dotične zadruge, ki je nastala vsled tega potrebna.
A ko nastanejo dvomi, h kateri obstoječi zadrugi spadajo posamezni obrti, odloča o tem obrtno oblastvo, zaslišavši o tem trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, in dotične zadruge, oziraje se na zadružna pravila.
§ 113.
Nemotenjc obrtovanja.
Z ustanovo zadrug se ne sme nikomur omejiti nastop ali obrat kakega obrta dalje nego določa pričujoči zakon.
§ 114.
N a in eni.
Namen zadruge je, da goji duh skupnosti, da ohranja in povzdiguje stanovsko čast in pospešuje humanitarne, gospodarske in izobrazne koristi svojih članov in pripadnikov.
Humanitarne koristi se morejo zlasti pospeševati z ustanavljanjem bolniških in podpornih blagajnic, oziroma podpornih skladov za člane in pripadnike, nadalje s tem, da se prevzema posredovanje pri zavarovanju članov pri kaki obstoječi zavarovalnici; gospodarski interesi se pospešujejo s tem, da se uvaja skupno delo s stroji in poboljšani načini proizvajanja, da se ustanavljajo sirovinska skladišča, prodajal nice, skladišča vzorcev in posojilnice, da se preprečujejo, oziroma odstranjajo opravilne uredbe, ki motijo pošteno konkurenco med zadružniki; izobrazni interesi naposled se pospešujejo tako, da se ustanavljajo in podpirajo obrtna učilišča (strokovne in nadaljevalne šole, učne delavnice in dr.), da se prirejajo strokovni učni tečaji za člane in pripadnike, razstave vajeniških del itd.
Zlasti ima zadruga dolžnost: a) redno v razvidnosti imeti člane in pripadnike zadruge in skrbeti za to, da se ohranijo pravilna razmerja med obrtniki in
njihovimi pomočniki, zlasti z ozirom na delovno zvezo, kakor tudi glede ustanavljanja in vzdrževanja zadružnih prenočišč in posredovalnic za delo;
h)	skrbeti za redno vajeništvo s tem, da izdaja določila, katera je predložiti oblastvu v potrjenje, kolikor v tem zakonu ni posebnih predpisov, in sicer:
o pogojih, pod ko j im i sme kdo imeti vajence sploh in o razmerjuvajencevproti številu pomočnikov v obrtu;
o strokovnem in versko - nravnem izobraževanju vajencev;
o učnem času, vajeniških preizkušnjah in preizkušnjah za pomagača;
o nadzorovanju, ali se zadruga drži teh določil;
c) potrjevati učna izpričevala in izdajati učna pisma;
d) skrbeti za obolele vajence;
e) nadzorovati od zadruge ustanovljena in vzdrževana obrtna učilišča in učne tečaje in razstave vajeniških del, katere prireja in denarno podpira zadruga i. e.;
f) potrjevati delavska izpričevala pomočnikov, ki pripadajo zadrugi;
g) skrbeti za obolele pomočnike z ustanavljanjem bolniških blagajnic ali s tem, da pri-
stopi k že obstoječim bolniškim blagaj-nicam;
h) sestaviti razsodiški odbor (§§ 122, 123 in .124) za poravnavo sporov, ki nastanejo med člani zadruge in njihovimi pomožnimi delavci iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja;
potem pospeševati razsodiško napravo za poravnavo sporov med člani zadruge; v ta namen se^ more zediniti tudi več zadrug;
i) sklepati o tem, kako naj se odpravijo navade, običaji in novotarije, ki ovirajo pošteno konkurenco med zadružniki;
k) poročati vsako leto o vseli tistih dogodkih v zadrugi, ki so važni za sestavljanje obrtne statistike.
Razen rednih poročil, predpisanih pod k), morajo zadruge o razmerah, tičočih se njihovega namena, na zahtevo dajati pojasnila in mnenja oblastveni, zadružni zvezi ter trgovinski in obrtni zbornici svojega okraja ter se smejo v tem oziru tudi same svojevoljno obračati do javnih organov v pospeševanje svojih namenov.
§ 114 a.
Trgovinski minister more, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo, kjer obstoji, tistim zadrugam za posamezne ka-
tegorije ali za sorodne kategorije rokodelskih obrtov, ki na polju vzgajanja obrtniškega naraščaja (H 114, lit. e) in § 104 b) z uspehom izvršujejo svoje dolžnosti, priznati pravico, da sprejmo v pravila določila o opravljanju preizkušenj za mojstra za svoje obrte. Zadruge naj sklenejo v tem primeru posebne preizkusne rede, za katere je treba odobrenja političnega deželnega oblastva.
S preizkušnjo za mojstra je dokazati sposobnost za samostojno izvrševanje in proraču-njevanje stroškov običajnih del v obrtu in znanje, ki je sicer potrebno za samostojno izvrševanje obrta, zlasti tudi o tem, kako se vodijo knjige in računi.
Preizkusni red naj ureja natančneje, pod kakimi pogoji se prosilci pripuščajo k preizkušnji vobče in posebej tisti, ki ne pripadajo zadrugi; nadalje, kako bodi sestavljena preizkusna komisija, koliko in kakšno gradivo naj sc izprašuje, kako naj se pri preizkušnji postopa, kako izpričevalo o uspehu naj se izda, ali se sme preizkušnja ponoviti in kako visoke takse, ki gredo zadrugi, naj se morebiti pobirajo za preizkušnjo.
Trgovinski minister more, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, in dotične zadruge, ukazoma priznati tudi posameznim zavodom, ki po svoji
uredbi jamčijo, da se pri njih opravi preizkušnja za mojstra, kakor to ustreza stroki, pravico, da obdržavajo te preizkušnje za določene rokodelske obrte; obenem se predpisuje preizkusni red.
Ako se ta pravica podeli strokovnim učiliščem, se izda dotični ukaz sporazumno z ministrom za bogočastje in nauk.
Kdor uspešno opravi preizkušnjo za mojstra in samostojno opravlja obrt, sme nositi naslov preizkušenega mojstra v dotičnem obrtu.
Pet let potem, ko dobi veljavo ta zakon, se predpiše z ukazom trgovinskega ministra, potem, ko se zaslišijo trgovinska in obrtna zbornica, zadružna zveza, kjer morebiti obstoji, in dotične zadruge, splošno ali pa za določene kraje, v katerih velja ta zakon, da smejo v vseh ali v določenih rokodelskih obrtih imeti vajence samo taki obrtniki, ki so uspešno opravili preizkušnjo za mojstra.
Ta ukaz pa se ne bo dotikal pravic mojstrov, ki že obstoje.
§ 114 b.
Zadruge imajo pravico, za obrte svojih članov v mejah zakonitih predpisov določati, kdaj naj se začne in jenja vsakdanje delo pomožnih delavcev in kaki odmori naj bodo pri delu, kdaj in kake plače naj se plačujejo po-
možnim delavcem in kaki roki naj veljajo za odpoved. To ustanavlja, urejeno po poslovnih strokah, zadružni zbor sporazumno z zborom pomočnikov in ta določila naj odobri politično deželno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo, kjer obstoji.
Ta dogovor naj se nabije v posameznih obratoval iščih.
Za ta sklep je potrebna v zadružnem zboru in v zboru pomočnikov dvotretjinska večina. Z isto večino glasov more eden ali drugi zbor izjaviti, da odstopa od teh določil, ako niso bila ustanovljena za določeno dobo. Odnosni sklep je naznaniti političnemu deželnemu oblastvu.
Omenjena določila imajo, ako obrtniki, ki pripadajo zadrugi, niso sklenili v tem oziru s svojimi pomožnimi delavci kaj drugega s pogodbo ali v delovnem redu, pravno moč za stranke in v toliko izključujejo uporabo predpisov § 77.
§ 115.
Zadruge imajo pravico, v svojih pravilih predpisavati in pobirati pristojbine za vzpre-jein (inkorporaeijo), ki jih morajo plačevati zadružni člani, dalje pristojbine za sprejetje (najetje) in oproščenje, ki jih morajo plačevati vajenci; toda v pravilih mora biti določeno, da more zadruga vajence, ki so sami ali ko j ih roditelji so ubožni, oprostiti pristojbine za spre-
jetje (najetje), za preizkušnjo za pomagača in za oprostitev, ako zakoniti zastopniki vajencev to zaprosijo in dokažejo ubožnost.
Vajencev gospodar jamči, da se zadrugi pravilno oddajo vajeniške pristojbine.
Obrtniki, ki se izločijo iz kake zadruge in pridružijo drugi zadrugi, so do polovice prejšnji zadrugi plačanih izneskov oproščeni od ponovnega plačanja vzprejemnine (pristojbine za inkorporacijo). V zadružnih pravilih se morejo tudi vdova in potomci imetnika svobodnega obrta, ki imajo pravico do dedščine, oprostiti od ponovnega plačanja vzprejemnine, ako po smrti obrtnika zglase obrat istega obrta in ako je ta obrat samo nadaljevanje prejšnjega podjetja.
Visokost teh pristojbin določa zadružni zbor, treba pa je za to odobrenja političnega deželnega oblastva, ki jih more znižati, ako so neprimerno visoko odmerjene.
Od letnega dohodka iz vzprejemnin se smejo k večjemu tri četrtine porabiti za tekoče zadružne izdatke, ostanek pa se mora plodo-nosno naložiti. Od doneskov iz pristojbin vajencev se mora najmanj polovica obrniti v take namene, ki pospešujejo izobrazbo vajencev ali druge njihove koristi, izvzemši zavarovanje za bolezni.
V ostalem se denarna sredstva, ki so potrebna za zadružne potrebščine — izvzemši prispevke za bolniško blagajnico (§ 121) — kolikor se ne zalagajo iz obresti obstoječega premoženja, porazdeljujejo na zadružne člane (§ 106), razmerno predpisanemu pridobninskemu davku ali po kaki drugi meri, določeni v pravilih.
Omenjeni dohodki zadrug kakor tudi redovne globe (tz 125) se izterjavajo upravnim potoni.
§ 115, a.
Bolniške in podporne blagajnice za člane.
V § 114, odst. 2, omenjene bolniške in podporne blagajnice za zadružne člane se ustanavljajo, kolikor temelje na načelu prostovoljnosti, po predpisih zakona z dne 16. julija 1892 1. (drž. zak. št. 202).
Dopustnost prisilnega zavarovanja, obseg in izvršitev.
§ 115 b.
Zadruge morejo skleniti, da so njihovi člani dolžni zavarovati se za denarno podporo v bolezni, za brezplačno zdravniško pomoč, za dobivanje zdravil ali za take dajatve v zvezi s pogrebnino.
Ne sme se pa siliti k zavarovanju za samo pogrebnino.
V dotičnem sklepu je ustanoviti, v kakem znesku in pa koliko časa se bo v bolezni izplačevala podpora, oziroma kolika bo pogrebnina; denarna podpora v bolezni pa ne sme biti višja nego 28 K na teden in pogrebnina ne višja nego 400 kron.
§ 115 c.
Da je sklep po § 115 b veljaven, je treba, da je zadružni zbor redno sklican, da se bistvena vsebina tega, kar se ima skleniti, poprej objavi, da je navzočih najmanj tri četrtine vseli zadružnikov, ki imajo glasovalno pravico, in da glasujejo za predlog najmanj tri četrtine navzočnih.
Vrhu tega je treba, da sklep odobri politično deželno oblastvo.
To more odrediti, da je odobren je sklepa glede vpeljave prisilnega zavarovanja zavisno od tega, da se poprej ustanovi podporni sklad po § 115 w.
Določila prvega odstavka veljajo tudi glede sklepov, s katerimi se že vpeljano prisilno zavarovanje v dopustnih mejah (§ 115 b) razširja, izpreminja ali odpravlja.
§ 115 d.
Redno sprejeti in odobreni sklep veže vse zadružne člane; taki člani pa, ki so zavezani zavarovanju že pri kaki drugi zadrugi, niso dolžni zavarovati se, dokler pri omenjeni zadrugi obstoja prisilno zavarovanje.
§ 115 e.
Dolžnost zavarovanja neha z izgubo članstva v zadrugi. Takim osebam pa se more dovoliti, da prostovoljno nadalje ostanejo zavarovani.
§ 115 f.
Sredstva, ki so potrebna za izpolnjevanje zavarovalnih dajatev, je pripraviti s tem, da člani redno in vnaprej plačujejo primerne prispevke.
Ta sredstva se ne smejo uporabljati za druge namene.
Zaostali prispevki članov se morejo izterjati upravnim potom.
§ 115 g.
članu je takoj odtegniti dajatev, ako jo uživa po krivici Zneske, katere je proti-postavno prejel, mora vrniti ne glede na kazensko preganjanje. Povračilo po krivici pre-
jete dajitve se more tudi izterjati tako, da se poviša prispevek do dvojnega zneska.
Za izterjatev tega povračila velja določilo § 115 f, odstavek 3.
§ 115 h.
Prisilno zavarovanje bodo izvrševale posebne blagajnice, ki se ustanove v ta namen.
Praviloma naj ustanovi vsaka zadruga po eno tako blagajnico. Lahko se pa tudi po več zadrug, ki so sklenile soglasne zavarovalne dolžnosti, z državnim odobren jem združi zaradi ustanovitve ene skupne blagajnice.
Za odobren j e je poklicano politično deželno oblastvo. Ako gre za zadruge istega političnega okraja ali več političnih okrajev iste krono vi ne, daje odobren je politično deželno oblastvo te dežele, sicer pa politično deželno oblasto, v čigar ozemlju imej blagajnica svoj sedež.
Z istimi pogoji je zadrugam dovoljeno pristopiti tudi k blagajnici, ki že obstoji.
§ 115 i.
V § 115 h omenjene blagajnice smejo v svojem imenu pridobivati pravice in zavezovati, se, na sodišču tožiti in tožene biti.
Njihova redna podsodnost je pri stvarno pristojnem sodišču, v čigar okraju ima blagaj-nica svoj sedež.
Poslovanje z imetjem in uprava sta neodvisna od poslovanja in uprave zadrug samih in drugih naprav, ki morda obstoje pri njih.
Za vse svoje zaveznosti jamči blagajnica upnikom samo s svojim premoženjem.
§ 115 k.
Za vsako blagajnico je ustanoviti pravila. Za ta pravila, ki Se prvikrat določijo s sklepom zadruge, oziroma zadrug, kakor tudi za vsako izpremembo pravil, je potrebno odobrenje političnega deželnega oblastva, ki je za to poklicano po § 115 h.
Ta pravila morajo zlasti obsegati: ,
1. ime, namen in sedež blagajnice;
2. določila o članstvu;
3. višino zneskov, katere naj člani prispevajo blagajnici;
4. pogoje, vrsto in obseg zavarovalnih dajatev;
5. določila o sestavi, imenovanju, sklepčnosti, sklepanju in področju načelništva in nadzorovalnega odbora, o trajanju njihove službe in o nadomeščanju odpadlih članov;
6. določila o sestavi, sklicevanju, sklepčnosti, sklepanju in področju občnega zbora in o pravici glasovanja na njem;
7. določila o zastopanju blagajnice na zunaj in o oblikah pravnoobveznih dejanj in objav;
8. določila o poravnavi sporov iz blagaj-ničnega razmerja;
9. določila o prostovoljnem nadaljevanju zavarovanj (§§ 115 e in u), eventualno
10. število, način volitve in poslovno dobo odposlancev za zbor odposlancev (§ 115 o).
§ 115 1.
Blagajnico upravljata načel ništvo in občni zbor.
Kakor blagajnično načelništvo posluje, ako obstoji blagajna za eno samo zadrugo in ako občni zbor ne nastavi posebnih upraviteljev, zadružno načelništvo in kakor občni zbor zadružni zbor.
Ako so pri blagajnici zavarovani člani več zadrug (§ 115 h, odstavek 2), določajo pravila blagajnice posebej, kako naj bosta sestavljena načelništvo in občni zbor.
§ 115 m.
Načelništvo vodi vse poslovanje in zastopa blagajnico, kolikor ni za to poklican občni zbor.
Člani načelništva opravljajo svojo službo kakor častno službo, troski v gotovini pa se jim morajo povrniti, tudi se jim lahko dovoli za dela, ki zahtevajo večji trud, primerna nagrada.
§ 115 n.
Za nadzorovanje blagajničnega poslovanja se postavi nadzorovalni odbor. Člani tega odbora ne smejo biti obenem člani načelništva.
§ 115 o.
Občni zbor sestoji iz članov z glasovalno pravico ali iz odposlancev, ki se volijo izmed članov z glasovalno pravico.
Občni zbor mora sestoj ati iz odposlancev, ako ima blagajnica več nego 500 članov.
Poslovna doba odposlancev ne sme trajati dalje nego tri leta.
Število odposlancev mora biti vsaj trikrat toliko kakor število članov načelništva.
§ 115 p.
Občni zbor se mora sestati najmanj enkrat na leto.
Občnemu zboru je vsekakor pridržano:
1. sklepanje o letnem poročilu načelništva in njegovi odvezi;
2. sklepanje o morebitnih izpremembah pravil;
3. sklepanje o tem, ali in v kakih zneskih naj se dovoljujejo članom načelništva nagrade za določena dela (§ 115 m);
4. sklepanje o pogojih razveze;
5. sistemizovarije plačanega pomožnega osebja.
§ 115 q.
Blagajnice morajo vsako leto sestaviti računski zaključek, sestoječ iz poslovnega računa in iz imovinskega izkaza, nadalje izkaze o premembali v zavarovanju in o nastalih zavarovalnih primerih. Te izkaze je predložiti nadzornemu oblastvu vsako leto do 31. dne marca.
Trgovinski minister ima pravico izdati posebne predpise o teh izkazih.
Za blagajniško leto velja koledarsko leto.
§ 115 r.
Blagajnice naj nabero rezervni zaklad v znesku dvojnega povprečnega letnega izdatka zadnjih petih računskih let, in ako bi se bil ta zaklad znižal pod oznamenjeno višino, naj ga zopet dopolnijo do tega zneska. Dokler rezervni
zaklad nima te višine, se deneta za vsako računsko leto najmanj dve desetini članarine na stran.
Ako se iz petih zaporednih računskih zaključkov pokaže, da dohodki ne zadostujejo za. izpolnitev prevzetih obveznosti in za nabiranje rezervnega zaklada, treba je temu, ako se ne-razmerje ne da poravnati z drugimi pripravnimi ukrepi, odpomoči s tem, da se primerno zvišajo prispevki ali znižajo dajatve, ali da se končno združita oba ukrepa.
§ 115 s.
Rezervni zaklad blagajni« se sme nalagati samo:
1. v tuzemskih vrednostnih papirjih, v katerih se sme nalagati varovansko premoženje;
2. v c. kr. poštni hranilnici ali v hranilnici, ki je urejena po hranil ničnem regulativu.
Blagajnično premoženje, ki presega rezervni zaklad, se more tudi nalagati:
d. v tuzemskih, papilarno varnih hipotekah ;
4.	na tuzemskih zemljiščih, ki dajejo obresti, v tem primeru pa zemljišča ne smejo biti obremenjena nad tretjino cenilne vrednosti.
Blagajniško poslovanje je pod nadzorstvom obrtnega oblastva. To oblastvo je upravičeno kadarkoli pogledati v vse blagajnične knjige in račune in pregledovati (škontrovati) blagajnico; obrtno oblastvo ima dolžnost, natančno nadzorovati, da se blagajnica ravna po pravilih. Pri dotičnih uradnih poslih se nadzorno oblastvo poslužuj strokovnih organov, katere oznameni politično deželno oblastvo.
Trgovinski minister ima pravico, odpustiti blagajnicno načelstvo in začasno izročiti poslovanje in zastopstvo blagajnico upravitelju do volitve novega blagajničnega načelništva, in, ako treba, tudi razpustiti blagajnico.
Bazpustna odredba ima uspeh, da se neha prisilno zavarovanje.
§ 115 u.
Sklep zadruge, da naj se odpravi prisilno zavarovanje, ima, ako za to zadrugo obstoji posebna blagajnica, uspeh, da se razpusti bla-gajnica, v vseh drugih primerih pa je posledica tega sklepa, da se izključijo člani iz skupne blagajnico. Takim članom pa se more dovoliti, da smejo še nadalje prostovoljno ostati zavarovani.
Prehodna določila.
Bolniške in podporne blagajnice za mojstre, ki ob času, ko ta zakon dobi veljavo, že obstajajo kakor uredbe za prisilno zavarovanje, morajo svoje uredbe prilagoditi temu zakonu najkasneje tekom dveb let.
§ 115 w.
Podporni skladi.
V 'j 114, odst. 2, omenjeni podporni skladi so del zadružnega premoženja in se zalagajo iz dohodkov zadruge in posebnih naklonjenih prispevkov. V če sklade se stekajo tudi denarne kazni, ki se nalagajo zadružnim članom na podlagi § 125 in § 127, ostavek 5.
Podporni skladi služijo vobče v pospeševanje humanitarnih namenov, za katerimi teže zadruge.
Za redno zalaganje podpornih skladov morejo se z odobrenjem obrtnega oblastva pobirati posebne doklade.
Iz omenjenih skladov se smejo zlasti popolnoma ali deloma zalagati prispevki, katere bi morali ubožni člani plačevati blagajnicam, ki morda obstoje po § 115 h; o tem odloča v
posameznem primeru zadružno načelništvo na podlagi določil, ki jih je ustanovil zadružni zbor.
§ 115 x.
Ustanovitev podpornih blagajnic, gospodarskih podjetij in podpornih skladov.
Ustanovitev v § 114, odst. 2, omenjenih bolniških in podpornih blagajnic, za katere velja načelo prostovoljnosti, nadalje gospodarskih podjetij za člane in podpornih skladov more zadružni zbor skleniti s tričetrtinsko večino vseh navzočih članov le potem, ko je bil predmet v dnevnem redu tega zbora natančno označen in z dnevnim redom poprej redno razglašen.
Materijalno pospeševanje teh uredeb iz sredstev zadruge in udeležbo zadruge pri gospodarskih podjetjih more zadružni zbor z večino, označeno v prvem odstavku, skleniti le tedaj, ako se v zapisniku izpriča, da je bilo pri glasovanju navzoče število zadružnih članov v spodaj označenem razmerju. To razmerje se določa za zadruge s številom članov: do sto s petdesetimi odstotki, od sto do petsto s štiridesetimi odstotki, toda najmanj s petdesetimi člani,
od petsto do tisoč s tridesetimi odstotki, toda najmanj z dvesto člani,
čez tisoč z dvajsetimi odstotki, toda najmanj s tristo člani.
Za ta določila je merodajno tisto število članov, katero ima zadruga tistega dne, ko je bil zbor sklican.
Ako ne pride na tak zbor zadruge sklepčno število njenih članov, skliče naj se tekom štirih tednov nov zbor z istim dnevnim redom, kateri sme pod navedenimi pogoji, toda le tedaj veljavno sklepati, ako je izpričana navzočnost razmernega števila zadružnih članov, namreč pri zadrugah, ki imajo do petsto članov, trideset odstotkov, in pri zadrugah z večjim številom članov dvajset odstotkov.
Na ta določila je treba pri tem novem sklicanju izrečno opozoriti.
Sklepi zadruge o predmetih, navedenih v odstavku 2, so podvrženi odobrenju političnega deželnega oblastva.
Odobrenje je odreči le tedaj, ako so ti sklepi nastali na nepostaven način, ali ako namerava zadruga od svojega premoženja odme-niti tako obsežen del, da bi vsled teh odinemb ne mogla izpolnjevati ostalih, po zakonu ji od-kazanih namenov.
Noben zadružni član ali pripadnik se ne more siliti, da bi se zoper svojo voljo aktivno udeleževal v prvem odstavku omenjenih gospo-
darskih podjetij, razen v primerili, ko se take naprave ustanove ali ukrenejo iz javnih ozirov.
§ 116.
Posredovanje dela.
Zadruge naj primerno ukrenejo za posredovanje delavskih mest za obrte, katere zastopajo, in naj ustanove s posebnimi pravili natančnejša določila o poslovanju tega posredovanja in o organih, katerim naj se poveri to poslovanje. Za posredovanje delavskih mest se od pomočnikov ne sme pobirati nobena pristojbina.
Zadružni zbor, sporazumevši se z zborom pomočnikov, sklene pravila; ta se potem pred-lože političnemu deželnemu oblastvu v odo-brenje.
Zadruge, ki imajo v zadnjem letu povprečno najmanj po 200 pomočnikov za pripadnike, so dolžne nadzorstvo omenjenih uredeb I»overiti odboru, ki je sestavljen iz enakega števila zadružnih članov in pomočnikov.
One voli zadružni zbor, te pa zbor pomočnikov.
Načelnika tega odbora in njegovega namestnika volijo vsakokrat člani odbora iz svoje srede. Ako ostane volitev po dvakratnem glasovanju brezuspešna, odloči žreb, in sicer tako,
da se določi najprej načelnik in potem iz druge stanovske skupine njegov namestnik. Ta dva se menjata v predsedstvu po dobah, ki se določijo v pravilih.
Ako zadružne zveze (§ 130 c) ustanove ali so že ustanovile posebne uredbe za posredovanje dela, naj se postavi za nadzorovanje teh uredeb odbor, kateremu se privzamejo zastopniki pomočnikov. Za pravila, ki jih ustanovi zvezna skupščina o poslovanju in organih, katerim naj se poveri, je treba odobrenja političnega deželnega oblastva. Glede pobiranja pristojbin od pomočnikov velja, kar je rečeno v odstavku 1.
Ako zadruge pripadajo kaki zvezi, ki urejuje posredovanje dela v zmislu zadnjega odstavka, so oproščene od dolžnosti, ustanavljati posebne uredbe za posredovanje dela; to velja tudi takrat, ako poverijo posredovanje dela zavodu, ki obstoji za javni izkaz dela.
§ 116 a.
Prizivna pravica zadrug.
Zadruge imajo pravico priziva (rekurza) proti odlokom in odredbam obrtnih oblastev v sledečih primerih:
1.	kadar se izda obrtni list za rokodelski obrt ali podeli koncesija za koncesijoniran obrt, ako je zadruga po predpisih §§ 14 f) in 23 a)
pravočasno oddala svoje mnenje, a obrtmi oblast ni odločila v zmislu tega mnenja;
2. kadar se podeli izpregled glede koga, ki boče pričeti podoben rokodelski obrt (§ 14 c, odstavek 1), ali koncesijoniran obrt (§ 23 a, odstavek 2), ali trgovinski obrt, za kateri se po § 13 a), oziroma § 38, odstavek 3 in 4 zahteva dokaz usposobljenosti;
3. kadar se izpregleda predloga pomaga-škega pisma, oziroma učnega izpričevala in izpričevala o opravljeni preizkušnji za pomagača (§ 14 c, odst. 2);
4. kadar se odloča o obsegu obrtnih pravic (§ 36), ako so se izdale odloke proti mnenju zaslišane zadruge;
5. kadar se odloča, ali je obrtno podjetje smatrati za tovarniško ali rokodelsko (§ 1, odstavek 6);
6. kadar se po okrajih omejujejo posamezni obrti (§ 42) in kadar se določajo maksimalne tarife (§ 51);
7. kadar se po § 54, odstavek 2 obrtno-policijsko urejajo posamezne kategorije obrtov;
8. v vseli notranjih zadružnih stvareh (VII. poglavje obrtnega reda) vštevši stvari zadrugi pripadajočih vajencev.
Glede gostilničarskih in krčmarskih obrtov imajo §§ 18 in 20 nadaljnja posebna določila.
V vseh, v prejšnjem paragrafu navedenih primerili se mora zadrugi naznaniti, kar je določilo obrtno oblastvo. Zadruga ima pravico, pritožiti se na višje oblastvo, in sicer, ako niso v zakonu določeni krajši roki, v prizivnih rokih, kakor so ustanovljeni v zakonu z dne 12. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 101).
§ 116 c.
Pravico vložiti priziv, ima zadružno na-čelništvo (§ 119 d), ako ni po pravilih pridržano zadružnemu zboru, sklepati v posameznih primerih o vložitvi rekurza.
Z vsakim prizivom je predložiti od zadružnega načelnika podpisan izpisek iz sejnega zapisnika zadružnega odbora, oziroma zadružnega zbora.
§ 116 d.
Pravočasno vloženi priziv ima v primerih § 116 a), točka 1, 2 in 3, odloživo moč.
Proti dvema enako se glasečima odlokama v primerih § 116 a, točka 1, zadruga nima na-daljnega priziva.
Letno poročilo in zaključni račun zadruge.
Vsako leto je treba obrtnemu oblastvu predložiti poročilo o letnem zboru in eventualno o redni volitvi zadružnega načelništva, kakor tudi zaključni račun o zadružnih dohodkih in izdatkih, ki mora biti podpisan od zadružnega načelnika in dveh odbornikov.
§ 117.
Zadružno poslovanje.
Zadružne posle opravljajo:
a) zadružni zbor;
b) zadružno načelništvo, ki sestoji iz zadružnega odbora pod vodstvom načelnika;
e)	zadružni načelnik;
d) zaupni možje, ki so eventualno postavljeni po § 119 h.
§ 118.
Pravica glasovanja in volivnosti.
Glasovati in izvoljeni biti v zadrugo morejo vsi njeni člani.
Pravica glasovati in izvoljen biti je odvzeta :
a) tistim obrtnikom, katerim in dokler jim je vsled kazenskosodne obsodbe odvzeta volivnost v občinski zastop;
b) tistim obrtnikom, nad katerih premoženjem se je proglasil konkurz, dokler traja konkurzna obravnava;
c) tistim obrtnikom, katerim je oblastvo odvzelo obrt, tisti čas, za katerega je izrečeno, da velja odvzetje;
d) tistim obrtnikom, ki stoje pod kuratelo zaradi slaboumja ali zapravljivosti.
Ta določila se uporabljajo zmisln primerno glede glasovalne pravice in volivnosti pomočnikov.
Člani, ki so na dolgu glede zadružnih doklad, se morejo za toliko časa, dokler zaostankov ne poravnajo, po pravilih izključiti od glasovanja in od pravice, v zadrugi izvoljeni biti.
Zlasti za to, da se sme kdo izvoliti v raz-sodništvo, se zahteva za obrtnike in pomočnike dopolnjeno 24. leto starosti, in pomočniki morajo, da smejo sicer glasovati ali izvoljeni biti, dopolniti 18. leto.
Zadružni zbor.
§ 119.
Zadružni zbor sestoji iz vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.
Ti člani morajo izvrševati glasovalno pravico osebno; pooblaščenci niso pripuščeni k zadružnemu zboru.
Pri zadrugah, ki imajo nad 500 članov, se more v pravilih določiti, da naj se na podlagi kvalificiranega sklepa zadružnega zbora sestavlja zadružni zbor iz odposlancev, ako ni poklican voliti ali sklepati o stvareh, ki so navedene v § 1151) in 115 x, temveč posvetovati se o drugih stvareh. Pri tem je v primernih volilnih redih manjšinam zagotoviti zastopstvo.
Natančnejša določila o številu odposlancev in o njihovi volitvi imajo pravila.
Število odposlancev mora znašati najmanj pet odstotkov zadružnih članov in mora biti najmanj trikrat toliko kakor število članov zadružnega načelništva.
Odbor pomočniškega zbora ima pravico odposlati v zadružni zbor v pravilih določeno število pomočnikov (2 do 6).
Ti imajo pravico, udeleževati se razprave o stvareh, ki se tičejo pomočnikov (pomagačev), s posvetovalno pravico in izražati do-tične želje.
§ 119 a.
Zadružnike sklicuje v zadružni zbor zadružni načelnik, prvikrat po ustanovitvi za-
druge in pozneje, ako načelnik ali njegov namestnik tega ne more storiti, pa obrtno oblastvo, in sicer s pismenim obvestilom in objavljajoč ob enem razpravne predmete.
Zadružni zbor se mora vršiti vsako leto najmanj enkrat; skliče naj se tudi, ako se zdi potrebno zadružnemu načelniku ali odboru ali ako to zahteva četrti del članov.
V sklicu bodi oznamenjen kraj in čas zborovanja.
Zadružni načelnik, ki sklicuje zadružni zbor, mora najmanj tri dni poprej o tem obvestiti obrtno oblastvo in za dotično zadrugo postavljenega komisarja (§ 127) ter naznaniti ob enem dnevni red.
Predsedstvo in vodstvo zadružnega zbora pristoja prvikrat do izvršene volitve zadružnega načelnika in v tistih primerih, v katerih je sklicalo zadružni zbor obrtno oblastvo, odposlancu obrtnega oblastva, pozneje pa zadružnemu načelniku ali, ako je zadržan, njegovemu namestniku.
Za sklepčnost zadružnega zbora je potrebna navzočnost v pravilih določenega števila članov, ki imajo glasovalno pravico.
V pravilih se lahko določi, da, ako sklicani zadružni zbor ostane nesklepčen, smejo k zborovanju došli člani, potem ko so čakali eno uro, veljavno posvetovati se in sklepati o pred-
ležečem dnevnem redu, kolikor se za sklepanje o posebnih stvareh v zakonu ali v pravilih ne zahteva navzočnost določenega števila članov.
Sklepa se, kolikor v tem zakonu ni drugačnih določil, z absolutno večino glasov.
h 1191).
Pri volitvah morajo tisti, ki imajo volilno pravico, oddati glasovnice osebno v dotičnem volilnem zboru. Kako se naj izkažejo, določajo pravila.
Ugovori proti izvršenim volitvam se vlagajo v roku 14 dni pri obrtnem oblastvu prve instance, ki odloča o njili.
V pravilih se more določiti, da se sme voliti po potrebi tudi v več volilnih prostorih likratu; pri tem se volilni upravičenci poraz-dele po svoji krajevni pripadnosti ali pa po abecednem redu.
§ 119 c.
Področje zadružnega zbora.
V področje zadružnega zbora spada:
a)	poganjati se za koristi v zadrugo spadajočih obrtnikov in te koristi pretresavati, kolikor ima zadruga namen pospeševati te koristi in sklepati o tem;
b) voliti zadružno načelništvo in člane raz-sodišlcega odbora, dalje voliti izmed obrtnikov v § 116., odstavek 3, predpisani odbor za posredovanje dela, dalje izmed obrtnikov voliti člane za načelništvo, nadzorovalni odbor in obči zbor zadružne bolniške blagajnice (§ 121), končno voliti zastopnike zadruge za zvezni zbor zadružne zveze;
c) preskušavati in odobravati računske zaključke, tičoče se zadružnega gospodarjenja, in letne proračune, kakor tudi določati znesek, katerega je nabaviti z dokladami;
d) sistemizovati plačevano pomožno osobje;
e) sklepati o ustanovitvi in organski izpre-inenitvi v § 114, lit. c, označenih učnih zavodov; dalje sklepati o ustanovitvi, prenredbi in razpustu zadružnih bolniških blagajnic v zmislu 121 do 121 i in o pristopu k drugim bolniškim blagaj-uicam;
f) sklepati o uredbi zadružnega vajeništva, zlasti o učnem času, o vajeniški pre-skušnji in o preskušnji za pomagača;
g) načelno sklepati o ustanovitvi, oziroma izpremenitvi ali opustitvi zadružnih uredeb za učne, delovne, podporne in go-
spodarske namene, potem o pristopu k takim že obstoječim uredbam;
h) sklepati, ali naj se uvede pri rokodelskih obrtili preizkušnja za mojstra in o dotič-nem preizkusnem redu;
i) sklepati o zadružnih pravilih in njih izpremembah;
k) sklepati o pravilih posebnih zadružnih bolniških blagajnic za vajence;
1) ustanavljati določila o začetku in koncu vsakdanjega dela, o odmorih med delom, kdaj in koliko naj se plačuje pomožnim delavcem in o roku za odpoved (§ 114 b);
m) sklepati o stvareh, omenjenih v §§ 115 b, 115 h, 115 k in 115 n), in določati glede prispevanja k blagajnici za potrebne člane iz podpornega sklada, v § 115 b) omenjeni (§ 115 w);
n) sklepati o pristopu h kaki blagajnici po § 115 h, oziroma h kaki zvezni blagajnici (§ 130 d, odstavek 2) in o izstopu iz njih (§ 115 n);
o)	sklepati o stvareh, omenjenih v § 115 x;
p) sklepati o uredbi in o pravilih zadružnega posredovanja za delo, oziroma, ali in kako naj se poveri to posredovanje kaki zvezi ali kakemu javnemu zavodu za izkaz dela (§ H6);
q) sklepati o tem, ali naj pri zadrugah, ki imajo več nego 500 članov, zadružni zbor sestoji iz odposlancev (§ 119); r) sklepati o tem, ali naj se poverijo posamezni posli zadruge zaupnikom (§ 119 h); s) sklepati o tem, ali naj zadruga pristopi k prostovoljni zadružni zvezi in o izstopu iz nje;
t) razpolagati s premoženjem, ki pripada zadrugi; to premoženje in dohodki iz njega se smejo uporabljati samo za zadružne namene;
u) sklepati o drugih, v pravilih natančneje označenih važnih stvareh.
Potrebne predloge naj zboru podaje zadružno načelništvo, ki vsako leto tudi poroča o svojem delovanju s posebnim ozirom na zadružno vajeništvo.
Zadružno načelništvo.
§ 119 d.
Zadružno načelništvo sestoji iz zadružnega načelnika, njegovega namestnika in zadružnega odbora. Uradna doba članov zadružnega načelništva traja praviloma tri leta; po njih preteku smejo biti zopet izvoljeni.
Zadružnega načelnika in njegovega namestnika voli zadružni zbor z absolutno večino glasov. Ako se ta večina ne doseže, naj se volilci pri ožji volitvi omejijo na tisti dve osebi, ki sta dobili relativno največ glasov. Ob enakosti glasov odloča žreb, koga je privzeti v ožjo volitev, oziroma koga je v ožji volitvi smatrati za izvoljenega.
Izvoljenega zadružnega načelnika in njegovega namestnika je naznaniti obrtnemu ob-lastvu. Obrtno oblastvo more volitev proglasiti za neveljavno le tedaj, ako se je volitev izvršila protizakonito ali ako je izvoljencu zakonito odvzeta pravica, biti izvoljen (§ 118); v tem primeru naj se takoj odredi nova volitev.
Načelnik, ali kadar je on zadržan, njegov namestnik, zastopa zadrugo na zunaj, vodi in nadzoruje vse poslovanje in, podpisuje vse odpravke.
Z zadružnimi pravili se lahko odkažejo načelniku še posebna opravila in posebne pravice.
Od zadružnega zbora sistemizovano po-možn'6 osobje je pod disciplinarno oblastjo načelnika, ki je odgovoren za njegovo delovanje.
Pomožno osobje nastavlja in odpušča zadružno načelništvo, vpoštevaje določila ozir.
pogodbe, ki veljajo glede posameznih službenih razmer.
Za vodstvo pisarniških in opravljanje blagajniških poslov se sinejo nastavljati samo zaupanja vredne osebe s primerno splošno omiko in stvarno izkušenostjo.
8 119 f.
Zadružni odbor naj sestoji iz števila članov in namestnikov, ki ga določijo pravila.
Odbornike in namestnike odbora voli zadružni zbor iz svoje srede tako, da se pri zadrugah, ki obsegajo različne obrte, primerno ozira na posamezne obrtne vrste. Volijo naj se po § 119 e).
Zadružni načelnik sklicuje zadružni odbor na seje, ki se vrše pod njegovim predsedstvom.
Pravilom je pridržano določiti, v koliko se more pomočnikom pripustiti zastopstvo v zadružnem odboru.
§ 119 g.
V področje zadružnega načelništva spadajo vse stvari, ki niso pridržane zadružnemu zboru, ali pa odliazane razsodiškemu odboru, oziroma organom zadružne bolniške blagajnice ($ 121) ali pa posebnim upraviteljem blagajnice za zadružne člane (§ 115 1).
Zadružno načel ništvo zlasti nadzoruje zadružne zavode za učne, delovne, podporne in gospodarske namene in poroča redno o njihovih razmerah zadružnemu zboru.
§ 119 h.
Zadruge, ko j ih okrožje je tako prostrano, da je občevanje s člani in pripadniki zelo teško, smejo po sklepu zadružnega zbora postaviti zaupnike,ki se volijo iz srede zadružnega zbora, da posredujejo pri tem občevanju, in pa da imajo v razvidnosti člane in pripadnike, kar je naloga zadruge, in da opravljajo posamezne poverjene jim posle, da zlasti najemajo vajence, sodelujejo pri sklepanju učnih pogodb in potrjujejo delavska izpričevala. Zaupniki so osebno odgovorni za vestno izvrševanje poverjenih jim poslov.
Zadružno načelništvo in zaupniki imajo od časa do časa skupne seje, v katerih poročajo zaupniki o zadružnih stvareh za odkazano jim okrožje.
Natančnejša določila o volitvi, poslovni dobi in področju zaupnikov so obsežena v zadružnih pravilih.
Izvoljene zaupnike je naznaniti obrtnemu oblastvu in zadruga mora tudi skrbeti, da se vsakokrat primerno objavi, da so se nastavili zaupniki.
Zadružno načelništvo in pomočniški odbor se moreta sestati na predlog z ene ali druge strani v skupno posvetovanje o posebno važnih stvareh skupnega interesa.
Pomočniški zbor.
§ 120.
Pomočniki naj se uredijo kot pomočniški zbor ter kot zbor izvolijo načelnika, njegovega namestnika in pa v pravilih določeno število odbornikov in nadomestnikov izmed sebe, vselej na iri leta.
Izvoljenega načelnika in njegovega namestnika jo naznaniti obrtnemu oblastvu in pa zadružnemu načelništvu. Obrtno oblastvo more volitev proglasiti za neveljavno le tedaj, a ko se je izvršila protizakonito ali ako je izvoljencu zakonito odvzeta pravica, biti izvoljen (§ 118); v tem primeru naj se pa takoj odredi nova volitev.
Pomočniški zbor sestoji iz vseli glasujočih pomočnikov v eno zadrugo združenih obrtnikov.
Pomočniki, ki so brez dela manj nego šest tednov, so sinejo še nadalje udeleževati pomočniškega zbora in opravljati poverjene jim
posle. V pravilih se sme ta doba podaljšati do šest mesecev.
Pri pomočniških zborih, katerim pripada več nego 500 članov z glasovalno pravico, se lahko v pravilih določi, da na podlagi kvalifi-kovanega sklepa pomočniškega zbora sestojaj pomočniški zbor, ako ne izvršuje volitev, temveč se posvetuje o drugih predmetih, iz odposlancev. Pri tem naj se s primernimi volilnimi redi zagotovi manjšinam zastopstvo.
Natančnejša določila o številu odposlancev in njihovi volitvi so obsežena v pravilih (§ 120 e).
Število odposlancev mora znašati najmanj pet odstotkov zadrugi pripadajočih pomočnikov in mora biti najmanj trikrat toliko, kakor število članov pomočniškega odbora.
Zadružnemu načelništvu pristoji, pošiljati v pomočniški zbor dva do šest obrtnikov, ki se ga smejo udeleževati s posvetovalnim glasom.
§ 120 a.
Pomočniški zbor skliče prvič obrtno ob-lastvo, pozneje pa zadružni načelnik, in sicer najmanj enkrat na leto, ako sc še poleg tega pokaže potreba, pa le potem, ko je privolilo zadružno načelništvo.
Ako zadružno načelništvo ne privoli, da bi se sklical pomočniški zbor, sme načelnik pomočniškega zbora pri obrtnem oblastvu zahtevati, da odloči o tem, ali se je privoljenje opravičeno odbilo.
V primerili, v katerih pomočniški zbor zalaga stroške za sklicavanje in zborovanje iz posebnih naklad za pomočnike (§ 120 h, lit. f), ni potreba v odstavku 1 določene privolitve zadružnega načelništva.
Ako mesto načelnika in njegovega namestnika ni zasedeno, sklicuje pomočnike za njiju volitev obrtno oblastvo, ki tudi lahko poveri zadružnemu načelniku razpis in izvršitev volitve.
Vselej, kadar se skliče pomočniški zbor, je to pravočasno naznaniti obenem z dnevnim redom zadružnemu načelništvu in obrtnemu oblastvu, katero lahko odpošlje oblastvenega komisarja, ki naj nadzoruje, da se bo zakonito postopalo.
(-lede sklepčnosti pomočniškega zbora se porabljajo zmislu primerno določila § 119 a.
Področje pomočniškega zbora.
§ 120 b.
V področje pomočniškega zbora (§ 120) spada:
a) poganjati se za koristi v zadrugo spadajočih pomočnikov ter pretresovati in sklepati o njih, kolikor spada njih pospeševanje k namenom zadruge (§ 114);
b) voliti načelnika, njegovega namestnika, člane pomočniškega odbora in njihove namestnike;
c) voliti člane razsodiškega odbora (H 122), načelništva, nadzorovalnega odbora in eventuvalno odposlance izmed pomočnikov za občni zbor bolniške blagajnice <§§ 121 c, 121 d in 121 f); in pa člane odbora za zadružno posredovanje dela (§ 116);
d) posvetovati se in sklepati o pravilih pomočniškega zbora in izrekati mnenje o pravilih odbora za zadružno posredovanje dela (§ 11(5, odstavek 2);
e) posvetovati se in sklepati o določilih, ustanovljenih po § 114 1), o začetku in koncu vsakdanjega dela, glede odmorov med delom, kdaj in v kakih zneskih naj se izplačujejo pomožni delavci in glede roka za odpoved;
k) posvetovati se in sklepati o tem, ali naj se v pravilih uvedejo posebne naklade na pomočnike za zalogo stroškov, ki nastanejo vsled delovanja pomočniškega odbora in zbora.
O tem naj se sklepa z dvetretjinsko večino navzočih, ki imajo glasovalno pravico. Vsakočasno ustanovitev naklad mora odobriti obrtno oblastvo, kateremu je vsako leto tudi predložiti poročilo o letnem zboru, o redno izvršenih volitvah in zaključni račun, ki mora biti opremljen z rednimi pomagali in podpisan od načelnika in dveh odbornikov.
Pritožbe proti sklepom pomočniškega zbora je vložiti tekom 14 dni pri obrtnem oblast v u prve instance.
§ 120 c.
Volitve opravljajo pomočniki z glasovalno pravico tako, kakor je ustanovljeno v pravilih, in v rokih, ki so enako določeni. Vsekakor morajo glasovnice oddati volilni upravičenci osebno v dotičnih volilnih prostorih.
V pravilih se sme določiti, da se morejo volitve po potrebi vršiti tudi v več volilnih prostorih istočasno; pri tem se volilni upravičenci odkazujejo po krajevni pripadnosti ali pa po abecednem redu.
Ugovore proti izvršenim volitvam je vložiti tekom 14 dni pri obrtnem oblastvu prve instance, ki potem o njih odloča.
§ 120 d.
Odbor pomočniškega zbora (pomočniški odbor) oskrbuje tekoče stvari pomočniškega zbora, sc posvetuje o razpravnih predmetih, glede katerih je sklepanje pridržano pomočniškemu zboru, in rešuje sploh vse posle, ki so mu zakonito ali pa v pravilih odkazani, kolikor niso pridržani sklepanju pomočniškega zbora.
Odbor pomočniškega zbora ima pravico, predlagati želje, mnenja in pritožbe v stvareh pomočnikov zadružni zvezi, kakor tudi obla-stvom.
§ 120 e.
Vsak pomočniški zbor mora imeti pravila, katera urejajo v mejah temeljnih določil §§ 120 do 120 d) področje načelnika in odbora pomočniškega zbora, nadalje delovanje, pravice in dolžnosti pomočniškega zbora, število odbornikov in njihovih namestnikov. Potem, ko je zadruga izrekla svoje mnenje o teh pravilih, mora jih odobriti oblastvo.
§ 120 f.
Ako se ustanove pri zadrugi po § 106, odstavek 5 za take pripadnike, ki se uporabljajo za nižja pomožna dela pri obrtu (§ 73, lit. d), posebni zbori pomožnih delavcev, veljajo glede
teh zborov zmislu primerno predpisi §§ 120 do 120 e.
Bolniška hlagajnica.
§ 121.
Zadruge morejo za podpiranje svojih pripadnikov (pomočnikov in vajencev) v bolezni, oziroma za plačanje pogrebnine ustanavljati in vzdrževati posebne zavode (bolniške blagaj-nice) ali pa pristopiti že obstoječi in po zakonu z dne 30. marca 1888. I. (drž. za k. št. 33) urejeni bolniški blagajnici.
Za zavarovanje vajencev pa morejo zadruge ustanavljati posebne zavode (bolniške blagajnice za vajence) in vzdrževati že obstoječe take blagajnice.
V bolniške blagajnice so dolžni prispevati zadružni člani in pomočniki, ki pri njih delajo (§ 106, odstavek 4). Izneske, ki odpadejo na vajence, morajo plačevati dotični zadružni člani povsem iz svojega.
Prispevek pomočnikov ne sme znašati več nego 3 odstotke od mezde.
Zavarovalne prispevke za vajence je določiti v pravilih; ti prispevki se lahko odmerijo drugače nego prispevki za ostale blagajnične člane.
Za zadružne bolniške blagajnice veljajo sicer določila § 58 zakona z dne 30. marca 1888. (drž. zak. št. 33) v besedilu, izpremen j enem z zakonom z dne 4. aprila 1889 (drž. zak. št. 39).
Za vajence, ki se v bolezni oskrbujejo pri gospodarju, pri svojih sorodnikih ali pri svojem varuhu, se plača denarna podpora kakor odškodnina za to oskrbo imenovanim osebam.
V blagajniških pravilih se lahko določi, da smejo pomočniki, ki opuste opravilo, vslcd katerega so člani zadruge, in ki se ne polotijo opravila, vsled katerega postanejo člani kake druge bolniške blagajnice (§11 zakona z dne 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33]), ostati prostovoljno toliko časa člani blagajnice, dokler bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dokler plačujejo polne, v pravilih določene prispevke in ne pričnejo samostojno kakega obrta (kakor imetniki ob rta ali zakupniki). Te osebe nehajo biti člani blagajnice in obenem izgube pravico do blagajničnih dajatev, ako ne plačajo prispevkov šest tednov zaporedoma. Glede pomožnih delavcev, ki delajo v sezonskih obrtih, se sme poskrbeti v blagajničnih pravilih, da si zagotove članstvo pri bolniški blagajnici tudi za čas mrtve sezone s tem, da plačujejo primerno zvišane prispevke in to popolnoma iz svojega.
Zadružni člani so dolžni, v pravilih določene prispevke pomočnikov na račun plače oddajati blagajničnemu upravništvu, ako so ti doneski dospeli v času, dokler pomočnik pri njih dela, in ako jih pomočniki sami ne plačujejo, zadružni bolniški blagajnici.
Zadružniki naj svoje pomožne delavce, ki so dolžni pristopiti bolniški blagajnici, zglašajo pri njej najkasneje tretji dan, potem, ko so službo nastopili, in vsakega izstopivšega pomožnega delavca odglasijo najkasneje tretji dan, potem, ko se je ■ razvezalo delovno razmerje.
Zadružniki, ki ne izpolnijo dolžnosti zgla-ševanja, so, ne glede na svojo kaznjivost, dolžni plačati naknadno ne samo vse zavarovalne prispevke, temveč tudi vse, kar blagajnica na podlagi predpisov v zakonu ali pravilih izda za podpiranje oseb, ki sploh niso bile zglašene ali pa šele potem, ko so obolele.
Gospodarjenje in upravljanje teh bolniških blagajnic mora biti samostojno in neodvisno od drugih podpornih zavodov, ki morda obstojajo pri zadrugah.
V pravilih ustanovljeni prispevki za bolniško blaga j nivo se smejo izterjavati upravnim potom.
Sredstva bolniške blagajnice se smejo uporabljati samo za blagajnične namene.
Zadruge, katere so izpolnile svoje dolžnosti glede skrbi za hranitev bolnikov (§ 114), in pa imetniki obrtov, kateri so ustregli določilom § 121, o pobiranju in dajanju prispevkov, se ne morejo primorati, ko bi iz kakegakoli vzroka bolniška blagajnica ne izpolnjevala naloženih ji dolžnosti, da ne store, kar bi bila morala storiti bolniška blagajnica.
§ 121 b.
Vsaka zadružna bolniška blagajnica mora imeti pravila, ki obsegajo določila:
a) o imenu, svrhi, stojališču in obsegu bla-gajnice;
b) o tem, po koliko morajo pomočniki prispevati v blagajnico, in po koliko obrtniki, dalje, kako se ti prispevki plačujejo;
c) o tem, po koliko in kako naj prispevajo zadružni člani za vajence;
d) o tem, pod kakimi pogoji, kako in v kolikem obsegu naj blagajnica daje podpore ;
e) o tem, da pomočniki, ki izstopijo iz delovnega razmerja, vsled katerega so člani, smejo v zmislu § 121, odstavek 8 nadalje ostati člani blagajnice;
f) o sestavi načelništva, o obsegu in trajanju njegovih pravic, in kako naj bodo zadružniki zastopani v načelništvu;
g) o nadzorovalnih organih, ki naj 'se pridado načelništvu, in o načinu blagajniške manipulacije;
h) o sestavi in sklicevanju občnega zbora članov, o sklepčnosti in glasovalni pravici zadružnih članov;
i) o zastopanju blagajnice na zunaj in o oblikah pravnozaveznih dejanj;
k) o obliki, v kateri naj se vrše blagajnična razglasila;
I)	o pogojih za izprememho pravil;
111) o sistemizovauju plačevanega blagajnič-nega pomožnega osebja.
§ 121 e.
Bolniška blagajnica mora imeti načelni-štvo, ki naj sestoji do dveh tretjin iz pomočnikov, z eno tretjino pa iz zadružnikov, člane iz stann pomočnikov voli pomočniški zbor, člane iz stanu obrtnih imetnikov pa zadružni zbor. Načelništvo naj zastopa blagajnico na zunaj, oskrbuje vse njene posle in odloča in odreja o vsem, kar ni izrečno pridržano občnemu zboru.
Načelništvu naj se v nadzorovanje poslovodstva in v pregledovanje računov in poročanje o njih pridoda stalen odbor, ki bodi tudi tako sestavljen, da volijo dve tretjini pomočniki iz svoje srede, in eno tretjino obrtniki iz svoje srede.
§ 121 e.
Področje občnega zbora, načeluištva in nadzorovalnega odbora je v pravilih natančno omejiti, ter je občnemu zboru zlasti pridržano:
a) da sklepa o letnem poročilu načelništva in mu daje odvezo;
b) da sestavlja pravila, sklepa o poznejši izpremembi pravil in o spajanju blagajni ee z drugimi bolniškimi blagajnicami, katere ustrezajo zakonitim pogojem;
c) da sklepa o najemanju posojil, ki presegajo v pravilih določene meje;
d) da sklepa o razdružbi blagajnice (§ 121 h, odstavek 4, t. 2).
§ 121 f.
Na občnem zboru ima vsak navzoči član (pomočnik) po en glas, vajenci se ne smejo udeleževati posvetovanja in glasovanja.
Občni zbor se sme sestaviti tudi iz odposlancev, katere je voliti izmed članov, ki imajo glasovalno pravico.
Občni zbor more sestojati iz odposlancev tedaj, kadar ima blagajnica več nego 300 članov.
Pravila naj obsegajo tudi natančnejša določila o številu odposlancev in o njih volitvi.
Število odposlancev mora biti najmanj petkrat toliko, kakor število članov načelni-štva.
§ 121 g.
Zadružniki imajo pravico do polovice glasov, ki pristojajo pomočnikom v občnem zboru, oziroma v zboru odposlancev, ter se smejo dati zastopati po pooblaščencih.
§ 121 h.
Občni zbor zadružne bolniške blagajnice sklicuje prvikrat obrtna oblast, katera sme na ta zbor odposlati tudi kakega uda občinskega načclništva, oziroma tam, kjer že obstoje zadruge, ga sklicuje zadružni načelnik, pozneje ga pa sklicuje zadružno načelništvo (§ 121 c).
Pravila bolniških blagajnic morajo biti odobrena od političnega deželnega oblastva, ki o tem popreje zasliši zadrugo, ako itak ne sklepa o njih zadružni zbor (§ 119 c, lit. k).
Upravljanje bolniške blagajnice je pod nadzorstvom obrtnega oblastva. To oblastvo ima pravico, vsak čas vpogledati vse blagaj-nične knjige in račune ter blagajnico pregledovati, ter ima dolžnost, paziti na to, da se pravila natančno izpolnjujejo. Nadzorovalno oblastvo se pri odnosnih uradnih poslih poslužuj strokovnih organov, ki jih označi politično deželno oblastvo.
Politično deželno oblastvo sme ukreniti razpust zadružne bolniške blagajnice:
1. ako se ponavljajo teške nerodnosti v upravljanju blagajnice ali nezakonitosti in se kljub pozivu nadzorovalnega oblastva ne odpravijo;
2. ako zadružni zbor in občni zbor blagajnice z dvotretjinsko večino navzočih skleneta razpust zadružne bolniške blagajnice.
Blagajnico je razpustiti, kadar je zadruge konec.
Kadar se odredi razpust blagajnice, se obenem ukrene, kar je takoj potreba, da blaga j-nični člani pristopijo drugim bolniškim blaga jnicam. Premoženje razpuščene blagajnice služi najprej za poravnavo morebitnih dolgov in založbo podpornih zahtev, ki so nastale še pred razpustom blagajnice. Kar od premoženja morda ostane, gre tisti blagajnici, kateri zadruga pristopi; ako se pa blagajnica uradoma
razpusti, kadar ,je zadruge konec, se odkaže ta ostanek premoženja tisti občini, v kateri je imela zadruga svoj sedež, ter se določi, kako naj se uporabi.
§ 121 i.
Določila §§ 121 do 121 h) veljajo zmislu primerno za list«! zadružne bolniške blagajnice, ki so ustanovljene samo za vajence, z naslednjimi izpremembami.
Upravljanje blagajnic se more v pravilih poveriti ali upravnim organom zadruge ali pa posebnim upravnim organom. V tem primeru naj se za zavarovanje poslovodstva sestavi nadzorovalni odbor, kateremu smejo pripadati samo taki zadružni člani, ki imajo vajence.
Ako se nastavijo za upravljanje blagajnice posebni upravni organi (načelništvo, nadzorovalni odbor, občni zbor), tedaj sestoji občni zbor izključno iz tistih zadružnih članov, ki imajo vajence, člane načelništva in nadzorovalnega odbora voli v tem primeru občni zbor.
Obstoječe bolniške blagajnice za vajence se morajo v roku, ki ga določi trgovinski minister, določilom tega zakona primerno pretvoriti, sicer to izvrši politično deželno oblastvo uradoma.
§ 122.
Za poravnavo v § 114, lit. li oznamenjenih sporov se sestavlja razsodiški odbor.
Pristojnost tega odbora se opira na to, da se mu obe sporni stranki podvržeti pismeno. Kadar se ena stranka obrne do odbora, no da bi se mu bili obe poprej podvrgli, tedaj je njegova pristojnost osnovana s tem, da nasprotna stranka pride vsled povabila pred odbor in prizna njegovo pristojnost.
Posebna pravila, ki jih odobri politično deželno oblastvo, urejajo število članov razso-diškega odbora, natančnejša določila o njih volitvi, o času, doklej in o vrsti, po kateri službujejo, o volitvi načelnika in njegovega namestnika, in o času, kako dolgo oba službujeta.
Za pravila so merodajna naslednja načela:
1. Razsodiški odbor naj sestoji iz enakega števila udov iz stanu obrtnikov in pomočnikov. Število udov mora zadostovati, da se more redno dopolnjevati razodišče po predpisu § 123.
‘2. Vsakokratnega načelnika razsodiškega odbora in njegovega namestnika volijo člani odbora izmed sebe. Oba ta funkcijonarja smeta pripadati tako stanu obrtnikov kakor tudi stanu pomočnikov. Volijo ju vsi člani odbora z
absolutno večino glasov. Alco se v roku, ki ga določajo pravila, ne doseže ta večina, naj oba funkcijoiiarja za poslovno dobo, ki je določena v pravilih, menjaje se pripadata stanu obrtnikov in stanu pomočnikov. Tu se je držati načela, da načelnika in njegovega namestnika iz stanu obrtnikov volijo odborniki, ki so iz stanu pomočnikov, načelnika in njegovega namestnika iz stanu pomočnikov pa odborniki iz stanu obrtnikov.
§ 123.
Spori, kakršni so oznamenjeni v §§ 114 in 122 se morejo po razsodišltem odboru poravnati ali z nagodbo ali z razsodbo (odloko).
Da se pravnokrepno sklene nagodba, morata razen načelnika ali njegovega namestnika navzočim biti še dva po prejšnjem paragrafu v delovanje poklicana razsodnika, katerih eden bodi izmed imetnikov obrta, drugi izmed pomočnikov.
Sklenjene nagodbe je vpisati v zapisnik, ki naj ga podpišete obe sporni stranki in od katerega je, ako zahtevate, izročiti pismeno izdajo.
Razsodbe (razloke) razsodiškega odbora je izreči vpričo načelnika in štirih po § 122 v opravilo poklicanih razsodnikov, katerih naj
po dva pripadata razredu imetnikov obrta in pomočnikov, ko se je pojasnilo stanje stvari in so se preskusila vsa potrebna dokazila. Razloke se izreko z večino glasov; pri enakem številu glasov se sklene po tistem mnenju, kateremu pristopi načelnik.
Postopek razsodiškega odbora se ureja s pravili, omenjenimi v § 122. V teli pravilih se laliko tudi določi, ali se in v katerem iznosu se poslujočim pomočnikom iz imovine dovoljujejo prezentnine.
Nagodbe in razloke razsodiškega odbora je moči izvršiti upravnim potoni.
Zoper odborove razloke je vsaki sporni stranki prosto vložiti tožbo pri rednem sodniku v roku osmih dni počenši od dne, katerega se razglasi razloka, in tako izpodbijati razloke, in v tem roku mora stranka, ki je nastopila pravno pot, tudi pred odborom dokazati, da je vložila tožbo.
Z izpodbijanjem razloke pa se ne ovira nje začasna izvršitev.
§ 124.
V področje razsodiškega odbora spada poravnava sporov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja.
Discipinarna oblast.
Zadružnemu glavarstvu se priznava pravica, udom in pripadnikom zadruge, ako se pregreše zoper zadružne predpise, naložiti primerne kazni zaradi nereda, kakor ukore in denarne kazni do deset goldinarjev (20 kron).
Primeri, kdaj se morejo prisojati take kazni zaradi nereda, se navajajo v pravilih.
§ 126.
Pravila.
Po načelnih določilih tega poglavja naj se za vsako zadrugo sestavijo posebna pravila in predložijo v odobrenje političnemu deželnemu oblastvu.
Pravila naj zlasti obsegajo natančnejša določila:
a) o imenu, sedežu, namenu in obsegu zadruge in kako naj se udje in pripadniki imajo v razvidnosti;
b) o pravicah in dolžnostih članov;
c) o zadružnem zboru, o tem, česa je treba za veljavnost njegovih sklepov in o rečeh, ki so pridržane njegovemu sklepanju;
d) o številu eventualnih odposlancev in o njih volitvi (§ 119);
e) o postopanju pri volitvah, in kako se je izkazovati pri njih;
f) o področju zadružnega načelništva in načelnika;
g) o sestavi načelništva, o posvetovanju in poslovnem postopku v načelništvu;
h) o tem, česa je treba za veljavnost sklepov zadružnega načelništva;
i) o volitvi, poslovni dobi in področju zaupnikov § 119 h);
k) o eventualnem postavljanju strokovnih odsekov, o njih nalogah, o posvetovanju in poslovnem postopku v strokovnih odsekih;
I) o načinu, kako se odmerjajo in pobirajo naklade;
m) o visokosti eventualno ustanovljene vzprejemnine za novo pristopajoče člane, nadalje o pristojbini za najetje in oproščen j e vajencev;
n) o skrbi za redne razmere vajeništva in zlasti o razmerju števila vajencev k številu pomočnikov v posameznem obrto-vanju, pri rokodelskih obrtili načelna določila, kako naj se opravljajo vajeniške preskušnje, ne dotikajoč se odnosno preskusnih redov;
o)	o uredbi v § 114, lit. h, omenjene raz-sodiške naprave za poravnavo sporov med zadružnimi člani; p) o upravljanju zadružnega imetja; q) o prisojanju kazni zaradi nereda (§ 125), katere gredo v zadružno blagajnico, kadar se odmeri denarna kazen, kolikor ne velja predpis § 115 vv; r) o pogojih, po katerih se .morejo vabiti posamezne osebe izven zadruge k udeležbi pri zadružnih zborovanjih.
Za pravila z zadrugami pridruženih naprav in zavodov je treba tudi odobrenja, ki je omenjeno v 1. odstavku.
Za naprave in zavode v naučne namene so merodajne posebne določbe, ki so vsak čas v veljavi.
§ 127.
Nadzorovanje.
Zadruge in njim pridružene uredbe in zavode nadzoruje obrtno oblastvo, v čigar okraju ima zadružno načelništvo po pravilih svoj sedež.
Obrtno oblastvo odloča o pritožbah proti sklepom zbora in načelništva in drugih odborov, kolikor v zakonu ni predpisan kak drug način izpodbijanja; vselej se pa poprej zaslišita obe stranki.
Obrtno oblastvo naj postavi posebne komisarje, da nadzirajo, ali se postopa v zadrugah po zakonih in pravilih.
Pravico ima, vsakčas vpogledati knjige, račune, seznamke in druge zapiske zadruge in pregledati njeno blagajnico.
Obrtno oblastvo ima tudi pravico, zadružnim načelnikom ali njili namestnikom, ki ponovno ne slušajo od oblaste v na podlagi tega zakona naročenih nalogov in ukazov ali se težko pregreše zoper svoje dolžnosti ali zakrivijo kako nerodnost, naložiti globe zaradi nereda do 100 K.
A ko' se dokažejo nerodnosti v gospodarstvu z blagajnico in ako se je ponovno spod-tikati pad pregreški proti pravilom ali nerodnostim v poslovanju, sme obrtno oblastvo delovanje zadružnega načelništva začasno ustaviti, ukreniti odredbe glede začasnega vodstva poslov in, ako treba, odstaviti člane načelništva od njihove službe ter ob enem odrediti novo volitev. Proti temu od zadružnega načelništva vloženi priziv nima odložive moči, kar se tiče ukaza, da mora načelništvo svoje delovanje ustaviti, in naredbe glede začasnega vodstva poslov. Nova volitev se mora takoj izvršiti, ko stopi odloka v veljavo.
Spori o notranjih zadružnih stvareh spadajo izključno na upravno pot.
Redno storjene sklepe zadružnega zbora, ki se tičejo takšnih zadružnih stvari, kakršne je zadruga dolžna oskrbovati po zakonu, naj obrtno oblastvo na prošnjo načelništva izvršuje upravnim potoni.
§ 127 a.
Zadružni inštruktorji.
Trgovinski minister je pooblaščen, da porazu mno z ministrom za notranje stvari nastavi za pospeševanje zadružništva potrebno število zadružnih inštruktorjev.
Ti imajo nalogo svetovati zadrugam in njih zvezani in jih podpirati, da dosežejo v zakonu odkazane jim namene, ter delovati na to, da se zadruge, njihove uredbe in zavodi ter njih zveze uredijo namenu primerno.
Zadruge in zadružne zveze so dolžne
130 e do 130111) zadružnim inštruktorjem dajati zaželena pojasnila in jim dovoliti, da vpogledajo seznamke in knjige itd., katere vodijo in ki so podvržene nadzorstvu obrtnega oblastva.
Zadružni inštruktorji naj pomagajo obrtnim oblastveni kot strokovni organi, ki oddajajo svoje mnenje, pri vseh važnih, zlasti pa organizacijskih stvareh zadružništva.
Zadružni inštruktorji so podrejeni trgovinskemu ministru, od katerega dobivajo svoja službena navodila.
Njihovo področje in njihovo uradno delovanje nasproti zadrugam in njih zvezam kakor tudi v razmerju proti obrtnim oblastveni in zadružnim komisarjem uredi natančneje ukazoma trgovinski minister porazumno z ministrom za notranje stvari.
Premoženje obrtnih korporacij.
§ 128.
Ako ima katera sedaj obstoječih obrtnih korporacij premoženje in se v zmislu tega zakona preustroji v zadrugo, preide njeno premoženje v last nove zadruge.
Ako se obrtna korporacija z drugimi zadrugami združi v eno zadrugo, ostane korporaciji lastnina in posebna uprava premoženja.
Ako se kakšna obrtna korporacija razide, pa ne preide v novo zadrugo, tedaj odkaže politično deželno oblastvo premoženje občini, v kateri je ta korporacija imela svoj sedež.
Občina naj, zaslišavši za obrtnike dotičnih občin obstoječe zadruge, tako premoženje od-meni v občekoristne obrtne namene, posebno za ustanovitev in vzdrževanje obrtnih učilišč,
ter naj ° načinu, kako ga misli uporabiti, za-dobi odobrenje političnega deželnega oblastva.
§ 129.
V vseh primerih je ravnati po naslednjih načelih:
a) pravic tretjih oseb se ne dotika razveza ali preustroj kake obrtne korporacije; torej je pred vsem poplačati kake dolgove korporacije in izpolniti njene druge dolžnosti ;
b) poskrbeti je za to, da se ustanove in od-membe korporacij ne odtegnejo svoji namembi.
§ 130.
Prav tako ostanejo neizpremenjena iz zasebnopravnih naslovov ali iz ustanov imovini korporacije naložena bremena, in pa prejšnjih udov in pripadnikov korporacije do tistih koristi, katere so jim šle ob obstanku korporacije iz nje premoženja.
§ 130 a.
O razločitvah iinovine med obrtnimi korporacijami in zadrugami, med zadrugami med seboj, nadalje o razločitvah imovine, kadar se izločijo obrtne kategorije iz obstoječe zadruge, odloča, ako se udeleženci redno ne pogodijo v
mejah obstoječih pravnih predpisov, politično deželno ohlastvo, ki vpošteva določila prejšnjih §§ 128 do 130 in dotična pravila ter zasliši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, dotičnc zadruge in udeležence.
§ 130 b.
Zadruge so dolžne pupilarno-varno nalagati in primerno hraniti zadružno imovino, ki nosi dohodke, pa ni določena za zalago izdatkov, kateri zadevajo zadruge.
Zadružne zveze.
§ 130 e.
Zadruge se morejo za določena krajevna ozemlja (okraj, okrožje trgovinske in obrtne zbornice, dežela) združiti v teritorijalne zveze ali pa po svoji strokovni pripadnosti v strokovne zveze.
Zveze se morejo osnovati ali neposredno s spajanjem zadrug ali pa tako, da se združijo zveze v zveze višjega reda.
Zvezam višjega reda morejo pristopiti tudi take zadruge, ki imajo svoj sedež v zveznem okrožju in ne pripadajo zvezi nižjega reda.
Pristop zadrug k zvezam sklene zadružni zbor, pristop zadružnih zvez k zvezam višjega reda pa zvezni zbor.
Na predlog teritorijalne zveze, ki obsega najmanj okrožje kake trgovinske in obrtne zbornice, ukaže politično deželno oblastvo, da morajo v okrožju predlagajoče zveze po § 130 i ustanovljene okrajne zveze delovati kakor prisilne zvezo.
Enako se ukaže, da se v določenih političnih okrajih v okrožju predlagajoče zveze združijo zadruge, ako jim pripada večina obrtnikov dotičnili okrajev, v okrajne zveze po § 130 i in da delujejo kakor prisilne zveze.
Zadruge za trgovinske obrte so oproščene od tega, da se privzamejo v okrajne zveze, omenjene v prejšnjem odstavku, ako pristopijo kaki strokovni zvezi.
Politično deželno oblastvo more v 5. in 6. odstavku omenjenim okrajnim zvezam zopet vzeti značaj prisilnih zvez, če se pregreše zoper zakone ali pravila in kadar se zvezna delavnost trajno razvija nezadostno, ako ponovni opomini ostanejo brez uspeha.
Prostovoljna razveza prisilnih zvez ni dovoljena.
§ 130 d.
Zvezne bolniške in podporne blagajnice, po načelu prostovoljnosti, se ustanavljajo po predpisih zakona z dne 16. julija 1892. 1. (drž. za k. št. 202).
Ustanovitev zvezne blagajnice za člane vseli ali več pripadajočih zadrug, kakor nared ha za prisilno zavarovanje, je zavisna od soglasnega sklepa (§ 115 c) dotičnili zadrug, kakor sp tudi zahteva v § 115 h, odstavek 2.
Blagajnicam, omenjenim v odstavku 2, je dovoljeno, da na podlagi posebnih, z dotič-nimi zadrugami sklenjenih dogovorov prostovoljno prevzamejo zavarovanje članov takih zveznih zadrug, ki niso sklenile prisilnega zavarovanja.
Sicer veljajo glede ustanovitve in gmotnega pospeševanja bolniških in podpornih zavodov, podpornih skladov in gospodarskih podjetij s strani zveze zmislu primerno določila H 115 x; pri tem pa stopi na mesto v pravkar omenjenem paragrafu, odstavek 2 do 4, za-popadenega določila glede sklepčnosti predpis, da mora biti v dotičnem zveznem zboru vsekakor navzočim polovica zastopnikov pripadajočih zadrug.
§ 130 e.
Zadružno zvezo zastopa:
a)	zvezni zbor;
I)) zvezni odbor;
c)	zvezni načelnik.
Zvezni zbor je sestavljen iz zastopnikov pripadajočih zadrug in se shaja najmanj
enkrat na leto. Pravila morajo obsegati natančnejša določila o zastopnikih, katere odpošiljajo posamezne zadruge, o sklicevanju in sklepčnosti zveznega zbora.
Zvezni zbor voli izmed sebe zvezni odbor za dobo treh let.
Pravila določajo število odbornikov in nadomestnikov, katere morebiti treba voliti; pri tem se je ozirati na primerno zastopstvo posameznih zadrug.
Odbor voli izmed sebe načelnika in njegovega namestnika za dobo treh let.
Ta določila veljajo zmislu primerno za zveze višjega reda.
§ 130 f.
V področje zveznega zbora spada:
a) posvetovanje in sklepanje o zveznih pravilih ;
b) volitev zveznega odbora;
c) preskušnja in odobrenje računskega zaključka in letnega proračuna ter razpolaganje z zveznim premoženjem;
d) določilo izneskov, katere je treba porazdeliti na posebne zadruge za zalago zveznih potrebščin;
e) sklepanje o važnih stvareh, ki se natančneje označijo v pravilih;
f) sklepanje o razvezi prostovoljne zveze;
g) izključen j e zadrug iz zveze po določilih pravil;
h) sistemizovanje plačevauega pomožnega osebja.
§ 130 g.
Zvezni odbor izvršuje sklepe zveznega zbora in opravlja zvezne posle; v njegovo področje spadajo vse stvari, ki niso pridržane zveznemu zboru.
§ 130 h.
Zvezni načelnik, oziroma njegov namestnik zastopa zvezo na zunaj, predseduje v od borovih sejah in zveznih zborih in skrbi za izvršitev sklepov odbora in zveznega zbora.
§ 130 i.
Ako zadružna zveza, ki je po pravilih omejena na ozemlje političnega okraja (okrajna zveza), obsega najmanj dve tretjini vseh zadrug ali vse za rokodelske obrte v tem okraju obstoječe zadruge, v obeh primerih pa ne manj nego tri zadruge, tedaj tvori njen odbor pridani svet obrtnega oblastva; njegova pristojnost se določi ukazoma.
$ 130 k.
Zvezni trošlci se porazdeljujejo tako, kakor je določeno v pravilih, na zadruge, ki zvezi
pripadajo, in zadruge jih morajo pripraviti po določilih § 115.
Troski zvez višjega reda se porazdeljujejo tako, kakor je določeno v pravilih, na zveze in zadruge, ki jim pripadimo (§ 130 c, odstavek 3).
§ 1301.
• \
Za pravila zvez in njihovih morebitnih postranskih zavodov, katera so osnovana z vpo-števanjem gori omenjenih načelnih določil, kakor tndi za sklenjene izpremembe pravil je treba odobrenja političnega deželnega oblastva in, ako se kaka zveza razteza na več kronovin, odobrenja trgovinskega ministrstva:.
Zvezo nadzoruje obrtno oblastvo, v čigar okraju je sedež zveze.
Obrtno oblastvo sme postaviti za nadzorovanje zakonitega postopanja pri zvezi posebnega komisarja in odloča, zaslišavši obe stranki, o pritožbah proti sklepom zveznega zbora ali odbora, ki se vložijo tekom 14 dni.
O sklicu zveznega zbora je obvestiti nadzorno oblastvo in ob enem naznaniti dnevni red najmanj osem dni pred zborovanjem. To oblastvo ima pravico, prepovedati zborovanje, ako so na dnevnem redu predmeti, ki niso v zvezi z zveznimi nameni. Tudi je nadzornemu oblastvu začetkom poslovnega leta naznaniti
sestavo odbora in zvezi pripadajoče zadruge, nadalje tudi vsako izpremembo v teh razmerah in vsako preložitev zveznega sedeža.
Slednje treba naznaniti dosedanjemu nadzornemu oblastvu in nadzornemu oblastvu novega zveznega sedeža.
Predpis § 116 e o predlaganju zaključnega računa velja zmislu primerno tudi za zadružne zveze.
§ 130 m.
Eazvezo prostovoljne zveze more zvezni zbor vsak čas skleniti z razmerjem glasov, ki je v pravilih določeno..
V zveznih pravilih mora biti določeno, kako naj se ob razvezi uporabi zvezno imetje, ki preostane, potem ko se poravnajo vse obveznosti; vsekakor se mora to imetje nameniti na korist obrtnikov zveznega okrožja ali njihovih pomožnih delavcev. Ni pa dovoljena razdelitev imetja med zvezne zadruge.
Alto se ponavljajo nezakonitosti, sme zvezo razvezati politično deželno oblastvo, v čigar upravnem okrožju je obrtno oblastvo, ki je poklicano nadzorovati zvezo.
Proti razveznemu odloku ima zvezni načelnik pravico priziva na trgovinsko ministrstvo tekom 14 dni.
VIII.	Poglavje.
Prestopki in kazni.
§ 131.
Kazni vobče.
Prestopki predpisov obrtnega reda se kaznujejo:
a) z ukori;
b) z denarnimi kaznimi do tisoč kron;
c) z zaporom do treh mesecev;
d) s tem, da se za vselej ali za določen čas odvzame pravica, imeti vajence ali mladostne pomožne delavce;
e) s tem, da se odvzame obrtna pravica za vselej ali za določen čas.
Posebni kazenski primeri.
§ 132.
Denarna kazen od pet kron do petsto kron naj zlasti zadene:
a) tiste, ki samostojno obratujejo obrt, ne da bi ga bili zglasili, ali če je treba koncesije, ne da bi jo bili dobili;
b) tiste, ki obratujejo obrt nadalje, potem ko jim je bil ustavljen;
c) tiste, ki započno s kakim obrtnim obratom, označenim v tretjem poglavju, ne da
bi bili poprej ž&dobili potrebno pravo-močno oblastveno odobrenje;
d)	tiste, ki kršijo predpise o nabiranju naročil na blago in o ponujanju blaga na prodaj okolu hode.
§ 133.
Denarna kazen od dvajsetih do tisoč kron zadene:
a) tiste, ki kršijo odredbe o vzprejemanju, uporabi in ravnanju s pomočniki in vajenci ;
b) obrtnike, imenovane v § 53, ako ustavijo obrtovanje brez prijave ali prijavijo ustavljanje obrta, pa opuste od oblastva
/zahtevano nadaljevanje med odpovednim rokom;
c) tiste obrtnike, ki zlorabljajo svojo pravico v to, da prikrivajo neopravičeno obrtovanje tretjih oseb, in tiste, ki povzročijo to zlorabo v prikrivanje svojega neopravičenega obrtovanja;
d) tiste obrtnike, ki kršijo odredbe o napravah, potrebnih za varstvo življenja in zdravja pomožnih delavcev glede prostorov za delo, strojev in delovnega orodja, ki hudo zanemarjajo potrebni ozir na nravnost, kadar imajo v,službi pomožne delavce do dovršenega 18. leta in ženske
sploh, in kršijo predpise o dnevnem delovnem času, o nočnem delu, o nedeljskejp in nadomestnem počitku pomožnih delavcev, ali se ne ravnajo po določilih o izplačevanja mezd.
§ 133 a.
Pravica, imeti vajence ali mladostne pomožne delavce, se odtegne za vselej ali za določen čas:
a) obrtnikom, ki ponovno kršijo predpise o uporabi otrok pred dovršenim 12. letom v obrtnih obratih sploh; oziroma o uporabi otrok pred dovršenim 14. letom v tovarniških obratih ali predpise o načinu in dobi uporabe mladostnih pomožnih delavcev med dovršenim 12. in dovršenim 14. letom;
b) obrtnikom, ki zanemarjajo odredbe, da se ne smejo uporabljati mladostni pomožni delavci pri določenih nevarnih ali zdravju škodljivih obrtnih opravilih;
c) obrtnikom, ki ponovno kršijo predpise o nočnem delu mladostnih pomožnih delavcev ;
d) obrtnikom, ki kljub ponovnemu kaznovanju kršijo predpise o vzprejemanju vajencev, zakrivijo, da se najetje ali oproščenje njihovih vajencev odloži za več kakor 14
dni ali svojim vajencem ne dovolijo potrebnega časa za obiskovanje v § 99 b, odstavek 3 omenjenih učilišč.
§ 133 b.
Obrtna pravica se za kazen odvzame za vselej ali za določen čas:
a) obrtnikom, ki se spoznajo kljub ponovnemu prejšnjemu kaznovanju za krive prestopka predpisov, ki se nanašajo na izvrševanje njihovega obrta;
b) obrtnikom, ki, kakor je dokazano, prično obrt, ki je bil kazensko odtegnjen drugemu obrtniku, ip s tem pripomorejo, da more kaznovani naprej obratovati obrt, ako oni sami zakrivijo isti prestopek, zaradi lcojega je bila obrtna pravica odtegnjena predniku v obrtu;
c) obrtnikom, ki z namenom prevariti obrtno oblastvo o tem, da ne morejo izkazati svoje usposobljenosti, zglase obrt, ki spada med rokodelske obrte, kakor tovarniško podjetje, iiozneje pa ga obratujejo v obsegu rokodelstva.
Pri realnih obrtili izgubi posestnik v primerili, v katerih bi morala nastopiti izguba
obrtne pravice, pravico izvrševanja in dopuščeno mu je samo, prodati obrtno pravico.
§ 134.
Odmera kazni.
Odmerjajo kazni se je ozirati na obteže-valne in olajševalne razloge in pa na velikost s prestopkom nameravanega dobička ali prizadete škode.
§ 135.
Zaporna kazen in izprememba kazni.
Praviloma naj se nalagajo denarne kazni. Ob posebno obteževalnih okoliščinah, ali ako ponovno naložene denarne kazni ostanejo brez uspeha, se sme prisoditi zaporna kazen.
Ako se prisojajo denarne kazni, se izpre-meni, če dotičnik ne more plačati, denarna kazen v zaporno kazen in se računi za vsakih deset kron denarne kazni en dan zapora. Zapor pa ne sme trajati dalje nego tri mesece.
Ako se denarne kazni, ki iznašajo manj nego deset kron, ne dajo izterjati, naj se prisodi mesto njih primerna zaporna kazen do 24 ur največ.
če se kazni snidejo z drugimi kaznimi.
če dejanja ali opuščenja, ki so prestopki obrtnih predpisov, zadeva hkratu tudi katera z občimi kazenskimi zakoni ustanovljena kazen, nimajo kazenske vrste a, b, c, § 131, ustanovljene s pričujočim zakonom, posebe zase mesta.
§ 137.
Kazen za namestnike.
Ako se obratuje obrt po namestniku ali zakupniku, se prisojajo denarne in zaporne kazni namestniku ali zakupniku. Obrtni imetnik se kaznuje poleg namestnika, ako se je prestopek učinil z njegovo vednostjo ali ako ni pazil, kakor treba, pri lastnem nadzorovanju obrata, kolikor je po razmerah mogoče, ali pri izbiranju ali nadzorovanju namestnika. Ako bi se po zakonu morala odvzeti obrtna pravica, zgodi se to le tedaj, ako je bil prestopek storjen z vedenjem obrtnega imetnika in bi bil le-ta mogel preprečiti prestopek.
V vsakem primeru pa se izreče, da je odstraniti namestnika ali zakupnika, v čemer je tudi obsežena njegova nesposobnost izvrševati obrt na lasten ali tuj račun, kolikor bi bil sicer namen onega izreka preprečen (§ 6).
IX.	Poglavje.
Posebne upravne odredbe.
§ 138.
Odvzetje pravice, imeti mladostne pomožne delavce.
Razen v primerih, ki so omenjeni v 4 133 a, v katerih se za kazen odvzema pravica, imeti mladostne pomožne delavce, sme obrtno oblastvo izreči odvzetje te pravice kakor upravno naredbo proti obrtnikom, ki so se zakrivili s tem, da so hudo kršili dolžnosti proti zaupanim jim mladostnim pomožnim delavcem, ali o katerih so znana dejstva, vsled katerih se pokažejo v nravnem oziru nesposobne, imeti mladostne pomožne delavce.
Primeri, v katerih se upravnim potom odvzame pravica, imeti učence, so urejeni v § 98.
§ 139.
Odvzetje obrtne pravice.
Obrtna pravica se odvzame razen v kazenskih primerih, navedenih v § 133 h, tudi še:
izvršuje kazenske razsodbe, s katerimi je dotično oblastvo izreklo izgubo zaradi kakega dejanja, prepovedanega po občih kazenskih ali davčnih zakonih.
Pa tudi samostojno naj se ta kazen izreče za določen čas ali za vselej:
a) alco je bil obrtnik obsojen zaradi kakega v § 5 omenjenega dejanja in bi se bilo pod danimi okoliščinami bati zlorabe, če bi se obrt nadaljeval;
b) pri koneesijoniranih obrti b zlasti, ako obrtnik po opetovanem pismenem opoini-njevanju zakrivi dejanja, vsled ko j ih se pokaže, da je prikrajšana zakonita potreba zanesljivosti.
Pri realnih obrtih izgubi posestnik tudi v teh primerili pravico izvrševanja in dopuščeno mu je samo, prodati obrtno pravico.
§ 140.
Zastaranje.
Po zastaranju mine preiskava in kazen tistih prestopkov obrtnega reda, s katerimi ni ravnati po občem kazenskem zakonu, če prestopnik v šestih mesecih, od dne storjenega prestopka. ni bil vzet v preiskavo.
X.	Poglavje. Oblastva in postopanje.
§ 141.
1. instanca.
Politična upravna oblastva prve instance-so tudi prva instanca v obrtnih stvareh (obrtna oblastva).
Njihova dolžnost je, izvrševati obrtne predpise;
pri njih se zglasuje samostojno obrto-vanje;
ona podeljujejo na koncesijo vezane obrte, kolikor naslednji paragrafi ne določujejo kake izjeme;
njim pristoja preiskovanje in kaznovanje prestopkov predpisov tega zakona, kolikor ne nastopi uradno poslovanje rednega kazenskega sodišča (§ 1116).
V primerih neupravičenega izvrševanja obrtov mora politično okrajno oblastvo k preiskavi privzeti odposlanika, ki ga imenuje načelstvo pristojne zadruge, kadar ukrene za usta-novljenje dejanskega stanja ogled na licu mesta.
V krajih, kjer so posebna cesarska policijska oblastva, mora se obrtno oblastvo ž
njimi dogovarjati v tistih primerih, v katerih pridejo v poštev oziri na javno varnost, nravnost in red.
§ 142.
II.	instanca.
Politična deželna oblastva so druga instanca.
Le - ta so neposredna podeljevalna oblastva :
za vse tiskarske obrte (§ 15, točka 1) iz-vzemši v § 21, odstavek 3, omenjene obrte;
za podjetja posojevalnih knjižnic in čitalnic (§ 15, točka 2);
za obrtoma obratovano posredovanje služb in mest (§ 21 a);
za podjetja za pokopavanje mrličev
(§ 21 g);
za zastavi javne obrte (§ 1 zakona z dne 23. marca 1885. 1. [drž. zak. št. 48]);
za obrte stavbinskih mojstrov, zidarjev, kamnosekov in tesarjev (§ 14 zakona z dne 26. decembra 1893. 1. [drž. zak. št. 193]);
za tiste obrte, ki so bili po § 24 vezani na koncesijo, ako je bila podelitev koncesije ukazoma pridržana političnemu deželnemu ob-lastvu;
za tista občasna podjetja za prevažanje oseb, ki se raztezajo na več okrajev iste dežele;
za odobrenje obratovališč, ki se raztezajo na dva ali več okrajev iste dežele;
končno za odlikovanja, omenjena v § 58.
§ 143.
Najvišja instanca.
Najvišja instanca v obrtnih stvareh je trgovinsko ministrstvo.
To dovoljuje ista občasna podjetja za prevažanje oseb in odobruje tista obratovališča, ki se raztezajo na ozemlja več kronovin.
Ako se tiče stvar tudi kakega drugega osrednjega oblastva, je treba ž njim se poraz-umeti.
§ 144.
Postopanje pri zglaševanju obrtov, prošnjah za podelitev koncesij in opuščanju obrtov.
Obrti se zglašajo in prošnje za koncesijo-nirane obrte se vlagajo pri obrtnem oblastvu prve instance, v kojega okraju bo stojališče odrta. To se more storiti pismeno ali pa ustno na zapisnik. O vsaki zglasitvi svobodnega ali rokodelskega obrta izgotovi oblastvo kratko potrdilo, ako se je to zgodilo pismeno, tekom 48 ur, ako ustno, pa takoj.
Obrtni list se izgotovi v obliki izpiska zglasitve in obseza potrditev, da se je obrt vknjižil v obrtni vpisnik.
Za koncesije se izda pravilen dekret.
Vselej, kadar se izda obrtni list in podeli koncesija, je treba obvestiti zadrugo, katere se to tiče.
Opuščenje (odpoved) obrta mora obrtnik takoj naznaniti obrtnemu oblastvn.
Opuščenje (odpoved) velja od dne, katerega se izjavi pri obrtnem oblastvn prve instance, oziroma katerega dospe pri njem. Te prijave niso podvržene kolku.
Kadar se obrt opusti (odpove) ali na drug način neha, premesti in drugače izpre-meni, mora oblastvo od primera do primera pravočasno o tem obvestiti tudi dotično zadruge.
§ 145.
Obrtni vpisnik.
Pri obrtnih oblastvih prve instance je pisati obrtne vpisnike, in sicer v ločenih oddelkih za svobodne obrte, rokodelske in koncesijo-nirane obrte; vsaka izprememba v stanju obrtov se v njih vpiše in vselej tudi naznani davčnemu oblastvn in trgovinski in obrtni zbornici.
Priziv v obrtnih stvareh.
Odloke obrtnih oblastev se naznanjajo strankam z razlogi vred. Stranke imajo proti od lokam obrtnih oblastev prve instance, ako zakon za posamezno primere ne določa drugače, pravico priziva na višje oblastvo tekom 14 dpi, proti odlokam obrtnih oblastev druge instance pa tekom štirih tednov.
Ako politično deželno oblastvo potrdi izročilo obrtnega oblastva prve instance in odbije prošnjo za podelitev koncesijoniranega obrta z ozirom na krajevne razmere, tedaj proti tej odloki ni nadaljnega priziva.
Glede gostilničarskih in krčmarskih obrtov obsegata 18 in 20 posebne določbe.
Ako izve višje oblastvo, da manjka kake zakonite potrebščine, mora uradoma poseči vmes.
H 147.
Postopanje v kazenskih primerih.
Postopanje v obrtnih kazenskih primerih je praviloma ustno.
O razpravi se sestavlja zapisnik; vanj se vpiše odloka in se naznani stranki. Na njeno zahtevanje, ali ako je odsotna, se naznani odloka z razlogi vred tudi pismeno.
Obrtna oblastva naj zadrugam na njihove ovadbe od primera do primera naznanjajo, kaj je oblastvo ukrenilo na dotično ovadbo.
§ 147 a.
Ako javno oblastvo ali pa kaka oseba, omenjena v § 68 kazenskega zakonika, na podlagi svoje lastne službene opazke ovadi prestopek obrtnega reda, sme obrtno oblastvo, ako meni naložiti denarno kazen do največ 30 K, določiti zasluženo kazen s kazenskim nalogom, brez poprejšnjega postopka.
V kazenskem nalogu se mora navesti:
1. kakšno je kaznivo dejanje, kdaj in kje se je zagrešilo;
2. ime osebe ali oblastva, ki je napravilo ovadbo;
3. naložena kazen in kazensko določilo, na katero se opira;
4. da je obdolžencu, ako meni, da se mu krivica godi z ukrenjeno kaznijo, na voljo dano, tekom osmih dni potem, ko se mu je dostavil odlok, prijaviti svoj ugovor pri obrtnem obla-stvu pismeno ali na zapisnik, in obenem naznaniti dokazila za svoj zagovor, da pa postane ta kazenski nalog pravomočen in se izvrši proti obdolžencu, ako ne ugovarja tekom omenjenega roka.
Ako 86 ugovarja tekom osemdnevnega roka, se prične redno postopanje. V nasprotnem primeru ni pravnega pomočka proti kazenskemu nalogu, vendar se more, ako se pojavijo pogoji § 364, št. 1 in 2 kazenskega pravdnega reda, podeliti postavitev *v prejšnji stan.
§ 148.
Prizivi v kazenskih primerih.
Prizive (rekurze) v kazenskih primerih je treba vložiti v 14 dneh po priznanilu pri obrtnem oblastvu prve instance.
Pravočasna vložba priziva ima odloživo moč; vendar ostane morebiti ukrenjeno ustav-ljenje obrta v veljavi.
§ 149.
Olajšanje in spregledanje kazni.
Višje oblastvo ima pravico iz ozira vrednih vzrokov polajšati in izpregledati kazni.
§ 150.
Omejitev zaporednosti instanc.
Zoper kazensko razsodbo, potrjeno ali olajšano v drugi instanci, ni dalje priziva.
Namemba denarnih kazni.
Denarne kazni se izterja vaj o upravnim izvršilnim potom.
Ako je tisti, ki je kazni zapadel, član ali pripadnik obrtne zadruge, ki je ustanovila lastno bolniško blagajnieo za pomočnike po predpisu § 121 ali korporativno pristopila za svoje pripadnike kaki drugi bolniški blagaj-nici, ki ustreza zakonitim zahtevam, se stekajo denarne kazni v to bolniško blagajnieo.
Ako pri obrtni zadrugi, kakor dopušča § 106, odstavek 5, obstoje razne bolniške bla-gajnice za pomočnike in za delavce, ki se uporabljajo pri nižjih pomožnih opravkih, se raz-dele dotični kazenski zneski med obe blagajnici na enake dele.
V vseli drugih primerih se stekajo ti kazenski zneski v rezervni zaklad okrajne bolniške blagajnice, in sicer tiste, pri kateri so bili pomožni delavci kaznovanca, oziroma kaznovani pomožni delavci ob času, ko je bil prestopek storjen, dolžni bolniško zavarovati se ali pa pod pogojem, da se obrt izvršuje upravičeno, oziroma da se istinito uporabljajo pomožni delavci, ne glede na zadružno zavarovanje, ki morebiti pride v poštev, bi bili imeli dolžnost zavarovati se.
§ 152. Prisilna sredstva.
Izvršuje kazenske razsodbe in druge nared be ima oblastvo pravico, poprijeti se pripomočkov, potrebnih v zagotovljenje uspeha, kakor: zaseči blago in orodja, iz obrata dati stroje, zapreti obratovališča.
Dodatek.
i.
Cesarski patent z dne 20. decembra 1859. leta (drž. zale. št. 227), s katerim se izdaja obrtni red za ves obseg države, izvzemši beneško upravno ozemlje in vojaško granico, in v moč deva počenši od dne 1. maja 1860. 1.
Mi Franc Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski; kralj ogrski in češki, kralj lombardijski in beneški, dalmatinski, hrvaški, slavonski, ga 1 iški, vladi merski in ilirski; kralj jeruzalemski itd.; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lota-rinški, saleburški, štajerski, koroški, kranjski in bukovinski; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; vojvoda gorenjesleški in dolenje-sleški, modenski, paremski, pijačenški in gva-stalski, osvetimski in zatorslci, tešinski, furlanski, dubrovniški in zadrski; pokneženi grof
habsburški in tirolski, kiburški, goriški in gra-ščanski; knez tridentinski in briksenski; mejni grof gorenjelužiški in dolenjelužiški in v Istri; grof hohenembski, feldkirški, bregniški, sonen-berški itd.; gospod tržaški, kotorski in v slovenski krajini, veliki vojvoda vojvodine srbske itd. itd.
Nameravajoč obrtnost v Naši državi enakomerno urediti in kar najbolj olajšati, smo zaslišavši Naše ministre in poslušavši Naš državni zbor, odobrili nastopni obrtni red in ukazujemo tako:
I. Ta obrtni red naj dobi moč počenši od
1.	dne maja 1860. 1. za ves obseg Naše države, izvzemši benečansko upravno ozemlje in vojaško granico.
II. Obstoječih predpisov o naseljevanju in bivalni pravici se ne dotika obrtni red.
III. Vsi sedaj veljajoči predpisi o dosegi obrtnih, tovarniških in trgovinskih pravic in pa vsa starejša pravila, ki se ne strinjajo s tem obrtnim redom, o izvrševanju teli pravic, se razveljavijo počenši od gori navedenega časa.
IV. Določila v tem zakonu veljajo z omejitvijo, izraženo v naslednjem členu, za vsa obrtno obratovana opravila, naj se bavijo s proizvajanjem, popravljanjem ali preustrojanjem prometnih stvari, naj obratujejo trgovinska opravila, ali pa opravljajo strežbe in dela.
V.	Nil naslednja opravila in podjetja se ne uporablja pričujoči zakon; z njimi se posle ravna po predpisih, ki veljajo zanje:
a) kmetijsko in gozdarsko proizvodstvo in njegovi stranski obrti, kolikor se bavijo poglavitno s podelavo svojih proizvodov; potem točenje lastnega pridelka, ki je v nekih deželnih delih s starejšimi uredbami dovoljeno posestnikom vinogradov in sadovnjakov;
b) rudništvo in delovne priredbe, po rudniškem zakonu zavisne od rudniško-uradne koncesije;
c) slovstveno delovanje, samozaložna pravica avtorjev in izvrševanje lepih umetnosti;
d) mezdno delo najnižje vrste (dninarsko delo itd.);
e) pridobitni opravki, ki spadajo med domača stranska opravila, in katera vrše navadni udje lastnega gospodarstva;
f) opravila odvetnikov, beležnikov in trgovskih mešetarjev (senzali za menice, blago in ladje, borzni agenti), inženirjev in drugih oseb, katere je oblastvo posebe nastavilo in v dolžnost vzelo za določena opravila; potem vsa podjetja za posredovanje zasebnih opravil v drugih, ne trgovskih poslih;
g)	izvrševanja zdravništva (zdravniki, ranocelniki, zobni in očesni zdravniki, porod- _ ničarji in babice itd.), podjetja zdravilnic vsake vrste vštevši porodne zavode in blaznice, zavode za kopanje in pitje zdravilnih voda; lekarničarstva, živinozdrav-ništvo z rezanjem živine vred; li) pridobitna opravila zasebnega poučevanja in vzgoje ter zavodi, ki se odnašajo na to;
i) obrtna dela javnih humanitarnih, učnih, kazenskih ali poboljševalnih zavodov; k) podjetja kreditnih zavodov, bank, zastavljalnic, preskrbovalnic, rentnih zavodov, hranilnic itd.;
I) železniška in paroplovstvena podjetja; m) morskim zakonom podležeči plovstveni
obrt po morju in morsko ribištvo;
II) podjetja stalnih prevozov (brodišč) po rekah, jezerih, kanalih itd. in pa zavodi za plavljenje;
o) podjetja za javne zabave in razkazovanja vsake vrste; p) podjetja občasnih (perijodičnih) tiskovin in njih prodaja;
<]) krošnjarstvo in druge obrtne oprave, ki se vrše samo okrog potujoč.
VI.	Po dosedanjih zakonitih določilih pridobljene osebne obrtne, tovarniške in trgovin-
ske pravice ostanejo v veljavi, in njim se pridružijo bolj razširjene pravice, katere pričujoči zakon spaja s kakim obrtovanjem.
VII. Realna lastnost pravno obstoječih radieiranili obrtov in obrtov, ki se tudi prodajo, ostane neizpremenjena. Nove realne obrtne pravice se ne smejo ustanoviti.
VIII. Za državne monopole in regalije, in pa propinacijske in mlinske pravice, ki so v nekaterih kronovinah še v veljavi, in za rega lne beneficije ostanejo merodajni dosedanji predpisi.
IX. S privilegijskim zakonom imetnikom iznajdbenili, izboljševalnih in najdbenih patentov dodeljenih pravic se ne dotika pričujoči zakon.
X. Našemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.
2.
Zakon z dne 15. marca 1883. I. (drž. zak. št. 39), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
Deloma izpreminjaje in dopolnjuje obrtni red z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227); ukazujem s pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora tako:
Namesto 1., II., III., IV. in VII. poglavja obrtnega reda z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227), naj stopijo naslednja določila:
C len II.
(Še veljavna določila tega zakona so v gorenjem besedilu obrtnega reda uvrščena na dotičnih mestih.)
C le n III.
Ta zakon dobi moč šest mesecev po razglasitvi.
C 1 en IV.
O oznamenjenem času izgubi moč poleg I.,
II., III., IV. in VII. poglavja obrtnega reda z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227), veljavo tudi še njegov § 102, kolikor se z njim uvaja zadružna sodnost.
V ostalem izgube moč določila tega obrtnega reda samo toliko, kolikor zadevajo pred-, mete pričujočega zakona in obsezajo o njih drugačna določila.
C 1 e n V.
Izvršiti ta zakon je naročeno trgovinskemu ministru in ministru za notranje stvari.
3.
Zakon z dne 8. marca 1885. 1. (drž. zak. št. 22), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
C 1 e n I.
Namesto VI. poglavja obrtnega reda z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227), in njegovega dodatka o delavskih knjižicah, naj stopijo naslednja določila:
C len II.
(Se veljavna določila tega zakona so uvrščena v gorenjem besedilu obrtnega reda na dotičnih mestih.)
C len III.
Ta zakon dobi moč tri mesece po razglasitvi.
C 1 e n I V.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari v sporazumu z udeleženimi ministri.
4.
Zakon z dne 16. januarja 1895. I. (drž.zak. št. 21), s katerim se ureja pokoj ob nedeljah in praznikih v obrtovanju.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Na mesto § 75 zak. z dne 8. marca 1885. 1. (drž. zak. št. 22), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, naj stopijo naslednja določila.
(Ta določila so vpoštevajoč z zakonom z dne 18. julija 1895.1. [drž. zak. št. 125] nastale izprcmembe v gornjem besedilu obrtnega reda uvrščene na mesto § 75.)
§ 2.
Prestopke določil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršitvenih predpisov je kaznovati po kazenskih določilih obrtnega reda.
§ 3.
Ta zakon dobi moč tri mesece po razglasitvi.
§ 4.
Izvršiti ta zakon je naročeno trgovinskemu ministru in ministru notranjih stvari v poraznimi z ministrom za bogočastje in nauk.
5.
Zakon z dne 23. februarja 1897. I. (drž. zak. št. 63), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
C 1 e n I.
Izpreminjaje in dopolnjuje obrtni red (cesarski patent z dne 20. decembra 1859 1. [drž. za k. št. 227], zakon z dne 15. marca 1883. 1. [drž. za k. št. 39] in zakon z dne 8. marca 1885. 1. [drž. zak. št. 22) naj na mesto v naslednjem oznamenjenih paragrafov, oziroma kakor dostavki in uvrstitve k posameznim paragrafom obrtnega reda stopijo naslednja določila.
(Določila tega zakona so vsa sprejeta v določila zakona z dne 5. februarja 1907. 1. [drž. zak. št. 26].)
C len II.
Ta ukaz dobi moč tri mesece po razglasitvi.
C len III.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari.
ti.
Zakon z dne 25. februarja 1902. I. (drž. zak. št. 49), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
člen I.
Izpreminjaje in dopolnjuje obrtni red (zakon z dne 15. marca 1883. [drž. zak. št. 39]),
naj na mesto §§ 59 in 60 stopijo naslednja določila.
(Ta določila so v gorenjem besedilu obrtnega reda uvrščena na dotičnih mestih.)
C le n I I.
Ta zakon dobi moč šest mesecev po razglasitvi.
Clen III.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari.
7.
Zakon z dne 22. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 155), s katerim se dopolnjuje obrtni red delavcev pri stavbinskih podjetjih.
8 pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Clen I.
V VI. poglavju obrtnega reda (zakon z dne 8. marca 1885. 1. [drž. zak. št. 22]), je vpo-staviti naslednja določila za pomožne delavce po § 96 b pri stavbinskih podjetjih.
(Ta dodatna določila so v gorenjem besedilu obrtnega reda uvrščena na dotičnem mestu.)
Clen II.
Ta zakon dobi moč tri mesece po razglasitvi.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari.
8.
Zakon z dne 18. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 125), s katerim se deloma izpreminja in dopolnjuje zakon z dne 16. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21), s katerim se ureja pokoj ob nedeljah in praznikih v obrtovanju.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Zakon z dne 16. januarja 1895. 1. (drž. zak. št 21), s katerim se ureja pokoj ob nedeljah in praznikih v obrtovanju, se izpreminja in dopolnjuje tako.
(Te izpremembe in dopolnitve so v gorenjem besedilu obrtnega reda uvrščene na dotičnih mestili pod § 75.)
§ 2.
Ta zakon dobi moč tri mesece po razglasitvi.
§ 3.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari.
Zakon z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zale. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Izpreminjaje in dopolnjuje obrtni red z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227), oziroma zakone z dne 15. marca 1889. 1. (drž. zak. št. 39), zakona z dne 8. marca 1885. I. (drž. zak. št. 22) in z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63), naj na mesto v naslednjem oznamenje-nib paragrafov, oziroma kakor dostavki in vpo-stavki k posameznim paragrafom omenjenih zakonov stopijo naslednja določila:
(Ta določila so v gorenjem besedilu obrtnega reda uvrščena na dotičnih mestih.)
C len II.
Kolikor se v tem zakonu na novo ureja pristojnost trgovinskega ministrstva, stopijo dotieni predpisi v veljavo z dnem razglasitve tega zakona in veljajo tudi že za vse tiste stvari, ki teko od dne razglasitve ministrstve-negä ukaza z dne 23. septembra 1905. 1. (drž. zak. št. 151), pri naj višji instanci.
C 1 e n I r I.
Določila tega zakona stopijo v obče v veljavo šest mesecev po razglasitvi.
Obenem se razveljavljajo določila drugega odstavka § 4 z zakonom z dne 4. aprila 1889. 1. (drž. zale. št. 39) izpremenjenega zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) in zakon z dne 4. julija 189(5. 1. (drž. zak. št. 205).
Določila §§ I04b, 104 c, 104 d in 104 e stopijo v veljavo eno leto po razglasitvi tega zakona.
Predpisi tega zakona o pomagaškem pismu in preskusu ji za pomagača (§ 104, 104 b, 104 c in 104 d) ne veljajo za osebe, ki so redno dovršile učni čas pred veljavnostjo tega zakona.
Trgovinski minister je pooblaščen, da ukazoma določi, kdaj naj stopijo v veljavo v Galiciji in Bukovini ali v posameznih krajih teh kronovin predpisi 13 a in 38, odstavek 3 do 6 o dokazu usposobljenosti v trgovinskih obrtili.
Toda trgovinski obrt, za kateri se po § 13 a, oziroma § 38, odstavek 3 in 4 zahteva dokaz usposobljenosti, se potem, ko prične veljati ta zakon, more iz krajev v Galiciji in Bukovini, v katerih še ni uveljavljen § 13 a, oziroma H 38, odstavek 3 in 4, premestiti v prehodnem času v drug kraj v teh kronovinah ali
izven njih, kjer velja § 13 a, oziroma § 38, odstavek 3 in 4, le tedaj, ako imetnik tega trgovinskega obrta ustreza predpisom § 13 a o dokazu usposobljenosti. To določilo velja zmislu primerno tudi za napravo podružnic in zalog.
C 1 e n I V.
Trgovinski minister se pooblašča, da po-razumno z ministrom za notranje stvari sestavi in v državnem zakoniku razglasi besedilo obrtnega reda, kakor se glasi vsled izprememb in dopolnil obrtnega reda z dne 20. decembra 1859. I. (drž. za k. št. 227), ki so se izvršile s tem zakonom in z zakoni z dne 15. marca 1883. 1. (drž.	zak.	39), z	dne	8. marca	1885.	1.
(drž. zak.	št.	22),	z	dne	16.	januarja	1895.	1.
(drž. zak.	št.	21),	z	dne	23.	februarja	1897.	L
(drž. zak.	št.	63),	z	dne	25.	februarja	1902.	1.
(drž. zak. št. 49), z dne 22. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 155), in z dne 18. julija 1905 1. (drž. zak. št. 125).
Člen V.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru porazumno z udeleženimi ministri.
NARODNA TISKARNA, LJUBLJANA.
blovansKa knjižnica 6K M
B 6285 a
66009015629
Mnr, kn j ižnie.i Ljubljana