TRST, sreda 13. maja 1959 tet« XV. . št. 113 (1267) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo it UL- MONTECCHI it. S, 11. nad. — TELEFON S3-80S IN »4-638 — PoStoi predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20' — NAHOCN1NA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 11 r, let 0 AŠ0V-'» Podružmca GORICA: UUca S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 13.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 20 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — F ostril tekoči račun, iaiozmstvn ** vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani buo-ru/s-aro ovjetska zveza zahteva polnopravno udeležbo oljske in CSR na sestanku zunanjih ministrov Vhodni zunanji ministri so se temu uprli ter omenjali možnost sodelovanja Italije in drugih zahodnih držav - Predstavnik Vzhodne Nemčije proti udeležbi Italije «zaradi njene vloge v zadnji vojni» —v A i o %trov L — Druga seja konference zunanjih io s« Pe ^ela ob 15.30 v palaoi narodov. Pred %. jj, Zah°dni zunanji ministri sestali na posve-leji’ u. J? trajalo 25 minut. Na današnji popoldan-- naDov trajala približno poldrugo uro, so od-a °ani govori štirih zunanjih ministrov, ker Pred sejo sovjetska delegacija sprožila za- A 2atQ^ravne udeležbe Poljske in ČSR na konfe-spofj. so ^R-nes razpravljali samo o tem, ne da k "koli .^Peli. prizadete države pridružile Sleffoii' Ure Je sovjet- S sklicala ti- * Pred^renco’ na ka‘ .vretJstavnik delega- n„. da je SZ zali in .^sta Poljska , Prejeti na konfe-,„P°ln°Pravni čla-i Mo?, dne države ni-Je sovjet-kVain členila da-S 0 . Predložiti to s SNik** konference. ,e dodal' da fSii, "• Preden se zač-Pravico obravna-V °0violta,n^a’ in zaradi i lasniti , zveza skle-0 vprašanje. $ tost^'p Sz zahte-»J Pol.]ska in CSR delu A pn,.ad Pa samo tedaj, s«J k?trterUro Pa so se se-; t C^Ue 'iBSelvvyn Llovd, ,5 Posvp, Von. Brentano, i^tevi .!0Vali o Gromi- relotnem vprašanjih, t^iik dveh, je k! «*le«2??ov?ril: «So- (, ij.ijai lnJa je naklonje- Poli<.i.„ePakopravni u-- m CSR « fO C‘tevi. v.’—* v vri-uim- ;imN imei 2°r k!» ga jaL-H n., .z Gromikom r Uh neRativene izročil ne' |0' '(f "'jaistrov °dfi0vor za’ |IlJ Členil? aMlnistri s0 Uprli da se bodo sovjetski zahte- ✓ bister® Jranc°ski zu-■ Gromii» 0e Murville Zvede|o se ? tUdi 0 so’ n ila 0 na _ —k udelež- il Sl0vQriu SR p°leg te- } W bori ° dresih vpra-* jSe>enCP na dnevnem ffcSku , V !fA ':str0v Za °dnih zuna-d®* Ijjr* le D red st n \mi k- del, egacij Predstavnik e Berding r ^!ski °riS!;*enili sporoči-- delee='"-= - fsaciji, da so jif ! J°v0re odl°iiti napove-lij O0 SDrn NernČ'i‘' do‘ (•* H^lte zaM* skleP Sle- .S»! C' it rinri leve- «Mne- 9'1 vna ' da — imajo Pogajanja več- vp]P®h.a med ;az-Wybi vel^ , kakor velikega števila SPi;Se *?a Poznej-i P niso mogli A (ff' 'ir i ^ Sni ■" Sr čenSpre'ema Poli' 1 P*lin?®0če ^ av ie Priznal, y ° ti* d-nes doseči o uusev w , Prav??' Gromiko it ’ A SSe|ožbe° .Poliske in i1 3 r , ki iCnfarenci. ^ Sh?^Vni *Je- ?0v°ril a* 5 ‘ a i^ril , Jnik Herter, < ii^ave' da sa štiri za- J j jenskega °X?rn? za ^raten vprašanja. M H drUge ’ , a hi tudi )j* ■1..,Pravtr 9l?odT,e drža" V iba t.?, hiti navzo-j fUJSPa n‘aHVJe. hi bila J* > v» K nekate-S *lr se tiče so- ’ V? C Sr u sprejemu r'j VhJePia “ zaradi nju-J Hčije Po krivdi na- I H al ^ ’t Herter iz-D*. ’tlta?noae’ri ,e teSa f* 5C* za ,?t:e države K' ukakor -bo na na pri-S>'! ^Hi a -nska- Nizo-A »S ie Luksem-e ** Svf PrenpjU Predla- Gron-,,1 razpruva f JI v mu je p- 1 rS l,In ko hi pogajanjem. aStrinjam se, je dejal De Murville, naj bosta Poljska in CSR povabljeni v poznejši fazi razgovorov. Toda ta trenutek ni še prišel.« Izjavil je tudi, da bi bilo Važno, da bi «v primerni fazi« pridružili tudi Italijo delu konference, ker je nemško vprašanje življenjske važnosti za vso Evropo in Italija je velika država. Gromiko, ki je na kratko odgovoril, je poudaril, da zahodne države niso omenile nobenega prepričljivega argumenta in hočejo vprašanje odložiti na nedoločen čas. Toda sovjetska delegacija bo vztrajala, naj se to vprašanje pozitivno reši. Predlagal je nato, naj se diskusija o tem nadaljuje na jutrišnji seji Predstavnik ameriške delegacije je nocoj izjavil, da Herter Selwyn Lloyd Couve de Murville Gromiko Herter, ki bo predsedoval jutrišnji seji, ne misli sprožiti vprašanja udeležbe Poljske in CSR in bo pozval ministre, naj takoj v začetku seje preberejo svoje že pripravljene govore. Zahodnonemškii zunanji minister von Brentano bo stopil jutri v stik z Gromikom. Napravil mu bo vljudnostni o-bisk. Na nocojšnji tiskovni konferenci je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin izjavil, da bo Gromiko še dalje vztrajal, naj se sprejme illllliiititiiiiiiiiiiiiiitiifiiiMiitiiiiiinliiiiiiiiiiiiiiiiiinnilliiiiiiiiiiiiiiiilMliiiliiiHHiiitiiiiiiiiiit Ob obletnici 13. maja Nov nerealen govor Debreja o Alžiriji Ponovil je trditve, da osvobodilna fronta ne predstavlja alžirskega ljudstva, in zavrnil možnost pogajanj - Opozorilo francoskim skrajnežem PARIZ, 12. — Predsednik francoifke vlade Debro je govoril nocoj po radiu ob obletnici trinajstega maja. Napovedal je ubližnji konec« upora v Alžiriji. Izjavil je med drugim; «Ne samo da ta upor ne more zmagati, in to ve, toda ne more več trditi, po lanskem referendumu, po redno izvedenih volitvah, da predstavlja veljavno silo in niti enostavno upanje.« Debre je izjavil, da misli Francija postaviti proti uporu svojo akcijo: «pomirjenje, gospodarski, socialni in intelektualni dvig Alžirije, navzočnost Francije v Alžiriji z njenimi ljudmi, krediti in strokovnjaki«. «Naša moč je taka, taka je zvestoba muslimanskih množic, da bomo mogli naše jutrišnje delo izvršiti tudi s tistimi od naših nasprotnikov, ki bodo hoteli razumeti, da se je Francija spremenila, ker Francija se je spremenila. V ta okvir in samo v ta okvir se mora vključiti obletnica dnevov lanskega maja. Ti dnevi namreč obeležujejo voljo po boljši prihodnosti.« Debre je zatem poveličeval osebnost in delo generala De Gaulla in je posvaril tiste, ki »skušajo 'sejati zmedo in dvom med alžirskim ljudstvom«. «Motijo se, je zaključil, samo tisti, ki hočejo varati sebe .ali nas. Kaj naj lahku napravimo zanje, razen da jim damo razumeti, da so konec koncev e-dine žrtve maja 1958? Kajti naj bo kdor koli in naj misli kar koli, ni enega samega poštenega državljana, ki ne bi bil na strani zmagovalcev maj. skih dni. In zmagovalci majskih dni niso morda predstavniki vsega naroda?« V Alžiru pa je danes zelo napeto. Francoski skrajneži vodijo aktivno propagando, naj vsi Francozi ostanejo doma «v znak žalosti«. Napetost se je povečala po včerajšnjih spopadih skrajnežev s policijo. Pri tem so demonstranti vzkli. kali: «De Gaulle na vislice!« Danes svira vojaška godba na trgih in na glavnih ulicah vojaške koračnice in himne; zidovi pa so polni manifestov, ki pozivajo na jutrišnje zborovanje. «»------- BEOGRAD, 12. — Na poti na festival v Wiesbaden bo IS. tn 19. t. m. gostovalo v Beogradu grško dramsko gledališče iz Pireja. Grški umetniki pozitivna odločitev glede poljske in češkoslovaške udeležbe na konferenci. Izrekel je upanje da bodo zahodni delegati po temeljitem razmišljanju prišli na jutrišnjo sejo «z bolj zdravim duhovnim razpoloženjem«. Zrtem je izjavil, da sovjetska vlada sicer priznava pravičnost načela enakosti, vendar pa poudarja potrebo udeležbe Poljske in CSR na temelju zakonitih pravic teh dveh držav in na političnih pogledih. SZ zahteva njihovo udeležbo kot polnopravnih članic, ki bi morale po vrsti prevzeti tudi predsedstvo sej. Na vprašanje, kakšno je sovjetsko stališče glede udeležbe drugih držav, kakor na primer Italije dodatno k u-deležbi Poljske in CSR, je Zorin izjavil; «Mi proučujemo sedaj samo udeležbo držav, ki so neposredno zainteresirane pri prihodnosti Nemčije.« Ni hotel izjaviti, ali bodo sovjetski delegati zapustili dvorano, če bi pogajanja o udeležbi Poljske in CSR zašla v slepo ulico. Na vprašanje, ali je ženevska konferenca konferenca štirih ali šestih, je Zorin odgovoril; «Vsi vedo, da je konferenca, pri kateri so ude. JŽeni predstavniki šestih vlad. V naših objavah se nikoli ne sovod o konferenci štirih, pač pa o konferenci zunanjih ministrov v 2enevi.» Predstavnik zahodnonemeke delegacije von Eckardt je nocoj izjavil, da so po njegovem mnenju samo štiri velesile pristojne rešiti vprašanje poljske in češkoslovaške udeležbe in da zaradi tega bonn-ska vlada ne misli najmanj posredovati; vendar je prepričana, da čim bolj omejen bo krog udeležencev, toliko večje bodo možnosti uspeha konference. «Udeležba dveh držav sovjetskega bloka, je doda', bi zahtevala udeležbo drugih zahodnih držav in nastala bi nevarnost «mamutske» konference. Zahodna Nemčija nikakor ne zanikuje trpljenja Poljske in CSR. toda ve, da so tudi druge države prav tako trpele zaradi Hitlerja « Na koncu je poudaril tezo, da so štiri velesile edine odgovorne za rešitev nemškega vprašanja. Predstavnik Vzhodne Nemčije Kegel pa je branil tezo poljske in češkoslovaške udeležbe in omenil nevarnost, ki sta ji ti dve državi izpostavljeni »zaradi navzočnosti a tomskega orožja in oporišč za rožje. Izrekel se je proti udeležbi Italije na konferenci zaradi vloge, ki jo je Italija i-mela v zadnji vojni in tudi zaradi tega, ker je Italija sprejela na svojem ozemlju raketna oporišča in jedrsko o-rožje. Sporazum Gromiko-Hcrter ŽENEVA, 12. — Ameriški funkcionarji javljajo, da sta se Herter in Gromiko na današnjem kosilu sporazumela, bodo prikazali v Beogradu I izstrelke v Zahodni Nemčiji«. dve klasični tragediji: sElek- Zanikal je, da je na ozemlju tro« in «Perzijce». * Vzhodne Nemčije atomsko o- liuiiruiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMHiiiimiiiiiHMiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiMiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiimiiiiimiiiiiiijiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiliiHiiiimMitiiittiiiiiiiiniii Pripravljen je švedski načrt za področje svobodne izmenjave Področje naj bi zajelo Veliko Britanijo, Švedsko, Norveško, Švico, Dansko, Avstrijo in Portugalsko - Pogajanja o skupnem tržišču držav Latinske Amerike A Ss S 'b,pr::?.u.k <5 K742'- "• ™ jjJ“ |tj >0 (PzaJanJih, ki ti£e Pa Pe Jo (jr_ J* poz vrl 'j n ,'a jl‘V sklicana v »umnost ima' Sjto. 1 d*, v res- v.,?* ud'l**- ito 1 & šK #(?*tavRlernosti, te-"pij- ,^i>;i».JVlvoje pra- "Pli-.,Ce pa ^&^“ir»to1»ter da, ilo-te->ra- cTOmirj« *re « Ps^a k.1 8" i« k a) bi bi' *J. kand-ida- fe'°,r,ve*k^>2emske "" &S. j^^dsuter v da J%h v ^er Velesil, o ianske in A *P : »e i« P°godbe, Wl« ^ajale štiri *f> »e LONDON, 12. — V poluradnih krogih se je zvedelo, da britanske oblasti sedaj proučujejo švedski načrt za ustanovitev področja svobodne izmenjave med državami nečlanicami skupnega tržišča. Ce se pogajanja za razširitev evropskega gospodarskega sodelova-nja ne bodo obnovila, tedaj bo-do verjetno začeli izvajati ta načrt in bo stopil v veljavo nekaj mesecih, morda se pred koncem leta. Na podlagi načrta bi omenje-no področje zajemalo Veliko Britanijo, Švedsko, Norveško, Švico in verjetno Dansko, Avstrijo in Portugalsko. Trgovinske pregrade med temi državami bi odpravili mnogo hitreje, kakor je to predvideno med državami skupnega tržišča. Na podlagi švedskih predlogov bi popolno liberalizacijo trgovine med »nešestimi« lahko dosegli v petih letih, tako da bi carinske tarife znižali za 20 odstotkov letno. V poluradnih krogih zanikujejo, da pomeni ustanovitev nove skupine »represalijo« proti skupnemu tržišču, pač pa poudarjajo: 1. Ko bi se združile, bi bile omenjene dl žave v boljšem položaju za po gajanja 2. Ustanovitev nove skupine bi morala dokazati, da so se težave glede širšega področja svobodne izmenjave pretiravale. NEW VORK, 12. — V gospo- darskih krogih v New Yorku I držav, ki bi se potem razširi se zdi verjetno,' da bo prišlo 1 la. 4. Državne tarife na uvoz do ustanovitve latinsko-ameri-škega skupnega tržišča, ki bi odpravilo sedanje omejitve v trgovini med 21 republikami. O tem bi se utegnili sporazumeti v prihodnjih tednih in morda se bo pot ugladila med delom gospodarske komisije OZN za Latinsko Ameriko, ki se bo začelo v četrtek v Pa nami. Skupina strokovnjakov je že pripravila načrt. Sklenitev sporazuma o ustanovitvi skupnega tržišča bi eventualno pripeljala do večjih tujih investicij, zlasti iz ZDA. Program, ki bo predložen konferenci v Panami, je pripravila delovna skupina devetih strokovnjakov, ki so se sestali leta 1958 v Santiagu, februarja letos pa v Meksiki. Glavna priporočila skupine so: 1. Skupno tržišče naj se ustanovi, kakor v Evropi, s postopnim znižanjem tarif in drugih pregrad, ki ovirajo svobodno trgovino. 2. Program naj se izvede v dveh obdobjih: prvo naj bi trajalo deset let in v tem času bi proizvode združili v tri splošne kategorije: povprečne tarife za vsako kategorijo bi znižali na podlagi določenih odstotkov. 3 Skupno tržišče bi bilo odprto za vse države Latinske Amerike: toda skupina ne izključuje možnosti, da načrt i«vede spočetka ožja skupina iz držav nečlanic bi se izenačile. Skupina priporoča, naj bodo sporazumi «elastični», zato da se bodo vlade lahko pogajale o znižanju tarif. 0 vključitvi komunistov v iraško vlado BAGDAD, 12. — Iraški mi nister za gospodarstvo Kuba je dopisniku komunističnega lista »Itihad al Sab« izjavil da podpira zahtevo KP Iraku za nekatera mesta v novi ira ški vladi. Kuba je dodal, da udeležbo komunistov v vladi narekuje narava julijske revolucije in bi bila odločilen činitelj za okrepitev republike. Izjavil je zatem, da bi komunistična stranka zavzela odločno stali šče proti tistim, ki so sovražni revolucionarjem, odpravila bi »zarotnike in izdajalce« ter šibke in korumpirane elemente z raznih državnih področij; izvedla bi agrarno reformo in bi oborožila člane sil ljudskega odbora. Minister je dodal, da bi komunistična stranka omogočila reorganizacijo demokratične narodne fronte na širši podlagi »v skladu z načeli usmerjene demokracije«. da se predlogi, ki se konferenci zunanjih ministrov sporočijo pismeno, lahko objavijo, takoj ko so predloženi: isto velja tudi glede govorov v zvezi s temi predlogi. Gromiko je takoj izkoristil ta predlog in njegov govor je podrobno oddajal moskovski radio, še preden ie bil sporočen časnikarjem. Funkcionarji pa so poudarili, da glavni otvoritveni govori o nemškem vprašanju ne bodo objavljeni pred koncem seje. Trgovinska pogajanja med Anglijo in SZ LONDON, 12. — Angleški minister za trgovino sir David Eccles je odpotoval danes z delegacijo 10 ljudi v Moskvo, kjer se bo pogajal za povečanje angleško-sovjetske trgovine. Pred odhodom je izjavil, da se mu sporazum zdi mogoč. Dodal je, da je naloga njegove delegacije, najti način za uresničenje čim širših sporazumov. »Skušal bom predvsem zgraditi ogrodje, v katerem bodo naši poslovni ljudje lahko imeli večjo možnost kupovanja in prodajanja,« je poudaril minister. Podkancler Pittermann obrazložil program socialistične stranke Ostavka Raabove vlade v pričakovanju izida pogajanj s socialisti DUNAJ, 12. — Na današnji seji ministrskega sveta so skic. nili ostavko vlade, ker je bil v nedeljo izvoljen nov parlament. Kancler Raab je taaoj sporočil ta sklep predse,ciniku republike Schaerfu. Ta je pozval kanclerja, naj vodi držav, ne posle nove vlade, predvidevajo. da bo preesednik republike ctr.r nalogo za sestavo r.:-ve vlaae v četrtek ali petek, ko best;. obe st-anki vladne kosl.cije določili svoje stališče.' Podkancler Pittermann, ki je predsednik socialistične stranke, je na tiskovni konferenci obrazložil giavne obrise prihodnje politike njegove stranke. Poudaril je, da izidi nedeljskih volitev />iso še u-i;.uni, ker jih morajo še znova pregledati. Zato iahko nastane še kakšna sprememba. Toda v glavnem, je pouuaril podkancler, bodo rezultati o-stali taki, kakor so bili že od-jav.j« ni. Zatem je podkancler izrekel željo, naj bi se pOc stranki vladne kcalicije naglo sporazumeli o skupnem programu, da bo mogoče kmalu sestaviti i ovo vlado. Parlament se mora na podlagi ustave namreč sestati na.pt »ne,e 30 dni po vrnitvah. Poleg tega je potrebno začet; važno delo. zlasti pa pogajanja o državnem proračunu še pred poletnimi počitnicami. Poudaril je voljo njegove stranke, da sodeluje z ljudsko stranko, pri čemet je treba izključiti sleherno protekcijo in korupcijo. Poleg tega je treba vodstvo oboroženih sil prilagodili določba-n ustave, da se prepreči, da bi državna vojska postala vojska stranke. Najvažnejše točke programa socialistične stranke so: 1. Povečanje števila stanovanjskih hiš, odprava odškodnin za prepustitev stanovanja, zatiranje špekulacije pri zidanju ir. dru. gih nedopustnih dobičkov; 2. izboljšanje socialnega zavarovanja in pokojnin; 3. nadaljevanje dosedanje gospodarske politike ob sodelovanju z ljudsko stranko, da se ohrani stabilnost valute, da se izboljšajo pogoji revnih področij (s povečanjem turizma, zidanjem industrijskih tovarn itd,j; Podkancler je dalje izjavil, da je treba pogajanja z ljudsko stranko o novem vladnem programu voditi na podlagi e-nakopravnosti. Ljudska stranka je dobila enega poslanca več, toda 25.000 glasov manj kakor socialistična stranka. Zaradi tega ni socialistična stran, ka premagana stranka. Sele po sporazumu o programu bo lahko sledil sporazum o razdelitvi ministrstev. Program je važnejši od števila in imen ministrov. Neki časnikar je vprašal, kakšni so smotri stranke glede zunanje politike, podkancler je odgovoril; «$e dalje ostajamo pri vojaški nevtralnosti Avstrije, toda ne odpovedujemo HIIIMtlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliHiliiilMlllimillllllllllllltllllllllllllHIIMIIHIIIIMIIIIIHIIMUlllltAMMIHIMIIIIHIIIHIIItMIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIMMIIIIlUlllUIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIimUlllMIUHIIIIIIIIIIIH Pella poroča o Sklepi CK MUIS o vstopu Nezadovoljstvo levičarjev PSI in vodstva KPI - Skrajšan postopek razprave o amnestiji Ženevi v P (Od našega dopisnika) RIM, 12. — V četrtek 14. t. m. bo seja vlade na Vi-minalu. Verjetno bo na seji zunanji minister Pella poročal o svojih razgovorih v Ženevi. Jutri pa bo Pella poročal o sestanku s Couve de Murvillom in drugimi zahodnimi zunanjimi mini- stri, zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice, ki bo razpravljala o proračunu zunanjega ministrstva. Senatorji so obravnavali danes proračun ministrstva za državne udeležbe in Ter-racinijevo resolucijo glede IRI. Prvi je govoril poročevalec večine demokristjanski senator Trabucchi ter predlagal, naj senat proračun odobri. Ko je govoril o ENI in predsedniku Matteiju, je v imenu večine oba pohvalil. Sledil je govor poročevalca manjšine, komunističnega senatorja Mon-tagoanija Marellija, ki je predlagal, naj senatorji proračuna ne odobrijo. Sledil je govor ministra za državne udeležbe Ferrarija Aggradija, ki jc dejal da potrebuje IRI 249 milijard, od katerih bodo 122 milijard dala podjetja, 127 milijard pa IRI sama, ki potrebuje poleg tega še 29 milijard za poravnavo dolgov v letu 1959. IRI bo razpisala posojilo za 137 milijard. Za ENI pa je dejal, da potrebuje 76 milijard. Nato se je branil pred očitki, da neposredni poseg države v gospodarsko področje škoduje svobodni pobudi, in poudaril, da je v današnjem sistemu gospodarstva Italije sožitje med javno in privatno aktivnostjo vsakodnevna realnost, kar pa se dogaja tudi v vseh gospodarstvih tako imenovanega tržišča. Pri tem je nujno upoštevati odnose med javno in privatno pobudo. Te odnose označujeta dva elementa; gotovost meja in jasnost pri dolžnostih in pravicah o-beh področij. Izjavil je dalje, da država nima koristi od vzdrževanih podjetij, ki niso gospodarsko- uravnovešena, ter poudaril, da so prav podjetja IRI in ENI »v zdravem gospodarskem ravnotežju«. Nato je obširno govoril o produktivnosti državnih podjetij in o mednarodnem sodelovanju ter dejal, da je italijansko gospodarstvo »odprto« ter da vedno bolj teži k vključitvi v gospodarstvo o-stalih držav v okviru mednarodnega gospodarskega razvoja. Tudi s tem v zvezi je minister poudaril, da je dolžnost države posegati v tiste sektorje, kjer je to nujno. Končno je Ferrari Aggradi izjavil, da je pripravljen izročiti senatu svojo okrožnico od 11. aprila glede založniške in reklamne aktivnosti drž. podjetij ter dodal, da je vse tisto, kar je ukazal storiti, bilo tudi izvršeno. Svoj govor je zaključil z izjavo, da hoče njegovo ministrstvo napraviti iz državnih udeležb »hišo iz stekla«, v katero bo »državljan lahko svobodno gledal in se prepričal o učinkovitosti in pravilnosti upravljanja državnih podjetij«. Poslanci so nadaljevali z razpravo o raznih resolucijah, interpelacijah in vprašanjih, na katera je poleg ministra Pastoreja odgovarjal tudi državni podtajnik Scaglia. Jutri pa bo na vrsti Segnijev od- govor glede komisarskih režimov v Neaplju, Florenci in Benetkah. Glede zakonskega odloka o amnestiji je minister Gonella izjavil novinarjem po sestanku načelnikov političnih skupin; »Dogovorili smo se za hitrejšo proceduro s tem, da smo se odrekli splošni razpravi, tako da bo zbornica še ta teden lahko odobrila zakonski predlog, ki bo takoj nato izročen senatu.« Na vprašanje, ali bo zakonski odlok že odobren na državni praznik 2. junija, je pravosodni minister odgovoril, da je to njegova želja, toda dodal je, da bo vse' odvisno od tega, kako dolga bo razprava v senatu. Upoštevati je potrebno, da je vseh spre-minjevalnih predlogov nič manj kot 250. Vlada sama bo predložila, naj se amnestija razširi na finančna kazenska dejanja s pogojem, da tisti, ki bodo amnestije deležni, v celoti plačajo vse, kar so davkarijam dolžni. Glede zakonskih predlogov za zboljšanje plač državnim nameščencem sta ministra Tambroni in Taviani zahtevala od demokristjanske parlamentarne akupine, naj zavrne vse spreminjevalne predloge, ki jih bo opozicija predložila med razpravo v poslanski zbornici. Po sredi so tudi zahteve levičarskega sindikata CG1L in demokristjanskega C1SL. Demokristjanski poslanci, voditelji CISL, bodo torej postavljeni pred hudo preizkušnjo. saj je ravnanje Tam-bronija in Tavianija naperjeno v prvi vrsti proti njim. O teh zakonskih predlogih je razpravljala danes poslanska komisija za proračun. Govorniki opozicije so zavrnili vladne metode iskanja kritja za nova bremena. Komunistični in republikanski poslanci so se uprli tudi povišanju davka na izdelavo margarine in povišanju dohodninskega davka' kategorije B. Predlagali so, naj se namesto tega zviša obdavčenje kategorije A, tako da bi bili prizadeti bolj visoki dohodki. Nasprotovali so tudi predlogu, naj se prodaja starih knjig uvrsti med trgovino z luksuznimi predmeti. Danes se je sestal centralni komite MUIS. Matteotti, Z,aga-ri in Vigorelli so prebrali vsak svoje poročilo. V vseh treh poročilih se poudarja nujnost takojšnje spojitve MUIS s PSI. Na zasedanju so sklenili sklicati za 24. t. m. vsedržavno zborovanje, ki bo spojitev ratificiralo. Vprašanje sindikalne pripadnosti je bilo rešeno s formulo »de faeto«. Sindikalni aktivisti MUIS bodo ostali v svojih sindikalnih organizacijah, dokler posamezne federacije v katere bodo spadali po vstopu v PSI, ne bodo rešile vprašanja sindikalne pripadnosti. Sam Matteotti je izjavil, da bodo člani MUIS, ki so vpisani v socialdemokratskem sindikatu UIL, imeli nekaj mesecev časa za rešitev teh vprašanj. To pomeni, da bo vsaka federacija reševala sindikalno vprašanje po svdii volji. Jutri s« bosta ponovno se- stali delegaciji MUIS in PSI, da bi sestavili dokončno besedilo sporazuma o spojitvi. V četrtek se bo' sestalo vodstvo PSI, da bi sporazum odobrilo. Dokončno pa mora sporazum odobriti CK PSI, ki se bo verjetno sestal šele po deželnih volitvah na Siciliji. Vse to ostro kritizirajo levičarji PSI, v prvi vrsti Valori. Tem kritikam se pridružujejo voditelji KPI, ki so ponovno začeli s polemiko v »Unita«. A. P Grški kralj pride 19. t.m. v RIM, 12. — Grški kralj Pave in kraljica Federika bosta prišla 19. maja z grško ladjo «Agamennon» v Neapelj na uraden obisk in bosta gosta predsednika republike Gron-chija. Spremljal ju bo grški zunanji minister Averof. Iz Neaplja bosta odpotovala v Rim z vlakom, kamor bosta prispela ob 12. uri. Na postaji ju bo sprejel predsednik republike Grcnchi. in je bil zeradi tega upokojen. Toda med sodno preiskavo je bil popolnoma oproščen sleherne obtožbe. Mariborski sestanek Popovic-Favzi BEOGRAD, 12. — Kot smo včeraj poročali, sta se včeraj popoldne v Mariboru sestala zunanji minister Združene a-rabske republike dr. Mahmut Favzi in državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič. V uradnem poročilu, ki ga je objavila agencija Tanjug, se ugotavlja, da sta ministra na sestanku proučila v običajnem ozračju medsebojnega zaupanja in razumevanja odnose med njunima državama in zadnji razvoj mednarodnega položaja. Sestanka so se udeležili tudi veleposlanik Združene arabske republike v Beogradu Sabet Aris, opolnomočeni minister načel nik v državnem tajništvu Drago Govorušič in šef kabineta Favzija Ahmet Talat. V Beogradu so mnenja, da je minister Favzi obvestil med drugim Kočo Popoviča, da je med svojimi razgovori v Ženevi podprl zahteve Jugoslavije o udeležbi na konferenci. V teh krogih vlada prepričanje, da je zunanji minister ZAR v Ženevi predlagal, da se Jugoslavija pokliče na konferenco kot zastopnik vseh iz-venblokovskih držav. Kvestor Polito umrl RIM, 12. — Bivši rimski kvestor Saverio Polito je umrl danes zjutraj v neki rimski kliniki. Bolan je bil že dva meseca. Kakor znano, je bil Polito zapleten v afero Montesi •■.(IIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItllllMHIIIIIIIIIHIIIIIiHfil.lltlllllllllllltll 11111111111111111(11 JiiiiiiitllllillllillllilHI H iiiHiiiiiniiiiiiiiitH se, da bi izrekali naše mnenje in zavzemali stališče o velikih vprašanjih mednarodne politike. Naše stališče o najvažnejših mednarodnih vprašanjih je nespremenjeno.« Glavni tajnik stranke Probst je na konferenci izjavil, da trije mandati, ki so jih izgubili komunisti, niso šli vsi socialistom, pač pa so ljudska stranka, socialisti in liberalci dobili vsak po enega. «»------- 15. obletnica službe notranje varnosti v FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Nocoj je bila v Domu sindikata v Beogradu slovesna akademija, posvečena 15. obletnici ustanovitve službe notranje varnosti Jugoslavije. Na akademiji so bili navzoči predsednik republike maršal Tito, predsednik zvezne skupščine Peter Stambolič in podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Kardelj, Rankovič in Colakovič in številne druge ugledne osebnosti. Državni tajnik za notranje zadeve Jugoslavije Svetislav Stefanovič je v svojem poročilu poudaril, da služba notranje varnosti ščiti danes osebnost človeka, njegovo o-sebno in lastninsko varnost, od raznih nesocialnih in sovražnih elementov in njegov položaj kot državljana socialistične skupnosti. Stefanovič je dejal, da so se organi notranje uprave po vojni posebno uspešno borili proti ostankom razlaščenega razreda in drugim sovražnim elementom in uspešno preprečili vse vohunske in diverzantske akcije iz inozemstva poslanih agentov. Nevarnost stalinističnega pritiska na Jugoslavijo je ogrožala nacionalni obstoj Jugoslavije. Ta pritisk je imel za cilj zaustaviti socialistični razvoj in vzpostaviti birokratično - etati, stičen političen in gospodarski sistem v Jugoslaviji. Toda ta nevarnost se je razbila ob monolitni enotnosti jugoslovanskih narodov, ki so bili odločeni do kraja vzdržati na svoji poti v socializem in uresničiti enakopravne odnose med socialističnimi državami. Stefanovič je poudaril, da je lani ponovno oživelo sovražno delovanje držav tako imenovanega socialističnega tabora, posebno Albanije in Bolgarije. Od podpisa beograjske deklaracije do danes so organi notranje uprave ujeli 129 raznih vohunov in agentov, ki so bili poslani iz držav sovjetskega bloka. Organi notranje uprave vrše družbeno neob-hodno in zgodovinsko napredno vlogo, ker varujejo pridobitve ljudske revolucije in omogočajo neoviran socialistični razvoj. Današnja »Borba« ugotavlja, da je jugoslovanska varnostna služba bila vedno neločljivo povezana z narodom in njegovimi interesi. Preživela je vse demokratične spremembe, ki so spremljale razvoj socialistične Jugoslavije. Tako so bili leta 1952 z zakonom o ljudskih odborih v okrajnih in mestnih odborih ustanovljeni sveti za notranje zadeve. Na ta način so tudi s službo državne varnosti pričeli upravljati sami državljani. Z razvojem družbenih socialističnih odnosov je notranja uprava prevzela vedno bolj elemente civilne zaščite v najširšem smislu značaj humane ustanove, ki je angažirana v pomoči delovnim ljudem pri elementarnih nesrečah, pri zaščiti osebnih pravic državljanov, zaščiti otrok in mladine B. B. Začasno odloženo delo o prekinitvi jedrskih konference poizkusov Sklenili so poeokati, da zunanji ministri končajo svoje zasedanje ŽENEVA,. 12, — Delo konference o prekinitvi jedrskih poizkusov je bilo odloženo v pričakovanju, da konferenca zunanjih ministrov zaključi svoje delo. To so danes uradno sporočili s pripombo, da so se tri delegacije sporazumele, naj se zasedanje konference ponovilo začne najpozneje 8. junija. V tem času bodo prizadete vlade lahko skrbneje pregleda, le vse dosedanje uspehe in nove predloge. Do sedaj so na konferenci sprejeli večje število členov morebitne pogodbe o prekinitvi poizkusov, toda pc večini so ti členi postranske važnosti. Sedaj čakajo delegate bistvena vprašanja, glede katerih se do sedaj niso mogli sporazumeti. Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel komentirati informacij, da je Eisenhower poslal Hruščevu o. sebr.o pismo, s katerim mu je sporočil pogoje, v katerih bi bila ameriška vlada pripravljena upoštevati sovjetski predlog o omejenem številu letnih inšpekcij na krajih, kjer bi sumili, da so nastale jedrske eksplozije. V ameriških uradnih krogih pa vendar izjavljajo, da je vla. da EDA pripravljena proučiti sovjetski predlog, če bo sovjetska vlada sporočila, ali je SZ pripravljena dovoliti te inšpekcije na resni znanstveni podlagi in če je pripravljena odpovedati se vetu glede materialne organizacije inšpekcij. Angleški državni minister za zunanje zadeve Ormsby-Gore je v spodnji zbornici izjavil, da Velika Britanija proučuje vse mogoče ukrepe razorožitve in tudi prepoved biološkega in bakteriološkega orožja. Minister je tudi sporočil, da bo Velika Britanija proučila zadevo o ustanovitvi področja brez atomskega orožja na Srednjem vzhodu samo kot morebitni načrt celotne razorožitve za to področje. ttl' peklenskem meslu» v Cannesu CANNES, 12. — Danes so v Cannesu predvajali italijanski film »V peklenskem mestu«. Film je občinstvo sprejelo zelo ugodno. V krogih festivala se govori, da bi utegnila An-na Magnani dobiti nagrado za najboljšo žensko vlogo. Žirija za nagrade Evrovizije je nocoj razdelila dve veliki nagradi za televizijski film. Prvo nagrado je dobil film »Une simple histoire«, ki ga je izdelal Francoz Marcel Ha-noun, drugo nagrado pa film «L’Essor feminin« kanadskega režiserja Douglasa Tunstella. Popoldne so predvajali film »Crni Orfej«, ki ga je izdelal v Braziliji Marcel Camus. Danes so v Cannesu izvolili »miss festival«. Zmagala je 20-letna črnka Cecilija Cooper iz New Yorka Uspeh JDG iz Beograda v Varšavi VARŠAVA, 12, — Poljski tisk ugodno ocenjuje gostovanje ansambla Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda. Gledališki kritiki so obe dosedanji predstavi »Dundo Maro je« in sKralj Leam ocenili kot veliko pridobitev gledališke umetnosti. Neki kritik Piše. da so gostje iz Beograda «prikazali visoko stopnjo u-metniškega mojstrstva». sTri-bnna Ludti« ugotavlja, da ima »jugoslovansko gledališče zelo talentirane igralce, ki izvrstno poznajo svoj poklic*. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 13. maja 155! Vfeme včeraj: Najvišja temperatura 24,8, najnižja 17,5, ob 17. uri 20, zračni tlak 1017,2 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 22 km, vlaga 57 odst., nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatur* morja 14,8. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 13. Servzcij. oD Sonce vzide ob 4.38 inf t ^ 19.25. Dolžina dneva vzide ob 9.07 in zatone jutri, ČETRTEK, 14- “ * Bonifacij Iz sindikalnega življenja Kamnarji bodo enotno stavkali za nedoločen čas Pogajanja na Uradu za delo glede spora v Italcementi - Zahteve pleskarjev Sindikalne organizacije CGIL, OISL in UIL so včeraj proglasile enotno stavko kamnarjev za nedoločen čas. Stavka se bo pričela v soboto 23. maja i« se bo končala šele takrat, ko bodo delavci dosegli uresničitev zahtev. Ta stavka zanima pri nas vrsto podjetij in okoli 1000 delavcev. To bo tretja stavka, ki so jo letos proglasili kamnarji, da dosežejo boljše prejemke in ugodnejše delovne pogoje. Ta kategorija je zelo prizadeta, saj morajo delavci deiati v izredno težkih pogojih; v prahu, blatu in ob vsakih vremenskih prilikah, njih plače pa so že vrsto .let vedno enake. * #’ * Včeraj dopoldne je bil na Uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavnikom ravnateljstva podjetja Italcementi. Govora je bilo o ureditvi prejemkov za delavce, ki nakladajo cement neposredno na ladje. Gre za popolnoma nov primer, saj je pred tedni priplula v plovni kanal žaceljskega industrijskega pristanišča prva ladja in je prvikrat odpeljala izdelan cement neposredno iz pod-jetja. . Podjetje je za nakladanje u-porabilo stalno zaposleno delovno silo, medtem ko za te delavce delovna pogodba ne predvideva takšnega dela. Zato je tudi prišlo do spora in delavci upravičeno zahtevajo, da prejmejo za mnogo težje delo tudi višjo plačo. Podjetje je najprej predlagalo, da bo tem delavcem povišalo prejemke za 8 odst. in plačalo za vsak naloženi stot 0.25 stotink; nato je svojo ponudbo povišalo na 0,50 stotink, včeraj pa je predlagalo 1,25 lire Ta ponudba je v resnici zelo nizka in bi pomenila za podjetje približno 37 tisoč lir dodatnih izdatkov za nakladanje 3000 ton cementa na ladjo. Ce bi hotelo podjetje naložiti isti tovor na osnovi tarif, ki veljajo na splošno v tržaškem in drugih pristaniščih, pa bi moralo plačati skoro tri četrt milijona lir. Razlika je velika, zato tudi sindikalni predstavniki niso pristali na predloge podjetja in zahtevajo, da podjetje plača za vsak stot naloženega blaga 4 lire. Včeraj so se pogajanja nadaljevala do 3. ure popoldne in ni prišlo še do skupnega stališča. Sklenili so. da se v kratkem ponovno sestanejo. # # # Včeraj so se sestali na združenju male industrije sindikalni predstavniki s predstav- niki delodajalcev in so govorili o zahtevah pleskarjev za izboljšanje njih delovnega položaja. Pleskarji zahtevajo povišanje prejemkov, povišanje odstotka za akordno delo, pla. čilo za menzo, prispevek za obleko itd., kar vse že uživajo nekateri delavci gradbene stroke. Osnovna zahteva se nanaša na povišanje prejemkov, saj obstaja velika razlika med plačami, ki jih prejemajo pleskarji in delavci drugih strok, pa čeprav so zaposleni pri delu, ki zahteva podobno kvalifikacijo. Delodajalci so odgovorili, da ne bo mogoče izenačiti plač, ker gre za preveliko razliko, in so se obvezali, da bodo še ta teden sporočili svoje stališče. Nato bo prišlo do novega sestanka. V četrtek bo skupščina delavcev te stroke, na kateri bodo razpravljali o celotnem vprašanju. Skupščina bo ob 18. uri na sedežu v Ul. Pondares 8. V ponedeljek btr na uradu ža delo sestanek glede položaja v trgovinskih podjetjih. Kot smo že podrobno poročali, so za uslužbence trgovin že pred dobrim mesecem podpisali sporazum, ki predvideva povišanje plač za 2,5 odst. in razne izpremembe normativnega značaja. Sporazum pa se še vedno ne izvaja, ker je prišlo do spornih stališč na zasedanjih tehnične komisije, ki bi morala na osnovi sporazuma urediti vrsto važnih tehničnih vprašanj. 18. maja stavka bančnih uradnikov Iz Rima poročajo, da so sindikalne organizacije proglasile enotno stavko bančnih u-radnikov za nedoločen čas. Stavka se bo pričela v ponedeljek 18. maja. Pogajanja za ureditev vprašanja kovinarjev Glede ureditve položaja kovinarjev je prišlo včeraj j v Rimu do trelv sestankov. N*j-prej so se dopoldne mtajt predstavniki treh sindikalnih organizacii s podtajnikom ministrstva za delo Storchi'em, nato pa so se sestali z istim podtajnikom predstavniki privatne industrije "in državnih podjetij. Popoldne je podtajnik - ponovno sprejel sindikalne predstavnike in jim je sporočil stališče delodajalcev--Sindikalisti včeraj niso sprejeli nobenih sklepov in ,.4e bodp ponovno sestali danes popoi&np' ter bodo proučili položaj. Skupščina delavcev Delavskih zadrug Danes bo ob 18. uri na sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina zaposlenih v skladiščih Delavskih zadrug, jutri pa ob isti uri skupščina osebja zaposlenega v prodajalnah. Obe skupščini so sklicali za pripravo na zasedanje, ki bo 19. in 20. maja in na katerem bodo prisotni predstavniki zadružništva in sindikatov iz Rima, da bi rešili vsa sporna vprašanja v Delavskih , zadrugah. miiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiHiimiiiiimimitiifiiiHniiiiiHiiimiimiimiiiiHiitHiiiiiinmilfMiiMiiiiiiiHiimHiiHniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Danes na ravnateljstvu mestnega podjetja Otvoritev nove računske naprav Računski stroj lahko opravi 78.000 seštevanj ali odštevanj na minuto - Na vsem svetu je okrog 1.000 takih strojev Pod okriljem Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva V nedeljo 230 glav goveje živine na razstavi med Dolino in Boljuncem Ocenjevalne komisije bodo začele z delom že ob 8. uri - 20. t. m. poteče rok za vpisovanje koscev, ki se bodo udeležili tekmovanja pod okriljem KZ Danes ob 17. uri bodo ob udeležbi predstavnikov oblasti otvorili novo elektronsko napravo mestnega podjetja Ace-gat za izračunavanje knjigovodskih, tehničnih !n znanstvenih podatkov. Gte za pr- a _ a- ____ .. T4r.i;l4 vo nagrado te vrste v Italiji, a ..»? ki bo služila ustanovi. Račun-skg naprava z magnetskim »spominom* bo začela delovati jetja in jo bodo uporablj v mehanogfalskem centru pod- • l'i«i za pospeševanje raznih operacij, za sedaj pa predvsem za sestavljanje računov za potrošnjo toka, vod* in pliop. Naprava je prva te vršte, ki jo serijsko izdelujejo za znanstveno in računovodsko uporabo. Sestavljena je iz osrednje aritmetske in logične enote z magnetskim «spoming|ft», Iz enote za nadzorstvo in iz enote za branje podatkov in preluknjanje rezultatov. Magnetski «spomin» lahko registrira 20.000 decimalnih številk v obliki 2000 besed. Vsaka beseda se lahko tudi neposj^dno usmeri, kar pomeni, da je v vsakem trenutku mogoče doseči od stroja, da poišče podatek, registriran na magnetskem »spominu*. Ta »spomin* se vrti s hitrostjo 12.500 obratov n* jninuto. Povprečni čas ugotovitve kajtgšpega kolt- podatka' znaša 2,4 tisočinke sekunde. Elektronski ričunski stroj deluje avtomatično z na. vodili, ki so registrirana na magnetskem »spominu*. Ta navalila Ki sestavljena izivfcste legitnih ukazov stroju, ki^re-šuj^ določeno nalogo. Računski stn j lahko opravi vse aritmetske operacije, in sj-Čfer 78.CKJ0' seštevanj alg odštevanj na minuto, poleg tega pa tudi 5000 množitev »n 3700 de- imiiniiHmiiiiiiiiiiiliiiiiiilimiiiilHmiifiiiHiiimiiiiHHnitlHiitiioiliiililiHHliiiiHiill Požar prt Sv. bohoti ni še pogašen Domnevajo, da se je blago vnelo samo Gasilci še vedno na delu Požar v skladišču podjetnika Vinattierija v notranjosti Rižarne še ni popolnoma pogašen. Nevarnosti sicer ni nobene več, a tu pa tam se pojavljajo plameni in gasilcem ne preostaja drugega kot naperiti proti njim svoje cevi. Nad požganimi zidovi skladišča je še precej dima Da ne bi bilo neprijetnih presenečenj, je na kraju še vedno 8 gasilcev z brizgalko in s šestimi cevmi, iz katerih voda neprenehoma teče na grmade ša tlečega materiala Po mnenju gasilskih funkcionarjev je moral požar izbruhniti, ker se je lahko vnetljivo blago samo od sebe vžgalo. Pripomniti je treba, da Je bilo blago, to je bale volne, bombaža* papitj* itd. v skladišču ddlgo vfsto let, govori se celo M zaradi časir ni nič čudnega, če se je v vročih dneh vnelo. Do tega zaključka so funkcionarji prišli po proučitvi ničina, kako se-.jt raz-vil požar. Ogenj 'je izbruhnil verjetno nekje v sredini » gromnega »k ledišča in »e je širil proti stenam. Zaradi velike vročine se je zlasti stena nasproti stavbe, kjer so nastanjeni begunci, nagnila in na njej je precej razpok, zaradi česar je nevarnost, čeprav za sedaj še majhna, da si poruši. O višini škode še ni mogoče z gotovostjo govoriti. Lastnik podjetja, ki je najbolje poznal vrednost vskladiščene-ga materiala, je verjetno že napravil približen račun. Govori se, da gre za sto milijonov. Na srečo je bil Vinattie-ri zavarovan. Ni še točno znano, kdaj bodo lahko gasilci zapustil: požgano skladišče. Ponoči so bili ves čas na kraju enega največjih požarov v zadnjih letih na našem področju. Ni izključeno, da bodo tudi danes ves dan na kraju. guentini je prevzel organizacijska vprašanja, bivši tajnik Bazzaro pa socialno skrbstvo. Natečaj za 15 mest v diplomatski službi Uradni list št 89 z dne 14. aprila je objavil razpis natečaja za 16 mest v diplomatski konzularni službi. Natečaja se lahko udeležijo absolventi ju-ridične fakultete, političnih a-li diplomatskih ved ali ekonomske fakultete. Prošnje za pripustitev k natečaju se morajo poslati na zunanje ministrstvo, generalno ravnateljstvo ga ogebje, urad št. J do 13,^^^ Vij SAMOMOR ZENSKE Rešila je ptiče Malo pred 21 uro kq bolii čarjj Rdečega kitila oiozoril V eni minuti lahko tudi 198.066 analiz. To Imenovan nov tajnik Delavske zbornice OISL Izvršni svet Delavske zbornice, ki so ga izvolili na IV. kongresu, je v ponedeljek i-menoval za odgovornega tajnika dr. Livia Novellija. Gre za pomembno novost, saj so do sedaj v tej sindikalni organizaciji obstajali trije tajniki. ki so se menjavali vsake tn mesec«. Bivši tajnik Rin- ili agente letečega oddelita, da j« v stanovanju v Ui. Domus civica d mrtva ženska. Vedeli ao, da gre za samomor s pli nom, zaradi česar so mrtvo žensko pustili na kraju in prepustili agentom nalogo, da ugotovijo, kaj se je pripetilo Agenti letečega oddelka so s sodelovanjem kolegov komisariata pri Sv. Soboti ugotovili, da je mrtva ženska 72-letna prodajalka sadja in zelenjave Elvira Gtardini por. Daniotto, ki je izmenoma stanovala mesec dni prj hčeri v Ul. Haffineria 11, mesec dni pu pri hčeri Aliče vd. Venni v Ul, Domus civica. 2e precej časa je priletna ženska bolehala zaradi poapnenja žil. Vennijeva jo je včeraj pustila doma v družbi 19-letnega sina Marija. Ta je sredi popoldneva tudi odšel z doma m ko je bila Giardinijeva sama v stanovanju, je odprla plin ter iztaknila cev iz štedilnika. Se prej pa je kletko s ptiči odnesla v spalnico, da bi jih tako rešila smrti Ko se j^ vnuk vrnij domov, Je našel svojo staro .mater že mrtvo na kuhinjskih tleh Zaradi smrdljivega vonja po plinu je takoj razumel, da gre za samomor. Ker je upal, da ie živi, je poklical bolničarje Rdečega križa. Zal je bila vsa pomoč zaman. Po ureditvi zakonskih predpisov so truplo pokojnice odpeljali okoli 22. ure v mrtvaš-, nico splošne bolnišnice. omogoča^ določanje postopnih rezultatov- začetna, kalkulacije ter izbiro postopka za dopolni, tev rešitve določene naloge. Podobne računske stroje so že namestili v raznih račun-sk h središčin Amaterizmu, Bruslju, Londonu, Stuttgartu, Stockholmu in Zuerichu. V I-taliji jih deluje v zasebnih podjetjih že 15, okrog 30 pa jih nameravajo instalirati. Na vsem svetu deluje sedaj 1000 takšnih strojev. Novo napravo Aeegata bodo uporabljala tudi nekatera mdugtujska podjetja in univerza. S časokn bodo postopno dodelili mehanograf-skemu centru J^cegata poleg pripravljanja računov za potrošnjo storitev tudi druga dela, kot računovodstvo blaga v skladiščih, pripras ljanje plačilnih spiskov, pokojnin in drugih dajatev, davčnih dajatev, evidenc o osebju, tehničnih bilanc pokojninske blagajne, izdajanje tramvajskih izkaznic, pripravljanje statističnih podatkov, izvajanje nadzorstva nad izterjevanjem ra čunov za potrošnjo in druge operacije. Kako bo novi str-j olajšal delo, se vidi že iz "ega, da se je v dvajsetih letih število računov Aeegata za potrošnjo gode, p,.a a .n elektrike zvišalo od 40.000 ha 110.000. Nedvomno bo Acegat z novo napravo s časom prihranil precej izdatkov. Letos je podjetje že pripravilo izenačen proračun, ker se je šle/»lo u-službencev po razpisu o prostovoljni odpovedi službi že znižalo na 1900, ki sedaj zadostujejo za redno oprav ljapje vseh služb podjetja. Ko J»o #a_ prav} delbvaj* v celoti, se bo seveda število uradnikov te bolj skrčilo, toda vprašanje je, kak<^ najtj zanje drugo zaposlitev, oziroma ka)cp ;;upo'Uti *ntfVo natado delofno siim. k* Je predek le pozdraviti, toda služiti mora predvsem človeku. Povratek župana Franzila Snoči se je župan dr. Franzi! vrnil s svojega potovanja nj- Hfclai»dsko. Izjavil je, da .je ndpravjloi' potovanje nanjlzeio, ugoderft vri«. Na H«lands#> je Le še štirje dn-evi manjkaj« do druge razstave goveje živine, ki ijo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo prireja letos v dolinski -občini. Razstava bo blizu županstva, in sicer med Dolino in Boijuncčm, prihodnjo nedfeljo in se je bodo udeležili številni živinorejci, iz skoraj vseh vasi dolinska občine. Ce bodo na razstavi sodelovali prav vsi, bomo lahko v nedeljo dopoldne videli na razstavnem prostoru kakih 230 glav živine, ki jo bo razstavljalo skupno 130 živinorejcev. Letošnja razstava bo nedvomno vzbudila mnogo zanimanja ne samo med živinorejci dolinske občine, temveč med vsemj živinorejci našega področja. Dejstvo je namreč, da je prva razstava goveje živine sivorjave alpske pasme, ki jo je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo organiziralo lansko leto v Bazovici, doživela zelo velik uspeh, ne samo zaradi števila razstavljene ž-vine, temveč tudi zaradi izredno velikega obiska živinorejcev, ki so prišli iz skoraj vseh vasi tržaškega področja. Letošnja razstava bo toliko bolj zanimiva, ker bomo na njej lahko ugotavljali morebitno razliko med živino iz zgornjega kra-škega predela, to se pravi iz Bazovice in drugih sosednih vasi, ter živino iz Brega, ki je vzrejena pod drugačnimi klimatskimi in drugimi pogoji. Razstava se bo začela zjutraj ob 8. uri, ko bodo ocenjevalne komisije začele z delom. Komisije bodo sestavljali živinorejski strokovnjaki in živinorejci iz tržaške in drugih občin področja, tako da bo ne-pristranost ocenjevanja do skrajnosti zajamčena. 2ivina bo razdeljena na kategorije tjumee, molznice z «nim porodom, molznice z dvema porodoma itd.)*1 in bodo seveda komisije ocenjevale živino po kategorijah. Živinorejec, ki bo na raz»tavi imel več glavn/ži-vine v različnih kategorijah, se kajšnjega 'Rdečega kriza skupno * »osrednjo delegacijo iz Rj- Na Holandskem so s sredstvi, ki jih je za časa velikih pdpiaV Seta' T953 zbralo italijansko ljudstvo, zgradili 26 dispanserjev. Enega lžmed njih so posvetili Trstu in ga krasi zelo lepa bronasta reprodukcija tržaškega pečata iz štirinajstega stoletja, ki jo je izdelal kipar Sbisa in ki jo je darovala tržaška turistična ustanova. Dispanzer j« v občini Dinterloord v severnem Brabantu. bo potčfntakem lahko potego- odpotoval na^ povabilo tam-_ val za več nagrad. Omeniti je treba, da so za nagrade prispevali! denarne prispevke in diplome Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Tržaška hranilnica, pokrajinska uprava, dolinska občina in Kmetijski konzorcij. Program razstave obsega tudi nekdj priložnostnih govorov in pa razglasitev ocen. Za naslednjo nedeljo ali najkasneje zadnjo nedeljo v maju pa se predvideva drugo tekmovanje koscev, ki ga bo priredila Kmečka zveza. Člani komisije so si že ogledali nekatere travnike, ki bi prišli v poštev za tekmovanje, toda do odločitve še ni prišlo. Cim pa bo posebna 'komisija trajfnik izbrala, bo Kmečka zveza takoj poskrbela za njegovo zakoličenje m razdelitev prog, kar se mora zgoditi do 20. t. m. Takrat namreč poteče rok za prijavo tekmovalcev in na osnovi njih števila bodo odmerjene proge. Na Kmečki zvezi zagotavlja, jo, da se letos ne bodo ponovile napake pri ocenjevanju koscev, saj bo ocenjevalna komisija upoštevala predvsem čas in šele nato čistost košnje. Jasno je, da če bi kakšen kosec pustil za sabo pol trave samo zato, da bi prišel prvi na cilj, bo slabše ocenjen kot o-ni, ki bo sicer porabil več časa, a bo travo pokosil tako, kot se od vsakega kosca zahteva. Vsekakor Kmečka zveza o- pozarja vse kosce, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja, da zapade rok vpisa nepreklicno 20. t. m. Zato naj koset pohitijo in se v tem času prijavijo v uradih Kmečke zveze v Ul, Geppa 9. Za zaključek naj še omenimo, da bodo med kosce tudi letos razdelili številne denarne nagrade, medtem ko bo za vse kosce po košnji pripravljena južina. Obvestilo dvolastnikom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1959-60, da poteče rok za vlaganje prošenj 10. junija 1959. Za vse informacije se lahko prizadeti dvolastniki obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov v Ul. Geppa 9, pritličje. GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto 16. t.m. ob 20.30 v Avditoriju KONCERT orkestra Radia Ljubljana Solist Karlo Rupel Dirigenta Uroš Prevoršek In Oskar KJuder Spored obsega naslednja dela,-Ch. W. Gluck:-4Jvertu- ra k operi «Ifigenija na Auli-di* 1 , A. Dvorak: IV. simfonija , L. van Beethowen: Koncert za violino in orkester U. Vrabec; III. stavek iz simfonije pesnitve »Tri obdobja* Prodaja vstopnic v četrtek, petek in sobjto v Tržaški knjigarni tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma št. 15-11. (SPZ). ZAPRTA CESTA Od 14. maja bo Ulica delle Rose na odseku med ulicama Giaggioli in Commerciale zaprta za promet z vozili zaradi popravljalnih del. iiiHiiiiiiinimiiiiiimiiiiimimuiiiiiiiiiuiiiimmiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii V nedeljo velik praznik v Slov. Istri Pred slavjem v Marezigah Veličasten spomenik - Taborjenje partizanov - Krstna predstava dramatizacije upora pred 38 leti Vsa Slovenska Istra se skrbno pripravlja na proslavo obletnice upora mareianskih kmetov in delavcev proti fašističnim zatiralcem. Proslave so bile doslej vsako leto, letos pa bodo imele v ekviru 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije še posebno slovesen značaj; saj so bili prav komunisti tisti, ki so vodili u-por. Proslave 38-letnice mare-Žanskega upora se bodo začele že v soboto zvečer. V istrskih vaseh (Centur, Kavaliči, Lopar in Pomjan) bodo v soboto ponoči taborili stari partizani, ki se bodo naslednji dan udeležili improviziranega partizanskega napada na Marezige. Udeleženci tega napada bodo zažigali kresove po istrskih gričih in obujali spomine na dogodke pred 17 leti, ko je v teh krajih besnel okupator. Marezige bodo v soboto zvečer slavnostno razsvetlili z bengaličnimi ognji, ob devetih zvečer pe bo v Zadružnem domu krstna predstava dramatizacije marežanskega upora «Upor pred zarjo*. Delo je pripravil Vasja Ocvirk. V nedeljo 17. maja bodo iz- tiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMitiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinniiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiitttiiiHiHiiiHin Kako lahko prideš do denarja in na sodišče Prodajal! so stare fotoromane in obljubljali lepe nagrade Nasedale so jim ženske . Mreža po vsej Italiji. V Trstu so nabrali nad 2 mil. lir V Rimu so pred leti ustanovili «Centro romano di produ-zione e distribuzione cinero-manzi* s sedežem v Ul. Supici št. Ul ter hoteli ustanoviti podružnice v raznih mestih I-talije. Podoono podružnico je v Trstu ustanovil 21-letni Vit-torio Giorgi iz Rima in vzel v ta namen v najem štirisobno stanovanje v Ul. Pauliana. Delo se je začelo s prihodom dveh čednih deklet iz Rima, ki sta obiskovali razne ženske m jim ponujale publikacije. Sicer denarja nista pobirali; dovolj je bilo podpisati neki papir, s katerim se je oseba obvezala kupovati revije po zvišani ceni. To pa zato, da bi lahko vsakemu naročniku, ki bi nakupil 89 zvezkov, podarili televizijski aparat, šivalni stroj in podobno. Po odhodu deklet pa so stopili v akcijo drugi, ki so začeli raznašati po stanovanjih revije z bedastimi romani s fotografijami. Za vsak zvezek so pobirali na o_-voju navedeno ceno in še 25 lir. Ta denar so si držali zase za provizijo. e.“ zlasti pri haš nlnbgo brez dela. Seveda je treba tfsak na. Iz sodnih dvoran Nepošten u pri Delavskih Odpustili so j;a, ker je kradel denar Brž ko so 35-letnega Arman-da Bisianija iz Ul. Doda prečrtali iz seznama uslužbencev Delavskih zadrug, niso nikjer več zabeležili pomanjkanja denarja v blagajnah. Moža so namreč odpustili, ker so ugotovili, da si je v treh trgovinah, kjer je delal od aprila 1940 pa do novembra 1955, pridržal vsega skupaj 501.509 lir. Seveda mu pri odpustu niso hoteli izplačati odpravnine, k»r je Bisianija precej peklo. Ker ni našel drugega izhoda, je vložil civilno tožbo, a s tem je zašel v še večje nevšečnosti. Funkcionarji Delavskih zadrug »o trdili, da mu odpravnina ne pritiče, ker je ves čas svojega službovanja kradel denar podjetju, S tem so sprožili preiskavo in prijavo Bisianija kazenskemu sodišču pod obtožbo prisvojitve tujega denarja Zato sc ga sodniki včeraj obsodili, na njegovo srečo le pogojno in brez vpisa v kazenski list, ha 8 mesecev zapora, na 40 000 lir globe ter na simbolično povrnitev škode v znesku 1 lire. Seveda bo moral obsojenec plačati tudi stroške odvetnika, ki si ga je jprava Delavskih zadrug najela za o-brambo interesov podjetja, Preds. Boschini, tož. Brenči, zap. Urbani, odv. zas. stranke Nisiteo, ooramba odv. Pado-vani. * * * Na tri leta, 6 mesecev in 6 dni zapora so včerai obsodili med razpravo za zaprtimi vrati 52-letnega Ermenegilda Fer-lugo s Puccinijevega korza v Miljah, ker se je aprila letos spozubil nad komaj 12 let starim dekletcem, zaradi tega so moža obtožili nasilnih spolzkih dejanj, ugrabitve zaradi Spolzkih dejanj in spolzkih dejanj v javnem prostoru. Pred dobrim mesecem pa je prišla iz Rima vest, da so tam aretirali člane tega centra za produkcijo in razdeljevanje revije, in sicer zaradi prevare. Zanimivo je namreč, da je produkcija obstajala v nakupovanju starih in neprodanih revij, za katere so morda plačevali po 10 lir, prodajali pa so jih po 125 ali celo 225 lir. Zato ni nič čudnega, če se je med februarjem in aprilom letos steklo v Giorgijevo blagajno v Ul. Pauliana 2,146.000 lir, od katerih je 1,800.000 poslal centru v Rim. Del denarja si je Giorgi pridržal zase, z drugim pa je plačeval najemnino za urad, stanovanje in skladišče ter razno osebje. To je prišlo vse na dan po prijavi, ki sta jo vložili Gio-vanna Degrassi por. Sponza in Anna Haslinger ter Elvina Nadalin. Vse tri so kupile 89 izvodov in so bile v pričakovanju obljubljene nagrade. Na-daiinova je celo pisala v Rim in izrekla željo, da bi si želela šivalni stroj. Toda v odgovoru so jo prosili, naj se zglasi pri krajevnem odgovornem razdeljevalcu. Med preiskavo je nadalje prišlo na dan, da je Giorgiu uspelo dobiti s pomočjo svojih sodelavcev v samem Trstu 1326 naročnikov. To naj bi bilo torej po mnenju policijskih organov število prevaranih o-seb. Seveda so bile podružnice tudi v drugih večjih mestih, od koder so se stekali milijoni v Rim, medtem ko ni nihče dobil obljubljenih nagrad, ki so bile najmočnejša vaba za naivne ženske. Sedaj so policijski organi za. ključih preiskavo, zaplenili' vst, kar je bilo v Giorgijevi pisarni. Njega ter šest drugih sodelavcev, in sicer Sergia Castellija iz Rima, Francesca Potenzo iz Ul. Ginnastica 37. Carla Valenteja iz Ul. dei Mirti, Umberta Valleja iz Ulice Machlig, Giovannija Zanina iz Ul. Molin a vento, Romana Ro-dolfa in njegovo ženo Tomma-sino Savo od Sv. M. M. Sp. 1505 ter Fabria Naturala iz Ul, Predonzuni v Tržiču so prijavili sodišču pod obtožbo sodelovanja pri prevari. Vse so izpustili na začasno svobodo, tudi Romana Rodolfa, ki je varal ljudi tudi na svoj račun. Mož je namreč obljubljal naročnikom, da jim bo proti plačilu 250 lir preskrbel darilo, kar se seveda ni zgo dilo. NA PRIZIVNEM SODISCU priziv zaradi ddomora 21. oktobra lani je porotno sodišče v Gorici sodilo Klementino Savrinovo in njeno 6s)-letno mater Alojzijo Gabrijelčič vd. Savrin s Tommaseo-vega trga v Gorici. Zenski sta bili obtoženi detomora iz častnih razlogov in da sta skrili truplo ubitega novproj^pčka. Pgcces, ki je bil za zaprtimi vr«ti, *e je končal z obsodbo ohih sa detomor na 4 leta zapora in na odvzem za dobo petih let pravice do javnih služb ter z oprostitvijo drug.: obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj pa sta morali Jenski priti prea tržaško prizivno'sodišče, kamor sta vložili priziv. Večji del razprave je bil za zaprtimi vrat), genski pa s prizivom nista dosegli ničesar, ker so jima prizivni porotniki v celoti potrdili prvotno kazen. vedli stari partizani improvi- f Hujša prometna nesreča se n n M •) ro-ri rro -tq 1P TATI Tipf 11 a V inVinto TJ n T3 ra' \ zirani napad na Marezige že ob šestih zjutraj. Napad bo trajal okrog tri ure, nato pa bodo udeleženti predali ra-port predsedniku koprske občine Miranu Bertoku. Ob pol desetih bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri bo govoril o pomenu praznika predsednik koprske občine. Hkrati bo dil tudi priznanje prebivalstvu Marezig in okolice za požrtvovalno delo pri postavitvi spomenika Seje se b«do udeležili tudi, številni povabljenci. Glavna proslava se bo začela ob desetih z govorom republiškega poslanca za koprsko področje Branka Babiča, ki bo nato tudi odkril spomenik in ga izročil v čuvanje krajevni organizaciji Zveze borcev V Marezigah bo na dan glav.;e proslave vrsta zabavnih in drugin prireditev. Med ■drugim pričakujejo nastop številnih pevskih zborov, ob 16. pa bo ljudsko rajanje z nastopom «Veselih planšarjev*. Spomenik, ki ga bodo v nedeljo odkrili v Marezigah, je vsekakor med najbolj veličastnimi spomeniki narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Visok je 10 metrov, kvadrataste oblike, na njem pa so vklesali 92 imen padlih borcev Marezig in okolice, med njimi tudi imeni dveh u-deležencev marežanskega upora iz leta 1921. Spomenik so delali tri mesece, vgradili so 12 blokov belega istrskega kamna v skupni teži 220 stotov. Pri postavljanju temeljev in pri urejevanju okolice je več mesecev sodelovalo prebivalstvo Marezig in okolice. O-pravili so na stotine prostovoljnih delovnih ur. V Marezigah pričakujejo v nedeljo ogromno množico ljudi. Dan pred začetkom slovesnosti bodo z letali raztrosili na tisoče letakov p0 koprskem okraju, v katerih bodo opozorili na pomen zgodovinske obletnice upora golorokih marežanskih kmetov proti fašistom. Organizatorji so poskrbeli za posebne prevoze iz Kopra. Avtobusi bbdo odhajali s parkirnega prostora v pristanišču v nedeljo od sedme ure daHe. Na cestah, ki vodi- ljo iz Kopra v Marezige, bo enosmerni promet Vozila s« bodo pomikala v Marezige skozi Babiče, vračala pa se jodo skozi Pridvor. —an Vespe so krive Morda bo 23-letnemu Gene-rosu pedarri iz Ul. del Prato zadostovalo nekaj dni jjočitka, da bodo izginile bolečine, ki jih je čutil po spodnjem delu trebuha in drugod po prometni nezgodi, ki se mu je pripetila včeraj popoldne. Čeprav kaže, na poškodba niso resnega značaja, so fanta iz previdnosti vseeno sprejeli na opazovalpem oddelku. Pedarra, ki se je pripeljal v bojnlšnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je povedal, da se je z vespo vozil po Ul. Gat-terl proti Drevoredu 20. septembra. Na križišču z Ul. Ginnastica pa je prišlo do karam-bola med njim in poltovorni-kom, s katerim je 50-letnt Antonio Ton iz Ul, Torrebianca privozil z desne strani. # # # 33-letna Gilda Rigutti s Ka-tinar*ke ceste je včeraj spremila z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico svojega 5 in pol leta starega sinčka Riguttijeva je pojasnila, da je fantek stopil s stopnišča nedaleč od gostilne »Kante* v Rocolu na cesto in to v trenutku, ko je po njej privozil z vespo 26-letni Pino Racman iz Gročane št. 31. Racman je sicer pritisnil na zavore, a ni pomagalo. je pripetila v soboto ponoči na Tržaški cesti v Postoji.i. Tovorni avto, ki ga je vozil Franc Bušič iz Maribora, je podrl motorista Matijo Reb' ca in sopotnika na motorju iltanka Lumbra, oba doma iz Hrašč. Rabec je pri karambo* lu dobil lažje, dočim iipa Lumber hujše poškodbe in so ga merah odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Sofer Bušič 'je po nesreči vozil tovornjak dalje in ni gaočakal n* krajp ne-ggode- «11 tkušali nuditi pomoč ponesrečencema z opravičilom, da ni vedel, da je koga povozil ali v koga' 'trčil. * ■* * R kolesom se je 18-letna Sil-,vapa Macarol iz Sepulj pri Selani vsak dan peljala v službo, v soboto pa je med potjo dobila živčni napad in je padla s kolesa, pri tem se je hudo poškodovala in dobila tudi pretres možgan. —— ' Poročila v KS>* 17 15, 19.15. 22.30.^ 7 30. l*orodila 15.00 slov.: 1!* i! i.oo. 6.15 5.00-6.15 Prenos RL Mj u »ri-acha! ^ ■ bi; *U)S iie 4 !odije; 14.30 Okno v a „ noj h Jutra-nja gl^ba; 3 z, d« KL; 7.15 m 740 GU» rL ll kl; 1. io m „ plpnos B* jutro; Kffldiif Operne arije, 13‘*?Lic„ sveti; 13.45 06 meiouu^. n r”mška glasb*. 15.20 S tekme skih zborov 15.40-16.00 Prenos^’jjiDlI Zivkcvič: Otroška soo*. -J Živkovi«; Otrot«. £75 b«!®; daja za owoke; 1»-^ popevke; 17.30 ® .rjo SŠ? 13,00 Naša zena* .» y 0* pleši; 19.00 Poje 19.30-22.15 Prenos SLOVENJ^, 327.1 m. 202.1 *• ,# ! Poročila: 5.00 6- j7 00i 1» 10.00, 13.C0, 15.00. , 22 00. 22.55 o1asM0« JS 8.05 Jutranje gl® j p< vanje; 9.0« b' aW?L (ponovitev);. 9.-^40 pet *“? bavnih zvokov, 94 gotiivj noov pesmico; * j^» mlade ljubitelje g j^jgosim- ^ po domače; 1°-?? ,5 Vil®J morna glasb*. U A_6ur“.J) kovic: Rapsodija v ,:*v Radijska šola z* Sestanek s 31*70 y,|e»i 12.05 Pianist R°s5"veti 'J 12.15 Kmetij,skl n* Milica Oblak: 12.25 Arije >2 6J?(t 13.15 Zabavna gl^evsBji vestila; 13.30 P°Jjv2na (dvan Rob* P- v- -.-KeSt# 'je na; 13.45 Faith; 14.05 Ra(W^):Jfti r.jo siopnjo IPbJJfl sin-mc svobodni, .d hen koncert viol „a j u hen koncert viol -,3 U| Bajdeta; 15.15 ^ -K.ract i 1 a i n .».-Ort D. n uojuptd. - rep* li!t j vmes obvestila m .ojšaJL a 9 Iz krvi rdeče... y,n-k,, j 16.00 Koncert P« ž,73o ffjl stanek ob PetmT:,,»ošia*,J^i plesi narodov . Kulturna kronik3’ MjriNLpf ne skladbe. Ig‘,„mhel; 'iV1 strumentalni anS ,045 Je!ka Cvetezar; »frlfrs o mednarodnih ^ Zabavna in reklame; 19-3“ “ nik; 20.00 Prerij ^ izvedbi orkestra 2 75 C ,1 v a izvedba); ff. f Verdi: Trubadur, janjih; 22,55 doP^miA t 23.10 Ritmi m g^AVj 18.00 PionitsM a greb; 18 45 Odd«'*«fljV dom — Ljubljan , J0 -rt .srt nik - Beograd,^ K0,k*> Beograd- 20.40 K^‘Zaj Beograd. ^ ne slasbe &Svi*$ 1$ 14.00 Oddaja & ^ g! Ji laja za otroke p rCf 18.45 «Vaba»; .204” 18.45 «Vaba»; «. air »Malo gledališce» e; 22.05 Oddaja za z ^ ?o ^ nost in znanost. Zlomil si je koleno V Tržaškem arzenalu je Umberto Pavoni Iz Miramar-skega drevoreda pomagal nakladati bale bombaža na voziček. Smola je hotela, da se je ena zvrnila s kupa in padla prav njemu na nogo in mu zlomila desno koleno. Mož je moral v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Po mnenju zdravnikov se bo moral zdraviti od 40 do 6o dni. RADIO D SREDA, 13. maja 1959 RADIO TRST A 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vse-povsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.35 Orkester Marek VVeber; 13.30 Lahke melodije; 14.30 Pregled dnevnega tiska; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Bartok: Prva suita za orkester št. 3; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21 00 »Vrtinec*, drama v treh dejanjih; nato Orkester Billy May; 22.20 Koncert klavirskega dua Braga-Zanoni — Poulervc: Sonata; 22.45 Orkester George Mel-achrino; 23.30 Nočni ples. TRST 11.45 Madame Butterfly (prvo deJIrije): 12.10 Tretja stran; 18 30 Pevgkl »bori. 14 00 18.00 Tretja stran; 22.00 Radijska igra. II lil IIIIIIIII •■< III mu IIM M ■•■ ■■ lil IMIM IM mili >■< Iiiin im 11.m I ti >111 IM m < 11II111 ■■■ >1111 ’ >11 m I mil * OD VČERAJ DO DANES VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranče; »rdeče* 94 153 129 »svetle* ; . , . i 71 100 94 »ovalne* ..... 106 165 129 limone . > 59 100 88 češnje 94 212 141 Jagode , jabolka; 200 470 329 «abbondanza» I. . 53 68 59 »abbondanza* II. . 24 41 36 »delizia* I 71 153 118 «impcratori» I. . . 54 94 65 beluše 110 270 220 artičoke (1) . . i . 8 29 23 cikorija 59 94 77 čebula , 24 65 41 razna solata .... 38 175 100 nova solata .... 80 200 150 krompir ..... 23 32 28 nov krompir . . s . 47 77 65 grah ...... ; . 71 141 94 istrski grah .... 100 176 153 zeleni radič .... 63 220 80 špinača 50 70 60 bučice 100 141 118 Večina blaga se | >rodaja po prevlad, ceni (3 atolpec). KAZKA OUVHNTILA PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, vabi šolnike na predavanje, ki ga bosta imela o aktualnih pedagoških vprašanjih dr. Stanko Gogala in dr. Vlado Schmidt z ljubljanske univerze. Predavanje bo v četrtek 11 t. m. ob 26. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15. Odbor. Slovenski fotoklub v Trstu. — Danes, 13. t. m. ob 20.30 bo redni sedtarvek v Ui. Roma 15-11. Na dnevnem redu pogovor o pripravah za razstavo. Kinoamaterje in amaterje barvnih diapozitiv naprošamo, da prinesejo s seboj ves material za poskusne projekcije, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12 maja so se rodili v Trstu 4 otroci, umrlo Je 7 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 80-letni Mlehele Ca*ort»no, 77-letna Emilia Slrukl vd. Calligaris, 51-letna Anton-la Rota por. Grcgorettl, 74-1 etn a Mana Poeka-r v-d. SukJan, 73-letna Nella Casinl vd. Rinaldi, 83-letna Maria Angela Percovlch por, Bu-dic, 40-letnl Sianlslao J-lego. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gme-mer, Ul. Gluha 14; Al Llo,ya, Ul. OroJojio 6; dr. Bignori, Trg Ospedale 8; dr. Miam, BarkovlJe; Nicoll, Skedenj. «»-------- Valute 2 Milan Rim Zla-tl funt 5850,— 6100 — Marengo , 4475,— 4575.— Dolar . . . , 617.— 621.— Frank franc 323.— 12«.— Frank švlc. . ' 143.— 14-4 50 Sterilna 1725 — 1750 — Dinar 83 — 87 — Šiling 24,— 24 50 Zlato .... 703,— 704 — Zait. n. mark* 148.7« 148.75 »rt Najavljena Pre v $ f Čira in POP.SP’«h maja na 0«t. fatii tehničnih *** 17. t- t V nedelja x'' V v Ljudskem d° ^6 sremac-^ Pop Cir# in pop komedija v gledal. Jutri se zaKlJh^ ( koncerti z Verdu „rkt 4 zoor IumDčR' V koncerti z Verdu # , za soliste, zoor gnippc-£ v i rigira M. Tom*? Vfcf , Marlella Anfi10' ,ri 1 vji** Giuseppe Tadeo. /-bor i faflgU vodstvom dalj uje se i v__——-— aCl Excelsior rorja», D y ^rwa * Penice 16.0° T# ' i T-jruMlSKL",,. emce 1600.,ko# Te' , skozi Jajjot^k?-||. ie<*' Cameron ,M1 Ariobaleno l“ ua«»*!|jti J berio Ser t - s^m). berio Sordk^rfgT : Superclnema »S-3U0,p** . , in Papenno J -, ; Ha Walt P1*1 js.0#„ T-j, Filudracmiatir0 ! črni delovni klipinC ^11 Eyke. Debut 9»>r* , Kino* z revije ^ Club*. 1fi0() Grattacielo 1*>- nj» Alec Čutne®- / Cristallo 16.00 Tr sveta v 80 V nemascope aZen?Lr. a, Capitol 10- , Jpo V Bardot, Anj* ,6 30 at* Astra R°lau MjCnae>- gozda*, M. i povedano ^‘^er^s, Vlabaraa 16 ou ca Lidije*. j 0ior. rji£, 1 scina. TeehjJ.gjj sclna. Tecngtjj »t Aldebaraa °e£ars' sfmgc*, I»“ v (I Desney. _ „Moh M-Anston t6-°® t,;,Br^' J G. Moll, K. ^ ..mo. prnfcr Aurora ,6,ir0vO F gl, Mladini 3tros Zadnji da''^. *Ia“V Jan Sterhh*’ ina^^fr, Auams. Kr,,^ K -Idea'e lo«0 fotn^Lf A S;,wyerj9». ‘,,1^ fl* Hobson rerlohc^( n pero 18 K- H u- 1 m pero 16.30 »• R .-Ci serittura*. -»p nicolor. zene Halla jG-GD JU D Pinff sa ^ Joan Craw so n .0110. ir H*-’ . V Vmora° umre''*' «K i mm*« * ■lSJSVc^'^1 m sssntjntfki Massuoo 16. nel W'Ide'i6.00 J Novo cine 1 B" jTt n*». . Gin*C . NjMORSKl dnevnik — 3 13. maja 1959 o Morrison, ki tako sramežljivo odkriva le desno Pravijo, da ima najlepše noge na svetu. Z njimi si služi kruh v največjih nočnih lokalih sveta A vtoritaren režim mehkega kova «Če gledamo na njegovo bistvo in globljo naravo, se demokr- ščanski režim dejansko ne loei preveč od pravega fašizma» .S vec zn Culi bi nakov se je že na- brajp im tudi,, preveč doka- zov imamo vžg pj-ed očmi,. da, iioslužili hlapčevskih monar- hi mojli še dvomiti - o naravi režima, ki lias vlada-. Krščan- ■jjta d-PniPKjiacija je v 1. 1948 dosegla absolutno večino v poslanski zbornici, .toda avto-idaj i nteto, ki jo je tedaj imela, je bila mnogo manjša od ,one, ki jo ima danes. Danes, ko krščanska demokracija razpolaga samo s 40 odstotki glasov, vlada tako, kakor da bi jih imela najmanj dvakrat toliko, in zdi se, da so Italijani pripravljeni odpovedati se — dan za dnem in kos za kosom — še tisti omejeni svobodi in pravici do opozicije, ki jim je še dovoljena. Najboljši dokaz za to imamo v blaženi in topoglavi servilnosti tiska. Ko je, v letu 1953, prenehala absolutna večina krščanske demokracije, so se v Italiji že pojavili prvi obrisi zvijačnega avtoritarnega režima, ki je seveda različen od nasilnega fašističnega režima, to je potuhnjen, žameten, slad-kobeseden in materinski: toda če pogledamo ria tnstvo in na njegovo globljo notranjo na-ravp, ni v resnici preveč £az-> ličen od pravega fašizma.- Nekoliko manj skopi od takratnih fašistov, morajo demo- nih tasistpv, morajo kristjani biti pripravljeni ria majhne koncčsije na osebfte poklone, na skromne akte dobrohotnosti; toda če gre za politično oblast, tudi oni ne opustijo v prepričanju, da jjm pritiče pravica ukazovanja, ostalim pa — kakor vedno — dolžnost, da uboga. Pri tem ni važno, če so fašisti vladali dvajset let sapi, in če so se demokristjani — po razdobju negotovih zavezni- štev z drugimi strankami — nedavno odločili, da se bqdo histov, liberalcev in misovcev Toidi Mussolini je imel svoje vazale in nižje vazale, do dneva ko so ubili Matteottija in celo 'pozneje: monarhistične, "klerikalne in liberalne vaza-Jp, In malo je manjkalo, da se le-tem ni pridružil še kakšen socialistični vazal. V kolikor nam je znano, se imamo zahvaliti samo vztrajnemu in v tem primeru dobrodošlemu odporu doslednih konservativcev, kakršni so bili Feder-zoni, Diaz, Thaon di Revel. če Mussolini ni mogel ponuditi rtekega določenega števila ministrskih stolčkov predstavnikom Konfederacije dela, glede katerih ni bilo gotovo, da bodo ponudbo zavrnili z ogorčenjem. Omenili spo umor Matteottija. Pred tem dogodkom je fašistični režim napredoval le korak za korakom in z neko toločeno previdnostjo. Toda odkar je ta pogumen nasprotnik znal tvegati življenje, je bil fašizem prisiljen stopiti Odkrito ria pot diktature, ki jo je do takrat, iz previdno- za sopotnike, 'za one, ki so hoteli fašizem normalizirati »n za vse op^, ki oiso pristajali na to, da se je treba proti fašizmu boriti frontalno in na vseh področjih. In kaj kmalu je bilo treba progla- ati, skušal obdržati v senci, ki * " " krati pa sb tudi nasprotniki fašizma morali čez noč spremeniti svojo opozicijske metode: hi bilo moč ^več računati z rnOriarhljo', z neko {(dobrodošlo)) ekonomsko krizo, z 'nekim spontanim ljudskim u-porom ali z neko drugo ugodno in ceneno kombinacijo. Tisti, ki so od tedaj dalje še zaupali v podobne rešitve, da bi premagali fašizem, so pogosto končali tako, da so si omislili črno srajco in so jo oblekli ob prvi priliki. Od tedaj dalje ni bilo več mesta **iiii »Minili "•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiinniHHHHHiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniHiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiuiiiuuiiiiiniiiium NAJGOSTOLJUBNEJŠA DEŽELA Ul A y Santiagu spomenik pismu - Od puščave, kjer ne pade niti kaplja dežja, do pragozdov, kamor še ni stopila človeška noga - 4 milijone ovac na nekaj milijonov ha pašnikov A. M. Pierangeli ti«, vVin»iju griča Santa Lu- tlijl * sairiem središču Sa.n-MtaL.Ee nahaja verjetno ^•hStveni --- > 1 spomenik na svetu ^ bi i/ Plsniu. veii-b °^u granita je vklesan S? jeSe a nekega pisma, ki ; JPf 1 U<5tn«S»..:z-ij r»---x j_— f*dto vUfant>vitelj Santiaga, Ih v'a, eden od red- P>meiVh oevajalcev, po- V Pr?HnSk*mu kraliu Karlu Mji v.eč kot štirimi sto- ; »Ki , . 1 **» — ,.ep*e dežele na sve-Cii« navdušeno osva-J Nič manj nas ne naanii Cile, dežela "Šj g Plk čarov, neverjet-^nlhea urast°v in najrazlič-Sil* 8astva- Jtotjj jJ* Pr*va dežela nas-enai |š)0 v kateri se naha- iiii« Jegov severni del (ta- v- ,....... •* hUfcč, 0Van’ Veliki Sever) 1*1« n„,Va• v kateri se naha-J*v v ateri od redkih kra-Nlg nfuetU’ k^er n' nikoli i ' oo». ''“P'!8 dežja, Toda nizke cene izvažajo celo v obstajajo ,*e danes .tradicio-Francijo (po predelavi pa ji|l nntni ' *«lrhrn -fevdalni odnosi prodajajo kot francoska). V tem predelu se nahaja tudi ero od najbolj pestrih jezeri skih področij na svetu -+-«ameriška Švica«, kakor jo imenujejo. Izmed teh skrajnosti se ng- ed- haja tako imenovana Osre nja Dolina. Ta dolina med Andami in Pacifikom ni podobna argentinski pampi, toda kar zadeva klimatske po- goje, plodnost in naravne lepših SS4-' ečno udarj i - i ---- ------ }*« tnU’ zaradi Humbolto-3a, tak*' U Prihai« * Atlanti* v ^ htrzel, da je kopa-°rlU skor® povsem Nmo dk Zaradi tega toku s* oba'i stalno oblake hikolj1* 2*io vlaien. dežja se spušča C Proti AntnnUll.: A n tudr“' Prot> Antarktiki, da Sil ' teRa ledenega pod- jjj*lesil» **• deže,a *na °d ki ima svoj delež tega Tu Saj £aijn.ike, ki pokri Serih rii|?nov ha in «» °Vac t?0 -°k0U 4 m • »hod ’ •‘ilho m biotjo’ 'iMjejo surovino tri*- 0 ih dobro razvito Sie Indu*trijo. (Mimo- j, Ust anoi ta industrija J«9 skrain» Priseljencev). . IdJ- .Tu 0ni na nn/IrAH. FlaKali '^u8'u, na področ-1»* velilt„4n,e,ove ožine ima-Gii.a *e**šča nafte, ka- fci? Oii*” le**aia nafte, ka-h 'I®8 uProizvai» že skoro • J n letno. Zanimivo d» ^ BrvimitU na Jugu bili * h8,li. prL, Priseljenci Jugo «L,?*»ta i ezno Dalmatinci ^ «&^d*SS£ ^«S„tako*eVerneie “ raZ* aV1 Cilp”'v“ lmenovani gozd- «lt!Uhancev le. ilvi PIeme ,to tisoiijih ie k0maj i,> To je baza J* ie h'lgastva, na kateri lui 'bdu.f f.vila moderna {it-H0'6 Ua, Ja PaP'r)a i" ce-X JV seda"Jega pred-dl tflja A'esandria). Ta ln- >2?« 40 žln* ^ sedai k* r)a in ® ton celuloze J *ilaV hližnil nv4rhl imaJo' da t»n b°dočnosti izvo- k p .. ton celuloze na SSic, aja tudi v “ VUIl Jlr'>izv!!-nske Amerike. Tu pretežni del vri” JC dobršen del St« vi0,!radov. k* dajejo a< ki jih zaradi pote, je to ena od najlep: in riajbogatejših na svetu. Osrednja Dolina jte še danes tipični Cile, kjer sp zgoščene vse značilnosti te lepe dežele. V mnogem je ta aolina-skoro ves Cile. Tu ležijo, razen skoro dvomilijonskega Santi*-«a, kot iačiščtf političnega, gospodarskega in kulturnega življenja,- tudi ostala večjei mesta: Valparaiso, Concep- cion, Talca in drpga, Tu živi nad 7Q odstotkov prebivalstva. V tej dolini je tudi akoro vsa čilska industrija, od prehrambene, tekstilne, kožni, industrije cementa, do modernega metalurgijskega kombinata v Uachipato pri Con-cepcionu, ki sedaj proizvaja okrog 250.000 ton jekla letno. Tu je tudi tipično &lskef vas z vsemi značilnostmi njerie pokrajine — evkaliptusi, ki se tu počutijo kakor v svoji domovini Avstraliji; z zidovi iz blata, kilometre dolgimi, ki obkrožajo velika polja ali sadovnjake, polne sadja, poznanega tudi v Evropi, pa tudi takega, ki ga v Evropi ne poznamo, kakor so čili-moja, papaja, palta in drugo. Tu se spoznamo z onim Čilom, ki ga zaradi njegovih političnih svoboščin, smatrajo za eno od najbolj demokratič-nih dežel Latinske Amerike. Tu živi tipični Čilenec, ki je sicer že belec, kljub temu da ostaja v bistvu vendarle mešanec, ker ima še vedno v žilah nekoliko araukanske krvi. Tu občutimo tudi tisto domačnost gostoljubja in prisrčnosti, ki je ne najdemo nikjer drugje v Latinski Ameriki, in zaradi česar se nam Cile takoj priljubi. Proces industrializacije in kapitalističnega razvoja, ki je v tej deželi postal intenziven pred dvema, tremi desetletji, ni mogel še načeti čilskega podeželja. Odnosi na podeželju so še danes polfevda)ni. Okrog 5000 veleposestnikov ima v svojih rokah okrog 90 odst, zemlje v Osrednji Dolini, medtem ko le 375 velikih posestev z nad 5000 ha zemlje zajema 52 odst. obdelovalne zemlje. Med lastniki zemlje in poljskimi delavci nalni,1 ‘skoro fevdalni odnosi Po svoji rfvipini je ta čilski kolon daleč pod tem, kar je moč videti kjer koli v Evropi. Se danes živi zapuščeno v svoji kolibi iz blata, nima pravice, da bi se organiziral sindikalno, v glavnem 'je nepismen in politično neaktiven. Sele na poslednjih volitvah, na katerih so tudi nepismeni prvič volili, se je izkazalo, da kolon zna voliti tudi če mu tega gospodar ne pove. In prav zaradi obljub © agrarni reformi na novembrskih volitvah lanskega leta, je socialistični kandidat dobil večino glasov vprav na podeželju, ki je tradicionalno glasovalo za konservativce. Mnogj gkonomisti, ki. so daleč od tegš, da -bi jiodpiraii socialištičnt u- kakršne kž)li krepe, dokazujejo nujnost spremembe lastninskih odnosov na čilskem podeželju kot pogoj za hiter in normalen gospodarski in družbeni razvoj dežele, ki ima sicer vse pogoje za dosego sploinega blagostanja. spet pred sodnik« Filmska igralka Anna Maria Pierangeli, o kateri smo pred dnevi pisali, kako se je njena zakonska idila s pevcem . Vicom Damonejem žalostno zaključila, se je ponovno znašla v težavah. Njen bivši mož jo je prijavil sodišču, da je kršila sodne sklepe in s tem žalila sodišče. Sodnij v Santa Moniti v Kaliforniji je Vicu dal prav in Anna Maria Pierangeli se bo morala vrniti pred sodišče. Filmska zvezda Pierangeli se je od svojega moža ločila lani decembra. Njun sinček Perry je živel z njo. Ko je pred časom Vic zvedel, da njegova biuša žena namerava odpotovati v Evropo in odnesti s seboj tudi suojega in njepo-vega sina, je od sodnih oblasti izposloval, da so izdale sodni sklep, da Anna Maria ne sme sina odnesti izven meja ZDA. Ker se pa tega sodnega sklepa ni držala, jo je na prijavo njenega bivšega moža sodnik izi Santa Monice pozval, naj se 29. t. m, javi pred sodi-ščem,-' siti, z zagrenjenostjo sicer, ampak tudi s ponosom, da se jf n e sprejemajo več vpisi v antifašizem«. Ali bo minilo še tr.nogo časa, da bo treba smatrati za zaključeno tudi vpisovanje v protidemokrščansko stranko? Priznavamo, pri odgovoru na to vprašanje, da nismo preveč optimisti. Avtoritaren režim mehkužne vrste, kakršen je režim, ki danes vlada v rvaši deželi, prav gotovo ni prijeten nasprotnik za njegove opozicionalce. Predvsem se zdi, da je nastal nalašč, da bi povzročil, v dobri in slabi veri, mnogg dvoumja. Nekateri rasprotniki morajo na pr. živeti v prevari ali pa le zatrjevati, da se proti režimu bore od zunaj, pri tem pa se re zavedajo, da so že znotraj režima, da pristajajo za njegovo notranjo logiko in da so žrtve njegovega postopnega napredovanja. Nasprotujejo neki novi krivici, protestirajo zaradi neke nove nezakonitosti, toda skoro ne da bi se zavedli, so že pristali na prejšnje zlorabe, nič manjše od onih, ki povzročajo njihovo sedanje ogorčenje. Hkrati se zdi, da ima za pretežno večino nasprotnikov krščanske demokracije neodo-ljivo privlačnost borba z vjjudnostnim orožjem, ki jo skušajo voditi z demokristjani po hodnikih parlamenta, v aiskretnejših sobanah ministrstev in celo v tajništvu večinske stranke: borba, ki jo nočejo voditi načelno, ampak jo skušajo obdržati v vljudnostnih mejah ministrske opozicije in parlamentarnega re-formizma. Skratka, skušajo se boriti proti krščanski demokraciji z akti dobre volje in celo z vzdihovanjem, kajti ta borba bi se morala dejansko zaključiti s sporazumom med nasprotniki in predstavniki vladajoče stranke. Boriti se s takimi perspektivami je dejansko brezupen posel, kajti, odkrito rečeno, nemogoče je, da bi se cilji demokrščanske-ga režima mogli menjati. Cernu bodo torej služili pokloni in nasmehi, ki spremljajo proteste in tarnanja? Demokr-ščanskemu režimu more biti dejansko kos samo dosledna opozicija, ki jo usmerjajo visoke idealne vrednote, hkrati z dolgo, utrudljivo vojno na vseh frontah in ob vsakršni priliki. Tako vojno je treba začoti brez odlašanja) samo komunisti morejo čakati: oni so v položaju, ki je zelo podoben oblegani posadki, ki z orožjem v rokah čaka na prihod svoje vojske. Toda kaj morejo doseči z drugačnim zadržanjem republikanci, radikali, socialisti in, hoteli bi dodati, socialdemokrati (tudi oni — hote ali nehote — brez izbire)? Kdo jim more pomagati, če si ne pomagajo sami? In kakšna druga izbira jim preostane, razen zelo o-stre borbe proti demokrščan-skemu režimu? Politika krščanske demokracije ne dopušča, na žalost, nikomur drugačnega izhoda. Ni potrebno mnogo besed, da moremo priti do takih zaključkov: nujno pa bo izgubi-tj časa in naporov, da bi o teh resnicah prepričali svojega bližnjega .Ce hočemo biti odkriti, pretežna večina ljudi še vedno noče priznati teh resnic in živi v prevari, da je moč s pametnimi stiki, z razgovori ali s prisrčno izmenja- vo misli doseči to, kar je dosegljivo le z napori in nevarnostmi dolge vojne. Nekateri, bodisi iz dolgočasja ali iz nestrpnosti ali iz okupa, skušajo doseči razgovor Celo z Ma-lagodijem, kakor da bi v italijanskem političnem življenju dejansko obstajal nekdo, ki se imenuje Malagodi, in kakor da bi razgovor z njim ne bil isto, kakor če bi govorili z gramofonom. V tem primeru je vsekakor bolje razgo-varjati se s kardinalom Otta-vianijem ali z grofom Faino; tjlo bi sicer prav tako nesmiselno, toda slišal bi se vsaj resnični glas dejanskih gospodarjev Italije. (Iz tednika ali Mondoa) Blaznost? Ne ve se, ali gre za blazneže, ali za kaj drugega. Čeprav je od konca vojne malone štirinajst let, se na otoku Lubang v Filipinskem o-točju še vedno krijeta v džungli dva japonska vojaka, ki ju na noben način ne morejo spraviti k pameti. Obnašata se še vedno, kot da še ni konec vojne. Gre za enega poročnika in enega narednika, ki nočeta iz džungle in streljata na vsakogar, ki se jima postavi po robu. Pred kratkim sta u-, bila nekega kmeta in nekega ' stražarja radarske naprave na otoku, da bi prišla do hrane. Skupina ljudi, ki jih vodi neki funkcionar z ministrstva in kateri sledita na poti tudi dva novinarja, se je dala na delo, da bi nesrečna vojaka spravila k pameti, pa se ji ni posrečilo, ker je zašla med roje čebel in os, ki so jo pregnale. Ko bo skupina mogla ponovno na pot, bo preizkusila npsihološko taktikov. V džungli bo kuhala najbolj tipične japonske jedi in ob tem preko močnih zvočnikov oddajala japonske narodne pesmi, s čimer naj bi pri nesrečnih vojakih vzbudila domotožje po njuni domovini Japonski. Verjetno že ne gre več za fanatizem, pač pa za patološki primer. ČEŠKOSLOVAŠKE OBLASTI ZAČENJAJO ODKRIVATI PODEŽELJE Če ni zainteresiranosti mehanizacija ne zaleže Lanskoletna poljedelska proizvodnja še ni dosegla predvojne Pred dobrim tednom smo pisali o težavah, ki jih imajo madžarske oblasti s poljedelstvom. Pri njih gre predvsem za pomanjkanje strokovne delovne sile in mehanizacije. Češkoslovaške oblasti pa se prav tako mučijo s poljedelstvom in to kljub temu, da jim ne primanjkuje -niti mehanizacije niti strokovne delovne sile. Glavni problem češkoslovaškega podeželja je — nezainteresiranost kmečkega človeka. S to problematiko se na Češkoslovaškem ukvarjajo že nekaj mesecev, ker da je to eden od osnovnih problemov vsega češkoslovaškega gospodarstva. Češkoslovaške oblasti so že večkrat ugotovile, da je »povečanje poljedelske proizvodnje ključno vprašanje za zmago socializma na podeželju.« V zvezi s tem je bilo izdanih tudi več odlokov in predvideni so tudi novi ukrepi, problem poljedelstva pa je bil predmet ponovnega obravnavanja tudi na zadnjem zasedanju CK KP Češkoslovaške. Nič čudnega. Pridelek češkoslovaškega poljedelstva še lansko leto ni dosegel predvojne ravni in če poljedelstvo primerjamo z industrijo, vidimo, da daleč zaostaja za razvojem industrije in s tem zavira normalen gospodarski razvoj dežele. Kar se tiče kolektivizacije je Češkoslovaška daleč pred ostalimi vzhodnimi deželami, razen Sovjetske zveze, saj zavzema socialistični sektor 80 odstotkov vseh obdelanih površin. Poleg tega je država posebno v zadnjih letih vrgla v poljedelstvo velikanska sredstva. Pred vojno je bilo na Češkoslovaškem 3600 traktorjev, samo v lanskem letu pa je češkoslovaška industrija dala Do kod seže »oboževanje«! Maurizio Arena Je moral neki svoji oboževalki dati svoj avtogram celo na njene — prsi. Zgodilo se je to v Cannesu, kamor je popularni igralec prišel, da bi se srečal z Lindo Christian iiiMMMimfUMiiimiiitiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiininiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii VTEM KO V BONNU TUHTAJO, KAKO NAJ NACISTOM POVRNEJO ŠKODO. Zgodba človekd, ki je pri 20 letih poslal starec podeželju 9500 traktorjev. Isto velja za umetna gnojila. V lanskem letu so porabili petkrat več umetnih gnojil kot v katerem koli letu pred vojno. Tudi kar se tiče srednje in višje strokovne sile se na Češkoslovaškem ne morejo tožili. V zadnjih letih so poljedelske srednje šole dale 27 tisoč novih strokovnjakov, a-gronomske in veterinarske fS-kultete pa 3600 agronomov in živinozdravnikov. Kljub vsemu temu niso v proizvodnji zabeležili niti najmanjšega uspeha, saj so v zadnjih treh letih dosegli komaj tretjino predvidenega poročanja proizvodnje. V preteklem letu so na pr. pridelali za 800 tisoč ton žitaric manj kot bi jih bili morali. Vtem ko je povprečni letni pridelek pšenice v obdobju od 1934 -U> 1938 znašal 1.513.000 ton. je znašalo povprečje pridelke v letih od 1948 do 1958 komaj 1 milijon 446 tisoč ton Približno isto je glede rži in ovsa. Edina kultura, ki je v primerjavi s predvojnim pridelkom zabeležila določen napredek, je koruza, toda tudi ta pridelek je bil izpod načrtovanega pridelka sladkorne pese in krompirja pa so pridelali še najmanj. Najbolje e je obnesla živinoreja. Ta se je pomnožila, toda le na račun uvoza krme. Vse to nikakor ne more zadovoljiti praških oblasti, kajti to terja velikanski uvoz in kritje primanjkljaja z izvozom industrijskega blaga. Da bi se temu odpotnoglo, so začeli v Pragi misliti na r.ove ukrepe za izhod iz teh razmer. Niti močna kolektivizacija — po samem njihovem mnenju — vprašanja ne more rešiti. Zato so v zadnjem času posvetili večjo pozornost povečanju obdelovalnih površin, predvsem za proizvodnjo koruze in krmnih rastlin, da bi se omogočilo povečanje živinoreje. S tem bi uvoz omejih le na žitarice, ki jih bodo dobivali, kot doslej, iz Sovjetske zveze. Predvidene so tudi nove investicije, melioracijska dela in še večja mehanizacija. Vse to pa so le stranske poti za izhod iz zagate, kajti praške oblasti so končno vendarle prišle do spoznanja, da se poljedelstvo ne bo moglo razviti v zaželenem smislu. če ne bodo vzbudili zainteresiranosti pri samih zadrugah in zadružnikih. Zato nameravajo uvesti no.v" sistem odkupa. Kot se tu uradno poudarja, dosedanji sistem.- načrtovanja, odkupa in cen pri neposrednem proizvajalcu ni vzoujal dovolj zanimanja, in tudi dvojne cene — ene za odkup, druge za prodajo — niso kmečkega človeka stimulirale, nasprotno, načrtovanje cen je celo zaviralo iniciativo. Najbolj drastičen primer glede tega je bila razlika v obdelovanju ohišnic in zadružne zemlje. Časopis «Partijsko življenje« navaja primer neke zadruge, v katero je vključenih 30 kmečkih družin. Ta zadruga je dajala po 300 litrov mleka ria leto od enega hektara zadružne zemlje, in kar po 3000 litrov mleka na hektar ohišnic. Sicer še ni znano, kakšen bo novi sistem cen, ker se o tem šele razpravlja. Dovolj je že to, da so v Pragi vendarle ugotovili, da so cene in togo načrtovanje razvoj podeželja le zavirali. Na zasedanju CK so govorili o uvedbi ekonomskih cen. To je že velik uspeh posebno za miselnost praških osrednjih političnih krogov. Ta nova miselnost terja tu- Vtem ko se v zahodnem Berlinu in še v marsikaterem mestu Zahodne Nemčije sodne oblasti ukvarjajo, kako bi bivšim nacističnim zločincem povrnile «škodo», ki so jo utrpeli zaradi de-hacifikacije, se v Beogradu posebna strokovna komisija jugoslovanskih zdravnikov te dni ukvarja s pregledovanjem jugoslovanskih državljanov, ki so bili žrtve nacističnih zdravnikov, ki Su v nacističnih taboriščih na živih ljudeh delali svoje nznanstvenev poizkuse, kot bi šlo za poizkuse na morskih prašičkih. Ena teh žrtev je 34-letni D.D., ki sicer žjui dokaj normalno žinljz-nje, ki pa še vedno nosi hude posledice »nacističnih znanstvenih poizkusov». Njegova zgodba je sledeča: Junija leta 1942 je bil Ij.D. na beograjskem kolodvoru. Nemška soldateska je kolodvor obkolila in vse moške odpeljala v zapore na Banjici. Od tpd so ga vrgli v zloglasno GlavnjačO. kjer je ostal tri dni. Nato so ga z večjo skupino pri- pornikov odpeljali v Nemčijo v delovno taborišče O-bersdorf. Po dveh letih so ga v avgustu 1944 premestili v taborišče smrti Dachau. Bilo mu je tedaj komaj 19 Id in že je imel za seboj dve leti mučnih izkušenj prisilnega dela. Toda vse prejšnje ni bilo nič v primeri s tem, kar je sledilo. Najprej so ga 21 dni držali v karantenski baraki, i d koder so ga premestili v taboriščno ambulanto. Tu sc nacistični «strokovnjaki» že ustanovili svoj laboratorij za najhujše eksperimente na živih ljudeh. Njega so s še petimi taboriščniki ločili v posebno sobo in nihče Jim ni povedal, kaj jih čaka. D.D. pravi, da ga je nekega dne bolničar odpeljal v hermetično zaprto celico z betonskimi stenami. Se preden je stopil v sobo so pa slekli do golega. V kotih betonske celice so se opažale majhne luknjice in tu je vladala takšna tišina, da je bilg kar mučna. Ta čuden mir Je v njem povzro- čal grozo. In v tem trenutku se je slišalo tiho šumenje, ki je prihajalo iz odprtin v zidu. DJ3. je mislil, do prihaja tod n sobo plin, s katerim ga nameravajo umoriti, toda kmalu je začel drhteti in drhtenje se je počasi večalo, dokler se ni ves tresel od mraza. Nacistični zdraentki so dejansko črpali iz prostora kisik in s tem zmanjševali v njem telesno toploto. To pa je bil te začetek poizkusa, ki ga danes poznamo pod imenom hipotermia, to se pravi zmanjševanje telesne toplote. Te poizkuse so ponavljali 12-krat na mesec, skoraj vsak drugi dan. V preem obdobju so ti poizkusi bili kratkotrajni, pozneje pa so se daljšali in »s zdeli kot cela večnost. Ob zaključku poizkusa je včasih izgubil zavest in padal v čudno spanje, iz katerega se je prebujal Sele v postelji. Po vsakem poizkusu so mn zdravniki merili pritisk, temperaturo, delovanje srca tn še marsikaj drugega. S poizkusi so nadaljevali vse do dne, ki bi lahko bil zanj usoden. «Bil je to zadnji poizkus — pravi D.D. — V celico so me pripeljali kot po navadi, predpoldne. Vedel sem, da sem objekt medicinskih poizkusov in da nacistom služim kot morski prašiček. Vse do tega dne pa sem vendarle zdržal. Spet se je slišalo tiho šumenje, le da je bilo tokrat nekoliko močnejše kot sicer. Takoj sem začel drhteti in v glavi sem čutil kot kake prebliske. Glava me je začela tako boleti, da sem mislil, da se mi bo razpočila. V grlu me je nekaj stiskalo. Čutil sem, da se dušim. Primanjkovalo mi je zraka. Bil sem kot okamenel, brez moči in vse telo je bilo v enem krču, ki se je zdel, da ne bo nikoli popustil. Vse to je trajalo le nekaj sekund, nato sem se zrušil in iz ust mi je udrla kri...» cPrebudil sem se — nadaljuje D.D. — mnogo pozneje in ves čas globoke nezavesti sem bil na robu smrti. Nad posteljo sem tedaj zagledal Francoza, .taboriščnika, ki mi je rekel: ,Tovariš, od mrtvih si vstall’» Niso ga več vodili v betonsko celico, toda že dotedanji poizkusi so v njegovem izmučenem organizmu pustili hude posledice. Ko so ga 8. maja 1945 osvobodili, so zavezniški zdravniki u-gotovili, da ima tuberkulozo. Uspelo mu je, da si je tuberkulozo zazdravil, toda mučenja so pustila pri njem vse drugačne in hujše posledice. Iz nekoč mladega in razigranega dečka je pri svojih dvajsetih letih bil vase zaprt in mnogo prezgodaj ostarel človek. D..D. nerad govori o tem, kajti vsaka podrobnost ga vrača v ono mučno dobo in ga spominja na temr\o dobo, ki je bila bolj blizu smrti kot življenju. Kljub temu, da je takih ljudi, kakor je D,D., še na tisoče raztresenih po Evropi, si v Zahodni Nemčiji belijo glave, kako bi »oškodovanim« nacističnim zverem povrnili »škodo«. deriju poljedelstva, nekaj pravic so z ministrstva prenesli tudi na ljudske odbore. Kljub temu je še vseh 12.000 obdelovalnih zadrug, kolikor jih je na Češkoslovaškem, še vedno neposredno odvisno od ministrstva. Za Češkoslovaško je značilno tudi to, da še sedaj niso izročili sttojnotraktorskih postaj zadrugam, kot so to storili v Sovjetski zvezi. Strojno-traktorske postaje so še vedno orodje osrednjih oblasti za njihovo politiko ria podeželju. Končno pa so na Češkoslovaškem vendarle prišli do tega. da je treba tu nekaj storiti, kljub temu so si v duhu svoje miselnosti dali — dvoletni rok. Čeprav je na Češkoslovaškem poljedelstvo močno mehanizirano, se na podeželju čuti veliko pomanjkanje delovne sile. Posebno pereče je vprašanje mladih delovnih moči, kajti mladina beži v mesta in vsi pozivi, naj bi mladina ostala doma, so ostali brez odmeva. V Pragi so dojeli, da je podeželski mladini treba nuditi kaj več, ker je sicer ne bodo zadržali na polju. Zato so začeli razmišljati o tem, da je treba podeželju dati več kulturne in tehnične privlačnosti, ki naj mladino zadrži doma. Kljub svoji običajni kampanjski politiki pa so glede tega hudo počasni, vse nujne ukrepe odlašajo na prihodnje leto in se za letos omejujejo le na besedno propagando, raj kmetje napore države podpro in naj povečajo proizvodnjo. To je pač v duhu miselnosti praških političnih' krogov, ki kljub tako drastičnim dokazom neuspeha vztrajajo na tem, da so »proizvodni odnosi na podeželju že rešeni« in da je bila ((poljedelska politika vedno in ves ča« doslej pravilna«. HOROSKOP .ZA DANES. Ze doslej so nekoliko okrnili vlogo birokratskih sil v vo- OVEN (od 21.3. do 20. 4.) — Neko srečanje vas bo osre-' čilo in vam bo vzbudilo nade' za bližnjo bodočnost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — S svojo običajno natančnostjo, boste briljantno zaključili ne-, ko delikatno zadevo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22.! 6,) --- Ne boste ostali neobčutljivi z* izraze simpatije, ki' vam j (h ho izkazala neka zna-' na oseba. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) —; Ne prepuščajte se varljivi do-, mišliji. Dobili boste dobro novico. 1 i LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Vse obljube, ki so vam jih dali, bodo tudi držali. DEVICA (od 23. 8. do 22! 9 ) — Naklonjenost neke ose-, be vas bo sicer začudila. toda; ne delajte si utvar glede traj-. noiti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23! 10.) — Pazite: preveč mislit«: nase, ne da bi se brigali zs; druge. ŠKORPIJON (od 24. 10. d( 22. 11.) — Ne izgubljajte čas«; s tem, da se posvečate malen kostnim in povsem nepomemb' nim vprašanjem; skušajte po' iskati jedro. , STRELEC (od 23. 11. do 20, 12.) — Iznebili se boste vsa1 kršnega nemira, kar bo ugočU no vplivalo na vaše okolje. KOZOROG (od 21. 12. dri 20. L) — Prilagoditi se bost« morali razgovoru z osebami, ki vam kulturno niso dorasle: YQDNAR (od 21. L do 19 2.j1"— Ne bo vam žal sklepa1 ki se vam danes zdi zelo tve gan. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) -di nov odnos do podežel ja. "f Glede nameravanega potovaj rja je bolje, da vso zadev« dobro premislite. — Cernu se zakopavaš vendar? ' gr Dekle mi je reklo, da sem zanjo mrtev.» PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 13. maja 1959 Goriško-benešfel dnevnik Regulacija potokov in urbanistični načrt Vedno večji smrad v Komu zahteva radikalno rešitev Pokrije naj se še preostali del potoka, kot je bilo storjeno pod zavezniki med Ul. sv. Gabrijela in Drevoredom XX. septembra Dementni obok nad Kornom sega na jugoslovanski strani tik do meje. V petek se bo pričela na seji goriškega občinskega sveta razprava o urbanističnem načrtu, ki ga je občinski odbor pred tedni predložil v o-liobritev. Obsežno delo obravnava vsa najvažnejša vpraša-rja, ki se tičejo razvoja našega mesta. Med drugim je poseben razdelek posvečen ureditvi potokov in odkritih kanalov. Potok v Ločniku, ki prihaja s Kalvarije, nameravajo betonirati ter speljati vanj vse oupadne vode enega dela Loč-nlka. S tem ne bodo rešili vprašanja zbiranja odpadnih voda, ampak bodo potok na tak način tudi regulirali, da v svojem spodnjem toku ne bo več poplavljal okoliškega polja, kadar zaradi deževja naraste. Tadi za Ul Giustiniani in Ul. Cravos je občinska uprava poskrbela. V Ul. Giustinia. ni so že zgradili kanalizacijo ter sklenili pokriti jarek, v katerem se zbira voda, ki priteka z grada. V Ul. Cravos je prav tako v načrtu gradnja kanalizacijskega kanala, ker se na obeh straneh ceste u-stavljajo odpadne vode iz o-koliških hiš in iz bližnje civilne bolnišnice. To javno delo je neobhodno potrebno, če zaradi drugega ne, že zaradi zdravstvenih razlogov. Urbanistični načrt se ukvarja tudi s potokom Kornom, ki priteče na italijansko o-zemlje med Ul. sv. Gabrijela n Ul. Catterini. Potok teče v svojem začetnem delu med strnjenim naseljem. Ves ta del struge je betoniran; ima pa eno pomanjkljivost, da ni pokrit. PotOK je pokrit le ock začetnega dela Ul. sv. Gabr/ jela pa do igrišča v dolini Koma. Zadnji del sploh ni reguliran in pri izlivu v Sočo pri SAFOG stalno spodjeda zemljo. V urbanističnem na-» Črtu so izvedenci ugotovili, da se del odpadnih voda iz Nove Gorice (in ne Solkana, kot je v načrtu pomotoma napisano) steka v Korn, ki priteče na naše ozemlje. To dejstvo smo v pašem listu ugotovili' že pred časom, ko so na jugoslovanski strani pričeli potok pokrivati z betonskim obokom. Takrat smo povedali, da se v Korn izlivajo odpadu« vode vsega naselja iz Nove Gorice ki postaja iz dneva v dan večje, iz klavnice ter iz lesnega kom.inata v Kromberku. Izvedenci so sklenili doseči, da bi na jugoslovanski strani zbirali odpadne vode v ločenem kanalu, da se ne bi mešale s Kornom. Kazno je, da je razvoj *o zamisel prehitel, ker so pričeli začenši pri meji ter v smeri proti toku na jugoslovanski strani celotni potok pokrivati z betonskim obokom, kar predstavlja radikalno rešitev, kakršna je bila dosežena za Kom pod zavezniki med Ul. sv. Gabrijela in igriščem v dolini Kerna pod Drevoredom 20. septembra. Ker Korp zlasti ob soparnih dneh zelo smrdi, kar je zelo neprijetno za stanovalce in a tiste, ki hodijo tam mimo, re preostaja občinski upravi drugega, kot da se sprijazni z dejstvi in prične s pripravo načrtov, da bi se tudi odprti del Korna pri meji pokril. To bi bila najboljša rešitev, ker hi se s tem ponudila občini prilika, da bi primerno uredila- Ul. Catterini, vzdolž katere bi nad pokritim potokom z: sadili drevje, ki se bo moralo v Ul. sv Gabrijela zaradi naraščajoče motorizacije posekati ker je ulica preozka Poldni urnik javnih lokalov V goriški provinci se bodo od 15. maja do 31. oktobra vsi javni lokali zapirali in odpirali po sledečem urniku; V Gorici in v vseh občinah naše province se bodo vsi javni lokali brez izjeme odpirali ob 6. uri. Restavracije, gostilne, kavarne in lokali, kjer se prodajajo nealkoholne pijače, se v mestu Gorica in v občinah Gradež in Tržič zaprejo ob 1. uri; po vaseh goriške občine in ostalih občinah naše province se zgoraj omenjeni lokali zaprejo ob 24. uri. Gostilne — gostilne s kuhinjo se v mestu in v občinah Gradež in Tržič zaprejo ob 24. uri, po vaseh goriške občine in v vseh občinah naše provin. ce pa ob 23. uri. Lokali, kjer se prodaja vino kot domači pridelek, se v vseh občinah in v mestu zaprejo ob 21. uri. Kulturni krožki (EN AL — CRAL — ACLI itd.) se v mestu Gorica in v občinah Gradež in Tržič zaprejo ob 1. uri, po vaseh goriške občine in v ostalih občinah naše province pa ob 24. uri. «» , Spomladanski izlet SPD Slovensko planinsko društvo organizira 24. maja enodnevni avtobusni izlet v Kobarid k otvoritvi spomenika S. Gregorčiča. Otvoritev bo dopoldne, popoldne pa si bodo izletniki ogledali Boko in Bovec, kjer bo kosilo. Odhod ob 7, uri iz Podgore, ob 7,15 s Travnika. Vpisovanje do 20. maja. Voznina za člane 450, za nečlane 500 lir. Pri vpisu mora vsak izletnik plačati 100 lir za naročilo kosila. —«#------• Mednarodno teniško prvenstvo Italije zaključeno Ayala premagal favorita Fraserja Poraz Italijanov v finalu dvojic Motociklistične dirke pri Portorožu Tržačana Rustia in Suspize zmagala v dveh kategorijah Slab uvod Pietrangelija in Sirole k dvoboja z Belgijci za Davisov pokal Cene češenj na videmskem trgu Včeraj so na trgu na debelo v Vidmu prodajali češnje od 100 do 150 lir za kg. Imenovanja nestalnih učiteljev v dodatni objavi uradnega biltena št. 18 od 30. aprila t. 1., ki ga izdaja ministrstvo za javno vzgojo, je objavljena odredba od 28. aprila 1959. leta, ki se nanaša na imenovanja nestalnih učiteljev na zavodih in srednjih, klasičnih, tehničnih in strokovnih šolah ter učiteljiščih v šolskem letu 1959-1960. liiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiii V parku aretirali moška z vlomilskim orodjem v torbi Tržačana sta bila že večkrat obsojena zaradi tatvin Agenti civilne policije so 10. maja ob 22.30 opazili v ljudskem vrtu dva moška, ki sta se sumlj.vo ozirala okoli sebe in se izogibala ljudi. Njuno vedenje je pritegnilo pozornost agentov, ki sta se jima približala in ju' vprašala po dokumentih. Spoznali so, da i-majo opravka s 30rletnim Gio-vannijem Nescinovicem iz Trsta in 54-letnim Francescom Brazattijem z Goldonijevega trga št. 10 v Trstu. Ko so Ju temeljito preiskali, so našli v torbi razne vrste o-rodja, ki ga uporabljajo poklicni vlomilci. Ker nista vedela povedati, čemu jima služi, so ju vtaknili v zapor. Med. tem so poslali iz Trsta poročilo, da sta bila naša znanca že večkrat navzkriž s policijo zaradi vlomov. S skednja je padla Včeraj ob 7,30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 51-letno Elizabeto Temon por, Pelarin iz Ločnika. Zena je zjutraj odšla na skedenj ,da bi vzela nekaj koruze za živali, in izgubila ravnotežje ter padla na trda tla. Domači so takoj poklicali rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili pretres možganov ter globoko rano na glavi. Zdravniki so si pridržali prognozo. Nesreča otroka pri igranju Izpred goriškega sodišča 8 mesecev zapora Ker je zažgal Kočo Najprej je dejanje priznal, nato pa se je pred orožniki premislil Pri igranju z žogo se je včeraj popoldne spotaknil 5-letni Maurizio Bolteri iz Ulice Co-lombo 12 v Gorici. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu u-gotovili zlom desne roke. Po prejeti zdravniški pomoči je odšel domov. Ozdravel bo v 25 dneh. Včeraj so pred goričkim sodiščem obsodili na osem me secev zapora Karla Pirca doma iz Saleia, ker je po nerodnosti 16. oktobra 1956. leta zažgal poljsko kočo Silvestru Svari, pri čemer je zgorelo okoli 20 stotov listja. Sum je padel na Pirca že takoj ob požaru, saj se je nekam sumljivo vrtel okoii goreče koče in nato je tudi priznal, da ie po nerodnosti zažgal kočo, ko je v njej hotel prespati. Pirca namreč poznajo, da hodi od hiše do hiše in išče, da bi dobil kaj za pod zob, spi pa tam, kjer pač na-nase. Ko pa s o starega potepuha prijeli orožniki pri Samotorci, se je premislil in ni hotel več priznati svoje krivde. To mu včejaj pred sodniki ni nič pomagalo, ker sta njegovo izjavo slišala in tudi potrdila Egon Skrk iz Nabrežine in Elija Škrk iz Praproti, ki sta pomagala požar gasiti in sta Vse slišala. Kino v Gorici CORSO. 16.00: «Veli.ka dežela«, G. Pečk, J. Simmons. VERDI. 16.30: »Zločin v črni delovni obleki«, P. Van Ey-ke. VITTORIA. 17.00: «Nočem u-mreti«, S. Hayword, S. Ca-tland, mladini prepovedano. CENTRALE. 17.00: »Rdeči pesek«, K. Douglas, V. Mayo. MODERNO. 17.00: «Zakon tišine«. RIM, 12. — Čilenec Ayala je zmagal na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije 1959. V finalu je s precejšnjo lahkoto premagal nosilca serije št. 1 Avstralca Fraserja, ki je zaigral daleč izpod svojih sposobnosti. Tehnični izid finalnega srečanja: Ayala (Cile) - Fraser (Avstralija) 6:3, 3:6, 6:3, 6:3. Fraser je prvi izgubil svoj servis in ko se je pričakovalo, da bo reagiral, je Ayala s požrtvovalno igro obdržal pobudo. V 8. igri je Fraser vodil z 0:3 in bi lahko izenačil na 4:4, toda Ayala je zaigral izvrstno, dobil games, prevzel vodstvo s 5:3 in nato s preciznim smashem dobil set. V drugem setu je Fraser zaigral kot prerojen. Z dolgimi žogami je obvladal igrišče, v 5. igri je odvzel Ayali servis in nato dominiral do konca seta. Toda že v naslednjem setu je znova popolnoma popustil. V tretji igri je izgubil servis in Ayala je nato brez napak obdržal pobudo do kraja. Četrti set je potekal skraja zelo dramatično. V prvih sedmih igrah sta igralca dobila lastne servise, v 8. igri pa je Ayala zaradi dvojne napake Fraserja pretrgal ravnotežje, povedel s 5:3 in nato z izvrst no ofenzivno igro prisilil Avstralca k predaji. Ayala je zmago zaslužil, Z njo je dosegel največji uspeh v svoji razmeroma dolgi teniški karieri. Nasprotno pa je Fraser razočaral. Zelo je grešil v volejih, pa tudi v smashih je bil zelo neprecizen. Po krajšem presledku je sledil finale moških dvojic med Ital. Pietrangelijem in Si-rolo ter med Avstralcema Fra-serjem in Emersonom. Zmagala sta Avstralca. Tehnični izid srečanja je bil: Fraser-Emerson - Pietrangeli -Sirota 1:6. 6:4, 6:4. Italijanska dvojica za Davisov pokal je začela izredno slabo in Avstralca sta vodila že s 4:1. Tedaj sta si Italijana opomogla, izenačila in celo prevzela vodstvo s 5:4. Vendar pa nista vzdržala v ostrem ritmu, ki sta ga sama diktirala in Avstralca Sta, predvsem po zaslugi Emersona, odločila prvi set v svojo korist. V preostalih dveh setih sta bila Avstralca vsestransko boljša in sta zmagala brez težav. DAVISOV POKAL Francija in Španija že v drugem kolu KOPENHAGEN, 12. — Po drugem dnevu tekmovanja za Davisov pokal v drugem kolu evropske cone vodi Francija proti Danski s 3:0 in se je praktično že uvrstila v tretje kolo. V igrah dvojic sta Moli-nari in Grinda (Fr.) premagala Nielsena in Torheba Ulricha z 9:7, 6:4, 6:2. * * # MADRID, 12. — V drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal je Španija premagala Švico s 5:0. V zadnjih dveh igrah posameznikov je Gime-no premagal Schorija s 6:4, 6:3. 6:1, Conder pa Blondela s 6:0, 6:2, 6:3. o------- Angleži v Južni Ameriki Hopkinson; Howe, Armfield; Clayton, Wright (kap.), Flo-wers; Deeley, Broadbent, Charlton, Haynes. Holden. V brazilski reprezentanci bo zopet nastopil stari Jolinho, ki je nekaj let igral pri Fioren-tini. Brazilija bo igrala z naslednjo enajstorico: Gilmar; Djalma Santos, Nil-ton Santos; Žito, Bellini, Orlando; Julinho, Didi, Henri-que, Pele, Canboteiro. • K« — ITALIJANSKI POKAL Fiorentina - Sampdoria 2:1 FLORENCA, 12. — V srečanju za italijanski pokal je nocoj Fiorentina premagala Sampdorio s tesnim rezulta- tom 2:1 (0:1}, Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah: Fiorentina: Sarti (Alberto- si); Robotti, Castelletti; Orzan, Cervato, Segato; Hamrin, Grat-ton, Lojacono, Petris, Carpa-nesi. Sampdoria: Bardelli; Vin- cenzi, Marocchi; Delfino, Ber-nasconi, Bergamaschi, Mora, Vicini, Milani, Recagno, Cuc-chiaroni. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 41’ Recagno (S.); v drugem polčasu v 10’ in v 24’ Lojacono (F.). Koti 9:6 za Fiorentino. Vreme deževno, gledalcev 12.000. V 14’ prvega polčasa je zaradi trčenja z Robottijem zapustil igrišče vratar Sarti . iiiiiiiMiitttiitiiiiiaiiiiiiiMiiiitiiiitiiiitiititittttiiitiiiiHitiiiitiiititiiitiif iifiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Svetovni prvak se je odločil Baldini na «dirn» z moštvom «Ij*n i*» Zanj je Nencini glavni favorit med Italijani COMERIO, 12. — Svetovni kolesarski prvak Ercole Baldi-pi je sklenil sodelovati na letošnji kolesarski dirki po Italiji, ki se bo začela v soboto. Ta svoj skiep je Baldini sporočil novinarjem na tiskovni konferenci danes popoldne po dolgem razgovoru s svojimi voditelji in predvsem z Gio-vannijem Borghijem v »Atletskem domu« v Cbmeriu. Bandini, ki je dopoldne prevozil 60 km v družbi s Po-bletom, Dantejem, Assirellijem in Chaconom, je v zadovoljivi fizični kondiciji, čeprav zaradi nedavnih poškodb v kolenu in,utegmi še ni v najboljši formi. Odkar je po operaciji začel trenirati pa do danes je pngvogil vsega okrog 3000 km in'prve tape »Gira« mu bodo služile za izboljšanje forme. Svetovni prvak se je izognil številnim vprašanjem novinarjev, vendar pa je na vprašanje kakšne so njegove možnosti o-, možnosti drugih Italijanov, dejal, da je med Italijani glavni favorit Nencini, zase pa je izjavil, da nikakor ne more računati na prvo in niti na drugo ihesto. Giovanni Borghi je izjavil, da bo moštvo »Ignis« v celoti v službi svetovnega prvaka. Pod vodstvom tehničnega direktorja Bertolazza bodo star-tali poleg Baldinija še Poblet, Baffi, Fallarini, Falaschi, Mas-soeco in Bartolotti, za preostala tri mesta v moštvu pa so kandidati Assirelli, Dante, Chacon, Milesi, Menini, To-gnaccini in Christian. Moštvo #Ignis* bo ostalo v Comeriu do četrtka. V petek zjutraj se bo podalo v Milan, kjer bo opravilo registracijo. sporočil, da bo prenehal aktivno nastopati. Walter je star 39 let in je bil 60-krat član nemške reprezentance. «» . NOGOMET Fritz VValter gre v pokoj., Brazilija - Anglija danes v Rio de Janeiru DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Urbani - Al-banese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. RIO DE JANEIRO, 12. — Jimmy Armfield, ki je nastopil v mladi reprezentanci proti Italiji in Norman Deeley (Wolverhampton Wanderers) sta bila vključena v angleško A reprezentanco, ki bo' jutri, v sredo, nastopila v Rio de Janeiru proti reprezentanci Brazilije. Nadomestila bosta Uranjlca Shawa oz. 4esnll kr’i Io Bradlejra. (|f an^lešk* reprezentanca nastopila v naslednji postavi: ~ KASERLAUTERN, 12. — Fritz Walter, eden najbolj zaslužnih nogometašev za uspeh Nemčije na svetovnem nogometnem prvenstvu L 1954, je »DIRKA MIRU* Schur v vodstvu tudi po 9. etapi OSTRAVA, 12. — V 9. etapi kolesarske dirke Berlin-Praga-Varšava je zmagal Belgijec De Wolf, ki je 140 km dolgo pot od Gotttvaldova do Ostrave prevozil v času 3.45*40”. Vrstni red ostalih: 2. Pauw (Niz.) 3.46*10”, 3. Bedtvell (VB) 3.46’ in 40", 4. Ggldermans (Niz.), 5. Gazda (Polj), 6. Kocev (Bol.), 7. Bradley . (VB) s časom Bedtvella, 8. Venturelli (It.) 3,47*46”, 9. Vendervecken (Bel.), 10. Braune (Vzh. Nem.), U. Trape (It.) 3.48’I0", 23. To-nucci isti čas. Splošni vrstni red: 1. Schur (Nem.) 38.39’09”, 2. Adler (Nem.) 38.39*59”, 3. Hristov (Bol.) 38.41*22”, 4. Meličkov (SZ) 38.44*09”, 5. Venturelli 38.44’09”, 6. Fornalczik (Polj.) 38.48*36”,, 7. Vendervecken (Bel.) 38.48’43”, 8. Deldermans (Niz.) 38.49*15”, 19. Trape (It.) 38.59’59”. Mednarodni turnir v Rimu Madžarka Reyto zmagovalka v floretu RIM, 12. — Madžarka Rey-tc je zmagala v floretu posameznic na mednarodnem tekmovanju v počastitev 50-letni-ce obstoja italijanske sablja-ške zveze. V finalu je premagala Italijanko Colombetti z rezultatom 8:6. Colombetti je obdržala ravnotežje do 6:6, potem pa je Madžarka prevzela iniciativo in zasluženo zmagala zaradi večje gibčnosti in hitrosti. Rezultati v četrtfinalu: Rey-to - Prudskova 8:1, Orban -Schmid 8:5, Domolky - Zabe-lina 8:4, Colombetti-Sheen 8:6. Pc’finale: Reyto - Orban 8:4, Colombetti - Domolky 8:5. BOKS Robinson podpisal pogodbo za dvotoj z Basilijem FILADELI rJA, 12. — Ray Robinson je danes podpisal pogodbo, s katero se obvezuje, da bo branil svoj naslov svetovnega prvaka srednje kat. septembra v Filadelfiji 21. proti Čarmenu Basiliu. * * * NEW YORK, 12. — Za dvoboj za svetovno prvenstvo težke kat z Ingemarjem Johans-sonom bo Patterson prejel 265 milijonov lir, v glavnem zaradi pravic od televizijskega prenosa, ki bo vrgel 300.000 dolarjev. Motorji znamke Tomos odlično prestali pr*® izkušaj« Kot smo na kratko poročali I že včeraj, so bile v nedeljo I na krožni progi pri Portorožu j mednarodne avto-motociklistič- ! ne dirke za prvenstvo Slovenije in za nagrado Primorske. Dirk se je udeležilo nad 90 dirkačev v vseh kategorijah iz Slovenije, Hrvatske, Italije in Avstrije. Posebno močno je bi. la zastopana ekipa Ducati iz Italije, poleg nje pa še znamke Morini, Parilla, Puch, MV, BMW, Triumph in domača znamka Tomos. 5750 m dofgo krožno progo s številnimi ostrimi zavoji in vzponi ter spusti so morali teamovalci prevoziti večkrat. Tekmovanje se je odvijalo točno po programu in je nudilo okrog lO.Oi/O gledalcem o-bilo užitka. Najbolj zanimiva je bila borba v specialni kategoriji 250 cem med Italijanom Brabezom iz Vidma, Avstrijcem dr. Fritzlom in slovenskima tekmovalcema Pintarjem in Oblakom. Zmagal je Pintar z motorjem Tomos, Bra-bez pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom, ker njegov motor ni bil primeren za tako zahtevno progo. Največjo povprečno hitrost dneva je dosegel Pintar z 91,8 km na uro, isti tekmovalec pa je dosegel tudi naj večjo hitrost v enem krogu s 94 im na uro. Tehnični rezultati za motorje: Kat. 50 c cm (3 krogi): 1. Vili Romih (Tržič) Tomos 16 14 ”2 (63,3 km), 2. Gleščič (N. Gorica), Gorenc (oba Jug.), Kat. do 125 cem (3 krogi): 1.' Rad e nič. (Zagreb) Puch 14!12"4, (72,8 km), 2. Milj (Jug.), t Kat. do 175 cem (3 krogi); 1. Bruno Rustia (Trst) Morini '12*18”^” (84,0 km), :2. Barlotti' (Trst). V tej kategoriji je star-taio: 15‘tekmovalcev. Kat. do 250 cem (5 krogov): T. MaritTSospiže TTršt) Morini 20’25”4 (85,4 km), 2. Pin.tar (Kranj); 3. Čuden. Kai.; do in nad 250 ccm (5 krogov).- 1. Edo Deloženzo (Ljubljana) Gilera 500 ccm — 19*33**2 (88,3 km), 2. Leo Pintar (Kranj) Tomos 250 ccm. Kat. do 250 ccm special: 1. Leo Pintar, Kranj, Tomos 25Q cčm 18’55” (91,8 km), 2. dr. Fritzl (Avstrija), 3. Brabez (It.) Ducati 125 ccm B. P. Kat. prikolice: 1. Ing. Boško Snajder (Ivo Radilič) 500 ccm - 16’09”4 <85,6 IM tJUU t-cm — - 2 Grček (Kostrevec) ts.,* »sJ krogi): 1. Stjepan S ,e,u"4 (Zagreb, Fiat 600 (68,0 km). . . prf. Nagrado Primorce si J ^ borila ekipa vozačev: . u Radilič, Pintar, ^ev®r’tegorij* Prvi trije vsake K*«*, is so prejeli diplome, P slove„. ri rvr, vr\ o 1 (J r 3 fl P vdol 1 • j« , v J 1 ^ pasi slove** denarne nagrade. casi i:aii * skih tekmovalcev so V J benem tudi za prvenstvo venije. PRIPRAVE TRIESTINE Danes trening na dvoje vrat; Triestina je včeraj P^P? nadaljevala s priPra^ven« nedeljsko interno Pr faulai* srečanje s SampdoriO. jj, ci so izvajali atletske t vadne vaje, nato pa so seboj podajali žoge. __viSaO Za danes’- je trener 1 jv ob nekaW človeški brezbrižnosti, so Seveda ie tako natančno nrinovet jo napravila preveč željno vsaj majhnega razburjenja. Z Jože-^ ■* morala priznati, kolika je bila razlika med takim v ganjen ima tvojo pesmijo.» ve Seveda je tako natančno pripovedovanje izpolnilo ^ in poslušala sta ga tudi Korenova, sedeč vsak za*#’ «Kaj? Zdravnik ti je rekel? Kateri zdravnik pa? Kaj pa je zdTavnik? Ali ni zdravnik navaden človek, ki sicer zna puščati kri in nameščati kosti, a kaj več noben adravnik ne zmore. Komur je sojeno, da umre, ga noben zdravnik ne more rešiti, in še nikdar ga ni rešil, bog pa lahko reši človeka. Ako bog reče: Ne boš umrl, pa ne umreš, če te vs; zdravniki obsodijo na smrt. In ako ti bo torej bog reket * Spreglej, boš spregledala, pa najsi se vsi zdravniki na glavo postavijo.* Katica pa je spet odkimala: »Nikdar ne bom videla.* Taka odločnost je bila v teh besedah, da je mamico presunilo in žalostno je pridejala otožne besede: »Bojim se, da bo res tako. Premajhna je tvoja vera Vera pa mora biti taka, kot pravi sveto pismo, da prestavlja gore * Na vse je legla žalost, dokler ni rekel Kostrca: »Ako bi ti kaj pomogel, bi dal svoje življenje zate. Moje ne more biti nikomur več v korist, ti bi pa razveseljevala tisoče in tisoče ljudi s svojim glasom.* Katica se ga je spet hvaležno dotaknila. Ker se je večerilo, je Jožef moral spet v kuhinjo, da skuha in opravi delo, ki ga čaka. »Skuhaj nam čaja,* je rekla Ana, ko se je spomnila, da sta ga Jožef in Katica pila pri organistovih. »In povabila bova Ivana in Marto, da ga z nama popijeta vsak eno skodelico, zakaj rada bi, da bi se zvečer natančneje o vsem pomenili. Saj je tako lepo, kadar se človek meni o lepih stvareh.* »Skuhal vam bom prav imeniten čaj; nekaj zganja še Moška sta odšla iz sobe, samo mamica in Katica sta ostali. Vmes je enkrat prišla še Marta in hotela podrobno slišati, kako je bilo pri organistu, naposled pa je tudi ona odšla, ne da bi bila določno obljubila, da pride zvečer na čaj. Katica je sedela pri mamici in ta se ni mogla ubraniti skušnjavi, da ne bi vprašala: «Ali se je pri vas kaj zgodilo? Zdi se mi, da vaša ne govorita drug z drugim?* Katica je dolgo molčala, šele čez čas, ko jo je mamica ponovno vprašala, ker je mislila, da je prej preslišala, je rekla: »Sprla sta se.» Njene besede so bile tihe, kakor bi prihajale od nekod zdaleč, kakor jih ne bi ona izrekla. »Ali je že dolgo, kar sta se sprla?* »Takrat, ko smo se vrnili... ko sem prišla k vam in sem rekla, da ni nič.* # * * življenjem in med onim, ko sta bila sama. Koliko skrbi jima je povzročala samo Katica! Prepričana sta bila, da je od vsega tega nastopa v cerkvi odvisna ne samo njena bodočnost, temveč na neki način tudi njuna usoda. Kako naj bi bilo vse to povezano, se nista spraševala in si tudi ne bi znala odgovoriti. Toda čemu jima je potreben pri tem kak odgovor? Mamica je Marti celo zamerila, ker je bila pri vsej tej stvari tako brezbrižna. Komaj da je povpraševala hčer, kako gre Pri vajah, kaj pravi organist. Pri tem ni pokazala nika-kega veselja; zanjo je bilo to nekaj docela nepomembnega, nič posebnega. nista spravila. Dnevi so minevali še prenaglo, kakor se niso ‘ pobirali drug za drugim, dokler ni Katica sporočila- ^ »Jutri pa bomo skupaj poskusili, zato moram Priti še ni* r r-----------, ----- u* »Jutri,* je po svoje pojasnil dedek, »se bo torej v s sna ie takale Desem kier eden noie naorei. drug* . g kakšna je takale pesem, kjer eden poje naprej, nekako godrnjajo ali pripevajo, kakor pravi (*rga|^e pesmi v svojem življenju, vendar tft j ma, da bi te spremil jaz, ako seveda nnara na kliub temu tudi iaz P°Uiife Ne glede na to, da je imel Koštrca vsak drugi dan, ali vsaj dvakrat na teden opravek v šoli in pri organistu, bi bil našel dovolj časa, da bi pospremil Katico k vaji. Bilo je tudi res, da bi Katica sama našla pot, tako dobro je poznala svet od Kostrčeve hiše do vaši, pa se je vsem zdelo samo po sebi umevno, da Katica zdaj ne sme hoditi sama. Bilo je toliko nevarnosti za njo, da so se vsi bali, da bi zašla v močvirnem svetu. Drugo pa je bilo to, da je stari Koštrca hotel na vsak način biti navzoč pri teh vajah, videti uspeh in se že vnaprej veseliti velike zmage. Konec koncev pa ni mogel vzdržati, da bi sedel doma in čakal Katico, ki bi potem pripovedovala, kako je bilo. Sicer je res morala, vsaj mamici, če že ne svojim staršem, do pičice natančno vse povedati, toda Koštrca je to poslušal nekako zdaleč, »Kako more biti mati tako brezbrižna za usodo svojega otroka?!* jš rekla Jožefu. Pri tem je pozabila, da je bilo pri njej prav tako, ko so še živeli njeni otroci in bili mladi, živeli so sredi teh močvirnih krajev in vendar ji ni nikdar pj-jšlo na misel, da bi se kateri mogel zgubiti v močvirje, od ldbder se n«| bi več vrnil. Ce so bili bolni m imeli vroča čela -♦ in po tem so navadno določali bolezen in njena jakost — jih je nagnala v kot na toplo, jim skuhala caja, če je že mož sitnanl, naposled pa rekla: »Bo že minilo.* Ko pa je bilH nekoč Katica bolna, Kostrčka skoraj ni mogla spati. Jožef je moral neprestano laziti v malo sobo in spraševati, kako ji je, i» moral Ji je kuhati čajev iz najrazličnejšega cvetja in vseh ihogocih rastlin, katerih zdravilnost je dognana že iz parati-veka. Nosil je te čaje z brezmejno vdanostjo Katici v Korenovo sobo,- medtem ko je Ana Usti dan posvetila samo molitvi za njeno zdravje. „ šele ko je Katica spet sedela pri Koštrcki v kotu in pripovedovala, kako je bilo pri vajah. »In kaj pravi gospod organist?* »Pravi, da pojde imenitno,* je pojasnila Katica. »Da, res tako pravi,* je popravljal Koštrca, »toda treba ga je videti, kako si vselej pomane roke, kako mu žare oči in sem vsakovrstne Prav močno me ima, ™ .............. JC1„, Ivan s teboj. Nemara pa kljub temu tudi jaz P”JLjte 1 moram tako ali tako v šolo. Lahko da mi dekla vrz*J' ye0 smeti, zanikrna, kakor je. Kajpa, če Ane ne bo str»n* mislim, da je ne bo, saj ji bo Marta delala družbo.* ^ »Strašno sem radovedna,* Je menila Ana, Jutri. Nekoliko si že lahko predstavljam, kako te b°o ^ naše ženske in dekleta. Marsikateri ne bo povšeči, * jek pela. Nekoč sem tudi sama bila na koru, ker si»o jC« domenile, da bomo hodile pet; ali kmalu smo Prene 0ne f uuinciiiic, U» tANUD 11DUUC JiTl , kili KllUilU SITI O smo me hotele peti, so one 3tarejše molčale, če so Pa j ji potem smo se me kujale. Tako petje ne samo » p biti povšeči bogu, temveč samo na sebi ni bilo Končalo se je navadno tako, da so se ljudje v cerkvl( wj' dokler ni župnik rekel, naj ljudje spodaj v cerwl n. »CTVd, nuj ijuuje spouaj v ^hi dekleta na koru naj pa poslušajo. Taka razsodba Je , pametna in dekleta smo se kmalu preselile na svoje ^ v cerkvi in tam smo lahko skupaj pele Predstavljš01 ,va koliko negodovanja bo to vzbudilo pri ženskah, ker ° t da bi se ženske v tem času kaj spremenile. To P» »SL moti, saj bog je sodnik nad vsem in on ne dela raz*^,, bogatim in revežem, med lepim in grdim, med zdra bolnim, pač pa sodi po srcu. V tem pa jih ti vse P°*e (Nadaljevanje ***