St. 5«
PoStnlna plalana v gctovlnt
V Liubllani, dne 2. februarja 1922.
Leto IV«
Glasilo ..Samostojne V kmetijske stranke za Slovenijo"
Izhaja vsak četrtek.
Naročnina:
celoletno. ........................Din 12-50
poiuietno ...............................Din 6-26
Posamezna Številka....................Din 0-60
in m^
t, pomagaj al oje ataliič. v dpžavt .vaj sti sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane tat
male oglase.
uradne razglase......................-
reklame. .....................*>«» 0-50
Din 0-25 Din 0-40
Uredništvo in upravniitvo lista le v Mubljani na Kongresnem trg« it. O (nasproti dvorca).
Občni zbori.
Krajevne organizacije.
Krajevne organizacije opozarjamo, naj skličejo seje, jih razglase ter čim prej izvrše občne zbore, in sicer vsaj do srede meseca februarja t. 1.
Občni zbori se morajo izvršiti po predpisih »Organizacijskega reda SKS.» (zelena knjižica). Ako katera organizacija ne bi imela te knjižice, naj jo nemudoma zahteva od našega tajništva v Ljubljani, Kongresni trg št 9.
Pri pripravah za občne zbore pre-Žitajte natančno vsa določila «Orga-nizacijskega reda* (strani 1 do 10)! Posebno pozornost posvečajte volitvi funkcionarjev krajevne organizacije, t j. predsednika in ostalega odbora. Glede sporeda občnega zbora (strani 9 in 10) opozarjamo zlasti na določila točk 5., 6. in 7.
Prepis zapisnika občnega zbora pošljite nemndoma pristojnemu tajništvo SKS., in sicer iz krajev bivše Kranjske v Ljubljano, iz krajev bivše Štajerske (iz političnih okrajev Maribora, Ljutomera in Ptoja, dalje iz Prekmnrja in iz sodnega okraja ma-renberškega v Maribor, Jurčičeva Iflica, hotel «Ha!bwidl»), iz vseh ostalih delov bivše štajerske pa v Celje (Dečkov trg št. 3)1
Okrajne organizacije.
Odbori okrajnih organizacij morajo skrbeti, da se občni zbori krajevnih organizacij pravočasno in pravilno izvrše. Takoj po izvršenih občnih zborih krajevnih organizacij se morajo izvršiti občni zbori okrajnih organizacij in konstituiranje novih okrajnih odborov. (Glej določbe ^Organizacijskega reda*, strani 10 do 14, 15 in 17!) Glede sporeda občnega zbora okrajne organizacije (stran 14) opozarjamo pred vsem na točke 5., 6. in 7.
Prepis zapisnika občnega zbora je treba poslati nemudoma pristojnemu tajništva SKŠ.
Kjer na Štajerskem še ni okrajnih organizacij in okrajnih odborov, naj se čim prej ustanove in konstituirajo. V tem pogledu se je za pojasnila obračati na pristojno tajništvo SKS. (ah v Celje ali v Maribor).
Od novoizvoljenih odborov pričakujemo mnogo in živega dela!
Na vztrajno delo za Staro pravdo!
Načelništvo SKS.
Izjavo tovariša Ureka moremo danes še izpopolniti, kajti pooblaščeni smo izjaviti «Naši vasi* v pomirje-nje in vsem tovarišem v vednost, da so vložili tožbo proti nesramnim natolcevanjem gg. Kuralta in Mahna tndi tovariši poslanci Drofenik, Ku-šar in Mrmolja. Ti trije poslanci izjavljajo dalje, da podpisujejo izjavo tovariša Ureka v polnem obsegu, kajti nihče od njih ni niti za kak denar prosil, niti ga prejel od drja. Žerjava. Posledice, ki jih doživita gg. Kuralt in Mahen za svoje iznajdbe, si naj pripišeta zato le samima sebi.
Prekrižani so tako vsi računi nadebudnih kandidatov za skupščino. Namesto triumfa čaka odpadnika strahovita blamaža.
Prekrižani računi.
Bivši član načelništva SKS. in skorajda kandidat naše stranke, g. Kuralt na Gorenjskem, je smatral za potrebno, se proslaviti v našem političnem življenju. In ker mu je med nami izpodletelo, je šel k novopeče-nim slovenskim zemljoradnikom ter na njih sestanku v Celju nastopil s csenzacionelnimi odkritji*. Do kosti da so koruptni naši poslanci, pred vsem Majcen, Drofenik, Kušar, Mrmolja in Urek, kajti od drja Žerjava so prejeli 430.000 kron in se tako prodali demokratom.
In s slastjo so ponatisnili vsi naši nasprotniki to raco g. Kuralta in si meli roke, češ da se zruši SKS. Račun brez krčmarja!
Že je preklicala »Naša vas* svoje trditve glede poslanca Majcna in že 6mo tudi priobčili izjavo tovariša Ureka, ki jasno pravi, kaj je na izmišljotinah g. Kuralta.
Memento klerikalnim politikom.
«V nas je treba v prvi vrsti globoke in žive državne zavesti!*
F. S. Finžgar.
Eden največjih mož SLS., pisatelj F. S. Finžgar, je napisa! v «Slovencu* toplo občuten in sijajno spisan članek, v katerem dviga svoj svarilni glas zoper hujskaštvo proti državi. Neporušena mora ostati naša država in vsakogar mora objeti taka ljubezen do države, da bomo mogli zaklicati kakor v prvih časih popre-obratnega navdušenja: « Jugoslavija ah smrt!* Da to dosežemo, je pa v prvi vrsti potrebno, da vzgojimo v nas samih globok zmisel za državno zavest
Z zadoščenjem beležimo ta patrio-tični nastop enega prvih mož SLS. ter z veseljem se pridružujemo pozivu plemenitega pisatelja.
Za Slovence ni drugega izhoda kakor ujedinjenje s Hrvati in Srbi. Spričo maloštevilnosti, spričo svoje zemljepisne lege in ne nazadnje tudi spričo svoje premalo žive nacionalne zavednosti (koroški plebiscit!), je za nas samo ena alternativa: ali v suž-nost, pod Nemce, Italijane ali Madžare, ali pa v svobodo s Srbi in Hrvati! Druge poti ni in drugega izhoda ni!
Če bi bili mi v prijetnem položaju, da bi se izvršilo naše ujedinjenje v predvojnih razmerah, če bi bili mi obvarovani pred nasilstvi Avstrije in Madžarske, da bi imeli dandanes za vsak posel dovolj zmožnega urad-ništva, če bi imeli že za naše razmere zgrajene železniške proge, potem pač ne bi bilo Jugoslovana, ki ne bi uvi-deval, da je za nas samo ena rešitev — ujedinjena Jugoslavija.
Toda dandanes trpimo zaradi povojnih razmer, dandanes trpimo vsled pomanjkanja dobre uprave, dandanes moramo nositi vse posledice nam sovražne železniške politike prejšnjih tlačiteljev, dandanes krvavi vse naše gospodarstvo vsled zločinskega izrab'janja železnic med vojno, dandanes trpimo spričo neprijazne politike vseh mejašev, celo zaveznikov, kar vse je vzrok, da živimo v tako žalostnih razmerah, da se poraja iz nezadovoljnosti celo mrž-nja do lastne države.
Prav v takih časih pa je dolžnost vseh idealnih voditeljev, da s podvojeno silo goje ljubezen do države. Ravno v tekih časih se tudi izkaže, kdo je pravi sluga naroda.
Še nikdar in nikoli ni bil demagog v korist naroda, še nikdar in nikoli ni bil hujskač v korist celote. To je zgodovinska resnica, ki je ne ovrže nihče.
I SLS. je v nasprotju s svojim 'krščanskim naukom zašla med hujskače in demagoge. Eden prvih njenih mož jo kliče nazaj, na pot pravega patriotizma.
Ali bo čula SLS. njegove besede, ali ima SLS. še sile, da se upre onim brezdomovinskim elementom, ki vladajo v njej, ali je v voditeljih SLS. še toliko poštenja, da bodo do korena izruvali iz svojih vrst vse izdajalce šusteršičeve vrste in vršili svojo državljansko dolžnost?
Do danes je dobila SLS. že mnogo takih pozivov, ki jih pa je vse vrgla še v koš. In bojimo se, da bo tudi Finžgarjev glas ostal glas vpijočega v puščavi. Tedaj pa je pisana obsodba SIS. Ker še ni umrla na svetu pravica, zato zmaga trajno le oožtrvovalnost, nikdar pa hujskaštvo.
Ni mogoče hujskati doma, v Beogradu pa se prilizovati, doba slepomišenja je prešla. Ali ste za državo, ali ste proti njej! Gospodje v SLS., na to vprašanje pisatelja Finžgarja Vara je treba odgovoriti, ta njegov memento čaka Vaših pojasnilnih de-j?.nj! Odgovoriti morate takoj, ker je to zadnji memento!
Poslušali niste nas. prezreti pa ne morete pozivov svojih prvih mož!
Grni dan slovenskih klerikalcev. '»
V Beogradu,
dne 24. januarja 1922.
Današnji dan si bodo politiki, ki vedre in obLače v SLS., prav dobro, pa tudi za dolgo zapomnili. Že včeraj je moral dr. Korošec med Pribi-čevičevim govorom požirati grenke. Branil se je sicer z rokami in jezikom, vstajal in protestiral, a pod dokazi jeklene sile Pribičevičeve logike je omagal in molče obsedel kakor skesan grešnik v sodni dvorani.
Zato je danes zjutraj mnogo poslancev s smehom pozdravilo govornika «Jugoslovanskega kluba*, profesorja Sušnika, tistega dolgočacne-ga pridigarja, ki še nikoli ni zinil v parlamentu pametne besede. Culi so se glasovi: «Zakaj dr. Korošec ne govori? Brani naj se!* A dr. Korošec je sedel nem v klopi ter čakal, da ga reši gospod Sušnik. No, prevara res ni izostala Po stari klerikalni taktiki je pričel profesor Sušnik sladko govoriti o klerikalni domovinski ljubezni, o veliki klerikalni skrbi za državo ter se cedil samega patriotizma, da bi ujel kakega mirnega kalina na klerikalne limanice. Ker ga pa poslanci ne poslušajo radi, sta jih dve tretjini odšli. To ga je ujezilo. Da bi vzbudil zase vsaj malo zanimanja, je zahteval za ma-ccdonske bugaraše in Arnavte avtonomijo v Macedoniji, za italijansko propagando v Črni gori še posebno avtonomijo, naposled pa hvalil še avtonomijo, ki so jo dali Italijani Slovencem. Te neumnosti so bile tako gorostasne, da mora v vsakem poštenem človeku zavreti kri, pa naj jih govori še tako teslo.
Vihar, ki je nastal po teh besedah, je klerikalce uplašil. Sramežljivo so sedeli v klopeh ter čakali, kaj se bo zgodilo. Začudeno so gledali radi-
kalni poslanci po teb besedah in marsikomu so padle mrene z oči. «Zmerom sem mislil, da je vsaj nekaj poštenja v njih, zdaj pa vidim, proti kakšni golazni se morate boriti!* je dejal star radikalni poslanec piscu teh vrstic. Naši poslanci pa so se smejali iz vsega srca, ko so videli, kakšen uspeh je dosegel poslanec Sušnik s svojo nesrečno kapucinado. «Čestitajmo mu! On je do poslednje koščice diskreditiral slovenski kleri-kalizem!* so mu vzklikali. Če pa bi profesor Sušnik cul, kako ga je obsojala beograjska ulica, bi pustil politiko pametnejšim ljudem ter se vrnil v šolo, gnjavit in davit slovenske dijačke s svojo latinščino.
Popoldne, med govorom finančnega ministra, pa se je pričelo tretje dejanje klerikalne tragedije. Gcspod finančni minister je očitai klerikalcem, da so agitirali proti notranjemu državnemu posojilo. Ko je Korošec v zadregi to sramežljivo tajil, mu je finančni minister citiral njegov govor v Ptuju. Korošec se je v klopi sesedel. Treba je poudariti, kako različno se vedejo klerikalci doma na shodih in kako v beograjskem parlamenta. Doma hočejo vse podreti in nobena zabavljica jim ni dovolj krepka proti Srbom; v Beogradu pa so patrioti, «brača», sploh najboljši in najkrotkejši ljudje na svetu. Take hinavščine svet še ni videl!
Ker je ušla dopoldne •»duhovitemu* Sušniku, ko je govoril o pomočnikih pri finančnih delegatih, beseda, da so to špijoni, je izjavil g. finančni minister, da je zakon ,na katerega podstavi so ti pomočniki postavljeni, podpisal kot minister dr. Korošec. Slednji je bil po teh besedah silno prizadet. Rdeč kot pur-man je planil po konci ter se v zmešnjavi zagovarjal, rekoč: «Da, podpisal sem ga res, a sem zraven protestirali Silen krohot je pretresal dvorano. Če bi tako bleknil kakšen Škulj Bkško Rajič ali kak drug vaški kaplan, bi se že še pretrpelo, da se pa tako zagovarja prva luč SLS., pravcati politični svetnik slovenskega kierikalizma, pa je bilo poslancem pač predebelo.
Smeh se je polegel šele, ko je g. finančni minister razlagal, kaj provzroča padanje naše valute. Kot enega glavnih vzrokov je navedel to, da nosijo najtežjo odgovornost prejšnje vlade s svojimi lahkomišljenimi dolgovi Pri naštevanju grehov posameznih ministrov je vzbujalo posebno zanimanje navajanje, ksj je vse zEfrešil dr. Korošec kot minister. Najtežji njegov greh je pač ta, da je naprtil državi škode z amerikan-skim blagom, ki ga je nabavil za obnovo dežel in ki je obstojalo z igralnih kart ženskih kampeljčkov, pudra, luksasnih ženskih nogavic itd. za 9,250.918 dinarjev, to je za okroglo 10 milijonov kron dolga. To vsoto je ugotovila posebna komisija, ki je stvar preiskovala. «Tako gospodarstvo ministrov, kakršno je vodil g. Korošec, nam danes razburja glave s težkimi skrbmi*, je dejal g. finančni minister.
Dr. Korošec pa je sedel bled sredi svojih ovčic, ki so bile čisto brez sape. Radovedni smo sedaj samo na to, kako bodo o tej žalostni zgodbi lagale te ovčice po shodih in kaj bodo pisali ^Domoljub*, «Straža», «S!ovenski gospodar* itd. Grobo-kopi narodnega blagostanja, govorite vendar!
Pokrajinske vesti.
(Ob5n) zbor okrajne organizacije SKS. za ptujski okraj) bo dne 6. februarja v ptujskem Narodnem domu, In sicer ob pol enajstih dopoldne. Udeležba obvezna!
(Volitev članov v okrajni šolski svet za ljubljansko okcllco) je bila dne 27. januarja t. L Zvedeli smo, da v nekaterih občinah upravičeni vo-lilci o volitvi sploh niso bili obveščani. Kdo je to malomarnost zakrivil? Ali okrajno glavarstvo ali občine? Ali ni škoda, ker bodo morali volilci zaradi takih netočnosti še enkrat hoditi v Ljubljano k volitvi? Upravičeni volilci so pri volitvah v okrajne šolske svete vsi župani in občanski svetovalci. Tisti upravičenci, ki niso "-"I obveščeni o volitvi in o dnevu vclttve nnj to nemudoma javilo našemu tajništvu. Svetovalca občine Brezovice, in sicer tovariša Ivan Remškar na Brezovici in Mar-tin Japelj, sploh nista bila obveščena o tem, da bo volitev članov v okrajni šolski svet Zakaj glavarstvo ni pregledalo dostavnic in ugotovilo, če so vsi upravičenci obveščeni o volitvi? Upravičenci, vložite takoj priziv proti volitvi, ki ga je treba pravočasno in temeljito razglasiti': Volitev članov v okrajni šeiski svef xa Ijablhnsko okolico je treba rar-vp"~v'tl!
(Našim klerikalcem.) Naši klerikalci ponatiskujejo s slastjo vsako ostro kritiko beograjskih listov o naši upravi Prepričani pa smo, da porazne kritike »Tribune* ne bodo prinesli, kar pa hočemo storiti mi namesto njih. «Tribuna» piše: »Naših financ ni upropastil prevelik uradniški aparat, temveč upropastili so jih neznanje, brezvestnost in nepoštenje onih. katere se je poverilo s tem, da se na račun države vežba-jo v financah. Prvi in brez dvoma najhujši udarec je zadalo našim financam zločinsko ministrstvo-, tako-zvano ministrstvo za prehrano in obnovo dežel. Sestavljeno iz haMukov in apašev (pariških roparjev), iz velikih in malih lopovov, popolnoma indiferentnih do države, je to ministrstvo upropasti-lo najbrž tretjino vseh državnih posojil. Ali so se narodni poslanci, ki so organizirali lov na uradnike, kdajkoii zanimali za bilanco tega sicer že ':,rvidiranega ministrstva?» Dobro je povedala »Tribuna*, ampak naši klerikalci bodo to vseeno preslišali. Ali 'te že slišali kdaj o fižolu, ki ga je kupoval v Ameriki dr. Korošec? Ali veste, da je bil minister za prehrano tudi sam dični dr. Korošec? No, ali razumete sedaj klerikalni molk? In vendar bi se ra1 dr. Korošec še enkrat učil na račun davkoplačevalcev financ!
(Malo odgovora »Murski stražK) List, namenjen obmejnim Slovencem, pisari na način, da utegne postati skorai jda^ilo vseh omejenih Slovencev. Ker že pregovor pravi, da proti neumnosti ni leka, zato se tudi ne pečamo radi z «Mursko stražo*. Toda včasih razveseli »Murska straža® svoje čitate1;e s takimi vestmi, da tudi mi ne moremo molčati. Tako je priobčila »Murska straža« dne 13. januarja članek, v katerem kl če vse duhove na pomoč proti lastniku zdravilišča Slatina Radenci. Dasi jc ♦Mvr-'-a ?trr>"a» Iir+'č. ki ga učen človek ne more dosti vpoštevati, so smatrali vendar izvestni gospodje v Ljutomeru za potrebno, ukazati orožnikom v Radenc!h. naj preišče-io taVoj temelj'to dogodek v Radencih. In res je prišel dne 21. m- m, orožnik k posestniku V11 č n i k u ter ga pričel izpraševati, če bo zapustil rudami ravnatelj g. J. v resnici c!i'2bo, kdo je dal za to povod in kdo bo nje.fov namestnik. — Pripominjamo, da je zdravilišče Slatina zasebna last, ki ni ne pod nadzor-

disgoslo venska Matica" Je naše prvo In najvažnejše obrambno društvo.
Razifrjalte vselej? In povsodi zavest o potrebi kmetlške politične samostofnostl!
stvom, ne pod sekvcstrom. Privatna 1 a s t pa j c po zakonu nedotakljiva. In vendar se upa vmešavati oblastvo v posle zasebne lastnine in v meno upravo? Ali so oblastva v službi klerikalnih listov, ali morda nazadnje celo v službi smešne »Murske straže«? To je tako grda nepostavnost, da jc ne moremo trpeti in je tudi nc bomo trpeli! Pozivljemo gospoda ravnatelja Jan?'-* n^j se iziav'. če je v kaki zvezi z dopisom «Murske straže». Za danes naj bo dovolj! Slednjič Sc to-le: Ker ste začeli, gospodje, vse tako sramotiti, pričnemo z Vami brezobziren boj, da zve javnost o Vašem delovanju tukaj ob meji. Zapomnite si. da ne bomo prej odnehali, dokler ne prejmete zaslužene kazni!
(«Kmetljskl list* —- za draginjo.)
To laž je priuesla «Naša vas». Ugotavljamo, da smo posvečali mi dragimi vselej vso pozornost ter prinesli izpod peresa g. Škarje o draginji tako strokovnjaški člpnek, kakor le malokateri list. Cc bi dopisnik »Naše vasi* prebral dotični članek, bi si priinanil blamažo, ki jo je doživel s svojim otročjim — da ne rečemo kai drugega — člankom: »Ubij-mo draginjo!* — Konstatiiamo dalje, da nismo niti z eno besedo nastopili proti odpravi draginje, pač pa proti neresnemu nač'nu, s katerim je hotel člankar »Naše vasi* odpraviti draginjo. Zatogadelj je grda 1 a ž in zlobno podtikanje, češ da sino ml zagovarjali draginjo. Mi vemo č.sto dobro, kaj je gospodarski parlament, in vemo tudi, da sc mora enkrat uresničiti. Toda danes, ko gospodarskega parlamenta še ni, je smešno zahtevati, da bi Izdal lc-ta ukrepe proti draginji. To smešnost je zakrivil člankar «Naše vasi*. — Da, hvalimo se, da smo izvozili za štiri milijarde kron živine, kajti če bi je ne izvozili, bi moral kmet spričo lanske grozne suši prodajati živino za vsako ceno. In ne samo to, tudi naš dinar bi vsled zmanjšanega izvoza Še bolj padci. Kmet bi bil torej oškodovan dvakrat. — Izvoz živine je naša velika zasluga, čeprav so razni prekupčevalci pri tem zaslužili lepe dc-narce. Toda mi nismo mogli zaradi njih izvoza ustaviti ter čakati, kdaj bo ves naš kmetijski stan tako organiziran, da bo prodajal sam živino brez vseh prekupčevalcev. Za premnoge kmete je bila samo ena pot: Ali živino prodati ali pa jo pobiti, ker krme ni bilo. Zizvozom smo omogočili, da cena živini kljub suši ni padla. To je naša zasluga, na katero smo ponosni. Ne razumemo, kako more biti «Naša vas* tako zagrizena, da nam iz samega strankarstva neče pripoznati uiti tega, kar nam pripo-znavajo celo klerikalci. Končno šc nekaj. Nismo hoteli odgovarjati »Naši vasl» tako ua dolgo, ker hočemo živeti z zemlioradn"'! v miru. Toda spričo potvorbe naše notice, spričo laži, da smo za draginjo, in spričo smešenja ene najvažnejših pridobitev, ki jili je dosegla SKS. in nihče drugI kot SKS., nismo mogli molčati. In zato naš odgovor. Na «Naši vasi* pa je, če bomo morali še naprej zavračati njene neresnice na najostrej-ši način.
(V Mariboru) jc umrl na španski bolezni zdravnik dr. Stanko R u -preeht, star šele 33 let. Pokojnik je bil doma v Trebnjem, kjer ga ie poznala vsaka kmetska hiša kot prijatelja kmeta In dobrota svetovalca. Naj v miru pečiva! Obitelji pa naše globoko sožalje.
(Kapele pri Brežicah.) Kdor bere le »Slovenskega gospodarja«, je mogel že lansko spomlad zvedeti, da so postali Kapelčani sami klerikalci. Po »Slovenskem gospodarju* so namreč dobili pri tedanji občinski volitvi klerikalci deset, socialni demokrati pa šest cdbortiikov. Mi smo se tem otročjim pustnem burkam samo smejali, ker res je bilo le to, da smo dobili mi samostojni deset odbornikov, socialni demokrati pa š^st. Klerikalci pa niso mogli niti liste skupaj spraviti. Po volitvi so socialni demokrati z nekaterimi klerikalci (vodja socialnih demokratov Pšeničnik in naš g. župnik sta imela vedno posvetovanja v župnišču) zložili priziv proti volitvi. Pri tem poslu se je trudil zlasti «najm!aiši» socia'ni demokrat, 70Ietni gostilničar in vele posestnik Vinko Zorčič, kateri je bil na socialnodcmokratski listi na četr tem mestu in ki je začel torej le iz častihlepja na svoja stara leta uganjati take «burkc». Ker je izginila pri volitvi ena krogl;ca, slučajno odloču ječa za en:s:a odbornil-a. je bila razpisana za mesec oktober leta 1921. nova občinska volitev. Tedaj pa — oh smola! Socialni demokrati in klerikalci so pri nas v tem času tako «naprcdovali», da sedaj niso mogli sestaviti niti kandidatne liste. Izvoljeni so bili torej brez volitve samo kandidati edino Vložene liste SKS. To pa je združene črne in rdeče bratce tako razburilo, da so prišli ob vso razsodnost. Zbrali so nekaj ljudi in nastopili
trnjevo pot po vsej občini od liišc do hiše. Za to delo je naročil g. župnik celo Krošljevcga študentka, ki jc sicer nerad gazil naše slovito globoko blato. Z raznim natolcevanjem, različnimi obljubami itd. se jim je končno posrečilo, da so skrpucali štiri dni prepozno listo, ki so jo uesli zmagoslavno na okrajno glavarstvo v Brežicah. Tam so lagali, da so zamudili rok, češ da ni razglasil Zupan pravočasno nove volitve. Kljub jasnim in točnim določilom volilnega reda so uradniki na okrajnem glavarstvu nasedli tem ljudem in protizakonito sprejeli štiri dni prepozno vloženo listo. Začela so se zopet razna uradna in neuradna poizvedovanja, ki so se vlekla počasi naprej, dokler ni pokrajinska uprava v Ljubljani v zmislu zakona potrdila kot izvoljene odbornike vse kandidate edino vložene liste SKS. Ali je prejelo okrajno glavarstvo od pokrajinske uprave zasluženo »odlikovanje* za izredno protežiranje in podpiranje klerikalcev iti socialnih demokratov v Kapelah* nam še ni znano. Na vsak način pa sc bomo za to zanimali. Naši izvoljeni odborniki so izvolili nato za župana našega vrlega tovariša Franca Strgarja, ki je bil že prej župan. Čestitamo tovarišu županu k Izvolitvi, občini pa k novemu in delavnemu županu!
(Listnica uredništva.) Vsled pomanjkanja prr«tora smo bili primo-rani odložiti do1<*o vrsto člankov in dopisov. Izmed snrejetih pa smo morali nekatere silno skrajšati. Naši cenieni tovariši naj to uvažujejo. Delujte za «I<mctljski list*, da bo mogel vsestmnsko ustrezati željam svojih sotrudnikov!
Darila za tiskovni sklad SKS.
Upravi «Kmetijskega lista* so poslali darila za tiskovni sklad SKS.:
Tovariš Branisel 900 kron, nabranih na ustanovnem občnem zboru I. notranjske izvozne in uvozne gospodarske zadruge v Cerknici
Vrli tovariš Ivan Klenovšek v Sevnici 400 kron, ki jih je nabral v veseli družbi samostojnih klerikalcev in narodnih socialistov v gostilni Antona Starkla v Sevnici.
Neimenovan tovariš v ptujskem okraju 200 kron.
Neimenovani 200 kron, ki jih je nabral v Juršincih pri Ptuju.
V veseli družbi v gostilni F. Tru-peja je bilo nabranih 100 kron, ki so jih darovali: Franc Trupej (40). Franc I.ipovšek (20), Anton Irnperl '20), Franc Klinar (10) in Franc Cimperšck (10).
Neimenovani v Babnem polju 100 kron.
Iskrena hvala vsem nabiralcem in darovalcem! Živeli!
Bva sSicda
bo Imel dne 5. februarja tovariš
poslanec Drofenik.
Prvi shod bo v Mozirja ob osmih zjutraj, drugi pa v Šznartnem ob Dreti opoldne. Na shodih bo poročal tovariš poslanec o političnem položaju in o nalogah kmetske organizacije.
Tovariši, udeležite se shodov polno številno!
Politične vesti.
(Narodna skupščina.) Paš i če v
govor: Ker so opozicionalci kri-tikovali, da je vladna deklaracija pre-suhoparna, je podal ministrski predsednik Pašič v skupščini velik eks-poze o naši zunanji politiki. V svojem govoru je naglasil, da smo doživeli tako velika razočaranja, ker smo zamudili ugodne prilike. Mogli bi dobiti Skader, neodvisno Reko, Postojno in Idrijo, da smo zagrabili kompromis, ki so ga nam ponujali zavezniki. Ker so pa doma nekateri tako zelo proti temu kričali (med njimi na prvem mestu naši klerikalci [op. uredn.J), niso naši zas.opniki hoteli sprejeti kompromisa in posledica tega je Rapallo. Meje niso še nikjer povsem določene. Z Avstrijo bo razmejitev skoraj končana. Z Madžarsko se razmejitev zavlačuje. Meje proti Albaniji so v glavnem dobre. Razmejitev z Romunijo bc skoraj končana. Z Bolgarsko je razmejitev izvedena. Razmejitev z Italijo še ni izvršena. Preden Italija nc izprazni vsega ozemlja, ki nam pripada, ne bomo pričeli trgovinskih pogajanj z njo. Naši odnošaji z Bolgarsko bodo najboljši, kakor hitro bo ona na naši strani, če bi nas kdo napadel. Z Rusijo hočemc priti v dobre stike. Sovjetske vlade pa naša vlada ne bo ne ovirala, ne oodpirala. Naša notranja naloga obstoji v tem. da storimo vse za svojo konsolidacijo. Gledati moramo na to, da bomo v stanu braniti svoje interese sami, brez vsake pomoči. Zategadelj moramo skrbeti, da izvedemo izenačenje davkov in zakonov ter da ustvarimo enotno državo. Le v tem primeru nas bedo uvaževali nasprotniki. — Pašičev govor je napravil v zbornici velikanski vtisk.
(Zaupnica vladi.) V četrtek dne
26. januarja je nadaljevala skupščina debato o vladni deklaraciji. Začetkom seje je odgovarjal ministrski pred:ednik na interpelacijo poslanca Laziča zaradi šibeniških dogodkov. Pašič je dejal, da je dokazano, da so streljali Italijani neutemeljeno na prebivalstvo. Naša vlada je že zahtevala, da se laške vojne ladje odpokličejo iz naših luk. Nato je Pašič obširno pojasnd in dokazal, kako škodo so naredili državi eni, ki niso hoteli popustiti napram Italiji tedaj, ko je bil njen ministrski predsednik Nitti. — Zbornica je izrekla nato z ogromno večino vladi zaupnico.
(Nesklepčnost skupščine.) Ko se je v soboto dne 28. januarja sklepalo o trgovinski pogodbi z Avstrijo, se je izkazalo, da je narodna skupščina nesklepčna. Prjsotnih je bilo le 138 poslancev. Treba bi jih bilo vsaj 141. Predsednik skupščine dr. Ribar je sklenil zategadelj, naj izgube dnevnice vsi poslanci, ki niso opravičili svoje odsotnosti. Isto se zgodi tudi ministrom. Tako je prav! Stanovnikov atek bodo sicer hudi in «Novi čas» bo gotovo zoper to protestiral, seveda vse zastonj. Poslanec naj bo v Beogradu, ne pa doma!
(Ljudsko delo.) Kako razumevajo klerikalni poslanci svoje naloge, sta dokazala takoj novopečena poslanca Zebot in Skoberne. Prvi je interpeli-ral glede konfiskacije «Straže», drugi pa gleda izplačila dnevnic, ko ni bil poslanec. Oba sta dobila v Beogradu velik nos, kakor se spodobi v pustnem času.
(Častite nstavo!) Minister za notranje zadeve je izdal v varstvo ustave razpis vsem upravnim oblastvom, v katerem pravi med drugim: «Ustava je stopila z razglasitvijo v veljavo ter je obvezna za vse in vsakogar. Zato odrejam vsem upravnim oblastvom, da morajo docela postopati po njej kljub določilom veljavnih zakonov, kolikor bi nasprotovala ustavnim določilom. Zlasti opozarjam na določila drugega oddelka ustave, ki govore oosnovnihdržavljan-skih pravicah, katere se morajo skrupulozno spoštovati in za katerih eventualno kršenje po upravnih oblastvih bom uporabljal vso strogost zakona zoper organe, ki ga učinijo». — Energične in prepetrebne besede, ki si jih naj zapomnijo tudi naši duhovniki. «Kan-celparagraf» je po ustavi veljaven in prestopki proti njemu so kaznivi.
(Razmerje Jugoslavije do Vatikana) je po izjavi papeškega nuncija mensinjora Kerubinija zelo dobro. Velika škoda je, da ni konkordat, ki ga je sklenila sv. stolica s Srbijo, razširjen na vso Jugoslavijo. Posebno veseli nuncija, da je naša država na tako lep način počastila spomin pokojnega papeža. Sv. stolica razumeva težkoče, ki so neizogibne pri gradnji nove države ter zasleduje razvitek države s simpatijo. Tako irjvišji dostojanstvenik cerkve v naši državi! Naši klerikalci pa hujakajo :er psujejo kakor za stavo! Papeški nuncij je z razmerami v naši državi zadovoljen, naši klerikalci pa lažejo, da še vera preganja. Sedaj jih je najmeredajnejši mož postavil na laž, kar beležimo z zadoščenjem.
(Priprave za volitev novega papeža) so v polnem teku. Za najresnej-sega kandidata za papeško mesto se 5-ratra kardinal Vanuteli, ki se je udeležil žs konklava, na katerem je bil izvoljen panež Leon XIII. Nasprotje med italijanskimi in neitali-janskimi kardinali se širi. Vendar je gotovo, da bo tudi to pot izvoljen »^peža Italijan.
(Kardinrli se po nerodnosti) de'e tako-le: 29 Italijanov, 5 Francozov, 3 Nemci, 2 Angleža, 1 Irec, 2 Avstrijca, 1 Kanadčan, 1 Belgijec, 1 BrtfJiianeč, 1 Holrndec, 1 Madžar, 2 Poljaka, 1 Portugalec in 1 Čeh ki pa je od češkoslovaške vlade odstavljen. Jugoslovani nimamo nobenega kardinala.
(Genovske konference) se Amerika ne udeleži, pač pa se je udeleži Rusija. Amerika nasprotuje konferenci, ker noče Francoska znižati stanja svoje vojske. Amerika je dalje proti udeležbi Rusije, Češ da ni sovjetska vlada zadosti trdna. Genovska konferenca je izgubila silno na pomenu, ker se je ne udeleži Amerika.
(Lojd Dzorž,) ki vlada Angleško v nasprotju s parlamentarnimi običaji že na leta skoraj absolutistično, doživlja v zadnjem času na Angleškem huda nasprotstva. Nikakor ni izključeno, da je njegov padec blizu, kajti velik del Angležev ne odobrava njegove protifrancoske politike. Za nas bi bilo samo dobro, če bi padel Lojd Dzorž, ki je pokazal v albanskem vprašanju sebe le kot zastopnika angleških kapitalistov, ki izkoriščajo albanske zaklade. Naši ljudje iz nerazumljivih vzrokov sicer silno povzdigujejo Lojd Dzorža, kar je posledica tiste naše suženjske narave, da vidimo v vsakem tujcu nekaj posebnega.
(O gladu v Rusiji) prihajajo vedno bolj žalostne vesti. Ob Volgi se hranijo ljudje že s trupli mrtvecev.
(Belgija) prosi za mednarodno jamstvo svoje nevtralnosti. Doslej je bila Belgija po posebnem dogovoru vezana, "stopiti v primeru vojne med Francozi in Nemci na stran Francije. Korak Belgije pomeni zategadelj velik udarec za Francosko.
O davkih.
III. Kolki in neposredne pristojbine.
Te davščine imenujemo sedaj tudi takse. Pristojbini so podvrženi:
1.)	Vsak pravni posel, s katerim se prenese lastnina kake nepremičnine od ene osebe na drugo osebo (n. pr. kupne pogodbe, izročilne pogodbe itd);
2.)	pri pravnih poslih glede premičnin vobče le, če se napravi o tem kaka listina;
3.)	zapuščine in sploh vsi prenosi premoženja za primer smrti;
4.)	izpričevala in potrdila;
5.)	knjige trgovcev in obrtnikov;
6.)	vloge, pritožbe in prošnje na javne urade;
7.)	vpisi v javne knjige (n. pr. v zemljiške knjige);
8.)	uradni opravki (dovolila, odločbe, razsodbe, prepisi in različna uradna poslovanja);
9.)	vstopnice k zabavnim prireditvam;
10 ) osebna poraba avtomobilov, fijakerskih voz, igralnih kart, domin itd.; posestniki avtomobilov, fijakerskih voz, voz na vzmeteh (peresih) in biciklov, ki jih uporabljajo zase, morajo ta vozila prijaviti, taksa za prijavo znaša za avtomobile in fija-kerske vozove 200 Din, za bicikle pa 5 Din; za uporabo avtomobilov je treba plačati poleg prijavne takse še letno takso 1200 Din, za uporabo fijakerskih voz z dvema konjema 203 Din, z enim konjem pa 100 Din; kmetiški vozovi za lastno uporabo so te takse oproščeni in jih sploh ni treba prijavljati;
11) objave in reklame v dosego materialne koristi (vsi lepaki, vse anonse v časopisih in knjigah);
12.) uradni razglasi v uradnih listih, ako se tičejo zasebnih zadev.
Pristojbine so trojne, in sicer: a) stalne (neizpremenljive), n. pr. 50 p, 1 Din; b) lestvične, to so one, ki se računijo po lestvici, uvedeni izza dne 1. septembra 1921. za kolkova-nje menic, ali ki se ravnajo po eni ali drugi prejšnjih treh lestvic (lestvica I, II in III); c) odstotne, n. pr. 1%, 3 % itd. Pristojbine se za-okrožajo na polnih 5 p, odmerna podlaga pri odstotnih pristojbinah pa na polnih 10 Din. Pristojbina (kolek) za navadne vloge na javne urade znaša 2 Din, za priloge 50 p, za odločbo pa 5 Din. Kolek za odločbo se plača le tedaj, če je protj odločbi dopusten priziv ali če stranka izrecno sama zahteva pismeno odločbo. Pristojbina za svedočbe in overitve prepisov znaša vobče 5 Din, za rojstne liste pa 2 Din.
Pri prošnjah in pritožbah glede davčnih zadev se prileplja kolek na prvo stran zgoraj in ni treba čezenj pisati. Vloge in priloge, ki se tičejo kazenskega postopanja, so kolka proste. Za pritožbe proti kazenskemu razsedilu je potreben kolek za 6 Din. Odklonitev izvolitve v davčno komisijo je kolka prosta. Prošnja za znižanje ali odpustitev davčne kazni je kolka prosta, če obsodba
še ni postala pravnomočna; če pa je postala obsodba že pravnomočna, se mora prilepiti na prošnjo kolek za 2 Din.
Za prizive v volilnem postopanju v davčne komisije in za prizive proti predpisu zamudnih obresti je potreben kolek za 5 Din.
Prošnjo za pojasnilo glede terja-nega zneska, ki je označen na dopo-slani poštni položnici, je treba kol-kovati z 2 Din in prav tako tudi prošnjo za odlog plačila. Pooblastilo druge osebe za vložitev napovedi je kolka prosto. Prošnje za povračilo preplačanih davkov in za povračilne obresti so kolka proste. Pritožba proti odklonitvi te prošnje mora biti kolkovana s 5 Din. Pritožbe proti predpisu davkov vobče je treba kolkovati s 5 Din. Priloge k navedenim prošnjam, prizivom in pritožbam morajo biti kolkovane s kolkom za 50 p, če niso morebiti že kot listine kolkovane po drugih predpisih Če so kolkovane z manj nego 50 p, je razliko dopolniti na 50 p z dodatnim kolkom.
Za rešitev je plačati takso 5 Din še pesebe: a) pri vseh kolka prostih vlogah, če se prošnja, oziroma pritožba, povsem ali deloma zavrne in b) pri vlogah, katere je treba kolkovati samo z 2 Din, tudi takrat, če se zahtevku ugodi. Takso 5 Din se plača v obeh primerih le tedaj, če je v rešitvi označeno, da se stranka lahko pritoži, ali če se stranka vkljub temu, da ni bilo v odloku to navedeno, pritoži, ah pa če stranka izrecno zahteva na svojo vlogo pismeno odločbo.
Petdinarski kolek za rešitev prilepiš na prvo stran vloge na levo zgoraj ali pa ga samo priložiš vlogi. Če se kaka kolka prosta vloga zavrne, se izterja naknadno poleg takse za rešitev (kolek za 5 Din) tudi taksa za vlogo (kolek za 2 Din). Ako stranka vloge ne kolkuje po predpisih, zahteva urad od nje, da prinese naknadno predpisane kolke. Če stranka kolkov ne prinese, se njen? vloga ne vzame v razpravo.
Za rešitev se ne plača kolka: I.) pri rekurzih in pritožbah, ker se mora le-te kolkovati že itak s 5, 6 ali 10 Din; 2.) pri kolka prostih vlogah, če se ugodi strankini prošnji, oziroma pritožbi; 3.) pri vseh ostalih vlogah, ki jih je kolkovati z 2 Din, le tedaj a) če ni v odtcCbi rečeno, da vloži stranka proti odloku priziv, b) če se stranka ne pritoži in c) če stranka v svoji vlogi ni izrecno zahtevala pismene odločbe.
Za preiskavo in obsodbo po davčnih zakonih se plača od odmerjene kazni
do 400 K takso 20 K, preko 400 I< do vštetih 1200 K takso 40 K,
preko 1200 K do vštetih 2000 K takso 60 K,
preko 2000 K do vštetih 4000 K takso 120 K,
preko 4000 K do vštetih 8000 K takso 240 K,
preko 8000 K do vštetih 12.000 K takso 360 K.
Za vsakih nadaljnjih 4000 K je treba plačati še takso 20 K. Ta taksa se plača šele tedaj, kadar postane obsodba izvršna.
Prošnje in pritožbe o davkih se kolkujejo tako-le:
I.) Realni davki.
Zemljiščni davek
Prošnja za odpis davka zaradi elementarnih nezgod (toče) je kolka presta; priziv proti zavrnitvi te prošnje je treba kolkovati s 5 Din; prizivi proti predpisu davka se kolkujejo s 5 Din. — Naznanila v svrho razvidnosti tega davka so kolka prosta.
Hišni davek. Kolka proste so prošnje:, a) za cdpis davka, ker je hiša prazna, b) za odpis davka zaradi elementarnih nezgod (ognja), c) glede začasne davčne prostosti (pri novih hišah), č) za odpis davka zaradi neizterljivosti najemnine, d) za trajno davčno prostost.
Rekurzi proti zavrnitvam prošenj ali proti predpisu hišnega davka sploh se morajo kolkovati s 5 Din.
Prizivi (rekurzi) proti razsodbi zaradi zatajbe najemnine ali proti predpisu kake globe se kolkujejo s 6 Din.
Rekurzi proti povračilu stroškov, ako se napoved uradno napravi, se kolkujejo s 5 Din.
Napovedi hišne najemnine in prijave novih stavb so kolka proste.
Kmetije, skrbite za nove naročnike In naročnice svojemu glasil« I
Obrtniki fn obrtnlcc, naročit® se na ,»Kmetijski list" In pridno mu dopisujte!
2.) Osebni davki.
Dohodnina in plačarina.
Prošnje glede podaljšanja roka za vložitev napovedi so kolka proste, prošnje glede podaljšanja roka za vložitev rekurza pa se morajo kol-kovati z 2 Din.
Prošnje za naznanilo odraerne podlage, če se rekurz ne prijavi, se kolkujejo z 2 Din, prošnje za vpogled v odmerne spise tudi z 2 Din in prošnje za naznanilo odmerne podlage, ako se obenem prijavi priziv, s 5 Din.
Prošnje za popust in znižanje davka po § 232. zakona o osebnih davkih (če so se dohodki v davčnem letu znižali izpod 8/3) in prošnje za odpis dohodnine po § 229. zakona o osebnih davkih (če davčni zavezanec umrje ali se izseli ali če se njegovi dohodki znižajo za toliko, da so prosti dohodnine) so kolka proste.
Prizivi proti odmeri dohodnine in plačarine kakor tudi prizivi proti odklonitvi prošenj za popust, oziroma znižanje, davka se morajo kol-kovati s 5 Din. Naknadna prizivna izvajanja k že vloženemu in še ne izvedenemu rekurzu je treba kolko-vati z 2 Din.
Napovedi, izjave itd. za odmero davka so kolka proste.
R e n t n i n a.
Z 2 Din se morajo kolkovati prošnje: a) za podaljšanje roka za vložitev napovedi, b) za podaljšanje roka za vložitev pritožbe in c) za naznanilo odmerne podlage.
Rekurzi proti odmeri davka, proti zavrnitvi prošenj za odpis ali znižanje davka se kolkujejo s 5 Din.
Za naknadna izvajanja rekurza k že vloženemu rekurzu je potreben kolek za 2 Din.
Izjave, napovedi za odmero davka so kolka proste.
Občna in posebna pri-dobnina.
Prošnje za enotno obdavčenje več obratov istega podjeija kakor tudi prošnje za določitev drugega davčnega oblastva se morajo kolkovati z 2 Dm.
Prošnje za naznanilo odmerne podlage, če se obenem priziv pri-javi, se kolkujejo s 5 Din, prošnja za naznanilo odmerne podlage, če se priziv ne prijavi, pa z 2 Din.
Z 2 Din je treba kolkovati prošnje za podaljšanje roka za vložitev pri-zivfi, za podaljšanje roka za vložitev izjave in za vpogled v odmerne spise.
Prošnje za pojasnila, na kateri podstavi se je davek porazdelil na občine, so kolka proste.
(Konec prihodnjič.)
nju, vlaganju in saditvi trt in dne j (Veliko notranje posojilo)	IŠ^SS^^ooooff^S^^^^^
14 junija: poučni tečaj o zelenem Bolgarska. Posojilo se bo obrestova-1lometra 100.000..dinarjev aonoaKov,
cepljenju trt in zatiranju škodljivcev; lo po 6 in pol odstotka.
ji
(Petdinarske bankovce) morajo po najnovejši odredbi finančnega ministra sprejemati vsi davčni uradi.
(Uvaževanja vredne misli.) Prijatelj našega lista nam piše: Davčna določba, da mora kmet, ki ima več kot 10.000 kron letnega dohodka, plačevati dohodnino, je splošnosti škodljiva. Evo dokaza! Posestnik ima n. pr. 3 hektare njiv, 3 hektare travnikov in 10 hektarov gozda. Zemlja je srednjedobra. Če obdeluje zemljo s svojo družino pridno, bo mogel postaviti na trg lepe vole, tolste prašiče in tudi za les bo dobil marsikak tisočak. Zaupnik davčnega oblastva bo vse to videl in posledica bo, da bo posestnik plačal lepe davke. — Sedaj pa vzemimo drugega posestnika, ki ima skoraj enako zemljo, toda v večjem obsegu. Le-ta pa obdeluje zemljo slabo in namesto na trg, znosi vse v zganjamo in gostilno. Pri tem posestniku zaupnik davčnega oblastva seveda ne bo videl nobenih dohodkov in tako se bo zgodilo, da bo zanikami posestnik davka oproščen, čeprav ima trikrat toliko zemlje kot prvoimenovanec. Dotičnik, ki dela, plača torej visoke davke, lenuh, dasi bogatejši, pa je prost davka. Ali se ne pravi na ta način lenobo podpirati? Merodajni krogi naj to uvažujejo, kajti jasno je. da v sedanjih določbah ni nekaj v redu.
(Vinarski in sadjarski tečaji.) Državna kmetijska šola na Grmu priredi tekom leta 1922.: A.Vinarskeln sadjarske tečaje, in sicer: dne 15. in 16. februarja poučni tečaj o napravi novih vinogradov in režnji vinske trte. dne 23. marca poučni tečaj o suhem cepljenju, stratificlra-
cepljenju
B. sadjarske tečaje, in sicer, dne 9., 10. in 11. marca poučni tečaj o vzgoji sadnega drevja v drevesnicah, napravi sadovnjakov, oskrbovanju in cepljenju sadnega drevja, dne 15. junija poučni tečaj o okuliranju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev in dne 14. in 15. septembra poučni tečaj o uporabi sadja. Pri tečajih bosta poučevala ravnatelj B. Skalicky in strokovni učitelj Fr. KafoL Pouk bo teoretičen in praktičen. Priglasitve sprejema do dne 14. februarja ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
(Kmetijsko šolo) otvori dne I. februarja ministrstvo za kmetijstvo v Novem Sadu.
(Državni dohodki od kinematografov) so znašali: v Srbiji in Črni gori 3,725.088, v Hrvatski 3,340.665, v Bosni in Hercegovini 946.265, v Vojvodini 3,172.618, v Sloveniji 957.412 in v Dalmaciji 293.599, skupno torej 12,432.649 dinarjev.
(V Knežji lipi pri Kočevja) so zasledili velike sklade železne in bakrene rude.
(Tedenski sejem v Zagreba) dne 25. januarja. Konj je bilo na sejmu razmeroma mnogo, kupcev pa je bilo manj kot po navadi, predvsem so izostali italijanski trgovci. Srem-ski vprežni konji srednje vrste so se prodajali po 22.000 kron. Konji iz zagrebške okolice so dosegli 30.000 kron, in sicer samo težki tovorni konji. Goveje živine je bilo mnogo. Mršave drobne krave so se kupovale po 3000 do 4000 kron. Cene lepi živini se dvigajo. Tako je bil plačan par lepih goved po 32.000, par manjših pa po 21.000 do 24.000 kron. Kilogram žive teže živine se je plačeval od 30 do 32 kron. Večinoma je bila prignana na sejem živina zato, ker primanjkuje krme. Govori se, da bo cena živini še zelo nartstla, ker bo pomanjkanje živine vedno občutneje. Svinj je bilo na sejmu primeroma malo. Najslabše svinje so se plačevale po 41 do 42, najboljše pa do 56 kron za kilogram žive teže. Velik del svinj so pokupili Čehi. Telet je bilo malo. Živa teža telet se je plačevala od 26 do 32 kron za kilogram.
(Mesečni sejmi v Sisku) bodo odslej vsak prvi četrtek v mesecu. Če bo ta dan praznik, pa bo sejem teden dni kesneje. Sejmi se bodo vršili za živino.
(Praški živinski trg.) Dne 16. januarja so se plačevali v Pragi: domači voli cd 5.50 do 8, prvovrstni voli od 10 do 10.50, biki od 6.25 do 8.75, krave cd 5 do 8, junice od 11.50 do 12, slovaški voli od 5 do 9.50, slovaški biki od 6.50 do 10, slovaške krave od 6 do 8.25 češkoslovaških kron za kilogram žive teže. Ker je vredna danes češka krona približno 6 naših kron, bi mogli z uspehom izvažati našo živino na Češko.
(Uvoz romanskega mesa v češkoslovaško.) Da zniža domače mesne cene, osnuje češka vlada v Satmaru cb romunski meji posebno klalnico, Lz katere se bo izvažalo meso v Prago. Uvoz žive živine je namreč še vedno prepovedan. Računi se, da bi se uvozilo dnevno v Prago od 15 do 20 vagonov romunskega mesa. Spričo silnega narastka češke valute bi veljal v Pragi kilogram mesa le
7	čeških kron.
(Izvoz semena rdeče detelje) bo iz češkoslovaške prest. ■
(Kaj se ne sme izvažati v Italijo?) Italija prepoveduje uvoz vina, žganja, sadnih sokov, pomešanih z alkoholom, pohištva, okvirjev, igrač, kožnih izdelkov, svežega sadja in grozdja, vžigalic, suhega mesa in krompirja. Tobaka se srne uvoziti za osebo do 4 kg. Uvažati se smejo pohištvo iz navadnega lesa, lesene pete, leseni podplati in leseni križi.
(Izvoz jajc iz Jugoslavije.) Leta 1920. se je izvozilo iz Jugoslavije 2,547.111 kg jajc v skupni vrednosti 30,132.666 dinarjev. V Avstrijo ie bilo izvoženih 1,257.352 kg (za
8	016.309 Din), v Belgijo 22.042 (za 338 480 Din), na Grško 4933 (za 72.425 Din), v Anglijo 34.540 kg (za 663.100 Din), v Nemčijo 64.853 kilogramov (za 479.690 Din) in v Švico 1 553.191 kg (za 20,559.977 dinarjev). — Ostanek se je izvozil na Madžarsko, Turško, v Češkoslovaško in na zasedeno ozemlje.
(Zlata krona) velja 1600 avstrijskih kron.	/
v vsem okoli 250 milijonov. Želez niško osebje je slabo. 80 od-
(Italijanska vlada) je izdelala na-	0°se^a /e no'vega. železničar-
črt, po katerem bi odstopila pošto,'	......
brzojav in telefon zasebnim družbam. Vlada ie uverjena, da bi se na ta način povečali državni dohodki
(Polomi italijanskih bank.) Polom laške eskomptne banke je provzročil polome drugih bank. Do sedaj so ustavile plačila: Banca di Caucaso, Unione bancaria Milanese, Banca Italiana per 1' Industria e Agricoltu-ra in Banca Cattoiica di Credito so-ciale.
(Francoska trgovina.) Leta 1920. je uvozila Francoska za 49.904 milijonov frankov blaga, izvozila pa ga je za 26.894 milijonov frankov. Leta 1921. je padel uvoz Francoske na 23.548 (za 26 milijard), izvoz pa na 21.553 milijonov frankov. Francoska trgovinska bilanca se je torej znatno popravila.
(Španska bolezen.) Iz Nemčije se je razširila španska bolezen preko Avstrije tudi pri nas. Španska bolezen je zelo nevarna; samo v Berlinu je umrlo za to boleznijo na dan do 1000 ljudi. Pri nas je do sedaj španska bolezen ali iniluenca le lahke narave in predvsem nima za posledico pljučnice, ki je posebno v letih 1918. in 1919. provzročala pogosto ^smrt. Influenca pa je dosti razširjena. Samo v Ljubljani je znanih do sedaj tisoč primerov te bolezni. Influenco provzroča vdihavanje bacilovKltel^ zen se pokaže v silni vročici Bolniki čutijo bolečine v členih in v knm. Pojavi se močan nahed in očesne veznice se vnamejo. Bolniki kašljajo. Okoli ust se pojavijo često izpuščaji. Jezik je obložen, tek slab. Telesna temperatura je visoka, do 40 stopinj. To stanje bolezni traja tri do sedem dni. Če ni nobenih komplikacij, to je da ni ne pljučnice, ne vnetja rebernice ali možganskih open, ne nevrastenije ali slabih posledic za srce, konča bolezen vedno dobro. Proii bolezni so najboljše sredstvo zmerno življenje, dobra prebava, pridno izpiranje ust in snaga. Ne obiskujte javnih shajališč! Slabo vpliva na bolezen tudi pijančevanje. Proti vročici so najboljše sredstvo obkladki okoli prsnega koša in trebuha, in sicer trikrat na dan. Pri slabotnih ljudeh pa so obkladki manj priporočljivi Salidl se jemlje vsako tretjo uro, in sicer v polgramskih dozah.
Raznoterosti.
(Kraljeva darila.) Kralj Aleksander I. je daroval za siromašne dijake v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Su-botici 16.000 dinarjev, za katoliško cerkev v Beogradu pa 5000 dinarjev.
(Naše železnice.) Ena največjih neprilik pri nas je slabo stanje naših železnic. O tem je poročal na seji finančnega odbora minister za promet Stanič. Najhuje trpe naše železnice spričo pomanjkanja premoga, vagonov in železniških pragov kakor sploh spričo pomanjkanja materiala. Iz pečujskega premogokopa bi morali dobivati dnevno 100 vagonov premoga, kar pa je zaradi Karlovega prihoda na Madžarsko odpadlo. Srbske železnice so dobivale premog iz Velikega Rudnika, kjer ga je sicer dosti. Ker pa je bil ta premogovnik med vojno poškodovan, zato se ni moglo dobavljati zadosti premoga. Srbske železnice so dobivale trboveljski premog, ki ima pa to slabo lastnost, da se rad vname. Potrebno bi bilo zategadelj osnovati dve tvornici za brikete, ki bi izdelovali lahko po 40 vagonov briketov r.a dan. S tem bi bila premogovna kriza naših železnic rešena. Bosna premogovne krize ne občuti, ker ima dosti premoga, tam je promet dober. — Ce bi imeli dobre prage, bi mogli voziti vlaki z brzino 40 do 60 kilometrov na uro. Sedaj pa vozijo vlaki ie 20 do 30 kilometrov na uro. En prag izdrži lahko 10 let; naši pragi pa niso bili izmenjani že 8 let, kar pomeni, da moramo 80 odstotkov pragov zamenjati. Na normalnih železnih moramo zamenjati 4,400.000, na ozkotirmh pa 1,355.000 pragov. Samo beopraisko ravnateljstvo potrebuje 1,370.000 novih pragov. — Lokomotiv imamo v vsem 1338. od katerih pa je porab-ljiva le 701. Doma lokomotiv ne moremo popravljati. Vagonov imamo 31.000. med mirni 14.717 nepo-rabljivih. Da bi mogli popravljati vagone in lokomotive hitreje, so bile naročene v Nemčiii na račun vojne odškorfnfnc tri delavnice. — F i-nanSno stanje železnic je slabo. Leta 1920. je imela država od železnic 60 milijonov dinarjev dohodkov, letos pa se mora računlti
jem, ki imajo pravico do obleke, a je niso dobili, naj se izplača dodatek za obleko. 1200 vagonov se porablja za železniška stanovanja, kar provzroča državi letnih 40 milijonov škode. Zidajo se naj nove hiše. Ker je potrosil minister za promet več denarja, kakor bi ga po proračunu smel, se je izvolil posebni odbor, ki bo pregledal vse knjige ministrstva za promet.
(Propadanje Libta.iije.) V Trstu je nakupičenega na m..ijone vrednega blaga, za katerega pa ni kupcev.Vsled nesrečne italijanske politike propada Trst vedno bolj in bolj. Na Reki raste v pristanišču trava, kajti že leta in leta ni prispela na Reko nobena ladja. Liburnija, obrežje Istre, je obsojena prav tako na gospodarsko smrt. V Opatijo, ki jo je obiskovalo pred vojno do 60.000 tujcev na leto, je prišlo lani le 500 tujcev. Vso njeno okolico je preživljal skoraj samo tujski promet. Zaradi tega narod propada ter preklinja dan, ko je prišla ponosna in divnolepa Liburnija pod Italijane.
(Šibenlški dogodki.) Preiskava o teh vznemirljivih dogodkih, o katerih smo že poročali, je končana. Povemo naj torej, kako so nastali. Ob obrežju sta se sprehajala dva Slovenca, gojenca podčastniške šole, ko so prišli italijanski mornarji po vodo. Navalili so na Slovenca ter zahtevali od njiju, da bi kričala «Zi-vio Italija!» Slovenca zahteve nista izpolnila, pač pa sta zakričala iz vsega grla cZiveia Jugoslavija!« Italijani so ju hoteli zato pretepsti. Tedaj pa je zagrabil Slovenec Možina nekega Italijana, ga dvignil nad glavo ter pričel z njim otepati druge tako, da so se v strahu razbežalL »Aiuto, a'uto!« (Pomoč, pomoč!) so pričeli kričati Italiiani. Prihitela je naša policija ter jih spremila na ladjo. Ko pa so prišli Italijani na ladjo, so začeli streljati iz strojnih pušk na prebivalstvo. To je dokazala preiskava. Srbski vojaki imajo prav, ker stavkajo to-le uganko: Ima puško, pa ni vojak, nosi perje, pa ni ptič, beži kot zajcc. pa ni zajec, kdo jc to? — To je laški vojak. (Na kapi nosijo namreč laški vojaki bersaljeri kurje perje.)
(Poneverbe na kumanovski pošti.) Pošta v Kumanovem je prejela dne 14. decembra 1. 1. iz Bitolja 20 brzojavnih nakaznic po 1000 dinarjev za gostilničarja Puriča. Denar se je takoj izplača!. Ker pa niso do šla potrdila, jih je začela pošta zahtevati. Toda bilo je vse zaman. Med tem je dospelo iz Skoplja 44 nakaznic po 1000 dinarjev. Ta denar je pošta takoj izplačala, obenem pa tudi uvedla strog nadzor nad odposlanim denarjem. Takoj •••»je odkrilo, da so hoteli v cbeh primerih oslepariti pošto Purič, Karavezic in skopeljski poštar Avramovič. Vse tri so aretirali in izročili sodišču.
(Zverinski zločin v Zagrebu.) Vojak Džuro Vlašič se je seznanil v Daruvaru z deklico Marijo Hološevo ter ji obljubil preskrbeti v Zagrebu dobro službo, kakor hitro se tja vrne. Prišedši v Zagreb, je našel za deklico službo, kar ji je izporočil. Ho-loš je prišla v Zagreb, pustila v neki gostilni prtljago, nato pa se sestala z Vlaš čem. Vojak jo je peljal v gozd proti Vrabčam. Na samotnem kraju jo je najprej posilil, potem jo z bajonetom sunil v trebuh in prsa ter ji končno še prerezal vrat. Nato je pobral vse njene dragocenosti, med njimi 16.000 kron gotovine, jo pokril s snegom in pobegnil. Deklica, ki je ostala pri vsem tem še živa, se je z nadčloveškim naporom privlekla do ceste, kjer so jo našli mimoidoči ljudje. Nesrečno deklico so prepeljali v bolnico ter jo takoj zaslišali. Vsled slabosti pa je padla med zaslišanjem v nezavest. Ker je komanda mesta odredila glede vojaka nemudoma pogon po mestu, je bil še isti dan prijet vojak z imenom Džuro Vlašič. Ko pa so ga pripeljali pred deklico, je ona izjavila, da ta vojak ni f<-avi H-^elec. Izkazalo se je, da je povedal bestialni vojak deklici napačno ime in da bi skoraj spravil svojega tovariša v smrt, če ne bi sam Bog očuval življenja mlade deklice. Deklica je izjavila, da je bil njen zapeljivec doma v Tuzli v Boni. Vojaško oblastvo je odredilo nato. da se primejo vsi vojaki, ki so doma v Tuzli Ko se je zaznalo za to povelje oblastva, se je izdal hudodelec s svojm nemirnim obnašanjem. Preiskali so takoj njegove stvari ter našli med njimi še vse, kar je deklici odvzel. Tudi njegov bajonet je bil še ves okrvavljen. Ropar !e doma v resnici v Tuzli, se piše Mahmutovid in je mohamedanske vere. Deklica, katere zdravstveno stanje se boljša, je izjavila, da je prijeti vojak pravi krivec.
(Po petnajstih letih Spregledal.) Zdravnik Kazfmirovič v Mitrovici je moral iti pred pstnaMimi leti v pokoj, ker je izgubil vid. Pred nekaj dnevi pa je šel na izprehod. Vsled
neprevidnosti mu je izpodrsnilo, da je nadel. Ko so ga mimoidoči dvignili, "je opazil Kazimirovič ves vesel, da se mu je povrnil vid. Tako srečnega padca pač še ni nihče de živel.
(Grozne prorokbe.) Amerikanci napovedujejo, da čakajo svet leta 1926. grozne nesreče. Tedaj bo zemlji silno blizu planet Merkur. Grozna suša bo in razvnela se bo strašna vojna, ki bo trajala 10 let. Samo majhen del ljudi bo ostal živ v tej vojni Zato pa bo nato dolgotrajen mir.
(Povodnji v Južni Srbiji.) Iz Skoplja javljajo, da je vsled silnega dežja reka Vardar tako narastla, da bo Skoplje popljavljeno, če ne preneha deževati. Železniški most pri Vele-su je spričo visoke vode ogrožen; tudi je voda odnesla že nekatere dele. Ves promet med Prilepom in Ve-lesom je ustavljen, ker je odnesla voda nekaj mostov. V opasnosti je tudi promet s Solunom.
(Velik požar v Berlinu.) Tvornica čokolade Sarotti v Tempelhofu je popolnoma pogorela. Požar je bil izmed največjih, kar jih je bilo v Berlinu. Preko 800 oseb je bilo ranjenih. 2500 delavcev je brez strehe. Večini izmed njih je pogorelo vse Škoda znaša milijone in milijone.
(Prvi ameriški žurnalist, polkovnik Watterson,) je umrl Dosegel je starost 81 let. Udeležil se jc državljanske vojne v Ameriki, nato pa si je osnoval svoj list v Lujsvilu. V svetovni vojni je zahteval odločno, naj se udeleži Amerika vojne. Njegov članek za vstop Amerike v vojno je dobil prvo ceno. Članek se je končal tako-le: »Živela republika francoska — zdravo republika ruska — dobrodošla svobodna zveza Va-terlanda (Nemčije) — nobenega miru s kajzerom — nobenih pregovorov z avtokracijo, absolutizmom in božanskim pravom kraljev — k vragu s Hohcnzolernci in Habsburžani!*
(Nestrankarski bik.) Češki listi prinašajo iz neke vasi tak-le oglas: «Vsem gospodarjem dajem na znanje, da je moj bik na razpolago vsem kravam naših gospodarjev brez ozira na njih politično mišljenje. J. Guldan. gospodar.«
(Vojne anekdote.) Po koledarju dobrovoljcev, »Jugoslaviji*, posnemamo te-le vesele, toda resnične do-godbe: Kje je straža? Bilo je meseca decembra 1915., ko so čakale naše čete v Draču, da bodo vkrcane. Poleg njih je bil velik tabor italijanskih vojakov. Naši so jedli slabo in malo, Italijani pa dobro in mnogo. Skoraj vsak dan pa so prišli okoli desetih nad Drač avstrijski aeroplani ter metali bombe. Ravno tedaj pa so imeli Italijani obed. Kakor hitro so se pokazali avstrijski aeroplani, takoj so se poskrili laški vojaki ter pustili obed nedotaknjen. Naši pa so navalili tedaj na laško menažo ter jo vso pospravili To se je dogajalo dan za dnem, dokler ni postalo laškemu komandantu to pre-neumno in se ni pritožil pri srbski komandi, češ da srbski vojaki pojedo Italijanom vso hrano. Toda nas komandant je odgovoril: »Nemogoče, da bi bilo to res, kajti italijanska straža bi morala prijeti take vojake. Toda kje je bila v tistem času Vaša straža?« Namesto da bi Italijan priznal, da je tudi straža pobegnila, je rajši molčal. Naši pa so imeli še dalje zastonj jed. — Izmuznil blse rad. Magaciner, junak zaledja, je prišel k zdravniku ter mu tožil: »Poginem zaradi vojne. Vojni napori so me čisto izčrpali. Vsi moji živci so oslabljeni. Brez span;a sem. Niti z očesom ne trenem več. Vedno bdim. celo mačko slišim, če skoči čez vrečo«. — »Nič ni to«, je rekel doktor. »Dam ti majhen prašek, ki ga pomešaj malo z mlekom, in gotova stvar.« — »Kdaj ga moram vzeti: zjutraj ali zvečer?« — »Pa to ni za Tebe, temveč za mačko. Kakor hitro bo to použila, bo mrtva in nič več Te ne bo vznemirjala.« — Močna-vade. Neki profesor, ki je postal podporočnik, je moral učiti vojake. Naenkrat pa je pozabil, da ima pred seboj vojake. Priče! jih je učiti, kakor da bi bil na gimnaziji Zaklical jim je: »V dvojne redove!« Mnogi so se zmotili. Profesor pa je dejal: »Slabo! Sedi!« In takoj so se usedli vsi vojaki. Tedaj pa se je profesor spomnil, da je oficir, pred katerim so rekruti in ne dijaki.
V	preudarek ljubljanski
inteligenci.
V	zadnjem času je poslala uprava bolniške blagajne kontrolnega uradnika k vsem obrtnikom. Silno oblastno nastopa ta gospod. Ko stopi v sobo, se niti ne predstavi, samo osorno pogleda gospodarja ter ga vpraša v zapovedujocem tonu, Če je prijavil vse delavce. Nadalje ukaže, da je treba vse delavce takoj odia-
Somišljenikl, pristopajte k »Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi 1
4
Kmetje, podpirajte po svojih močeh obrambno društvo ,, Jugoslovansko Matico«!
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
II,	t
Tisoči ljudi ▼ vseb deželah svete uporabljajo že 25- let prijetno dišeči
Fgtjg|ey „Muld"
Int iBpotilo ghasmBtibum]
sa pego zob, »obnega mesa in glave ter kot dodatek k vodi sa umivanje, ker nčinkoje zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravno tako je priljubljen kot krepko, hlago delujoče in
vrlo prijetno sred-

stvo sa drgnjenje
hrbta, rok, nog in celotni ga telesa. „Elsafluid*' je mnogo močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja! Z zamotam ia poštnino zt vsakogar:
8 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenici, 48 K.
Za prodajalce«
13 4vofett> >teki«nie «11 4 tpecia ne steklenice K
34 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 280 K
*8 dvojnih ali 12 specialnih steklenic...... 394 K
POSTNIME PROSTO na Vaio pošto. Kdor denar naprej pošl;,e, dobi it popust v naravi. PKIMOTs Elta obliž ta korja očesa po 5 K in K 7 50; Elu meamlnl kltačič 12 K; Elsaposipata! prašek 11 K;
Savo Eisa dbje olje 85 K; Eisa ustna voda 36 K; _ ta koloojska veda 41 K; Clsa huraski miril 41 K; glicerin po 6 tn 30 K; Lysol. Lvsoiotm 30 K; ki-««4ti čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek IS K; strop xs podgane in mi® po 8 in 12 K.
ET&EN T. FELLER, lekarnar,
3TU3ICA donla, Els&trg žt. 344 (HrvaSSto).
Vinogradniki pozor!
Haznaujani, da imam okoli
50.000 ukoreninjenihlmmt
ki jih ni treba nikoli z galico škropiti in ki uspevajo v vsaki zemlji. Zanje garantiram za 10 let
Anton Zagoriek,
načelnik SELS. v Dosnavi, pošta Moškanjoi.
Za vse sloie primerno • \f
trpežno isvršeno in po eeni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela
priporočata brata Sever v Ljubljani, Gosposvetska cesta it. 13 (Kolizej).
Lepo saho
svinjsko meso,
kakor šunke, reberoi, hrbet i. dr, oddaja po najnižji ceni, 63 E kilogram,
,^Bkonom", osrednja gospodarska zadruga
▼ I.J nblja.nl nasproti mestne kopeli.
Staro lito železo kakor tudi staro medenino, star baker, cin, svinec in cink kupuje po najvišjih cenah tvrdka
Breznik & Fritsch,
trgovina z železnino v Ljubljani.
Kmetje, vpoštevajte oglase v našem listo!
„Ilix»ija.",
tesna trgovska in industrijska družba v Ljubljani, Kralja Petra g trg št. 8 (pred sodnijo),
•onaL-it' . kupuje
hlode vsake vrste, stoječ In tesan les In deske
-ji t©p sprejema tudi
■» komisijska naročila.
* • ■ •■■-■• ■ - • -
Kmetovalci, pozor!
Umetno gnojila vseh vrst
ima po najnižji ceni vedno v zalogi tvrdka j
Anton Tonejc in drug v Maribora, ie!. št. 63,
Prodam lesen svinjak,
dolg in Širok no 1'/, metra, kakor tudi
že rabljen koleselj
▼ selo dobrem stanju. Cena po dogovoru.
Ivan 6«rue ▼ Zgornji Stik! It. »5, Ljubljana VU.
Bakrene
kotle za žganjekuho
po 40 in 60 litrov vsebine s ravno oevjo nudimo, dokler traja zaloga.
Metalokem ika, d. d. V Zagrebu, , StrossmaysroTa ulica it, e.
Zajamčeno čisto
stenske, nihalne, kuhinjske ure, imdilike, zlatnino
la
srebrnino
kupite najceneje pri tvrdki
Ivan
v Mubljmnl, Stari trg it. 30.
strešno opeko zidno kamenje
.	i«deluje najbolje
stroj za strešno opeko
in
stx»oj asa> zidno kamenje 99'---"
Ti stroji u rabijo po vseh državah sveta ter so zaradi svoje posebne sestave boljši od vseh ssličnih strojev.
Opeka je glede kakovosti enaka vsakemu ilovnatemu izdelku, je po eeni ter se lahko proizvaja na vsakem stavbišžu, pri čemer so prihranijo vozni stroški
Ponudbe in obiski inženferja brezplačno.
Ferrum, d. d.
ZAGREB,
Nlsžuranitevk ulic«!, it. 5.
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
se kupuje v vsak! množini Ponudbe s vzorci sprejema
drogerija »Idrija"
i Ljubljani, Šelenburgova nI. 5.
Telefon int. št. 3
Ljubljana
Telefon int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
©	vj
S	i
©	©
v	f
I	8
«0	®
| kupuje in prodaja devize in valute po naj-| ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge | na hranilne knjižice in na tekoči raSim ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih: ima poseben borzni oddelek.
Za izvoz v Italijo te kupujejo
irami in deske.
Ponndbe pod „Trami" na anoačna dražbo Aloma Company v Ljab-Ijaai, Kongresni trg št. 5.
t	®
&	&
•	o
m	3
®	HB «
©	W
.Vi	<32
€>	tj ®
&
'	&

JADRANSKA BANKA
BEOGRAD.	TRST.
Delniška glavnica: K 120,000.000--, Lir 15,000.000*-. Reserva: K 60,000.000*—, Lir 5,000.000*—.
===== PODRUŽNICE: =====
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Korčala, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Trst — Zadar — Opatija — Wien.
Naslov za krzojmi Jadranska.	Baneadria.	AdrUbanlb
Sprejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Naš amerlkanskl oddelek Je v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki In v neposrednjem stiku z našimi Izseljenci.
, ,	Afilljiran zavedi
FRANK SAKSER. STATE BANK.	—
82 Cortland Street.
New York, Clty.
viti in Jih na novo prijaviti; nastopa sploh na način, da mora dobiti vsakdo vfisk, da išče samo povod, kako bi spravil ubogega mojstra do kake kazni. Gospodje! Ah je tako postopanje potrebno, ali se res ne bi moglo delati tako kakor nekdaj?
Prispevke za bolniško blagajno ste zvišali nad vse visoko. Bahavo govorite naokoli, da boste zidali letos v Ljubljani palačo, kakršne Ljubljana še ni videla. 63 milijonov bo stala palača. Vprašamo: s čigavim denarjem boste zidali to palačo, vprašamo: čemu je potrebna taka palača? Pomislite, da ni denar od nikogar drugega kakor od ubogega obrtnika.
Začasna delavska zavarovalnica proti nezgodam pobira ogromne prispevke. Na deželo ne izplačuje skoraj prav nobenih prispevkov. Vse graje je bila vredna uprava zavarovalnice v Trstu in sedanja v Ljubljani je pod vsako kritiko. Prispevki vedno večji, Izplačil pa skoraj nobenih. Pred vsem še to občuti na deželi. Nezaslišano, kako se postopa!
Ponesrečenci se nadzorujejo vsak teden po kontrolnih organih. Vsakega pa proglasi uradnik za zdravega. Pri tem pa se udriha čez moj-
stra, ki se ga slika za izvor vsega zla. Da je napačno prijavil, da je on kriv nizke zavarovalnine itd. Nato se kliče ponesrečenca še nekolikokrat v Ljubljano, vselej pa se ščuva proti gospodarju, kakor da bi bila zavarovalnica pisarna za socialistično agitacijo. Toda ne le pri zavarovalnici in pri bolniški blagajni so težki grehi, ampak tudi druga oblastva so jih polna.
Financarji kar dežujejo na deželo. Kar je opravil prej eden, za to so danes štirje, ki ne vedo, kaj delati. Tudi prej je bila kontrola stro-ga. Če je kupil gostilničar vino, recimo na Štajerskem, si je moral preskrbeti kontrolni list, brez katerega ni smela železnica prevzeti vina. Ko je dospelo vino na svoj cilj, je moral biti dacar že 24 ur pred tem obveščen o dospelosti vina. Gostilničar je moral tedaj vrniti kontrolni list; če tega ni storil, so mu vino zaplenili, on pa je plačal desetkratno globo. Ker je bilo vse prav urejeno in ker je bil vsakdo na svojem mestu, ste včasih lahko izhajali z enim finan-carjem, danes pa ne morete.
Ali imate res preveč financarjev, da ne vesie kam z njimi? Čemu pa redite Vranglovce, ki niso za nobe-
no rabo in so le v škodo državi? Zapodite jih iz službe! Oprimejo naj se kakega koristnega pošla! Na njih mesto pa financarje in pomagano bo državi, ki bo prihranila milijone, in ustreženo obrtnikom, ki bodo oproščeni nepotrebnih šikan.
Zavedajte se vendar Vi, visoki gospodje v Ljubljani, svojih dolžnosti do obrtnika! Zavedajte se vendar, da ste samo zategadelj na svojih mestih, da pomagate obrtnikom in ne, da zavirate njih razvoj! Zavedajte se končno tudi, da naš narod — ne samo obrtnik — teh šikan in nezmožnosti uradnikov ne bo večno, trpel in da pride neodvračljiva doba, ko bo narod v sveti jezi zlomil palico nad vsemi, ki so bili soudeleženi pri dandanašnji slabi upravi!
Bodite pametni o pravem trenutku, ker drugače bo prepozno!
Prihodnjič pa še kaj več!
Obrtnik s Posavja.
Obrtniške vesti.
(Seja načelnikov obrtniških zadrug.) Pretečeni teden so bila v Ljubljani posvetovanja načelnikov posameznih obrtniških zadrug, ki jih je vodil g. Engelbert Fran-
c h e 11 i, predsednik «Zveze niških zadrug*. Za trgovsko in obrtniško zbornico se je udeležil posvetovanj g. konceptni pristav dr. Ivan Ples. Razprave so<se tikale davka na vojne dobičke, davka na poslovni promet in cenilnih komisij. Obširno se je govorilo tudi o uvedbi deveturnega delavnika. Slednjič se je sklenilo sklicati na dan 5. februarja v ljubljanski «Mestni dom» velik javni shod samostojnih obrtnikov s tem-le dnevnim redom: 1.) Ugovori proti odmeri osebne dohodnine, davka nat vojne dobičke in davka na poslovni promet; 2.) izvrševanje različnih obrtov v državnih delavnicah; 3.) raznoterosti.
(Velik shod dolenjskih obrtnikov, obrtniških društev in organizacij) bo v nedeljo dne 5. februarja v novomeškem «Narodneni domu», na katerega vse obrtnike po Dolenjskem vnovič opozarjamo. Vabimo vse obrtnike, naj se udeleže shoda v čim večjem številu. Razmere in položaj, v katerem se nahaja obrtništvo, nas kličejo, da združimo vse svoje misli in sile. Vsakomur, ki se čuti obrtnika in heče biti grobokop obrtnega stanu, kličemo: Na svidenje dne 5. februarja v dolenjski metropoli! —
anizacija za Slo. venijo v Novem mestu.
(Občni zbor obrtniškega društva za Novo mesto in okolico) bo v Novem mestu v nedeljo dne 12. februarja točno ob pol dveh popoldne v društveni dvorani ^Narodnega do. ma».	. .	.
(Po občnem zbora obrtniškega društva bo takoj občni zbor <Obrtne organizacije za Slovenijo*) v Novem mestu, in sicer istotam. Obrtniki, udeležite se polnoštevilno vseh naših zborov!
(»Sedanjost*,) dolenjsko škandal-no glasilo klerikalcev, se zaletava v našega poslanca Drofenika, ker je nastopil proti brezmiselnemu počet* ju občinskih sodišč. Dasi so preganjala občinska sodišča zgolj malega kmeta in obrtnika, vendar zagovarja «Sedanjost* ta sodišča. Lepše pač ni mogel dokazati g. Radešček, da ima simpatije samo za tiste, ki imajo kaj pod palcem. G. Radeščku, tej difc vseh revolveržurnalistov, svetujemo, naj, namesto, da si izmišljuje neslanosti o «šušierjih«, se rajši pobriga za svoje novomeške novice, da ne bo poročal o smrti ljudi, ki so še živi, kakor je hotel pokopati g. Bradača.